V SREDIŠČU POZORNOSTI E NJ, petek, 17.12.1982 CENA 9 din GLAS Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek Št. 96 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO )isk delovne skupine CK ZKS v Alpetouru ristični izvoz enačiti z blagovnim dkofja Loka — Alpetour je uspel bezati turistično dejavnost v šir-** slovenskem prostoru, so poučil na posvetu delovne skupine K zks v kateri so bili Ivan Godec, ■'-to Podrekar in Božo Repe, in se-r-"*arjev osnovnih organizacij ZKb stavljeni organizaciji Alpetour. drobno ie.da so povezali morski :mk turizem, kakršna je pove-Simonovega zaliva s Pokljuko, Strunjana s Krvavcem, več pa bo treba narediti za razvoj turizma v Bohinju. Vendar pa so poudarili, da turizem tako v slovenskem gospodarstvu, kot v sestavljeni organizaciji še nima mesta, ki mu zaradi pomembnosti pripada in bi ga v sedanjem obdobju moral imeti. Treba je namreč izkoristiti devizne možnosti turizma, vendar ne ta- elektriko smo varčevali LWembrski poziv k varčevanju z Wo ni ostal brez odmeva. Po-je bila v primerjavi z lanskun Stibrom za 2,5 odstotka fetnbra letos smo tako pombd 4 mili iona kilovatnih ur elek-^eniS. Nekaj je k manjši ^ brez dvoma prispevalo tudi t^TVaT^i decembra : «maipov kilovatnih ur Sitne energije, kar je od l & več kot decembra lani_Vc>dne ^farnf. bodo proizvedle 26,1 od ^r eot^°bnihP količin toplo^e 67,2 odstotka, iz tuzlan- Vinko Hafner ^ Okroglem Kranj - Predsednik slovenske *!»e Vinko Hafner^je pred * in o prihodnjih nalogah, ^eženci so bili sreča nja s p red Hnkom skuhane izredno ve * prav tako pa se je tudi 'Vinko 'fner rad odzval vabilu za obisk ^oglega. ske elektrarne pa bo prišlo 6,7 od-kotka potrebne električne energije. Vendar v slovenskem elektrogospodarstvu ocenjujejo, da bo poraba verjetno manjša od načrtovane. Za 2 do 3 odstotke jo bo zmanjšala manjša rast industrijske proizvodnje. Poraba v gospodinjstvih pa bo odvisna predvsem od tega, kako mrzel bo december. Gospodinjstva namreč nimajo dovolj premoga, plina in kurilnega olja. Do težav pri oskrbi z električno energijo utegne priti, če bi prišlo do okvar v kateri od elektrarn. Na pomoč iz drugih republik ne moremo računati, omejiti bomo morali porabo. Pomanjkanje bo v takšnem primeru lahko ublažila plinska elektrarna v Brestanici, ki ima zdaj dovolj goriva, vendar pa po sklepu republiškega komiteja za energetiko ne sme obratovati. Most zabetoniran Tržič — Čeprav so delavci Gradbinca obnovljeni most čez Trži&o Bistrico, ki povezuje mesto z industrijsko cono na Mlaki, zabetonirali 13. decembra, nekaj po obljubljenem roku, občani upajo, da bo zdržal. Lažji promet bo čezenj mogoč že pred koncem meseca. H. J. mmm nakupovalna sobota vsaka 3 sobota v mesecu od 8. do 19. ure, o v soboto, dne 18. 12 obratujemo do 19. ure VELEBLAGOVNICA GLOBUS KOKRA KRANJ ko, da bi turistične organizacije osiromašili, temveč se ie treba prizadevati, da bi -se turistični izvoz izenačil z blagovnim izvozom. Kot je povedal namestnik predsednika komiteja za turizem Bruno Podpečan, se pripravljajo nekatere novosti za večjo izvozno stimulacijo turističnih organizacij in nekatere davčne olajšave, seveda le za izvozni turizem. Vendar ne gre pričakovati rešitev le od zgoraj, temveč morajo organizacije s področja turizma marsikaj počistiti tudi v svoji hiši. Predvsem se morajo dogovoriti za skupen in enoten nastop v tujini, za skupno organizirano propagando ter se dogovoriti za skupen uvoz blaga, ki ga turizem nuj no potrebuje. Za izvedbo teh nalog so še posebej odgovorni komunisti, ki delajo v turizmu. Oni morajo dajati pobudo in biti nosilci akcije, da se začne turizem obravnavati kot pomembna gospodarska panoga, ki deluje v posebnih pogojih. Slab oziroma neprimeren odnos do turizma se namreč odraža v poslovanju, saj je turizem že dolga leta na robu rentabilnosti in hoteli se najpogosteje pojavljajo med zgubaši. Tudi v Alpetourju pričakujejo ob koncu leta večjo izgubo, kot je bila Eo devetih mesecih. Pričakujejo, da odo imeli žičničarji okoli 7 milijonov dinarjev izgube, ki jo bodo pokrili z denarjem, ki ga v okviru sestavljene organizacije izločajo na poseben rezervni sklad in s pomočjo družbenopolitičnih skupnosti v katerih so posamezni zgubaši. Letos se je pridružila še izredno neugodna zima, saj bi bila izguba RTC Krvavca takoj za pol manjša, če bi zapadel sneg, predvsem pa poudarjajo, da je vzrok v izrednem porastu cen hrane na eni strani in rezervnih delov ter energije. Cene storitev so od spomladi nespremenjene, cene osnovnih surovin pa so v povprečju višje za 60 odstotkov. Ne gre le ugotavljati kaj je bilo, temveč se morajo komunisti opredeliti do poslovanja v prihodnjem letu in tudi do izgub, ki jih že napovedujejo. Pregledati morajo kaj je s sklepi, ki so jih sprejeli na akcijskih in problemskih konferencah ter se dogovoriti, kako ukrepati. Sicer pa so poudarili, da je kljub raznoliki dejavnosti, ki jo združuje, sestavliena organizacija Alpetour ena redkih, kjer je združitev zaživela tudi vsebinsko, zato je tudi delovanje komunistov bolj uspešno. L. Bogataj 80 novih postelj Radovljica — Dom upokojencev Jaka Bened-ika v Radovljici je postal pretesen, zato so se odloČili, da ga bodo povečali. S prizidkom, ki bi bil zgrajen v dveh letih, bi pridobili 80 postelj. Ker naložbe v Radovljici sami ne bodo zmogli, so se obrnili po pomoč v sosednji občini Kranj in Jesenice. Kranjska enota skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je že odobrila dva milijona in pol za razširitev radovljiškega d oma,, na Jesenicah pa bodo o tem še sklepali. S to denarno pomočjo so tudi kranjskim in jeseniškim upokojencem, za katere doma ne bo prostora, zagotovili proste postelje v Radovljici. Stabilizacija je skupna skrb V osnutek zvezne resolucije za prihodnje leto so načrtovalci zapisali, naj bi se družbeni proizvod povečal za odstotek industrijska proizvodnja za 2 in kmetijska proizvodnja za 2 5 odstotka Izvoz blaga in storitev naj bi se povečal za okoli 9 odstotkov, od tega na konvertibilni trg za 20 odstotkov, uvoz surovin in reprodukcijskih materialov pa za štiri odstotke. Število zaposlenih naj bi bilo za dva odstotka večje,poraba pa naj bi se zmanjšala za 10 odstotkov in sicer naj bi bile naložbe v osnovna sredstva manjše za 20 odstotkov, splošna in skupna poraba pa za 10 odstotkov. Materialne rezerve pa bi morale biti večje za 20 odstotkov. ' Toda, ko so slovenski delegati pretresali sedanji, že sedmič dopolnjevani osnutek zvezne resolucije, niso mogli brez številnih tehtnih, pripomb. Strinjali so se, da je izvoz na konvertibilni trg prednostna naloga. Moramo več izvažati, če hočemo odplačati nakopičene dolgove in če hočemo kolo razvoja obračati naprej. Vendar pa so zvezni načrtovalci ponudili združenemu delu vprašljivo rešitev, ki temelji na združevanju deviz na zvezni ravni in razporejanju deviznih pravic izvoznikom v zveznih upravnih organih. Tako naj bi po mnenju predlagateljev čimbolj enakomerno razporedih bremena stabilizacije. Takšnih izkrivljanj pojmovanja solidarnosti in vzajemnosti je v osnutku še kar nekaj. Tako resolucija govori o obveznem združevanju sredstev za naložbe v surovinsko osnovo in energijo, ne glede na to, kako se je združeno delo na teh področjih do sedaj obnašalo. Hkrati pa osnutek govori o tem, da se moramo vsi in povsod nasloniti in zanašati le na lastne moči. Ni umestno razpravljanje, so poudarili delegati slovenske skupščine, ali bomo izvozili 20 odstotkov več ali le za 15. Nujno se je treba prav povsod prizadevati, da bi naredili večin to blago takšne hvalitete in po takšni ceni, da bo konkurenčno na svetovnih trgih. Pripravljenost za večjo proizvodnjo in izvoz mora postati del našega vsakdana, sestavni del delovnega dne in življenja. Ne smemo dopuščati, da bi nekateri stali ob strani in čakali, da jim bo kdo priskočil na pomoč. Prav tako se ni mogoče zanašati le na administrativno urejanje razmer. Mimo ekonomskih zakonitosti in samoupravljanja so dopustni le ukrepi, ki dajejo trdnejšo osnovo gospodarjenju in, ki spodbujajo nosilce gospodarskega razvoja k večji priza devnosti. Ker je uresničevanje resolucijskih ciljev naša skupna naloga in bo zanje vsak moral nekaj žrtvovati, se slovenski delegati tudi niso strinjali s predlogom zveznega proračuna, ki je. predvidel, naj bi se izdatki federacije prihodnje leto povečali za 22,4 milijarde dinarjev oziroma za 24 odstotkov. Slovenski delegati so podprli predlog, da so izdatki federacije lahko večji le za 13 odstotkov. L. Bogataj Gozdarstvo ne povečuje izvoza Bled — Iz ankete o predlogu plana ekonomskih odnosov s tujino za prihodnje leto je razvidno, da članice sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva ne bodo znatno več izvažale kot doslej. Skupni izvoz je predviden v višini milijarde 120 milijonov dinarjev, kar predstavlja le 93 odstotkov plana za letos ali le 50 odstotkov realiziranega izvoza v letu 1981. Glede na oceno realizacije za letos plan pomeni 24-odstotno povečanje, glede na srednjeročni plan za leto 1983 pa zaostaja za 12 odstotkov. Osnovna izhodišča za plan v prihodnjem letu terjajo, da morajo organizacije združenega dela izboljšati razliko med izvozom in uvozom, po selektivnih kriterijih pa naj bi izvoz bolj povečale tiste temeljne organizacije združenega dela, ki v primerjalnem podatku o izvozu v celotnem prihodku bolj zaostajajo za povprečjem proizvodne skupine. Gozdarstvo naj v prihodnjem letu ne bi povečevalo izvoza, tudi izvoz žaganega lesa naj bi ostal tolikšen kot letos. Cilj lesne predelave v Sloveniji je, da naj bo delež izvoza v skupni vrednosti proizvodnje leta 1985 že 30 odstotkov. Samoupravna interesna skupnost za ekonom&e odnose s tujino bo izračunala za vse članice predlog usklajenega plana za prihodnje leto in o tem se bodo še pogovarjali v sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva. D. S. Mhuli na obisku v vojašnicah — Vrata gorenjskih vojašnic so te dni še bolj široko odprta kot ponavadi. Starešine in vojaki namreč sprejemajo pred bližnjim praznikom oboroženih sil številne obiskovalce, med katerimi je največ mladih. Spoznavajo jih z revolucionarnimi tradicijami njihovih enot in razvojem oboroženih sil, prikazujejo jim oborožitev in opremo ter se z njimi pogovarjajo o delu in življenju v armadi. Obiski so prav gotovo dobra priložnost tudi za seznanjanje mladine z vojaškimi poklici in pridobivanje mladih zanje. Na sliki: dijaki kranjske gimnazije si ogledujejo oborožitev v vojašnici Stane Žagar v Kranju. (S. Saje) — Foto: F. Perdan 23 novoletni sejem Kranj, 10.—20. december — ugodni nakupi cena vstopnice z aperitivom in večerjo 600,- din ansambel ŠALEŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET Vsak gost dobi vstopnico za sejme v letu 1983 O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVUANJE PETEK, 17. DECEMBRA 1982 Slovesno v Podnartu — Na osrednji proslovi v počastitev dneva republike in praznika krajevne skupnosti Podnart je bil slavnostni govornik podpredsednik sveta krajevne skupnosti Marjan Štupmkar, v kulturnem sporedu pa so nastopili pionirji, mladinci in pevci iz domačega kraja. \a slovesnosti so sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo, podelili so krajevna priznanja.zaslužnim krajanom in delovnemu kolektivu Kemične tovarne Podnart za tridesetletno uspešno sodelovanje. priznanja pa so prejeli tudi večkratni krvodajalci. Posebno svečano je bilo razvitje prapora krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin pod pokroviteljstvom Kemične tovarne v Podnartu. (C. R.) — Foto: J. Rotar Izvoz in hrana Občinska konferenca ZK Kranj in resoluciji za prihodnje leto Kranj — Glavni značilnosti razvojnih predvidevanj za prihodnje leto v kranjski občini sta povečanje izvoza in proizvodnja hrane. Tako naj bi se izvoz na konvertibilni trg povečal za 15 odstotkov ob nespremenjenem uvozu. K večji proizvodnji hrane pa naj bi pripomogli za: sebni kmetovalci, predvsem pa naj bi pridelali več žita. Takšno izhodišče so podprli na seji občinske konference zveze komunistov v Kranju, v sredo, 15. decembra, ko so med drugim razpravljali o gospodarjenju v letošnjih devetih mesecih in o resolucijskih Ered vide van jih za prihodnje leto. i ar zadeva letošnje izpolnjevanje planov, poteka sorazmerno ugodno. Pri tem pa seveda ne gre prezreti povečanje vseh vrst porabe ob povečanem izvozu, povečano zadolženost gospodarstva ob hkratnem naraščanju izgub. Investicijska vlaganja potekajo sicer po programu, razpravljala o gospodarjenju Jubilej delavskega tiska Ljubljana — V veliki dvorani Doma sindikatov Ljubljani je bila včeraj popoldne skupna slavnostna aeja odbora za proslavo 40-letnice Delavske enotnosti, izdajateljskega sveta in delavskega sveta časnika Delavske enotnosti, s katero so počastili štiri desetletja delavskega tiska. Slavnostna govornika, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen in Dušan Gačnik, glavni urednik jubilanta Delavske enotnosti, sta orisala razvoj in pomen delavskega tiska. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja za sodelovanje in prispevek k razvoju časnika in njegove dosežke. ker pa so sorazmerno majhna, nam lahko to povzrod težave v prihodnjem obdobju. V razpravi pa je bilo med drugim rečeno, da so hsvozni rezultati tudi v precejšnji meri igra cen, marsikje pa manj rezultat dejanske u6nko-vitosti gospodarstva. Kar zadeva dobre rezultate pa se kažejo velike razlike med delovnimi organizacijami. Predstavnik sindikata je opozoril, da se prav v tem mesecu kažejo želje za povečanje osebnih dohodkov. Ne bi smeli pristati na to zaradi nekakšne tradicije, marveč dosledno vztrajati pri spoštovanju resolucijskih določil. Pri resolucijskih predvidevanjih za prihodnje leto so ugotovili, da se ponavlja stara praksa. Osnutek resolucije je bil dan v razpravo konec novembra. Kljub zahtevi, da bi bili vsi pogoji družbenega razvoja znani do konca leta, smo zdaj priča usklajevanju pri zvezni resoluciji, ki bo trajalo do konca leta. Vsi spremljajoči predpisi bodo torej znani šele v začetku prihodnjega leta. To pa povzroča velike težave pri realnem programiranju v občinah. Posebno še, ker ob takšnem zamujanju sprejemamo nekatere predpise tako rekoč čez noč oziroma Eo hitrem postopku. To pa marsi-daj ne bi bilo potrebno in o marsičem bi se lahko samoupravno dogovorili. Glede izvoza v prihodnjem letu pa ao v razpravi poudarili dvoje. V izvozna prizadevanja se morajo vključiti prav vse delovne organizacije v občini. Prav v tem so še {»recejšnje rezerve. Če bo namreč ce-oten izvoz v prihodnjem letu temeljil le na tistih organizacijah združenega dela, ki so izvažale letos, potem se lahko zg<)di, da načrtovanega povečanega izvoza ne bomo dosegli. A. Zalar Zgledna solidarnost Kranj — 47 delavcev iz skupnih služb Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske je v dneh pred praznikom republike pomagalo delavcem tozda Tovarna olja »Oljarica« pri polnjenju steklenic z oljem in pri odpremi. To je bila druga letošnja Solidarnostna pomoč »delavcev iz pisarn« zaposlenim v neposredni proizvodnji. Prvikrat je delovna skupnost skupnih služb priskočila na pomoč delavcem Agromeha-nike. Sredi novembra je z republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve prispela zahteva, da mora oljarica iz Britofa sama oskibeti slovenski trg z zadostnimi količinami jedilnega olja. Zaloge v trgovinah so sproti pohajale zaradi potrošniške mrzlice, kar je še oteževalo naloge KŽK-jeve temeljne organizacije. V oljarici samo s svojimi delavci niso mogli zadostiti zahtevam, zato so nameravali zaposliti nove delavce za določen čas. Toda odziva ni bilo. Delavski svet in sindikalna organizacija sta zato predlagala delavcem skupnih služb, da pomagajo zaposlenim v oljarici. Pobuda je bila soglasno sprejeta in 47 delavcev od skupno 70 se je po dopoldanskem delu v skupnih službah popoldan in ponoči pomešalo med delavce na tekočem traku in pri odpremi. V neposredni proizvodnji so opravili 388 delovnih ur, skupno z rednimi delavci pa so v enem dnevu napolnili v steklenice tudi deset ton olja. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske je delovna organizacija z desetimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. V tako razdeljeni organizaciji - po delovnih področjih in tudi prostorsko - je domala nemogoče, da bi delavci iz skupnih služb poznali celotni delovni proces. Tovrstna pomoč ob nepričakovanih konicah je hkrati tudi priložnost za spoznavanje dela drugih članov kolektiva in razmer, v katerih delajo. To pa ni brez pomena, ko se v delovni organizaciji sprejemajo važne odločitve. „ , C. Zaplotnik V premislek Še dobro, da imamo otroke Pomemben sestavni del ustalitve-nega programa našega gospodarstva je varčevanje; z energijo, gonvi, s hrano, surovinami... Na spisku stvari, ki jih še vedno ne znamo racionalno, pametno koristiti in se nam zaradi razmetavanja z njimi razblinjajo v nič dragocene, težko pridobljene devize in dinarji, so vsekakor tudi odpadki. O industrijskih, ki iščejo zaplete ne poti nazaj v predelavo - preveč jih še konča na smetiščih — tokrat ne bi govorili. Omejimo se na odpadke, ki prihajajo predvsem iz go-spodinjstev: papir, steklenice, tekstil, odsluženi izdelki iz kovin. Se dobro, da imamo otroke, ki nas s tekmovalnimi nabiralnimi akcijami razbremenijo nepotrebne navlake! Kljub njih ovi vztrajnosti in pridnosti pa gre v kontejnerje in kante za odpadke še naprej ogromno papirja, steklenic, železa. Sodobna blokovna stanovanja nimajo shramb, v katerih bi odpadki mesec ali dva čakali na pionirje, majhne kleti pa so tudi prenapolnjene z vsemi mogočimi bolj potrebnimi stvarmi, kot je papir. Če bi pogledali v dolge vrste kam za odpadke aH v kontejnerje, fc stojijo pred bloki, bi v njih našli ogromno dragocenih surovin za ponovno predelavo. Ob tem se kar v sij uje vprašanje, zakaj komunalna podjetja. ki skrbi jo za odvoz odpadkov ozintma. bolje, organizacije, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov, v niz kant ne postavijo zaboja ali česa podobnega, na kate tega bi napisali papir, steklenice, tek&til, kovine. To najbrž ne bi bilo tako težko, ditrmm pa tudi, da stanovalci novosti ne & radi sprejeli in odpadke te trs* disciplinirano sortirali po zabifih, namesto da jih mečejo vse v isti koš Nemogoče je namreč pričakovati, da*bi ljudje, razen otrok, ki še spo štujejo starega »jurja« in se jim zdi zanj iredno potruditi, odpadke vozili v Dinos in zanje dobili koma; toliko, kot stane bencin, ali pa še ma nj. H. Jelovča n ( Delegatski vprašaj Cesta na Soriško planino j Kongres jugoslovanske mladine Beograd — V kongresnem centru Sava se bo z zadnjim letošnjim kongresom, najvišjim zborom jugoslovanske mladine, sklenilo to kongresno leto. Danes in iutri, 17. m 18.decembra, bo jugoslovanska mladina strnila ugotovitve celoletnih razprav in predhodnih republiških kongresov. Mladi iz Slovenije, ki so dol iu-mente prejeli v obravnavo šele pred dvema dnevoma, upajo, da bosta razprava in rezultat jugoslovanskega mladinskega kongresa kvalitetnejša in smiselnejša kot dokumenti zanj. Delegacija Alpetoura, v katerega sestavi je tudi delovna organizacija Šport in rekreacija, ki upravlja smučišča na Soriški planini, je vprašala, kako bo vzdrževana cesta na Soriško planino. Boji se namreč, da cesta pozimi ne bo plužena, kar bi povzročilo, da smučišča ne bi bila dostopna. Odgovor je pripravil komite za družbeno planiranje in urejanje prostora pri občinski skupščini. Cestno poc^jetje Kranj, ki vzdržuje to cesto, je sporočilo, da bodo cesto med Sorico in Soriško planino tudi v leto&iji zimski sezoni vzdrževali tako kot lani. Cesta ima 2. prioriteto, kar pomeni, da bo v glavnem stalno prevozna, če ne bo posebnih ovir. Zaradi zelo zahtevnih okoliščin je treba računati, da se lahko zgodi, da cesta občasno ne bo prevozna. To možnost utemeljujejo« iz izkušenj preteklih let glede na klimatske pogoje in na tehni&io opremljenost podjetja. Lani sta bila na tem odseku dva rezkarja domala uničena in ker tudi v letošnji sezoni. ne morejo računati na bistveno boljšo opremljenost, lahko pride do zastojev. Naročen imajo nov stroj, vendar ni jasno ali ga bodo dobili ali ne. Računati je treba na okvare mehanizacije, ki ni več tako nova in na slabe možnosti za nakup rezervnih delov. Kljub vsem tem težavam, si bo cestno podjetje prizadevalo, da bi bila cesta stalno prevozna. Pri tem pa poudarjajo, da lahko k nemotenemu prometu veliko pripomorejo udeleženci sami. Cesta med Sorico in Soriško planino je za dvosmerni promet še poleti ozka, pozimi pa je površina še zožena in enosmerna. To morajo upoštevati predvsem večji uporabniki ceste pri sestavljanju voznih redov, da ne bo prišlo do zastojev in nesreč pri srečevanju avtobusov. Cestno podjetje tudi predlaga, da se pred leti predlagani prometni režim preveri in uskladi : obratovalnim časom žičnice na Soriški planini. Uspelo planinsko predavanje Gorje — Planinsko društvo Goi* je noveipbra letos, tako kot že !eu poprej, pripravilo planinsko predavanje. Prireditev, popoldan je bila a otroke in zvečer za odrasle, je iva-bila v dvorano TVD Partizan Številne obiskovalce. TO ni nič čudnega, saj je znani gorniški fotograf in požrtvovalni planinski delavec Jab Cop z izvrstnimi barvnimi diapos-tivi in vedro spremno besedo popeljal zbrane v prečudoviti gorski svet Karavank in Julijskih Alp. Od Prešernove Vrbe nas je po; vodila skozi zadimljene Jesenice na prej v Karavanke, na pre narcisne poljane pod Golico. Po smo se s slikami pomikali od tuljkove skupine skozi Kranja goro proti Vršiču pa naprej v doli Trente, vse do Matajurja. Ko * Jaka prikazoval živelj pod veriic tamkajšnjih vršacev, je povedal« so tod ljudje skromni in prijazni, & malokje tako. Od njih smo se p*i Črne prsti nad Bohinjem sprehodž po planinah okrog Pokljuke in povzpeli na sam vrh Triglava, obiskali še Vrata s Peričnikom ter se prek Krme in Radovne vrnili ' Gorje. Obiskovalci so bili tako prevzeti, da so šele čez čas zaploskal predavatelju in se mu tako zahvaS za edinstveno d oži vetje. Za takšna predavanja je med S* člani Planinskega društva v Goij»k vedno dovolj zanimanja. Ker .* vstop prost za vse obiskovafce, s društvo med njimi pridobiva tu* nove člane, ki si žele sprostitve * neokrnjeni naravi. J. Ambrož Predsedniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL Zinka Srpčič: Dobro obiskane in vsebinske razprave Tržič — Sredi novembra so bile v vseh trinajstih tržiških krajevnih skupnostih sklenjene programske konference socialistične zveze, prejšnji teden pa so spravili pod streho tudi občinsko. O čem je na njih predvsem tekla beseda, smo povprašali predsednico občinske konference SZDL Tržič Zinko Srpčič. »Najprej moram pohvaliti izredno dobro udeležbo krajanov na Krogramskih konferencah in nji-ovo kvalitetno vsebinsko plat. Povsod so namreč obravnavali celotno problematiko, zlasti možnosti nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti.« Na krajevnih pa tudi občinski programski konferenci je prevladala ocena, da je socialistična zveza vse bolj prisotna v življenju krajanov, reševanju njihovih vsakodnevnih problemov. Kako pa so ocenili nedavne volitve v krajevno samoupravo? »Celotno akcijo je vseskozi vodila socialistična zveza. Zanimivo je, da v nobeni krajevni skupnosti ni bilo težko dobiti člane v svete oziroma skupščini, da pa je bilo precej zapletov okrog kandidatov za predsednike in smo zato morali v treh primerih priskočiti na pomoč iz občinske konference. Ljudje se otepajo vodilnih funkcij, ker v trenutnih razmerah nimajo moči, da bi hitro rešili najbolj pereče krajevne probleme, zlasti ceste, kanalizacijo, telefon. Denarja za negospodarske naložbe je malo in vsak se boji, da ne bi mogel delati tako, kot od njega pričakujejo krajani.« Težave ste prebrodili. Pa je v zvezi z naložbami, gre predvsem za komunalne, morda vendarle padla kakšna misel? »Ponekod so se že dokaj konkretno pogovarjali o akcijah, s katerimi bi vsaj del nalog iz srednjeročnih načrtov lahko uresničili. Menili so se o zbiranju prispevkov krajanov in o prostovoljnem delu. V Kovor-ju, na primer, bi radi telefon, v Le-šah boljšo cesto skozi vas. Razen tega pa so na krajevnih programskih konferencah obravnavali tudi trenutne probleme preskrbe, varčevanja', razdeljevanja nekaterih nujnih življenjskih potrebščin. Prevladalo je mnenje, da bi morali zagotoviti enakomerno porazdelitev, pri tem pa naj bi bolje odigrali svojo vlogo potrošniški sveti in se tesneje povezali s trgovinskimi organizacijami.« Ob ugodni oceni dela socialistične zveze in njenih organov je bilo menda veliko govora tudi o delu delegacij in delegatov, ki pa ni tako uspešno. »Res je, čeprav so ocene v posameznih krajevnih skupnostih zelo različne. V Bistrici, Kovorju in Pristavi, na primer, so vse delegacije, tudi za skupščine interesnih skupnosti, aktivne, ponekod pa se delegacije niti ne sestajajo niti se njihovi delegati ne udeležujejo sej. Razmere se kljub večkratnim poskusom socialistične zveze, da bi delegacije oživila in spodbudila k delu, niso premaknile. Razprava na občinski programski konferenci je potrdila, da nroramo z neprekinjeno akcijo nadaljevati, iskati nove oblike spodbud in usposablja- Prec e j*" p ozo rn os t i ste namenili tudi družbenim organizacijam in društvom, katerih obstanek m nadaljnji razvoj sta predvsem zaradi pomanjkanja denarja včasin ze vprašljiva. , ». „V trži&i občini je društvena dejavnost izredno razvejana. Kes je, da nimajo dovolj denarja za os- novne potrebe, ponekod tudi prostorov ne, kljub temu pa večinoma vsa društva zelo dobro delajo in vključujejo veliko mladih. Zal bo tudi v prihodnje njihova dejavnost morala sloneti predvsem na ljubiteljski zagnanosti članov. Ob tem moram omeniti tudi stališče deie- ?;atov na občinski programski kon-erenci do večjih tradicionalnih prireditev, kot so motokros, alpsko smučanje, razstava mineralov in fosilov, šuštarska nedelja. Potruditi se moramo, da ohranimo, kar v Tržiču imamo, pri tem pa iskati večji ekonomski učinek. Podobno stališče velja tudi za medrepubliško in mednarodno sodelovanje, ki je doslej slonelo zlasti na stikih s političnega, kulturnega in Sortne ga področja, manj pa na gospodar skih.« . O gospodarjenju na občinski Dro-gramski konferenci niste pceeimo vtJiko govorili. Zakaj? ^Gospodarska gibanja oa roma rezultate trži&ega združenega dela smo pretresali že v najrazličnejših sredinah in bi ugotovitve tako samo ponavljali. Menili smo, da so naše organizacije združenega dela za ustalitev gozdarstva «-redno veliko napravile, seveda pa bo socialistična zveza skupaj z u- Xm svetom in drugjnu o^ ^ dgXtkfep^ame aktivne sti.« H. Jelovčaa - PETEK. 17. DECEMBRA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN G Programska konferenca občinske konference SZDL Škof j a Loka Odkrito o problemih Premalo pozornosti se posveča delovanju SZDL — Frontna imajo nekatere SIS še vedno težave organiziranost vsebinsko še marsikje ni zaživela — Delovanje delegacij je boljše, hiba je informiranje delegatov — Ob pripravi urbanističnih dokumentov je treba že v začetku prikazati vse možne posledice Sko0a Loka - Na programskih fooferencah SZDL v krajevnih tupnoatih so krajani spregovorili o najrazličnejši problematiki, premalo » o delovanju SZDL, je poudaril predsednik obđnske konference SZDL Škofja Loka Jaka Gartner na •rimi programski konferenci OK SZDL. Ponekod so se namreč kra-jtrue konference v vsem letu le en-«at sestale, predsedstvo pa tudi ne *&rat. Vzrok je tudi v ohlapni •ptniziranosti. Kjer krajevne kon-fctmce pokrivajo širše območje bo >nio potrebno ustanoviti va&e od-b*e, v mestih pa ulične ' Odbore. Ija w že sedaj tako organizirani, je M ljudi- vključenih v odldčanje in t*§ bolje delajo. Ulični odbOn pa loruo zaživeti že zato, da bo zaži: tudi hifria samouprava, saj sedaj ne dela skoraj polovica hišnih svetov. Frontna organiziranost SZDL je formalno povsod izDeliana. vendar vsebinsko še zdaleč ni vse urejeno. Predsedstvo OK in tisti organi, ki imajo operativne naloge, so delali dobro in tam so delegati prenašali stališča svojih družbenopolitičnih organizacij, kjer pa je bilo potrebno več pobude, se frontna organiziranost ni uveljavila. Delegatov nikakor ne gre prepuščati samim sebi, temveč morajo vedeli, da zastopajo stališče svoje organizacije. Na ta način tudi ne bo' več očitkov, da ŠZDL ne dela, temveč bodo povsod pri , sebi lahko našli vzroke, zakaj frontna organizacija ni' učinkovita.': Delovanje delegacij je v tretjem delegatskem obdobju boljše, čeprav Delovni čas vrtcev Jesenice — Vrtci jeseni&e občine so posredovali vsem staršem anketo, na osnovi katere naj bi ugotovili dejanske potrebe po uvedbi novega obratovalnega ča-m v vzgojnovarstvenih organizacijah. Veliko staršev ankete še ni vrnilo, ker posamezne delovne organizacije šele usklajujejo delovni čas. V obeh vrtcih na Plavžu Savi in na Koroški Beli »začasno uvedli podaljšano var-stvo do 16.30 oziroma ob sredah do 18 30. S sprejemom nove od-%dbe o razporejanju delovnega fesa v upravnih organih skupine občine in javnih slu & ah pa j naj bi se obratovalni čas v vrtcih tfet spremenil. Ugotavljajo pa, da potrebe po podaljšanem varstvu ne bodo tako Velike in bi zato z notranjo razporeditvijo delavcev kot tudi otrok in z manj&mi finančnimi aedstvi, ki jih bo zagotovila iupnost otroScega varstva, to nalogo lahko uresniđli. Prav tako so anketo poslale tudi vse šole; v Mirih osnovnih iolah se DOuk začenja ob 7.30, v Shpa ST«- uri- Tudi tu bodo poskušali da bodo čas čimbolj uskladili z delovnimi časi po delovnih organizacijah m skup- , »ostih. RS_ Radovljica - Tako kot dru-todso se tudi v radovljiški ob&ni 5£>*i vrtci prilagodili spremenjenemu delovnemu času Kjer je bilo potrebno, so po l.no-podaljšali varstvo. Ker vse delovne in druge organizacije še niso premaknile delovnega časa, bo v bodoče potreb po daljšem bivanju še več. Vzgojnovarstvene organizacije so zato med starše razdelile ankete, ki bodo še bolj natančno pokazale, koliko otrok zaradi spremembe delovnega časa potrebuje podaljšano . varstvo. Dokler potrebe še niso docela znane, še ni moč reči ali bodo potrebovali nove vzgojiteljice ali pa bo moč podaljšano varstvo organizirati s prerazporeditvijo že zaposlenih. Probleme bo v radovljiški občini brez dvoma povzročala velikost občine in zato velika oddaljenost med vrtci. S 7. decembrom je radovljiška skupnost otroškega varstva poenotila programe priprave otrok na osnovno šolo, saj je uvedla za vse otroke, ki niso v vrtcih, 600-urni program male šole. Otroci, ki bodo prihodnje leto prestopili šolski prag, tako poslej hodijo vse leto v malo šolo, vsak dan po tri ure. Tako so vsaj polovično izenačeni z otroki, ki so v vrtcih, kjer vse leto teče 1.200-urni program male šole. V skupnosti otro&ega varstva so izračunali, da za organizacijo podaljšanega bivanja otrok v vrtcih in za 600-urni program male šole dodatno potrebujejo 3,5 milijona dinarjev. Pokriti jih bo moč s prerazporeditvijo sredstev v okviru skupnosti, torej ne bo treba povečevati prispevne stopnje oziroma dodatno obremenjevati združenega dela. Otroci pa bodo seveda deležni boljše priprave na osnovno šolo ter podaljšanega bivanja. L PA NISMO SE UKLONILI imajo nekatere SIS še vedno težave s sklepčnostjo. Še vedno pa je gradivo za delegacije preobsežno, zadeve se obravnavajo neusklajeno in pri SIS se gradivo še vedno pripravlja predvsem za izvajalce. Delegati so tudi preslabo informirani. Bilten je preveč statističen in razumljiv ozkemu krogu. Glas je s svojo rubriko Dogovorimo se dosegel namen, da delegatom in bralcem predstgvi gradivo za odločanje v skrajšani obliki, vendar žal le za seje občinske skupščine, glasila delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pa se v to ne vključujejo. Radio pa zaradi pomanjkanja denarja ostaja slišen le za KS 2iri. Zato bo treba čimprej razmisliti o reorganizaciji Indoka, ki mora namesto predvsem dokumentacijskega postati' .informativni center Veliko pozornosti, je bilo na krajevnih konferencah posvečenih preskrbi Menili so, da ne gre le kritizirati ljudi zaradi potrošniške mrzlice, temveč morajo preskrbovalci pravočasno opozoriti,-da se zaloge manjšajo, da bodo izvršni svet in potrošniški sveti lahko pravočasno ukrepali. Nič manj vroča tema ni urbanizem. Na konferenci so poudarili, da je že v prvih javnih razpravah, ko se snujejo osnutki, treba strokovno opredeliti vse možne posledice. Tudi sedanji problemi nastajajo predvsem zato, ker so bile posledice pogosto preveč skrivane. Problem, ki se pojavljanje financiranje delovanja krajevnih skupnosti. Splošna poraba se zmanjšuje in je za krajevne skupnosti premalo denarja. Ne samo, da morajo manjšati investicije, ogroženo je delovanje krajevne skupnosti kot samoupravne celice. Spregovorili so tudi o kmetijstvu in varovanju kmetijske zemlje ter o kadrovski politiki, kateri se v občini posveča premalo pozornosti. Vendar pa je tudi res, da imamo v našem sistemu toliko vodilnih mest, da zanje primanjkuje primernih kandidatov. L. Bogataj Komunala v letu 1983 Kranj — Na skupni seji se bosta v sredo, 22. decembra, sestala zbora skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti. Razpravljala bosta o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje od 1981 do 1985 v letu 1983. Na dnevnem redu je še osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini v obdobju od 1981 do 1985, predlog sprememb plana prihodkov in odhodkov interesne skupnosti za letos, predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi strokovne službe SIS občine Kranj, nadalje predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti Slovenije in predlog sprememb pravilnika o upravljanju z združenimi sredstvi samoupravne komunalne interesne skupnosti. A. 2. Maš ata spet enega pelje Slovesen podpis akta o ureditvi ustanoviteljskih raznierij Casopisneaa podjetja Glas - Foto: F. Perdan 1 "finega -:---"■■ 'X< ,■ •,'___• v.' Kvaliteten GLAS skupna naloga Pretekli teden so predstavniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL in predstavniki Časopisnega podjetja Glas podpisali akt O ureditvi ustanoviteljskih razmerij - Vzpodbuda nadaljnjemu sodelovanju KRANJ — »Smoter celotnega delovanja Časopisnega podjetja Glas je uveljavljanje, utrjevanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije, enakopravnosti, bratstva m enotnosti ter solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter mednarodnega sodelovanja na načelih miroljubnega in ustvarjalnega sožitja in politike neuvrščenosti«, piše med drugim v uvodnem delu akta o ureditvi ustanoviteljskih razmerij, ki so ga pretekli teden podpisali predstavniki občinskih konferenc SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča ter predstavniki Časopisnega podjetja Glas. Ta nedvomno pomembni dokument ureja medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljic Glasa in kolektiva Časopisnega podjetja. Opredeljuje glavne naloge gorenjskega časopisa, ki letos slavi 35. obletnico izhajanja, prav tako pa tudi usmerja njegovo dejavnost. Akt poudarja, da je dejavnost Časopisnega podjetja Glas posebnega družbenega pomena, družbena skupnost pa mora imeti prek SZDL vpliv na vsebino časopisa ter na razreševanje smotrne in druge problematike, s katero se srečuje časopisna hiša. Poseben pomen daje akt o ustanoviteljskih razmerjih družbenemu orgaiiu upravljanja — izdajateljskemu svetu, ki ga sestavljajo delegati družbene skupnosti in kolektiva. Poudarjeno je bilo, da ta organ zadnja leta pridobiva na pomenu in na ustvarjalnih predlogih ter rešitvah, zato kaže njegovo vlogo negovati. Podpisani dokumenti ki je eden redkih tovrstnih v Sloveniji, torej posega na vsa področja, kjer lahko družbena skupnost usmerja aktivnost za nadaljnjo kvalitetno rast gorenjskega poltednika Glas. J. Košnjek Kdaj trgovina na Kokrici? Kranj - V krajevni skupnosti Pri gradnji tudi KZ Naklo PTT -«-—•— ■ - — - • • Kranj ter Ljubljanska banka s krediti. VerUiar pa zaradi pomanjkanja denarja tak program ne bo uresničen, saj je od vseh sofinancer-jev ostal le Živila-Central. Zaradi tega so pri Zivila-Centralu začeli razmišljati o novem programu: to naj bi bila le samopostrežna trgovina, velika 600 kv. metrov. Za takšno gradnjo pa je treba na novo Kokrica sedanja trgovina že dolgo časa ne ustreza več potrebam krajanov, zato je bil zasnovan načrt izgradnje novega potrošniškega centra. Delegacija krajevne skupnosti je na oktobrskem zasedanju skupščine občine Kranj v zboru krajevnih skupnosti zastavila delegatsko vprašanje o gradnji trgovine na Kokrici l I\UK/ ILt. K^chu g, • f« J v » >->'>• ' ™ Ne kaže, da bodo krajani Kokrice preskrbeti vso potrebno dokumen i > > . •»■ . >, t__.. i,,*., T/™..... kaj kmalu dobili tako težko pričakovano trgovino. Vsaj tako je razumeti odgovor delovne organizacije Živila-Central. Po prvotno načrtovanem programu naj bi bodoči potrošniški center na Kokrici zgradili s sredstvi iz več tirov; poleg sredstev Živil je bilo namreč predvideno, da bi sodelovali tacijo v prihodnjem letu. Vendar pa zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, omejenih investicijskih kreditov in usmeritve za izgradnjo potrošniških centrov v zaokroženih urbanistično urejenih soseskah ni mogoče predvideti, kdaj bo mogoče graditi novo samopostrežno trgovino na Kokrici. 1* z enajstimi leti je* iz Lahovč. Kajža^ 4jze Kordež-Mrak od doma Kordežev premalo kruha za Tudi po spodnjih * Služil je tu P« n^al ,k mlinih. Kakšni je iskal službe. Delal po^^ H je bil.tud« žanda, U n. ^ j ; :evež proti revežem INaK " z ženo na Ck>n?nJ' J . začela Loj^® ga "a glavarstvu v Kra- '/ i nino ie bil kandidat za partijo. Že pred vojn" £nčurskimi revolucionari, C Stanko Mlakar in Tone Stefe. Pa S;Knik-0^VnatrcS^nji Savi se je zbiralo > njem na^ j na pnprav- *...... cesto in gozdom. Tu je bilo najbližje in najvarneje do partizanov v Pševem, na Čepuljah, v Zabukovju. Kurirji so prihajali neopazno do hiše in prevzemali blago. Že vrnjene karte za živež, ki jih je delil Nemec, so se nabirale v drvarnici glavarstva. Kaj je bilo lažje kot vzeti jih in jih v trgovinah, kjer so bili zanesljivi trgovci, še enkrat uporabiti. Pri Jermanu na Primskovem, pri Kristanovi z Zlatega polja, ki je pri Bučarju prodajala kruh,"in drugod. Tudi »becugšajne« za lonce, za največje, kar jih je bilo dobiti, kajti partizanov je bilo zgoraj vedno več, je iskal. Priskrbel iriu jih je Bogdan Javor-Peter, ki je bil tedaj tudi na glavarstvu, kasneje pa komisar VDV. In papir za tehnike. Prihajale pa so tudi vse bolj zahtevne naloge. Spraviti v partizane živež, obleko, Eapir, to je bila majhna stvar. Ljudi ni bilo ar tako. Pa jih je bilo v tistih prvih dveh letih zagotovo vsaj dvajset, ki jih je Kordežev ata pričakal nad svojo hišo in jih spravil do tovarišev pod Joštom. Enkrat sta bila kar dva skupaj skrita pri fotografu Kramarju na Roženvenskem klancu. Dal jima je pošto, da ju bo Čakal na Savskem mostu. S kančkom očesa ju je videl prihajati čez most. Ko sta prišla do njega tam nekje pri iskrški menzi, je stisnil skozi zobe: »Naprej!« Sam je šel naprej, ona dva v večjem razmaku za njim. Tokrat ju je peljal kar proti Kalvariji, proti Trem križem. Sele ko so prišli do poti, ki vodi na Šmarjetno, ju je počakal in jima pogledal v obraz. Zvečer sta že imela zvezo za naprej. Največkrat pa jih je vodil kar mimo doma. Domača fanta sta slutila, da gre na nekakšno posebno pot, in napeto čakala, kje se bo oče spet pokazal. In potem sta polglasno, z zadržanim dihom ugotavljala: »Nas ata spet enega pelje ...« Nekega aktivista iz Podnarta je moral cel teden skrivati doma in pri sosedu, ker ni bilo zveze za naprej. Za sekretarja OF je bil postavljen na Gorenji Savi in med drugimi nalogami so prišle tudi mobilizacije. Prva ni uspela Od vseh, kolikor jih je mobiliziral, sta ostala dva. 5. junija 1943 je organiziral drugo mobilizacijo. Tokrat je sklenil, da gre tudi sam. Z njim vred jih je bilo šestnajst. Posle je predal ženi. Nič novega ni bilo to zanjo, kajti veliko njegovih nalog, posebno tistih podnevi, je opravila ona. Da naj le gre, mu je dejala tedaj, da ne bo kdaj rekel, da je ona kriva njegove smrti. Vse nove borce je predal Nartniku na Planici. Vendar je Nartnik zahteval, da se Lojze vrne. Ni hotel iti. Preveč je bil že na Gorenji Savi in v Kranju kompromitiran. Posebno zaradi prve neuspele mobilizacije. Nazaj ne grem, je dejal tedaj Nartniku, pa če me kar tule pri borovcu počiš... Ni minilo brez posledic. 21. junija 1943 so Nemci prišli selit Gorenjo Savo in Stražišče. Kordeževa hiša je bila med prvimi. Vsi so že stali pred »hauslisto« in eden je spraševal za očetom, rojenim 1901. leta. Ni mu šlo v glavo, da je pri teh letih vojak, v partizanih. Pa mu je mama zabrusila, da partizani potrebujejo tudi take. Udaril jo je ... Tedaj so naredili Nemci majhno napako. Čuvali so le goščavo pod hišo, ceste in zgornje gmajne pa ne. Mama je hitro ocenila položaj in ukazala otrokom, naj urno poskačejo za njo skozi okno na cesto. Uspelo je le fantoma, desetletna Mici je ostala v hiši. Streljali so za njimi, a nikogar ni zadelo. Mama je bila v spalni srajci, otroka v srajčkah. V Zabukovju pri Demšarjevih so jih oblekli. Na križni gori je bil tedaj oče, ko je izvedel, da so njegovi ušli. Potem so se držali skupaj. Menda tedaj na Gorenjskem prva družina v partizanih. Nekaj časa so bili vsi štirje v 2. bataljonu Prešernove brigade, potem so bili poslani na Jelovico, v Gorenjski odred, kasneje pa v transportno karavlo v Davčo. Mami je bilo vedno bolj hudo hudo za Mici. Vedela je, da je pri sorodnikih v Prebačevem, vendar bi jo najraje imela pri sebi. Za božič 1943 jo je Zažlebarjev Peter z Martin j vrha pripeljal na kolesu. Tedaj je imel oče Lojze brke in prvi hip ga ni prepoznala. Potem-se je le stisnila k njemu. Parti^ zanov se je bala. sprva se je skrivala pod očetovo suknjo in trepetala, da jo bodo »banditi« ubili. Pa je kmalu imela rada vse te smele fante. Intendant telefonske centrale v Martinj vrhu je bil Lojze. 40 telefonistov so imeli in povezani so bili z vso Primorsko, s Poljansko in Selško dolino, Čepovanom, Gorico. Mama je partizanom kuhala in prala, Mici je nosila hi ano na položaje, pomagala tu in tam, fanta sta bila za kurirja. Francelj je bil kurir pri 9 korpusu, Lojze pa na 4. telefonski coni 9. korpusa. V zadnji hajki so se s Črnega vrha prebijali nazaj proti Blegošu ir. Martinj vrhu. Kakšnih dvajset jih je bilo v Lojzetovi skupini. Vse je varno prepeljal skozi ofenzivo. Kakšen teden dni so ob nekaj krompirjih zdržali v gozdu pod Martinj vrhom. Potem so se prebili na Prtovč, Jelovico in nad Bohinj. Vse je pripeljal živel' Z vrha so potem gledali v dolino, kjer je bilo polno ljudi, voz. Sin Lojze je šel naprej pogledat. Bili so naši! In nikoli ne bo pozabil tistih koruznih žgancev, ki so jim jih kuhali v vasi. Sedemkrat na dan so jih jedli.. . In kadar si bil sit, se ti je zdela svoboda čisto biizti. Vendar tokrat je bila zares. Z Vo-garja so gledali na jezero, kako je Jeseniško-bohinjski odred tolkel Nemce. Kmalu zatem se je Kordeževa družina spet zbrala v hišici na Gorenji Savi. L). Dolenc GLAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 17. DECEMBRA 1982 Potreben je skupen dogovor V škofjeloški občini velja novi vozni red za redne avtobuse, medtem ko delavski in šolski vozijo po starem — Za prehod na nov delovni čas bo potreben skupen dogovor tako prevoznika kot delovnih kolektivov V ponedeljek je začel veljati novi avtobusni vozni red. V Alpe-touru so se z njim skušali prilagoditi novemu delovnemu času. V Kranju so skupaj z delovnimi organizacijami poiskali trenutno možne najbolj ugodne rešitve za primestni avtobusni promet, čeprav se zavedajo, da prav vaeh težav, ki jih občutijo potniki v prenatrpanih avtobusih še niso uspeli rešiti. . . . Slabše so se dogovorili v škofjeloški občini. Tako je novi vozni red začel v ponedeljek veljati le za redni potniški promet, medtem ko delavski in šolski avtobusi vozijo po starem. V škofjeloški občini so namreč zahtevali, da Alpetour vse prevoze obravnava skupaj, po enotnem programu, ker menijo, da bi na ta način dosegli ne le boljše prevoze v večje zadovoljstvo potnikov, temveč tudi bolj racionalno izkoriščanje voznega parka. Hkrati pa prevoznik ni mogel garantirati, da bodo vsi delavci prišli pravočasno na delo in šolarji v šolo, če bodo uvedli novi vozni red tudi za šolske in delavske avtobuse. Zato tudi delovni čas v delovnih organizacijah škofjeloške občine ostaja še naprej enak, z izjemo občinskih upravnih organov, ki se jim bodo v kratkem priključile tudi banka in drugi kolektivi, ki se ukvarjajo s storitvami občanom. Če je šlo dokaj gladko v Kranju, zakaj se ne morejo dogovoriti tudi v Škofji Loki? Menijo, da je prevoznik premalo upošteval posebnosti škofjeloškega območja. Medtem ko je kranjska občina po obsegu manjša in ima praktično le en industrijski center, ima škofjeloška kar tri industrijska središča. Poleg Škofje Loke še Železnike in Ziri. Vsa tri pa so zelo navezana na kmetijsko zaledje. Ljudje se vozijo tudi po dvajset, trideset kilometrov daleč na delo in na posamezni avtobusni postaji jih vstopajo le dva, trije, kvečjemu deset, ki delajo v različnih delovnih organizacijah. Vendar nikakor ne gre krivde za to, da ne morejo preiti na nov delovni čas nov vozni red enostavno pripisati Alpetourju in tudi izvršnemu svetu, ki naj bi »predpisal«, kdaj naj se začne delati, ne. Rešitev bodo morali skupaj poiskati delovni kolektivi in prevoznik in se sami dogovoriti, kdaj je najprimerneje, da začno delati, da bo tudi prevoz delavcev na delo zagotovljen. Hkrati pa morata biti sogovornika sprejemljiva za predloge drugega, saj bi tako lahko marsikaj uredili, v obojestransko zadovoljstvo in korist. L. Bogataj v Predelovalci naj se povezujejo Tudi občinski sindikalni svet Jesenice si prizadeva, da bi se združile delovne organizacije predelave v občini — Združitev na temelju dohodkovnega povezovanja z Železarno Jesenice naj bi sloneli na surovinski osnovi jeseniške Železarne. Priprave so ostale na mrtvi točki, v nekaterih delovnih organizacijah se poslovodne strukture opredeljujejo za lastne, ozke interese. Zaprtost posameznih delovnih organizacij se je pokazala tudi pri delitvi dela pri posameznih programih, čeprav bi lahko prav na tem področju delovne organizacije našle skupne cilje in preko poslovnih interesov začele z združevanjem dela in sredstev. Akcijo je spremljal tudi občinski svet Zveze sindikatov Jesenice in bil mnenja, da je povezovanje nujno. Občinski sindikalni svet tudi ocenjuje, da so možnosti za nadaljnje združevanje na osnovi dohodkovnih odnosov vse od surovinske osnoVe do končnih izdelkov. Poslovodni odbor jeseniške Železarne je že pripravil izhodišča dolgoročnega sodelovanja in nakazal, pri katerih skupinah izdelkov je možno razvijati predelovalno industrijo v občini. Temelje temu razvoju daje predvidena gradnja je-klarne s svojim kvalitetnim programom, ki je zanimiv predvsem za predelovalno industrijo in finalizacijo izdelkov. Zato je nujno, da predelovalci zavestno sovlagajo in prispevajo del svojega znanja za razvoj surovinske osnove. D. Sedej Jesenice - Že okoli osem let si na Jesenicah prizadevajo, da bi ustrezno, na dohodkovnih osnovah, združili kovinsko -predel ovalno industrijo in jo povezali z jeseni&o Železarno. Lani so predvideli, da bi to izvedli z referendumom o združitvi petih predelovalcev, vendar do tega ni prišlo. V jeseniški občini se dobro zavedajo, da bo v nadaljnjem razvoju moralo priti do tega, da bi se predelovalna industrija združila v tem smislu, da bi se posamezne ko-vinsko-predelovalne delovne organizacije med seboj dohodkovno povezale, združevale delo, skupno načrtovale razvoj. Pet delovnih organizacij predstavlja 6 odstotkov vse jeseniške industrije in ustvarja 9 odstotkov čistega dohodka. Povezava bi bila nedvomno gospodarno smotrna, to bi omogočilo precejšnjo racionalizacijo in nedvomno boljše proizvodne programe. Delovne organizacije Kovin, Ko-vinoservis, KOOP Mojstrana, Kovinar in Elirn bi združene lahko enotno nastopile na tržišču nabave, nabave materiala in prodaje izdelkov z enotnim in usklajenim proizvodnim programom. Tudi družbeni plan razvoja obdne Jesenice do 1985 nakazuje povezovanje kovinsko-pre-delovalne industrije, programi pa Dobra polovica obutve na tuje Delavci Peka bodo letos izvozili 1,7 milijona parov obutve ali 54 odstotkov celotne proizvodnje, od tega 1,3 milijona parov na zahodne trge, s čimer bodo zaslužili prek 15 milijonov dolarjev — Težave v preskrbi s kvalitetnimi materiali, skromna rast dohodka in negotova prihodnost Tržič — Čeprav do konca poslovnega leta manjka še pol meseca, imajo v trži Scem Peku že dokaj trdne ocene o njegovem izkupičku. Letos bodo izdelali prek 3,6 milijona parov modne obutve, kar pomeni za sedem odstotkov več kot lani, medtem ko pri sestavnih delih obutve zaradi omejenega uvoza surovin načrta ne bodo osvojili, tako da bo skupna proizvodnja ob dveodstot-nem porastu števila zaposlenih večja za štiri odstotke. Kar 1,7 milijona parov obutve ali 54 odstotkov celotne proizvodnje bodo delavci Peka letos prodali na tuje, od tega 1,3 milijona parov ali 80 do 85 odstotkov na konvertibilne ■ trge, od koder bodo dobili prek 15 milijonov dolarjev. S tem bodo ustvarili sedem milijonov dolarjfev presežka v menjavi z zahodom. Zaradi načrtne usmeritve prodaje na zahod je Pekova ponudba na domačem trgu, kjer jo dopolnjujejo z izdelki kooperantov, letos nekoliko skromnejša, sprejeti pa tudi niso mogli vseh naročil z vzhoda, predvsem iz Sovjetske zveze, kamor so še lani prodali več kot polovico izvožene obutve. Največ težav je vse leto delavcem Peka povzročala neredna preskrba s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Za uvoz surovin — Jugoslavija mora približno polovico potrebnih količin surovih kož uvoziti — in za devizno združevanje v domači reprodukcijski verigi jim ostaja premalo ustvarjenih dolarjev. Računajo, da bi za normalno odvijanje proizvodnje, s čimer bi se ognili tudi zamujanju dobavnih rokov tujim naročnikom, potrebovali 65 odstotkov ustvarjenih deviz Rešitev zato iščejo v skrajnem varčevanju z materiali, v nadomeščanju nekaterih uvoženih z domačimi, ki pa so slabše kakovosti in dražji, predvsem pa v sprejemanju tujih naročil v dodelavo. To pa seveda prinaša bistveno manjši dohodek. Dohodka bodo letos v Peku ustvarili približno za dvajset odstotkov več kot lani in manj kot so se nadejali. Razen že naštetih vzrokov na skromnejšo rast dohodka vpliva še prepozna uskladitev tečaja dinarja s trdnimi valutami ter še vedno premalo selektivne izvozne spodbude. Na drugi strani pa porabljena sred- stva rastejo hitreje kot dohodek. Izjemno so se povečale tudi najrazličnejše obveznosti iz dohodka. Omejene možnosti uvoza in razpolaganja z ustvarjenimi devizami, na drugi strani pa padajoča rast dohodka in sredstev akumulacije, že dve leti povzroča jo škodo v Pekovem tehnološkem razvoju. Brez najso- dobnejših strojev bo njihova modna obutev vse bolj zaostajala v ceni in kakovosti za drugimi konkurenti na zahodnem trgu. Pekova proizvodnja bo tudi prihodnje leto usmerjena predvsem na zahod. Ob tem jim dela največ preglavic vprašanje, s kolikšnim deležem deviz bodo lahko razpolagali. Po trenutnih izračunih jim bo zmanjkalo najmanj tri milijone dolarjev. Za uvoz materialov se bodo morali zadolžiti, bojijo pa se, kako bodo posojilo lahko vrnili. H. Jelovčan Nove statve za plenice V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič bodo stare in iztrošene statve nadomestili z 52 sodobnimi pnevmatskimi stroji — Na njih bodo izdelali 3,556.000 kvadratnih metrov tetra tkanin, trikrat toliko kot zdaj, od tega jih bodo 57 odstotkov izvozili na zahodni trg Tržič-V tržiški Bombažni predilnici in tkalnici so se odločili za dokaj zahtevno naložbo. Dvajset let stare in iztrošene statve bodo zamenjali z 52 novimi, uvoženimi iz Češkoslovaške, ki jih bodo namestili v tretjem oddelku tkalnice. S sodobnimi pnevmatskimi statvami bodo trži&i tekstilci na leto izdelali 3,556.000 kvadratnih metrov tkanih tetra, trikrat toliko kot zdaj, ko jih izdelajo dober milijon. Na ta način bodo lahko zadovoljili povpraševanje po plenicah na domačem trgu, kjer bodo predvidoma prodali 43 odstotkov celotne proizvoidnje z novih statev. skoraj 1,3 milijona kvadratnih metrov tkanih oziroma 57 odstotkov pa bodo poslali na zahodne trge. Naložbo, ki je usklajena z republiškim in občinskim družbenim planom ter izpolnjuje merila za prestrukturiranje gospodarstva, je kratkim potrdil tudi kreditni oi s svežim mesom v Sloveniji dobijo rejci iz sredstev republike in občin za čas od 1. novembra do konca leta poleg veljavne premije še dodatek -dinarja za kilogram mesa pitanoga goveda. Če dodatek preračunamo na Živo težo, potem kilogram pitanega goveda velja okrop 91 dinarjev. Denimo, »ravninski kmet« bo za kilogram pitanca ekstra klase dobil 93,64 dinarja <»hnb™«' kmet« 94,98), za prvo klaso 91,10 (92,44) dinarja in za kilogram pitanca druge klase 88,54 ( 89,88) dinarjev. Na enak način bo veljalo ®odbujati prirejo mesa tudi v pn-hodnjem letu, saj cena, ki jo jedj ločil zvezni izvršni svet za leto ne bo pokrila vseh stroškov prireje. Ker se je ob koncu novembra spremenila odkupna cena mleka je živinorejska poslovna skupnost določna tudi višje odkupne cene telet za nadaljnjo rejo. Odkupna cena bikcev ekstra klase, težkih do 125 kilogramov, je 175 dinarjev za kdogram prve klase 160 dinarjev in diuge klase 140 dinarjev. Teličke enake teže so za deset odstotkov cenejše. dustrije, ki je pri nas odvisna od uvoza surovin. Po drugi strani ie bila opazna še vedno dokaj viseka kupna moč prebivalstva, medtem ko se je lesnemu in gozdnemu gospodarstvu kar precej poznal upad investicij v gradbeništvu. Slabše so na tujem prodajali stavbno pohištvu saj huda konkurenca in recesisa vplivata tudi na občutno zniževanje že doseženih izvoznih cen. Lesna industrija je povečala celotni prihodek za 17 odstotkov, kar je precej manj kot v enakem lanskem obdobju. Vendar primerjava ni realna, saj so bili pogoji gospodarjenja v primerjalnem obdobju boljš Podpovprečno rast so zabeležili v Gradisu Skofja Loka in LIP Bled, na povprečju pa je ostala Jelovica. Posebno ugoden porast celotnega prihodka je dosegel Alples Železniki, ker je nanj vplival tržno Že uveljavljeni nov program sestavljivega pohištva. Najbolj stabilno rast celotnega prihodka pa v minulih letih beleži trži&i ZLIT, ki se s svojim proizvodnim programom najbolje prilagaja tržnim pogojem. Gozdarstvo je povečalo prodajo za 2 odstotka, predvsem zaradi večje prodaje v GG Kranj, kjer je le-ta večja za več kot 5 odstotkov v primerjavi z GG Bled; tam je bil obseg prodaje za 1,6 odstotka manjši. Obe gozdni gospodarstvi sta blagovno oddajo povečali za 11 odstotkov; letos pa je ugodnejša oddaja v zasebnem sektorju GG Kranj. Gorenjsko gozdno in lesno spodarstvo je doseglo manj izvozne rezultate, saj je zast daja stavbnega pohištva, slat se tudi možnosti prodaje s vega in masivnega pohištva, i firoizvodih, ki so se izvozno ie i javili. , , , Največ naložb odpade letos na končanje investicije Jelovice Loka v Preddvoru, rekonsti---- proizvodnih obratov LIP Bled tema izgradnjo energetskega objekta, na nadaljnjo izgradnjo mehanizira nep skladišča hlodovine na Rečici tema izgradnjo gozdnih komunikac«. Na začetku gradnje je hala xa kompieti-ran je izdelkov T0ZD montažni objekti Jelovice Skofja Loka v zaključni pripravljalni fazi pa sta trenutno najpomenibnej&izvo^ona. ravnani investiciji: rekonstrukcija masivnega pohištva v Železnikih m rekon str u kci ja P^SS^Si^ Tržiču- pr obeh sodelujejo iuai nekatere druge članice sestavljene organizacije gorenjskega gozdarstva ,„ lesarstva. D. Sedej PETEK, i 7. DECEMBRA 1982 KULTU IA _5. STRAN GLAS Srečanje pevskih zborov Radovljica — V soboto, 18. de-tmbra. ob 19. uri bo radovlji&a reza kulturnih organizacij priprava v prostorih Osnovne .šole A. T. Unharta v Lescah srečanje pevskih Aorov radovljiške občine, ki so ga »imenovali »Srečanje z našimi zbori«. Pripravili ga bodo torej ponovno, saj zaradi zapletov s prelom na srečanju v Podnartu niso sogli nastopiti vsi zbori. Na sobotnem srečanju bodo nastopili mo&i, ženski in mešani zbor lipa iz Radovljice, moški zbor Gor-moški zbor Begunjščica iz Be-anj, komorni moški zbor A. T. Lin-Wt KUD Radovljica, moški ko-fiorni zbor DPD Svoboda iz Podprta. mešani zbor KPD Verica iz -esc, moški zbor KUD Stane Žagar a Krope in komorni moški zbor KPD Zasip. Celovečerni koncert okteta Vigred - V kulturnem domu v Predos-Ijah bo v soboto, 18. decembra, ob 19.30 oktet Vigred DPD Svoboda Predoslje, izvedel celovečerni koncert. Oktet tri leta nastopa v sestavi: Janez Korenjak, Vinko Rožman, Jakob V reče k, Nace Gorjanc, Marjan Fajfer, Jože Martinjak, Franc Pernuš in Jože Busaj. Doslej so naštudirali pesmi za več kot štiri koncerte. Na sobotnem koncertu jih bodo zapeli sedemnajst, v premoru med koncertom bo nekaj skladb na klavirju izvedla Nada Sela n. Oktet veliko nastopa na različnih prireditvah, na srečanju oktetov v Šentjerneju, nastopil je že v radijskem koncertu iz naših krajev. Kulturni koledar RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta novoletna likovna razstava, na kateri sodelujejo likovniki radovljiške občine Odprta bodo konca leta, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. . KRANJ — v Prešernovi hiši ie na ogled razstava »France Prpfipren v luči literarne ve: de 1970-1982«, V aalenji Mestne hiše bodo drevi ob 17 30 odprli razstavo portretmh pla- kef™ medalj Vladimir,a Što- vSk« v Stebriščni dvorani pa nh i« uri razstavo »Partizan- ■ke dcda vn ice na Sloven- ki ioje Gorenjski muzej Slavil^sodelovanjem Muz« fXSdske revolucije Slovenije ob dnevu JLA. V Mali galeriji si ODanevu . . „ ro^atavn slikar SikHSledTte razstavo slikarjih def Izidorja Jalovca iz Krania Razstave so odprte Sk dan od 10. do 12 in ocf 16. dH« ure ob sobotah in nede-Hah'od lO- do 12. ure, ob pone- deljkih so zaprte. I ITBLJANA - V galeriji r)S slovenskih likovnih rt,™ ie odprta prodajna rastava de? s 1 ove° umetnikov. Odprta bo do ,30. de . '^SPODNJI BRNIK - V ^19 decembra, ob 17. ur, bo v novem gasilskem, domu nastopil moški pevski.zbor Davorin Jenko »z t erkeij. v X delu . koncerta boj.jt Se v drugem delu „a ljudske Uke, v narodov s poudar- oveni'ljudski' , esmi. Wrt »odi v okvir priprav * spomladansko gosto- S5 v®kjer-bo ime. ^ BS^nLhVnCnede.jo. 19. dJ <*K ob 18. uri b.«lo V kuj turnem domu na Beli otroci iz Preddvora, Bele in Visokega pod režijskim vodstvom Kon-dija Pižorna uprizorili »Zgodbo o dedku Mrazu« za odrasle. Decembra bodo s predstavo gostovali še po dvanajstih krajevnih skupnostih na Gorenjskem. KAMNIK - V rasta višču Veronika bodo drevi ob 17. uri odprli razstavo akvarelov Ala-dina Lanca, ki živi in dela v K amniku. ŠKOFJA LOKA - Klub škofjeloških študentov bo danes ob 19.30 v prostorih Osnovne šole Petra Kavčiča v Podlub-niku priredil koncert Koroškega akademskega okteta iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic je v Turističnem društvu na Mestnem trgu. RETEČE - V nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri bodo pripravili proslavo ob 35-let-nici KUD Janko Krmelj iz Reteč pri Škofji Loki. V sporedu bodo nastopile vse sekcije društva, posebej velja omeniti moški pevski zbor, ki letos slavi svojo 30. letnico, dramska sek-ciia pa bo ob koncu uprizorila burko »Davek na samce«. V sporedu bodo predstavili kroniko društva in podelili Gallusove značke tamburašem. Posebej velja povedati, da je vse (Hj ustanovitve predsednik društva Vinko Žagar. ŽIRI - V soboto, 18. decembra. ob 18. uri bo v kino-dvorani proslava ob dnevu JLA, na kateri bodo nastopili otroci iz vrtca in osnovne*šole ter moški pevski zbor podjetij Ziri. Ob 20. uri pa bo dramska sekcija DPD Svoboda premier-no uprizorila »Črno komedijo« Petra Shaafferja. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 19. decembra,ob 17. uri. Srečanje vCerknem Zveza kulturni organizacij Slovenije s sodelounjem slovenskih sindikatov letos ze četrtič prireja srečanje pesnikv in pisateljev začetnikov, prestavnikov drugih narodov in nardnosti, ki živijo v Sloveniji. Sreča je bo 18. in 19. decembra v Cerhem. Sodelovalo bo 33 avtorjev, k so poslali svoje prispevke v srbhrvaškem, italijanskem in madžakem jeziku. Avtorji bodo poslušali predavanje o literarnih zvrsteh je šel drget. Koliko gorja, bolečine, trpi je a - trpkega humorja, želja, veselja, pogua, energije je izražala njegova osebnost. Živo je ostal v spominu tucnjegov odhod, danes kar simboličen. Pogasil.' sveče, z edino r/ika - V soboto 18. de. kofja Lok« se ^ dvanajst let. na FohorJU zagr- *teijskem \n,ein lgralskeni| Mg S glediatwkegH umetnika "rŽobnb dn^opj^l p,a odru tedaj * gledališča VnVadu,2SL-*las,R' nastopu Staneta v Skofji cVetočega ekst)eruneMtal- Ode,-galerija na skolje-napovedi za< el prvo predstavo Krotkim » Jnle "veliko dejanje ■■ lenega Staneta Seve.ja >V,m Dostojevskega ko je uro pred 7bran- dostojanstven * iJiem gradu je bito naznanila M i wro Dred nastopom prebil s;iin, '<*em ko je uro preu r Molčeč, mrk. Polž <(tnja na polna, začetek , temna je " prihajalo pet.e gorečo si je svetil na pot v temo. Ko je odšel, nas je bilo kar strah s ploskanjem raztrgati tišino in temo, v katero je izginil. Nato se je odtrgalo, navdušeno priznanje velikemu umetniku. Srečen se je vrnil. Z dobrodušnim nasmehom, kakršnega smo vedno poznali. Mnogim Ločanom je Severjev nastop ostal v spominu za vedno. Kadarkoli prisostvujemo monodramskemu nastopu, vselej mi pred oči ponovno stopi Sever s Krotkim dekletom. In nato njegove igralske stvaritve, ki mi jih je bilo dano videti. Zal ne veliko, premlada sem bila. Srečo imajo ljudje, ki žive z velikimi sodobniki. Severjeva spominska sveča nost v Škofji Loki vsako leto dodobra napolni galerijo na loškem gradu. Pridejo igralci in igralke, toda pride tudi veliko Ločanov, ki jim je Severjev zadnji nastop živo ostal v spominu. Iz spoštovanja do njegovega dela so v Skofji Loki takoj po njegovi smrti osnovali Severjev sklad s Severjevimi nagradami. Iz spoštovanja so že pred devetimi leti na trati ob vznožju loškega gradu ki, kjer se bodo akcije za entno praznovanje in obdarovanje It ili takoj po novem letu, so /.daj orejeli zgolj priporočilo. Občinski tet zveze sindikatov priporoča zdrui-nemu delu. naj za L>ripeditve in drila nameni največ do 300 dinarjema otroka, starega o71 dveh do osnh let. Osrednja prireditev /aradi tjritorialne razpoteg-njenosti občineverjetno ne bi dosegla želenega u tika. zato se bodo v posameznih krjevnih skupnostih dogovorili za voja praznovanja. Tržiški dedek vira/ bo letos spet delal po starem Kulturna in izobraževalna skupost ter skupnost otroškega varstv so >e sicer dogovorile za enotn prireditve; dedek Mraz in igralci Mladinskega gledališča Tržič bdo z lutkovnimi predstavami obiski i otroke v vseh krajevnih skupnoih. svoj program imajo tudi vrtci, ledtein ko bo za obdarovanje otro svojih delavcev še vedno poskrbel vsaka organizacija sama. V Pekiin BPT, na primer, bodo na otrok namenili po 250 dinarjev. H. Jelovčan V Naklem uvajajo ulice Naklo — Krajevna skupnost Naklo je s sprejetjem srednjeročnega programa za obdobje 1981-85 zadala nalogo uvedbo uličnega sistema v naseljih Naklo in Pivka. S tem bi se uredila zme&java hišnih številk katero so posebno občutili poštarji, razni kurirji in dostavljala potrošniškega blaga. Na prošnjo sveta KS je Geodetska uprava občine Kranj septembra izdelala podrobni predlog bodočega uličnega sistema, kjer je vključeno 270 hiš v Naklem in 78 na Pivki in jih razporedila v 21 ulic. V sodelovanju s krajevnimi družbeno-politični-mi organizacijami bo svet krajevne skupnosti Naklo izdelal predlog imen bodočih 21. ulic, ki naj bi bile poimenovane po dogodkih iz NOV, znanih padlih borcih ali vojaških enotah iz tega obdbja, ge^rafskih in drugih pojmih, a slavnih možeh iz slovenske in juj&slovanske zgodovine. Predlog bo ijbešen na sedežu KS v Naklem, n katerem bodo lahko krajani dali poombe oziroma nove predloge, izobkovan predlog pa bo nato dan v pQ-ditev in sprejetje zboru krajevnil skupnost i občine Kranj. V zirrkem obdobju 1982/83 bodo izdewe potrebne ulične table in hišne šwilke, za kar bosta sredstva zagototi skupščina občine Kranj in KS Nfclo iz proračunskih sredstev za let 1983. Dolžnost krajanov bo spanje hišne tablice zamenjati z nvimi in na krajevnem uradu v svjih osebnih izkaznicah spremeniti aslov bivališča po novoimenovanih licah. Fago Papler Jože Čebulj: mmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmm Včasih smo lovili vsak kilovat Po vegastih lesenih stopnicah, ki jih od centrale loči le tanek zid, prideš do njegovega stanovanja. Prav nad obokom, ki vodi h Koteksu, imata z ženo kuhinjo in sobo. Skromno, staro stanovanje. Mladi že dolgo ne bi bili več zadovoljni z njim in bi terjali novo. Jože Čebulj pa bo tu ostal do konca. Zdi se mi, da bi se težko odločil za kam drugam, četudi bi mu ponujali. Tu je prebil tako rekoč vse življenje. 1915., ko mu je bilo petnajst let, so prišli sem stanovat iz Šenčurja. Oče je bil kovač pri starem Polaku. Dobrim delavcem je Po lak preskrbel stanovanja. Tudi njim. Šestkrat so se selili iz hiše v hišo, ki so natrpane tu okrog nekdanjega Standarda. Včasih je tu smrdelo. Od klavnice, od strojarne.od loja, ki so ga kuhali. Nikoli nisi vedel, od kod bolj smidi. Smrad se je zažiral v stene, v obleko, lase, v pore. Ljudje, ki so hodili mimo, so si zatiskali nosove. Toda takrat je šlo za delo. za vsakdanji kruh, zato se ti ni gabilo, če je ta kruh še bolj" smrdel. Navadiš se, kot bi nikjer na svetu ne »dišalo« drvi gače. Po šest, sedem, ki so čakali na delo jih je vedno stalo v vrsti pred Polakovim vratarjem. Otroci delavcev so imeli prednost. Jožeta so vzeli v kovačijo. Za vse so ga porabili: v kurilnici, za »šmiranje«. Za vse si moral prijeti. Po lakov Zane*je bil njegov birmanski boter. Zato pa ker je bil dober delavec, so ga verjetno 1927. leta poslali v Ljubljano k Zab-karju učit za mehanika. Še isto leto je prevzel delo v Polakovi elektrarni. Elektrarno ima v lepem spominu. Posebno tista poletja. Tu skoraj ni smrdelo. Štirje so se menjavali podnevi in ponoči. V petek in svetek. Val, Janša, Rakovec in on so bili dolga leta skupaj. Kakšnih 150 kilovatov je oddajala centrala. Dve turbini je gnala voda, ki priteka po kakšnih petdeset metrov dolgi cementni cevi. Dva metra ima cev premer na turbini. Vsak kilovat so lovili. Za vsak stroj je vedel, kdaj so ga pognali tam čez" cesto. Alije bila »šer mašina«, tista, ki je rezala podkožje, ali pa »špolt mašina«, nekakšen gladilni stroj. Ves čas si moral stati pri merilcih in paziti na pritisk. In če je v tovarni stekel stroj pa je napetost padala, si hitel vrteti tisto kolo, da si spet uravnal napetost. Da. za vsak kilovat je šlo. Zdaj pa po cele dneve, tedne, elektrarna teče, vode pa ne odganja. Morda bi bilo res bolje, da bi jo prevzel kranjski Elekt.ro. Potrebna bi bila popravila. Temeljitega popravila. Samo še malo naj od zmrzali razpoka »kabina«, pa bo razneslo zajetje. In Če poči, ne bo samo voda ruknila ven. Tudi njegov vrtiček zadaj bo odneslo pa še kaj drugega. Ze kar majhen potoček je nastal tam ob njegovi vrtni gredi, ko oda sili iz razpok. Led bo naredil roje. Kako se je včasih boril z n;n! Ko so zamrznile rake, 6stilna ireža. In če bi ga sproti ne razbijal stistimi železnimi grabi jami, bi neprišlo nič vode na turbino. Ko so prišli Nemci, si Polakovi elektrarno zabili z deskan pa so jo Nemci kmalu spet odprli, fa Gašte-ju in pri Majdiču je tistaBta delal Jože. B> vojni pa je bil sp< tu. Prvi delavec v povojnem Stancrdu. Ko ie 1946. prišel novi direktoiHračič s Štajerskega, sta oba spravala delavce skupaj. Dve leti je š»ostal v centrali, potem je šel z vodjo mehanične delavnice. KakSih trinajst let je bil vsega skupaj elek-trarni in šestnajst dni manj >t štiri inštirideset let pri Polaku in Standardu. Odkar je prevzela Sav jn so nehali s kožami, ne smrdi več.^amle ob okencu prav nad velbom in svoj stalni sedež. Pod njim teče žijenje svojo pot. Na cesto vidi, k vran ju, kaj se dogaja na mostu, ves ki študentski dom. Najtežji problem je cena, višja kot kjerkoli v Sloveniji in Jugoslaviji. Posledica je le polovična zasedenost. Nerešeno je vprašanje lastništva in upravljalca doma. Od konca gradnje je na stavbi ostala še vrsta pomanjkl jivosti, ki otežuje bivanje. ' Glede (ene kranjski študentski dom močno prednjači pred ljubljanskimi (tu se cene mesečnega bivanja gibljejo od 800 do 1200 dinarjev). mariborskimi (od 950 do 1300 dinarjev) ali celo beograjskimi (tu cene nikjer ne presegajo 1000 dinarjev). Dom je resda nov, stanarina je draga, a zato je toliko cenejša hrana (vendar je njena kvaliteta sporna), študentje so oproščeni dežurstva (čeprav bi se tej ugodnosti v prid cenejšega bivanja radi odrekli), lahko si kuhajo v čajnih kuhinjah, kopalnica jim je odprta vsak dan. Cena 1650 dinarjev, ki jo plačujejo mesečno, je še iz časov. ko so študentje še gostovali pod dijaško streho Tudi danes odštevajo za bivanje več kot dijaki, in sicer 12 din dnevn«. več kot njihovi mlajši sosed je. Siceršnja primerjava domov v Kranju, Mariboru in Ljubljani kaže. da niso v enakem položaju niti glede razmer niti glede gospodarskega položaja. Skupno jim je le poslovanje po neekonomski ceni. Ker je cena tako visoka, po novoletni odmrznitvi pa študentje pričakujejo še večjo, mnoge mika. da bi se preselili v katerega ljubljanskih študentskih domov. Za povsem nov dom bi bilo kaj takega žalostno, saj je že pri sedanji ceni ob 142domskih zmogljivostih zasedenih le 86 ležišč! Pa ni cena edini razlog, ki študente vleče v Ljubljano. Njihova cokla je tudi študentom nesprejemljiv domski red, v katerega so primorani zaradi neposrednega sosedstva in souporabe nekaterih skupnih prostorov z dijaki. Kljub lastnemu domu in priborjeni samostojnosti se morajo študentje prilagajati dijaškemu režimu, kar pa je spričo povsem drugačnega načina življenja in študija težko. Ce ima namreč študent ves dan predavanja, se težko drži dnevnega reda doma in večerne »hore legdTudi kopica tehničnih pomanjkljivosti, nastalih pri hitri gradnji, otežkoča bivanje študentom. Najteže je, ker študentje ne vedo, kje nai iščejo odgovore na številna vprašanja, tudi tehnična. Se vedno namreč ni jasno, kdo gospodari s študentskim domom: uprava dijaškega doma ali investitor, Visoka šola za organizacijo dela. Ta dvotirnost gre na škodo medsebojnih odnosov dijakov, študentov, delavcev zavoda. Za zdaj še ni jasno, kako bodo izpeljali statusno vprašanje. Ce si hočejo pomagati pri ceni, v samoupravnih aktih opredeliti domski red, gospodarno zapolniti proste zmogljivosti, zgrabiti zaradi tehničnih pomanjkljivosti izvajalca gradbenih del. je razjasnitev statusa nujna. Pri vsem pa gre tudi za dobrososedske odnose. D. Z. Zlebir Med zdomci večja nezaposlenost Letos pričakujemo nekaj manjši novoletni obisk zdomcev v domovini, predvsem zaradi bojazni, da ne bi izgubili dela. V deželah EGS je med nezaposlenimi zdaj 65.000 Jugoslovanov, od tega polovica v ZRN — Na tradicionalnih srečanjih bodo zdomci verjetno postavljali konkretna vprašanja glede zaposlitve doma Konec tega tedna se začenja na naših severnih cestnih in tudi železniških mejnih prehodih živahnejši promet. Kljub temu, da so napovedi o vsakoletnem obisku zdomcev za božično-novoletne praznike vedno potegnile za sabo kup priprav pro-stojnih služb pri nas, pa letos povsod dodajajo, da obisk ne bo tolikšen, koUprejŠnja leta. Ze napovedanih izrednih vlakov bo letos manj kot lani, le 40, lani so bili trije več. Sicer število izrednih vlakov upada iz leta v leto, medtem ko za cestne mejne prehode gostota koncem leta nikakor ni upadla. Napoved« o manjšem obisku /dom« ?v v domovini niso izrečene kar tako, oač pa so takšne vtise dobili novembra m v začetku decembra predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, ko so obiskali jugoslovanska društva v zahodni Evropi. Zaostrena gospodarska situacija v zahodni ) v ropi namreč zadnji čas redči tudi zaposlene tuje delavce, zato verjetno poleg prazničnih dni jemati še L Samo za lastnke zemljišč /»«• Cehuti- l\« centrala je potrebna popravila posebno pa .kabina'. Šc hu,ša mr:al. pa jo bo ra.analo . . ,< - loto: />. /„„,.,,, Problem, ki tare krajne Orehka in Drulovke zaidi njihove nesrečne ceste, ki m je pretrgala nekdanjo gla>0 prometno žilo^ cesto prti Kranju, ni majhen. Pisali m., že o težavah Kutinove uli«, po kateri se je sedaj usme| ves promet, usmerjen pro Škofji Loki in čez Delavsl most, pa tudi o težavah kmet Franca Benčine, kjer voznik, vozijo po kmečkem dvorišču Komisija je ta teden proučila neznosne prometne razmere in v petek popoldne se je na mestu, kjer so dosedaj krajani Orehka in Drulovke lanko zavijali v levo /. Ljubljanske ceste na Benčinovo pot, pojavil znak »Samo /.a lastnike zemljišč«. Prav to pa je tisto, česar smo se bali: zaprt je še edini dohod v naselje za vse tiste, ki prihajajo v Orehek z Delavskega mosta in i/. Škofje Loke. še več. Tudi stanovalci hiš na Ljubljanski cesti, ki stoje na desni strani ceste, gledano iz Kranja proti Ljubljani, morajo, če hočejo pripeljati otroke v vrtec, priti v trgovino ali podobno, narediti dv oki lome -trski ovinek čez Labore. Ce se je komisija, ki je postavila znak pri Benčinu, že odločila za tak poseg - za kar se večina krajunov strinja, saj so bile razmere za Benčinove resnično nemogoče — bi morala dovoliti tudi zavijanje v levo na avtobusni postaji in pa seveda hkrati tudi omejiti hitrost na tem delu Ljubljanske ceste, za kar se vsi stanovalci Ljubljanske ceste že dolga leta potegujejo. Tod hodijo preko ceste v šolo otroci, xa katere pa ni poskrbljeno niti toliko, da bi imeli prehod žh pešce. Vsekakor postavitev enega samega znaka problema kra-nov Orehka in Drulovke ne rešuje. Narediti bo treba zagotovo kaj več! 1)olelK. dodatni dopust za pot v domovin«-1 pomeni pri nekaterih delodajakih stopiti v skupino delavcev, ki jii * kratkem čaka odpust zdela. V začetku decembra je bi*1 namreč v deželah EGS okoli 12 mit ionov brezposelnih, napovedi Jo konca marca pa presegajo število i«? milijona. Samo v Zah. Nemčiji je od tam zaposlenih 323.000 naših" dela* cev trenutno brez dela 36.000. V deželah EGS pa se je št e vtič nezaposlenih ygoslovanskih delav cev letos povzpelo na 65.000. od tega samo v Zah. Nemčiji polovico. Takšno stanje seveda daje vsa koletnim obiskom in tudi srečanjem z zdomci, ki jih ob koncu Iea organizirajo koordinacijski odbori » vprašanja naših delavcev na začav nem delu v tujini pri občinski konferencah SZDL drugačno v* bino. Vse več delavcev se na mre resno zanima za stalen povratek. Tako bodo verjetno med novoiet tiimi srečanji postavljali zato konkretna vprašanja o možnostih zaposlitve, odpiranja obrti, nakupa sta n ovan j ipd. V Sloveniji sicer ot> dosedanjem počasnem vračanju zdomcev za stalno v domovino n; bilo velikih problemov: večina je našla delo, zatikalo se je običajnopn delavcih z zdravstvenimi in podobnimi težavami. Verjetneje pa bodo delavci pogosteje kot doslej pov-praše val i po določenih programih za drobno gospodarstvo ter po vseh možnostih v deficitarnih dejavnostih. Zato bodo lahko dobili ustreza informacije le, če se bodo organizatorji sestankov na to tudi dobro pripravili. Že sedaj pa se je pokazalo, da na primer za celo Slovenijo ni mogoče zbrati podatkov, kje « možnosti vlaganja v drobno gospodarstvo, medtem ko nekatere regii-ske gospodarske zbornice take oro-grame poznajo in torej lahko dajo podatke, drugje pa je spet težavno dobiti take podatke. O takšnih možnostih vlaganja denarja naš h zdomcev ob povratku v domovino ie bilo govora tudi ? dokument* letošnjih kongresov. Končno je tudi v srednjeročnem programu razvoja |/ lU|IIlt. ' ~ ■> . \ - „ fTEK 17. DECEMBRA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE 7. STRAN GLAS ŠK.L0KA -kupno zasedanje zbora i/enega dela, zbora ije\ nih skupnosti in i/beno političnega zbora ine Škot'ja Loka ipno zasedanje bo v I In 22. decembra 1M82, Hi. uri v sejni dvorani inske skupščine, ianska cesta 2 "A Dnevni red: :* Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil n ugotovitev sklepčnosti I : Delegatska vprašanja V Potrditev zapisnika 3. seje dru2>e-ivopolitičnega zbora z dne lu/ll-1982 3 seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 1 dne 17/11-1982 in poročilo o zvršitvi sklepov t Predlog sklepa za podelitev primani občine Škofja Loka za leto 1982 fcnutek sprememb ^ dopolnitev tsrr ne Skofja Loka za leto 1983 (ZZL>, 71/e DPZ) KSoiodloka o začasnem,finan- 2 °ugsl&>ih družbenih potreb |rofia Loka za prvo tro-2S5je V9& (ZZD. ZKS. DPZ) IftSog sklepa o povračilu st ros-^v delegatom zborov in članom dl^eles Skupome oba,u; fssM^ programa samoprispevka v S v ZTm** ^ metne DOGOVORIMO SE Gospodarjenje v devetih mesecih Manjša proizvodnja, manjši izvoz Občinska resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Skofja Loka v letošnjem letuje postavila naslednje cilje razvoja: zagotavljanje nemotene proizvodnje in preskrbe občanov, povečan izvoz na konvertibilno območje in uvoz iz konvertibilnega območja bo odvisen od izvoza na to področje. Družbeni proizvod naj bi se realno povečal za 1,7 odstotka, zaposlenost za odstotek, investicije v gospodarstvu bodo realno ostale na ravni leta 1971, v negospodarstvu pa bodo nižje za 25 odstotkov, izvoz bo realno večji za 6, od tega konvertibilni za dobrih 13 odstotkov, uvoz naj bi bil večji za 2,5 odstotka, pokritje uvoza z izvozom naj bi skupaj znašalo 21, na konvertibilnem področju pa za 25 odstotkov, skupna poraba naj bi zaostajala za 10, splošna za 25 in osebni dohodki za 8 odstotkov za rastjo primerljivega dohodka. Cene v občinski pristojnosti se bodo povečala za največ 15 odstotkov. V devetih mesecih je gospodarstvo doseglo naslednje rezultate. Celotni prihodek je bil za 28 odstotkov večji kot v enakem času lani. Rast se proti koncu leta zmanj nišu je. lin sre< čuje se delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku, ki je bil lani po devetih mesecih 75,5, v prvem polletju letos 77,4 in po devetih mesecih že 77,6 odstotka. S tem se ustrezno zmanjšuje relativni delež dohodka, katerega rast je 17 odstotna, rast stros-kov pa kar 31 odstotna. Tako tudi ni dosežena 1,7 odstotna realna rast družbenega proizvoda. Medtem ko je bil v prvem polletju porast še zadovoljiv se je zadnje tri mesece trend obrnil navzdol. Rast dohodka se namreč iz kvartala v kvartal zmanjšuje. V strukturi razporejanja dohodka oh- ranjajo največji delež sredstva za osebne dohodke in se je njihov delež celo povečal z 42,2 na 44,9 odstotka. Zato je gospodarstvo tudi prekoračilo določila dogovora o razporejanju dohodka. Fizični obseg industrijske proizvodnje je v devetih mesecih nižji za 3,9 odstotka kot v enakem času lani. Ustavila se je tudi rast izvoza, kar je bilo po lanski ekspanziji pričakovati. Tako je indeks izvoza po devetih mesecih le še 81,3 odstotka, pri čemer je konvertibilni izvoz upadel kar za 24,7 odstotka. Od 53 milijonov dolarjev izvoza je bilo 66,8 ali 35 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza in 17,6 milijonov dolarjev ali 33,2 odstotka klirinškega. Letni plan izvoza je bil dosežen 60,5 odstotno, konvertibilnega pa le 57 odstotkov. Tudi uvoz zaostaja za planom in lanskimi rezultati. Realizacija letnega načrta uvoza le 54,3 odstotna, konvertibilni uvoz pa je dosegel 55,7 odstotka plana. Skupni uvoz v vrednosti 28,5 milijona dolarjev > za 24,7 odstotka pod plansko vrednostjo. Indeks konvertibilnega uvoza je že nižji 72,5 odstotka, klirinški uvoz pa je porastel za 5,3 odstotka. V skupnem uvozu je nekoliko zmanjšala svoj delež uvožena oprema. Ob navedenih rezultatih zunanjetrgovinske menjave je pokritje 1:1,68. Konvertibilno pokritje pa znaša 1:142. Po devetih mesecih ima izgubo Niko Železniki, 2 temeljni organizaciji, v LTH - Zamrzovalne skrinje in v Alpetouru - Hoteli ter s področja negospodarstva Zdravstveni dom Skofja Loka. Razen tega imajo primanjkljaj samoupravne interesne skupnosti izobraževanja in zaposlovanja ter hranilnokreditni službi obeh zadrug. Izdelava urbanističnih načrtov Pripravljajo štiri dokumente Proračun občine za leto 1983 Pri izdelavi osnutka proračuna občine Skofja Loka je upoštevano skrajno varčevanje. Izhodišča za izdelavo so naslednja: splošna poraba sme biti večja največ za 12 odstotkov in za toliko se smejo povečati tudi osebni dohodki. Zaostreni pogoji gospodarjenja leta 1983 bodo bistveno vplivali tudi na prihodke občinskega proračuna. Predvidene so tudi spremembe v razporeditvi temeljnega prometnega davka. V osnutku republiškega proračuna je namreč predlagana preusmeritev 3 odstotnega posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, tako da bi se polovica odvijala v republiški proračun. Pripravljajo se tudi nekatere spremembe zakona o davkih občanov, ki bo verjetno nekatere davke odpravil, pri drugih pa bodo spremenjene stopnje. Tako je predvideno, da bodo prihodki proračuna znašali leta 1983 154 milijonov dinarjev, kar je le za 4 odstotke več kot so planirali za letos. To pomeni, da bodo tudi prihodki nad limitirano splošno porabo nižji in računajo, da jih bo le 17 milijonov, kar je 64 odstotkov ocenjenih viškov 1982. Upravni organi občine, pravosodni organi ter skupnosti gorenjskih in slovenskih občin bodo sredstva povečali za 12 odstotkov glede na rebalans leta 1982. Prav za toliko se povečujejo sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti. Povečanje se računa od osnove, ki so izračunane v merilih za redno financi- Aprila 1981 je bil sprejet družbeni nlan občine Skofja Ix>ka za obdobje 19^1 -1985. ki vsebuje tudi prostorski del v določeni vsebini in obliki in smiselno odgovarja dosedanjim urbanističnim programom. Tako je družbeni plan postal temeljni planski dokument, s katerim je v prostorskem delu opredeljen način urejanja prostora. Skladno z rešitvami družbenega plana se mora izdelati podrobna urbanistična dokumentacija in to štirje urbanistični načrti urbanih območij z gravitacijskim zaledjem in štirje urbanistični načrti krajinskih območij (s tem. da je urbanistični načrt Soriška planina že izdelan in sprejet z odlokom na seji občinske skupščine julija 1980). V skladu z veljavno zakonodajo o urbanističnem planiranju bodo z urbanističnimi načrti določene podrobnejše ekonomsko-tehnične in arhitektonske osnove za izdelavo zazidalnih načrtov. Urbanistični načrti bodo obsegali: načrte obstoječega stanja, načrte namenske izrabe površin z lokacijami družbeno pomembnejših objektov ter prikazom zavarovanih območij in kulturnih spomenikov, načrte območij, za katera se bodo izdelali zazidalni načrti, načrti osnovnega prometnega omrežja, omrežja komunalnih objektov in naprav, načrte osnovnih rešitev vodnogospodarskih ureditev, urbanistične ureditvene in oblikovalne zasnove z opredelitvino območij, ki predstavljajo arhitektonsko celoto in upoštevajo posebni red za spomeniško varstvo, eko-nomsko-tennično poročilo z obrazložitvijo in z opisom etapne realizacije za komunalne ureditve. Izvršni svet je poveril izdelavo štirih urbanističnih načrtov strokovnim delovnim organizacijam in sicer: za Selško dolino Razvoinemu centru Celje, ki bo izdelal tudi urbanistični načrt Škofje Loke, urbanistični načrt Poljanske doline bo izdelal Urbanistični inštitut Slovenii? in urbanistični načrt Zirov Razvojno projektivni center Idrija. Urbanistični načrt Selške doline jc že bil v javni razpravi in na podlagi pripomb mora izdelovalec izdelati predlog do konca leta. Urbanistični načrt Škofje Loke naj bi bil narejen do januarja prihodnje leto. Potem ga bodo obravnavale krajevne skupnosti in sprejet bo do konca prihodnjega leta. Za Žiri bo osnutek smernic načrta izdelan do konca leta v razpravi izvršnemu svetu pa naj bi bile predložene februarja prihodnje leto. Za Poljansko dolino pa se pripravljajo strokovne smernice in je nadaljnje delo izključeno pogojeno s sklenitvijo pogodb za strokovno gradivo. ranje. Če bo zbor krajevnih skupnosti sprejel drugačno stališče, bo to stališče v predlogu upoštevano. Po sedanjih merilih dobi vsaka delegacija za SIS za delovanje 2.000 din. Krajevne skupnosti naj v zapisniku sestanka, na katerem bodo obravnavali osnutek proračuna, napišejo ali so za spreminjanje meril ali ne. Postaji milice za materialne stroške namenjajo 30 odstotkov več kot po rebalansu leta 1982 in 77 odstotkov več kot po planu 1982, medtem ko za posebne namene (stanovanja) leta 1973 ne morejo zagotoviti sredstev. Zavodu za družbeni razvoj namenjajo 80 odstotkov lanskoletnih sredstev, Ljubljanskemu zavodu za spomeniško varstvo namenjajo enaka sredstva kot lani. Za potrebe ljudske obrambe in civilne zaščite namenjajo prihodnje leto 12 odstotkov več sredstev kot letos, čeprav pričakujejo veliko večje povečanje. Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij predlagajo povečanje 2a 21 odstotkov, medtem ko naj bi se dotacija Glasu povečala za 12 odstotkov. Sredstva za denarno pomoč družinam, katerih hranitelj je na odsluženju vojaškega roka povečujejo za 9 odstotkov, priznavalnine udeležencem NOV pa za 24 odstotkov. Sredstva za zdravstveno varstvo pa načrtujejo v enaki višini kot leta 1982. 90.000 dinarjev dopolnilnih republiških sredstev bodo uporabili za namen za katerega so bila dodeljena in sicer za pokritje stroškov urejevanja spomenikov in grobišč vojakov tujih armad. Sredstva za geodetsko in urbanistično dokumentacijo planirajo v enaki višini kot letos, čeprav so potrebe veliko višje. Za geodetsko karto in urbanistično dokumentacijo planirajo sredstva v enaki višini kot letos, čeprav so potrebe veliko višje. Za prenovo mestnih in vaških jeder namenjajo 1,8 milijona dinarjev. Iz leta 1982 je neporavnana obveznost v višini 3 milijonov, milijon namenjajo /.a obnovo Žigonove hiše, 500.000 din pa za delo odbora, ki vodi prenovo. . 1.500.000 din namenjajo za pospeševanje razvoja maustrije in turizma v manj razvitih območjih občine. V sklad za preprečevanje živalskih kužnih bolezni se namensko prenašajo sredstva pobrana od taks na promet parklarjev in kopitarjev v višini 2.800.000 din. Priznanja občine Škofja Loka Občinska skupščina podeljuje vsako leto priznanja občine posameznikom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom za njihovo prizadevno delo in posebne uspehe pri izboljšanju družbenoekonomskega napredka občine. Priznanja za leto 1982 naj bi prejeli: Veliko plaketo občine Škofj1. Loka naj_ bi podelili Borisu Strelu iz Škofje Loke za izredne športne dosežke. Mspevki za samoupravne interesne kupnosti i^T žičnih dej a v rfos t f s pre-^Jrh?e l981-19^. Sredstva obdobje pomočjo pn- dohodka, bruto hS dohodkov in drugih virov na «ih dohodno o obraču. o ki ga dok)« prispevkov za >iu m pla&vanju| P^ na oziroma za 35 odstotkov zaostajajo za rastjo družbenega proizvoda. Celotna sredstva pa se povečujejo za 21,2 odstotka, kar pomeni 5,4 odstotno zaostajanje za rastjo družbenega proizvoda. NZiSSSt 5 854 W rnili- din uresničitev referen- lOV pa za % > ,wrama. To pomeni, oa , nega programa.^ „oVečujejo *dstvu za dejavnost pQV* odstotka v primerjavi z letos Za prve tri mesece prihodnjega leta naj bi veljale prispevne stopnje, ki izhajajo iz sredstev za nlanirane progratne. Iz bruto osebnin dohodkov naj bi se zagotavljali prispevki po stopnji 14,07 odstotka, iz dohodka na osnovi BOD po stopnji 9,26 odstotka in iz dohodka 0,40 odstotka. To pomeni, da bi bili prispevki iz bruto osebnih dohodkov :a 1,73 odstotka višji in iz dohodka z 0,1 odstotka nižji. Poročilo o uresničevanju sklepov 3. seje družbenopolitičnega zbora z dne 15/11-1982, 3. seje zbora združenega dela in 3. seje zbora krajevnih skupnosti zdne 17/11-1982. 1. Izvleček sklepov iz zapisnikov 3. seje družbenopolitičnega zbora z dne 15/11-1982, 3. seje zbora združenega dela in 3. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 17/11-1982 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. 2. Odgovori na delegatska vprašanja so priloženi gradivu. 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Škofja Loka za leto 1982 je objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 33 z dne 7/12-1982. 4. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981- 1985 je bil poslan v obravnavo in sprejem vsem udeležencem dogovora skupno s pristopno izjavo. 5. Pripomba k osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v 1983. letu je bila preko skupine delegatov posredovana Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. 6. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja lx>ka za obdobje 1981-1985 v letu 1983 je bil poslan v javno razpravo vsem nosilcem planiranja. 7. Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v SFRJ v občini Škofja Loka z zaključki je bilo poslano vsem komisijam za odlikovanja oziroma kadrovskim službam v OZD, KS in družbenopolitičnim organizacijam. _ 8. Osnutek odloka o urejanju zelenih površin v občini Skofja Loka je bil za čas javne razprave poslan vsem OZD, KS in samoupravnim interesnim skupnostim. 9. Izdani so bili sklepi o volit vah in imenovanjih. Malo plaketo naj bi podelili Mariji Bertoncelj iz Že-leznikov za izredno uspešno vzgojnoizobraževalno delo na področju matematike in aktivnosti v samoupravnih organih osnovne šole Železniki, Alojzu Čuferju iz Že-leznikov za prizadevanja pri uspešni izvedbi referendumskega programa v krajevni skupnosti Železniki, Janku Dolencu iz Poljan za dolgoletne zasluge pri razvoju Kmetijske zadruge Škofja Loka in za družbenopolitično delo, in Marici Zupane iz Selc za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Selca. Nagrado občine Škofja Loka naj bi podelili Gasilskemu društvu Bukovica za 55-letnico obstoja in uspešno delovanje in Rudiju Foj-karju iz Škofje Loke za prizadevno in uspešno delo na področju strelstva v občini. Pismeno priznanje občine Škofja Loka naj bi podelili Jelovici in Gradisu za enkratni izvozni dosežek na konvertibilno področje v letu 1981, vokalni skupini No-net Blegos kulturnoumetni-škega društva Poljane za požrtvovalnost na področju kulturnega življenja v krajevni skupnosti Poljape. Filipu Berniku za dolgoletno delo \ občinski organizaciji Rdečega križa Slovenije in Lojzetu Jelencu iz Dražgoš za aktivnost v mladinski organizaciji. O LAS 8. STRAN_ ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 17. DECEMBRA 1M2 Pripravimo se na Novo leto December je čuden mesec. Konec leta se bliža z nezadržano naglico in vrsto stvari bi radi Se postorili, da bi v novem letu lažje zadihali. Ponekod bodo imeli vse decembrske sobote delovne, da bodo izpolnili plane. Za doma bo ostajalo kaj malo prostega Časa. Toda domači bodo zahtevali za praznike vse tisto, kot vedno: lepo, pospravljeno stanovanje, novoletno jelko, darila, pa seveda kup dobrot na mizi v vseh dneh praznikov. Ne mislimo danes dajati nasvetov, kako postoriti to in ono v stanovanju. Gospodinja to najbolje vsaka sama ve, kako si mora organizirati delo, da bo najbolje in najhitreje opravila s predpraz ničnim čiščenjem. Radi bi dali le nekaj nasvetov, kako vnaprej pripraviti jedi, da se ne bo vse nagrmadilo za zadnji dan. Če je doma zamrzovalna skrinja, bo najlažje, sicer si pa pripravimo vsaj zamrzovalni del hladilnika. Tudi tu bomo lahko marsikaj .pravile, kar bomo pripravile vnaprej. Verjemite, da bo tako veliko lažje za vse: za gospodinjo in za domače, ker se bo tedaj tudi mama lahko veselila skupaj z njimi. Kaj vse lahko pripravimo vnaprej. Skoraj vse! Juho, zakuhe, goste juhe za novoletno noč; mesne jedi in sladice. Mesno juho skuhamo kot običajno. Ko je skuhana, jo ohladimo, na-lijemo v plastične posodice in zamrznemo. Ko jo potrebujemo, jo zvrnemo v posodo, malo zalijemo (skuhali smo močno juho, da nam v skrinji ne zavzame preveč prostora! ), zakuhamo in ponudimo. Za zakuho lahko vnaprej pripravimo fritate (na rezance zrezane palačinke), vranične ali jetrne žličnike, drobtinove cmođce, mesne žlinkrofe in podobno. Za novoletno večerjo vam predlagamo takšenle menu: • juha z vrani&iimi žličniki Vsa dekleta so čudovita! Od kod, za vraga, se jemlje toliko nemogočih soprog? Angleška modrost Ne recite ženski, da je lepa. Povejte ji, da je drugačna kot druge in odprla vam bo vse dohode. Jules Renard • puran, petelin, kokoš ali domači kunec s prekajenoslanino • orehova potica • cimetovi piškoti Vranični žličniki Potrebujemo: 1/4 kg nastrgane vranice, 20 dkg starega belega kruha ali 2 žemlji, 10 dkg surovega masla ali margarine, 4 žlice drobtin, 1 žlico moke, 2 jajci, žlico drobno sesekljane čebule, 3 stroke zmeČkanega česna, majaron, zelen peteršilj, sol, poper. Surovo maslo umešamo, dodamo jajca, nastrgano vranico, v mleku namočen kruh, ki smo ga dobro stisnili in zdrobili ali pretlačili ter gladko umešamo. Potem dodamo še drobtine, moko ter ostale dodatke in zmešamo, pokrijemo in pustimo nekaj časa počivati, da nabreknejo drobtine in moka. Iz mase oblikujemo nato kroglice ali pa režemo žličnike ter jih zakuhavamo v vrelo juho. Juha naj zelo počasi vre. Žličnike kuhamo 10 minut v pokriti posodi. Puran, petelin, kokoš ali domači kunec s prekajeno slanino Poljubno perutnino ali kunca enakomerno nasolimo in pretaknemo z narezano prekajeno slanino, predvsem bedra in belo meso na prsih. V trebušno votlino zataknemo šop zelenega peteršilja in bolj drobno jabolko. Na pekaču ga prelijemo z vrelo maščobo ter počasi pečemo in polivamo z juho ali mesnim sokom, ki izteka iz pečenke. Pečenko ponudimo zrezano na lepe kose ter prelito z mesnim sokom. Ce je tega premalo, maščobo malo pomokamo, prelijemo z juho in revremo, da se enakomerno pre-uha in zgosti. £ Orehova potica Potrebujemo: l/2kg moke, 1/41 mleka, 4 dkg kvasa, žličko soli, nastrgano limonino lupino, 2 žlici ruma, 8 dkg sladkorja, 3 rumenjake, 10 dkg surovega masla. Testo potem kot običajno zame-simo, vzhajamo, razvaljamo in namažemo z nadevom. Nadev: 1/41 mleka, 1/2 kg zmletih orehov, 10 dkg surovega masla, ldl medu, limonina lupina, 2 žlici ruma, 20dkg rozin, 3 rumenjaki, vanilin sladkor, 20 dkg sladkorja. Med zavremo z mlekom ter poparimo orehe, ohladimo ter primešamo še ostale dodatke. Cimetovi piškoti Potrebujemo: 12 dkg surovega masla ali margarine, 13 dkg sladkorne moke, 1 vanilin, 2 jajci, 35 dkg moke, 1/2 pecilnega praška, 2 žlici goste kisle smetane, 1 žlička cimeta, ščep soli, 1 beljak za pomazati, olupljeni in razpolovljeni mandelji za dekoracijo. Pecilni prašek presejemo med moko ter na deski med njo sesekljamo tudi maščobo. Nato dodamo še ostale dodatke in na hitro pogne-temo v gladko testo, ki ga razvaljamo za nožev hrbet debelo. Iz testa izrezujemo poljubne piškotne oblike; zelo primerne so zvezdice ali krogci. Na pomazanem pekaču jih bledo rumeno za pečemo. Pred pečenjem piškote premažemo z beljakom, na sredino pa položimo razpolovljen mandelj. Recepte je pripravila poznana slovenska gospodinjska svetovalka iz Domžal Ela Kovačič. Prav jey da vemo Limonine lupinice Limonine in pomarančne lupine prav na tanko obrežemo (samo do belega dela lupine), na drobno sesekljamo ali nastrgamo na strgal-niku za hren, naložimo v kozarec, pomešamo s sladkorjem, zalijemo z žganjem ter zavežemo. Pustimo nekaj tednov, da se dišeče snovi izlu-Žijo. Za čaj ali za razna peciva zadostuje že nekaj kapljic, pa dobe okus po limoninih lupinicah. Ali: Limonine olupke sesekljamo, jim primešamo sladkorne sipe. strt semo v kozarček s steklenim pokrovom in shranimo. MODA Novost, ki jo prinaša letošnja moda, so nedvomno široke pele-rine.Tale, ki jo predstavljamo, je iz volnenega tvveeda, tkanega v ribjo kost, obšita lahko z usnjem ali pa enobarvnim volnenim bla fom. Lahko so pa tudi v velikem arirastem vzorcu. Namesto hlač iz prejšnjih let, pa pod temi novimi, dolgimi pelerinami nosimo toplo krilo in škorenjce. M. Messeeue: Narava ima vselej prav srce in krvni obtok (3) Količina krvi je bila vedno merilo za zdravje. Če-prav danes preveč krvi marsikomu povzroča težave, ne smemo pozabiti, da imamo tudi v bogatih deželah še vedno ljudi, anemike, ki je imajo premalo. Pogosto so anemični otroci, prebolevniki in stari ljudje. Kako pridejo anemiki spet do zdrave barve in rdeče, žive krvi, ki preseva skozi kožo? S česnom, samo s česnom, pravim in me ni sram, ker to kar naprej ponavljam. Česen je hrana za otroke in stare ljudi. Potem z zelenjavo, ki vrača moči: z zeljem, špinačo, zeleno in črno redkvijo, zakaj ta krepi in zbuja tek. In s sadjem: odlična je predvsem marelica, ki po energetskih vitaminih celo prekaša ribje olje (ki so ga moji vrstniki v otroških letih tako sovražili). Izmed zelišč svetujem encijan, ki zbuja tek in krepi. Kdo ne pozna odličnega encijanovega vina? (V hladnem prostoru namakamo v veliki prsteni posodi pest encijanovih korenin v kozarcu močnega alkohola. Naslednji dan dolijemo liter belega vina; v tej mešanici naj se namaka encijan do konca tedna. Že v nedeljo lahkp ponudi- mo kozarček te pijače prijatelju. Zanjo vam bo posebno hvaležen tisti, ki trpi za protinom ali čuti, da se ga loteva gripa.) Za preliv (ščepec na skodelico) bi morali uporabljati tudi vodno krešo, to rastlino, polno vitaminov, ki preprečujejo rahitis. Vsakdo od nas bi moral svojo kri prav tako dobro poznati kot svoje ime, starost, naslov. V naši beležnid ali na listku v denarnici bi morali imeti stalno čitljivo zapisano našo krvno skupino in Rh faktor, da bi lahko. če bi se primerila nesreča, hitro dobili transfuzijo. Ljudem nad štirideset let svetujem, da si dajo redno pregledati kri. Samo s preiskavo krvi lahko ugotovimo hude bolezni: povečano količino holesterina (preveč maščobe v krvi, sladkorno bolezen — preveč sladkorja), povečano količino beljakovin ali sečnine. Te bolezni lahko, če jih pravočasno odkrijemo, pozdravimo s strogo dieto, če pa močno napredujejo, so posledice zelo hude. Znova vas resno opozarjam, da mora vsak skrbno bedeti nad zdravjem svoje krvi. Svetla in živahna kri zagotavlja zdravje. Dobro prekrvavljeno srce dolgo bije. In ali ni srce že od nekdaj simbol življenja? NAGRADNA UGANKA Za začetnika motornega letalstva Štejemo brata Wright. Med pravilnimi odgovori smo izirebali dopisnico, ki jo je poslal Žiga Planine iz Tržite, Bistrica 165. Dobil bo majico z Glasovim znakom. Pisatelj šalo napfte, slikar pa jo pove s potezami. Pravimo, da je narisal karikaturo. Pri karikaturi je dovoljeno pretiravanje, poudarjanje tistih posebnosti pri osebi ali stvari, ki so najbolj vidne ali celo smešne. Nekdo ima,.*ienimo, velik nos, karikaturist ea bo še povečal. Karikaturi naj bi izvabila smeh, ki pa ie lahko tudi grenak, de je karikaturist s svojim znanjem m bistrim opazovanjem zadel katero naših napak. Slovenci smo imeli v umrlem slikarju Hinku Smrekarju odličnega karikaturista. Danes pa se najbolj uveljavljata karikaturista Bo Id Kos in Borut Pećar. jo Pečarjev« je objavljamo karikatura, ki in predstavlja znanega slovenskega humori •ta. Na govo luoo (T~Kran j, Mok Pijadeja L i »»« ——-dopisnico napišite njegovo ime in jo do ».Januarja "lita na naslov: CP G1m, Zanima me Koliko poguma je potrebno za trvi skok s padalom. Zakaj psi tulijo v luno. Kje v Sloveniji raste najsta- reKolilto je star najstarejši človek na svetu. Kakšna je videU zemlja iz vesolja. Koliko je zvezd na nebu. Pozabljena naloga V šoli srno dobili domačo nalogo. Najprej sem naredil matematiko. Potem sem Sel na igrišče Igrali smo nogomet, se lovili skrivali in vozili s kolesi Bil je že večer, ko sem prišel domov. Hitro sem se umil, po-večerjal in šel spat. Drugo jutro sem šel brez domače naloge v šolo Ko je tovarišica pregledovala domače naloge, me je bilo sram. Doma sem bil kaznovan. Klemen Cebular, 2. a r. oan. šole Cvetko Golar ftkofja Loka Koliko časa bo še vojna med Irakom in Iranom. Ali bodo moje palačinke uspele. Kdaj se bomo smučali in sankali Kako so ljudje v davnini živeli. Učenci 6. c r. osn. iole heroja Bratite Tržič Bil sem v vojašnici 22. decembra je praznik JLA. Ko sem bil še v vrtcu, smo obiskali vojašnico v Kranju. Vojaki so nas lepo sprejeli Pokazali so nam orožje in top. V muzeju smo si tudi ogledali slike o tovarišu Titu. Po ogledu so nam vojaki ponudili čaj. Otroci smo jim izročili izdelke, ki smo jih sami naredili. Zapeli smo jim pesmico. Poslovili smo se od vojakov in jim zaželeli veliko uspehov. Tadej Sukič, 2.b r. oan. šole Simon Jenko Kranj Dobil sem nagrado V Skofji Loki ie bila ob koncu novembra republiška razstava ptic Lastniki so jih pripeljali iz cele Slovenije. Najlepši ptički so bili nagrajeni Na razstavi so bile papige, kanarčki, cebrice, lžički in drugi ptiči. Bili so najrazličnejših barv in velikosti. Zelo lepo so peli. Pionirji škofjeloških šol smo o ptičkih pisali spise, risali in izdelovali krmilmce ter valilnice. Učenci naše šole smo zaslužili več nagrad. Vsak nagrajeni učenec je na slavnostni podelitvi prejel diplomo in kniigo o živalih. Tudi jaz sem dobil tretio nagrado za spis. Bil sem zelo vesel. Mario Mezek, COš Blat Ob tro vrh ar Škofja Loka Prvi sneg Podal je včeraj beli sneg na nekdaj zeleni breg. Srebrne snežinke so se igrale v z raku in se svetlikale v prvem mraku. Se videlo ni već nebo plavo, sneg je kmalu pobelil planjavo. Vse naokoli belo ie bilo, vse se je svetlikalo zlato. A v domači izbi je bilo toplo. O vseh rečeh so klepetali in Se ded je povedal to, kako so včasih sredi zime vasovali več sneg i topile in na svojo igro pozabile. Simona Paclar, 8. a r. osn. iole bratov Žvan Gorje • 1S Smrt. Kruta, neizbežna in žalostna. Kosi in reže v tem nemirnem svetu po milijardah ljudi. Rafali, ki ubijajo, so sovražni kot ona sama. Vračali smo se s pokopališča. Naš dedek, prijatelj in varuh je izgubil svoj poslednji boj. Le zakaj je odšel? Nikdar ne bom pozabila, kako nam ie s partizanskimi zgodbami v dolgih zimskih večerih prival sijal spanec, sam pa ie komaj čakal počitka. Vzgajal nas je, zabaval in nam nadomeščal starše. Bil je pravi partizanski borec in vedel je. da sta boj za svobodo in življenje v svobodi enako težka. Bilo mi je hudo. Zatekla sem se na podstrešje, med stare in porumenele knjige, ki so v dolgih stoletjh vsrkale vase vesele in žalostne dni naše rodbine. Iskala sem dedkov dnevnik. Moj dobri dedek je pisal dnevnik tudi v partizanih. Porumenele strani so šelestele.kosem jih obračala. Gorenja vas,3.avgusta 1942 Danes sem z o A* tom odšel v partizane. Mama so rekli, naj ojdeva. Nemci so se umaknili v dolino in pripravljajo hajko, lama in ostali bodo odšli v dolino k teti Mini. Oče pravijo, da je hajka nevarna reč in je bolje, da se umaknemo. Pri Nemcih v dolini smo slalio zapisani. Poljane, 11. avgusta 1942 Tako dolgo nisem pisal, ker smo noč in dan hodili in se umikali zasedam. V naši četi so ostali živi vsi, drugod pa imajo izgube. Hajka pojeniuje. Naj malo opišem našo četo. Komandir, brkati Milan, so me najprej začudeno premerili, kar na obrazu se jim je videlo, da bi me najraje poslali domov. Toda očl* ho se zavzeli zame in dejali, da sem s petnajstimi leti že dovolj zrel, da postanem partizan. Dali so mi puško. Tudi streljati že znam. Naučil me je Peter, suhi študent iz Kranja. Od prvega dne naprej je moj najboljši prijatelj in šele danes sva se prvič |x>govnrjala na samem, in to zelo resne stvari. Samo tebi, dnevnik.bom to zaupal. Povedal mi je, da bomo danes ponoči napadli nemški avtobus, ki dovaža sanitetni material in hrano Tako bomo Nemcem onemogočili dostavo za nekaj dni in se založili z najnujnejšim. Peter je hodil v Ljubljani v gimnazijo in obljubil mi je, da me bo, kadar bova imela čas, učil. Sklenila sva. da l)ova postala udtelja. VOJAK NA STRAŽI - Narisal Kristijan Loparnik, Z b r osnovne Sole Simon Jenko Kranj Iz dedkovega dnevnika Ponoči Pripravljeni smo na napad. Joj, kako se že veselim! Srce mi vztrepeta ob misli, da bom tudi jaz pravi borec. V mislil si že domišljam, kako bom po osvoboditvi pripovedoval učencem zgodbe o svojih junaštvih. Poljane, 11. avgust 1942 Strašno. Boj je končan. Naj opišem, kako je potekal. Kmalu po polnođ smo zaslišali oddaljeno ropotanje avtobusa. Dolgo smo čakali, da je priropotal do nas. Komandirje dal znak s prvim strelom Nemci so se ustrašili in poskakali iz avtobusa, mi pa hop po njih Sklenili smo obroč in ne verjamem, da je kdo zbežal. Ttidi iaz sem streljaL Bolj slabo merim, zato sem streljal samo dvakrat. Peter in komandir sta rekla, da bo iz mene Se kai. Premagali smo jih brez izgub, saj so bili preveč presenečeni, da bi se branili Po boju smo trupla položili skupaj. Komandir me je določil, naj tudi jaz pomagam. Stopil sem k bližnjemu tnipk. Steklene oči in nem krik na obrazu sta mi povedala dovolj. Postalo mi je slabo in Peter mi je ponudil čutaro. »Navaditi se moraš Saj so le trupla. Sovražniki Vzeb so nam svobodo. Svobodo, ki je đoveku bolj potrebna kot karkoli drugega,« je gOV»Toda zakaj, zakaj moramo moritP Ljudie smo, oni in nai. pa se pobijamo. Se slabše kot živali,« sem ga dopoIniL .Veš oni vedo. kaj so nam vzeli. Vedo, da to ni prav. Tbda ne upajo se upreti. Hitler jih drži v kleščah Ne ^gledat, nanje^kot na Uudl Oni so zveri. T\idi dobri ^ vme^ toda zamerimo jim. ker tudi oni delajo z nami kot z rvernu. R* Biulm tiho in zadrževal jok, Toda solze so se»me uide in ni me bilo sram jokati. Ne, saj ne bom ubijal, boni se Dom za pravico! Zaprla sem dnevnik. Oh, dedek, bil si pr»vi borec in ohranila te Imuh v najlepšem spominu. Melita Filipi«, 7.e r. osn. iole Peter K«vči* škofja Loka PFTCK, 17. DECEMBRA 1982 REPORTAŽA 3. STRAN C Teden briških vin v Kranju Kmetijska zadruga Goriška Brda z Bobrovega je v sodelovanju z delovnim kolektivom Živila — Central pripravila v Kranju »Teden briških vin« od 15. do 22. decembra. Poku-šnja briške rebule, merlota, tokaja, belega pinota in »briškega vina« bo še danes, 17. decembra, ter 23. in 24. decembra od 15. do 17. ure v kleti Vino Kranj. Brda, Brda vinorodna - • • Sajzapadnejši košček Slovenije med Idrijco in Sočo. med hrbtom Sa-^nainroahato Krminsko goro, deželi-S^čev sredi hribovite okolice Soške Po osvoboditvi se je zadružništvo okrepilo. Fojanska in medanska zadruga sta se združili v eno Kmetsko delovno zadrugo. Pozneje se je ta spojila z do-brovsko, dokler se vse zadružne enote v Brdih niso povezale v kmetijsko zadrugo Goriška Brda. dah med sadnim drevjem ter preživelemu kletarstvu, s tem pa tudi miselnosti Bricev. Ti so spočetka v zadružni kleti videli »grob«« briškega gospodarstva. Do nje so bili nezaupljivi in so oddali manj grozdja, kot so obljubljali in kot je bilo potrebno za začetno obratovanje. Nezaupanja je splahnelo, ko so. prvi kmetje kooperant je. zasedli mesta v sa- V eni uri napolnijo v zadružni kleti od šest do osem tisoč steklenic. monitorju količino grozdja, delež sladkorja v njem in tudi izračun po začetni ceni. Takšen način izključuje osebni vpliv pri tehtanju in izmeri sladkorja, kar povečuje zaupljivost kmetov do zadruge in zaposlenih v kleti. Ko se jagode ločijo od pecljevine, potujejo v predelavo, na mline in zatem v odcejevalne cisterne, kjer se loči mošt ali »cvet« od tropin. Ves ta proces, opisan enostavno, sicer pa je dokaj zapleten, poteka brez prisotnosti zraka in z malenkostno uporabo kemikalij. Žvepla-nje so tako omejili, da strokovnjaki že razmišljajo o tehnologiji, s katero bi med prvimi v Jugoslaviji pričeli proizvajati vino brez dodatka žvepla. Kolikor grozdja, toliko vina Neupravičena so negodovanja kupcev, ko na trgu, v trgovinah in gostinskih lokalih zmanjka briških vin Kmetijska zadruga Goriška Brda in zadružna klet odkupita in predelata le toliko grozdja, kolikor jim ga pripeljejo zadružniki ali ga oberejo v manjših družbenih vinogradih. Če je letina slaba, je težavno zagotoviti briška vina prek celega leta. Poslovna politika zadruge je namreč takšna, da tudi ob siromašnem pridelku v Brdih ne kupujejo grozdja pri vinogradnikih iz ostalih predelov Slovenije in Jugoslavije. Bolj skromna lanskoletna bera je bila tudi razlog za letošnjo Slabšo založe/Tost- Inženir Zvonimir Simčič, svetovalec v zadrugi in njen nekdanji direktor ter priznan strokovnjak za vina, pravi, da so le običajno rebulo oplemenitili s sodobno tehnologijo in nastala je »zlata«, rekorder po osvojenih zlatih medaljah in dobitnik priznanja »šampion«. Bolj kot na to so v zadrugi ponosni na pohvale številnih kupcev. Radi povedo tudi zgodbo, ko je Koprsko obiskal predsednik Tito. Ko so mu v hotelu Triglav postregli z malico, je natakar vprašal maršala, kaj bi pil. »Ja, nekaj iz Brd«, je odgovoril. Natakar je pač ponudil najbolj znano — briško rebulo. Ko je že odhajal po steklenico, ga je predsednik poklical nazaj in zahteval »zlato«. S tem je spravil v neugodno situacijo celotno hotelsko osebje. Na zalogi niso imeli niti ene steklenice. Pohiteli so v Kozino in jo prinesli od tam. »Briška zlata rebula« je bila lani uvrščena med sto najboljših evropskih vin Med vsemi vsebuje najmanj žvepla. Strokovnjaki pravijo, da o dopolnjuje različne predjedi, ribe in belo meso. Podobne lastnostikot »zlata« ima »briška navadna rebula««, a vsebuje za kanec manj alkohola. Iz bno izbranega- grozdja sorte rebula izdelujejo v dobrovski zadružni kleti še »briško penečo rebulo«, katero postrežemo.hlaje-, -«3fno pa jo sonce/ ki daje sladko.1; gradnja niso vtagflk.Atrijski trgoVcu ^akoda Se sonce, j moč,o,*;so%d kupoval, mosf in vozili na Du- * grozdnim jagoaam, A 'V „ r.roHor in Prann kn :^k,hZda,atev v mojto. sadju ,n **» pridelkih. Dolga .n nap rna e b 8 M briških kmetov, da so iz koionov CSSSn.k». Pred 60 letije bHo na **oou Brd ustanovljeno poljedelsko in malih PJ—J* k še istega leta vpisano v zadružni CSo je položilo zakonite te- za odkup in obnovo grofove zem fcsarsss" 'v S vina letno. V reSn,c, pa '■a V5ai 900 hektolitrov več, ker pre ^ ^ ra*e prodajalo na svo,o roko. naf. v Gradec in Prago. Ko so Goriška Brda pozneje prišla pod Italjjo na sever države, bogate z nasadi trte. se je vino prodajalo mnogo slabše kot prej. Tudi četrtina se ga je skišala, tržišče z vinom pa se je usmerilo h konkurenčnemu jugu. Takrat se je briškim vinom stožilo po Avstriji, toda tudi v družbi z italijanskim. vini so zadržala pridobljeni sloves. Ko so Brici prekinili 25-letne vezi z Italijo, so postali odvisni od milosti in nemilosti naših veletrgovcov Ti so krojili ceno v škodo manjših kupcev in proizvajalcev. Napredni gospodarji so vedeli, da se je temu mogoče upreti le z zadružništvom, toda precej kmetov je še vedno vztrajalo pri svojem. Iz pomanjkljivo opremljenih vinskih kleti je večkrat prihajalo na trg vino, ki ni bilo vredno svojega imena. Leta 1954 je dokončno prodrla misel, da je treba organizirati pridelovanje grozdja in prodajo vina Takrat se je na Dobrovem pričela graditi vinska klet, za katero sta izdelala tehnološki načrt inženir Zvonimir Simčič, sedaj svetovalec pri kmetijski zadrugi, in profesor Miran Veselič z Biotehniške fakultete, čez tri leta so klet že napolnili z vinskim moštom, dve leti zatem je bila dokončno zgrajena, da bi bila čez pet let prvič do vrha napolnjena z briškimi vini. Zadružna klet na Dobrovem je zadala hud udarec zastarelemu obdelovanju starosortnih nasadov vinske trte v braj- _____predvseTR bele sort^vinš; od* Aleai katerih ie daleč Mtfolj. znana ,s|bula.* T^oriškaBr^vkjer je.naletela na ugod-medtem* (Tmed rdečimi vini pfevfaddje. ne podnebne, rSzmere. V zadrugi so ler merlot. *• * ■< *' „ itos v merlot predelaji, 400 vagonov Namm det vinske kleti na »ohro* en, odnosi Enovita kmetijska zadruga Goriška Brda se je pred tremi leti razdelila v štiri temeljne organizacije — kmetijska proizvodnja, temeljna zadružna organizacija, vinska klet in blagovni promet, ter v delovno skupnost skupnih služb, pridružila pa se je sestavljeni organizaciji Vipa. V zadrugi so se uveljavili trdni dohodkovni odnosi, ki spodbujajo k dobremu gospodarjenju tako pridelovalce, zaposlene v vinski kleti, kot tudi trgovce Prihodek se namreč deli takole: 62 odstotkov dobijo zasebni in družbeni pridelovalci, 25,5 odstotka vinska klet in 12.5 odstotka tozd Blagovni promet. Zadruga ima 1230 zadružnikov, kar je 99 odstotkov vseh kmetov v Goriških Brdih. Ti so dolžni oddati vse tržne presežke, zadruga pa ne glede na to, ali je letina obilna ali skromna, vse grozdje tudi odkupiti, in ga predelati. V Brdih ne gre za komisijsko prodajo grozdja, kot je to značilno za vinorodne^ Italijo in Francijo. Zadruga kmetom strokovno in denarno pomaga in jih vključuje v vse oblike odločanja. Podatek, da so v osrednjem delavskem svetu zadružniki v večini, pove dovolj. Vino brez žvepla? Ob dograditvi je bila zmogljivost vinske kleti na Dobrovem 440 vagonov vina. V petindvajsetih letih so prostornino povečali za štirikrat, tako da danes lahko sprejmejo nadzemne cisterne in »podzemni sodovi« 1750 vagonov ali 17.500.000 litrov vina. To je pomemben dosežek briškega zadružništva, ki je iz leta v leto povečevalo pridelovanje grozdja. Letošnja letina je bila rekordna. Se nikdar v zgodovini Brd n.so na 1750 hektarih nasadov vinske trte pridelali toliko grozdja. Izjemno vreme prek celega leta — ni bilo ne suše ne toče. zadosti sonca v času trgatve — je pripomoglo k obilici in odlični kakovosti letošnjega grozdja V enem dnevu so ga kmetje pripeljali v klet tudi 148 vagonov ali prek tisoč prikolic, čeprav je uradna zmogljivost predelovalnih naprav le 80 vagonov V času trgatve so delavci garali v kleti v dveh izmenah po dvanajst ur Zadružna klet na Dobrovem ima vsekakor najsodobnejše odkupno mesto v Jugoslaviji Ko kmet pripelje grozdje s traktorsko prikolico, ga prevrne v jašek Že čez nekaj minut avtomatske naprave. vodene prek računalnika, izpišejo -na Najbolj znana med briškimi vini — Priznanja za »briško zlato rebulo« Kmetijska zadruga z Dobrovega je glavni proizvajalec rebule na svetu. Pravijo, da so trto v Goriška Brda zanesli že stari Rimljani. O starosti tega vina priča tudi listina iz leta 1300, shranjena v Goriškem muzeju, ki med drugim močno hvali briško rebulo. Vfasih so tako imenovali mešanico briških vin, danes je to vino, ki priteče iz grozdja posebne vinske trte. Med vsemi vrstami rebule je najbolj znana in cenjena »briška zlata rebula«. Domačina Ludvik in Ciril Zorzut sta v knjigi Svobodni kmetje takole opisala rojstvo zlate rebule: »Nedavno sta se na osojnem bregu zarasli dve stari, častitljivi trti, rekli so jima rumena in zelena rebula. Vsak dan je toplo sonce zlivalo nad obe krivenča-sti starici svoje "pekoče žarke, vse zračne miline, vse iskre barvitosti, vse starinske arome . Kramljali sta med seboj v grozni slutnji, da ju bodo kmalu posekali in na njunem mestu postavili nevarne tekmece, tokaj, merlot7 . . Pa je prišel Človek in posegel v skrivnostno razodetje narave, pogledal je po obeh starostnih predstavnicah, izpopolnil je Naravo . In rodila se je zlata rebula - •< ' f grozdja Je lahko in pitno vino, ki se od ostalih rdečih sort razlikuje po barvi in poudarjenem vonju. Gostom ga je najbolje ponuditi s temperaturo 15 stopinj in takrat, ko je na mizi pečeno meso. meso na žaru, dozoreli siri in divjačina. Staran merlot, zatrjujejo enologi, se skoraj ne razlikuje od francoskega, bor-doškega Merlot in rebula predstavljata v dobrovski kleti štiri petine celotne proizvodnje. Z njima oskrbuje zadruga vso Slovenijo, del Hrvatske ter Beograd z okolico. V zadnjih dveh letih manjše količine izvozijo tudi v Nemčijo, Avstrijo, Avstralijo in Združene države Amerike Poleg rebule in merlota pošiljajo na jugoslovanski trg še »briški tokaj«, belo vino, ki je v Brdih dobilo ime po trti Je bogat z alkoholom, pijejo ga kot aperitiv, dobro pa gre tudi k juham ter k vsem vrstam sira in mesa. »Briški beli pinot« izhaja iz Burgundije. vendar mu prijajo tudi tla in podnebje v Goriških Brdih. Proizvajalec priporoča kupcu, da ga pije pri temperaturi deset do dvanajst stopinj in takrat, ko so na mizi ribe. jajca, blagi siri ali pečeno meso. Nekdanji »Bric«, namizno (Delo vino z geografskim poreklom iz tradicionalnih belih sort grozdja ie zaradi imena prišel navzkriž z zakonom Nadeli so mu novo 'me »briško vino« GLAS 10. STRAN Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN -- Potopisno predavanje v Srednji vasi Srednja vas pri Šenčurju — Gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju organizira danes, 17. decembra, ob 19. uri v gasilskem domu v Srednji vasi predavanje Z avtostopom po Severni Afriki (Tunizija, Alžirija, Maroko, puščava Sahara). Predavanje pripravlja domačin Igor Kadunc, spremljano pa bo s filmom in izvirno afriško glasbo. Avtor se je na svojih popotovanjih srečeval z najrazličnejšimi deželami, ljudstvi in njihovimi navadami ter običaji. Tokrat bo pripovedoval o atlaških deželah. Izvirna glasba vdahne pripovedi in sliki življenje, saj je pomemben del življenja teh prebivalcev. Gasilci iz Srednje vasi vas vabijo na zanimivo predavanje!__ na morju spet v nedogled sanjarili o vrnitvi v varno okolje tovarne in doma, prijateljev in ljubečih deklet. In ko divju mačka naposled užene svojo udomačeno sorodnieo in jo takole gleda, kako leži v mlaki krvi crknjena na tleh, ali je ne mine Sovraštvo do nje, ali si jo no malone že z ljubeznijo ogleduje: »Škodu te je, le pa mucka si bila.« — Smrček pa ves krvav. V želodčku pa prijetno klokoče. Zakaj sem se torej po desetih letih življenja na kopnem zdaj spet odpravil na morje? Ne samo zaradi denarja (ki ga na ladji pač ne bom zaslužil več, kot sem ga na kopnem — res pa je, da ga bom lahko več prihranil), tudi ne zato. da bi videl »svet«. Ta »svet« je bil zame dolgočasen, siv in pust že takrat, ko sem ga gledal /. mlajšimi očmi. Hribi bi me pač zanimali Andi. Kordiljere, Novozelunske Al pe a / mornarske pespektive so tudi planino zgolj pristaniška dekorucija. S snegom pokrita in v oblake zavita Fudžijama nad Joko-hamo, na primer, bi bila zame mirne duše lah ko tudi iz lepenke,Vsaj dobro vem, da ne bom imel nikoli toliko prostega časa, da bi se povzpel nanjo, pa naj ladja stoji v Jokohami en dan ali pa cel mesec. Na barki so zmeraj najde kukšen mojster, ki ti tudi v največjih praznikih najde delo. tudi če ga ni. Odgovor je drugje: življenje, kakor mi je bilo že prijetno in udobno v teh lepih kotičkih slovenske domovine, se mi je nekje globoko pri dnu že spridilo; žila, iz katere so vrele moje zgodbe, je presahnila; konflikti, iz katerih si« je napajala, so se /gladili, barve sveta so obledele — kakor gledališke kulise, oguljene od predolge uporabe. Kulise je treba zamenja ti, ali pa jih vsaj na novo prebarvati, kakšen tropski oblak, otoček s palmam* vut morskega psa nad morsko gladino, curev vode iz kitovih nozdrvi, mogoče celo kakše polinezijski kanu ali kitajsko džunko; ne zato da bi se navduševal nad eksotičnimi slikar, t-ami, kot se mi je to dogajalo v rani mladost pač pa v slepem upanju, da bo igra, ki igram (zmeraj bolj na pamet in privajen, mogoče le zaživela. Smrt, ki je iz daljave po časi že ozarjala moje zemeljske dneve. (sa; sem se zavedal tega, le da si največkrat nisen maral priznati: ravnodušnost do življenja, nesposobnost tako za srečo kot za žalost - k« pa jo to drugega kot smrt?), in ki mi je poma lom /o vodenila kri. je bilo mogoče odgnati sa mo s kakšnim velikim čustvenim pretresen ali s potovanjem. Zatorej — odpotovati, odpotovati, nekan daleč za dolgo odpotovati. Ne zato, da bi zbežali - nasprotno; zato da bi življenje, ki smo ,.a doslej živeli, že dolgo znano in zmeraj isto pokrajino, v kateri smo f uokviril, ljudi, k smo j h srečevali na vsakdanjih po eh - da b S, vse to. kar smo zapustili, ogledali ,z večje daljave; da bi znova poimenovali stvari, k, smo jim mogoče že zdavnaji pozabil.imena >n Domene- da t. ločili zrnje od plev; med mno, potni m . k vsiljivo dotikajo co obrazovk. se nas ze na spreminja.,o v (in se morda prav zarad. g^ _e g ^ mrtve maskej. in med kate ^ ^ znamo več ločevati, bo o " ^ . t , drugi pa zažareh v jasnejsi os%ei tej ši h potezah. (72. zapis) Od Dola sem se poslovil z ni&aj prijetnimi vtisi spričo očitnega propada nekoč tako kulturne dolske graščine. Tu nisem občutil nobenega prizvoka o kakih valptih in tlačanih - tu sem mislil le na graščake takega kova kot je bil stari Valvasor in nekaj mlajši Zois - ob njiju sem si smelo postavil Jožefa Kalasanca Erberga. Graščina v Dolu je menda še danes v zasebnem lastništvu — le kaj menijo o svoji slaVni posesti sedanji lastniki, ki pa so bolj slabi skrbniki? Moida le dobim kako pojasnilo ali celo ugovor? V VEGOVO DEŽELICO Kar brž povem: sloveči mate-matematik Jurij Vega (1754-1802) ni bil z Moravškega. četudi ima tamkaj pred farno cerkvijo lep spomenik, pač pa leži njegova rojstna vas Za gorica na prusojnem pobočju Murovice (740 m) in jo bom zato še v tem zapisu obiskal. Torej ob naši poti po obsavski Gorenjski. Prej pa si moram seve ogledati vse večje vasi in zaselke od Dola naprej ob levem savskem bregu. Mokrotna pokrajina, zvečine ravninska, z dobro zemljo, ki pa je' zaradi bližine Ljubljane in okoliške industrije le premalo cenjena in obdelana. Tu vse bolj zveni otožen napev »Polje, kdo bo tebe ljubil.'« Mar res le podjetje Einona in druge kmetijske pridelovalne organizacije. Kaže, da je s fantovsko pesmijo v vaseh pojenjala tudi vnema za kmetovanje. Vsaj v primestnih vaseh ki sem jih na tej poti toliko obiskal. Vaške, kmetice romantike ni več^ .. Kako daleč je že Tavčarjeva beseda o kmetu v »Cvetju v jeseni«/ Da je kmet lahko kot kralj, če ima dobro zemljo, vse potrebne naprave in delovno družino. Prvi večji kraj na spodnji poti od Dola proti Dolskem u so Kleče. Ker sem že obiskal Kleče nad Ljubljano (pri Savijah pri Ježici), ki so znane po svojih vodnih zajetjih za ljubljanski vodovod, moram tem K leča m dodati še »pri Dolu«. No, pa tudi te Kleče niso kar tako. Skozi več stoletij je bila tu velika čolnarska postaja. Še zdaj so ohranjene pod nekaterimi hišami močne obokane kleti; te so služile velikim tovorom vina, ki so prihajali po Savi navzgor. Blizu Kleč je stalo tudi prazgodovinsko Učkarjevo gradišče. Ledin-sko ime »Na taboru« pa kaže še na obstoj starega tabora s cerkvijo v obzidju. Sevedno od Kleč leži pod hribom Velikim vrhom (418 m) gručasto naselje Podgora, pač tako poimenovano, ker si je izbralo prostor pod goro; saj vasica res leži kar precej. 150 m nižje na ravnini. Ogleda vredna je stara lesena hiša pn »Kusterbraču«. Le odkod to nenavadno ime? Dolsko! Kraj, ki me spominja na tolikero izletov. Na Murovico, na Cicelj in na Vrh sv. Miklavža. &od nas je prepeljal z desnega brega Sa\e pri Lazah, na levi breg tik pred Dolskim. No, in tako je še naneslo, da sem prav iz dolske šole dobil življenjsko - zdaj že pokojno - tovariš co. Zato mi bralec teh zapisov naj ne zameri, če so mi ti gorenjski kraji na levem bregu Save vse tja do VaO. bolj intimno blizu, kot kraji, v katerih se počutim več ali manj tujca Dolšanov (tako si pravijo sami) je kar precej, že prek 300! Vas ima sicer še vedno kmetiški videz, a Številne nove stavbe kažejo na blagostanje, skoraj iz vsaka hiše hodi kdo »na šiht« v okoli&e tovarne. Tudi sedanji most, ki je zamenjal stari brod že v času tik po osvoboditvi, prispeva k povezavi z desnim savskim bregom in možnostjo zaslužka v Zalogu in Vevčah. Ze pred leti so Dolšani slavili 100-letnico svoje šole, ustanovljene leta 1880. Zdaj imajo novo lepo poslopje Naključje je še hotelo, da je dobilo Dolsko tudi svojo bridkost. Prav tu pod vasjo vstopi Sava iz ravnine % sotesko med hribovjem. In v velikem prodnatem ovinku je nevarna reka stoletja dolgo odlagala nesrečne utopljence, ki so našli smrt nekie \ zgornjem toku, saj tedaj še ni bile na Savi nobenih elektrarnišvih in drugih vodnih pregrad. No, potem so Dolšani te utopljence iz samaritanskega usmiljenja pokopavali na svojem pokopališki pn Sv. Agati, nekdanji Sv. Tajdi. Kdo ve koliko nesrečnikov, brez imen. k; jih je v bližini izvrgla Sava zdaj spi v zapuščenih gomilah ob zidu? Poko pq)iško cerkev sv. Agate oziroma s\ Tajde omenja listina že leta 1500: kot pokopališko kapelo, seve. KITAJSKA TRENERJA V KRANJU - Minuli teden so kranjski na-miznoteniški delavci gostili kitajska trenerja, bivšega svetovnega prvaka Hsi En Tinga in dvakratno finalistko svetovnih prvenstev LAti Mei (''un. Tdkrat sta prišla na povabilo Gorenjske namiznoteniške zveze, ki je z njuno pomočjo v prostorih stražiškega T\rD Partizana izvedla trodnevne priprave najmlajših gorenjskih igralcev. Strokovnjaka sta se pohvalno izrazila o igri gorenjskega naraščaja, posebej pa ju je navdušila obetavna pionirka Polona Frelih iz kranjskega Triglava (na sliki). Hsi en Ting in Lm Mei Čun sicer živita v Ljubljani, kjer v republiškem' centru trenirata najboljše slovenske igralce in igralke. (-dh) — Foto: F. Perdan Zrasli jabolki - Posnetek je dovolj zgovoren. Ob letošnji nadvse obilni sadni letini, ko so se pod težo sadežev šibile veje, so se tudi naravi »zamešale Utre ne«. V nam nepoznanih okoliščinah je povezala jabolki in ju z enim pecljem pritrdila na drevo, dokler jih jeseni ni odtrgal Jože Černič iz Britofa pn Kranju. Presenečen je bil nad dvojčkom z jablane, kot tudi nad celotno sadno letino, ki mu povzroča naravnost težave pri predelavi v žganje. Sodov in kadi mu primanjkuje, da bi vse saiije namočil. (cz) V_J Frbergov gradič (del stavbe, ki še stoji), nekdanji hram lepih umetnost-v Dolu, talostno propada TRGOVSKO PODJETJE ZARJA ZA NAŠE SMUČARJE - M a triindvajsetem novoletnem sejmu v Savskem logu v Kranju imajo pri trgovskem podjetju Zarja v prodaji majice s slikami naših alpskih smučarjev in smučark. Na tej stojnici so na voljo tudi smučarski koledarji m nalepke smučarskega sklada. Čisti dobiček od te prodaje je namenjen jugoslovanskemu smučarskemu skladu, (-dh) — Foto: l. Kokalj Posavec — V novem naselju Posavca gradijo .12 stanovanjskih hiš. Pred kratkim so delavci Elektro Kranj položili kabel za električne priključke in vgradili priključne nizkonapetostne omarice, vzporedno s tem pa je bil položen tudi kabel za javno razsvetljavo, za kar je sredstva prispevala krajevna skupnost Ljubno. V prihodnjem letu pa bodo postavili sivtilke v ulicah komunalno urejenega naselja. D. Papler Edo Torkar#popotna povest nogorskim vrancem in bo junak, ali pa se bo pripeljal z belim mercedosom nemške registracije in bo navsezadnje res še morala privezati psa k drevesu in mu natakniti nagobčnik. Ovce pa bojda ne grizejo? plovba Ali nisem prav na tem mestu posedal že tedaj, ko sem se izkrcaval z »Zelengore«? Prav tako kot zdaj sem gledal tja čez na morje — koliko viharjev je minilo od tedaj, koliko bonac! — in se v mislih poslavljal od njega. Nikoli več, nikoli več, sem mu govoril, človeško življenje je prekratko, da bi ga smeli zapravljati za reprize. Seveda, bil sem mlad, nagnjen k prenagljenim sklepom in hitrim odločitvam. Zdaj vem: dokler živimo, se ni mogoče od nikogar in ničesar dokončno posloviti — ne od ženske, ki smo jo nekoč ljubili, in še manj od morja, na katerem smo trpeli, hrepeneli in se kalili za življenje. . , . A In tako ležim v veneči jesenski travi pod razvalinami Starega Bara in s pogledom zaobjemam pokrajino okoli sebe: morje, kopno, nebo In tisti dim tam doli ob cesti? In tista crna pika. obdana z belim kosmom ovac? Ali ni to moja mala črnooka, ki čaka na svojega junaka? Na tistega, ki mu niso mogli upogniti hrbta ne Turki ne poturice, ne Svabi in ne pošvabice. Bo prišel? Bo prijezdil z iskrim čr- Na morju: Sredozemlje Ponoči sem sanjal o divji gozdni mački, ki se je spopadla z udomačeno. Domača je bežala, dokler je mogla, se na vse mogoče načine izmikala, se tudi branila,, ko ji že nič drugega ni preostalo — a zmagovalec je bil znan že vnaprej: divja mačka ima pač ostrejše zobe in močnejše kremplje. Kaj nas je privedlo do odločitve, da smo pri tridesetih letih, ki pač niso več najbolj primerna za /.ganjanje vragolij, zapustili trdna zemeljska tla in se prepustili gugajočemu ladijskemu krovu? Da smo zamenjali udobno ljubljansko garsonjero za tesno mornarsko kabino, ki tudi v naših civiliziranih časih ni nikdar varna prod stenicami in drugim mrčesom; solidno plačano službo v tovarni za delo čistilca v strojnici, ki je na ladji tako rekoč »zadnja rupa na sviraljki«, kot bi rekli naši ju /ni bratje; da smo na vsem lepem zapustili prijetno družbo za šport navdušenih prijateljev in lepih deklet, od katerih — roko na srce marsikatera ni bila povsem ravnodušna do nas, in tudi mi nismo bili povsem ravnodušni do njih. in se pridružili klapi surovih mornarjev, pri katerih ni nikoli prav daleč od srca do pesti in od ust do steklenice. Še zlasti zato, ker se vendarle zavedamo, da bomo tam daleč PETEK, 17. DECEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN GLAS Dosežki opogumljajo Velesovo - V krajevni skupnosti •eiesovo na prvi pogled n videti ^ problemov Zadnja leta so «ičfli le uspehe. Asfaltiral so X važnejšh cest,, razšinh so jokocališče na Trati in utrdili So pot, pripravili teren » riazanie javne razsvetljave v Prap-. -Le še troje krajevnih asfal tne prevleke: ceste od jat ato>i ' _ Tmjauee. Za ^Uanin^opreveč'navduše- rr K 'plačevali samoprispevek, -r resta pripada tudi KZK v Lr Delež za asfaltiranje bi si ^rala torej razdeliti oba gospo- * - Velesovcem zadnja leta Jfi ^ tSr so se polotili, tega ga-as-vffit CaSUvtelefonskega omrežja lotili Okih.50novan prejeli tudi •«e*>vo, »jer danes ranim krajanom v prihodnje na voljo telefona v trgovini in pri predsedniku krajevne skupnosti. Tudi pri šoli se jim je ustavilo. Pa ne da bi bili tako ambiciozni, da bi si želeli svojo šolo (čeprav se šolarji zdaj z avtobusi vozijo v nekaj kilometrov oddaljeno šolo v Cer-kjah), temveč jih žuli stara opuščena šola. Pred dvema letoma je občina dala nekaj denarja za obnovo strehe, tako da je stavba zavarovana pred propadanjem. V njej so zdaj stanovanja, vendar sta dva nekdanja razreda s hodnikom povsem prazna in neizkoriščena. Te prostore so ponudili Gorenjskemu muzeju, toda od tam zdaj še ni bilo pričakovanega odmeva. Dolga leta je bila v Velesovem šola (štiriletna sicer) in tudi danes se je ne bi otepali. Za primer, da bi se vendarle zaradi prirasta vedoželjne generacije pokazala potreba ponovi šoli, so se Velesovci že pripravili. Na Trati, ki pomeni središče krajevne skupnosti, imajo lokacijo, kjer bi nekoč lahko stala šola. Velesovo sker ni posebno velika krajevna skupnost, toda dosedanji dosežki dokazujejo, da so sposobni kljub majhnosti izpeljati velike naloge. Tudi mladim niso odrekli besede. Dali so jim možnost delovanja v klubskih prostorih, zunaj vasi so jim pomagali urediti nogometno igrišče. S tem so si zagotovili generacijo, ki bo izpeljala zahtevne naloge prihodnjih let. p ^ 2ebir . "'trjpje Stare šole, ki se drži samostana, bi radi preuredili v muzej Kamen spotike Razdrobljene zidave Obsežnejša organizirana gradnja stanovanjskih hiš je v tržiški občini ovirana zaradi pomanjkanja denarja za komunalno ureditev zazidalnih površin — Drugo težavo predstavljajo skopo razpredeni primarni komunalni vodi, zlasti pereče je pomanjkanje pitne vode Tržič — Organizirana gradnja zasebnih stanovanjskih hiš je v tržiški občini trenutno odprta na treh koncih; V Bistrici, na nekdanji Pavlin ovi jasi, bo 33 hiš, v Kovorju 17 in v Seničnem "29. Vsi graditelji so povezani v stanovanjski zadrugi Cernetov vrt, kar jim nekoliko lajša in počen j uje delo. Največji problem, ki spremlja vsak začetek organizirane stanovanjske gradnje v tržiški občini, je komunalna opremljenost zemljišč. Parcele so običajno brez vsakršne komunalne infrastrukture. Skrb Novoletni koncert na Jesenicah Jesenice - Pihalni orkester jeseniških železarjev pod vodstvom Ivana Knifica se z vso vnemo pripravlja na novoletni koncert, ki bo na Jesenicah predvidoma v sredo, 22. decembra. Izvajan bo nov program, ki bi ga kazalo izvesti tudi v drugih mestih. Predvsem imam v mislih Kranj, kjer tovrstnih prireditev praktično sploh ni. Menim, da ne bi bilo napak, da se o gostovanju Jeseničanov v Kranju čimprej dogovorita obe kulturni skupnosti. is. Praznik Mojstrane Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana se v teh dneh pripravljajo na krajevni praznik. Spominjajo se dogodka 16. decembra leta 1941, ko je vzplamtel plamen upora. Za letošnje praznovanje so pripravili pester spored. Najbolj slovesno bo v soboto, 18. decembra ob 10. uri, ko bo otvoritev vrtca, ki je zgiajen s sredstvi iz samoprispevka. Vrtec so postavili v rekordnem času štirih mesecev in pol. Krajevna skupnost praznuje tudi 100-letnico šole. Prva šola na Dovjem je bila zgrajena leta 1982, zgradili so jo kmetje s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom. Številne generacije krajanov so jo obiskovale vSe do leta 1964, ko so v Mojstrani zgradili novo šolo. Osreduja proslava pa bo v soboto zvečer ob 18. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem. V programu bodo sodelovali učenci osnovne šole, graničarji in člani KUD Jaka RabiČ. Slovesnosti ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti se bodo udeležili tudi predstavniki pobratene krajevne skupnosti Stave v občini Valjevo. J. Rabič Proslava v Bohinju Radovljica - V torek, 21. decembra bodo ob dnevu JLA m krajevnih praznikih Bohinja pripravili proslavo, ki se bo ob 17. uri začela v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Govoril bo Branko Čop, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica. V sporedu bodo nastopili pevski zbor, recitatorska lupina, harmonikar in vojaau ansambel. zanjo prevzame stanovanjska zadruga, kar pa spet prinese določene težave. Graditelji na te stroške niso pripravljeni, razen tega pa etapni način urejanja moti in zavlačuje tudi saino gradnjo hiš ter prinaša nekaj škode, na primer zaradi težke gradbene mehanizacije ali hujših nalivov, že zgrajenim objektom. Kljub vsem težavam pa je taka rešitev trenutno edino sprejemljiva. Dokler namreč v tržiški občini ne bodo uspeli zagotoviti dovolj denarja, četudi na račun stanovanjske gradnje, da bi lahko najprej komunalno opremili vsako na novo odprto stanovanjsko zemljišče, se tudi ne bodo mogli lotevati obsežnejših zazidalnih kompleksov in doseči primernega ekonomskega učinka. Dodatna težava, s katero se spopadajo pri vseh organiziranih gradnjah v tržiški občini, je oddaljenost parcel od obstoječih primarnih komunalnih vodov, najsibo kanalizacijskih, vodovodnih, cestnih, telefonskih pa tudi električnih. vaša pisma SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA Eden izmed ukrepov, ki jih je predlagal zvezni izvršni svet, je tudi ukrep delovnega časa. Prav ta ukrep pa dela vsem delavcem skrbi. Ni samo to, da lahko prihajamo v službo kasneje in delamo dlje. Ne! ob tem ukrepu se je nabralo vse preveč problemov, ki pa jih mora vsak rešiti sam. Nihče ne vpraša: Kako? Naj naštejemo nekaj primerov: kako je zdaj z varstvom otrok; kako delavci, ki se ob službi šolajo, kako z vožnjo; koliko časa smo sploh doma ali kdaj prihajamo domov; ali je možen premakljiv delovni čas? Pri nas se že nekaj časa ukvarjamo s tem, kje dobiti varstvo za otroka. Vedno znova smo slišali to težavo med ' mladimi mamicami, sedaj pa je 'z varstvom otrok še težje, kajti nihče ni pripravljen, da bi bil ves dan z otroci, hodil za njimi, se z njimi igral. Vsaka varuška želi imeti prosti čas ... Toda kdaj naj se starši igrajo z otroki? Ko pridejo iz službe? Seveda, a silno malo časa jim ostane. Kaj pa delavci, ki se poleg službe še šolajo? Premakniti bi bilo treba predavanja. Toda kako? Ali ne bi bila potem preveč pozno v noč? Kaj pa krožki v osnovnih šolah? Govori se, da bodo vse to ukinili, kajti nameravajo s poukom začeti mkoliko kasneje. Kje se bodo sedaj šolarji sploh sprostili: Nikjer, kajti ves dan bodo obremenjeni s šolo. Problem, ki pa je najbolj pereč, je vožnja na delo. Zaradi različnih delovnih časov v posameznih delovnih organizacijah se sedaj mož in žena ne moreta peljati skupaj. Ali kaj pripomoremo k manjši porabi bencina? Ne, še več stroškov nastaja. Povrh vsega pa so avtobusi prepolni... Sprašujemo se tudi, zakaj ni povsod premakljiv delovni čas? Obstaja še druga slabost, kaj (i zdaj ni mogoče delati en dan pol ure manj in to nadoknaditi drugi dan s pol ure več delovnega časa. Glede tega je nastal velik problem, kajti včasih pa le pride tako, da bi delavec moral opraviti kakšen nujni opravek. Ovira pri prostorskem načrtovanju je zlasti oskrba s pitno vodo. Po podatkih komunalne skupnosti in Komunalnega podjetja je vode trenutno dovolj še v Podljubelju, na Brezjah in na desnem bregu Trži&e Bistrice, to je na tistih območjih, ki so vezana na zajetje Zegnani studenec. Zato so prisiljeni iskati rešitve na teh območjih, čeprav bi se glede na srednjeročni in dolgoročno prostorski plan raje usmerili v Križe in okolico. Ob tempa je treba povedati še to, da niti Podljubelj niti Brezje ne preneseta večjih bremen novih gradenj, medtem ko* v Bistrici, Kovorju In Zvirčah pridejo v pošte v predvsem dopolnitve obstoječih za-zidav. Raziskave virov pitne vode, ki bi napolnila zdaj večkrat suhe trži&e pipe in odprla pot novim gradnjam, so v glavnem končane. Možnosti se kažejo zlasti v povodnjih Mošenika in Lomščice. Tržiška Bistrica zaradi svojih hidrogeoloških razmer ne pride v poštev. Predvidoma do konca tega leta bosta občinska komunalna skupnost in Komunalno podjetje izdelala program vodooskrbe, ki bo osnova za dogovor, kako rešiti pomanjkanje pitne vode. H. Jelovčan toda zdaj ne bo mogel izostati za pol ure, tenweč bo moral vzeti prosti dan. Zdaj prihajamo domov šele zvečer in za gospodinjska dela ostaja malo časa. In &e sprašujemo, če se res vedemo stabilizacijsko? Ali res toliko prihranimo pri elektriki? Elektrike porabimo veliko zvečer, pri, bencinu pa prihranimo zato, ker nimamo dovolj bonov. Mnenja sem zato, da kaj malo prispevamo k stabilizaciji in da marsikdo vendarle ni zadovoljen s spremembo delovnega časa. Vesna Poljanšek Kranj §E ENKRAT O ZAPUŠČENIH OVCAH Ne morem kaj, da se ne bi oglasila iz Bohinja. Zbodlo me je pismo Karničarja z Jezerskega o zapuščenih ovcah. Rada imam živali in ne morem verjeti, da se kaj takega res lahko zgodi. Ali Jezerjani sami niso mogli več ukreniti za zaščito zapuščenih ovac. Ali ni moglo posredovati Društvo za zaščito živali. Upam, da je sedaj za ovce poskrbljeno. 14. novembra, ko je bila posneta objavljena fotografija, živali še niso bile na varnem. Zanima me tudi, ali ovčarja kdo vpraša, kako je potrošil za rejo namenjeno posojilo. Ali ima kaj pokazati. Po mojem je tudi pri ovčjereji na prvem mestu ljubezen do živali in šele nato gospodarska korist. Naš bohinjski ovčar s Koble ravna drugače, skrbi za živali in mu zato ljudje zaupamo. Še nekaj me zanima. Po fo-N tografiji sodeč so bile ovce blizu naselja. Ali jim ni mogel nihče dati hrano, če že strehe zanje ni bilo. Upam, da se bo Karničar z Jezerskega oglasil in nam sporočil, kako je sedaj z živalmi. Na koncu naj vam povem, da sem zvesta naročnica Glasa in da bom tudi v prihodnje ostala zvesta temu časopisu. Ob tej priložnosti vam želim sreče in uspehov v letu 1983! Iz Bohinja vas pozdravlja Jerica Sodja, Cešnjica 81, 64267 Srednja vas v Bohinju ,, nntovo niso v Kranj,, ponos lake sltke. ki jih je videti ob Plečnikovih ar-■ Kranjski odpadki , ° ,„ komunala'ko, da je pozabila, da nekdanji živinski sejem ali f ko četudi je tista v Tenetišah že prepo^ Odpadke /cof aa je pozuuuu, uu /n <•./• .........- četudi ie tista v Tenetišali že prepolna. Odpadke Tr?n »ko sejmišč, SL. bo vendar* treba pospraviti in ne ea-Mhvrat. o,l b[fZ"atTnekaj (asa kranjsko malomarnost. Foto: t. Perda n kali "a sneg. ki naj aj_________ Beravsov Cena: Pustimo zemljo, da bo za nami še rasla trava Breg se ie kopal v soncu. Prijazna vasica pri Žirovnici. S ceste je niti ne vidiš. Ko pa si v njej. se ti zdi, da je ni konca. Veliko novih hiš ima. Pred vojno je štela petindvajset hiš, zdaj jih ima že čez dvesto. Včasih kmetske hiše je danes zamenjalo delavsko naselje. Menda sta ostala le še dva čista kmeta. Velik pa le eden. Beravsov Cena. Napreden kmet. Hiša je obnovljena, hlev dolg, da mu skoraj ne vidiš konca, za njim se pa zelene visoki silosi. V hlevu je blizu štirideset govedi, šest, sedem telet, prašiči za dom in za naprodaj. Vsako leto oddajo preko 60.000 litrov mleka. Kar po pet tisoč litrov vsako leto je šlo gor. Sprva so doku-povali živino, potem pa jo prirejali doma. Vse delo opravijo strojno. Skoraj vse. Krma za živino ne zahteva nobenega ročnega dela več. Se hlev zelo malo. Gnoj gre na transporter, napajanje je avtomatsko, pehala so tu ... Včasih je bila pri Beravsovih majhna kmetija. Po šest goved je bilo navadno v hlevu in preživeti je bilo treba številno družino. Vse je bilo treba obdelati ročno. Za vleko je bil vol. Ce se Beravsov Cena spomni vola, ne more mimo tistih spominov . .. Kolikokrat ga je pozimi moral zapreči za prazen nič. Pravzaprav njemu se je sprva zdelo, da za prazen nič. Potem je doumel. Kadar so doma pričakovali aktiviste in partizane na sestanek, je moral odvezati vola in ga vlačiti po vrtu. Ce ga je kdo vprašal, zakaj, je dejal, da se žival mora malo sprehoditi ali pa, da je uči voditi. In vselej, kadar je zapadel prvi sneg, ga je bilo treba pomendrati. Doma in za Ajdno, kjer so imeli gmajno. Vedel je, da imajo partizani nekje v Ajdni taborišče. Toda nikoli nisi mogel vedeti, kje pridejo stopinje na pot. Potem je nekoč le odkril smrečico, za katero se je vila gaz. Do smrečice torej, tule na skalo in na pot. Po poti pa so po vsakem snegu vlačili drva, da so se stopinje skrile. In zabičali so mu, da ne sme nikjer nič črhniti. Seveda ni. Paie vedel veliko. Dobro je slišal, da je Ciro pripeljal mami domov bolnega partizana Štefana. Pri mami je potrkal in dejal, da ranjenca nikjer nočejo, in če ga pri vas ne boste vzeli, ga moram ustreliti. .. Mama je hitro zaklala kokoš. In ko so v hlevu imeli skritega dr. Branka Štangla, ki je od tu šel v partizane, je mama krožnik s hrano zanj potisnila kar med svinjske pomije, ko je šla če/, dvorišče. Stangl je potem napisal pesmico: ...s pujskom enako usodo si deliva .. . 16. septembra 1943 so jih selili. Očeta, mamo, sestro in njega. Vinku je bilo tedaj dvanajst let. Starejši bratje so bili v partizanih. Oni so se vsi vrnili, iz partizanov pa je prišel le Polda. Med vojno je bil lastnik njihove kmetije »Karntner Volksbund« in sestra Micka, ki je bila tedaj v Mariboru, je kmetijo vzela v najem. Dve kravi in vola je dobila nazaj. Plačati jih je morala. Ce bi ne bilo nje, bi se vrnili na prazno. Ostali so brez vsakega orodja. Niti klešč ni bilo pri hiši. Markov Joža je dal potem ene. 1960. je umrl oče. 1963. mama. Vinko je prevzel kmetijo 1959. leta. Štiri govedi in konj so bili tedaj v hlevu. Potem je število počasi naraščalo. In ko je prevzela zemljo zadruga, je bilo krme preveč, živine pa premalo. Ko mu je Gozdno gospodarstvo dalo leta 1967 tri milijone dinarjev posojila, je za to kupil deset govedi! Po letu 1970 so povečali hlev. Kredit je dobil pri zadrugi. Najmoderneje je uredil hlev, kolikor se je le dalo. Zdaj z lahkoto vse podelajo. Boljši časi so danes za kmeta. In zadnji čas je, da so sprevideli, da v svetu hrane manjka. Včasih so govorili, da kmet smrdi! Samo takrat si bil dober, kadar si zaklal! Danes je kmetovanje tudi bolj zahtevno. Več znanja ie potrebno. Saj moraš biti danes umen kmet, dober šofer, kemik za gnojila, mehanik in še veterinar povrhu. Nič več nisi »neumen kmet«! Vse drugo prej! Otroci študirajo. Sin bo, upa, veterinar, hči Majda hodi na pedagoško, mali Jani se bo pa še odločil. Morda bo tudi kmet! Sicer pa je danes več odvisno od gospodarske politike, kam bodo šli, modruje Beravsov Cena, kot pa od sinov. Vsak gre tja, kjer je bolje. Motijo ga neurejene cene. Krmila so predraga. Će bi bila cenejša, bi bilo lahko po sto litrov mleka več. Dobro je, da je dobil zemljo v najem. Krave se vse leto pasejo zunaj. Vsak dan ima nad njimi nadzor. Drugače kot v planini. Tu na Bregu so tla peščena in dobro jih je treba pognojiti, če hočeš, da raste trava. Včasih, ko niso gnojili, se je komaj poznalo, ko si odkosil. Da, če bi ne bilo umetnega gnoja, bi lahko kar polovico živine dal proč. Zdaj lahko redi tri na hektar, sicer bi pa še eno t težko, ker je ta ko peščeno. Dobro gospodarita Ivanka in Vinko. Vinko je tudi član sveta krajevne skupnosti Žirovnica pa aktiven pri Gozdnem gospodarstvu pa plan poslovnega odbora KZ Radovljica pa v skupščini zemlji&e skupnosti. Za dobro kmetovanje je Vinko dobil letos, ob 10-letnici delovanja Zadružne zveze Slovenije, kot eden najboljših kooperantov posebno priznanje. Bolje se obeta kmetu, ni kaj. I>e čim več obdelovalne zemlje je treba ohraniti, tam, kjer bodo s stroji lahko prišli kmetje zraven. A kaj ko eno govorimo, drugo pa delamo. Kar poglejmo primer Blat v Poljanski dolini. Sramota! Ce smo kaj ljudje, pustimo obdelovalno zemljo, da bo za nami še rasla trava! Bili so časi. ko smo vse obdelali na roke, pa smo varčevali z zemljo. Tudi sem na Breg hodijo gledat, kako bi še kaj pozidali. Menda so že narejeni načrti za pozidavo Brega. Kar rišejo in načrtujejo, pa že vnaprej vedo, da ne bo sprejeto. In denar za delo dobe! Tako je to pri nas. Brega ne bodo pozidali! D. Dolenc !ufarjev nagrajenec Roman Ravnič »Glasba ima veliko vzgojno moč« Med tremi letošnjimi Čufarjevimi nagrajenci je tudi glasbeni pedagog Roman Ravnič — Odlične uspehe z mešanim pevskim zborom Blaž Arnič Med tremi letošnjimi Čufarjevimi nagrajenci — nagrade podeljuje jeseniška kulturna skupnost — je bil tudi Roman Ravnič, ki je priznanje prejel za načrtno strokovno pedagoško delo na področju glasbe in zborovskega petja. Roman Ravnič je predmetni učitelj za glasl>eni pouk na osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah. Vodi šolske zbore, z njimi ima vsako leto zaključne koncerte, nastopa na proslavah in revijah ... Ugodne kritike njegovega dela dokazujejo, da je dosegel kvalitetno slovensko povprečje. Pri oblikovanju mladih pevcev ga odlikuje načrtno delo -izreden posluh in občutek. Od leta 1979 vodi tudi mešani pevski zbor Blaž Arnič. Zbor je že prvo leto nastopil na republi&i reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. I,eto kasneje je na zveznem tekmovanju mladinskih pevskih zborov dobil bronasto priznanje. Letos pa je sodeloval na radijskem tekmovanju mladinskih pevskih zborov, kjer ie bil njegov uspeh še večji. Kar trikrat so ga snemali snemali za Radio Ljubljana. Do zdaj ima zbor v arhivu že dvanajst študijskih posnetkov, nekaj posnetkov v živo in za televizijo. Roman Ravnič poje tudi v učiteljskem pevskem zboru Slovenije. Za to sodelovanje je prejel bronasto Gallusovo značko in priznanje mladosti kot uspešen mladinski mentor. Z glasbo je tudi opremil več iger v amaterskem gledališču Tone Cufar, nesebično pa pomaga Slovencem v zamejstvu s poučevanjem kitare. In kaj pravi o svojem delu Roman Ravnič, ki zdaj na osnovni šoli Prežihov Voranc poučuje osmo leto? »Delo z mladimi je odgovorno; terja psihični napor in zbranega človeka, saj je treba navezati z učenci pristen stik, jih pritegniti in navdušiti za glasbo. Mislim, da so otroci povsod enaki in da je glasbeni uspeh pač odvisen od zavzetosti mentorja in njegovega učnega pristopa. Glasbeno vzgojo bi morali otrokom načrtno in sistematično približevati že v mladih letih, že v vrtcih, tako, da bi ga kasneje glasba resnično spremljala vse življenje. Glasba je pomemben del kulture, zborovsko petje razvija občutek pripadnosti kolektivu, občutek skupinskega dela in odnos do njega. Žal pa je glasbena vzgoja v šolskih učnih programih zanemarjena: le ena ura tedensko nikakor ni dovolj in učenci je včasih sploh resno ne jemljejo. Razen tega ima le opisno oceno in tako lahko vpliva le na splošni učni uspeh. Vzgojni predmeti hi vsekakor morali imeti večjo veljavo. Vendar pa je na na* šoli dovolj razumevanja za glasbeno vzgojo, dovolj podpore sodelavcev in v takšnem kolektivu seda marsikaj napraviti, čeprav z velikim naporom, saj otroci prihajajo k pevskim vajam po končanem pouku in so že precej utrujeni. L* težko se zberejo, koncentrirajo in zato je sleherni uspeh še toliko vetji.« Roman Ravnič, ki živi za glasbeno vzgojo mladih in ki svojemu delu žrtvuje sleherno prosto uro, ji* izredne uspehe doživel tudi < mešanim pevskim zborom Blaž Arnič, ki se je v slovenskem glasbenem prostoru odlično uveljavil. »Največje veselje imam z mešanim pevskim zborom Blaž Arnič, ki se je povzpel med najbolj kvalitetne pevske zbore. .Držati' kvalitetni nivo pa ni lahko, saj je treba biti nenehno v ftpici in nenehno ohranjati kvaliteto. Z njim sem začel delati leta 1978 in danes sem vesel, da zbor odlično dela in se uveljavlja « Roman Ravnič prav z mešanim zborom Blaž Arnič žanje uspehe na odrih doma ali po Sloveniji. Zbor je nedvomno zrcalna slika zborovodje — zrcalna slika neumornega, glasbi predanega Romana Ravnica, ki z izrednim občutkom za glasbo vzgaja mlade, občinstvo pa boga t r ' odličnimi koncertnimi večeri D. Sedel Odmev na članke v GLASU o malih hidroelektrarnah Uredništvu časopisa »GLAS je treba pohvaliti, da je v letošnji 88. številki posvetilo srednji dve strani malim hidroelektmr nam, vprašanju, ki je v dandanašnji energijski stiski dručbe no izredno pomembno, žal k vedno zanemarjeno. Kot me it ob branju teh strani prevevalo zadovoljstvo, tako so me nepn jetno prizadele nekatere trditir v sestavku »Poenostaviti pridobitev dovoljenj«. Prizadele so me toliko bolj, ker delno ne g rt za osebno mnenje pisca, temie! za nastajajoče uradno stališči, ki se utegne sprevreči v zavoro pri nadaljnjem postavljanju, malih hidroelektrarn. Po informacijah, očitno sprijetih v skupščini občine Kranj, bodo v občini podpirali posta Ijanje malih hidroelektrarn --obrt in kmetijstvo, za posame: ne stanovanjske enote ali nken de pa ne. To stališče utemeljit s skrbjo za okolje. Skrb za okolje je močno pretirana! Hidroelektrarne je rc -no postavljati le tam, kjer je i zgrajen jez (opuščenega mlina, žage) ali teče voda v brzici 7? pa ni »na vsakem koraku i« je teh možnosti neprimerna manj kot hiš. Celo največja hidroelektrarna ne kvari zraka toliko.^— kot ena sama prižgana cig»- ■ reta. Niti ne zastruplja vode. * ne ubija rib in ne ovira J' hovega gibanja. Pridobi^- U nje energije iz vode je nesporno tako čisto kot s» čisti energiji vetra in sonc«- 1 Plemelj Pod vodstvom Jane:i osmošolcev blejske oi no hrastovo deblo vti matika Josipa Plemlja razigranih otrok — T* metre in pol visoka U šolski vrt, v delu pa Bled — Do zamisli je pr ^ povsem naključno. Na Bledu sop^ drsalno dvorano posekali štiristo " star hrast. Staro deblo je bilo votk-polno prsti in termitov. Uporabi*1 e za drva. Toda razsekati ga je bi* vendarle škoda in krajevna skupni ga je odstopila šolarjem Osni^1* šole prof. dr. Josipa Plemlja Bledu. Tri tone težko leseno gmoto * prepelj&li na šolski vrt. Kak*' funkcijo bi ji namenili, je začel razmišljati slikar Janez Ravnik, ki ns blejski osnovni šoli poučuje likovw pouk in vodi likovni krožek. Oko<: sebe je zbral najmočnejše fat osmošolce, saj je obdelava ogromni * •i * ta S Vinko Žagar * hidroelektrarnam bi smijati edino le z le-s tališča. Prav tega se * oprijemljejo kranjski mj v članku piše, da **trarna »že s svojim * izstopa v okolju«. V■ te-*■ pogledu velja izbira '■".na možnost ima: ali se na zatečeni stopnji * tli pa napredujemo na o civilizacije za ceno iga v naravo, ki ga ^ smatramo kot 'a, kasneje pa se zlije -v Človeštvo je vselej drugo možnost. Vodna *>iprva brez dvoma de-'.ot tujek v naravi. Ven-nikogar ogrožala in - t romantičnem spo- podeželje celo pogreša *m. Se dandanes kdo se *o6 morje anten na na-^ Jutri se bodo na stre-^žično pojavili sončni H. pojutrišnjem bomo mm... hiše, kl Jih todili, da bi prestrezale » sončne toplote, bodo > od dosedanjih. Sprva do zdele čudne, kas-o, vendar brez za življenje, bodo 'i lepoto narave, Po J nam bodo zdele Nfe same in lepe, tako \w veter na Nizozemsku. t televizijske antene, kolektorji in vetnuce taravo male hidroelek- trarne, navadno skrite ob globokih strugah ali pa prislonjene ob hiše, kjer so se nekoč vrtela vodna kolesa. Kratke rake ali dovodni cevovod, zapornice in jašek ali majhna stavba strojnice, pomembno ne posegajo v naravo, posebno ne, če so pri-grajene staremu jezu. Pretirana skrb za okolje v tem primeru res ni potrebna. Zlasti ne v sedanji energijski stiski in spričo koristi, ki jih tudi najmanjša hidroelektrarna prinaša družbi z varčevanjem neobnovljivih energijskih virov, kot sta premog in nafta. v »Zrno do zrna pogača« velja tudi za male hidroelektrarne. Stremeti moramo k njihovemu množičnemu postavljanju. Čim več jih bo, lažje bomo prebredli sedanje pomanjkanje energije, ki mu ne moremo napovedati hitrega konca. Vsaj tistih 4000 jezov za mline in žage, ki smo jih pred nekaj desetletji še inu'li na Slovenskem, moramo energijsko oživeti. To pa ne bo šlo brez zasebne pobude. Ob teh dejstvih se čudno bere odločen »za« za obrt in kmetijstvo in odločen »ne« za ostale zasebnike. Družba bi morala biti vesela vsakogar ki želi vložiti denar v svojo hidroelektrarnico in aa podpreti, ne pa odbiti. Ce ne bo mogel do svoje električne energije, bo pač še na-nrej uporabljal tisto iz mreže, za katero gresta tudi nafta in premog, ki neprimerno bolj onesnažujeta okolje, kot bi ga njegova hi- droelektrarnica. In končno, vsaka kilovatna ura, pridobljena iz vode, prihrani družbi 1 kg premoga ali 0,2 litra nafte, ne glede na to, ali prihaja iz družbene ali zasebne hidroelektrarne ali morda celo od vikendaša .. . Neprijetno me je zbodla tudi trditev o drobitii investicijskih sredstev. Ta očitek malim hidroelektrarnam bi vsekakor veljal, če bi vanje vlagali družbena sredstva. V tem pogledu smo lahko brez skrbi. Elektrogospodarstvo nima dovolj denarja niti za donosnejše hidroelektrarne, kaj šele da bi vlagalo v naprave s 5 do 10kW moči. Male hidroelektrarne bodo slej kot prej področje zasebnega vlaganja. Zasebnik sam odloča o svojem denarju. Ne kaže ga odvračati od njegove namere, posebno ne, če je vlaganje družbeno koristno. V primeru pa, da bi vaščani ustanovili zadrugo za postavitev skupne vaške hidroelektrarne in bi zanjo tudi imeli ustrezno lokacijo, bi morali dati taki pobudi prednost pred individualno gradnjo, saj bi bila večja naprava donosnejša tako za člane zadruge kot za celotno družbo. Kar zadeva ekonomičnost malih hidroelektrarn, je treba pogledati čez mejo k našim zahodnim sosedom, kjer težko najdeš energijsko neizkoriščen potok. Kar se splača njim, se splača tudi nam! L. Šole , dipl. inž. V nedeljo popoldne bodo v Rete-čah pri Škol.ji Loki s proslavo in nastupom moškega pevskega /bora. tamburasev in dramsko predstavo proslavili 35-letnico obstoja in delovanju kulturnoumetniškega društva Janko Krmelj Gorenja vas — Rete-če. Hkrati /. društvom praznuje tudi predsednik Vinko Žagar, prvi in sedanji predsednik. Tri desetletja in pol vodi dejavnost in toliko je let je bila njegova skrb in veselje pa tudi zasluga, da delo ni zamrlo in je društvo vsa leta dejavno in živo. Tradicija društva sega že v predvojna leta, ko so se mladeniči in mladenke zbirali pod cerkvenim okriljem in pripravljali predstave, igrali in peli. Med vojno, ko se se v teh vaseh začeli pojavljati beli in so partizani požgali kulturni dom, farovž in šolo in mladih ni bilo veliko doma, je dejavnost zamrla. Toda že leta 1945 so v okviru osvobodilne fronte pripravili prve predstave tako v Gorenji vasi kot v Retečah. »Poleti 1946 sem prišel iz vojske in takoj sem bil izvoljen za sekretarja SKOJ. Nekako mi ni šlo v račun, da bi delali v vsaki vasi zase in posebej, zato smo se začeli pripravljati za združitev in ustanovitev kulturno-umtniškega društva za Godešič, Reteče in Gorenjo vas. Godešani so želeli ostati samostojni, Retečani in Gorenjevaščani pa smo pripravili občni zbor kulturnoumetniškega društva februarja 1947. leta. Ustanovitelji smo bili Korenčan, Rant, Maruša Korenčan, Olga Jenko in jaz, ki sem bil izvoljen za predsednika.« »Tedaj je bilo veliko delo,« se spominja prvih povojnih dni, obnova šole in vasi in tudi obnova kulturnega doma. Trikrat smo imenovali gradbeni odbor in, ko je zagrabil Valentin Žagar, je delo steklo. Ni bilo lahko prepričati občinskih mož, da potrebujemo kulturni dom. Zato smo tista leta delali, kar se je najbolje dalo. Kar 8 del smo naštudirali pa pevski zbor in tamburica so redno nastopali. 95 nas je vsak večer prišlo na vaje. Dom pa smo gradili s prostovoljnimi prispevki. Denar smo zbirali in material. Kmetje so prispevali celo krompir, ki smo ga potem prodali. Leta 1954 je bil dom pod streho.« . Res je, da je bila dejavnost društev v nekaterih obdobjih bolj živa, v drugih manj, vendar pa vsa leta deluje moški pevski zbor. dve do tri skupine oziroma ansambli tamburašev, dramska sekcija in knjižnica. Vinko Žagar pa ni bil le predsednik. Kar 28 let je igral. Od leta 1947 do leta 1976. Pel je v moškem pevskem zboru vse do leta 1970. Potem je moral zaradi astme nehati. Pa tudi prenaporno, pravi, je postalo. \ sak večer k vaji, k dramski sekciji, pa na sestanek odbora Zveze borcev, na sejo sveta krajevne skupnosti ali odbora SLO, kjer je bil tudi 12 let predsednik. Sedaj morajo poprijeti mlajši. Tudi predsedništvo KUDa bo odložil. Ni treba, da si predsednik, za vse je dovolj dela, meni, ce le hoces delati. O tem. da je bil vedno pripravljen poprijeti pa pričajo številna priznanja in odlikovanja, ki jih je dobil za dejavnost v društvu, družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti. Tudi društvo »Janko Krmelj« je bilo odlikovano z malo plaketo občine Škofja Loka. L. Bogataj razigranih otrok a Pa je šest v ogrom-bo mate-z gručo a in tri frura krasi - manjši težaško delo. zahteva k*mofiie roke. . • b bila obletnica rojstva ,'^ikega matematika, >iej- Ha prof. dr. Josipa Plem->terem se imenuje sola Sko golo so zgradili pred S. Plemljev doprsni kip je l Uri šoli, nova do danes skulpture ni imela. e-bilo v navadi, da bi med '-'adnje všteli tudi posta->'itisitega obeležja. I ako je ^ dlani. "J povedali, da so se spiva kla. Ogromna gmota lesa .strah. Deblo je bilo v ^peielo, zato so najprej odstranili prst in lubje in od žagah konce vej. Kaj vse so ljudje zabijali v stari hrast, polno je bilo ž^bljev, celo nekaj metkov so našli v njem. Dodobra pa so deblo načeli termiti in ko so ga skrbno očistili, so ga zaščit ili in zalili z betonom. Prekladanje debla seveda ni bila lahka reč, saj tehta tri tone. Pomagali so si s preprostim vzvodom, kot stari Egipčani, so smeje dejali fantje. Neka) orodja so imeli v soli, nekaj so prinesli od doma, pomagali so tudi sosedje, posebej Franc Arh in tovariš Sire, ki ob šoli gradi hišo. Preskrbela sta beton, s katerim so zalili deblo. Končno so ga zaceli obdelovati. I>o napornem delu se je začelo prijetno opravilo, četudi ne moremo reči da je dolbenje trdega hrastovega lesa lahko opravilo. Mentor Janez Ravnik je prepustil pobudo fantom, ni utesnjeval njihove otroške ustvarjalnosti, pomagal je le z nasveti. Ko so se pokazali prvi obnsi plastike, je navdušenje fantov še zraslo. Počasi se je razkrivala Hem-Ijeva podoba in okoli nje gruča razigranih otrok. Učitelj in vzornik, okoli njega pa vesel, živahen, razigran mladi rod. Novembrsko vreme je bilo lepo 111 plastiko jim je uspelo postaviti do Pleniljeve proslave, ki so jo pripravili minuli petek, dan pred 109. obletnico rojstva našega velikega matematika. Skulpturo so slovesno odkrili in ponosno so Franci Potočnik, Igor Jare, Franc Sebanc. Janez Mulej, Robert Zerovec in Sadik M u j kič stali ob svojem mentorju Janezu Ravniku. Velika lesena plastika se lepo poda v okolje šolskega vrta, ki ga obdajajo drevesa. Fant je pa snujejo že naprej. Imajo «8e dva manjša kosa hrastovega lesa. Razmišljajo, da bi prvi kos oblikovali na temo miru, drugega pa na temo šolskega dela. Podobno kot pri stari šoli bi tudi pri novi radi imeli doprsni kip Josipa Plenilja. Dogovarjajo se, da bi uporabili 'obstoječi kalup in spominsko obeležje odkrili prihodnje let«. <>b 110 obletnici Plemljevega rojstva. Učenci pa vse leto skrbe tudi za Plemljevo spominsko sobo na Bledu. Posebej poleti dežuraju v Pleniljevi hiši, da si obiskovalci lahko ogledajo pominsko sobo, in prodajajo razglednico in značke s Plemljevo po-lobo. , .• , M. Volčja k Obisk v kranjski butiki »Boutique Iva« Žlahtno črno-belo Nekajkrat sem šla mimo, ne da bi opazila, da je na hiši nasproti glavnih vrat kranjske stolne cerkve nekaj novega. Pač. Lep, modno pleten ženski komplet, v katerega je zdajle na večer že uperjen reflektorček. Sele potem opazim na steklu okraske, medeninasto kljuko na vratih in napis »Botique Iva«. Tu je butika, povsem nova, pa tudi nekaj posebnega v Kranju. Crni okviri oken in vrat, malce zlatega ali medeninastega leska zunaj, znotraj pa bele stene, ogromno starinsko ogledalo na eni in drugo, povsem enostavno, a s pozlačenim okvirjem na drugi strani, pa črni tram pod stropom, ki so ga i/bezali izpod beležev in ometov, pa morda še mizica in dva stola nekega pozabljenega sloga pa prav nič drugega. V kotu opazim še platneno kabinico za pomerjanje oblek in enako platno na malce dvignjenih vratih v sosednjo delavnico in keramične ploščice po tleh. To je pa potem res prav vse. Tudi oblek ne visi pretirano veliko. Ravno toliko, da vsak kos oblačila pride do izraza. Vse, kar je tu, pa je lepo, modno, iskano. Materiali z bleščicami, ki so prav letošnjo zimo največja moda. Pletenine, ki jih Žlahtnijo tanke zlate in srebrne niti. Brez njih menda ne bo deketa, žene. Ivo Prislanovo, ki ima v najemu ta lokal, sem obiskala prav zaradi njega, da izvem, kako ji ga je uspelo urediti tako preprosto in lepo, da ne hi pri tem trpel videz stare hiše. »Osem let sem dela!a v Arhitekt biroju v Kranju. Ko so mi dodeljevali v najem ta lokal, so vedeli, da se bom držala pravil, ki zadevajo stare kranjske hiše, kot je tale. Zavedala sem se, da vsa obnova mora biti povsem nevpadljiva in ohranjati stari videz. Le toliko naj da vedeti mimoidoče mu, da se tukaj nekaj dogaja, da ni zapuščena. Z možem sva uredila te prostore z zelo skromnimi sredstvi. Sami smo delali, prijatelje arhitekte pa sem vprašala za mnenje. In nastalo je tole. Morda se bomo prihodnje leto lotili tudi fasade. Rada bi dala polovico zraven, da bi jo obnovili. Potem bo seveda hiša še lepša.« Ivina butika je prvi takšen primer revitalizacije starega Kranja, ki bi moral biti za vzor. Iva Prislanova je tekstilni tehnik. Iz šole je šla v Almiro in kot tehnolog delala v vzorčnem odddelku. Zaradi vožnje in ker je bil doma še majhen otrok, se je zaposlila v Arhitekt biroju v Kranju. Veliko se je naučila, tudi oblikovanja, uporabe barv, barvnih kombinacij. Veliko izveš tudi iz pogovorov, če znaš prisluhniti starejšim kolegom. Vleklo jo je nazaj k tekstilu. Doma je ves čas delala, pletla, šivala in računala, da bi začela na svoje. Lokalček na Zlatem polju je imela dobro leto in pol. Vendar je bil premajhen. Potem se ji je nasmehnila sreča. »Butique« ga je poimenovala. Pa ji gre kar težko z jezika. Ampak ljudje to drugače jemljejo. Sicer pa, ko je napisano tako pravilno po francosko, pomenijo te zlate črke tudi poseben mik. Kakšna je njena moda? Moderna, moda za mlade. Pa tudi za ne več čisto mlade, če hočete. Vesela je, da se mladi spet radi lepo oblačijo. Jeans vseeno počasi odstopa prostor tudi lepim, elegantnim oblačilom. Mlajša generacija ni več strgana, umazana. Hočejo biti čedni. Pravkar se je vrnila s pariškega modnega sejma Pret-a-porte. Zelo svobodna moda se obeta za naprej. Tako svobodna menda še ni bila nikoli. Vse bo modno: kratko in dolgo, ozko in široko. Barve so na prvi pogled morda čudne, a so zahtevne v kombinaciji. Niso nametane, kot se zdi na prvi pogled. Spet bodo modne lila, črna pepita, črna z belo, rdečo. Pastelni toni zahtevajo le pastelne tone in tako naprej. Skratka, lepa moda, se veseli mlada kreatorka že vnaprej. Malce prazen se ji še zdi njen novi lokalček. Bele stene kar kličejo po mladih slikarjih, ki bi morda prav tu pokazali, kaj delajo, kaj snujejo. Veliko ljudi prihaja v Ivino butiko. Morda bi bila za kakšnega mladega entuziasta. ki mu še niso odprta vrata v znane galerije, vseeno primeren začetek. o Dolenc GLAS 14. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 17. DECEMBRA 1 Strelci i: krajevne skupnosti Vodovodni stolp na enem i:med tekmovanj. Prihodnje leto bodo po krajši prekinitvi :opet pričeli : vadbo v zadružnem domu na Prunskorem. Športno društvo Vodovodni stolp v Zadovoljni krajani Kranj — Po zgledu športnikov so tudi »trimčkarji« pričeli prirejati množi6ie rekreacijske preskušnje, ki so presegle pokrajinske in republSke meje. Zdaj, ko nas je malce prizadelo pomanjkanje goriva, znova oživlja misel,da bi težišče rekreacije prenesli v krajevne skupnosti in občine. Športno društvo Vodovodni stolp skrbi za tovrstno sprostitev in razvedrilo krajanov že petnajsto leto. Danes ima 350 članov, ki so vključeni veno izmed trinajstih sekcij. Med njimi je največ mladih; želeli pa bi jih v dejavnost društva in koristno izrabo prostega časa pritegniti Se znatno več. Za predšolske otroke, ki niso zajeti v družbeno varstvo in vzgojo, so na pobudo društva in ob požrtvovalnosti vzgojiteljev iz vrtca Janine pričeli z en krat-tedensko organizirano rekreacijo. Vsak četrtek prihaja na uro iger za razvedrilo (od 16. do 17. ure) 15 otrok. Želja društvenih delavcev je, da bi se ta številka kmalu podvojila. Najbolj množi&ie so kegljaška. košarkarska, vaterpolska, balinarska, kolesarska in strelska sekcija. Njim se bo verjetno pridružila še šahovska, saj je za to miselno igro v krajevni skupnosti precejšnje zanimanje. Šahisti bodo svojo sekcijo ustanovili danes, v petek, kljub temu pa so se minulo soboto že pomerili z igralci z Golnika. Odslej se bodo ljubitelji šaha zbirali v prostorih krajevne skupnosti vsak petek od 17. d o 20. ure. Košarkarji imajo treninge vsako soboto in nedeljo v telovadnici osnovne šole Simona Jenka. Strelci bodo po krajši prekinitvi pričeli z vadbo takoj po novem letu v zadružnem domu na Prunskovem. Bali-narji bi radi imeli svoje balinišče, ker ne morejo predolgo izkoriščati gostoljubja pri kranjskem društvu invalidov. Vse društvene sekcije se pripravljajo na tradicionalni dvoboj z Novo Gorico in na športna tekmovanja ob krajevne prazniku, na srečanje s športniki iz avstrijskega Kirchna ter na številne dvoboje s športniki iz sosednjih krajevnih skupnosti. »Za vse te prireditve in tekmovanja bi nam denarja zmanjkalo, če ne bi del stroškov krili tudi krajani. Letos nam je 43 tisoč dinarjev dala zveza telesnokultumih organizacij, 10 tisočakov Socialistična zveza in pet tisoč dinarjev pokrovitelj društva, Gorenjska oblačila, ki nam je podarila tudi nekaj športne opreme,« pravi Jože Zagore, predsednik društva od njegove ustanovitve, in dodaja, da so krajani tudi s sedanjimi oblikami rekreacije zadovoljni. C. Z. Šport ob koncu tedna SPOMINSKI POHOD NA JAVORNIK — Planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice prirejata v nedeljo, 19.decembra, četrti zimski spominski pohod na 1240 metrov visok Javornik nad Ornim vihorn nad Idrijo. Pohod je posvečen prazniku armade ter 103 borcem Gradnikove brigade, ki so ob koncu decembra leta 1943 in v začetku januarja prihodnjega leta padli pri Škvarču na Javomiku, v Trebčan pri Cmem vrhu in pri Godoviču. Ob 11. uri bo pred Pirnatovo kočo pri spomeniku 47 pacUim borcem na Javomiku krajša slovesnost. Pohodniki, ki se bodo tokrat prvič podali na Javornik, bodo lahko dobili spominske izkaznice v gostilnah »Pri Metki« v Cmem vrhu in »Pri Košperju« v Kan jem dolu od 8. do 10. ure ter v Pirnatovi planinski koči in pri Medvedu na Javomiku prek celega dne. Za dvakratno udeležbo na pohodu bodo prejeli bronaste značke in za štirikratno srebrne. Pohod bo v vsakem vremenu. Iz Idrije bo do Črnega vrha vozil poseben avtobus; prvič bo odpeljal ob 7. uri in drugič ob 8.30, Vračal se bo ob 13.30 in ob 16. uri. Prvih treh pohodov se je udeležilo rek 1200 ljubiteljev hoje s Primorske, z orenjske in ostalih delov Slovenije. — S. Kovač STRELSKO TEKMOVANJE - Občinska strelska zveza Škofja Loka prireja v počastitev dneva JLA in občinskega praznika strelsko tekmovanje z vojaftki- S Končano tekmovanje v košarki Škofja Loka - Zaključena so tekmovanja v Škofjeloških občinskih košarkarskih ligah, v katerih je tekmovalo 25 moštev, ki so bila razdeljena v-Štiri področne skupine. V A skupini (ftkofja Loka) je zmagal Novi svet, sledijo pa mu LIH, Studenti, Avto moto in Keteče. V B skupini (Skofja Loka) je zmagala Trata pred RUZ V, občino, Jelovico, Taborniki in Lenartom V ligi za območje Poljanske doline je zmagal Kladivar pred Gorenjo vasjo, Soro, Etiketo, Alpino m Vrhom. V litd za SelSko dolino pa so zmagali košarkarji Rudnega pred ftRD Sonca, Iskro Otoki, Studenti, Lenartom, Trnjem in Dražgo&mi. Za prvo in dnisouvrftčena moštva bo finalni turnir, ki bo odlo&l o končnem zrna- govalcu. M. Kalamar . _—----- Mojstrski go turnir Bled - V Golf hotelu na Bledu je bil mojstrski go turnir, ki je veljal za republiški prvenstvo I>repričl iivo je zmajal eden najboljših evropskih igra cev Mu-tabžija, ki je bil za razred bolj« od osta-lih. Drugi je bil .Jukič, tretji pa Ekait Kranjčani so razočarali, še posebej njinov najboljši igralec Zakotnik Najbolje se je uvrstil Chvatal na 11 mesto in Me m po trdil mojstrski naslov 1. dan. M. C. ma puškama Maušer M 48 in M 98 na razdaljo sto metrov. Tekmovanje bo na strelišču v Vincarjih, za mladince in mla dinke v soboto, 18. decembra, in za dane in članice v nedeljo, 19. decembra, obakrat s pričetkom ob 9. uri. Organizator sprejema prijave vsakdan od 9. do 11. ure na strelišču v Vincarjih. Tekmovanje je posamično in ekipno, vsak pa bo ustrelil v tarčo trikrat za poskus in desetkrat za rezultat. PLAVANJE ZA OBČANE - Danes, 17. decembra, bo v plavalnem bazenu v Železnikih prvenstvo v plavanju za občane. Moški do 40 let in ženske do 35 let bodo tekmovali na 50-metrski progi, starejši pa na polovico krajši razdalji. Ekipe štirih tekmovalcev se bodo pomerile v Štafetnem plavanju. Prijave s 50 dinarji štartnine sprejemajo v Železnikih do pri-četka tekmovanja ob 17. url Organizator Zveza telesnokulturnih organizacij Skofja Loka je za najboljše posameznike pripravil medalje in za ekipe pokale. HOKEJ NA LEDU - Jutri, v soboto, ob 18. uri bo na kranjski ledeni ploskvi prijateljska hokejska tekma med Triglavom in Jesenicami, večkratnimi državnimi prvaki. — D. Humer Sporočili ste nam Zmagal Drago Lazar - Kranjski šahisti so se zbrali na rednem mesečnem novembrskem hitropoteznem turnirju. S 17 točkami je presenetljivo, vendar zasluženo zmagal Drago Lazar. Sledijo Ule 16,5, Deželak in Simončič 16, Miloševič 13, Bulatovič in Krek 11,5 itd. Po desetih hitropoteznih turnirjih za pokal Kranja vodi Brane Debelak s 65,5 točke pred Jokovičem 63, Vojičičem 43, Lazarjem 42. Uletom 41, Bula to viče m 34,5 točke itd. D. Jokovič Kro« v Jelendolu — V krajevni skupnosti Jelendol-Dolina so pripravili tekmovanje v krosu. Tekmo so organizirali domači mladinci, proga pa seje začela pri avtobusni postaji v Dolini, končala |w pri spomeniku v Jelendolu. Nastopilo je 40 tekmovalcev, od katerih jih je bila večina iz Jelendola in Doline. Med fanti so 15let bili najhitrejši Vili Dovžan, Boris Meglič in Roman Tumpič, med dekleti do 15let Marija Meglič, -Joži Meglič in Slavena Po-njavič, med ženskami od 15 do .50 let Tončka Meglič, Metka Kavčič m Bernarda Primožič, med moškimi enake st.inosti Zdenko PrnnoJč, Jane/. Meglič in FVanci Meglič, med moškimi nad 30 let pa so bili najhitrejši Stane Meglič, Zdravko Uiv-žan in Valentin Kavčič. J. Kikel Luhnik /mugal — Partizan i/. Škofje Loke, odbojkarska sekcija Lubnik, ie priredila v počastitev praznika republike odbojkarski t urnu, ki se ga je udeležilo 8 moških in Štiri ženske ekipe. Med ekipami LTH, EGP, Iskre iz Železnikov, Termike, skupščine občine in organizatorja Ijubni ka so bili v obeh konkurencah najuspeš-nejši organizatorji. M. Kalamar Svetovni pokal v alpskem smučanju Odličen nastop Bojana Križaja COURMAYER - Sved Ingemar Sten-mar je zmagovalec uvodnega slaloma svetovnega pokala. Sved je na Elanovih smučeh ponovno dokazal, da je najboljši smučar vseh časov. Z res izrednim drugim nastopom, po prvi vožnji je bil peti, mu je uspelo, da je premagal vse ostale najboljše smučarje. Res je sicer, da mu je k prvemu prvemu mestu pomagal Andreas Wenzel iz Liechtensteina. Wenze| je namreč z dokaj veliko prednostjo vodil po prvi vožnji. Toda v dnigem nastopu, ko je šlo za zmago, je v drugi polovici proge napravil napako in konec je bilo njegovih upov za zmago. Odličen je bil tudi Bojan Križaj. Na težki in ledeni progi je že v prvem nastopu dokazal, da je odlično pripravljen za letošnje nastope. Z res izdelano d nigo vožnjo je dokazal, da sodi v sam vrh svetovnega alpskega smučanja. Pri tem moramo zapisati, da Bojan Križaj že dva meseca združuje delo pri Topru in Top Športu iz Pliberka. Ima avstrijsko Hokej Zmaga Triglavanov KRANJ — Slovensko-hrvaška hokejska liga Triglav : Tivoli 8:5 (5:1, 0:2, 3:2), drsališče v Savskem logu, gledalcev 600, sodniki: Rozman, M. Jan (oba Jesenice), Kopač (Tržić). Strelci - 1:0 Verčič (3), 2:0 Lončar (4). 3:0 Grmovšek (4), 4:0 Gros (9), 5:0 GrmovŠek (10), 5:1 Čemažar (14), 5:2 Berlec (29), 5:3 Rozina (40), 6:3 Božič (43), 7:3 Sajovic (45), 7:4 Zaje (47), 7:5 Rozina (53), 8:5 Sajovic (56). Triglav — Grah, Konc, Saiovic, Nadižar, Gros, Lončar, Furlan, Božič, Grmovšek, Sniolej, Verčič, AdleSič, Kole-ša, Verglez, Sivic, Šparovec, Strniša, Košenina. Tivoli - Zdešar, Košir, Cemažar, Ko-melj, Zaletel j, Sluga, Rozina, Kosmač, Urankar, Nikolič, Pahor, Lavrič, Zaje, Berlec, Ziebnik, Zidan, Peterlin, Mramor. Mladi Ljubljančani so tokrat v Kranju naleteli na boljšega in izredno borbenega nasprotnika. Hokejisti kranjskega Triglava so že v uvodnih minutah prve tretjine gostom pokazali, kako se igra hokej. V pičlih desetih minutah so jim s kombina-torno in hitro igro nasuli kar pet zadetkov. Toda ta prednost ni stila gostov, ki so pokazali dovolj hokejskega znanja, zaigrali so na vse ali nič in uspelo jim je, da so v drugi tretjini nadigrali domačine. Res je sicer, da so tudi triglavani v tej igri imeli nekaj izrednih prilik za povišanje izida, a strelci Triglava niso in niso znali potisniti paka v mrežo dobrega vratarja ZdeSarja. Zadnja tretjina se je začela s takimi naleti Triglava kot prva. Tudi v tej so na hitro dali dva zadetka m tekma je bila rešena. Gostje se še niso predali Igrali so hitro in uspelo jim je, da so zabili še dva gola. To je bilo tudi vse in izdatna in lepa zmaga je ostala v K™"!^ V soboto ob 18. uri bo na ledeni ploskvi v Savskem logu gostoval državni prvak Jesenice. Jeseničani se bodo namreč v nrijateljskem srečanju pomerili s triglavani^ ^^ Namizni tenis Dva poraza igralk Save Kranj - v prostorih TVD Partizan v Stražišču so igralke namiznega tenisa kranjske Save v soboto in nedeljo odigrale dva dvoboja v okviru medrepubliške lige. V slovenskem derbiju « Semede-lo so izgubile s 3:6. Pri gostjah je bila najboljša Pilgramova, ki je trikrat zmagala. Med domačinkami pa je dvakrat zmapla Svetinova. Posamezni izidi: Mesec : Ska-bar 1:2, Svetina : Lavrenčič 2:0, Blažič : Pilgram 1:2, Svetina : Škabar 2:0, Mesec: Pilgram 0:2, Blažič : Lavrenčič 0.2, Svetina : Pilgram 0:2, Bajželj : Skabar 2:0, M esec : Lavrenčič 1:2. V srečanju z Opatijo pa je Sava tesno 1:5. TUdi v tem srečanju je bila v domaČi vrsti spet najboljSa Svetinova izgubila s 4: z dvema zmagama. Posamezni rezultati: Mesec : Mikolič 2:1, Svetina : Hajdner 0:2, Blažič : Zirovnik 0:2, Svetina : Mikolič 2:1, Mesec : Zirovnik 0:2, Blažič : Hajdner 2:0, Svetina : Zirovnik 2:1. Blažič : Mikolič 1:2, Mesec : Hajdner 0:2. J. Javornik Klasična kombinacija Prva mednarodna zmaga V znanem italijanskem zimsko športnem središču Passo rolle je bil« uvodna mladinska tekma skakalcev in kombinatorcev za alpski pokal V konkurenci mladincev od 18 do 20 let ie presenetljivo zmagal Robi Kaštrun iz Kovorja, ki je s tem dosegel prvo našo zmago na mednarodnih tekmah v klasični kombinaciji. Njegov klubski tekmec Peter JoSt je bil Sesti. Oba *Ut na tem tekmovanju prvič nastopila v tem starostnem razredu mladincev. Med 76 skaktflci je zmagal kombina-torec Pohl iz Zvezne republike Nemči- je. Naš najboljši je bil Kavčič i z Zirov. Dobro uvrstitev sije s slabim drugim skokom napravil Braslovčan Verdev, ko so mu sodniki namerili osem metrov krajšo daljavo kot v prvi seriju Mod 26 tekmovalci v starostni kategoriji mladincev do 18 let je bil Blejec Fajfar deveti in Tarman devetnajsti. I Konc delovno vizo in avstrijski trgovec mu je za dve leti dal Sporuii japonski avto Mit-subichi. Med svetovno alpsko druščino so se dobro odrezali tudi ostali naši smučarji Le Tomaž Cerkovnik je z drugo vožnjo zapravil prve točke v svetovnem pokalu. Se največ je pokazal naš najmlajši repiv-zentant Rok Petrovič. Z visoko startno številko si je prismučal dobro triindvajseto mesto. Rezultati — 1. Stenmaik 1:42,12, 2. Strand (oba Švedska) 1:42,43, 3. Ph. Mahre 1:42,86, 4. S. Mahre (oba ZDA) 1:43,36, 5. Križaj (Jugoslavija) 1:43,90, 6. Orlainskv (Avstrija) 1:44.39, 7. De Chiesa (Italija) 1:44,46, 8. Zurbrigen 1:45,35, 9. Julen (oba Švica) 1:46,26, 10. Girardelli (Luksemburg) 1:46,28, 11. Halvarson (Švedska) 1:46,30, 12. Mallv 1:46,48, 13. "Edalini (oba Italija) i:46,63, 14. LUthv (Švica) 1:46,66, 15. Fjallberg (Švedska) 1:46,68, 20. Cerkovnik 1:47,85, 23. Petrovič 1:48,01, 27. Benedik 1:49,08, 28. Franko (vsi Jugoslavija) 1:49,35. V torek 2F*in sredo 22. decembra bo v Madoni di Campiglio slalom in super veleslalom. Po prvih naših uspehih ponovno lahko pričakujemo spet dobre uvrstitve naših. Svetovni pokal — skupno - 1. Mul-ler 40, 2. Weirather 33, 3. Stenmark 25. 4. Zurbrigen 23, 6. Strand, Luscher in Klammer po 20, 8. Križaj 18. -dh Košarka Zmaga Radovljičanov Radovljica - V slovenski košarkarski ligi zahod so košarkarji Radovljice v soboto. 11. decembra gostovali v Kopru. V lepi in zanimivi tekmi so si z borbeno igro zasluženo priigrali že četrto zaporedno zmago in osvojili še dve pomembni točki, ki so jih še bolj utrdili na vrhu slovenske košarkarske lige zahod. Končni rezultat je bil 87:86 za Radovljico, čeorav so vseskozi domačini vodili, tudi za" 12 točk. Koše za Radovljico so dosegli: Pogačar 26, Novak 18, Ster 17, Potočnik in Vidic po 7, Kozole 6 in Markelj 4. Naslednja tekma bo v Radovljici, domačini se bodo pomerili z eno na jboljših ekip v Ugi, s Fructalom iz Ajdovščine. Tekma bo v soboto, 18. decembra ob 19. uri v Osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici. Zaradi vedno boljše in zavzete igre Radovljičanov pričakujejo še večji obisk kot doslej. J. Rok Poudarek delu s šolarji Kranj — Ko je razpravljala o urvsr.'- čevanju letošnjega delovnega prot-ra mu in o nalogah v prihodnjem letu. t imela komisija za kolesarstvo pri zvea telesnokultumih organizacij kranjsko občine prod seboj tri osnovne tiHc ..•■ braževanje kolesarskih inštruktorje., delo s šolsko mladino in usklajevanje delu oziroma povezovanje med •.>.• r, tremi kolesarskimi društvi v občin; Na področju izobraževanja inštruktorjev letos ni bilo ničesar narejenega. Kolesarski klub Celje, ki naj bi tečaj organiziral, ga je menda zarad: premajhnega števila kandidatov xipe<.e-dal. Zato so člani komisije mernik daje treba za prihodnje leto prek kolesarske zveze Slovenije najti zanesljivega izvajalca, v kranjskih klubih pa dob-za tečaj najmanj po tri kandidate. Le z dobro usposobljenimi inštruktorji kolesarstva bo namreč lahko zaL-velo tudi delo z učenci v osnovnih šolah. Trenutno je uspešno samo v celodnevni šoli v Predosljah, medtem ko- * drugje odziv preskromen ali pa ga sploh ni: zaradi slabe tehnične opr>. r-učencev, kot je bil primer v Cerkluh pa tudi zaradi premajhne zavzetosti inštruktorjev. Glede na to, da vrhunska kvaliteta raste iz množičnosti, je dobro deio s še larji izredno pomembno. Kako jih navdušiti za naporne treninge, obsta.a več načinov.Eden med njimi, za katerega se je zavzela komisija, so prav gotovo predavanja ob spremljanju filmov o vrhunskem in rekreativnem kolesarstvu, ki jih je v Kranju že nekaj in ji bodo pred začetkom spomladanske se-zone prikazali učencem osnovnih šot. Druga pomembna motivacija je obče sko šolsko prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto pripravila kolesarska sekcija > Kokrice. Množičnih akcij, kakršna je bila i* letos načrtovana, a neuresničena skupna akcija treh klubov, komisija ra ktf lesarstvo v novem programu ni predvidela. Zavzela se je predvsem za povezovanje dela med kranjskimi klubi -Savo. Kokrico in Jakobom Stucinorn — kar je pravzaprav njena osrednja naloga pri spodbujanju množične in kvalitetne rasti kolesarskega športa. H. Jelovčan » i| h t 11 . j * « J 12J h ■ii •4J M V Cerkljanski smučarski tek »Gorenjskega odreda« Pričakujejo 2000 tekačev Cerklje - Organizatorji četrtega cerkljanskega množičnega smučarskega teka Gorenjskega odreda, ki ga bodo v Cerkljah organizirali 3. januarja 1983, so v DO Iskra Delta v Ljubljani pripravili novinarsko konferenco. V njihov spomin so organizirali to tekaško prireditev. Na prvem teku leta 1980 je nastopilo 600 tekačev obeh spolov, predlani 1315, lani pa zaradi pomanjkanja snega 800 tekačev, medtem ko 3. januarja v Cerkljah pričakuje« do 2000 udeležencev iz vse Slovenije. Cerkljanska prireditev poteka mimo pet* spominskih obeležij iz NOB in skozi krajevne skupnosti Cerklje, Brnik, Zalog. Komendo, Poženik in Grad in postaja vse bolj pomembna v slovenskem prostoru, izzveni pa naj kot priznanje borcem in prebivalcem teh krajev io prispeva k obujanju spominov na čase narodnoosvobodilne vojne. Skrbno se pripravljajo organizatorji v Cerkljah na to prireditev. Zavedaj? se da morajo ohraniti ugled dobrih organizatorjev, ki so si ga pridobili na prejšnjih tekmah, ko ie na dan prireditve organizacijski odbor štel od 300 do 420 ljudi To je številka, ki pove, kako raorajo vsi bdeti, da taka priredite* lahko uspe. Dokoitfno ie potrjen datum asa cerkljansko prireditev in sicer 3. januarja in ne, kot je bilo pomotoma objavljeno v 25 000 izvodih koledarja množičnih tekaftkih prireditev 1982/83, V Cerkljah bodo stonb vse, da bodo udeleženci na vseh progah imeli enake pogoje. Zelja organiaatorja je da naj bi vsi tekli res samo na tistih progah, 2a katere se bodo prijavili. L« tako ne bo napak glede uvrstitev. Obdelava rezultatov je namreč računabiišb. Pokroviteljstvo nad cerkljansko prireditvijo je prevzela^delovna organizacij« Iskra Delta. Namen sodelovanja je na novmatsta konferenci razložil Vasjt Herbst. Sopokro vitel ji teka pa so Gorenjski tisk Kranj, Časopisno podjet* Glas Kranj, I BI Kra nj, Surovina Ljubljana m Iskra Kibernetika. Kot novost so avtobusni prevozi iz Ljubljane preko Ihana, Domžal sa Mengša v Cerklje oziroma i Gorenjske, lahko že iz Jesenic z Integralovimi avtobusi. Cena prevoza s povratno karto s Trga osvoboditve v Ljubljani bo veljala 80 dinarjev, vse informacije pa bodo na voljo na Trdinovi 3 v Ljubljani -INTEGRAL. ... . . , ~ . . . . V sporedu letofrijega četrtega cerkljanskega teka Gorenjskega odreda so discipline: tek na 25 k m za moške in ženske, t rim tek za obe kategoriji na 7 km. enako dolgo progo bodo imeli tudi pionirji in pionirke (roiem 1968 m mlajšo m letos prvič, na priporočilo SZS ne bodo v Cerkljah plačali štartnine. Štartnine ne plačajo tudi udeleženci vojaškega teka na 7 km kjer bodo sodelovali pn: » J — - • • •-----1— — milice. Kategoriziram JLA, teritorialne obrambe in pripadniki tekmovalci po spisku «ZS lahko sodelujejo izven konkurence. ŠUitnma a odrasle znaša 150 dur. v predprijavnem roku do 25 decembra letos pa 100 dinarjev. Največja novost teka pa je priznanje o udeležbi, na kateri bo izotsa« čas. mesto in kategorija vsakega udeleženca, pmč Paljeno pn nas. Vsak udeleženec pa bo še prejel bilten teka, spominsko značko in štartno številko. Kuhar PRIJAVNICA ZA 4 CERKLJANSKI TEK GORENJSKEGA ODREDA 3. januarja 1983 ob 9.30 url Navodilo: prijavnice izpolniti s tiskanimi črkami - velja prijavnica, ki je izpolnjena samo na eno ime Priimek in ime ............................................... Točen naslov ....................................... Rojstni podatki Klub druitvo. org ild Datum • v PodP,s Vpišite Kategorija teka ^ ^ kgteg Kratka proga 7 km & ^ ^ ^ ^ - l P,onirke 6 ć|anice nad 30 let l P'0™1' 7 član. nad 40 let 3 č amce nad 5 let Clan, do 4Q let 4 člani nad 15 let g vQjaSki ^ na 7 km _J (JLA.TO. UJV) • . Izkaimco S/S ne v»l|a Vsl „ri|avi|eni tećajo na lastno Pionirk« in p.onirji lat.ko t*ć*|o «amo na kratki pro«i v»i p i _ odgovornost __~ Rok ra prl|avo In pl.ćlk, .tartnln. JS d.c.mb,,, ^ ^raal. ISO,^ P^P;-,av. doJ5 .982 pa 100 din '"""^"'^" 'loKrvavec 64207 Cerkl* .....o r.C^'^0 ^ SO IgBC, 17. DECEMBRA. 1982 RADIO, 15. STRAN O RADIJSKI SPORED kovinotehna PRODAJALNE HA GORENJSKEM ^_____^ SOBOTA, 18. DEC. program '» Jutranji program - glas- * - 7.30 Z radiom na poti -'S Pionirski tednik - 9.05 teiiejski koncert - 9.45 Za-*tao pesem - Mešani mla- zbor gimnazije Koper G-06 Panorama lahke glas- * 10.40 Svetovna reportaža Uj05 Zbori na koncertnih - I. Oddaja iz tekmo-Seghizzi v Gorici -■'■'Si Pogovor s poslušalci -■iM Godala v ritmu - 12.30 is«ijski nasveti - 12.40 poslušalci čestitajo in fcdravljajo - 13.00 Danes 13.00 - Iz naših sporedov -■iufiih kraiev - 13.20 Obvezi« in zabavna glasba -Priporočajo vam. Pripore__ 405 Kulturna panorama Obvestila in zabavna fcsi« . 15.50 Radio danes, *> jutri - 16.00 Vrtihak -Studio ob 17.00 - Zuna-'Jfpolitični magazin -1800 STfica z godbo -18.30 Iz * Glasbene mladme S lobije- 19.25 Ob ve stila in za-** glasba - 19.35 Mladi »•Um - 19.55 Domovina je * • 20 00 Sobotni zabavni *r- 21.00 Za Slovence po - 23.05 Lirični utrini? -5» Od tod do polnoči -u Nočni program - glasba 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporoča io-vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17 00 - 18.00 Na ljudsko temo - AFS »Franc Marolt« - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - pojeta: Her-mina Šegovc in zbor - 20.00 Kulturni globus - 2010 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jaz za - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - te - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Koncert orkestra Akademije za glasbo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Naj narodi poj o - 20.30 Iz parti-tur za pihalne instrumente -J. Quantz, S. Barber - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Luiza Miller« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Don Ellis - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa bena pravljica - Ch.Perrault - M. Vodopivec: Obuti maček - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate . .. Opero »Car in tesar« Alberta Lortzinga? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Valčki iz baletov Petra Iljiča Cajkovskega - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in nagleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Misel in pesem - 22.15 Jazz na II. programu - Chu Berry - Albert Ammons - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA : I Po novoletno darilo v blagovnico FUZINAR m Jesenice kOVmOtehlia BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE i? program * Sobota na valu 202 -I;-* Od enih do sedmih -M*, tema dneva »Človek ! prosti čas«, koledar ve-i prireditev, druge ser-informacije, Minute za 5 a Se kaj - 19.25 Stereora-21.18 Pol ure za šanson -i SOS - Sobotno obuja-spominov - 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba za programa ■toELJA, 1». DEC. ^ri program '•'»Jutranji program - glas-« 7.30 Zdravo, tovanši vo- 7 40 Vedri zvoki - a.u/ a igra za otroke -* Belčič: Narobe prav-- (prva izvedba) - 8.5 / " m mladino - 9.05 Se tovariši - 10.05 Ne-narineja -11.00 Naši £«alci čestitajo m po-13.10 Obvestda J «Wa glasba -. 13.20 kmetijske proizvajalce -? Humoreska tega tedna ' ZZTltop. -14.25 Z ^Si^sanSli -14.40 i >W godbe -15.10 Pri nas 15 30 Nedeljska re-^a-15.55 Usti iz notesa M Gremo v kino - 17.05 Obijene operne melodije ; jO Zabavna radijska igra TrolL Cesarsld kos . 18 48 Na zgornji Niti. 19.30 Obvestila in-za-> glasba - 19-35 Lahko * otroa - 19.45 Glasbene - 20.00 V nedeljo . 2220 Glasbena tri-** mladih - Skupni pro-fcjRT - studio Beograd-: * Lirični utrinki - 23.10 S koncert lahke glasbe-'Nočni program - glasba program \ Nedelja na valu 202 -' Od enih do .sedmihi - V jMjo se dobimo, jport H., Zimzelene melodije m * taj . i9 30 Stereorama - l*> Glasbe iz starega gra-Hfta - 21.35 Lahke note ^ ^ Radio Student na v3T- 22.45 Zrcalo S - Z2.55 Glasba za programa ^EDELJEK, 20. DEC. program f Jutranji program - glas-< 7.30 Z radiom na poti - kovinotehna ŽELEZNIMA JESENICE 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 21. DEC. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8 05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Naše glasbenice z Dubravka Toms č - 8.35 Iz glasbenih šol - Gtosbena sola Franc Sturm Ljubljana - 9.05 Glasbena matineja - 101)5 Rezervirano za. .. . - 11.1» ah poznate? - Skladbe Henrvja Purcella in Benjamina Biitt-na - 11.35 Naše j>esmi in plesi 12 10 Danes smo izbrali -12,30 Kmetijski nasveti - 12 40 P« domače - lo.UU Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna trlasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrt Ujak - 17.00 Studio ob 17 00 18 45 Glasbena medica - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenskaženili a v pesmi in besedi - Štajerski pevci in gode. v Celju (II) posnetki s koncerta - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21 05 Od premiere do premiere' . Glasbeni intermezzo - 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Filmska glasba - 23.05 L.r.čm utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00 05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, in še kaj - 19.25 Stereorama -20 (K) Torkov glasbeni maga-an - 21.33 V živo... - 22.15 Portreti pevcev blue^. -10 oddaja: Lightn.n Hopkms II del - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 22. DEC. Prvi program 4 3() Jutranji program - glasba - 7 30 Z radiom na poti - 8 05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali pozna- Rešitev pošljite do 22. decembra 1982 na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000, Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ČETRTEK, 23. DEC. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Vse naše vrednote, vsi naši kongresi III - 8.35 Mladina poje - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam .. . -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Kamniški kvintet - Pojo: Damir Koren, Marta Triplat in Gorenjci -18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Mezzosopranistka Eva Novšak-Houška in pesmi slovenskih skladateljev -Uroš Krek, Ljubo Rančigaj -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Palestinska proza - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasi«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja - 21.03 Zavrtite, uganite. . . - 22.00 S festivalov jaz za - 23. Mednarodni festival jazza - Ljubljana - 82: Lester Bovvie s pevci - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 24. DEC. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7,30 Z radiom na poti -8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Pri skladatelju Slavku Mihelčiču -8.35Glas- Z evročeki do večje vsote deviz Poslovanje z evročeki ni pri nas nič novega. Že vrsto let so v rabi v svetu. Več kot 170.000 bančnih podružnic po Evropi in deželah Sredozemskega morja izven Evrope jih sprejema. Pa tudi pošte, hoteli, bencinske črpalke, blagovnice in podobno. Povsod, kjer boste videli turkiz-no-črno-oranžni EC — euro-cheque. Tudi pri nas je bil dosti uporabi ian. Z novimi bančnimi predpisi, ko vsak, ki ima svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico, lahko na mesec dvigne le za 600 nemških mark ali 250 ameriških dolarjev deviz, pa bo evroček zagotovo pridobil na veljavi. Z njimi je poraba deviz na deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici v inozemstvu neomeje- na. Omejena pač z višino prihranjenih deviz! Pomembno je le to, da se pet dni pred potovanjem v tujino oglasimo v banki in povemo, kakšne čeke bi radi imeli, pa nam jih bodo v banki do časa pripravili. In kakšne so prednosti evro-čeka? Ker je evroček eden od inštrumentov brezgotovinskega poslovanja, je primeren za plačevanje blaga in storitev v tujini, predvsem pa za poslovne ljudi, ki pogosto potujejo v tujino. Z njimi poslujemo preprosto in varčno, ni nam treba dvigati gotovine, hkrati pa je tako potovanje tudi gospodarno in udobno. Če se odločimo za dvig evro-čekov, bomo zraven dobili tudi evročekovno izkaznico, ki bo veljavna leto dni. Pokazati jo bomo morali povsod, kjer bomo Elačevali z evročeki. Evroček pa omo v tujini izpolnili v angleščini oziroma v jeziku države, kjer bomo pač plačevali ž evročeki. Če bo znesek višji, kot je možen najvišji znesek, to je 300 nemških mark, bom pač napisali toliko več čekov. Sredstva, ki jih namenimo za evročeke, moramo seveda izločiti na poseben račun za evročeke, ki ga banka obrestuje po enaki obrestni meri kot devizna sredstva na vpogled. In morda še to: sredstev, ki smo jih izločili na poseben račun za evročeke, ne moremo uporabiti za druge namene. Neuporabljena sredstva od izdanih evročekov vam bo banka vrnila iz posebnega na redni račun. JO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj J GLAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PEftK, 17. DECEMBRA 1912 K\ m ELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 18.12. 8.00 Poročila - 8.05 Mišje prigode, poljska risana serija -8.15 Pedenjžep: Mira.Matija in ljudska glasbila - 8.30 Samo Katka, poljska nadaljevanka - 9.00 Dvojčka, otroška nadaljevanka T V Beograd - 9..'*) Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb -10.00 Povezave, poljudnoznanstvena serija - 10.50 Pozdravljena, Makedonija -1 i 00 Po sledeh napredka -li.30 Dokumentarna oddaja - 12.00 Poročila (do 12.05) -15.50 Poročila - 15-55 Kon Tiki, švedski mladinski film -16.55 PJ v košarki - Zadar : P >rtizan, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Naš* kraj: Rateče - 18.45 Ciciban. dober dan: Podstrešje -19 00 Zlata ptica - Japonske pravljice: Prerokovanje rije TV radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19 55 Vreme - 20.00 Ljubica mehanika Gavrilova, sovjet-sk> film - 21.25 TV teka, 3. oddaja - 22.40 Poročila gos lavi je - 22.05 Za konec tedna - OPOMBA: Kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije, prenos NEDELJA, 19.12. 8.35 Poročila - 8.40 Ziv žav, otroška matineja - 9.25 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb - 10.30 TV kažipot - 10.50 Propagandna oddaja - 10.55 Zeli am See: Superveleslalom za ženske, prenos EVR - 12.15 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca - 14.30 Poročila -14.35 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper -15.40 Homer, ameriški film -17 05 625, oddaja za stik z gledalci - 17.40 Športna poročila - 17.55 Sestanek v nebotičniku - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.23 TV in raclio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 H. Huma - U. Kovačevič - A.Jev- BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE steklo, porcelan . . ________________kovinotehna , Oddajniki II. TV mreže: 15. m Test - 16.00 Zlati slav-ček '82, posnetek otroškega festivala - 17.00 Dediščina za prihodnost: Erotski elementi - 1755 Naša leta, nadaljevanka TV Skopje - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Verica Ristovska - 20.30 Poezija: F. G. Lorca - 21.05 Poročila - 21.10 Človek in čaa, dokumentarna oddaja -21 40 Športna sobota - 22.00 Moj svet glasbe TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šole TV koledar, Petrova gora, Književnost v ■ NOB. Poročila, Romantika proti klasicizmu - .., Kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije, prenos -16.10 Poročila - 16.15 TV koledar 16.25 Kritična točka Koferka ZadarV P#t izan, prenos - 1&30 Ajne-rika - .potopisna reportaža 19.30 TV dnevnik 9 20.00 Topovi za Cordobo, ameriški film - 21.4^ Poročila - 21.50, Kronika kongresa ZSM Ju-s» djevič: Kože, nadaljevanje in konec - 21.10 Športni pregled - 21.40 A. Srebotnjak: Mati (Ciklus pesmi za glas in godalni orkester) - 2150 Poročila - 21.55 Kronika kongresa ZSM J Oddajniki II.TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 16.30 Test -16.45 Veleslalom za ženske, posnetek iz Zeli a tu Seeja - 17.30 Mladinsko svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 19.00 Srečanja, kulturna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20.55 Poročila -21.00 Lov za aikladom: Mehika, kviz francoske TV TV Zagreb L program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja' * 12.00 Kmetijska oddaja -13.00f Izobraževalna oddaV; briga- dirji na progi Samac—Sarajevo - 14.10 Srečanje folklornih skupin - 15.00 Dokumentarna reportaža - 15.30 Vražje dekle, francoski film -16.55 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.;» TV dnevnik - 20.00 Kože, TV nadaljevanka 21.10 Športni pregled - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Kronika kongresa ZSM J --------------Pi Ijice - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Mladi upi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Serkez: Noč groze, TV drama - 21.15 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.45 TV dnevnik TOREK, 21. 12. 9.20 Propagandna oddaja -9.25 Madonna d i Campiglio: Slalom za moške, prenos l.teka - 12.20 Propagandna oddaja - 12.25 Madonna di BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE instalacijski material kovinotehna PONEDELJEK, 20.12. 10.00 Poročila - 10.05 T V v šoli: Materinščina, Namesto odmora, Risanka, Kitajska, Delamo čestitke, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute (do 12.05) - 16.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.00 Poročila - 17.05 Povezave, poljudnoznanstvena serija - 1755 Tretje obdobje: Prehrana v starejših letih - 18.25 Obzornik - 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19,30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 V. Car -Emin, A. Tresič-Pavičič, D. MaruŠič: Ustrelite Kasto rja, drama - 21.10 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Priština - 21.55 Poročila Oddajniki II.TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje - 18.00 Narodne pravljice -18.15 Spet na Krfu, izobraževalna oddaja - 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Jure Kvak-kvak - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagreb-Zagrebška panorama - 21.05 Pojem pesnike, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb L program:. 9.00 Za otndie adomcev: TV koledar. Zastava in urb, Narodni park, Plitvička ieaer^r s Videostrani £ 1>7.40 Po * 17.45 Rdeče rumeno, GFLA^OVNICA FdžlNAR jlsEhfi^ i aparati Kovinotehna Campiglio: Slalom za moške, prenos 2. teka - 15.15 Šolska TV: Ritmična ura, Človek in Jadran - 2. del, Širjenje na ovčji planini - 16.30 Poročila - 16.35 Mišje prigode, poljska risana serija - 16.45 Propagandna oddaja - 16.50 Slalom za moške, posnetek iz Ma-donne di Campiglio - 17.50 Veliki in mali o samoupravljanju - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualna oddaja - 20.45 D. H. Lawrence: Sinovi in ljubimci, l.del angleške nadaljevanke - 21.50 V znamenju Oddajniki II.TV mreže: 15.55 Test - 16.10 Suncokrili, otroška oddaja - 16.40 PJ v košarki CZ : Čibona, prenos -v odmoru Premor - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Titovi mornarji, glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer za tamburico, zabavna oddaja - 20.45 Čas podvigov, dokumentarna serija - 21.35 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 9.00 Za otroke zdomcev: TV koledar, Jugoslavija in niena vloga v svetu, Hiša M de Cetine. Risanka, Poročila. ' 10.06 TV V šolk »— N amesto odm^ra^ Risanka. Knjiievnfest in" jeftk, Mali program. Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute -15.10 ikieostrani* .1^-20 Poročila v 15125 Sla%& ženske-, po,' 'snetek, - 16. l0_»Su ncokrili.' -16 40 Košarka - CZfjCiboba * 18.15 TVxkoledar - 18.25, Kronika občine Osijek - 18.45 Titovi mornarji, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Pred dnevom oboroženih sil - 20.50 Berlin - Ale-xanderplatz - 21.50TV dnevnik SREDA, 22. 12. 11.50 Propagandna oddaja -11.55 Madonna di Campiglio: Superveleslalom za moške, prenos - 16.50 Poročila - 16.55 Ciciban, dober dan: Halo, tu reševalci - 17.05 Arabela, l.del češkoslovaške otroške nadaljevanke 17.35 Propagandna oddaja - 17.40 Superveleslalom za moške, posnetek iz Madonne di Campiglio - 18.25 Notranjski obzornik -18.40 Govorica telesa, oddaja op lesu - 19.00 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Koncert ob dnevu JLA - 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 20.50 Film tedna: Nesrečni klobuk, madžarski film - 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik 17.45 Radost Evrope - 18.15 Obramba in samozaščita -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ali se med seboj dovolj poznamo -20.45 Poročila - 20.55 T. Bre-zovački: »Diogeneš«, posnetek predstave igralske skupine Histrion TV Zagreb I. program: 9.00 Za otroke zdomcev: TV koledar, Obiščimo vojašnico, Risanka, Pismo materi v Zagorje, Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Namesto odmora, Risanka, Kocka, kockica; Mali program, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute - 16.40 Videostrani -16.50 Poročila - 16.55 Super-veleisalom za ženske, posnetek iz Madonne di Campiglio 17.45 Radost Evrope - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Aktualnosti: ZKJ v armadi, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert ob* dnevu JLA - 20.55 V Titovi deželi - koncert resne glasbd - 21.40 TV dnevnik . lit, Kako naj..., Risanka, Zadnje minute - 15.45 Šolska TV: Ritmična ura, Človek in Jadran - 2. del - Širjenje na ovčji planini - 17.00 Poročila - 17.05 Zbis: Z modrim zajcem med slikami -17.20 Zapisi za mlade: Matija Tome -17.55 Mozaik kratkega filma: Z desko v valove in Ni prostora za ljudi, a merSka kratka filma - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob, notranjepolitična oddaja - 21.10 Naši baletni umetniki- Iko Otrin - 21.40 V znamenju konec neba, Risanka, Orientacija, Znanstvena fant«u-ka, Risanka, Izobraževali reportaža, Zadnje minute -17.20 Poročila - 17.25 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 17.55 Teles tir. '81, zabavno glasbena oddaja - 18.25 Obzornik - 18.40 Za zdravega, srečnega otroka, izobraževalna oddaia - 19.10 Risanka - 19.24 TV in ra"> nretnjo. groz- nasteanjo zrvev. "r. — v:r . * prestrašena ženska utegne obvestiti policyo, uresniči svoja pr Dvanajst Žrtev, trinajsta pa se bo borila,je osnovna nit ameriške liivke Morilec iz slušalke. Glavna junakinja francoskega filma Sence nekega poletja je v/naistletna baletka, ki se zaljubi v kiparja, nekoč materinega himca Nežna ljubezen se odvija v vizualno čudovitem ozračju, >paj s svojinu rudnika KINO i CE rnbr 17 decembra amer. barv. film ZLATI &4-LAMANDER ob 16.uri. KRANJU Z4 NOVO LETO ob 18. in 20. uri 18 decembru amer. bari', film ZLATI SA-LAMANDER ob Id, 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma MORILEC IZ SLUŠALKE ob 22. uri 19. decembra amer. ban\ risani film SNEGU LJČ1CA IN 7 PAIJČKOV ob 10.uri, amer. barv. film ZLATI SALA MAN DE R oh 15 17. in 19. uri, premiera amer. barv. dni me NESKONČNA LJUBEZEN ob 21. uri 20., 21. in 22. decembra amer. barv. film MORILEC IZ SLUŠALKE ob 16., 18. in 20. uri 23. decembra amer. barv. drama NESKONČNA LJUBEZEN ob 16. uri, amer. barv srhljivka ALIEN - OSMI POTNIK ob 18. in 20. uri KRANJ STOR2IC 17. decembru jugosl. barv. film ZNAJDI SE, TOVARIŠ ob 16.. 18. in 20. uri 18. decembra amer. barv. risani film ZAJČEK DOLGOUHI, NA MAH DVE MUHI ob 16.uri, hongk. barv. film TETOVIRANA ZVEZDA ob 18. in 20. u n 19. decembra franc. barv. komedija GAD-JE MATURIRAJO ob 14. in 18. uri, amer. barv. film M ANITU - DUH, KI UBIJA ob 16uri. amer. barv. film VENERIN VRT ob 20. uri 20. decembra amer. barv film VENERIN VRT ob 16. in 20. uri,a mer. barv. film Zl+A TI SALAMANDER ob 18. uri 21. decembru amer. bari', film VENERIN VRT ob 16., 18. in 20. u rt 22. decembra amer. barv. film PEKEL V VIETNAMU ob 16., 18. in 20 uri 23. decembra franc. barv. film SENCE NEKEGA POLETJ TRŽI C franc. TJA (J) 16.. 18. in 20. uri 18. decembru jugosl. barv. vojna komedija ZNAJDI SE. TOVA RISi ob 16. uri, amer. O mora juga se. rov barv. drama neskončna iju bežen 18. in 20. uri. amer. ban . film telesna strast ob 22. uri 19. decembru amer. barv. risani film tomy v skok - jERRY v jok ob 15. uri, a mer. bari. film smrad vojne ob 17. tn 19.uri, premiera amer. ban\ filma morilec IZ slušalke ob 21. u n 20. decembra anur bon film telesna strast ob 17. in 19. uri 21. decembra amer. barv. film pekel v vi etna MU ob 17. in 19. uri 22. decembra u mer barv film ZLAT! SALAMANDER ob 17 in 19 uri 23. decembra franc. barv. erot film SENCE NEKEGA POLETJA <>b 17. uri, amer. barv. vojni film APOKALIPSA ZDAJ. ob 19. uri KAMNIK DOM 18. decembra amer. bon. film TO J E El. VIS PRESI.EV ob Iti. in 18. uri. amer bon akcij, film BRODOLOMCI IZ. BOEINGA 747 i>l> 20. uri. premieru amer. ban filma VENERIN \'RT t it- 21 uri , 19. decembra amer. ban', risani film sne-guljčica in 7 palčkov ob 15.uri, amer barv. glasb, film to je elvis pre-sley ob 17. in 19.uri, amer. nem. barv. drama looping ob 21. uri 20. decembra amer. ban-. film man it u — duh. ki ubija ob 18.in 20. un 21. decembra hongk. barv. film tetovirana zvezda ob 18.uri.omer. barv. vojni film apokalipsa danes ob 20. uri 22. decembra amer. ban*, srhljivka alien - osmi potnik ob 18. in 20. uri 23. decembra amer. ban. film morilec izslusa lke ob 18. in 20. uri duplica 18. decembra franc. barv. erot. film sence nekega poletja ob 20. uri 19. decembra amer. ban\ film zajček dolgouhi - na mah dve muhi ob 15.uri, amer. barv. film pekel v vietnamu ob 17. in 19. uri 22. decembru amer. barv. ljub. drama neskončna iju bežen ob 20. uri 23. decembra i tal. barv. entl. film l a ch1kala ob 20. un komenda 17. decembra amer. barv. glasb, film to je elvis presleyob 19. uri 18 decembra amer. bani akcij, film nevaren prehod ob 19. uri Cesnjica 17. decembra amer. barv. film morilec iz slušalke ob 2(1 u n radovljica 17 decembra amer ban. film privatne ure ob 20. un _ 18. decembra ital ban', film pazi. da Nt bo gneče ob 18. uri, ital. barv. film Štirje asi ob 20. un 19. decembra tUil barv. fdmstirjkasi ob 18. un, umer. ban-, film privatne ure ob 20. uri . ... on 20. m 22. decembra amer. ban', fdm ku ker j t ob 20. uri 21 decernbm itul barv. film PAZI. DA NE bo gneče ob 20. un 23 decembra amer. barv. film KR* A v A p1aža ob 20. u n bled 17. decembra ai nt. buri. film MEHČAN kažbah ob 20. uri obivatnf 18. decembm amer. ban', film privatne ure ob 18. un. amer burv film vrnii ev v življenje ob 20. uri 19. decembra ital ban film pazi. da ne bo gneče ob 18. un. T ali je pr čisto r za ljubezen »b *"»"decembra ital. bore. film štirje asi ob M uri ... „m, 21 m 22. decembra amer. ban . fdm l tu V A TN E UR E ob 20. un .. 23. decembra amer. bon fil>" ROKEKJl ob 20. uri bohinj - boh. bistrica 18.decembra amer. barv. fil"' ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN ob 20. uri 19 decembra amer. bon Idm V /A/.V V ŽIVLJENJE i* IS.uri, ai slr. barv. /Ilm Mise A N KAŽBAH ob 20. un 23. decembra ital. ban>. film ŠTIRJE ob 20. uri Skofja loka sora 17. decembra amer. barv. film VELIKA IGRA ob 18. in 20. uri 18. in 19. decembra amer. drama VRTS CA ob 17.30 in 20. uri železniki obzorje 17. decembra amer. drama VRTNICA o* 20. uri 18. decembra jugosL komedija MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob *«* 19. decembra amer. film VELIKA IGiA ob 18. in 20. uri poljane 17. decembra jugosL komedija MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob i&a* 19. decembra amer. komedija BRA T Ji BLUES ob 17. uri jesenice radio 17. decembra jugosl barv. film DESETI BRAT ob 17. in 19. uri 18. in 19. decembra danski ban . erot. fim MORNARJI V POSTELJI ob 17. ut ISL«« 20. in 21. decembra amer. ban. fSm KRVAVI MATURANTSKI PLES ob IZ » 19. uri % jesenice plavž 17 decembra jugosl ban\ film BANOVK STRAHINJA - SOKOL ob 18. in 20. un 18 in 19. decembra amer. barv KRVAVI MATURANTSKI PLES ob I&t* 20. uri - 20 in 21. decembm danski ban . MORNARJI V POSTELJI ob 1&. in ifta« 23. decembra amer. barv. film PAK ~ NEPAR ob 18. in 20. uri kranjska gora 18 decembra amer. ban-, film JAZ & NILSKI KONJ ob 20. uri 22 decembra amer. ban>. fdm AR\A*i MATURANTSKI PLES ob20. uri dovje 18 decembra amer. barv. film KRVAVA PlAZA ob 19-10 19 decembra amer. barv. lian J Al i.* NliŠKI KONJI ob 19.30 avtomurka1 telJ4z860j [, 17. DECEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH k M Silvestrovanje v Petrovurudinski trdnjavi JlB^ ob zvokih številnih ansamblov H Že vrsto let veljajo silvestrovanja v sloviti restavraciji znamenite Petrovuradinske trdnjave pri Novem Sadu za najbolj vesela in posebej razkošna — po raznolikosti in pestrosti doživetij — kar jih je pri nas. Vedno je silno težko dobiti »silvestrski sedež« v tej sturoslu-vni trdnjavi. Toda letos se tudi Slovencem ponuja priložnost, da prežive novoletno noć' pod oboki te trdnjave. Program potovanja s silvestrovanjem traja štiri dni, odhod pa je 30. decembra. Cena 9.650 din ni nizka, kar visoka .je. toda . . . računajte in seštevajte: avtobusni prevoz na Brnik in z Brnika, letalski prevoz do Beograda in nazaj, avtobusni prevoz do Novega Sada in nazaj, ogled Beograda, Novega Sada in Petrovaradina, izlet po Fruški gori z degu-stacijo vin. gledališka predstava, silvestrovanje v trdnjavi ob zvokih slovitih orkestrov in novoletno slavje v hotelu, trije zajtrki, tri večerje in štiri kosila, namestitev v hotelu A kategorije. pa še vodstvo — Kompasovo in lokalno ter nemalo presenečenj, pa priznana kakovost vseh uslug, gastronomske posebnosti in pestra ponudba zabave in razvedrila . . . Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah do zasedbe mest. TUDI LETOS KOMPASOV VLAK VOZI V NOVOLETNO NOČ Kompasov novoletni vlak bo sestavljen iz lokomotive in enajstih vagonov: petih spalnikov treh restavracijskih vagonov, dveh »barskih« vagonov in enega plesnega. Iz Ljubljane bo'vlak odpeljal 31. decembra ob 20.30 in se vrnil 1. januarja ob 9.30. V ceno 3.300 din je vračunano- vožnja, ples s »Kompasovimi Janezi«, zabavni program z družabnimi igrami in izborom miss razkošna gurmanska večerja in uporaba spalnika. Prijave sprejemajo v vseh Kompasovih i»oslovalnicah (pohitite, lani je bil vlak razprodan). Na Visokem bodo silvestrovali Visoko — Prizadevno kulturnoumetniško društvo Valentin Kokalj z Visokega pri Kraniu letos spet prireja silvestrovanjev zadružnem domu.Za dobro gostinsko ponudbo bodo »oskrbeli člani društva sami, za plesno razpoloženje pa domači ansambel Gašperji, ki nhJtaHa takte narodne in zabavne muzike. R^rvaciie za silvestrovanje, ki bo, kot obljubljajo prireditelji, kar se da sproščeno in veselo dajejo v trgovini Živila na Visokem, in sicer po 500 dinarjev za osebo._ h DANES HUMORISTIČNO-GLASBENO-PLESNI VEČER »KRANJU ZA NOVO LETO« K • — Danes v petek 17. decembra bo v Kinu Center v Kranju, priredilo Društvo za vo-instrumentalno'glasbo »Modrina«, prireditev imenovano »Kranju za novo leto«. V čno-glasbeno-zabavnem večeru bodo nastopili: skupina 12. nadstropje z Romano S« Plesna skupina Modrina in humorist Kondi Pizorn. Z modno revijo, ki bo prikazala 22 1 «Jfvosti za letošnjo zimo in prihodnjo pomlad, se bo predstavila Manekenska skupi-T M^ina orogram pa bo povezoval radijski in televizijski napovedovalec Janez Dolinar. Si?°«Wreditve bosta trobentač Marjan Ogrin in pevec Oliver Antaner, izžrebane bodo tu-slt^rade za obiskovalce. Prireditev bo ob 18. uri, s ponovitvijo ob 20. uri. Restavracija »SEJEM« Marija Koprive, Savski log Kranj, telefon 21-890 vabi na jeoooeeoooGOtitoe • bogat silvestrski meni • pristna domača kapljica • živa glasba Informacije In rezervacije v restavraciji! SREČNO '83 ZBMLI SO Zk. VAS Poznane pijače, bonbone, bon-boniere in druge nludne dobrote, pa tudi aranžirane darilne pakete lahko po ugodnih cenah kupite v posebnem Mer-catorjevem paviljonu na novoletnem sejmu v Kranju. radovan Veletrgovina špecerizDa Gostišče DOBRCA Brezje organizira ol) sobotah in nedeljah prijetna praznovanja za poroke in zaključene družbe, aranžiramo posebne sobe, nudimo pestro izbiro pijač in jedi po naročilu Rezervacije v gostišču Dobi t a Brezje vsak dan, razen srede na tel.: 75-311. Električna mesoreznica TITAN 70 vam bo v veliko pomoč pri predelavi mesa. Kvalitetno izdelan stroj če k zmelje v 1 uri kar 140 kilogramov. Prodajajo ga v blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah, do ponedeljka pa si ga lahko ogledate in kupite tudi na novoletnem sejnui v Kranju. Cena: 36.396,55 din zima, zima, kar naj bo... TOZD ALPETOUR HOTELI BOHINJ vas vljudno vabijo na silvestrovanje v hotele ZLATOROG POD VOGLOM BELLEVUE JEZERO in restavracijo TRIGLAV Informacije in rezervacije: N- Hoteli Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero telefon: 76-441, telex 34 619 YU TURIST Cena silvestrskega aranžmana od 900 din do 1.350 din KnSLPROR LP1CR 15SD H JUgOSLFMJA NOVO LETO NA KRASU timav HOTEL MAESTOSO V LIPICI Restavracija 31.12.1982, 1. in 2.1.1983 - silvestrovanje in novoletni prazniki; igral bo ansambel Avanturisti in pevec Vlado Samec; cena silvestrovanja je 1.400 din. Snack bar - 31.12.1982 — silvestrovanje z ansamblom Gama; cena silvestrovanja je 1.200 din. Noftni bar - 31.12.1982 - barska glasba - cena silvestrovanja je 1.200 din. Disco — 31. 12.1982 - disco glasba - cena silvestrovanja je 500 din. GostiSče Lipica — 31.12. 1982 — igral bo zabavno glasbeni ansambel — cena silvestrovanja je 1.000 din. Klub hotel - 31.12.1982 in 1.1.1983 - igral bo ansambel Prijatelji, cena silvestrovanja je 1.400 din. HOTEL TRIGLAV V SE2ANI 31.12.1982, 1. in 2.1.1983 — igral bo ansambel Ivana Korošca; cena silvestrovanja je 1.000 din. RESTAVRACIJA MOHORČIČ V SEŽANI 31.12.1982 - igral bo duo Zarja, cena silvestrovanja je 600 din. MOTEL KOZINA 31.12.1982, 1. in 2.1.1983 - igral bo ansambel Domači fantje, cena silvestrovanja je 1.000 din. RESTAVRACIJA EXPRESS na Kozini 31.12. 1982 - igral bo ansambel Vrim, cena silvestrovanja je 750 din. RESTAVRACIJA RISNIK v Divači 31. 12. 1982 - igral bo ansambel Milana Orla, cena silvestrovanja je 650 din. GOSTILNA PRI JAMI v Matavunu3l. 12. 1982, igral bo ansambel Fantje iz Vremskega Britofa.cena silvestrovanja je 650 din. 1£88838S3i$,N 0GLED «OBILAHNE TER SK^ttES X"5V8l£dan ub 9-»-13 >5- INFORMACIJE IN PRIJAVE: Partizanska 1 <067/73-361 int. 221. TIMAV, DO Hoteli in gostinstvo Sežana, NOVOLETNA NOC V VESELEM DONAVSKEM GIBRALTARJU _17. STRAN GLAS \ mm Na voljo so vam v Informativno prodajnem centru TEKSTILINDUS v hotelu Creina v Kranju. prpi TEKSTILINDUS KRANJ Delovne organizacije, ustanove in občani! Izkoristite možnost ^ nakupa ■1 počitniške prikolice ADRIA - IMV Informacije lahko dobite tudi po telefonu: (064) 75650 ali 74860 V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad,... Velikost 20x20 cm. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 396,04 din. metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure JAJffl&M ^delikatesa kranj odprta V decembru tudi ob sobotah popoldne IZDELAVA VSEH VRST OCAL OČESNA OPTIKA MARIBOR na receP1 ali brez Bogata izbira okvirjev in sončnih očal FRF.GLEI) VIDA v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure, v četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta 11A 1K (nasproti porodnišnice) Delovni ras: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon. 22-196 Priporoča sc OČES*A OPTIKA MARIBOR TEKSTILINDUS proizvaja bogat asortiman tiskanih, pestro tkanih in enobarvnih tkanin iz bombaža in staničnih vlaken ter različnih mešanic bombaža s sintetiko ali sta-ničnimi vlakni. O LA8 18. STRAN__OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ________PETEK, 17. DECEMBRA 19S2 tth alples POHIŠTVO avtomurka [ tel 74-860 Na novoletnem sejmu v Kranju SS£ prekaievanie ... shranjevanje mesa po <<>vanu>kihcena dol,as O. 1 Vi i n > i ( m a n 10 se in Želimo srci no novo leto 1JU ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV Sestavljivi programi pohištva LJUBLJANA rustik, TRIGLAV moderni in masivni ter DRAVA uganda so večnamenski, saj je z njimi mogoče opremiti dnevne sobe, spalnice, samske, mladinske, otroške sobe ter predsobe. Pohištvo si lahko ogledate v našem salonu v Železnikih, ki je odprt vsak dan od 8,—19. ure in ob sobotah od 8.—14. ure. Ob nakupu vam nudimo kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva ter nasvete arhitekta. Že ob naročilu se dogovorimo o datumu dostave in montaže na vašem domu. Pri izbiri pohištva zaupajte ALPLESU! sistemsko pohištvo DRAVA llA alples industrija "M pohištva STEK, 17. DECEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .19. STRAN C ;ovnica Kranj rnova 10 ŠOFERJA : vozilom za dostavo blaga. se v trgovini. _ EZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKI ODBOR KRANJ Odbor skupnosti borcev Vn.SNOUB F. Prešerna PreSernovci! do vas, da se udeležite Injih sveča nosti: JLA bomo proslavili z enoto JLA, ki na-tradicije Prešernove 1C v sredo, 22. decembra ob 10. uri v Vojašnici > Žagar v Kranju. ek, 30. decembra 1982, ) bo spominska sveča-oo spomeniku ustreljenih vetju - Medvode. Med Njenimi je bilo devet na tki ujetih ranjenih bor-bataljona naše brigade. io vas, da se proslav v sm Številu udele- Odbor skupnosti borcev VII. SNOUB Franceta Prešerna ABC POMURKA Loka proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o., Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge V TOZD JELEN - gostinstvo Kranj 1. več natakarjev /a delo v prenovljenih prostorih gostinskoga obrata STARI MAYK v Kranju (1. nadstropje) Obratovalni čas bo od 11. do 01. ure. V nedeljah in pravnikih bo zaprto. Pogoj: — K V natakar 2. več kuharjev Pogoj: — KV kuhar, 3. snažilke /a čiščenje v gostilni Gorenja Sava in Gaštej 4. snažilke za čiščenje v Prešernovem hramu Del o se opravlja 4 ure dnevno. 5. snažilke(2 delavki) za čiščenje WC v gostinskem obratu Stari Mayr in restavracije v tem obratu 6. skladiščnika v gostinskem obratu Stari Mayr Pogoj: - KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec V DS SKUPNIH SLUŽBAH 7. elektrikarja Pogoj: - KV elektromehanik ali elek-troin stala ter in 2 leti prakse na podobnih delih,izpit iz B kategorije Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo pod točkami 1., 2., 6. in 7. traja 45 koledarskih dni, pod točkami 3., 4. in 5. pa 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Skof-ja Loka. A kombinirana baterijska svetilka ELEKTRA baterijski grelec cemični svinčnik baterijska svetilka WM pKm Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23 I NOVOLETNI SEJEM V KRANJU )(j 20.-20. decembra PA VILJON MURKA # POHIŠTVO: kuhinje; Marles, Brest, Gorenje » DEKORATIVA: zavese, pregrinjala, odeje # ELGO: peči na trda goriva, drobni gospodinjski aparati # ŽELEZNINA: peči za centralno kurjavo, radiatorji, toplotna črpalka LTH L mm CENEJE • 10 % CENEJE • 10 % CENEJE VELIKO IZBIRO KAKOVOSTNE EMO KUHINJSKE POSODE VAM NA NOVOLETNEM SEJMU Q l S 1*1 NUDI 1 MERKUR kranj • 10 % CENEJE • 10 % CENEJE • 10 % CENEJE ALPETOUR SCREinfl TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN MEHANIZACIJE OPRAVLJA ŠE NASLEDNJE STORITVE: * Zastava servis Kranj, Ljubljanska 22 — Servis in remont na vozilih »Zastava« — Kleparska in ličarska opravila na vseh vrstah osebnih vozil — Avtonega in zaščita motornih vozil po sistemu Dinitrol — Odprta je tudi linijska pralnica za pranje podvozja — Montaža avtogum in izpušnih loncev — Menjava hladilne tekočine in motornih olj — Prodaja nadomestnih delov za program »Zastava« — Registracija in tehnični pregledi motornih vozil in priklopnikov — Zunanje pranje na avtomatski linijski avtopral-. niči J " Vse informacije dobite po telefonu 28-266 ali 21-296. Servis kmetijske in transportne mehanizacije Cerklje — Servis in remont na kmetijski transportni mehanizaciji — Servis in remont na tovornih vozilih OM — Zastava — Prodaja nadomestnih delov za traktorje in tovorna vozila OM — Zastava Informacij dobite po telefonu 42-164 ali 42-184 Delovni čas v delavnikih, od 6. do 21. ure v sobotah: od 6. do 14. ure ELF\N Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja ja vno I icitacijo osebnega avtomobila MERCEDES 240 D: Leto proizvodnje 1976, prevoženih 167.670 km, izklicna cena 490.000 din (prometni davek je vključen), 10 % varščina Licitacija bo v prostorih tovarne 24. 12.1982ob 12. uri. Ogled je možen eno uro pred licitacijo. NOVO P L E T N A Bled Svilanit brisače Valk • paleta barv in vzorcev, • izredne vpojnosti, • mehkoba ZA DARILA • v škatlo pakirane brisače ^ vezenimi incijali ali horoskopom Uživajte v izbiri! manipks GLAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 17. DECEMBRA 1H2 — --— V vsaki seriji je 100 dobitkov po 20.000 din in 283.000 drugih dobitkov | |M v skupni vrednosti 18.000.000 din DEŽURNI VETERINARJI od 17.-24. 12. 82 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občino Škofja Ix>ka HABJAN JANKO, dipl. Žiri 130, tel: 69-280 K1UŽNAK MIRO, dipl. (iodešič 134, tel: 62-130 vet.. vet., za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju. Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. inštalacije ŠKOFJA LOKA vabi na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja k sodelovanju VEČ KV več K V elektroin&talaterjev več K V mo n te rje v ogrevalnih naprav več K V monterjev prezračevalnih naprav več K V monterjev vodovodnih naprav več strojnih tehnikov več elektro tehnikov Pri vseh navedenih poklieih je zaželjena 2-letna praksa. Kandidatom nudimo dobre delovne pogoje, možnost dobrega za&iužka in dopolnilnega izobraževanja. Od kandidatov pričakujemo sa-moiniciativnost, ustrezno delovno disciplino in znanje, ki bo preizkušeno v času poskusnega dela. Dela in naloge ->e bodo opravljale v neposredni proizvodnji na zanimivih novih proizvodnih programih. Kandidate va himo, d; pošljejo prijave ali se osebno oglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov DO Instalacije Škofja Loka, Kidričeva 5."». O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa u izbiri. ODEJA Tovarna prešitih odej p.o. Skofja Loka, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge čiščenje upravnih prostorov i n sanitarij (] delavec) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo kuu^iiuv^,snivao Aulo ''»J '; CH'-r t - Za objavljena pii)fet^ dVIa in naloge je določeno poizkusno delo, ki traja en rrtpset"; Delovni čas poteka samo v po-popoldanski izmeni. Pismene prijave sprejema ka-i»-ovska služba 15 dni po objavi oglasa Irtti LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV ŠKOFJA LOKA kadrovska komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge TOZD LIVARNA. VS I VODJO RAZVOJA LIVARNE Pogoj: — visoka šola metalurške smeri. 3 leta delovnih izkušenj TOZD HLADILSTVO: KV STROJNIK ZA VAKUMIRANJE VEČ KVALIFICIRANIH STRUGARJEV Pogoj: — poklicna šola kovinske smeri — ključavničar — strugar, 2 leti delovnih izkušenj DS SKUPNIH SLUŽB: KV KUHARICO Pogoj: — poklicna gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj OE KONTROLA: VS II ANALITIK KVALITETE Pogoj: — višja šola tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj OE PRODAJA: VS II PRODAJNI REFERENT MONTAŽNO SERVISNIH STORITEV Pogoj: — višja šola I. stopnje elektro ali ekonomske smeri, 4-letna praksa v servisu, komerciali ali podobnih delovnih mestih TOZD MONTAŽA IN SERVIS: SS REFERENT ZA REKLAMACIJE V SERVISNEM BIROJU ZA DOLOČEN ČAS Pogoj: —. TSŠ strojne ali elektro smeri ali ESŠ, 1 leto delovnih izkušenj Objavljena dela in naloge, izjemoma SS referent za reklamacije se objavljajo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev. Za dela in naloge VS I VODJO RAZVOJA LIVARNE nudimo družinsko stanovanje. Pismene ponudbe o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: LTH Škofja Loka, kadrovsko-socialna služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. alpetour Škofja Loka DO RTC KRVAVEC ponovno objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge — 2 prodajalcev vozovnic Pogoji: - trgovska šola, delo se sklene za določen čas čas zimske sezone za - 2 čistilk ♦ Pogoji: - najmanj 6 razredov osnovne šole, — poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, eno s polnim delovnim časom, eno s skrajšanim delovnim časom Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60dneh po izteku prijavnega roka. SGP TEHNIK !tabace!£A2 SGP TEHNIK TOZD G RA D BE NI ŠT VO Škofja Loka, Stara cesta 2 Razpisna komisija razpisuje proste delovne naloge INDIVIDUALNO POSLOVODNEGA ORGANA . za mandatno dobo od 1.1. 1983 - 31. 12. 1986 DIREKTORJA TOZD GRADBENIŠTVO Pogoji: — da ima visoko izobrazbo gradbene smeri in najmanj J leta delovnih izkušenj na enakih alt podobnih delovnih nalogah. — da ima višjo izobrazbo uradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. — da je gospodarsko razgledan, — dft izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja loka, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja ali da ni v postopku za kazniva dejanja,ki ga delajo neprimernega /.a to delo in so določena z zakonom, — da je aktiven družbeno politični delavec, — da izpolnjuje V druge pogoje, ki so določeni z zakonom Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v roku 8 dni od objave razpisa na naslov SGP TEHNIK, Škofja Loka, Stara cesta 2. ftcuicrvtiica DELAVSKA UNIVERZA RADOVUICA 64240 RADOVLJICA. LINHARTOV TRG 1 Svet DU Radovljica razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Delavske univerze Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: \ — da imajo najmanj višješolsko izobrazbo pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih andragoških vzgojnoizobraževalnih delih ter druge pogoje, ki jih določa 147. in 178. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, Radovljica, z oznako »razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. IMOS - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ p.o. V skladu z 8J. Členom Statuta delovne organizacije delavski razpisuje dela in naloge združene s posebnimi pooblastili in govornostmi za dobo 4 let: 1 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE 2. TEHNIČNEGA VODJE Kandidati za zasedbo navedenih del in delovnih nalog morajo pote* splošnih z zakonom in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - višja ali srednja strokovna izobrazba gradl>ene smeri, - pet let delovnih ustreznih izkušenj, - ustrezne moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti, k: omogočajo opravljanje razpisanih del in delovnih nalog, - predložiti mora program razvoja delovne organizacije pod 2. - visoka ali višja izobrazba gradbene smeri, - pet let ustreznih delovnih izkušenj, - ustrezne moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti, ki omogočajo opravljanje razpisanih del in delovnih nalog, - opravljen strokovni izpit, Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa (v zaprtih ovojnican z oznako »za razpisno komisijo«) na naslov: IMOS SGP Tržič, Blejska 8. Izbira kandidatov bo opravljena v 30dneh po preteku razpisnega roka Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po opravljeni izbir. > k .J Delovna skupnost strokovnih služb GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE I .JI BLJ ANA Komisija za delov na razmerja objavlja prosta dela in naloge DEBATNEGA STENOGRAFA pri^Medobčfnski gospodarski zbornici za Gorenjsko, Kranj, Cesta JLA 16. ogoji: adminis znan je -1 leto d* ttativni ali ekonomski tehnik, Lenogrnfije in strojepisja, lovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec <>.»«»......i- -......ž strokovnih delovna razmerja, Ljubljana, I itova 1». O .zbtri bomo kandidate obvestili v 30dneh po ubin. J '"K \ 'H '1*1 % !?d % f1 te, 17. DECEMBRA 1982______KRONIKA___ " 21 STRAN G L, A ^t spel iskana pijača — Včasih je bil mošt v poljanskih hribih yj?q Cania edina pijača. Za vse so ga uporabljali. Tudi za kis. ~>:em na aa ie začelo izpodrivati pivo. Več kot deset let pn Jako-• vVolaki pri Hotavljah niso delali mošta. čeprav je bil pod hišo *men sadovnjak in je napotek, kako pripravljan dober mošt tihih šel iz roda v rod. Kaj bi včasih brez njega/ Ob žetvi, kos-•r, mlačvi? Pa So spet prišli časi, ko je most postal cenjen. Tudi »potnik ki vride mimo hiše, raje spije kozarec mošta kot piva. -'tkalnica za sadje se spet vrti. Težko je takole na roke vrteti a pri hiši mlade moči, kar gre. Nekaj bo se sladkega slo v stenice, ostalo pa v sod. Foto: D. Dolenc y ________<> ■v. . , medvoSkeea Donita so v■ Gozd t* nov potitS dom z 22 kliiCi. Stan, I W*B Predah^amenu ™*P?™nhn,wt, pa je Udarno prispe-W+>Pje so obnavljali veC let uem<- namenjen I %osem temeljn* ^/rZZnof^entivni oddih, dobrodošel pa bo i^^tm^r^ ^o £ okoltci že urejena srnama. - /r J iičar se je prevrnil W _ Na Potaji £ ženicah ie v sredo 15. decem- v je8eniško bolnišnico, od Ko koder pa so ga kmalu odpustili; Cra^Eai. ie z viličarjem _ , _ SrtfM PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 TOZD ZA PTT ; ' J SKOFJA LOKA DeŽoVNASKUPN^T SKUPNIH SLUŽB [i objavljajo, prosta dela in naloge 2 in gradnj° TK ^JSv v delovni skupnosti skupnih služb Noji: | *t4 j _ dokončana osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje ^ sklene za nedoločen čas s posku-Del°dobo 3 mesecev. Za opravljanje dela dobi delavec Službeno obleko. , sluzih :n?enir telekomunikacij, j - ^Tm^ rnoSo^ve leti delovnih izkušenj - ekipne za nedoločen čas in s poskusno dobo S ''Ano razmerje se sklene "*secev. 4 .lo.ro dostavljajte pti pošiljk pošljite nu TO/.Dptt I *ve za dela w ^fj^^ dolovru/ra/inorja 15 dni po objavi ogla-. >w»ta z oznako koih«. j • , j organizira nje oddelka za raz-; " hnjave za del? mnaiog^i nu p^vno skupnost skupnih služb M . ir'gradnjo TK napi^ j _ komisijj /a delovna razmerja i Mneb po objavi oglasa. . . Wn« kandidati bodo obveščen, o izbiri najkasneje v lo dneh 1''pravljeni izbiri.____ 'ril w w • ^ Skupščina občine Radovljica SVET ZA PREVENTIVO iN VZGOJO V PROMETU Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Raaovljica organizira v torek, 21.12.1982 brezplačne — preventivne preglede osebnih avtomobilov. Na pre- fledu bo preverjena le brez-ibnost najpomembnejših delov in »klopov, zavorni mehanizem, krmilni mehanizem, gume in svetlobno signalne naprave. Ugotovljene bodo le večje napake na vozilih, ki^so pomembne za varnost prometa. Pregledi bodo od 10. ure do 17. ure na sedežih AMD Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica in Podnart. V^HnaMnaimmmmmnmmmmmKMmnmmammmmummmmt^^ ZAŠEL NA DRUGO STRAN CESTE Kranj — Voznik osebnega avtomobila Miro Gaberšek, star 34 let iz Orehovelj, se je v torek, 14.decem-bra, iz Britofa pripeljal v Kranj. Na Cesti Staneta Žagarja se je srečal z voznikom motornega kolesa, 31-let-nim Jožetom Mlakarjem. Pri srečanju je Mlakar nenadoma zapeljal na GaberŠkov vozni pas in čelno trdi v njegov avtomobil. Motorist je bil v nesreči huje ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. PRI PARKIRANJU OGROZIL KOLESARJA Kranj — Zaradi nepravilnega zavijanja in paikiranja osebnega avtomobila se je v sredo, 15. decembra, na Tavčarjevi ulici v Kranju zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen kolesar. Voznik osebnega avtomobila, 29-letni Avgust Sta-rovašnik iz Grada, je pri pošti prehitel kolesarja, nato pa tik pred njim zavil desno, da bi parkiral. Kolesar je s prednjim koiesom zadel v avtomobilov zadnji desni blatnik, padel po cesti in se huje ranil. V OBCESTNI DROG Jesenice ~ Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v sredo, 15.decembra, voznik osebnega avtomobila povzročil nesrečo, v kateri je bil njegov sopotnik ranjen, na avtu pa za 40.000 dinarjev gmotne škode. 24-letni voznik Radosiav Sedlarovič je namreč z neprimerno hitrostjo pripeljal iz smeri Javornika, prek nadvoza čez železniško progo v blagi levi ovinek. Tu ga je zaneslo prek avtobusne postaje in v drog javne razsvetljave. Sopotnik, 19-letni Id riz Kičin, je v nesreči utrpel lažje po-škodbe. D ^ Iščete lep kristalni svečnik, dozo, skledo, podstavek za torto, vazo ali kozarce za to ali ono vrsto pijače? Toliko vrst jih imajo pri Merkurju v GLOBUSU, da se bo kar težko odločiti. To je kristalno stek o priznanega proizvajalca v»KIi! -STAL« Zaje čar, ki je kakovostno, i vseeno poceni. Takšno izbiro kot v GLOBUSU boste našli tudi pri Me, -kurju v BLAGOVNICI Skofja Loka in v blagovnfti UNION na Jesenicah. J»KMOKWNJ KINO KRANJ vas vabi, da si v naših kinematografih ogledate ameriško barvno ljubezensko zgodbo NESKONČNA LJUBEZEN režiserja Franca ZeffireHija Film prikazuje ljubezen med 17-tetnim fantom in 15-letnim dekleto pred katero trepetajo vsi starši. V »Love story« 1981 ne umirajo zaljubljeni, v njej umirajo tisti, ki so p c njim, Glasba iz filma na TOP listah Amerike in Evrope! V glavni vlogi nepozabna Brooke Shields iz Modre iagune! NA SPOREDU: Kino Center: nedelja, 19. decembra ob 21. uri — pre miera od 23.-26. decembra Kino Tržič: sobota, 18. decembra ob 18. in 20. uri Kino Duplica: 22. decembra ob 20. uri Kino Dom Kamnik: 25.-27. decembra NE ZAMUDITE! lesziiziai kranj Obvestilo! Iz Lesnine Kranj sporočajo, da pri njih med opuščenimi programi pohištva lahko odslej kupite tudi spalnice ALMA in MONI, ki so za 30% cenejše. Samska soba MONI stara cena: —* znižana cena 17.387 din Spalnica MONI stara cena: znižana cena: 27.958 din Spalnica ALMA stara cena: J&9&2~d\rr znižana cena: 37.773 din Pri nakupu spalnice Alma je prihranek milijon šeststo dinarjev, starih zato ni iz trte zvito — kdor v Lesnini na Jesenicah in v Kranju kupuje, da varčuje. Čimprej obiščite Lesnino, ker so zaloge omejene. - telefon: Kranj 24-554 — Kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom ~ telefon: Jesenice 81-179 — Trgovina je odprta od 7, —19. ure, sobota do 13. urć ^tmamamtmMIB1IBII,B,IIBBIBIB,BBBI,IBBB,II,B GLAS 22. STRAN. OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK. 17. DECEMBRA 1912 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice, tašče, sestre in tete HELENE ŠTULAR roj. MARINŠEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Nuši Potočnik za dolgotrajno zdravljenje in g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Dobrava, 11. decembra 1982 MALI telefon 27-960 OGLASI PRODAM ar. i , . > >: V SPOMIN , > Minilo je leto, odkar nam je kruta usoda vzela našo drago IRENO Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem času z bodrilno besedo lajšali neizmerno bolečino. Še posebno toplo se zahvaljujemo Ireninim sošolcem Osnovne šole Gorenjskega odreda iz Žirovnice, ki nenehno obiskujejo njen grob in ga krasijo s svečkami in cvetjem. NAJLEPŠA HVALA VSEM! Rodine, 15. decembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata JOŽETA GUZELJA-PEPETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu še zadnjič poklonili, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni in v času težkega slovesa. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Školja Loka, Kranj, Piran, 8. decembra 1982 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO (zimsko), št. 38 z jakno. Tel. 41-088 12625 Prodam novo OTROŠKO POSTELJO. Skoko, Partizanska 44, Škofja Loka, telefon 61 -458 1 2626 Januarja in februarja bom prodajal dva meseca stare rjave JARKICE. Sprejemam pismena naročila. Stanonik, Log št. 9, Škofja Loka 12627 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 25 do 40 k«, velike mesnate pasme. Stanonik, Log9, Skofja Loka 12628 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tone Pavlin, Malo Naklo 3, Naklo 1?629 Prodam dva KOŠTRUNA in PEČ za centralno ogrevanje, 25.000 do 30.000 kalorij. Razinger, Ovsfee 18, tel. 70-436- . t * 12630 Prodam STAJICO, KOŠEK, OTROŠKI VOZIČEK in posteljico z jogijem. Potočnik, Podbrezje 157, Duplje 12631 Starejšo SPALNICO - masivno prodam za 10.000 (fin. Vprašajte od ponedeljka dalje po tel. 21-125 12632 Prodam dobro ohranjeno starejše POHIŠTVO za spalnico. Horvat-Srpđč Stane, Šorlijeva 19, Kranj, telefon 254)10 12633 Prodam 600 kg težkega KONJA vajenega vseh kme&ih del. Lahovče 14, Cerklje 12634 Prodam 14-colski GUMI VOZ in novo MOTORNO ŽAGO stihi. Trestenik 11 12635 Ugodno prodam hrastov lamelni PARKET, II. vrste, 50 kv. m. Ječnik, Hra-stje 175 12636 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO, potrebno manjšega popravila. Tenetiše 12, Golnik 12637 Prodam večjo količino REPE za kisa-nje. Voklo 13, Šenčur 12638 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rozman, Sp. Duplje 29 (Bleje) A 12639 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Lahovče 13, Cerklje 12640 Prodam 400 kg težko TELICO. Gorenjska c. 10, Mengeš 12641 Prodam KOKOŠI za zakol. Visoko 41, Šenčur (Zormanov mol in) 12642 Prodam KRAVO po teletu. Gasilska 27, Šenčur 12643 Poceni prodam barvni TELEVIZOR forenje. Franc Bašelj, Kidričeva 17, r • 1 9()44 ^Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Janez Gradišar, Sp. Duplje 67 £2645 Prodam novo moško smučarsko OBLIv KO (50) in malo rabljene ČEVLJE (42) in SMUČI. Telefon 23-687 Za dnevno sobo prodam KU iwu OMARO (tudi posamezno). Kranj, Veljka Vlahoviča6, stanovanje 10 12647 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka od 180 do 200 kg. Franc Bizjak, Pre- doslje 133 . , l.?"8 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Lahovče 77 (Lipar) 1J649 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Kranj, Jaka Platin h stanovanje 7 ™ i r Prodam večjo količino SIPE. Telefon 26-112 12651 Prodam avto RA DIO-KASETOFON stereo. Informacije po tel. 27-452 1 2652 Prodam 4 rabljena sobna VRATA. Delavska 21, Šenčur 12653 Prodam dobro ohranjen črnobel TELEVIZOR. Telefon 41-034 12654 ZAHVALA Še predno je ugasnil 6. svečko, že je kruta smrt iztrgala iz naših rok našega ljubega sina PRIMOŽA ČERNILCA V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom. znancem in prijateljem za nesebično pomoč, nam izrečene tolažilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Prav tako se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Bolnišnice za pediatrijo. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, zvonarjem in pevcem bratov Zupan za žalostinke. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem Oblačila »Novost« in Metalki — obrat Tržič. Hvala za vsak podarjen cvet, za vsako iskreno misel, s katero ste nam kakorkoli skušali lajšati bolečine! ŽALUJOČI: mami, ati, sestrica Nataša, stari mami in drugo sorodstvo Loka, 7. decembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA BREZARJA starejšega po domače Klensarjevega ata iz Srednje vasi pri Šenčurju Se iskreno zahvaljujemo vsem za darovane vence in cvetje in izrečena sožalja ter vsem,ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in botrom. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lep pogrebni obred, sodelavcem iz Iskre TOZD Orodjarna, pevcem iz Šenčurja, upokojencem in gasilcem. VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Srednja vas 29. novembra 1982 Ugodno prodam HLADILNIK obodin in sobne KARNISE Lindič, Mencingerjeva 1, tel. 24-666 12655 Prodam RADIO planica ter PISALNI STROJ unis in kupim VOZIČEK za BCS. Zupan, Brezje 12 12656 Prodam lepo oljnato starinsko SLIKO (140X100 cm) z motivom »Sv. Družina,ki jo angel opominja naj beži v Egipt«. Pri-, merno za večjo sobo, kapelo ali za nad zakonskima posteljama. Ogld po 16.uri. Ljubljana, Poljanska c. 47, I. nadstropje, Milena Mozetič ali tel. 061-325-530 dopoldan 12657 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in odejo, TV mizico in OMARICO za čevlje, prodam. Telefon 26-618 12658 Prodam 14 dni starega TELETA za rejo. Visoko 31, Šenčur 12659 Prodam PRAŠIČA za zakol. Predoslje št. 85, Kranj , 1.26® Prodam PEČ za centralno kurjavo, 25 000 ccal, feroterm. Telefon 24-384 12661 Prodam . vodno TURBINO francis (šaht). Mevkuš 29, Zg. Gorje 12662 Prodam več zimskih ženskih OBLAČIL št. 38. Informacije po tel. 26-857 12663 Zaradi preureditve stanovanja ugodno prodam JT2DlLNl"KOT. Simčič, telefon 26-295 po 15. uri • < _ — • , Plinsko £ARN0 PLOŠČO (kovino- GOLF, letnik 1982, JETTA, leci 1981, OPEL ASCONA 16 S, letnik 19* prodam. Anton Oblak, Hafnarjevo i selje 1, Škofja Loka 1291 stroj), plinstfi ŠTEDILNIK z dvema gorilcema (IGO), uvoženo plinsko napravo za atto, 80 kg, z atestom, maryši prenosni KOMPRESOR z brizgalko m prenosni rvv/xy»» »"J""" ~ zs~F— večji KAVČ, ugodno prodam. Bife »STE-FE«, Golnik, tel 57-014 12665 Prodam hov, BARVNI TV »Iskra - horizont« z daljinskim upravljanjem Hribar Dare, Zasavska 42/A, Orehek, Kpirodam 8 mesecev brejo telico. Podlju-belj 85, TVžič Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975,ka-rambolirano, celo ali po delih. Trata 16, Skofja Loka, teL 62-042 l?6*3 Prodam za dele ali po delih AUDI 60. Žiganja vas 27 pri Tržiču__ Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik 1980. Informacije no tel. 27-096 12679 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, modre barve, za 8,5 SM. Zaplotmk, Ješe-tova 32, Kranj, tel. 22-117 . 12680 Ugodno prodam dve novi ZIMSKI GUMI 155 SR 15. Franc Kranjc, Kranj, UL Staneta Rozmana 7 12681 Ugodno prodam odlično ohranjen CITROEN GS. Telefon 21-282 - int. 8 dopoldan „„ ,12682 Prodam OPEL ASCONA 12 SR. letnik 1976. Tone Pavlin, Malo Naklo 3, Naklo 12683 Prodam SIMCO 110 in ALFO super gulio. Telefon 27-132 12684 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, vozno. Ogled popoldan. Jože Rozman, Hafnarjeva pot 11, Kranj 12685 Prodam VW, starejši letnik, odlićho ohranjen, z okvaro na motocju. Fani Mandeljc, Sp. Gorje 80/C pri Bledu ~ 12686 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do konca aprila 1983 in ZASTAVO 750, letnik 1974, neregistrirano. Rflbno, tel. 78-341 12687 Prodam AUDI 80, letnik 1974. Klifite po tel. 064-75-469 12688 TAM 5000, prodam ali menjam za osebni avto. Telefon 27-090 12689 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, prevoženih 33.000 km, z dodatno opremo v vrednosti 1,5 SM, cena 17 SM. Telefon 50-835 12690 Prodam 4 ZIMSKE GUME 155X13 za Z-101. Telefon 27-792 ali 23-341 -int. 20 12691 Prodam R-4, letnik 1977, prevoženih 73.000 km. Smokuč 48, Žirovnica ^ 12692 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750. Brane, Sp. Gorje 104 12698 Prodam črnobel TELEVIZOR n 44). Telefon 25-058 . 12711 Čudovito dolgo VEČERNO OBLEKO št. 38 prodam za 4.000 din. Kranj, Zlato polje 2/A, stanovanje 17 Prodam več litrov domačega ŽGANJA. Krajnik, Breznica 5, Skofja Loka 1279 Prodam krmilno KORENJE. Mo&rš 4, Škofja Loka Prodam K ROMPIR vesna m igor i semenski). Porenta, Crngrob 5, Za bruc* 1272 Prodam PRAŠIČA (SVINJO), tdke 200 kg. Oman, Zminec 12, Skofja Lok« liTS Prodam 3 tedne starrega BIKCA a pleme. Telefon 064-61-4i5 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 51 '1231 Prodam 1 leto starega BIKCA ter sob« gabrove in hrastove BUTARE. Ma*6 če 40 "" . 1278 Prodaip smrekovo OBLOGO za ali vrata,'LETVE 4X5 cm, 12 oteesai TRAMOV 220x200 mm, dolžin« 11 100 malih salonitnih PLOŠČ, in PUN1S-Voklo 86, Škičur 127* Prodam razlagana bukova DRVA ganja vas 31, TVžič |f7T Prodam otroško POSTELJICO x o| mo, večjo, italijansko STAJICO., in hrbtnik za nošenje otroka. Kovači č; Tatjane Odrove 4, Kranj Ugodno prodam 120-litrski HLADIL NIK gorenje, skoraj nov. Mijatovjč, Ser lijeva 27, Kranj, teL 26-319 Prodam mlado jalovo KRAVO Škofjeloška c. 26, Stražišče - Kranj 1273 Prodam trajnožarečo PEČ. Rakovica 1 Z g. Desnica S9 Ugodno prodam večnamenski PNEVMATSKI STROJ, ogreva zgornjo ■ spodnjo površino od 0—300 stopinj Cela-ia, stiska od 3-9 atmosfer, časovaa Relacija, skoraj nov, ali zamenjam zanj**-gozd, travnik ali zapuščeno kmetija fefc-fon 064-21-668 12T1 KANARČKE - samce in samic*.» parjenje, prodam. Kranj, Zupančiče1«* V 127$ Prodam mesnatega PRAŠIČA ta V oglje 64, Šenčur Ugodno prodam balkonske OGRAJE ter ŠTEDILNIK na elektriko in pto i« 80-litrski BOJLER. Telefon 25-142 127» Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Suha 20, Kranj 1*3 Prodam veliko PEČ na žaganje. _ stvo »BEŠTER«, Selo 10, Žirovnica, te* fon 064-80-024 127»! Ugodno prodam ZVOČNIKA ITT * HM, 90 W in stereo KASETOFON 6 * (novo). Kranj, Moša Pijade 17, staao*: | nje 18 Prodam malo rabljen električni DILNIK na dve plošči. Anica Vo Savska loka 1, Kranj Prodam skoraj novo BAS KITARO' lana in eho MIKSER philips, 6 Frelih, Begunjska 9, Kranj Prodam dva mesnata PRAŠIČA, lje 95, Šenčur Poceni prodam otroški jedilni SI ČEK z mizico in POSTELJO. P Dražgoška 7, Kranj, tel. 24-052 Prodam 5 let staro OSTREŠJE ilaa mi in OPEKO za 1 SM. Zakrajšek kije 232, tel. 62-168 Prodam skoraj nov ŠTEDI x lečico. 232","tel. 62-168 kUppersbusch spe Zakrajšek, C Prodam krzneno JAKNO št. 42 in J** S delno, dvojno zastekljeno OKNO Ki»* ; Tekstilna 7 Prodam PRAŠIČA za zakol. I**®* 20, Cerklje fl*, V SPOMIN O 6. obletnici smrti preminulega prijatelja ANDREJA OBLAKA MLADINA V/ ZAPOG -J ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža. očeta, tasta, deda. pra-dedu in strica LENARTA PETRAČA ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 17. DECEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 23. STRAN O LAS borove PLOHE in komplet Z Naslov v oglasnem oddelku 12746 semenski KROMPIR igor in Senično 15, tel. 57-088 12747 un4 PRAŠIČE, težke od 130 do n 1000 kg semenskega KROM-or ter 3 k ub. m DESK za opaže-49, Cerklje 12748 (km PRAŠIČE za zakol, težke 150 k e. in KRAVO s teletom. Za-* 12749 .i mlado jalovo KRAVO Marija Grad 37, Cerklje ^ .12750 250 kg težkega PRAŠIČA ali za brejo KRAVO. Razliko do Dvorje 44, Cerklje l2751 kdam 150 kg težkega PRAMCA za ^"Glinje 4, Cerklje 12752 ' okoli 200 kg težkega P RASI-z domačo krmo. Zalog 30, 12753 PRAŠIČA za zakol. Šmartno 12754 tri plemenske OVCE. Stiška die 12755 150 kg težke PRAŠIČE. Za-kl^ 12756 m malo rabljen ŠTEDILNIK^ trda goriva. Zg. Besmca 6 127o/ m ćmobel TELEVIZOR gorenje, , HLADILNIK in razno sobno i. Jenko Francka, Srednja vas 80, I »*bo prodam 80-litrski.AKVARIJ z ribicami in OTROŠKO KOLO let. Podlubnik 183, Škofja Loka Mm lep hrastov lamelni PARKET. Vtlv™r25-231 12761 a mlado KRAVO> simentalko po dva BIKCA, težka po 250 kg. 70, Cerklje JABOLKA - voščenke.^Na- •m ZLATO za zobe, 17 gramov. prodam Radovljica, Gorenj raznovrstna zimska JABOI^ 1 STROJ indesit m POLgAVC. Gma^ner, Cankarjeva 15, Radov- unSMUCl .RC 05 (205 crn),nove. Kuhn, Pbljftca 54/A, Zg. Goije harvni TELEVIZOR gorenje £<£na 46.000 din. Telefon , HLADILNIK gorenje. Telefon l7HI-n2*50 W, ugodno pro- ^r^a PRASlCA^a M&^lektrični RADLA-TK "BS 4/A. Stra^28- HUS bele in težke ter PRAŠIČA za prodam Prodaja bo v .otafcom S^San. FUjan. Hraše 5, Smledj dnevno OMARO, televizijsko , JtaFOTELJA. Levček, ^ile^aa2J5 kub. m, takoj pn>-PaSf^^em oddelku 12812 KUPIM ^vCbo^o^Tdan" 12813 va^ « krompir (vretenski OLT V£fpS. po telefonu !rV i« *0. JezerSek, tei. v* 128l5 fi£2W 8W> Uta. "gg ilL mizarsko MIZO (ponk)' »SPEH«. Zobni«.^ IStaMU »KNAKER«. KliSte^ vodno TURBINO ^S^P-S^vo.. N-lo- »oddelku . pl UG _ OBRA-enobrazdm PLUU, OPE- PflK in 100 ko^f 12771 «Wt Telefon 064-61-415 __ VOZILA s Te,- * SM. Pavbn, Mosa nj« 1262Q ^.JAfTAVO 10y«J«< M« 12671 it«**** 4 GUME 165x13. malo rabljene, let-ni profil, prodam. Stane Lončarič. Zupančičeva 13. Kranj 12672 125-PZ, letnik 1975, prodam za 2 SM. Informacije po tel. 24-941 dopoldan aia 77-974 popoldan 12673 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1981. ali zamenjam za ZASTAVO 101, novejši letnik. Hrastje 199, Kranj 12674 4 nove GUME tiger 135 SR 13 radial za R-4 in jugo 45, ugodno prodam. Telefon 064-23-434 1 2675 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750. 5 p. Bela 8, tel. 45-305 12676 Prodam prednji KOŠ za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 126// Prodam nov JUG O 45, rdeče barve. Tel. 25-832 v petek od 12. do 13. ure in od 16. do 17. ure Prodam ZASTAVO 101, neregistrirano, vozno, letnik 1974. Ponudbe po tel. 25-710 ali Miklavčič, Gorenjesavska 37, Kranj 12772 Prodam nevozen NSU 1200, za rezervne dele, oziroma renovacijo (motor in karoserija). Ogled možen vsak dan od 15. do 20. ure razen petka. Marjan Puhar, Finžgarjeva 6, Lesce 12773 Prodam VVARTBURG, letnik 1976, celega ali po delih. FVelih, Begunjska 9, Kranj 12774 Prodam SIMCO 1000 GLS special, letnik 1972. Britof 212, Kranj 12775 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Toporš, Sp. Duplje 32. Duplje 12776 ZASTAVO 101 L letnik 1976, ugodno prodam. Informacije po tel. 22-258 v soboto od 10. do 13. ure 12777 FIAT 125-P, letnik 1977, s plinsko napravo, prodam. Kovačič, Tatjane Odrove 4 Kranj. Ogled popoldan 12778 ' Prodam ZASTAVO 101 M, staro dve leti. Trstenik 33 12779 Prodam VVARTBURG turist, letnik 1982. Telefon 064-62-250 1 2780 Prodam OPEL RECORD, letnik 1971, cena 2,5 SM. Telefon 064-62-921 12781 Prodam DIANO, letnik 1977. Celik, Virmaše 55, Škofja Loka 12782 Prodam ZASTAVO 101 M, letnik 1979, dobro ohranjeno. Telefon 064-62-755 12783 Prodam APN 6, letnik 1982. Florjano-vič Podlubnik 121, Škofja Loka 12784 Prodam ZASTAVO 750, prva registracija 1977, registrirano za eno leto. Križ-nar, Godešič 40, Škofja Loka 12785 Ftodam karambolirano ZASTAVO 750. Krek, Kidričeva 33, Škofja Loka, telefon 60-792 12786 Prodam RENAULT 4, letnik 1978. Prevodnik, Puštal 98, Škofja Loka 12787 Prodam ohranjen 126-P, letnik 1980. Jože Omejc, Šorlijeva 21, Kranj 12788 Prodam osebni avto VW 1300 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Mlaka 3, Begunje I27® Prodam zelo dobro ohranjenega GOL FAJ Visoko 79, tel. 21-303 12790 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1Q73 Kranj, Planina 16, stanovanje št. 1 12791 Prodam ŠKODO 100 L, staro 8 let, za 6 SM Resman, Gorenjska 10, Radovljica, tel.74-590 1 2792 Prodam FIAT 132, karamboliran, celega ali do delih in elektronski in mehanski VT IPER«. Telefon 23-992 12793 prodam FIAT 850, letnik 1970, celega ali do delih. Jože Keržan, p.d. pri Bo Staj, 7aboršt 38, Domžale,tel. 064-45-043 12794 Prodam STROJ in MENJALNIK za Z-101. Telefon 064-45-043 1 2796 Prodam zadnja vrata, menjalnik, sedeže in druge dele za Z-101. Mlaka 118, Kranj, tel. 26-684 12796 Prodam levi BLATNIK za Z-750. Janez Kalan, Zapoge 11, Vodice 12797 Prodam ZASTAVO 101, zelo dobro ohranjeno, za 6 SM. Jože FlorjanSč, Cankarjeva 10, Radovljica 12798 Prodam SPAČKA, celega ali po delih, in MERCEDES 312 kiper. brez motorja, nrimeren za traktorsko prikolico. Telefon 061-612-794 12799 Ugodno prodam OPEL KADETT, letnik 1977, in ZASTAVO 750, letnik 1974. Retljeva 33, Cirče, Kranj 12800 Prodam E 90, športno opremljen, z dodatno opremo, letnik 1979. Mavčiče 2, tel. 40-004 12801 Ugodno prodam GOLFA, 1100 ccm. Janez Bohinc, Grajzarieva 11, T>žič 12802 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled možen v soboto popoldan. Mrak, Mencingerjeva 3, Krani 12803 RENAULT 4, letnik 1970, registriran do julija 1983, obnovljen motor in pločevina (od mraza ima rahlo napočen blok), ugodno prodam. Mlinska 8, Bled 12804 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, za rezervne dele. Stane Makovftek, Golnik 112 12805 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, cena 60.000 din. Kranj, Planina II., Tbga Vidmarja 8, stanovanje št. 4 1 2832 Prodam MOTOR za R-4 in KUPIM diesel MOTOR 190 ali 200, komplet ali nekomplet. Telefon 74-368 12833 Poceni prodam ZASTAVO 750, registn-rano do maja 1983. Kokra 66, Jezersko 12834 ZASTAVO 101 P, letnik november 1978, ohranjeno, prodam za 14,5 SM. In -formacije popoldan. Lončarič, ZupanSfie-va 13, Kranj 12835 Prodam GOLFA letnik 1982 in ZASTAVO 101, po delih. Jerala, Ješetova 12, Kr«nj 12836 STANOVANJA = Menjam dvosobno .STANOVANJE v Bistrici za enako v Kranju. Pismene ponudbe na naslov: .Dina Andrič, Bistrica 165, Tržič 12816 Mati z dvema otrokoma išče skromno STANOVANJE Pomagam tudi na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 12817 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE za dvoinpolsobno ali trosob-no. Oglasite se po tel. 24-276 — Kranj 12818 V bližini Kranja oddam SOBO, primerno za tri osebe. Predplačilo za pol leta v naprej. Ostale informacije dobite po telefonu 22-728 12819 Zaradi selitve v Ljubljano prodam popolnoma novo trosobno STANOVANJE, v.tronadstropnem bloku, vseljivo v juliju 1983. Bevk, Rudija Papeža 1. I. nadstropje, Kranj 12820 Mirna uslužbenka išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Ponudbe pod: Čimprej 12821 Menjam dvosobno STANOVANJE z garažo in telefonom v centru Bleda za podobno v Lescah ali Radovljici. Šifra: Jelen 12822 Kupim dvosobno STANOVANJE z vrtom ali manjšo HIŠO v Lescah. Radovljici ali Bledu. Šifra: Vrt 12823 Dvoinpolsobno komfortno STANOVANJE, družbeno (80 kv. m), visoko pritličje, z dvema vhodoma, v najstrožjem centru Beograda, zelo ugodno za predstavništva, zamenjam za manjše stanovanje na Gorenjskem. Vasilije Subotić, Generala Zdanova 9, Beograd, telefon 011-335-670 , 12824 Samski moški išče opremljeno SOBO v Žirovnici. Plačam do 2.000 din. Alibegič, Moste 34, Žirovnica 12695 GARSONJERO, centralno ogrevano, blizu letnega kopalžča, zamenjam za večje stanovanje. Šifra: Soglasje 12696 Nujno iščem SOBO v Kranju. Šifra: Veliko odsoten 12697 Študentki iščeta GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju. Ponudbe pod: Nujno 12698 SOBO oddam samski delavki. Ponudbe pošljite pod šifro: Pri Kranju 12699 V Kranju vzameva v najem GARSO NJERO ali enosobno STANOVANJE za dobo enega do dveh let. Možnost predplačila. Ponudbe po tel. 23-134 12700 Zamenjam dvosobno STANOVANJE na podeželju za enakovredno v Kranju ali v neposredni okolici. Naslov v oglasnem oddelku 12701 Nujno iščem ogrevano sobo od Kranja do Bleda blizu avtobusnih postajališč. Pogosto odsotna. Naslov v oglasnem oddelku 12702 Na STANOVANJE vzamem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in dela na manjši kmetiji Ponudbe pošljite Francu Pernušu, Palovče 8, TVžič 12831 POSESTI V okolici Bleda prodam zazidljivo že delno komunalno opremljeno PARCE-LO. Interesentje naj pošljejo pismene ponudbe pod šifro: 650 kv. m 12825 Prodam dvostanovanjsko HIŠO z vrtom (precej sadja), garažo, takoj vseljivo. Dobravska 14, Javornik, Jesenice 12616 Zaraščen GOZD, 1,60 hektara, k.o. Ljubno, izhod v Peračici, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 12617 Kupim GOZD. Voglje 60, Šenčur 12618 V najem oddam GARAŽO. Britof 221/E. Informacije vsak dan od 16. ure dalje , 12703 Prodam stanovanjsko HIŠO. Šifra: Bli-zu Kranja 12704 V okolici Kranja zamenjam obdelovalno zemljo za GRADBENO PARCELO Ponudbe pod: Možnost doplačila 12705 ZAPOSLITVE Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Pripravljen sem stopiti v kooperacijsko sodelovanje. Imam malo obrt kovinske in plastične stroke. Naslov v oglasnem oddelku 12826 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Bizant, B-i-tof 9, Kranj 12706 Sprejmem KV ali NKV DELAVCA za avtoličarsko stroko. Izidor Draksler, Zasavska 36/B, Kranj, Orehek ' 12707 Iščem KUHARICO, da bi skupno vodili bife in delili iztržek. Telefon 77-314 -Bled 12708 PRIREDITVE ANSAMBEL SIBILA vabi v PETEK in SOBOTO ob 20. uri na PLES v HO TEL TRANSTURIST, v nedeljo ob 16.30 pa na PRIMSKOVO 12827 Vsako SOBOTO ob 20. uri je PLES v POLJANAH. Igra skupina TRGOVCI 12828 KS STARA LOKA - PODLUBNIK vabi na VESELICO v kulturni dom Sv. Duh, v soboto, 18.12. 1982, pa ob 19. uri. Igra skupina RUPAR 12829 MLADINSKA ORGANIZACIJA Primskovo prireja MLADINSKI PLES s SKUPINO F + 17. 12. 1982 ob 18.30. VABLJENI! 12622 KUD NAKLO prireja vsako soboto ob 19. uri PLES v DOMU KOKRŠKEGA BATALJONA Naklo. Igra skupina TARANTELA. VABLJENI! 12504 PLESNI TEČAJ v Škofji Loki vsakpe-tek ob 20. uri v športni dvorani »PODE N«. VABLJENI! 12712 OBVESTILA! Montiram vse vrste STROPNIH ;in STENSKIH OBLOG. Telefon 25-586 * ■12709 POPRAVLJAM vse vrste vodovodnih instalacij v stanovanju. Telefon 27-237 12710 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, tapiso-mov, itisonov ter vseh vrst preprog. Marjan Kopač, Cankarjeva 15, Tržič, telefon 064-50-104 v službi 12711 OSTALO Fu INSTRUIRAVA slovenski in nemški zik in matematiko za osnovne šole. In-brmacije vsak delavnik od 16. do 17. ure po tel. 21-684 12830 Iščem INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za srednje šole. Instrukcije v večernih urah, soboto ali nedeljo. Zaželeno, da je študent. Naslov v oglasnem oddelku 12714 Prodam ali oddam vpeljan OBRAT za izdelavo PVC folije. Ostalo po dogovoru. Telefon 064-62-090 12715 V VARSTVO vzamem otroka s Planine. Naslov v oglasnem oddelku 12716 NAJDENO V diskoteki »STOP« na Bledu sem našla moško ZAPESTNO URO. Dobi se pri Ireni Kapus, Hraše 38, Lesce 12713 ČESTITKA MS ČESTITKA ™ Ob 72-letnici življenja Tomaža ŽEPIČA iz Letenc izrekajo iskrene čestitke VSI NJEGOVI e. S. Saje Otroška razigranost in nezgode Otroci se najpogosteje poškodujejo pri smučanju in drugih športih ter pri pouku telesne vzgoje — Zavarovalna skupnost Triglav jim je lani izplačala prek 1,2 milijona dinarjev odškodnin — V tem šolskem letu zavarovanih blizu 23.900 gorenjskih osnovnošolcev in srednješolcev oziroma dobrih 81 odstotkov vseh Kranj — Otroci so zaradi svoje smelosti, nepazljivosti in pogosto tudi neznanja na cesti, pri športu, igri in delu še bolj izpostavljeni nevarnostim po&odb kot odrasli ljudje. Zavarovalna skupnost Triglav je prav zato, da bi nekoliko omilila vsaj posledice nezgod, prvenstveno pa, da bi otroke že v najzgodnejši dobi navadila na zavarovanje, vpeljala nezgodno zavarovanje šolarjev. Zavarovanje zajema vse poškodbe, ne glede na to, kje se otrok pone-sreft. Zanimivo je, da nastane največ poškodb pri smučanju in drugih športih, pri pouku telesne vzgoje v šolah, šele nato sledijo poškodbe doma, v prostem času in med počitnicami. Akcija za nezgodno zavarovanje šolarjev se začenja vsako novo šolsko leto in sklene v dveh mesecih. Jamstvo velja, ko učenec v šoli plača premijo. Ta je neznatna. Za celo šolsko leto, počitnice in še 60 dni v naslednjem letu znaša 30, 40 ali 50 dinarjev. Od višine premije je v primeru poškodbe odvisna višina odškodnine. Na Gorenjskem, kjer Zavarovalna skupnost Triglav ponudi zavarovanje učencem v vseh osnovnih in srednjih šolah, je letos zavarovanih 23.891 otrok, kar je dobrih 81 odstotkov vseh. Samo lani pa je skupnost izplačala več kot 1,2 milijona odškodnin za tri smrtne primere, petnajst invalidnosti in 922 dnevnih odškodnin, ki znašajo od 40 do 60 dinarjev. Stroški odškodnin nobeno leto ne pokrijejo zavarovalnih premij, ampak so povprečno za okrog 40 odstotkov višji. S tako poceni zavarovanjem želi Zavarovalna skupnost Triglav ponuditi priložnost vsem šolarjem, hkrati pa jih, kot že rečeno, vzgajati in seveda zaščititi. Njeno sodelovanje s šolami je vzorno. Zato po svojih možnostih prispeva tudi k boljši opremljenosti šol. Tako jih je pred časom oskrbela s testi za merjenje temperature, v zadnjih dveh letih pa še s torbicami za prvo pomoč. H. J. Prijetnejše bivanje Ker bivalne razmere zlasti v starem delu Doma upokojencev Albina Drolca v Preddvoru niso urejene, bodo dom znova adaptirali - Delegati zbora kranjske enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja potrdili naložbo preureditev odpravili. V starem objektu bodo uredili pralnico, likal-nico, šivalnico in shrambo za perilo, posodobili kuhinjo, uredili garderobo za osebje, sanirali vlažne zidove, uredili prezračevanje kotlarne, tudi zunanja okolica bi bila deležna prenove, grad bi dobil oddelek za intenzivno nego in oddelek za starostno prizadete oskrbovance ter nove sanitarije, po sobah pa bi napeljali dodatno signalizacijo. Tudi nova stavba ni povsem brez slabosti: najprej kaže sanirati prehod med obema objektoma, asfaltirati vhod in teraso, nato pa nekaj ukreniti proti zamakanju lož. Novi objekt bi dobil še prizidek, v katerem bodo ambulanta, fizioterapevtski oddelek, prostor za delovno terapijo, skladišče, hišnikov kotiček in večnamenski prostor. Ob tej priložnosti bodo uredili tudi okolje doma. Skrbi jih zlasti plazovit teren pod starim gradom. Spisek potreb nikakor ni skromen. Stroški za omenjena dela znašajo 36 in pol milijona dinarjev. Denar za naložbo naj bi črpali iz sklada, kamor se stekajo 1 odstotki od pokojnin za reševanje stanovanjskega problema upokojencev in za gradnje ter adaptacije domov za upokojence. O naložbi so minuli teden razpravljali delegati kranjske enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi so si bili edini, naj bi se z adaptacijo preddvorskega doma upokojencev življenjske razmere oskrbovancev izenačile z upokojenci v drugih slovenskih domovih. Natečenih sredstev je dovolj, da v etapni izgradnji zadostijo vsem predpisom o bivalnem standardu starejših občanov. D. Z. 2Jel.ii Kranj - V Dom oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru je bilo vloženih Že veliko sredstev. Pred sedmimi leti so njegovo zmogljivost razširili s prizidkom, tako da ima dom danes 130 ležišč. Prostora je zdaj zadosti, toda življenjske razmere (zlasti v starem delu doma) ne odgovarjajo normam, postavljenim za domove ostarelih po Sloveniji. Neustrezne so zlasti sanitarne razmere, saj 70 oskrbovancev razpolaga le s štirimi stranišči. Vse več upokojencev, ki jih dom sprejema, je starostno motenih in nesamostojnih, kar seveda terja drugačno prostorsko razporeditev, popolnejšo signalizacijo prostorov in drugačen način dela. Prostori v novem in starem delu doma ne omogočajo sodobnega in funkcionalnega naftna dela. Pralnica je zastarela, kuhinja pomanjkljiva, dom ima en sam telefon . .. Vse te pomanjkljivosti, na katere so ob gradnji za več posteljnih zmogljivosti pred leti pozabili, bi radi i novo naložilo v dogradnjo in Srečanje s pisateljem - Kranjska osrednja knjižnica je priredila v torek srečanje s pisateljem Vladimirom Kavčičem. Pogovor s pisateljem je popestril dramski igralec Boris Juh, ki je bral odlomke iz njegouh del. - Foto: F. Perdan GLASOVA ANKETA Kaj žuli krajane V sredo je bila v Škofi i Loki programska konferenca občinske konference SZDL Škofja Loka. Novembra pa so bile programske seje krajevnih konferenc, na katerih so krajani spregovorili tudi o problemih svojega kraja, krajevne skupnosti, o preskrbi, gradnji in različnih drugih vprašanjih, ki jih žulijo. Pred programsko konferenco smo povprašali tri delegate krajevnih knferenc, o čem so spregovorili na njihovi krajevni konferenci. legat 5ZDL ►Naj- Matevž krajevne konference Bukovica-Bukov&čica: hujši problem so pri nas sredstva za komunalno dejavnost. Cesta je do Ševeljskega mostu asfaltirana, naprej pa razširjena in pripravljena za asfaltno prevleko. Tretje mandatno obdobje že plačujemo prispevek zanjo, vendar Se nič ne kaže, da bi jo lahko uredili:. Ljudje so veliko prispevali in daj izgubljajo voljo. Drug blem na Bukovščici je ti. ki je odprta le dvakfat poj Imamo tudi le en sam telefo vso krajevno skupnost, pride le dvakrat tedensko, je pošta odlofila, da v pošte ne dostavlja.« Milan Gartner, delegat krajevne konference SZDL Javorje: »Največ smo govorili o cesti Poljane-Javorje-Luša. Ta za nas izredno pomembna cestna povezava, s katero se ukvarjamo Že vrsto let, je sedaj vržena iz srednjeročnega programa. Drug problem je obnova šole. Ni se jasno ali bo šola povsem obnovljena, ali bo nova ali pa jo bodo zaradi pomanjkanja denarja le malo obnovili. Ljudje se bojijo, da ne bodo dobili tistega, kar je bilo obljubljeno. Veliko smo govorili tudi o preskrbi, ki je pri nas slaba, zato smo tudi izvolili 4-članski potrošniški svet.« Tone Pogačnik, delegat krajevne konference SZDL Duh: »Velik uspeh je, da je bila j konferenca zelo dobro obiskana. Največ govora je bilo o sanaciji Termike. Že dvanajst in več let se o tem pogovarjamo, vendar nikamor ne pridemo. Potem je biio izpostavljeno vprašanje čakali na avtobusnih postajah. Ko s pred dvema letoma imeli zbi denar, nismo smeli graditi, ker. bilo rečeno, da bodo enotne občino. Sedaj bodo vso na < nam pa je denar propadel, ljudi zelo jezi. Velik problem je tudi financiranje krajevnih skupnosti. Uredili smo financiranje splošne in skupne porabe, za krajevne skupnosti pa ni poskrbljeno. Pri nas imamo leto dni adi nistratoja, ki opravlja tudi niške posle, pa se je deja> zelo poživila. Za drugo leto ne vemo, kako jo bomo pl Veliko smo govorili tudi o njih gospodarskih težavah, dje so se pripravljeni marših odreči, vendar želijo vedeti, bodo izplavali iz sedanjih Menijo tudi, da bi bilo zaostriti odgovornost vseh, i krivi za sedanje razmere.« L. Boi Delo planincev prihodnje leto Ljubljana - Jutri, 18. decembra, ob 9 uri bo imel glavni odbor Planinske zveze Slovenije v sejni dvorani doma sindikatov Slovenije v Ljubljani 4. sejo. Na njej bodo po obravnavi zapisnika in poročila o uresničitvi sklepov 3. seje odbora pregledali poročilo o delu izvršnega odbora PŽS med obema sejama Osrednjo pozornost bodo posvetili obravnavi in sprejemu koledarja akcij Planinske zveze Slovenije za 1983 leto, predlogu nove članarine za člane, mladince in pionirje ter deleža članarine, ki ga bodo planinska društva odvajala zvezi za realizacijo skupnih nalog, naročnine za Planinski ves hodnje leto, spremembi [ upravljanju planinskih ter osnutku programa del nančnega načrta PZS za Razen tega se bodo udele---- odločali o sprejemu programa nančnega načrta za osrednjo vensko proslavo 90-letnice orgai ranega slovenskega planinstva, p" vilnika o planinskih odličjih, pr* loga za podelitev častnih znake pa predloga za dopolnitev ske drovsice komisije in odbora za kovanja pri Planinski zvezi SI nije.(S) Navdušenje ob P^-.^f^ slabovidnih ^ranjjepnreddavtor^ in slabovidnih Slovenj^ ^ rno&ena okteta Zveze društev sie/nn kteta Medobčinske voTpro^.or Slavko MM*'. «