V SJyhUam, ¥ petek 9. novembra 1923:
Poštnina v gotovini.
Leto I.
„	Posamezna številka 1 Din
Štev. 237.

JUTRANJE
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemi! pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10'—, po poiti Din 12'—, inozemstvo Din 22*
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ža odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Nova mirovna ofenziva.
Qd našega stalnega pariškega dopisnika.
ap. Pariz, 7. novembra,
V	maii dvorani me de Cadet se zbijajo najboljše glave evropske demokracije. Poslušamo modre, trezne besede Puyssenove, plameneči medklic Renau-idelov, fine, akademski brušene stavke Aiilardove. In potem najodličnejši parlamentarci in mirovni prvoboritelji dva-oajsterili evropskih narodov, ki sklepajo v dobrem upanju, da bo nova ofenziva mira pod vodstvom Zedinjemih držav ameriških kronana z uspehom.
V	istem času je govoril šef francoske vlade v majhnem mestecu Tulle o vprašanjih notranje in zunanje politike, ki so sedaj v ospredju vsega interesovanja. Gospod Poincare je hotel predvsem de-mentirati nekatere vesti ameriškega in angleškega časopisja glede stališča, ki ga zavzema Quai d’ Orsay. Te vesti so baje po informacijah zanesljivih zaupnikov v zvezi z gotovimi bančnimi manevri, ki so uplivali na izraziti padec francoskega franka. Stališče Francije je jasno. Nemčija se je poslužila pravice, ki ji jo daje 234. člen versailleske pogodbe: zaprosila je reparacijsko komisijo, naj preišče njeno plačilno sposobnost. Ta korak je storila Nemčija na priporočilo Anglije.
Medtem ko se je reparacijskia komisija posvetovala, kaj M bilo treba pač najprej ukreniti, je imel angleški zastopnik lord Bradbury ozlovoljen govor, istočasno pai je prispela Curzono-tva nota, na katero je zapisala Amerika svoj »Fiačet«. Sedaj iti imela odločati nepara c k sk a komisija, temveč g. Potočare. Jasno je bilo, 'da je konferenca strokovnjak, v dböäld, ki so jo predlagale anglosaške drža,ve, za Francijo naravnost nesprejemljiva. Njena opolnomoč-ja so bila predvidena v tolikem obsegu, da pomenijo ne samo kršitev versaille-ške pogodbe, temveč tudi kršitev francoske ustave. Kakor znano, je v Londonu določena reparacijska vsota, M predstavlja obseg nemških obveznosti, pila! sprejeta v obeh zbornicah kot zakon, ki ga ne more spremeniti nobena vlada, ; noben a konferenca strokovnjakov, pta tudi ne reparacijska komisija. Naenkrat so se znašli v zagati. Iz katere ni mogoče najti izhoda. Zedinjene države so bile mnenja — in tega mnenja so še danes, da preiskava strokovnjakov sploh ne bi imela nobenega pomena, ako ne bi dobili dovoljenja, odločati ne samo o sedanji plačilni sposobnosti nemške države, marveč sploh o višini nemškega dolga. Francija še vedno lahko sprejme novi zakon, lahko ga tudi odkloni, tako je dejal v oficijoznem tonu ameriški poslanik v Parizu, g. Herrick. Gospod Poincare pa je s svoje strani naglasil, da že iz čisto tehničnih razlogov ni mogoče določiti bodoče plačilne sposobnosti Nemčije. To se ne more zgoditi v trenutku, ko je Nemčija na robu gospodarskega propada to splošne katastrofe.
Vsled te fundamentalne razdvojeno-■ sti med Franciji in zastopniki anglosaških držav so bili zadnji dnevi zelo kritični Preteklo soboto je bilo malo upai-nja, da se bo konferenca ekspertov sploh sestala. Medtem so se množila slaba poročila iz Nemčije. Vladni krogi so takoj spoznali resnost položaja v Nemčiji. Uriedni funkcijonar mi je odkrito priznal, da je pričakovati vsak trenutek Ludendorffovo diktaturo to pohod Ebrhardtovih ter Hitlerjevih tolp proti Berlinu.
Na vprašanje, kaj bodo ukrenile zavezniške vlade proti reakcijonarai diktaturi v Nemčiji, vaš zastopnik sicer ni dobH odgovora, verjetno pa je, da so se vršila o tem že predposvetovanja. Ta nevarnost pa je imela še eno neljubo Posledico: preprečila je v nedeljo Predajo francoske note Zedinjen, državam. V tistem času je bila namreč napoveda»-na nova konferenca z angleškim in ame-poslanikom. Kompromis med raticosko in anglosaško tezo je mogoč, legova fundamentalna misel pa, ki mo-re vso Evropo rešiti, je sledeča: Plačil-h? sposobnost Nemčije je danes velika mola. Preiskati se jo more, kadar bodo izpolnjeni gotovi pogoji. Najprej so po-creone velike reforme v notranjosti Nemčije. Nato bi se dvignili skriti zakla-di zlata, ki ga 5^^ veleindustrijalci, ker bi se s tem premoženjem takoj ustvarilo ravnotežje v državnem proračunu. Amerika in Anglija pa v tem slučaju ne bi Pomišljal^ ponuditi najprid-nejšemu narodu na kontinentu potrebne obnovitvene kredite.
Ceškoslovaško-jugoslovenska
solidarnost.
Svečana nastopna avdijenca poslanika Nešiča pri predsedniku Masaryku.
Praga, 8. novembra. (B) Novi poslanik kraljevine Srbov, Hrvatov to Slovencev v Pragi g. Ljuba Nešič je izročil danes predsedniku republike g. Masaryku poverilnice. Pri dohodu na dvor ga je sprejela častna četa z godbo, ki j e za svirala jugoslovensko narodno himno. G. Nešiča je uvedel pri predsedniku republike kancelar g. Š a m a 1.
V svojem pozdravnem govoru je g. Nešič najprvo izrazil čustva bratstva in solidarnosti, kakor tudi občudovanja, ki ga je Nj. Vel. kralj in kraljevska vlada kakor tudi srbsko - hrvatsko - slovenski narod vedno gojil do češkoslovaškega naroda.
Dalje je g. Nešič rekel: »Malo je zvez, ki bi v toliki meri odgovarjale intimnim čustvom in življenskim interesom, kakor tudi miroljubnim težnjam naroda, kakor odgovarja zveza med obema bratskima narodoma češkoslovaškim in srbsko - hrvatsko - slovenskim. T a zveza je že pred nje zaključit-vijo in pred formalnim podpisom, da celo pred osvoboditvijo Češkoslovaške in pred ujedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev za časa trpljenja in velikih skušenj obstojala v globini naših slovanskih duš in v duhu naših najboljših sinov. Eden od teh in to eden najslavej-ših, to ste Vi gospod predsednik! Ne samo enkrat ste angažirali vso težino svo-
je učenjaške in politične avtoritete v korist naših rojakov, ki jih je preganjala Avstrija, da ovržete klevete, s katerimi so naši neprijatelji obsipali malo Srbijo, da bi diskreditirali njeno misijo kot Piemonta Jugoslovenov. Ista plemenita ideja je vodila vaše hrabre legijonarje, ki so stopili v naše bojne vrste v Do-brudži in pri Solunu, kjer so pomešali svojo kri s krvjo svojih bratov Srbov Hrvatov in Slovencev.
Ko je bila končana velika vojna, se je z vaši bratskim sodelovanjem ustvarila zveza med obema državama, ki je v soglasju z Romunijo in drugimi prijateljskimi državami že dosedaj dosegla lepe rezultate. Znani dogodki so dovedli do tesnejše zveze z veliko evropsko politiko miru in obnove. Politika bratske solidarnosti bo, o tem sem globoko uverjen, kakor je bila v prošlosti in je sedaj, tudi v bodoče Jiajboljša garancija za varnost obeh bratskih in zavezniških narodov.
Beograd, 8. novembra. (Z) Danes dopoldne je poročal dosedanji naš poslanik v Pragi, Branke Lazarevič zunanjemu ministra dr. Ninčiču o svojem delovanju v Pragi, G. Lazarevič je nastopil danes dopoldne svoje novo mesto kot pomočnik zunanjega ministra, ki ga je doslej imel g. Ljuba Nešič, ki je zamenjal g. Lazareviča v Pragi.
Vsebina bolgarskega odgovora na našo noto.
Bolgarska hoče živeti
S of i j a, 8. novembra. (B) Odgovor bolgarske vlade na noto kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev glede incidenta, ki se je dogodil v stanovanju vojnega atašeja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Sofiji, se glasi tako-le:
Bolgarska vlada ne more zatajiti svojega velikega iznenađenja in globokega ogorčenja, ki ga je izzvala nota, katero je prejela od poslaništva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev povodom žalostnega incidenta, ki ga je tako vlada, kakor tudi javno mnenje že v prvem trenutku enodušno obsodilo, ne da bi čakalo, da bi se s poizvedbami ugotovilo, če je bil napad naperjen proti vojaškemu atašeju ali če je bil ta samo žrtev slučaja. Bolgarska vMi, da so kot sankcije stavljene zahteve take narave, da se dotikajo njenega prestiža in to v trenutku, ko je Bolgarska dala toliko dokazov iskrene želje storiti vse, da pride do ureditve spornih točk med njo in sosednjo kraljevino in da se dosežejo pogoji za normalno življenje to za odnošaje dobrega sosedstva. Ko izve za to okolnost bolgarski narod, se ne bo mogel vzdržati, da ne bi občutil krivice in nezaslužene preizkušnje, ki mu je zopet naložena. Da pa ostane zvesta politiki, ki jo je vodila dosedaj, in miroljubnim aspiracijam, ki so zakasnjevale njeno sedanje delo ter v globokem prepričanju, da na ta način pomore ohraniti, evropski mir, izjavlja bolgarska vlada, da pristaja na zadoščenja, ki se od nje zahtevajo, četudi bi bila to še tako težka žrtev za dostojanstvo države.
v dobrih odnošajih.
Zadoščenje naši pravici.
Beogracj. 8. novembra. (B) »S a-mouprava« piše na uvodnem mestu glede na izročitev bolgarskega odgovora to-le: Globoko smo uverjeni, da je pravica na naši strani, kakor je zmeraj bila na naši strani v vseh sporih in spopadih z našim vzhodnim sosedom. Mi smo mirno in odločno čakali odgovora bolgarske vlade na noto, ki jo je poslala naša vlada glede na atentat na našega vojaškega odposlanca v Sofiji. Ta odgovor je prišel. Bolgarska vlada je izjavila našemu poslaniku v Sofiji, da pristaja na vsa zadoščenja, ki smo jih zahtevali. Mi z razumljivim zadovoljstvom beležimo, da je Bolgarska to pot dala zadoščenje naši pravici to izpolnila svojo dolžnost. Naša javnost bo z odobravanjem vzela na znanje sklep bolgarske vlade in to tem preje, ker je bila naša nota, četudi strogo v mejah mednarodnega prava, vendar skrajno odločna. Toko bo ta nezaželjenl spopad brez daljnih in opasnih pretres-Ijajev spravljen iz dnevnega reda.
Konec izjemnega stanja.
Sofija, 8. novembra. (Bolg. brz. ag.) Obsedno stanje, ki je obstojalo še v nekaterih okrožjih izza poslednjih komunističnih nemirov, je vlada razveljavila, tako da so sedaj odpravljene izjemne mere v vsej državi.
Bolg. poslanik v Parizu.
S o f i ja, 8. novembra. (Bolg. brz. ag.) Francoska vlada je odobrila imenovanje Morfova za bolgarskega poslanika v Parizu.
Naša kraljairska dv^ika poseli Ullgeranda.
Beograd, 8. novembra. (B) Spomladi leta 1924 posetita Nj. Vel. kralj in kraljica predsednika francoske republike Milleranda v Parizu. Ta poset bi se bil imel izvršiti to jesen, pa je bil zaradi prestolonaslednikovega krsta preložen. Za ta poset se bodo delale velike priprave, ker bo to prvi službeni poset našega kralja predsedniku francoske republike in francoskemu narodu.
Prepovedan komunistični kongres.
Beograd, 8. novembra. (Z) Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo včeraj neodvisni delavski stranki, da se ji ne more dovoliti prireditev kongresa, ki je določen za 19. to 20. t. m,
ütelk© vprašanje.
Beograd, 8. novembra. (B) člani naše paritetne komisije, ki so vodih pogajanja. v Rimu, so sedaj v Beogradu in čakajo daljnjih navodil vlade v vprašanju spora z Italijo. Sodi se, da se bo reško vprašanje rešilo brez nadaljnjega dela paritetne komisijo in da bodo njeni člani razrešeni dolžnosti. Ko bo rešen naš spor z Italijo, se sestavi strokovna komisija! ki bo imela nalogo, skleniti z Italio trgovinsko pogodbo to potrebne konvencije glede prometa, pošte in dr., kar je v zvezi s sklenitvijo trgovinske pogodbe.
VOLITVE V AMERIKI.
New York, 8. novembra. (Reuter.) Dopolnilne volitve v senat, v zakonodajne korporacije in v mestne svete skoraj niso izpremenile razmerja posameznih strank.
Dunaj, 8. novembra. (K) Vremenska napoved za 9. novembra: Oblačno, deloma padavine in padanje topline do blizu 0°. Na gorah sneg. Slabo ,vreme bo naibrže trajalo »skaj dni.
Divni prevrat na Bavarske!
VSada odstavljena. — Hitler sestavil novo vlado. — Državna bramha koraka proti fionakovem. — Delna zasedba mesta.
Monakovo, 8. novembra. (K) Generalni državni komisar von Kahr je prečital v Bürgerbräusaalu manifest nemškemu narodu. Na koncu so mu burno ploskali.
Ko je Kahr končal svoj govor, je vdrl v dvorano Hit ler s približno 600 oboroženimi ljudmi. Izjavil je, da je sedanja vlada odstavljena in imenoval novo vlado, ki obstoja iz prejšnjega policijskega predsednika P ö h n e r j a kot državnega upravnika, generala Ludendorffa kot deželnega poveljnika, generala von Lo s s o v/ a kot brambnega ministra, Hit lerja kot političnega svetovalca in policijskega polkovnika Seis-serja kot policijskega ministra.
Ob 10.30 zvečer prodirajo bojne zveze Oberland proti Monakovem in so že dospele v mesto, kjer so za-
sedle nekaj trgov. O zadržanju državne hrambe ni nič znano. Baje soj se s Hit lerjevimi četami pobratile/ Ob 10.45 ponoči so zasedli brzojavni urad. Usoda Kahrova še ni določena.
Berlin, 8. novembra. (K) Policij'a zai pobijanje oderuštva je zalotila proti-zafeonito devizno centralo, ki jo je obratoval neki krojač. Zaplenila je 10.000 dolarjev tujih valut in veliko množtođ nemškega denarja ter prijela krojača in vso njegovo rodbino.
Berlin, 8. novembra. (K) Na včerajšnji plenarni seji nemškega osrednjega odbora za inozemsko pomoč sö je ugotovilo, dia je beda otrok na Nemškem strašno velika;. Po poročilih zastopnikov posameznih dežel in občin se je bati, da na tisoče otrok ne umre od lakote.
Zarote ne
Budimpešta, 8. novembra. (K) Kakor poroča »Pester Lloyd«, je našla policija med zaplenjenimi spisi pri prijetem poslancu Ulainu tudi formalno državno pogodbo s Hitlerjevo skupino na Bavarskem. V tej pogodbi prevzema Ulain za slučaj, da pride na krmilo kabinet desničarskih radikalcev, obveznost, da podpira Hit ierjevo vlado s četami in pošiljanjem živil. V posebnem načrtu so določeni ukrepi, ki naj se store, ako se posreči puč. Med spisi se nahaja tudi seznam članov nove vlade, kakor julij Gömbös, Ulain, Bela Szemere in Štefan Szabo-Nagy-atad.
te Silila in f^snčila.
London, 8. novembra. (W) Državni podtajnik za zunanje posle je izjavil, da Nemčija ni doslej napravila nobenega poštenega poskusa), da bi zadostila svojim obveznostim. Glede predlagane konference strokovnjakov je rekel, da upa, da bo doprinesla do odkritja in zagotovitve v inozemstvu skrite
nemške imovine. Kar se tiče separatističnega gibanja v Nemčiji, je izjavil državni podtajnik, da gre za vstajo, ki jo je organizirala pocestna sodrga in da angleška vlada ne bi mogla priznati separatistične države.
Sklepi veleposlaniške konference.
Pariz, 8. novembra. (W) Veleposlaniška konferenca objavlja v uradnem poročilu o svoji današnji seji, da bo še danes objavila navodila, ki jih je poslala dne 3. oktobra in 3. novembra predsedniku medzavezniške kontrolne komisije v Berlinu generalu Nolletu, ki gredo za tem, da se zagotovi obnovitev poslovanja kontrolne komisije v Nemčiji. Veleposlaniška konferenca je nadalje sklenila storiti korake pri holandski vladi to jo pozvati, da ne dovoli, da bi se nemški prestolonaslednik Viljem odpeljal v Nemčijo, kakor tudi pri nemški vladi s pozivom, da ne pusti prestolonaslednika v Nemčijo, ker se nahaja na listi vojnih krivcev, čijih izročitev so zahtevali zavezniki
Republikansko gibanje na Grškem.
Važne izjave ministra Aleksandrisa. — Vlada brez moči — Dvojna možnost
revolucije. — Vloga Venizelosa.
Beograd, 8. novembra. (Z) Z današnjim orijentnim ekspresnim vlakom sta se peljala skozi Beograd iz Aten v Francijo bivši grški minister za zunanje stvari Aleksandris in general Oto-neos. Minister Aleksandris potuje v Pariz, kjer prevzame mesto predsednika grške delegacije v reparacijski komisiji. General Otoneos je bil več let guverner v grški Makedoniji to je igral veliko ulogo pri ustvarjanju sedanjega režima na Grškem. V Atene se je povrnil pred prevratom po polomu na maloazijski fronti. Otoneos je eden najintimnejših prijateljev generala Gona-tasa in Plastirasa in ga smatrajo kot velikega prijatelja Venizelosa. Zato je gotovo, da potuje v Pariz, kjer se nahaja Venizelos, v politične svrhe.
Minister Aleksandris in general Otoneos sta izjavila na kolodvoru v Beogradu novinarjem, da se je republikansko gibanje na Grškem zadnje dni zelo razširila Dnevno se vrše po vsej deželi številna zborovanja. Oblastva so brez moči Na zadnjem republikanskem shodu v Atenah je prišlo do demonstracij. V takem ozračju je sedanji vladi na Grškem pač težko preprečiti prihod republikanske vladavine. Proglasitev republike je le še vprašanje kratkega časa. Večina odgovornih politikov si je o tem na čistem, deljena so le mišljenja glede načina, kako naj se ustvari republika na Grškem.
Ena skupina), ki jo tvorita stara republikanska stranka, in pa vojaška stranka: z generalom Pangalosem in poveljnikom mornarice admiralom Hadžikiri-akosem na čelu in ki je že vsled tega važna, ker predstavlja mnenje vojske in mornarice, zahteva, naj sedanja vlada tako? dekretira posebno ljudsko glasovanje po Grškem, kjer naj narod odloči, ali je za monarhijo ali za republiko. Ta skupina je zanimiva zato, ker hoče pripraviti pot republiki z revolucijo in
ker je doslej dala dovolj dokazov za svojo energično akcijo.
Draga skupina, v kateri je venizeli-stična stranka z generalom Dinglisem, je tudi za republiko, misli pa*, da bi bilo bolje, da se prej izvedejo volitve v parlament, ki so določene za 2. decembra t. 1., potem pa naj odloči nova zbornica, ali hoče imeti monarhijo ali republiko. Ta odločitev nacijonalistične skupščine naj se potem stavi na glasovanje grškemu narodu, da se izjavi Tudi to bi bilo v stvari ljudsko glasovanje, toda šele po volitvah v parlament in ne, kakor želj prva skupima, pred volitvami. Dasi izjavlja general Otoneos, da potuje v Pariz v zasebnih poslih, je vendar brez dvoma, da hoče vprašati Venize-los;a za mnenje glede stališč obeh skupin.
Atene, 8. novembra. Da se ovira razširjenje republikanskega pokreta in preprečijo spori med venizelisti in republikanci in da poneha časopisna kampanja, ki se je začela pred par dnevi, je vlada sklenila sklicati k skupnemu posvetovanju glavne voditelje obeh skupin, da se sporazumeta^ dokler vlada ne opredeli svojega stališča na podlag! informacij, ki jih pričakuje iiz inozemstva.
Današnie prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Smrt majke Jugovičev«. R. F.
Opera: »Nikola Šubic Zrinjski«. Red B.
Kino Matica: »Ne želi svojega bližnjega žene«. I. del.
Kino Tivoli: »Pustolovka iz Mont® Carla«. I. del.
Kino Ideal: »Skrivnost cirkusa Eddie» Polio«. III. del.
Kino Ljublj. dvor: »Žena in svet«.
Nočna lekarniška služba v Lj'ubljanl:
Tekoči teden: lekarna Sušnik, Marijin trg in Kuralt, Gosposvetska cesta.
Pred reakcilonar-no vlado v Mamci
Ođ nršega stalnega berlinskega
dopisnika*
EL. Berlin, 7. nov.
optimizem, ki ga je g. Stresemann še pred par dnevi razkrival vašemu zastopniku, ni bil utemeljen. To nam pctrjujejo dogodki.
Na Saksonskem je morala državna bramba, o kateri se ve, da je njeno vrhovno vodstvo protirepublikansko, vseskozi reakcijonarno in monarhistično, odstraniti s silo komunistično - socija-listično vlado, ki je pa konsekventno dvigala republikansko zastavo. Nočemo preiskovati, v koliko se ta čin, ki je z weimarsko ustavo vsekakor nezdružljivi, nikakor ne more opravičevati z ozirom na dejanski položaj. Nočemo tudi raz-motrivati o sredstvih, s katerimi bi se to dalo preprečiti. Povdariti pa hočemo ponižujoče dejstvo, da proslavljajo na-cijonalisti sedaj svoj veliki triumf, hkrati pa se je vgnezdila v srca pravih republikancev in demokratov zavest, da uporablja državna vlada dvojno mero; eno za saksonske socijaliste, drugo za bavarske nacionaliste.
Fundament, na katerem je sezidana sedanja koalicijska vlada, je omajan. G. Stresemann hoče po »pasivni resisten-ci« socijalistov onemogočiti desničarsko diktaturo z »demokratsko diktaturo«. Zdi e, da njegov optimizem še ne leži popolnoma na tleh. Gospod Stresemann pa pozablja, da vsebuje taka diktatura velikansko protislovje, in sicer v toliko, da je vsaka diktatura, najsi pride s te ali ne strani, nasprotna demokratični ideji. Zgodovina nam nudi samo vzgled ekstremnih diktatur: Rusija in Italija stojita na obeh nasprotnih tečajih. Za eno od teh se mora odločiti tudi g. Stresemann. Za Ljeninovo, ali pa Mussolinijevo vlogo.
Ako ne motijo vsa znamenja, mu bo že v par dnevih lahko izbirati. Odločitev bo prinesla sila dogodkov. Nad 50.000 dobro oboroženih, izvrstno discipliniranih vojakov pod vodstvom poklicnih oficirjev stoji nsi meji srednje Nemčije. Na en sam migljaj monarhističnega generalnega komisarja von Kahra, se bo pričel pohod skozi Turingiijo proti Berlinu. Namen je jasen: G. Erhardt zahteva nacijonalistično diktaturo. Ali bo našel g. Stresemann drugega generala Mül'erja, ki bo vodil divizije državne hrambe proti g. Kapitänleutnantu. Ne verjamemo, da bi mogli to vprašanje potrditi. Kar zadeva milijone republikanskih delavcev, pa velja resnica,, da je glad mnogo silnejši kot ideja. Sila njihovih udarcev' ni več tista, kot v marcu leta 1920. Ehrhardt bo našel manj odpora^ kakor Kapp. Morda pa sploh nobenegai. V slučaju namreč, če bi se posrečilo potom spretne taktike maskirati prehod od demokratske republike k nacijonalistični diktaturi. Nekaj desničarjev bi vstopilo namesto socijalistov v vlado, »revolucija« bi bila končana...
In zavezniki? To vprašanje je sedaj v ospredju. Za enkrat gledajo zavezniki v vražji kotel. V Parizu so se dozdevno vršile zaupne konference. Pet let po zadnji Wiisonovi noti, po kateri je padla v Berlinu imperijalistična monarhb jai, pač Evropa ne bo trpela, da bi ljudje, ki jim ima pripisovati vso svojo bedo ponovno zgrabili oblast v svoje roke.
Iz prosoztnep žiulpjs.
— Trostov koncert. Kadarkoli pride naš pianist Anton Trost z Dunaja v Ljubljano. smo ga vsikdar veseli vsi, ki smo skozi leta radi hodili poslušat njegovo virtuozno igro in katerim je bilo vedno žal, da ga nimamo stalno v svoji sredi. Tudi v pondeljek zvečer. Prednašal nam je najprej Bachov preludij in fugo v Es-duru za orgije v priredbi Busonija za klavir. Iz dela je žarel nedosežni mojster polifonnega sloga katerega je Trost interpretiral s prozorno tematiko in popolnim obvladanjem instrumenta. V oblikovno in vsebinsko znameniti romantični peterodelni Brahmsovi senati v F-molu ter v pestro harmonični barvitosti nasičeni sonati Skrjabina se je odlifcoVal Trost s sijajno, bravurno tehniko in detajlno izdelavo. Njegov udar je mogo-; en, pa istotako mehak kadar je potrebno. Končno smo poslušali še po eno Chopino-’ ib balad, noeturnov in etud, vse z naslado in občudovanjem. Koncertantu je publika radostno aplavdirala. _ Lahko bi jo bilo sicer mnogo več; kdor ni prišel, mu je za velik umetniški užitek, ki nam ga je pripravil Trost, po pravici lahko žal.
— Književno naznanilo. V založbi juri-dične fakultete v Lubljani je ravnokar izšla knjiga: R. Kušej: »Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«, XII. in 488 strani velike osmerke. Subskribentom v Ljubljani se bo knjiga dostavila v prihodnjih dneh, ostalim se bo poslala po pošti. Naročila na ostalo naklado sprejema podpisani dekanat. Cena broširani knjigi 80 Din, vezani 90 Din. — Dekanat juridične fakultete v Ljubljani.
— Novo delo Tolstega. Kakor poroča »Journal des Debats«, izide v bližnji bodočnosti neznano delo Tolstega »Povest ruske seljaklnje«, ki e bilo za vlade ruskega carja prepovedano.
Selimo
Sokolski Tabor!
ICrifiki fašizma.
Znani ! talijanski mislec, filozof in sociolog ter zgodovinar Guglielmo Ferraro je napisal pred kratkim splepne besede svojega najnovejšega dela »Da Fiume a Roma«, v katerem je podal svoje kritične misli o fašizmu. Da je Fer-rero kljub neodvisnosti svojega duha tudi polnokrvni Italijan, je naravno. Tega mu niti ne zamerimo, dasiravno se je vestno potrudil, zbrati vse pozitivne uspehe fašizma in utemeljiti z znanstvenega stališča njegova načela in njegovo miselnost. Teh se tu ne nameravamo dotikati. Izvzeti pa hočemo negativne momente. Evo:
Parlamentarni sistem vladavine se je ponižal do komedije. Novi režim ni napravil niti velikih pogrešk, niti je ustvaril kaj velikega. Skrbel je predvsem za utrjevanje svoje moči, za svojo bodočnost. V tem ni zaostal fašizem za nobeno drugo revolucijo. V vseh drugih vprašanjih, kjer je šlo za interese države in naroda, pa je storil fašizem, kolikor je mogel: namreč — nič Ker je vlada zamašila parlamentarizmu usta, je postala jetnik srednjega sloja in velefinančnih krogov Ta dva činitelja sta ji pripomogla do oblasti, njima se mora pokoriti. Velefinančniki so njeni posredovalci, ker ji jamčijo za naklonjenost tiska. Služba, od katere zavisi obstanek vlade. Vlada se sicer ne boji parlamenta, zato pa se trese pred javnim mnenjem hujše kot vse dosedanje vlade. Črne srajce pa dobavljajo nižji sloji. Toda interesi velefinačnih krogov in malih ljudi gredo narazen. Recimo v vprašanju najemnine...
Ne verujem tudi, pravi Ferrero, da bi mogle pričakovati državne finance od tega režima svojo rešitev, ako ne bi nastal kak čudež. Svet še ni videl revolucije, ki bi jasno kalkulirala in štedila. Revolucija in zapravljanje javnega denarja sta bila od nekdaj v sorodstvu. Tudi ta vlada bo živela od dolgov in bo omahnila onega dno, ko se bodo izsušili krediti. 18. oktobra 1922, na predvečer pohoda proti Rimu, sem napisal članek pod zaglavjem »Prašek«... V tistem članku sem dejal: Parlamentarna demokracija z majhno privaitno vojsko, ki bi imela služiti eni stranki, je brezmi-selnost, ki se ne more dolgo vzdržati... Ta vojska je kakor prašek, ki pride v kolesje žepne ure in jo ustavi. Ura, ki jo je ta prašek ustavil, je ustava. Dokler ta manjšina vlada nad večino, je je država ura, ki ne gre in ki ni za nobeno rabo... Medtem je postal tisti prašek nekoliko večje zrnce peska. Kaj je diktatura? Je roka, ne glava — je organ za akcijo in ne vodilni razum. Diktatura ne more roditi ideje, je ne more razčiščevati. Ona mora izpeljati le zreli projekt. Zgoditi se more to le po načrtu. Če pa ni načrta, čemu potem diktatura? Zato operira diktatura v praznini in se mora prej ali slej zamotati v ona protislovja, ki so se očitala legalni vladavini. Na tej bolezni bolehajo vse evropske države. Nikdo ne ve, kaj hoče. Vse je v stalnem konfliktu. Kaj hočemo? Hočemo mir in vojno, silo in pravo, tiranstvo in svobodo, štedenje in zapravljivost, proračunsko ravnotežje in deficit, varnost in avanturo. Današnja doba je proti parlamentarizmu, ki mu pripisuje slabost. Ali ta slabost je vko-reninjena v dvoličnosti modernega duha, ne v pogreški te ali one vlade. Dokler ne bomo vedeli, kaj hočemo, bodo vse vlade nihale,, najsi vozijo pod to ali ono zastavo. Težnja po diktaturi je romantična maskerada upadlega poguma. Mnogi žele diktatorja, ker upajo, da bo vedel, česar nikdo ne ve, da bo izumil univerzalno zdravilo za vse bolezni sveta. Rdeči ali beli diktator, o katerem sanja človeštvo, bi moral biti čudotvo-rec. Takega čudotvorca pa ni in ga ne bo!
Beli skaip^r«
Lloyd George je postal Su (Sioux). Ko je prišel v Minneapolis, ga je sprejel veliki načelnik plemena, »Hrabri Orel«, v svojem wigwamu pod znamenjem svojega telesa (totem je rodovni simbol severnoameriških Indijancev, večinoma živali, redkeje rastline, katerih podobe so člani istega rodu običajno no7 sili tetovirane na životu), ga prepustil v število svojih molojcev ter obdaril z imenom »Dvojni Orel«, poklonivši se tako bojnemu delu in naporu za mir starega velikega britanskega »kacika« (poglavarja, (L. George, na ta način adoptiran, si je poveznil na glavo susko bojno čelado pisano perjanico, je vzel v roke lok In puščice (to ga je pihnil!), se usedel kraj zborovalnega ognja na lastno zadnjico poleg velikega glavarja, da sta skupaj popušila lulo duhana, mirovni kalumet.
Ti podatki so pristni, prihajajo naravnost iz Londona. To je bil prizor za bogove. Toda zdi se, da Vakondah ne ščiiti več svojih rdečih otrok, ker dopušča tako sumljive posetnike. Pred davnimi leti bi bil rdečokožec vprašal svojega gosta: »Ali ni moj brat Bledi Obraz Imel včasi razklanega jezika?« • ~ »Oagh!« bi bil odgovoril Galec Lloyd George z neopredeljivim nasmehom.
ffaredira radikalna stranica m drl, nanteMence.
Izpolnjujoč program Narodne radikalne stranke in obljube g. predsedniku Osrednje zveze drž. nameščencev glede izboljšanja stanja državnih nameščencev in spremembe nezadovoljivih točk službene pragmatike in uvrščenj so se poleg tega, da je g. min. n. r. dr, Županič v Beogradu pretečeni teden na vseh merodajnih mestih že posredoval, odno-slali sledeči brzojavki:
I.
Klubu Narodne radikalne stranke
Beograd, Narodnia skupščina.
Prosimo nujno, da se v interesu države upravičenim zahtevam zveze uradniških udruženi, ugodi, razvrstitev in pragmatika izpopolni, državnim nameščencem z zadostnim izboljšanjem gmotnega stanja vrne ugled.
Akcijski odbor NRS v Ljubljani Dr. Župamič, Jurkovič.
JI.
Pašič, min. predsednik
Beograd,
Blagovolite sprejeti delegata drž. nameščencev Lileka, da Vam, gospod predsednik, ustno poroča o točkah službene pragmatike in uredbe o razporeditvi, katere žele nameščenci nekaterih kategorij, da se izpopolnijo odnosno iz-premene. Uverjen šem o pripravljenosti vlade, da bo zasigurala po možnosti nameščencem dostojno eksistenco in ugled.
Dr. Niko Županič, minister n. r.
Ceferum censso...
»Prepričan sem, da boste marširali tudi v drugo smer, ako vam to velim«, tako ali enako se je izrazil Mussolini proti svojim fašistom povodom zadnjih fašistovskih slavnosti.
Mišljena smer nam je znana. Menil je nas, to je na dlani. V kotlu italijanskih političnih strasti vre; vsaka eksplozija se pa udejstvuje le proti strani najmanjšega odpora. Po Grčiji bi prišli na vrsto edinole mi.
Psihologija mas in njih voditeljev je čudna stvar. Do gotove točke vodi voditelj; a ko je razbelil strasti, postane voditelj sam suženj mas in vrtoglavi z njimi ali do zmage, ali do pogube. Za jeziti klicanih elementarnih sil ne mo re več.
In tu leži nevarnost pri zamotanih problemih evropske politike. Rusije ni več in je dolgo še ne bo, one Rusije, ki je raje tvegala svetovno vojno, nego da bi pripustila, da se potepta Srbija in z njo Jugoslovanstvo. One Rusije ni bilo takrat, ko se je zaključil mir, ki nas j$ oropal za tretjino naših najboljših ljudi. Francija nam trenutno sicer pomaga, pa ne varajmo se, mi smo za njo vendar le prilika na svetovni šahovski deski, prilika, katero se po potrebi žrtvuje, da se dobi igro.
A vendar Slovenci nismo sami! Troje bratov nas je. — Ali jih ni bilo že enkrat v davnih davnih časih tam gori na Moravskem? Ali se hoče mar zopet ponoviti prežalostna zgodovina slovanskega bratovskega spora? Da se ^poruši država, da triumfira vrag, da leži Slovan zopet na tleh pod kleto tujčevo peto? Le glejte na vse strani sveta! Povsod narodi, ki škodoželjno gledajo naš notranji prepir in nestrpno čakajo tre-notka, da se poruši streha, ki naj bi nam vsem dala mirno zavetje.
Vzdramimo se, oklenimo se v bratski slogi! V edinstvu je moč, v razkolu propast! Ako nas bratovska ljubezen še ne more vezati, naj nas veže črt, neizprosni črt proti sovragu. Saj vemo, kdo so naši sovragi, saj vemo, kako teptajo naše neoisvobojene brate, saj vemo, kako bodo teptali nas, če nas zasužnijo. Bodimo zedinjeni do zadnje kaplje krvi! Premotrivajmo vse politične pojave, notranje im zunanje, le iz vidika Jugo-slovenstva — in nepremagljivi bomo sedaj in v naši svetli bodočnosti!
V. P.
te boljševičke RmsIIs.
Boljševiki in Nemci.
Najzanesljivejši del boliševiške _ rdeče armade je njena zračna flotilja, ki 1° bolj. ševiki na vso moč ojačujejo. Sploh vršijo boljševiki velike vojaške priprave, s katerimi so po vseh znakih Nemci v najtesnejši zvezi.
Z ozirom na nemške dogodke se izražajo boljševiki zelo dvoumno. V javnosti trdijo, da se sovjetska vlada noče vmešavati v nemške homatije, njihovo časopisje pa jih poziva, da naj podpirajo nemški pro, letarijat v boju proti kapitalizmu. Daši stoji sovjetska vlada v formalni zvezi z nemško, se vendar bavi Trocki odkrito z vprašanjem, kako bi bilo mogoče strmoglaviti to vlado.
Boljševiška zarota v Rigl*
V Latriji so odkrili veliko vohunsko organizacijo in načrt za razstrelitev muni-cijskega skladišča. V tej aferi je najbolj kompromitiran sovjetski poslanik Kapp.
Rasul© demokratske itrsn&e Rs Stajarsicem.
(Iz demokratskih vrst.
Položaj po osvobojenju.
Demokratska stranica je imela po osvobojenju v Mariboru ugoden teren in če bi bila imela sposobno vodstvo, bi bila gotovo postala eden najvažnejših činiteljev tudi na vsem ostalem severnem ozemlju Slovenije. Desorijentacija, ki je nastala po osvobojen ju v strankarskem oziru, je naravnost sarma silila napredne in narodne elemente v močan skupen tabor, ki naj bi prevzel v javnosti vodilno vlogo in privedel nastale de-solatne razmere do konsolidacije. Nova doba je zahtevala novih političnih vrednot in novih smeri. Mariborski slovenski element izza predvojnih in vojnih časov je dobil s priselitvijo primorskih in koroških beguncev in priseljencev krepek prirastek, ki je pomenjal v vsakem, posebno pa v narodnem in naprednem oziru velik plus. Narodne radikalne stranke takrat pri nas še ni bilo, obstojala je torej samo ena napredna stranka — demokratska in k tej je, čeprav ne kot članstvo, gotovo pa kot so-mišljeništvo, pripadalo skoro vse zavedno in napredno slovensko meščanstvo. Številni novi priseljenci, posebno oni iz Primorske so se tudi sami ponudili demokratski stranki, ne samo kot pristaši, ampak tudi kot delavci. Toda — zgodilo se je nekaj nerazumljivega. Klika, ki je imela takrat vso oblast v tej stranki, je sodelovanje novih moči odklonila, ne ravno direktno, pač pa indirektno na način, ki je jasno govoril, da se novih'ljudi boji zato, ker bi morala ž njimi deliti vodilna mesta v stranki. To je bil prvi vzrok, da so se množice novega meščanstva obrnile od demokratske stranke in iskale zatočišča drugod pri socijalnih demokratih, klerikalcih in tudi pri komunistih; velika večina pa se je oklenila nove narodno - socialistične stranke, ki je s svojim prvim nastopom mnogo obetala.
Usodno »reševanje«.
Dve leti po osvobojenju je bila strankarska diferencijacija novega mariborskega meščanstva že večalimianj popolnoma dovršena, s tem pa je Mia tudi demokratska stranka potisnjena na zadnje mesto. Isti proces se je izvršil tudi na deželi, kjer so se napredne mase, ki so tvorile poprej večal imen j enotno fronto, 'razdelile na samostojneže, socijaliste in. narodne socijaliste. V demokratskem taboru je ostala le še maloštevilna inteligenca in polinteUgenca, ki je bila preveč komadna, da bi si poiskala novih, razmeram bolj odgovarjajočih smeri. V tekem stanju so nas zatekle tudi nove volitve v komslituanto. Komaj nekaj sdnov pred temi volitvami so se demokratski voditelji zavedli resnosti situacije in se pričeli gibati, da rešijo kar se še rešiti da. To njihovo reševanje pa je bilo tako nerodno in od temelja pogrešeno, da je stranki več škodovalo nego pa koristilo. Pričeli so se prirejati shodi; na deželo so se pošiljali agitatorji; toda vse to ni pomagalo nič. Stranke, ki ljudstva celili par let ni poznala, tudi ljudstvo sedaj, ko je iskala njegove pomoči, ni hotelo poznati. Tudi kandidatna lista sama je bila nesrečno sestavljena. Izid volitev je bil porazen. Stranka ni dobila niti količnika in le tedanjemu volilnemu redu se mora zahvaliti, da je bil izvaljen nosilec — dr. Vekoslav Kukovec.
Mariborska klika.
Človek bi pričakoval, da se bodo voditelji stranke vsaj sedaj zavedli in pričeli delovati na novih temeljih; to se pa zopet ni zgodilo. Mesto v resnem deluj, je tratila mariborska demokratska klika svoje energije v medsebojnem in-trigiranju in ljubosumju ter v iskanju raznih protekcij za svoje najožje. Na raznih sestankih ožjega iin širšega odbora se je sicer vsakokrat govorilo o potrebi živahnega delovanja, toda do delovanja samega ni prišlo nikdar. V Mariboru samem se je osnoval tudi nekak demokratski klub, toda sestanki tega kluba so nudili pravo cirkuško sliko. Vse delovanje tega kluba je obstojalo v dolgoveznem osebnem prepiranju, ki je resnejše ljudi tako odbilo, da se po prvih dveh, treh sestankih sploh niso več odzvali vabilu in je klub kmalu mimo zaspal. S tem je zaspalo za dolgo dobo tudi sploh vsako delovanje demokratske stranke. Tekoče agende so se reševale v zaključnih konventikljih za gostilniško mizo pri »Craem orlu« ali pa v »Grajski kleti«. Toda demokratska stranka kot taka je vendar še životarila dalje, to pa v glavnem radi tega, ker je bila vsled svoje moči v južnejših in vzhodnejših delih države kot koalicijska skupina na vladi. ŠtevOne vrste uradni-štva so priznavale svojo pripadnost k tej stranki sploh samo še radii tega. Na deželo iz Maribora ni šel nihče, pa tudi v mestu samem ni Mio nobenega širšega sestanka, nobenega shoda. Razbitje koalicije z Narodno radikalno stranko in temu sledeč razpis volitev v Narod no skupščino, je komaj znova prebudil demokratsko omizje pri »Črnem orlu«
Maribor, 7. novembra.
Irajski kleti«, da je pričelo zopet r,. a delovanje. Med tem časom sta se u-a preselila iz Celja v Maribor tudi dr. Kukovec in Vekoslav Špindler, ker sta smatrala, da ustvarita s tem možnost novega delovanja in razvoja. Sama sta bila prepričana, da bosta v Mariboru ozdravila gnilobo in lenobo v vodstvu stranke, pa tudi gostilniško omizje je bilo mnenja, da bosta ta dva gospoda delala čudeže. Nekateri prejšnji mariborski voditelji sicer niso bili popr no-ma zadovoljni s priselitvijo dr. Kv v-ca in Špindlerja, ker so se bali, c M spričo teh dveh novih zvezd lahko potemnela njihova slava, toda' na drugi strani so pa le bili vsi zadovoljim, češ, le naj delata ta dva mesto nas; za to, da bomo uspehe njunega dela pobirali mi, za to bomo že skrbeli. Oba nova gospoda pa nista storila ničesar: pomnožila sta le družbo pri gostilniški mizi in vse je ostalo pri starem.
Zaslužen polom.
Volitve v narodno skupščino so zatekle mariborske demokrate popolnoma nepripravljene. Sprva od presenečenja sploh ‘niso vedeli, kaj naj počno; komaj par tednov pred volitvami so zbobnali vse kar leze in gre ter poslali na shode in na agitacijo. Tu pa se je postavila na pot nova ovira — prazna blagajna! Kje dolbiti denar "a agitacijo? Apel na somišljenike je Kal brez uspeha; veljaki so odrinili i voj ih mošenj komaj kak stotak. To ni zadostovalo; treba je bilo seči po posojilu. Po dolgem posvetovanju in kalkuliranju so se našli končno žiranti in se je našlo tudi posojilo. Kalkuliralo se je tako: dr. Kukovec bo kot nosilec liste gotovo izvoljen, najbrže pa bodo razen njega izvoljeni še trije drugi. Koalicija z radikali se bo gotovo obnovila, ker radikali brez nas ne bodo mogli živeti; morda pa 'o-mo izšli iz volitev celo tako močni, Ja ram bo poverjena sestava nove vkde. Na vladi bomo torej gotovo in če bomo na vladi, bomo tudi že našli kritje za naše volilne izdatke! — Račun je Ml lep, toda napravljen brez krčmarja. Stranka je — kakor je moral pričakovati vsak objektiv en poznavalec razmer — propadla. Tudi nosilec liste sam ni Ml izvoljen. Vtis, ki ga je napravil volilni rezultat na to družbo, je Ml naravnost strašen. Dr. Kukovec se je zaprl v svoje stanovanje in se par dni sploh ni prikazali v javnosti. Žiranti so si pulili lase.
Obupna situacija.
Stara mariborska klika se je jezila na dr. Kukovca in Špindlerja, češ, da sta onadva kriva poraza, ker nista izpolnila onega, kar je od njiju pričakovala. Toda nekaj upanja je vendar še ostalo — nada, da se vendar še obnovi koalicija. Razvoj političnih dogodkov od volitev do danes pa je ubil še to nado in danes se nahajajo v razsulu še zadnji ostanki demokratske stranke v Mariboru in na Štajerskem. Par milijonov dolga ne najde nikjer kritja; tajništvo mora vsakokrat posebej zbirati prispevke za kritje izdatkov in plač, plačevati pa noče nihče; strankino glasilo »Tabor« je padlo na bornih 1600 izvodov, od katerih jih je komaj 1000 plačanih in izkazuje ogromen deficit, tako da mora že odpuščati urednike in sotrudnike in so mu dnevi šteti. Temu se pa pridružuje še vedno naraščajoči razdor med dr. Kukovcem in Špindlerjem na eni ter ostalo skupino na drugi strani. Na eni zadnjih odborovih sej so se ostali mogočneži obnašali napram dr. Kukovcu tako, da so ga skoro ven vrgli in je stari vo-ditej stranke te svoje tovariše sam označil za koristolovce in klibairje ter priznal, da je stranka za vedno obsojena na smrt. In res, če pridejo danes nove volitve, demokratska stranka na Štajerskem ne bo dobila niti tretjino glasov, ki jih je dobila letos 18. marca. Sicer pa gotovo nikomur ni žal, da je propadla ta ohola frakarska klika, ki je na tak zlovesten način zlorabljala lepo ime demokracije.	Demokrat.
Bz Romunije.
Pogajanja z Rusijo.
B u k a r e š t a, 8. novembra. (B) Ministrski svet je odobril predlog ministra za zunanje zadeve, da se s sovjetsko vlado zopet začno Pogajanja, toda samo o tegovimskih in industrijskih vprašanjih. Romunska komisija odpotuje v Tiraspol, da se sestane s sovjetski) delegacijo.
Sanitarna konvencija.
Bukarešta, 8. novembrai (B) Romunska vlada je odobrila predlog kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev glede sklenitve sanitarne konvencije.
Ameriško posojilo.
Beograd, 8. novembra. (Z) Po vesteh iz Bukarešte je ponudil ameriški konzorcij Romuniji posojilo v znesku 30 milijard romunskih lejev. Kot jamstvo za to posojilo zahteva vrelce nafte v
Romuniji
Dnevne
—^ Odlßsovanla. Z redom Karadjordje-Ve zvezde IV. razreda Je bil odlikovan g. Ranko Trifunovič, pomočnik ministra notranjih del. Z redom Sv. Save III. razreda je bil odlikovan g. dr. Ernst Cimi6, kraljevski namestnik v Zagrebu. Z redom Belega orla V. razreda je bil odlikovan g. Toma Popovič, narodni poslanec. Z redom Sv. Save IV. razreda je bil odlikovan narodni poslanec g. Anton B e širo vi č.
— Odlikovanje velikih županov. Z redom Sv. Save III. razreda so bili odlikovani veliki župan v Splitu dr. Peter Grizo-E o n o , veliki župan v Požarevcu Peter Dragomirovič, Vaša Alekšič, veliki župan podvinske oblasti, dr. Gjorgje Bo ško vi č, veliki župan v Vranji, Dobriča Matkovič, veliki župan bregalni-ške oblasti, Jan. Krasojevič, veliki župan v Mostarju in Aleksander Savič, veliki župan kosovske oblasti. Z redom Belega orla V. razreda sta bila odlikovana Milan Nikolič, veliki župan v Sarajevu In Svetislav Paunovič, veliik župan vr-baske oblasti.
- Iz konzularne službe. Konzularni trgovinski oddelek v ministrstvu za zunanje zadve objavlja preko Presbiroja sledeče: Kraljevska vlada je izdala eksekva-tur tem-le konzulom: za Anglijo g. Charlesu Alexisu Gregu v Sarajevu, za Italijo g. Lodi Romano v Zagrebu in g. Per-sico Giovanni v Dubrovniku, za Češkoslovaško g. Bohuslavu B e n e š u v Splitu, za Holandijo g. Milivoju Crnadaku, častnemu konzulu v Zagrebu, za Dansko g. dr. Milošu Petronijeviču, častnemu konzulu v Beogradu, za Portugalsko g. Dragotinu Š t r u c e 1 j u, častnemu konzulu v Ljubljani in za Francijo g. Walterju Alfredu H e i k e 1 u v Beogradu.
— Imenovanje. Za profesorja v 6. či-novnem razredu na rudarski šoli v Celju je imenovan kontraktualni profesor na isti šoli £. Andrej Torkar. Za geometra z letno plačo 3000 Din je imenovan v oblastni direkciji v Novem Sadu g. Jeras Vazi-lij Iz Ljubljane.
— Z beograjske univerze. Za honorarnega profesorja primerjajočega bogoslovja na teološki fakulteti je imenovan minister Ver, g. dr. Vojislav Janjič, za profesorja krščanske arheologije pa je imenovan g. dr. Vlado Petkovič, dekan filozofske fakultete. Predavanja na filozofski fakulteti se prično 10. t. m
— Minister n. r. g. dr. Niko Žnpanlč je sinoči odpotoval v Belokrajino.
— Krstna slava vozarskega eskadrona Dravske divizije. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršil v Nušakovi vojašnici običajni obred lomljenja kolača, takozvana krstna slava vozarskega eskadrona Dravske divizijske oblasti. Ob določeni uri so se zbrali v primerno ozaljšani jahalnici predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Videli smo polnoštevilno zbrani konzularni zbor, nadalje g. mag. ravnatelja dr. Zarnika ter mnogo drugih odličnih funkcijonarjev. Na čelu častniškega zbora se je pojavil novi komandant divizije g. general Stojanovič in njegov pomočnik general Z Ivkovič. Goste je sprejemal domačin gosp. major Fran M a s e k. Obred lomljenja kolača je izvršil katoliški vojni superijor g. K1 o b o v s, nato je godba zaigrala državno himno, g. major Masek pa je v kratkem nagovoru omenil zgodovino vozarskega eskadrona, ki je tokrat prvič slavil svojo krstno slavo v domači garniziji. Sklepoma je pozval vojake in navzoče goste, naj zakličejo vrhovnemu komandantu, kralju Aleksandru trikratni »Živijo«. Nato je čestital eskadronu komandant divizije, general Stojanovič. Po oficijelnem delu so predvajali redovi in podčastniki izborno uspele jahalne in skakalne točke. Za lepo uspela Izvajanja so želi obilno priznanje, precejš-bja zasluga pa gre tudi topot komandantu eskadrona g. majorju Maseku.
— Prodaja planinskega doma na Vršiču razveljavljena. Kakor smo poročali, je sklenila kranjskogorska podružnica S. P. D., da proda planinski dom na Vršiču Italijanom za vsoto 50.000 lir. Osrednji odbor S. P. D. pa tega sklepa kranjskogorske podružnice Dl odobril In se prodaja vsled tega ne bo izvršila.
— Izseljevanje v mesecu septembru. V mescu septembru letošnjega leta se je Izselilo iz naše države 1035 oseb, od teh 584 moških in 451 ženskih. Po poklicu jih je bilo 114 kvalificiranih delavcev, 476 nekvalificiranih, 187 poljedelcev, brez poklica 150 In razni poklici 108. Po državah, kamor so se izselili, jih odpade na Združene države Sev. Amerike 549, na Kanado 31, na Argentinijo 321, Čile 16, Brazilijo 89, ostalo Ameriko 5 in Avstralijo 24.
— Pogreb Dobre Mitroviča. Včeraj ob 9. pri dopoldne se Je vršil pogreb bivšega radikalnega poslanca in predsednika beograjske občine Dobre Mitroviča, ki je umrl V inozemstvu. Pogrebni sprevod je krenil s kolodvora v saborno cerkev, kjer je bilo truplo blagoslovljeno, potem pa na pokopališče, kjer je bilo pokopano. Pogreba so se udeležili med drugimi ministrski predsednik Nikola Pašlč, zastopnik NJ. Vel. kralja in skoraj vsi ministri, dalje zastopniki obla-stev ta raznih korporacij. Ko je sprevod krenil po Aleksandrovi ulici, Je postalo nenadoma materi podpredsednika beograjske občine g. Bočiča slabo In je kmalu potem v vozu umrla.
— Za tujce v Beogradu. Mestna uprava v Beogradu je izdala naredbo, da se mo-rafo v dneh od 15. novembra do 15. decembra prijaviti vg tujci pri centralnem prijavnem uradu. Koncem decembra bo mest-ka uprava Izvedla natančno kontrolo in bo ki se ne bodo pokoravali tej naredbi, l2snala Iz mesta.
jOno Ljubljanski dvor.
10., 11., 12. novembra
Najoeija senzacija sedanjosti!
Za mladina! Za mladino!
Predprodaja vstopnic od 11. do 1. ure.
novosti.
— Ureditev škofij. Sv. Stolica Je izdala dne 1. novembra dekret, ki določa, da pripadejo fare krške šlcofije, k: so v naši državi, pod jurisdikcijo lavantinskega škofa. Z dekretom istega datuma je sv. Stolica sporazumno z beograjsko vlado tudi določila, da se podrede župnije, ki so spadale pod jurisdikcijo škofa v Pečuhu, pa se nahajajo v naši državi, pod jurisdikcijo dja-kovskega škofa.
— Prosvetno delo v vojski. Poleg otvoritve tečajev za nepismene se bodo po vseh naših garnizijah uvedla za vojnike tudi predavanja. V to svrho bodo ustanovljeni posebni tečaji, ki se bodo vršili vsako leto v zimskem času.
— Bankovci v priporočenih pismih. —
Dognalo se je, da pošiljajo naši kamnoseki inozemskim tvrdkam, ki jim dobavljajo kamen za nagrobne spomenike, v velkih množinah bankovce po 1000 dinarjev v priporočenih pismih in da gre največ takih pisem v češkoslovaško. Pošte imajo od poštnega ravnateljstva nalog, da na taka pisma posebno pazijo. Kakor hitro poštni uradnik domneva, da bi utegnila biti v pismu zdrava valuta, pokliče pošiljatelja na pošto, da pismo vpričo poštnega uradnika odpre, da se pošta prepriča, kaj je v njem. Če se dobi v pismu denar, ga izroči finančnemu organu v nadaljnje poslovanje. Pismo pa dobi pošiljatelj nazaj, da ga vnovič odda, seveda brez denarja.
— Razpust požarne hrambe. — Pokrajinska uprava je razpustila požarno hrambo v Pobrežju pri Mariboru, ker je prekoračila svoj delokrog s tem, da so njeni člani pri društvenih zborovanjih in prireditvah ponovno žalili narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Kako se dostavljajo sodna pisma v kraje izven dostavnega okoliša. Glede sodnih pisem ,ki so naslovljena v kraje izven dostavnega poštnega okoliša, velja še vedno odredba iz leta 1921. Ako pošlje sodišče priporočeno pismo s povratnico v kraj, kamor pošta ne dostavlja na dom, mora poslati pošta taka pisma takoj onemu sodišču, v čigar okraju je naslovni kraj, s pripombo, da naj ga dostavi sodišče, ker pošta ne dostavlja v tisti kraj.
— Telefonska govorilnica v Sodražici. Napram telefonski centrali, o koje otvoritvi smo že poročali na tem mestu, so v področju poštnega ravnateljstva v Ljubljani v I. pasu: Bled 1, Bled 2, Boh. Bistrica, Brežice, Celje, Cerklje, Črna pri Prevaljah, Črnomelj, Dol. Logatec, Domžale, Gor. Vas, Grobelno, Grosuplje, Guštanj, Hrastnik, Jesenice na Gor., Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Krško, Laško, Lesce, Litija, Ljubljana, Medvode, Meža, Mežice, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Podnart, Podplat, Poljane nad Škofjo Loko, Poljčane, Polzela, Prevalje, Pristava, Radeče pri Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Rečica na Paki, Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na Pohorju, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Selce nad Škofjo Loko, Sevnica, Slovenjgradec, Straža, Sv. Janez ob Boh. jezeru, Sv. Juri ob j. ž., Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinski dolini, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Toplice pri Novem mestu, Trbovlje, Tržič, Velenje, Velike Lašče, Videm-Dobrepolje, Višnja gora, Vojnik, Vransko^ Vrhnika, Zidani most, Žalec, Železniki, Žiri. — V II. pasu: Apače, Beltinci, Brezno, Cankova, Črensovci, Dol. Lendava, Fram, Gor. Radgona, Ivanjkovci, Kranjska gora, Križevci pri Ljutomeru, Maribor, Marenberg, Moškanjci, Murska Sobota, Muta, Ormož, Petrovci, Pragersko, Prosenjakovci, Ptuj, Račje, Ruše, Slatina Radenci, Slov. Bistrica, Središče ob Dravi, Strnišče, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Lenart v Slov. goricah, Šent lij v Slov. gor., Velika Nedelja, Vuzenica, Vuhred, Zavrče, Zg. Sv. Kungota.
— 12. XI. se bliža. Slovenci, ali ste sl že naročili pri C. M. družbi rapallski kolek?
— Nemški Schulverein že zopet šari in tiplje po naših krajih. V rokah imam letak ravnokar omenjenega društva, ki ponuja šolskim vodstvom po Štajerski »Jahrbüchlein für die deutsche Jugend«. Na letaku je slika, katera predstavlja na razvalini stoječega učitelja, ki kaže na Slovenske gorice in opozarja dečka in deklico z vskli-kom: »Nie vergessen!« — Nemci stegujejo vratove, polomljene kosti so se jim malo poravnale, bolečine so popustile in že so na delu za ekspanzijo. P. n. šolska vodstva in vse druge korporacije pazite, da se ne ukrade zopet zgagar v našo hišo! Mladinski koledarček za 1. 1924 imamo hvala Bogu svoj, saj je založila »Družba sv. Cirila in Metoda« — »Kraljeviča Marka«, ki čaka na mlade ročice, da ga odvedejo na svoj dom. šolska vodstva naj se odzovejo Schulvereinu na ta način, da opozore mladino na »Kraljeviča Marka« ter ga naroče.
— Za Malgaj'ev spomenik v Guštanju je odbor prejel sledeče nadaljne zneske gg. nabiralcev: Tilka Leckerjeva, Šmarje pri Jelšah Din 200.—; I. Nabergoj, Dravograd Din 117; Uprava Slov. Naroda, Ljubljana (oficirski zbor 39. pešpolka) Din 620; Ela Mrak, Brezno Din 112; Vekoslav Spanger Murska Sobota, Din 436.50; Dr. Janko Kotnik, Maribor, Din 100. Preje Din 7351.25, sedaj Din 1585.50, skupaj Din 8.936.75. — Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju izreka cenj. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in pr obenem priporoča ostalim cenj. nabiralcem
>'	— Za lastnike zasebnih kopališč. Mi-
nistrstvo arodnega zdravja je pozvalo lastnike vseh zasebnih kopališč, da predložijo do konca meseca februarja načrt za ureditev in izboljšanje kopališč, da bi se dala posetnikom možnost za pravilno točenje v kopališčih. Ako lastniki ne bi predložili tozadevnih predlogov, jim bo ministrstvo odvzelo pravico eksploatacije ta jo izročilo okrajem ali občinam, v katerih se miralne vode nahajajo ali pa privatnim podjetnikom.
— Carinsko blago. Vsled sklepa ministra financ bodo začeto vse carinarnice v državi prodajati vse tisto carinsko blago, ki leži v carinskih skladiščih dalje od predvidenega roka.
— Redukcija poštnih uradnikov. Redukcija uradnikov v ministrstvu pošte in telegrafa se bo vršila stopnjema, ker komisija za redukcijo proučava spise o onih osebah, katere namerava reducirati. V prvi vrsti pridejo za redukcijo v poštev ino-zemci, Madžari, Nemci itd.
— Neopravičen dostavljalec stanovanjskih izkazov. V zadnjem času je več hišnim posestnikom ljubljanskim, zlasti v šentpe-terskem predmestju neki moški neopraviče-no_ dostavljal stanovanjske izkaze ter jim pri tem strogo naročeval, da morajo izročene Izkaze napraviti v par dneh ta jih zo>
t>et njemu Izročiti, za kar -Je od posestnikov
zahteval primerno odškodnino, dasiravno se stanovanjski izkazi brezplačno dobe pri davčni administraciji in je čas vložitve .do konca tega meseca. Delai je tudi druge neumestne opazke. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike ljubljanske, da je po dobljenih informacijah na merodajnem mestu dotičnik omenjeno delo zvrševal na svojo roko, radi česar naj prizadeti hišni posestniki zahtevajo od njega povračilo plačanih zneskov. V prihodnje naj se takemu neopravičencu brez vsake legitimacije pokažejo vrata.
— Kot blazno je prijel stražnik na Marijinem trgu v Ljubljani delavko iz Dravelj, Marijo Tome, ker se je zelo čudno, smešno in blazno obnašala. Policijski zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da dekle ni normalno in so jo izročili v opazovalnico.
— Tatvina na pošti. Na glavni pošti je pozabil na okencu za priporočena pisma delovodja Ed. Terpotec črno usnjato listnico s 4 predali, v katerih je Imel bankovec za 1000 Din, 3 po 100 Din in 12 po 10 Din, domovinski list, 2 sliki, listek od Reichove pralnice in razne beležke.
— Razne tatvine v Ljubljani. Na stojnici branjevke Habunak v Kolodvorski ulici je pozabi trg. Josip Mavrin Iz Cepelj pri Črnomlju veliko, črno, usnjato listnico, v kateri je imel 1100 Din gotovine, obrtni list in trgovsko beležnico. Ko se je vrnil prav kmalu na stojnico, je listnico že nekdo odnesel. Kdo je porabil to priliko, se še ni moglo ugotoviti, ker je bilo takrat pri stojnici polno ljudi. — Iz hleva Helene Židano-ve na Selu je bila ukradena kurja družina, petelinček s tremi putkami, vredna 200 D. — Frančiški Lojkovi na Glincah so bito ukradene 3 ženske srajce s čipkami in moška srajca v vrednosti 609 Din. — Mariji Lemičevi, doma iz Žapnž, je bil ukraden volnen jopič, vreden 400 Din.
— Tepena žena. Marija Piškur, delavčeva žena v mestni baraki pri klavnici je ovadila svojega moža, da jo je ta tako pretepel in obrcal po obrazu ta celem telesu, da je morala iti k zdravniku ta je napravljena ovadba.
— Zimska porota. Za letošnje zadnje porotno zasedanje v Ljubljani, ki bo otvor-jeno v prvi polovici decembra, so razpisane do sedaj te-le obravnave: France Pod-bevšek §§ 126 in 127 oskrumba. Tovariši Franc Bizjak, Josip Kisel in Leopold Resnik § 156, teška telesna poškodba, Ložar Josip § 155 teška telesna poškodba. Petrovič Peter § 140, uboj. Sterle Jakob § 127, oskrumba. Kajfež Anton § 197, goljufija. Kristan Miha in Peter Blažič, oskrumba. Ivan Rak in Matevž Rak § 101, zloraba uradne oblasti. Roblek Josip § 8 in 125, po. silstvo. Ciglič Štefan § 140, uboj fn pa Janez Zorko § 209 obrekovanje. — Koliko časa bodo traale porotne obravnave, še ni znano, ker ni izključeno, da pridejo zraven še druge. Tudi še ni določeno, če pride pred to poroto tudi zadnji slučaj detomora Roze Blaškove, ki je sežgala svoje dete.
— Razne nesrečo pr! delu. Pri sekanju drv je odletelo slugi Karlu Poleti pri Fr. Korenu poleno v glavo in ga težko ranilo na čelu. — V kleparski delavnici Bacha! Jože na Šutni v Kamniku je padel vajenec Kari Bachal tako nerodno, da si je Ziomi, levo nogo v skočnem členu. — V tovarni »Titan« v Kamniku je zmečkalo delaven Ivanu Hribarju vsled neprevidnosti prste na desni roki. — Delavka Ana Pavlinova je padla na poti v Bornovo opekarno na Pristavi pri Tržiču po strmem bregu v globok jarek. Pri padcu se je težko po-škodovala na levi rami in po rokah. — V predilnici in tkalnici v Tržiču so zmečkala vrata železniškega vozička na dvorišču tovarne delavcu Antonu Keršiču prste na desni roki.
— V Kamlcl je bila ukradena posestniku Josiu Čeču cela konjska oprema, okrašena z medenimi okraski, vredna 1200 D.
-- Tat v vlaku. Med vožnjo Bakar — Karlovac — Ljubljana je bila s' silo odprta košara inž. Hinko Alabamtor in ukradeno iz nje 8000 Din vredna ženska krznoviua ta 2 plahti. Za izsleditev krzna je obljubljeno 800 Din nagrade. Pojasnila da policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
— V Ržišah pri Mozirju je bilo ukradeno iz kovčka pos. Antonu Hlačunu 9400 dinarjev gotovine.
— Cerkveni rop v Braslovčah. V farno cerkev so vlomili neznani roparji in so odnesli duhovno srajco s čipkami, 2 pogrinjali z oltarja, 3 zagrinjala cd spovednic, 2 strežniški obtoki in ves denar iz cerkvenega nabiralnika.
— V Svečah je bilo ukradeno posestniku Antonu Leskovarju suknja, cela obleka, klobuk, zlata verižica, čevlji, listnica z nekaj denarja, žepni nož in rožni venec, v skupni vrednosti do 2400 Din.
— Sleparski narednik. Pri 40. p. p. v Celju pogrešajo že od 2. novembra narednika Iv. Tomšiča. Ugotovili so, da je mož dvignil za popotnico — ne vedo pa, kam je odrinil — 5000 Din eraričnega denarja in odnesel tudi še več drugih vojaških predmetov.
— Smrten slučaj v gozdu. V Hladnem grabnu pri Srednjm vrhu so našli drvarji in tesarji lesne trgovine Josip Zupan na Dovjem svojega tovariša drvarja Andreja Pol-zenbergerja. Mož je Imel težke rane po glavi in na hrbtu in je že 2 uri nato umri. Dosedaj še ni dognano, ali se je mož pri spravljanju lesa tako ponesrečil, ali pa je bil napaden in ubit. Zadeva je še v preiskavi
— Celjske novosti. Gostilničarska zadruga za občine Celje mesto, Celje okolica, Sv. Lovrenc, Svetino in Teharje se je ustanovila v torek dopoldne v Celju. Dosedaj so bile te zadruge ločene odslej pa se bodo opravljale kot skupna organizacija pod skupnim tajništvom, — Drama »Školjka«, katera bi se morala v četrtek in v soboto uprizoriti v me-stneir gledališču, ie morala vsled raznih zaprek izostati Vprizori pa se v soboto, 10. novembra pri znižanih cenah »Pri betom konjičku«. Za torek in sredo prihodnjega tedna pa se pripravlja »Tat«. Gostovala bosta gospa Podgorska in gospod Nučič, člana zagrebškega gledališča. — Tatvina. Vrtnarju Martinu Jelovšku je neznan zlikovec ukradel črno obleko. — Podelitev lekarniške koncesije. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo mag phar. Andreju Posavcu koncesijo za vodstvo lekarne v Celju, ki jo je kupil od lekarnarja Ruperta Gaserja. — Vreme je pri nas zadnje dni mokrotno, hladno In neprijetno.
— Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni in kleti »Zvezda«. Vsak večer reden koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v kavami »Zvezdi«. V kleti svira vsak dan od 17. ure naprei crUiubliena cigan«!« «odba.
— Mariborske novosti. Renk r tr-
govskoobrtni nadaljevalni šoli se prične v soboto, 10. t. m. ob 2. uri popoldne. — V več tukajšnjih krojaških podjetjih je početkom tega meseca nastalo med krojaškimi pomočniki mezdno gibanje, ki se je končalo sedaj s tem, da so pomočniki dosegli 10 odstotno povišanje mezd. Sedaj zasluži krojaški pomočnik v prvorazrednem podjetju (mojstru) 398, v drugorazrednem pa 378 dinarjev na teden. — Da se v večji meri more nuditi okoliškim občinam pomoč, ob priliki požarov, si je mariborsko Gasilno društvo nabavilo posebno brizgalno, ki bo služila v te svrhe.
— Kakor smo svoječasno poročali, priredi Industrija preprog Lavoslav Neuhaus, Osijek, v Ljubljani razstavo svojih proizvodov »Smirna Knüpftepihi«. Danes lahko javljamo, da je lastnik g. Neuhaus že prispel. Razstava se vrši samo tri dni in sicer v petek, soboto in nedeljo dnevno od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Vstop brezplačen.
— Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami preselila v hišo »Pokojninskega zavoda« na Aleksandrovi cesti št. 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
Novosti iz Primorske.
— Zakaj prenehajo delovati premogovniki pri Labinju. Kakor poročajo italijanski časopisi, se je odločila prevnogokopna družba zato zapreti premogovnike pri La-binju, ker ne more z istrskim premogom uspešno konkurirati angleškemu premogu. Da bi mogla uspešno konkurirati angleškemu premogu, je družba zahtevala od vlade, da jo oprosti carine na razstrelilne snovi, katerih porabi vsako leto nad 150.000 kg. Vlada ji pa doslej tega ni dovolila. Poleg tega se sklicuje družba na visoko carino na stroje in na davčni sistem v novih pokrajinah sploh. Vse to da zdraži istrski premog tako, da ni mogoče, da bi konkuriral z angleškim. Iz postopanja družbe se vidi, da ne misli resno z ustavljanjem dela v premogovniku, ampak ona hoče to od vlade izsiliti znižanje al! popolno odpravo carine na omenjene predmete. Če ji vlada ne dovoli, bo pa vrgla nad 2000 delavcev na cesto. Naloga v’ade je, da stvar prouči in reši na povoijen način, da se ne pahne na stotine strskih družin v bedo.
— Trst se oživlja? Agencija Stefani je te dni razglasila, da je v tržaški luki tolikšen promet, da je te dni pristalo v pristanišču toliko ladij, kot še nikoli tudi pred vojno ne. Toda pri tem pa ta urad ni upošteval, da se vršijo v Hamburgu že tedne večji izgredi in da so ti vzrok, da so ladje, ki so vozile blago za Srednjo Evropo, priplule v Trst namesto v Hamburg. Bilo je pač nekoliko prehitro veselje, ker čez noč se promet v tržaški luki ne bo pomnožil.
Sokolski vestnik.
— »Plesni krožek Tabor«. Na splošno opetovano željo članstva iz sokolskih vrst, osnoval se je »Plesni krožek Tabor« z namenom, da ctvori in vodi plesno šolo, kjer se bo vršil pouk modernih plesov. Sklepom kroškega odbora otvori se plesna šola že v nedeljo dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani akad. društva »Jadran« v areni Narodnega doma. Šola je namenjena bratskemu članstvu ljubljanskh sokolskh društev, ki si želi tudi v plesni stroki izpopolniti svoje vede. Smatramo za potrebno, da se mlad človek tudi v tem oziru izobrazi do gotove višine, zato smo se odločili za tako šolo. Da ne motimo članstvo v sokolskem delu med tednom, izbrali smo nedeljo. Prijave v plesno šolo sprejemajo se v upravi »Jutra«, Prešernova ulica 54, sicer pa v nedeljo pri otvoritvi v areni. Zdravo!
— Sokolsko društvo Vič-GIince priredi v nedeljo dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Martinov večer« z zabavnim sporedom. Na programu je burka-enodejanka »Nemški ne znajo«, par veselih in smešnih kupletov ter ples. Člani in prijatelji našega društva, ne zamudite lepe zabave!
— Dramski odsek Sokola Moste otvori drugo sezijo v nedeljo 11. t rn. s tragedijo »Ljubezen treh kraljev«. — Začetek ob 19. url
Speri in tumlika.
— Celjski Atletiki nastopijo v nedeljo dne 11. t. m. v Ljubljani proti Iliriji. Tekma z Ilirijo je v kratkem času že šesti nastop Atletikov proti ljubljanskim klubom. Nahajajo se trenutno v najboljši formi ter so obvladali doslej z izjemo Ilirije vse ljubljanske protivnike tako Hermes s 5:0, Jadran z 3:2 ter Primorje z 2:1 fn 1:0. Tudi proti Iliriji bodo hoteli doseči Celjani čim boljši rezultat. Pričetek tekme je določen na pol 15. uro. Predigra Svoboda rilirija rez. se prične ob 13. uri.
— Atletiki, Celje :Ilirija 11. t m. Predprodaja vstopnic za nogom, tekmo med Ilirijo ta celjskimi Atletiki se vrši danes ta jutri v trg. J. Goreč, Dunajska cesta.
Jugoslavenska Zlatica.
Kot odgovor na italijanske grozovitosti nad našimi ubogimi slovanskimi trpini se je ustanovila na Polzeli podružnica »Ju goslovenske Matice«, h kateri le pristopilo takoj izredno lepo število navzočih. Izvoljen je bil sledeči pripravljalni odbor: Predsednik g. dr. Vid Červinka, njegov namestnik g. Matija Bošnjak, tajnik g. Martin Sotlar, blagajnik g. Josip Tiršek, njegov namestnik g. Anton Prislan; odborniki: č. g. Ivan Jodl, župnik na Polzeli, nadalje gg.: Omladič Josip (Polče), Ivan Remic (Letuš), Franc Turnšek (župan Breg), Franc Plas-kan (Oriavas). Ivan Tomažič (Polzela) in gdč. Justa Repič (Polzela). Namestniki gg.: Kulterer (živinozdravnik Braslovče) Uršič (Polzela), Anton Dobnik (Letuš), Peter Loparnik (Polzela), Emil Vizjak (Polzela), Filip Jelen ter J. Krefl. — Občni zbor te podružnice »Jugoslovenske Matice« bo sklican v kratkem. Vsi člani, ki so dne 4. t m. pristopili, se naprošajo, da pridobijo' vsak še vsaj po enega ali več novih članov, da bo občni zbor podružnice zopet nekaki »ljudski tabor«.
Pustolovka
iz Honte Carla
od 8.-tl. I. del. V treh delih. I V slavni vlogi Elien Richter. |
KINO TIVOLI. J
Iz društvenega
življenja.
— Mesečni sestanek dobrorolicer. V
sredo zvečer se je vršil sestanek ljubljanskih dobrovoljcev, katerega se je udeležilo okrog 25, članov. S. Vidmar je v daljšem referatu poročal o kongresu čeških dobrovoljcev, ki se je vršil v Bratislavi in razjasnil navzočim, kako veliko vlogo Igrajo v češkoslovaški javnosti češki legijonarji. Cehi so si ustanovili trdno nadstrankarsko organizacijo, ki jim omogoča, da sodelujejo pri vseh državnih poslih in igrajo posebno važno vlogo v gospodarskem življenju. Ustanovili so si svojo Legiobanko, ki razpolaga s kapitalom skoro 1 milijardo čeških kron. Poleg banke so si ustanovili legijonarji tudi več drugih gospodarskih podjetij tako, da igrajo danes vsled svoje politične in gospodarske moči precej važno vlogo. Med drugim je referent poročal tudi o pogajanjih med Dobrovoljačko banko in Legiobanko, ki so se nedavno vršila v Zagrebu. Referatu je sledilo živahno odobravanje. Nato je govoril še dobrovoljec Bratina o vprašanju, kako izposlovati pri vladi dosedaj še ne potrjena dobroveljska priznanja, zlasti dr. Pivkove legije. Dobrovoljec Zupančič pa je govoril o disciplini kot predpogoju za vsako zdravo organizacijo. Nato je bil izvoljen odsek, ki naj sestavi potrebna pravila.
— Prvo predavanje v društvu »Soča«
za tekočo sezono se vrši, kakor že obiav-Ijeno v soboto dne 10. nov. 1923 ob pol 9. uri zvečer v salonu pri »Levu«. Predava g, profesor Martin Zgrablič o zelo aktualni temi: »Naši bratje pod fašistovskim nasOjem v Istri«. Po predavanju nastopi prvič ta večer kvartet »Soča« (Crnko, Radikon, Držaj in Kragelj). K vsem predavanjem, ki se vršijo z malimi izjemami vsako soboto, uljudno vabimo vse naše člane in prijatelje društva, da redno in v obilnem številu obiskujejo te tope in podučne prireditve v društvu »Soča«. Vstop vsem prost. — Odbor.
— Ceska ob ec. V soboto večer v Narobnim domS koncertuje pani Mullerova, a recituje sl. Ježkova, člen narod, dlvudla.
— Društvo drž. pis. uradnikov za Slovenijo prosi svoje člane, da po možnosti čimnreie poravnajo zaostalo članarino. Pri nakazilu članarine za več članov skupaj, nai se ne prezre poslati društvenemu blagajniku Iv. Sotelšku (Ljubljana, Turjaški trg 3/IT) seznam vplačnikov kakor tudi od posameznih vplačanih zneskov, ker je sicer nemogoče izvršiti dobropise v kontih posameznih članov. Tovariši, strnimo svoje vrste, kajti organizacija nam ni bila nikoli tako zelo potrebna kakor ravno sedaj, ko je eksistenca marsikoga že v bližnji bodočnosti na tehtnici. Ne izstopajte radi bornih mesečnih 5 Din, marveč pridobivajte še novih članov in sodelujte z nasveti. Društvo bo imelo izvesti težke naloge, na uspeh pa zamore računati to tedaj, ako bo imelo za seboj vse tovariše. y slogi je moč!
— Pov. UJU iu Ljubljansko učiteljsko društvo imata povodom SOletnice E. Gangia v soboto dne 10. t. m. ob 11. uri slavnostno zborovanje v šoli na Ledini in ob 8. url zvečer prijateljski sestanek za učiteljstvo v restavraciji »Zvezda«. Vabi se tudi vnanje učiteljstvo.
Izpred sodišča.
OBSOJEN »SOCIJALIST«.
»Socijalist« je priobčil pod naslovom »Beograjska policija« daljši članek, v katerem grozno napada beograjske policaje ta jim očita težke grehe. Med drugim trdi, da uganjajo ponoči jako nečedne stvari da imain znanje z lahkoživimi ženskami, katere ali ljubijo — ali pa jih zapirajo. Očita se jim tudi še marsikaj nečednega. Tožen) odgovorni urednik Jože Golmajer se ni spuščal v dokaz resnice in je bil obsojen radi žalitve policije potom tiska na 50 Dir denarne globe.
Borzna poročila.
Beograd, 8. novembra. Borza je bila danes zatvorjena radi praznika Mitrov-dam.
Zagreb, 8. novembra. Devize. Dunaj 0.12125—0.1220, Budimpešta 0.44-0.455, Bukarešta 41—0, Italija, izplačlo 380 do 382, London, izplačilo 383—384, ček
382.50—	383.50, New York, kabel 85.50—86, ček 85.50—86, Pariz 487.50—492, Praga 250—252, Sofija 74—76, Švica, izplačilo 1525—1532.50, ček 1525—1530, Varšava 0.007—0.009. Valute. Dolarji 84.50—85, avstrijske krone 0.1215—0.1220, češkoslovaške krone 0—250, madžarske krone 0—0.40, švicarski franki 0—1535, lire 0—380.
C u r i h, 8. novembra. New York 564, London 25.08, Pariz 32.20, Milan 24.925, Praga 16.45, Budimpešta 0.0306, Bukarešta 2.775, Beograd 6.525, Sofija 5.05, Dunaj 0.00795, avstrijske krone 0.00795.
Praga, 8. novembra. Dunaj 4.63, Rim 154.75, avstr, krone 4.67, lire 155.75, Budimpešta 17.875, Pariz 200.25, London 155.50, New York 34.50, Curih 621.75, Beograd 40.50.
Dunaj, 8. novembra. Devize. Beograd 824—828, Berlin 39.50—40.50, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 347—340, London 314.700-315.700, Milan 3144—3156, New York 70.935—71.185, Pariz 4062-4078, Praga 2075—2085, Sofija 636—640, Curih 12.590—12.610. Valute. Dolarji 70.560-70.960, bolgarski levi 614—622, nemške marke 37.50—38.50, funti 312.900—314.500, francoski franki 4015—4045, lire 3110—3130, dinarji 817—823, romunski leji 341—345, švicarski franki 12.475—12.555, češkoslovaške krone 2057—2073, madžarske krone
2.50—	2.70.
Berlin, 8. nov. Dunaj 8,977.000, Milan 27.930,000.000, Praga 18.354,000.000. Pariz 35.910,000.000, London 2,793.000,000.000, New York 628.425,000.000, Curih 111.720 milijonov, Beograd 7.381,000.000.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
Veliki film sezije 1923/24
od 8. do 11.1. del od 12. do 14. U. del

KINO MATICA
Gospodarstvo.
Kreditna kriza.
Upravni svet naše Narodne banke je na svoji važni seji dne 6. novembra, kakor smo že poročali, odklonil vsako inflacijo, ki bo povzročila v našem gospodarstvu veliko škodo. Ta sklep moramo popolnoma odobravati in ga tudi večina odobrava. Vendar z njim ni niti malo rešeno vprašanje pomanjkanja kreditov v industriji in trgovini. V očigled silne važnosti tega vprašanja in vodike nujnosti njegove rešitve mora torej vlada najti primeren način, da od-pomore v tej hudi gospodarski krizi, ki grozi postati še opasnejša.
O vprašanju kreditov in o povečanju obtoka novčanic se je pri nas pisalo zelo Veliko in v marsikateri točki se je že doseglo splošno sporazumljenje. Vsi so enoglasni v tem, da mora država ukreniti, da se zmanjša in ublaži kreditna kriza. Novča-ničnega obtoka ne sme povišati; preostane pa ji druga, varnejša in boljša pot. Vrniti mora svoj dolg ali vsaj del tega dolga Narodni banki, ki bi mogla potem uporabiti, če ne že vseh vrnjenih vsot, vsaj njihov del za industrijske in trgovske kredite.
Kako naj dobi država sredstva, da odplača svoj dolg in del dolga, zelo umestno nasvetuje g. dr. M. N e d e 1 j k o v i Ć v beograjskem »Trgovinskem Glasniku«. Povišanja davkov nečemo, pravi pisec, in zaslužek pri Narodni banki ne pride dosti v poštev. Zato predlaga dr. Nedeljkovič, da naj se posluži finančni minister svoje pravice in da naj proda vsa ona državna posestva, ki ne donašajo nad 10.000 Din na leto in katerih upravljanje je združeno z velikimi stroški. Naša država ima mnogo takih manjših in večjih domen, od katerih tih je nad polovico samo breme proračuna.
Zato naj država taka posestva proda. Dosegla bo večkratno korist: Dobila bo gotov denar, s katerim more odplačati velik del svojega dolga pri Narodni banki, pomagala bo industriji in trgovini, ki bosta mogli zopet dobiti od Narodne banke kredite, in pomagala bo vsemu našemu gospodarstvu. Kajti privatniki bodo radi kupili državna posestva, plačali jih bodo v veliki meri z denarjem, ki leži sedaj tezavriran po starih skrinjah in ta denar bo zopet prišel v promet. Privatna eksploatacija bo dobila iz zemlje, kar se pač da dobiti; pridelek bo večji, večja tudi davčna moč itd., kar pod državno upravo ni.
Predlog dr. Nedeljkoviča je vsega vpo-števanja vreden in bi bilo le želeti, da ga vzamejo merodajni činitelji v pretres. Koristi bi bile od Izvedbe tega predloga ogromne, dočim je korist, ki jo ima država od velikega dela svojih domen, le malenkostna.
Seveda država ne sme prodajati svojih obsežnih gozdnih kompleksov, kajti eksploatacija takih šumskih kompleksov je v veleobratu mnogo izdatnejša, kakor v malih obratih. Radi stalnih zakonov in trajnih pravil se tu država kot izkoriščevalka takih kompleksov zelo dobro obnese. Nasprotno pa je pri drugih zemljiščih, n. pr. pri poljskem zemljišču. Sicer ne vedno in povsod, vendar je tu izkoriščanje po trgovskih, privatnih načelih mnogo rentabilnejše kakor pa na blrokratični okorni način državnega gospodarstva. Kjerkoli ima torej država poljska ali sploh negozdna zemljišča, naj jih proda, ker bo imela od tega večjo korist ona, kakor tudi vse ostalo naše gospodarstvo. Naloga naših merodajnih činiteljev je, da natančno proučijo to vprašanje v sporazumu z našimi privrednim! organizacijami in da ga izvedejo, če se overijo, da bi bila njegova izvedba za sploš-nost koristna.	m.
INDUSTRIJA.
X Proti tujemu delavstvu. Trgovinsko ministrstvo je ponovno opozorilo industrijska in trgovska podjetja, da ne smejo zaposlovati tujih delavcev in da bodo v nasprotnem slučaju neposlušna podjetja strogo kaznovana ter se jim bo tudi zabranilo obratovanje.
X Zagrebški zbor. Prijavnice za poletni veliki semenj v Zagrebu (od 27. aprila do 5. maja 1924) se že razpošiljajo. Dobijo se v uradu Zagrebškega Zbora, Martičeva ulica. Dosedaj je dospelo nekaj sto prijav za udeležbo na sejmu. Pri razdeljevanju prostora se "bo v prvi yrsti vpoštevalo domače podjetje.
TRGOVINA.
X Sodelovanje poljedelskega ministrstva pri trgovinskih pogajanjih. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je zahtevalo od ministrstva trgovine, da je v bodoče pri trgovinskih pogajanjih zastopano tudi ministrstvo za kmetijstvo in vode z enim predstavnikom, ker kmetijski in trgovski interesi stoje medseboj v ozki zvezi.
KMETUSTVO.
X Letošnja poljska žetev je bUa zelo dobra. Dasiravno Je bila obdelana površina za 10% manjša, kakor pred vojno, je pridelek vseeno za 20% boljši, kakor povprečno v predvojnih letih. Na Poljskem računajo, da bo mogla Poljska letos izvoziti preko 200.000 vagonov raznega žita in 285.000 vagonov krompirja.
PROMET.
X Vzpostavitev prometa z vrednostnimi pismi in nakaznicami z Inozemstvom. V kratkem bo vzpostavljen denarni promet z inozemstvom in sicer z denarnimi pismi
do 500 Din. Za enkrat bo vzpostavljen ta promet samo z onimi sosednjimi državami, s katerimi smo v ozki trgovski zvezi, kasneje se bo promet razširil na vse države. V najkrajšem času bo tudi otvorjen promet s poštnimi nakaznicami v Ameriko.

DAVKI. — CARINE.
X Izvoz moke. Gospodarski krogi Južne Srbije so zaprosili pri nadležnih faktorjih, da naj se odpravi izvozna carina na moko. Naša moka bi se zelo lahko izvažala v Solun in preko njega, če bi ne bil Izvoz otežkočen z izvozno carino, kar ji tudi onemogoča konkurenco z ameriško moko.
X Reorganizacija prodaje monopolnih predmetov. Monopolna uprava bo uvedla povsod v prvi polovici 1924 svoja lastna glavna skladišča za monopolne predmete. Ta skladišča bodo oddajala monopolne predmete maloprodajalcem. Radi tega bo monopolna uprava razveljavila vse pogodbe z zakupniki glavnih skladišč.
X Carinske tantijeme. Od 11. oktobra dalje morajo plačevati po ministrski odredbi naši trgovci za ocarinjene poštne pakete na poštah Ljubljana 2, Maribor 2 in Celje 4 Din tantijem.
DENARSTVO.
X Obtok bankovcev v naši državi je znašal 31. oktobra 5.880,700.000 Din ter se je povečal od zadnjega izkaza Narodne banke za 6,000.000 Din. Obrestna mera je ostala ista.
X Revizija kreditov Narodne banke. Narodna banka je izvršila revizijo kreditov, ki jih je dala privatnim ustanovam ter je odredila, da }I morajo te ustanove takoj vrniti posojene zneske. S tem denarjem bo Narodna banka podpirala gospodarske organizacije, Id se do sedaj že često zaprosile
kratkoročna posojila, da bi mogle delovati za pospeševanje domačega gospodarstva.'
X Naše posojilo v inozemstvu. V zadnjem času so se vršila polslužbena pogajanja med zastopniki naše države in nekaterimi angleškimi, francoskimi in švicarskimi finančnimi skupinami za najetje investicijskega posojila za našo državo. Ker pa so zahtevale vse te grupe koncesije, katerm naša vlada ni mogla dovoliti, so ostala pogajanja brezuspešna.
RAZNO.	^
X Na račun reparacij Iz Nemčije je d^T bila beograjska mestna občina moderno g# silno orodje. Brizgalne so na avtomobilih in vse prirejene na motorni pogon. Tudi ne' katera druga srbska mesta,. ki so mnogv trpela v svetovhi vojni, bodo dobila sličnt brizgalne na račun reparacij.
DOBAVE.	>
X Razmejitvena komisija produ,., pc£; tom javne dražbe 10. t. m. ob 10. uri dop; v garaži komisije, IGavniška ulica (Baraktr Komande Mesta) 2 avtomobila, znamki Pnch, tipa VIR. Izklicna cena: 1 auto i električno napravo in Spitz-hladilnikoit 60.000 Din, drugi auto 40.000 Din. Kupris cena se ima takoj plačati. — SHS-delegar’ cija komisije za razgraničenje sa Austrijom.
X Dobava barve za žige In telegraf
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. novembra t. 1 ofertalna licitacija glede dobave barve za žige in telegraf. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. “
3ul Zeyer:
Gonpči in Komurasahi.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Med vsemi mladeniči, s katerimi se je polagoma seznami v hiši svojega dobrotnika in na dvoru, mu je bil nečak starega Okade, lepi in iehkomiselni Mubara, najljubši. Bil je bistrega duha in brezobziren; iskal je vsakovrstno razkošje in bil neizmerno drzen I v dejanju i v govoru. Gompači ga je občudoval zaradi njegovih sijajnih lastnosti; Mubara mu je postal vzor, mojster, svetovalec. Ko mu je sedaj zaupal svojo polovično zaroko s hčerko njegovega strica, je videl Mubaro prvič, odkar sta se poznala, nekam zamišljenega; zdel se mu je, da je užaljen, ni mu Odgovoril niti besede. — Gompači se je nemalo začudil.
»Ali ti je moja novica neljuba?« je vprašal slednjič.
Mubara se je začel smejati.
»Tako malo se zmenim zanjo,« je veselo odgovoril, »tako malo, da sem nanjo pozabil, še preden si jo povedal do konca. Nekaj čisto drugega mf je pravkar prišlo na misel, namreč „Demantov lesk”. Ah, ko bi jo ti poznal!«
»Ne razumem,« je odgovoril Gompači.
»Očitam si svojo sebičnost!« je vzkliknil Mubara. »Nisem ti še privoščil tega čarobnega pogleda! 'Bal sem se, da boš tekmoval z menoj, saj si tako nepremagljiv v očeh vseh žensk. Niti v Josivaro te še nisem peljal!«
»Kaj je Josivara?« se je čudil Gompači. »Ze često sem vas slišal pri zabavi, da ste cikali na to ime.«
»To je vprašanje sramežljive device!« je odgovoril Mubara in se smejal. »Toda jaz sem kriv, da tega še danes ne veš. Josivara ni popolnoma ta kar pomeni beseda sama (barje porastlo s trstjem), ampak kraj, poln cvetlic, ki omamljajo s čarobnim vonjem. Skratka, to je del našega mesta, kjer vlada z neomejeno oblastjo ljubezen kot edina boginja. Pojdeš z menoj, hočem tf biti za vodnika.
Pri moji veri, doslej si živel kakor menih. To vendar ne gre. AH pojdeš z menoj?«
Gompači je prikimal.
»In „Demantov lesk” je torej —«
»Ženska, ki zasluži to ime po svoji bleščeči lepoti,« ga je prekinil Mubara. »Toda nikar ne misli, da je njena ljubezen morda na prodaji To je „ojrana”, kurtizana, ki sprejema darila za ples in petje, toda s svojo ljubeznijo obdaruje le tistega, ki ga sama ljubi. Celo mesto je navdušeno za njeno milina njeno blestečo krasoto, toda nihče se ne more doslej bahati z njeno naklonjenostjo. Jaz edini sem Ml tako srečen, da sem ujel njen smehljaj, ki je bil podoben blisku. Prav tako je žarel, toda žalibog, tudi izginil je tako naglo. Za danes zvečer sem povabil nekoliko svojih prijateljev v neko čajarno v Josivaro, kamor pride na moje povabilo „Demantov lesk” in nam zapleše za moje težke denarce. Ti si kakor brat moje duše, zato ne smeš manjkati.«
Gompači mu je segel veselo v roko in razžla
sta se.
ftuSI i 27.50 Din 1 kg kara« Lukač, Slavonija.
Mi se
j moški pratan a trami briljanti, I nova moška suknja, 2 dežna »lašSa ženska, 1 divan in foteli. Polive «e Marija Jelenič, Stara pot 1 od 11.—8. ure In od 6. tire ivečer dalje.
različne (franc., nem., shs.) se prodajo. Naslov v upravi lista.
Die sobe
lepe, prazne, išče zakonski par kres otrok, mirna stranka, duševna delavca, plačata dobro. Naslov v upravi lista.
lieji
morska trava. Peter Kobal —
Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oierte in cenike 1
v Mariboru, Jenkova ul. 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko i 14'— K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena.
KliPiO!
več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega in rdečega. Tudi nekaj vagonov lepih, letošnjih orehov. Ponudbe a ceno, franko postaja na upravo lista pod »Korenje, orehi«.
prazno, veliko, išče zakonski par brez otrok za takoj. Plača dobro. Da za nagrado francoske ure zastonj. Naslov v upravi.
dobi, kdor kupi hišo, 2 parceli v Mostah, 5 minut od tramvaja. Solnčna lega. Cena Din 125.000. Vprašajte pri Hinko Privšek, Miklošičeva cesta 18/1.______
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/L
Erajšfirt
in vodno močjo, vila po kupu takoj prosto stanovanje.
EöStilna vMariborueOO.OOOK
tovarne, gozdna posestva proda pisarna Zagorski, Maribor, Bar-vara ka ulica 3.
Hiše, vile,
m
(eno ali dve) za takoj ali poznejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo Usta pod „Nujno“.________________
Priprta se
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žum*lih.r Brata j Brunskole, Ljubljana, Zidovska ulica 5.
iščem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plačam 10®/« obresti. Ponudbe prosim na upravništvo tega lista pod: Varno posojilo.
&
Zvezna tiskarna in knjigarna
Wolfova ul. 1 V Ljubljani ^arljin trg 8
V w

Izdeluje vsakovrstne tiskovi-ne,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
Moderna knjigoveznica.
v
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn: BSsendorSer. Czapka, Ehrbar,
: :	Schwelffhofer, Original, Stfngt i. t. d. s s
JERICA HUBAD, ro|. Dolenc, LJÜBLJAHA, fülrieta ni
1
01
01
i“ Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnlc, kljukic rlnčic za Čevlje, kovlnastih gumbov i. t. d.
Ljubljana I., poštni predal ši 126.
Sprejem« vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih pppusb
Pisarna
j 2—4 sob v novi stavbi, v sredini mesta j
•	ob prometni ulici, se takoj odda. — Po- j
*	nudbe na upravo lista.	?
i
Trgovski lokal
v novi stavbi, v sredini mesta ob prometni ulici, se takoj odda. — Ponudbe na upravo lista.
jjfis—oooo«

Hoi. iiorii in eliporino polije
ing. Rudolf Pežlin
Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavljene in konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelelskih strojev, livarna železo in kovine P. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
Maribor, Trubarjeva ulica 4.
Telefon interurban itev. 82.
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. z o. z.
Domžale.
Podružnica Celje,
Gosposka ulica št. 4.
Ko se je stemnilo in so neštete barvne kitajske svetilke razsvetljevale ulice, sta odšla prijatelja skupaj, kakor sta se dogovorila, v Josivaro. Gompači se je oblekel v brokat in pavja peresa so ga krasila, na pasu so blesteli rubini in na prstih so pestro žareli prstani velike vrednosti. Muraba je bil ogrnjen s temnim plaščem, črna krepova čepica mu je zastirala pol obraza, kajti le tako preoblečen se bliža samuraj Josivari. Gompači ni slutil, da se predaja pohujšanju, in nihče ga ni svaril. Bil je vesel, očital je prijatelju licemerstvo in njegov smeh je zvenel tako brezskrbno in srečno, da je bil takorekoč nalezljiv. Celo resni in zamišljeni ljudje, ki so srečavali in slišali Gom^ pačija, so se nekaj časa smejali, preden so se zopet zamislili. Bil je kakor nagel žarek v tem mraka bede in ponižanja, ki se je razprostiralo okoli kraja sramote in suženjstva. Njegov smeh se je umaknil začudenju, ko sta prišla v pravo Josivaro. Majhne hišice so vseskoz lepo razsvetljevale goreče pestre svetilke. Pritličja, ki so bila le malo dvignjena nad tlak, so bila odprta, bile so nekake arkade, a zamrežene, tako da so bile podobne dolgim in ne previsokim kletkam. V njih so sedele mirno V zarji svetilk „cvetke Josivare”. Bile so podobne malikom. Odeval jih je brokat in atlas, z zlatom In biseri pretkano in pošito blago, obrazi ih vratovi so bili nalepotiČeni in bolj beli kot sneg, njihove ustne so bile pozlačene in zobje pobarvani na temno kakor ebenovina. Naj se nam zdi poslednja kozmetična posebnost še tako čudna, vendač vzbuja na Japonskem občudovanje. Njihovi lasje so bili temni in so se svetili; bili so zelo umetno počesani In s cvetlicami okrašeni. Neštevilne dolge igle iz felvovine so tvorile okoli glave nekaj zarji naših svetnic podobnega.
Po ulicah je bila skoro gneča, mnogi so migali in mahali z roko temu ali onemu znanemu maliku za mrežo in sladko šepetali ime svoje krasotice. Pred marsikatero hišo je bil šepet in pritajeno klicanje kakor brenčanje čebel. Marsikatero teh imen, ki so jih dajali krasoticam, je bilo prav poetično. Tu si slišal »O, črešnjev gozd v polnem cvetju,« tam zopet »O, zvok morja« ali »zarja cveta«, in tako dalje brez konca.
Gompači se ni mogel nagledati tolikih novih reči in njegov prijatelj ga je vlekel za seboj in se skoro porogljivo smejal.
Slednjič sta se ustavila pred čajarno, kamor sta bila namenjena. Bila je ena izmed aristokrat, skih.
(Nadaljevanje sledi.) -
X 9 •«•••••••••
»mm*
Jamski paznik |
z dovršeno rudarsko šolo, mlajša ... moč, se Išče. — Ponudbe s prepisi jf»
Beležni koledar
obenem mesečni, in tedenski koledar ter za dnevne beležke. V mapah ali s stojalom.
Žepni koledar
z notezom (12X7 cm).
Mali koledarček
(6X4 cm),
se dobi v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, v lični in prvovrstni izdelavi.
Direktna naročila
kdaj« ta
▼. LfcHtani.