272. številka, Ljubljana, sredo 26. novembra. XII. leto, 1879.
Uhaja v»uk lian, izvzcuiši ponedeljke in dneve po praznikih, tor volja po pošti prcjcman za h v h t r o - ok o r Hk o deželo za colo loto Iti (UL, m polita H gl., ■A četrt lota 4 gld.  — Za Ljubljano brox pošiljanja na doni ca colo leto lii jrid., za četrt lota .'i cM. ISO ki., za on inosoc 1 j;ld   l<> kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, «10 kr. za četrt lota. — Za tnju deželo toliko ver, kolikor poštnina iznaša.  — Za gospodo u6H olj ti na ljudskih šolali in Ea dijaku volja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za čotrt lota VJ (M. BO kr., po pošti projoman za čotrt lota 8 gld. — Za oznanila tto plačujo ud . • ■ irisi. ■iiim potit v rut o 6 kr.. 6o to oznanilo enkrat tiska, f> kr., če ho dvakrat, in 4 kr., če ho tri- ali večkrat tiska. Dopiii naj so izvole frunkirati. — Rukopisi ho ne vračajo. — U rod ni a t v o ju v Ljubljani v Franc Koluiatiovoj hiši št. '.i „ gledališka Htolba". Opravništvo, na katero naj »o DlagovoHju pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno roči, jo v „Narodnoj tiskarni*4  v Koluiatiovoj hiši.
Nezaupanje ministerstvu.
Alea i nit h e»t! Mostni odbor ljubljanski je govoril! Izrekel je Taallejevej vladi svoje nezaupanje.
Slvur ho je vrnila takole. V imenu pravne neke je poročni g. vitez Kulten- gger o ne-kej pet.c ji /.armii preuaredbo brambovske postave; tako peticijo je uže .sklenil mestni zbor gruški, in poročevalec je predlagal, da bi jej pritrdil tudi ljubljanski mestui odbor.
Mestni odbornik g. Potočnik je v debati O tem jridlogu prvi poprijel besedo. Itekel je, du § 70« občinskega reda daje mestnemu za-Btopu pruvico peticije pošiljali, a le v rečeh, ki se dotikavajo občinsk h interesov. Prambov-eko vprašanje pa )o eminentno pulitično vprašanje in vetiua uiestuega zastopa je uže večkrat i/javila se v tem smislu, da mestnemu Odboiu bij pečati ho apolitičnimi stvarmi; nij de davno U ga, ko se je to dokazovalo baš njemu go\oruiku, ko je bil stavil predlog, kateri se je jako malo dotikal politike. A kdor po/na nazore večine mestuega zastopa, ta v o, da ona dokazuje ziniiom to, kar jej ravno uguja. lin ml)no vprašanje spada v delokrog državi.« ga zbora, ue me.tnega MbtopB, ako pa hoče uitstui odbor razpravljati vsako stvar, kateru je na dnevnem redu obravuuv di/.iv-nega zbora, uu, potem bode treba, da mosti.i župan vsak diugi dan skliče fcejo in d<t bomo V mestnem zabtopu tudi obravnali bosensko vprašanju ia trgovinsko pogodbo z .lupsuom. Predlog odsekov ue meri na nič druzegu, ka kor na to, da ue napravi demonstiacija proti državnemu zbora, katerega večina denašujej večini mestnega zastopa nij po všeči. Govornik končno predlaga: ako se liebče mestni za-Btop jednako blamiri.ti na občni gaudium, ka-
kor se je osmešilo on dun konštitucijonalui) društvo, ki je storilo sklep, da je njegovim udom do volje no vstopiti v ministerstvo, ako jih Ta i M o pozove, naj bo o odsekovem predlogu preide na dnevni red.
Mi stui odboruik g. Petričič je bil popolnem iBtega mnenja, in priporočal predgovor-uikov nasvkt. Čemu motiti ministerstvo in državni zbor z uepotrebnimi peticijami, ker im ita itak mnoga potk, da to popravita, kar je prejšnje ministerstvo a prejšnjim državnim zborom zavozilo. Ministerstvo Taallejevo Bi je stavilo lopo /ud aro, katero mora vsak prijatelj Avstnjo z veselim srcem pozdravljati; ono želi pomir.ti vse narode, zato se zdi govorniku umestno, da sklene mestni odbor zaupnico ministrskemu predsedniku, kur govornik kot tiostavek k nasvetu g. Potočnika predlaga.
Mestnemu odborniku g. llcgaliju se jako čudno zdi, da večina mestuega odbora ravno zdanjemu ministerstvu neprenehoma pošilja jie-lictje, zakaj uij storila tega prej, ko je bila večina državuega zboia in min steratvo njene gore list. Zakaj se nijso gOSDOdjf tu o as poti udih, ko so veudar računati smeli, da bodo njihove peticije vspeh imele, Hrambo, sku postava spada v področje državnega zbora in mestni zbor nikakor nij poklcdii državnemu zboru svetu dajali. Govornik pravi, da ima v Tatillejevo vlado popolno zaupauje, tedaj gorko podpira nasvet, naj bi se mu poslala zaupnica.
G. dr. Suppan tuli, da brambovska postava nij politično vprašanje.
G. dr. SchalTer pravi, da je mostni zbor ravno d. nos sklenil peticijo zaradi zidanja do leujske železnice, to je tudi stvar, ki no spada v njegovo podi oije, a vendar ho vsi gospodje za njo glasovali.
G. dr. Schrev meni, da se mestnemu za-stopu v tako važuej stvari ne smejo zamašiti usta. Saj je g. Potočnik, nij ?e davno tegut pravi govornik, predlagal, naj se „iu o nem taefelchen" (tako se tirali ilr. Scbrey, da bi reč osmešil) obesi polkovui ukiiz, ki priznava hrabrost domačega polka Kutinovega. To se tudi (!!!) dotika bi ainbovskih stvarij ! Mini-stiu Tuatleju kar tako Blepo zaupanje i/.ieči, to pa no gre, kajti — to je politična stvar!
G. Dcžman pravi, da jo predlog o lsekov v intere u kmeta in meščana, tedaj ga on gorko podpira, državni poslanci pa da bodo viseli, ako zvedo iz krogov svojih volil-cev, kakšne želje le ti imajo!
Poročevalec g. Vite« Kttitcmgger so trudi dokazovati, da brambovska postava uij politično vprašanje. Jako osorno govori zoper niizoia manjšine in piiporoča odsekov nasvet.
Pri glasovanji t-o zavrže g. Potočnikov nasvet, naj se preide ua dnevni red. Zdaj hoče gospod Župan dati na glasovanje nasvet g. Petričičev, naj se iareče zaujianje ministru Ta« Hej u. U. vitez Kaltenegger pa pravi, da je ta nasvet užo padel kot dodatek g. Potočnikovega predloga; če pa nij dodatek, tedaj je samo .talen predlog in se ima po opravilnem redu v jednej prihodnjih sej še le utemeljevati. Videlo se je, da je g. c. kr. dvornemu svetovalcu jako neugoden ta nasvet in da bi tedaj rad zaprečil glasovanje o njem. A vse drugače je mislil g. dr. SchalVer. Neprenehoma je migal svojim somišljenikom, da nuj sc le glasuje; tudi govoril jo zato ia rekel, da je inertni < dbor užo priznal nujnost predloga s tem, ker bo o njom razgnvnrja.
Glasuje so tedaj in — predlog g. P e-tričiča je bil zavržen z vsemi proti štirim glasom slovenskih odbornikov!   S tem
Nekaj zgodovine c. kr. pešpolka bar. Kuhn-Kuhnenfeld št. 17.
(Dauo.)
Nadalje je bil 17. polk v tej vojni v bitki pri lleichkiichnu (M. oktobra 1758. I), v bilki pri Torgavi (3. novembra 1700. 1.), kjer je zmogel Friderik uad generalom Duuiiom. Dno 1. oktobra 1701). 1. se je polk udeležil pod poveljstvom Lavdouovim napada na Schvvei-nitz in pod svojim polkovuikom baronom llapsoin posebno hrabro obnašal se. Cesarica je odločila za to vsakemu možu 2 g Id. nagrade, poikovi ik baron Kapa pa je dobil križ Marije Teiezijuega reda.
V francosk.h vojnah je bil polk 1. 171)3. v bitki pri liairlemont, in v manjših bitkuh pri SOve in Moubeuge, ki so ae Lile isto leto. Mnogo vojakov je bilo s »rebrnimi svetinjami
za hrabrost ohdarovamh. L. 17'Ji. je bil polk v bitki pri Charlearoia (3. junija), kjer je avstrijska armada premagala francoski) pod generalom JoUfdanom, m v bitki pri Pieuiv (20. junija), kjer je Jourdau premagal Koborgu putem v manjših bilkah pri Hrautelis (0. julija) pri Liinburgu ('20. septembra), iu pri DUronu (2. oktobra) Posebno hrabro so jo obua.-al pri vzetji tvrdujavc Muiu/. (27 oktobra 1795. 1.) |ia še tisto leto bil v manjših bitkah pri L m-burgu (11). septembia) in pri Knttcuhcimu (10. novembru). L. 1790, je polk udeležil se bitke pii NVotzluru (15. juuijft) in pri Ukerad (10. junija), kjer je nalvojevoila Karel odločno imagal uad Francosi pod poveljstvom gane-rala Moreauva. O l I. 1707. do 1700. je bil 17. polk v Dalmaciji, od koder je prišel na Laško, oblegal tvrdu javo Jak (u, v katero je polk vmaršual po vzetji 17. novembra 1700.1. Aprila meseca 1. 1SO0. je bil polk pri obleganji mesta Genove, katero je &. junija ka-
pituliralo. Februarja 1. 1801. prišel je polk ua Kranjsko iu od tod v Litomii co na Češkem L 1809. dne 21. in 23. maja seje udeležil polk, katoNga lint je bilo tedaj Uouss-l'lau.'.i, bitke pri Aspernu in v zvezi s polkoma Kinskv iu 1'alombiui, mnogokrat z naskokom vzel vas Aspern.
Ideležil bo je bitke pri \\ agrainu 5. ia (>. julija, kjer je polk -zgubil mnogo mrtvih in ranjenih, pozneje tudi bitke pri Draždanib (27. avgustu 1813. I.), kjer je bila avstrijska, liruska in ruska armada od Napoleona I. zmagana.
lUzeu tega je polk bojeval so v man jej bitki pri Arbessavu (17. aept. is 13.1.) iu pri Nol-leudorfu. V velikej bitki pri l.i|iskein Be je i 17. polk )uko hrabro držal, akoravno nij imel pri-tike posebno zmagouosno sodelovali. Odkazan um je bil namreč prostur na popolnem od-prtaj ravnini z uka70in, da bo uu sme ganiti ni naprej ni nazaj, nego Bauio podpirati opi-
je izrekla večina mestnega odbora ljubljanskega ministru Taaffeju nezaupnico. Zanjo so glasovali c. kr. dvorni svetovalec dr. vitez Kaltenegger, c. kr. deželni šolski inspektor Pirktr, c kr. sanitetni koncipist dr. Kees-bacher in c kr. nadinženir Ziegler.
Spomini iz slovenskega Štajerja.
vi.
Slovenci smo malo lju Istvo iu mejaki dvema po številu, zgodovini in kulturi toliko močnejšima narodoma; uže to naš položaj dela nevaren uli, da sami noinamo kam pogledati v pietekios', da nam je toliko tožne zgodo-viue, da smo skozi stoletja bili le sužnji nemškega fevdalizma, ki nam nij dopuščal sjedinjenja z drnzimi južnimi Slovani, ter nam tako z »niiiiii vred pot zapiral do večje omike in z njo do kolikor toliko merodajnoga stala v državi: to je šj večja nesreča. Kako ogreva Bpomin na vojue Napoleoua I francoskega dr žavljaua; kako se mu ponos Siri, ko mu v .spomin prihajajo njegovi literarni velikani, kak Voltaire, llousseau, ki se gigautiško vzdigujeta v svetovnej zgodovini; kako je on Francoz z dušo in telesom, ko vidi, da „la France" vlada trgovino, industrijo sveta! Paria — srca F'v-rope, in to je glavuo mesto države, katerej je tuli on ud! Tacemu rojaku mora sphnuteti Žarno ogenj domovinske ljubezni in vsaka ped ga je rodoljuba. Za mogočno slavno domovino sa njegov narod, ki je v človeško zgodovino toliko sijajnih Činov zapisal, nij posameznemu Francozu nobena žrtev prevelika. Iu gorje tistemu, ki bi se njegove narodnosti žaljivo do tikal, gorje domačiuu, ki bi to domovino grdil; BO strašuo resnobo zadoui mu na ušesa: tisi Klijali! Iu ua podlagi živega, silnega uarod-nega čuta se orjaško vzdiguje človeška strast, ki ga goni k blugotvoruemu delu; v svit, ki ga du ovni velikani miuole dobe sedanjosti podajejo, obrača oko, vse svoje moči zbira iu lepe, prelepe plotove spravlja ua dau, plo dove, katerim je neomejena navdušenost bila botra. In zavest: jaz delam za veliko narodno skupnost; kamena polagam pri grajenji sijajne kulture svoj-ga velicega naroda, — koliko premore ta zavest! I)ji, prijetno, je biti sinom slavnega, velicega naroda!
In kaj razveseljuje sloveuskega rojaka? Da, zemlja slovenska, lepa, krasna si, tvoja gorenjska stran, tvoje adrijansko morje, kje jim je para! Ali pa slišiš brate, stok in jok svojih očakov za dobe gradov ua skahnuh, iu
racije desnega krila armadi. Od 10. ure zjutraj do večera je stal polk, v najhujšem ognji topov in mušket pred sovražnikom, kateri je baje nameraval tu napraviti neko diverzijo. Štirikrat so bili tiraljerji polka skoraj popolnem uničeni, a i petikrat šli so drugi z navdušenjem na iste prostore, ki so bili uže pokriti z ubitimi in ranjenimi tovariši. Sovražnik, namreč Francozi so bili skriti v logih in so imeli najboljo priliko streljati na naše. Zgubil je polk v bitki pri Lipskem : 3 mrtve pa 12 ranjenih <\. stoikov in ĐG3 m 62 ranjenih iu mrtvih. L. 1815. se je bojeval 17. polk V bitkah pri Altkirchu in Belfortu. Spadal je polk v istem času k armadnemu oddelku fcm. Colloredo-Mansfeld in je prodrl skozi Alzasijo do Delforta. Od tega časa nij prišel polk več v boj, nego je posedel tvrdnjavo Jliin ngen in jo popolnem porušil. Dno* 21. decembra 18IG. I. se je vrnil v svoj naborni kraj Juugblunzlau (Mlada Boslava).
kaj le svetlega zahliska se ti iz tožne naše
prošlosti! Kmetski „punti", turski boji in pri kraji si! Ali naj te spominjam žalostnih časov i reformacije in njenih homatij ?
Kaj je naš Preširen kot pesnik, to naj estetki razsojajo, meni je najsvitlejša prikazen naše zgodovine in skoraj — jedina. Da še stojimo za obrambo svoje domovine in da se domoljubi množe, temu možu gro dosti zaslug za to. Nt vrhunci časovne omike ptoji genijalen mož, slovenskega je naroda, in to imponira, to drami inteligentno mladino, ter jo zbira okolo njegovega prapora. Vendar, malo, malo je to vse, kar bi slovensko rojaštvo opo-nos lo, kar bi mu dalo trio stalo ob odločitvi /a dom ali tujino! To dela pri nas toliko re-negatov, to dela, da renegatdvo uže skoro nij več sramota: po konci nosi Efijalt glavo in slovensko domoljub jo se celo zasmehuje. Velika mnč silne tuiine osu|>ne imVij trde glavice; z vsem komfortoin nove dobe stopa Nemec v naše dežele; prejšnja in zdanja šola mu pot gladiti; svoje knjigu in časopise prav po C3ni pošilja v naše hišo, v srednjih šolah se nemška zgodovina na drobno uči; trgovi c, glavni pijonir Neinštva pri nas, vsak dan pravi: lju Ijo božji, glejte! to vse sem nakupil gori mej Nemci! Ii železnica po ceni vozi; vsak le količkaj človeka iz mesta ali trga se je uže vozaril v gorenje stran, če tudi ne dalje, nego v Gradec; veliko mesto, veiik promet iu vsa bliščoha proiajalnic, gostilnic itd. se mu tam predočeva ......
N'j se čuditi, da je pri nas na Slovenskem tol ko rojakov, ki dom »če ljudstvo prezirajo, tujstvo pa na pivo mesto postavljajo. Tudi je umevno, zakaj ljudje v ftolak h odborih sklepajo, da je treba tudi v lju i*kej šoli nemški se uliti a slovenskog i nič; — »toga se otrok tako, ali od k me tak h otrok, ali od dekel nau i". In ravno tako je lahko sprevideli zakaj na slovenskem Štajerskem in Koroškem nemška kazina v večjej meri ljudi i.ilse vleče nego slovenska. Tutaj so ta nemška društva talio jaka, da prav pošteni domoljubi zbog koristi vanje hodijo, hodi si, da hčerke na ples vodijo, ali z drugačnim takim namenom. Nemška društva imajo tudi prav močne pevske zbore. Se ve, da v njih prvo ulogo igra uradništvo, ki v proskribirano slovensko čitalnico ne stud, ali si vsaj ne upa vanjo. Pa v neaatenh mestih meščanstvo lehko obstoji tudi brez uradnikov, vsaj ne slu -a ve6 nanje, ima — svojo možgane! Tii je človek uže turinci-
Do tega časa je bil 17. pešpolk češk polk. Ozirali smo se na njegovo zgodovino, ker je ostal tudi zanaprej 17. polk, akoravno je odsb; bil sestavljen iz slovenskih Kranjcev tedaj tudi zanaprej ostal slavjansk polk. O tem času namreč je bilo 17. polku ukazano, da se imajo odšle novaki zanj nabirati na Kranjskem in da postane kranjski polk mestu pešpolka baron Simbschen št. 13., ki je bil 19. tebruarja 1. 1810. razpuščen. Slovenski Kranjci so tedaj prevzeli častni nalog, nadaljevati slavno zgodovino češko-slovanskega polka „fuldmaršal Henrik XV., vojevoda H-'Us.s-Plauen", in odsld našega kranjskega polka zgodovina bode svedočila, da so slovenski sinovi podedovano slavno zgodovino 17. polka res sijajno nadaljevali.
Dne 20. in 24. novembra 1817. 1. je polk iz Kraljevega gradca (Kbaiggiat'), z Mlade Poslave in iz Tvrnova prišel na Kranjsko. Na potu so bili od 13. oktobra.   V Ljubljani in
piran od uradniškega vodstva v socijalnem in političnem življenju, in vlada bi se morda sam« s pekla, če bi so k eda j preveč zanašala na Hvoie urednike — meščanom nasproti. V Štajerskih mestih in trgih je uže neodvisno meščanstvo doma; žalibog večinoma odtujeno slo-venskej domovini.
Vziroja naš« po sredniih in visokih "o!ah »e nemštft. Mslimo skorn} vsi nemški" in težavno nam je, brez grmnnizmov slovenski pisati ali govoriti, posebno nam štabrsVim Slovencem. (Prevez ste — odkritosrčni, to no gre, v pluralu tako govoriti. Ur.) Nehotd tudi občevanje nemški govorimo; lože nam je! Z* vsako misel imamo brzo izrazov, in kakor si trdno obetamo slovenski govoriti, Hpozabimo se in — navada je železna srajca. Naši otroci se v mestnej, trfikej šoli ne učd ni?1, ali le malo slovenskega, mati je nemara tudi iz trga ■tj mesta — bissens bos — doma: otroci te ne umei6, ona tudi ne in — Vftftk je nekaj korenjaka „panteflia". Proces pnnemčevanja nase konverzacije naj kaže ta-le primer: oče govori rad slovenski, nemara mu lože teče ta jezik, njegovej soprogi narobe nemški. Nekaj časa ona včasih nemški, včasih slovenski od-govnrja, počasi pa le zmirom netnMti; otroci ravno tako. On morebiti z otroki slovenski govori, da se obeh jezikov navadijo, pa otroci so le več okolo matere; n»za<nje ubogi mož — kopita pobere, ter nehote* sledi svojej ženi, i s časom mu „bissens bos" tudi gladko grd. — —a—.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 23. nov. [Izv. dop.] V vferajšojej  seji  se jo dovršila debata
0 načrtu zakona glede utelovljenja Posne in Hercegovine v skupno eolno oblastjo. Kakor
em vam bil uže v svojem zaln'em dopisa poročal, bo je vnela pri § 13. tega zakona živa debata mej desnico in levico državnega zbora v seji v petek. Uzrok tej debati je bil ta, ker so centralisti hoteli, da bi se svota (100 000 gold. v z'atu, katera se bode morala dajati Bosni in Hercegovini iz skupnih čolnih dohodkov, v g 13 določilo „na tri leta", mej tem ko vlada želi in avtonomistiška stranka, da se ta čas ne omeji tako skrajno, nego se določi v tem paragrafu, da .za zdaj" (bis auf weiteres) se 6 ia svota odloči Bosni in Hercegovini.
Prvi je poprijel besedo v včtrajšnjej seji grof H  Clam-Martinic.   Vprašal je, ako
drugo po deželi je ostal polk do I. 1820. Dne* 13. avgusta tega leta je dobil nalog iti v Italijo, kjer se je uže začela revolucija v kraljestvu napolitanskem, in kralja prisilila, da je sprejel ustavo od I. 1812. Kongres mogotcev v Tropavi je sklenil, da se mora ta ustava odpraviti in oddelek avstrijske armade imel je izvršiti ta sklep. Avstrija je zbirala veliko vojno v gorenjej Italiji in tudi naš 17. pešpolk le moral, kakor rečeno, otitl tja; ustavil se je v Kste. V tem mestu bi se bil kmalu ves polk otroval ali zastrupil, kajti z žitom se je mlel tuko imenovani žitni rožič ( Mi. t ter kom). 300 miU, ki so prvi uživali kruh iz te moke, je obolelo. Precej ne je ves drugi kruh uui-čil. Polk je dobil ukuz, da se mu jo pripraviti na pot v Niapel z brigado D'Asper, pa kmalu je bilo povelje zopet preklicano in polk
1 je mestu v Neapel odšel v Benetke, kamor je je  prišel  kot  stalna  posadka 5. decembra
i Si 820. leta.
8« «'»na odškodnina Bosni in Hercegovini dovoli Bamo za tri leta, kaj bi nastalo potem, fe ne v teh treh letih ne doseže nobena pogodba, kar je skoraj gotovo. Potem bede Avstrija morala odpreti zopet eolno mejo, ali pa bosti P snu in Hercegovina morali opustiti svoj delež odškodnine.
To je pa treba vestno premisliti, kajti nespametno in neplemenito bi to bilo, ko bi 6ni deželi morali zgubiti to odškodnino zavoljo tega, ker se v treh letih nij nobena pogodba dognala. In za slučaj, da se to ne bi zgodilo, moramo skrbeti za tak način, ki bode največ upanja imel, da ga oba parlamenta sprejmeta. Grof Martinic je koncem predlagal, da se do-etavi § 18. odstavek, določ-evajoč, da Be svota 000.000 gold. Bosni toliko časa plačuje, dokler ue kaj đroćega ne domeni. Seja ho potem preneha, da se jo b.isenski odsek o tfj pre-membi posvetoval, in ko se seja zopet prične, je zbornica I veliko veČino sprejela predlog Neuvvirthov, ki je pa identičen s prvotnim predlogom vlade. Zakon glede Bosne je bil potem v tretjem branji sprejet.
Na dnevnem redu včerajšnje seje je bilo, razen poročila peticijskega odbora o prošnii občin pred krajev dunajskih zaradi občina' ih priklad, tuli še poročilo o prošnji politiškega društva v Koliuu. To društvo jo prosilo, da bi se imenoval predsednikom višjo deželne sodnije v Pragi t'»k mož, ki je zrn »žen češkega jeziku. Peticijski odsek je predlagal, da se ta prošnja odda ministru pravosodstva v oziru na to, da so bode pri imenovanji o/ ral samo na popolnem sposobne osobe.
Poslanec Granitsch je osor.io govoril zoper predlog odseka in nasvetoval, da se preide poleg te prošnje kar na dnevni red.
Dr. Rieger je poudarjal, da peteijski odsek sam priznava, da pravico, imenovati uradnike, ima samo eksekutiva ; predlog Gra-nitschev pi kar nsravnost pravi, da prošnja Koinskega društva nij vredna, da se o njej govori. V tem predlogu nij ni duhu o spravi, katera se tu tolikrat omenja. Z lepimi besedami nam nij pomagano, nadaljeval je Heger, in ako ho bode ravnopravnost v smislu § 19. osnovnih državnih zakonov tako izvrševala, kakor ho žabbog izvršuje, potem je to samo naslikan kruh. Ako mi dolnje iz svoje domovine glas, da so se pri višjej sodniji naenkrat na-Htavib taki trije možje, ki nič ne znado, ali pa vsaj popolnoma ne češkega jezika, to moram v tem videti žaljenje ustave. Vam je ustava draga, in vi ste napravili £ 19; j a/, tedaj mislim, da ga hočete i pošteno izvesti. Ako odsek predlaga, da se rače: „Mi solimo,
da bode vlada itak storila 6ao, kar je prav1', to gotovo ne žali vlade, nego je poklon, katerega ona niti ne zasluži, kajti, ako bi ga ona zaRlu*ila, bi to vprašanje denes ne prišlo na vrsto Mmisterstvo pak je p-em?ni1n ustavo, ker seli v deželi, katera je v treh delili slovanska, tak prvoiednik višjej sodniji, ki ne ume češkega jezika.
Ontralistiški poslanec Schonerer je predlagal, da se ta prošnja izroči justičnemu ministru.
Poročevalec Mattusch je poudarjal, da predlog odsekov samo ob strani opozarja vlado, da jej zakonov določbe kažejo pot, po katerem mora hoditi pri nastavljevanji uradnikov j to storiti pa ima državni zbor pravico in dolžnost.
Pri imenskem glasovanji o Sohoiererjevm predlogu je bil ta predlog sprejet s6 129 glasovi zoper 122 glasov. —
Polhičiii razgled«
Notraaiaje cl
V L j o b I j a n i 25. novembra.
Jutri v sredo   ima */»•-£?#» rw« ~rf»o»
svojo 17. sejo. Na dnevnem redu stoji pogodba s Francosko glede vzn»emnega uhožnega prava, volitev odseka 24 ulov za Kried mano v predlog in drugo hrame vladne predloge zoper govejo kugo.
#>.»--£-.■' rnrfji* odsek zoper go-
vojo kugo je v svojih zadn'ih dveh sejah sklenil sledeče resolucje: I. Vlada naj nujno osnova stalno Žandarstvo na mejah, njega tro-
in sodstvu, na drngej strani pak v Šolstvu, Gledd prvega zahteva spomenici, naj se spoštuje Rtaro načelo, da se bodo vse uloge pri pnlitiških in sodskih uradih reševale v onem leziku, v katerem so pisane, da Be bodo za-pfgaikl in vse iz teh izvirajoče obravnave e ■ 'o k n 11 strankami vršile češki, z nemškimi pa nemški. Nadalje zahteva spomenica, da 8* uradne naredbe in razglasi v čeških okrajih objavljajo Češki, v nemških nemški, v mešanih okrajih pa češki in nemški. < l '■• Id šolstva zahteva, da se v čisto čeških okrajih osnovajo nove srednje £ole s čeSkm učnim jez kom na Iržavne trožke tako, kakor se obsedno ravna z nemškimi šolami v nemških okrajih, mej tem, ko so dosle češki okraji in češka mesta morala na svojo troške snovati in vzdrževati take učne zavode. V okrajih z mešanim prebivalstvom se morajo na srednjih šolah vpeljati paralolke za otroke čeških staršev. Na vseuclJ lišči v Pragi naj se nastavijo češki docenti, ne kliče naj se tja hrcev, ktkor doslo. — UC je tirolsk list dobro podučen o tej stvari, potem se je samo čuditi dunajskim centralističkim novinam, ki iščejo v tej spomenici napada na nemško narodnost!
Viitanji* drvave.
V ITMiitii-ift sta dospeli 24. t. m. nad-
vojvodinji avstrijski l-]1 i za beta in njo hči Marija Kristina. Na kolodvoru ji je sprejel Spanj-ski kralj, njega sestre, uradi in dostojanstveniki.
Frnnoitsfeti vla Ia je pred kratkim imenovala Al p h on s a Gen t a guvernerjem na otoku Martini(|iie, — ali kmalu potem ga je zopet morala odstaviti za to, ker bo njo-govi politiAki nasprotniki v prot/republikan-skem taboru pogrevali neko pravljico iz njegove mladosti, da je Gen t namreč živel tačas se svojo sestro v prepovedanem prijateljstvu.
škove pak naj uvrsti v bulget,   2. Pospešuje ' Minister za pomorstvo J a u r ogu i herry,
tiHJ, da bode ljudstvo moralo zavarovat' svoje govedo. 8 Naj vlada uvode z upravo in zakonodajo vse ono, kiir bi pospeševalo živinorejo sploh, osobito pa v neverno iztočnih deželah. 1. Pa/i naj na trgovino z živino. 5 Zavode, ki prevajajo Živino, naj sib da bodo skrbeli za pripravno jrrevažanje žive živine in Rvežkeira mesa. O. Patent za užitnim ski davek od 2f». maja 182!» se mora temeljito pregledati, ker je uže zastarel m škoduje kmetijstvu.
Dunajske novine p »ročaju, da se bodo r/cfcr/iirj/c sešle početkom meseca decembra; za to pa bosta dunajski in poštanski parlament volila v kratkem zastopnike v dole gtcije. Pred sestankom delegacij pak bode naš državni zbor rešil vladno predlogo o vopiškej postavi, kar je pa samo mogočo, če se državni zbor še ta teden poprime tega posveto 'anj*.
O Mfk€$ spomenici, katero so zustop-n ki č.eškegi kluba 17. t. m oddali cesarju, liiše tirolsk list: Spomenica obravnava prod vsem vprašanje, kako bi so v držtvnh osnovnih zakonih u>.e itak izjavljena narodnostna ravnopravnost na G oš k em. Moravske m in S lezi j ske m dejansko na obistinila in jednej strani z upravnimi narodbami i/.vršda V Upravi
Pa uže Bpomladi naslednjega leta je oddelek polka odšel preko Verone v Mdan, kor se je v Pijemontu začela bila revolucija. Dno 23. junija 1821. 1. sestal se je ves polk v Mantovi. Tii je veliko mož obolelo in pomrlo, vseh vkupč nad tisoč. D,i6 13. marca 1822 1. je ostavil polk Italijo, in ti. dan naslednjega meseca aprila prišel v Lmbljano. L. 1832 dne 18. marca su je v L ubijani blagoslovbala sastava brambovakega polkovega bataljona iu fle tist dan je polk spet odrinil v Italijo Dalje časa je ondii bival v Pesari, kjer so meščani naše rojake prav radi imeli, kar s volim" i dopis iz tega kraja v časniku izhajajočem v Bogni.
Konec jeseni 1. 1835. se je vnel polk zopet v Ljubljano in vrli ljubljanski dieščaiije no obhajali povratek domačega polka s tem,
da so vojake in častnike pogostili. Dno 24. septembra 1845. 1. praznoval je domači naš polk blagoslavljenje tr«h novih zastav, namreč izredne zastave (Leibfahue) za prvi bataljon in dveh navadnih zastav za drugi in tretji batal on. Zastave ju blagoslovljal pokojni knezoškef, nepozabljeni mecen slovenskega naroda Anton Alojs Wolf. Stare polkov« zastave pa ho spravili v St. Peterskej cerkvi. Bagoslavljeuje zastav se je vršilo na travniku pol Turnimi, Udaj posest-u feld-mnršala grofa Kideckega. Vojake je /.mirom Io|hIho meščanstvo l,ubljatiHko ua prostem sijajno pogostilo, častniki pa so v kazini priredili vehkanak [»les, kateremu so prisostovab vsi krogi ljubljanskega meščanstva.
(Konoo puh.)
na
čegar predlog jo bil Gont imenovan, je dejal, da o tej stvari zdaj v prvič še-le čuje, ia zahteval, da se Gent opraviči. Ta je pa uže pred leti javno se opravičil, za to tega zdaj nij hotel storiti. Minister za pomorstvo pak je pretil, da ostavi svoje mesto če Grdvy ne prekliče tega imenovanja. Predsednik republiki je to storil, a ker je Gent tudi poslanec v francoskej zbornici, za to je vprašanje, kaj hode zbornica storila, kadar se bode sešla.
V II<>i'tit& prideta v petek nemškega cesarja pohodit danski kralj in kraljica.
D. iliimr se javlja, da hode v novem italijanskem ministerstvu prevzel predsedstvo zopet Oalroli, notranje stvari I) opre t is, sodstvo Villa, javna dela Paeca rini, finance M a g I i a n i, vojno ministerstvo pa baje — general M e z z n c a p o.
— (Srebrni lovorov venec.) ki ga P ubijana pokloni praporu Kuhnovcev, ljudje neprestano gledat hodijo k Tamborninijevej prodajalnici v zvezdi, kjer je izložen. Venec, ležeč na baržunastej blazinici v poBebnem etnviju, je leno okusno delo. Na pozlačenem traku je brati poleg letne številke 1879 imena
j krajev „ltogolje, Jajce, Livno" in poklonilo f nemškem in slovenskem jeziku: „Ljubljana junaškemu domačemu pešpolku štev. 17.u
— (Dr. Jan. Hleivveisu) ho v nedeljo zvečer po besedi v čitalnici zapeli za god podoknico pevci ljubljanske Čitalnice.
— (('i tal nična beseda) minolo nedeljo je bila dobro obiskana in očinstvu po godu. Pevci so svojo nalogo rešili častno in čvrsto, kakor zmirom, posebno je dopadel drugi zbor. „Zimski program" čitalničnih ministrov je proglašala imenitua govornica g. Albina Valentinu; odbor bi ne bil mogel najti boljšega glasila svojim nameram. G letališka igrica je vzbudila mnogo Hmeha; tekla je prav gladko, kar je tem bolj zaslužno, ker sta nastopili dve novi moči, ki sta obe popolnem ustregli! Stara
garda — o tej nij treba besedij. Po beaedi jo v gostilnicnih prostorih priljubljeni gledališki orkester g. Mh ve rja kratkočasil goste 2e precej dolgo.
— (Vabilu) k 46. odborovej skujiščini .Matice Slovenske" v soboto 29. t. m., ob 5. uri popoludne v MatiČnej hiši na Brega. Duevm red: 1. IL-re se zapisnik 45. ooborove seje. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za iz-davauje knjig (o Matičnih knjih za to ia za prihodnje leto). 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Razprava raznih Matičnih zadev. 6, Posamezni nasveti.
— (Nesreče.) V Skrovniku, sodnega okraja mokronoškega, je neki kmet svojega 13let nega Bina popoludne poslal po mošt v hrani, ki jo bil v Boseduej vasi na Vrhku. Fantu je bil menda most v kleti tudi povšeči in napil bo ga je tako, da je na poti obležal se svoj;m putrhom, zaspal in po noči zmrzei. V Trebovljah se je neki hlapec po svojej neprevidnosti zvrnil pod kola težkega voza in tako poškodoval Be, da je kmalu umrl.
— (Okolo sto konj) topničarskega 12. polka bode 3. dan prihodnjega meseca v Ljubljani po dražbi na prodaj.
— (G o v e j a kuga.) Po zadnjem oglasu uradnega listajo dosle kuga minula v 42 krajih, okuženih pa je še 14 krajev, in v teh je popadalo ali pobitih bilo 377 goved, 27 ovac in 14 koza.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 18. novembra. (Roparsk umor v L a 11 e r m a n o v e m drevoredu.) (Dalje.) Drugi dan.
Zatoženec Bobek pravi, da nij res, kar priča pravi, da bi bila v Lattermanovem drevoredu njega videla. Predsednik na to opomni, da Slapštk nij rekla, da je videla zatoženca v Lattermanovem drevoredu, da je tedaj vsa-kako Čudno, da se le bivanja v tem drevoredu, tako brani.
Zatožena Dolinar pravi, da vse kar je Slapšek povedala, je zlagano.
Zatožena Dolinar trdi, da Slapškova ne govori resnice. Grdo je povedati, pravi, pa vse eno bom povedala. Meni je Slapšek takrat le tožila, kako slaba — kupčija je zdaj.
Slapšek odgovarja, da je popolnem vse raBnično povedala in da Če je treba še desetkrat piistže.
Priča Karel Zupan je bil uže zaradi hudodelstva spolske posilnosti leta 1876. kaznovan. Dne 8. maja t. 1. je bil v Zornerjevej žganj arij i pri Pichlerju za pomagača, zdaj pravi, da dela v predilnici. Zupan trdi, v nasprotji s tem, kar je pravil pri preiskovalnem sodniku, da je Bobek uže ob Va 8. uri prišel in mej 9. in 10. uro odšel; preiskovalnemu sodni .u pa je rekel, da je Bobek odšel še le proti 11. uri.
Državni pravdnik pričo vpraša, kako da se je tako na tanko spomnil ravno na ta večer, ker je bil vendar zaslišan še le dva meseca pozneje. Priča Zupau trdi, da ve za gotovo, da je Bobek o rečenem času v žga-njoriji Pichlerjevej bil ravno tisto noč, ko je bil llolzman umorjen.
Priča Jože Seiko, bivši mestni detektiv, jako obširno in temeljito pripoveduje, kako je po ntutiudnem preiskovanji prišel  na sled
morilcu Holzmanovemu. Precej tisto jutro, ko je zvedel o Holzmanovem umoru, b.la je njegova prva pot v tabor najbolj zavrženih tatov in vlačugarjev ljubljanskega mesta in okolice, ki imajo svoje šatore v gozdu pod Tivolijem. On tem ptičem, ki noč in dan žive v gozdu, in po dnevi ugibljejo, kje bolo krali po noči, nij bd novinec, kajti poznajo ga in tudi boje bo ga, ker vedo, da se ou njih ne boji. Našel je Šelko 9. maja t. I. zjutraj v Tivoliskem logu res zatoženca Bobka, vlačugarja Amon Hermana in jako dr/m ga tatu Adolf Šuštarja. Precej se mu je sum no zdelo, da ga nij Bobek pozdravil z navadnim tatinskim pozdravom: Seiko za nas!u, kateri pozdrav znači v njihovem posebnem jeziku toliko, kakor: kar smo pokradli, bomo Bebi ukoristili, naj nas uže potem zasačijo ali ne. Šelko počel je takoj razgovarjati se o umoru Holzmanovem in je rekel, da bi plačal makar 2 gid. tistemu, ki bi mu povedati ali Bled zaznamovati mogel onega, ki je Holzmana ubil; takrat je France Bobek povesil oči, obledel kot zid in čisto preplašen bil. Ta trenutek je bil za Šelkota merodajen, kajti odšle on nij mogel verjeti, da bi bili vojaki ali iblajtarji ubili Holzmana, morilec nij mogel drug biti, nego France Bobek. Šelko pravi, da on B >bka uže dalje časa pozna. S živimi bo.ami zdaj slika Šelko življenje in delovanje teh človeških izmetkov, katere je on imel priliko zasledovati leta in leta po vseh njihovih pot li in kotih. Dan za dnevom se klatijo z vlačugami v logu pod Tivolijem in v Šiški, po noči pa po bližnjih kozolcih. Vse njihovo mišljenje je tatvina in goljufija, kako bi svoja zločinstva in plen zakrivali. Bobek in njegova cela rodbina je popolnem tatinska, Katra Dolinar pa njihova vredna pomagalka. Kar pokrade Bobek, poskrije Katra; kar Katra pokrade, Bobek skrije, ali njega bratje, sestre, ali pa oče in mati. Saj vsa ta rodovina s pomočjo mnogih druzih tatov in vlačug živi uže od mladih let samo od tatvine. Kadar je zatoženec Bobek učinil kako hudodelstvo, izgubil Be je /mirom v druge kraje, da je tam ukradeno zapravil, ker bo je bal, da bi v pijanosti komu česa ne izdal o svojih zločinstvih. Ako ne more Bobek hitro uteči iz Ljubljane, se zmirom, kadar kako tatvino izvrši, dela pijanega, da bi se s tem izgovarjal, ali pa da bi katerega, če je mogoče okradel, ali pa, če nij drugače, oropal. Ravno tako je tudi napravil po roparskem umoru Holzmana.   Še tist dan po umoru pa
e Šelko zvedel, da je Bobek bil na gornjem1 Rožniku in kaj da je govoril. Kmalu je slišal, kar je Slapšek od Katre Dolinar /.vedla; povedala mu je to vlačuga Trapovka in potrdila sama Slapšek. Prej je uže slišal, da je Bobek zagrozd, da bo HoUmana ubil in povedal mu je dimnikar Ltinpe isto.
Spr.čevanje Zupanovo Šelko ]> oglasi za popolnem ničevo, akoravno je prisegel; kajti Zupan je tako zavržen človek, da za glažek žganja krivo priseže kobkorkrat kdo hoče. Šelko Be je razgovarjal z več ntgo tisoč Iju-dij in vsak otrok je rekel, da je F. Bobek merilec Holzmanov.
(Dalje pnh.i
i.i^riii« u urednici % a. Gospod Josip Kotnik v Mozirji. Iz principa uredništvo nikomur no potrjuje, ali jo pisal kdo kak ćlanek uli ne, in Vi se motite, če mislite, da nas morete k temu prisiliti s tiskovno postavo 1 Da- pa o tem slučaji ustrežcnio Vam in Vašemu okrajnemu šolskemu nadzorniku g. 111. Ambrožiču v (Jelji, i/javljamo, da dopisa „iz celjskega okraja" v štev. 220. „Slov. Nar." od 2. okt. t. 1. niJHiao prejeli ud Vas.
1 m r I i v Uialiljtsiii.
16. novembra: ErnestinaPetrie, na št. Poterakej cesti št. 60, za drisko.
IS. novembra: Matija Prekuh, mestni ubožec, 76 let st. na Karluvskoj c^sti st. 9.
19. novembra: Katra Šušteršio, ffOltaikl, 57 let st. na Karlo v s kej Cesti št 9, za mrtvioo v mužjanih.
81, novembra: France Kupee, hišnega posestnika sin, 14 mes st. na Iiovici št. 13, za difteritis. — Meta Japelj, krojača žena 39 let st., v iJradec-kijovej vasi st. 4. za vodenico.
Dunajska borza 25. novembra.
(Izvirno t.'ietfialićnu po.očilo.)
Suotni dri. dolg v bankovcih	68	uld. 35		kr.
Enotni drž. dolg v srebru   . ,	70		90	
Zlata renta ...	8 J		45	
1860 drž. posojilo .'•«'«	123		25	
Akcije narodne banke   .   . .	. 8i8		_	
			80	
London .   . .......	. i!6		65	
				
			30	f»
C. kr. cekini .......	5		52	
Državne marke......	. 57		60	n
Slovo.
V naglici odhajajo iz bele prijazno Ljubljane, nij mi bila priložnost dana, da bi se bil poslovil osobno od svojih prijateljev in znancev, zatorej kličem pred odhodom po tem potu vsem:
(556) Matteo Copag.
Ravnokar je prišla na svitlo in se dobiva v 11. 3Iilicj«»voj tiskarni v Ljubljani:
MISSA SANCTI JOANNIS,
comp. Rob. Burgarell. Cena: Partitura in štiri glasi 1 gold. 20 kr. Štiri glasi sami zase 60 kr. (555—1) Po pošti pod kriznim zavitkom 6 kr. več.
ca «
p
e( si u
«3 M o
g u, ^
o .H-H
en .S
B
o I
aa .
11
o
ea »
.g ca
£ i
a, m ~ "P .
a o
M
1
n O
:»
ca ,   . «
o i ■.—i - _t c S
z § bS
* .s h   S EB a
o* o o a* » < Ph
-- ■ CQ
Jo IS
Gastlove kri čistilne pile.
Uže dvajset let sijajno skušene in od zdravnikov priporočene, da se ž njimi odpravi putika in revmatizeiu, zasedena slaba sokrovica, sieza, ostra kri, zlata žilja, ueslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in žolči, iu poznejše uplivanje po zdravljenji z živim srebrom. Pri ženskih mesečnih nerednostih uplivajo te pile dohrodejno, odstranjujoče in zdravijajoče.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile so p 0 h 1 a d k o rj e ne in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čiBtilno dristilo.
Ker zadostuje jodna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Gastlove pilo tudi najcenejše zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
v - ti i ili.ri It itt>  :i» in 30 ki:  oi, te//..
baš tako dober zojier vse zgorenje bolezni.
Pravi dobi so v uhu nej zalogi lekarja X\ BlmToaclieria ,,zum Obelisk" v Celovci. (552—t)
Ljubljani v Kranj 1
Oattlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v jani V. pl. Trnkoev, lekarnar; v Postojni A. Le ban, lekarnar; inji K. Savni k, lekarnar; v Logatci Al. Skala, lekarnar.
Izdatelj in uieumk Maaso Anic,
Lastnina in tisa -Narodne tiskarne'