Abb- Cena 300 lir htioRSKI dnevnik Leto XXXVI. Št. 65 (10.585) TRST, sreda, 19. marca 1980 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SODNIKA MINERVINIJA SO UBILE RDEČE BRIGADE MED GNEČO V AVTOBUSU Nov terorističen napad na sodstvo: v Rimo umorjen kasacijski svetnih Krvoločen atentat je izvršil komandos šestih teroristov - Girolanio Minervini je že 19. žrtev tero-rističnih atentatov v tem letu - Vest o umoru močno odjeknila v političnih in sodnih krogih Sestal se je odbor za javni red in varnost pod predsedstvom notranjega ministra Rognonija Krvavi davek v tem zadnjih letu, treh ke Ce*najst mrtvih dneh.ST?rtni žrtvi v _________________ o irinz?..sam na pogoje, v katerih ži-%sb!. v*dnejši politični voditelji, ?ifci *n bolj izpostavljeni sod- '!4lijai zvečer vselej prazne ulice htifphih mest in nenazadnje na %brT‘ristične ukrepe, ki jih je. Se n Parlament v rg^ teembnejši — zanje seveda pori??* Pa so teroristi dosegli lt!cPem področju: s svojo o-\,0 So potisnili v ozadje razbit jt; ? najbolj žgočih družbenih, \ >n gospodarskih proble- **p|j Pestijo državo in so do-te vprašanje političnega ^*eDo P°stai° osrednji predmet llkt “ J' p parlamentu ter poroča-rPaJč e“s*ey javnega obveščanja. % ina Političnih strank, sindikat-Vjgu drugih organizacij ter novi-!,i Pa,s.g^j h‘la ravno ta, da so pa- !S Vendar, kot je v svoji polici p?P°rofct napisal predsednik 'e sJetr° Nenni, terorizem ni in Sašo6- posted ključno politično i1*!) jtoe; Sterni problemi, za re-*i|e katerih je treba napeti vse VlciM, te vedno političnega, go-h' Trio*aa družbenega znača-l fekpein ho je terorizem, kot “'ep, I v sodnem žargonu, le o-rePi"a oholiščina. Represivni jtojp te'0,i nasilnežem in nasprot-!' 'n n.mnkraciie so seveda nuj-'lo bežni, edino pravo zdra-'adir? Je stvarno teševa v'e vseh vij, .'-"mlnih slabo. ' Italije, v ka ria^vzhUlo tudi seme politične- VOJMIR TAVČAR RIM — Dva dni po umoru sodnika Giacumbija v Salernu so rdeče brigade spet sejale smrt med italijanskimi sodniki. Tokrat je pod šestimi zahrbtnimi streli padel kasacijski svetnik Girolamo Minervini, ki je bil star 61 iet. Padel je pred mnogimi pričami, medtem ko se je z občinskim avtobusom peljal okrog 8.30 na delo. Pred dnevi je izjavil, da je zanj avtobus dovolj varna zaščita. Verjel je, da ga bo množica obvarovala usodnega napada. Pa ni bilo tako. Z izredno preračunano akcijo, ki odkriva visoko profesionalnost in hladnokrvnost morilcev, so atentatorji še enkrat izvedli kriminalni načrt, ki ima brez dvomov namen, da seje paniko in strah med ljudmi, ki so za demokracijo in pluralizem. Po prvih podatkih, ki pa seveda niso še popolnoma verodostojni, je bilo vpletenih v umor vsaj šest teroristov. Štirje ali pet naj bi sodniku sledilo že od doma, dva pa sta bila naočnike, po vsej verjetnosti tudi lasuljo. Vsekakor so preiskovalci že izrisali njegov identikit, ki ga bodo v prihodnjih dneh objavili. Takoj ko se je izvedelo za pono-. ven zločin, je završalo tako med i Rimljani ket med zoner Italiji. atentatorje demokracije v Popoldne je bila v Rimu tudi množična sindikalna manifestacija, ki so se je udeležili delavci, pre-... ... . bivalci, sodniki in politični ter sin vsemi sodnimi, j dikalni predstavniki zveznih sindi- boje. Po obdukciji so sodni zdravni- _______ ki 'ugotovili, da ga je zadelo šest j skovni izstrelkov kalibra 32, sedmi -pa je laž je ranil bližnjega študenta, ki so v avtu fiat 128 zelene barve j ga sprejeli v bolnico. Smrtni naboji (zdi se, da ga je policija že iz-j so sodnika zadeli v, srce in le,vi del sledila), ki je sledil avtobusu. Mi-; obraza, ker pa morilec ni bil stood-nervini se je ustavil v zadnjem j stotno prepričan o smrtnih posledi-delu avtobusa, na katerem je bilo cah, je sodniku, ki je ležal na tleh, precej oseb, predvsem1 študentov, ki j zadal še zadnji udarec v levo sen-so se vozili v šolo. Teroristi šo ha j ce. Merilci so uporabili po vsej verr vozilu zavzeli ključne pozicije: dva j jetnosti pištolo kalibra 6,75 avtomat ali trije so ostali na zadnji plošča- j skega tipa, ki je bila opremljena z di, eden sg je postavil pred sred- dušilcem. Preiskovalci so ugotovili. nja vrgta, eden pa za šoferjem. Ko se je avtobus četrtič ustavil in je šofer že odprl vrata, da so potniki lahko vstopali in izstopali, se je sprožila bliskovita akcija. Morilec se je približal s hrbtne strani sodniku in mu hladnokrvno izstrelil dva strela v hrbet. Minervini se je . v 'krčih obrnil, medtem ko je padel na tla pa je brigadist ’ izpraznil še' preostale na- da se. rdeči brigadisti vse od umora bivšega predsednika KD Alda Mora poslužujejo tega tipa orožja. Po zločinu so se atentatorji razbežali na vse strani in se pomešali med množico. Po pričevanjih potnikov, ki so z grozo spremljali potek zločina, so bili vsi teroristi mlajši moški Obraz so si zamaskirali z brki in bradami, ki so bili verjetno umetni. Morilec je imel tudi sončne političnimi in smdikalmmi silami, j ka]njh organizacij CGIL CISL in Na mesto zločina so se takoj podali j un„ Vsi govorniki so poudarili po najnsji sodm in policijski funkcio-! crebo množičnem zavračanju te- ™ed^fnmi Sla™ državni j rorizma. Predsednik vsedržavnega tozikc De Matteo in predsednik vla- združenja sodnikov Ruggero % de Ccssiga. Nekaj po 10. uri je t,-,še dodal. da bodo italijfnski ^odnL ki še naprej izvrševali svoje delo in svoje dolžnosti, od Ccssiga. Nekaj po 10. uri je agenciji ANSA telefoniral meški, ki je najavil, da so rdeče brigade umorile Minervinija in da bodo v kratkem izdali komunike. «Najslabši odgovor. terorizmu bi bil strah ali pa navada: zločinsko dejavnost in politično prevratništvo pa je treba izolirati z novimi moralnimi močmi in civilnim naporom, kajti vsako, tudi nehoteno prikrivanje in brezbrižnost, pomeni v tem trenutku le odpoved dsmokra-cije», tako je izjavil podtajnik za notranje zadeve Lettieri, ko je sinoči poročal poslanski zbornici o zadnjih dveh atentatih na italijansko sodstvo. Tudi predsednik senata Fanfani in predsednica poslanske 'zbornice Nilde Jotti sta se cb otvoritvi zasedanja zbornic poklonila spominu obeh žrtev ter poudarila potrebo, da se poleg vlade in parlamenta Vsi državljani in družbene sile še. bolj strnejo v enotni borbi političnih oblasti pa zahtevajo, da jim nudijo dovolj jamstev in sredstev za njihovo obrambo, kajti v tem tre nutku so sodniki glavna tarča po liričnega nasilja. «če pa propade italijansko sodstvo, propade tudi italijanska država in njen demokratični ustroj», je zaključil Ruggero. Poleg protestnih izjav in obsodbe zadnjega zločina rdečih brigad, ki so se včeraj popoldne kar vrstile iz vseh političnih in sindikalnih krogov, velja še zabeležiti sestanek predstavnikov vsedržavnega odbora, zb javni red in varnost, ki so zbrali na notranjem ministrstvu, da bi proučili položa ’ in koordinirali vse potrebne akcije za iz sleditev zločincev. Pod predsedstvom predsednika republike Perti-nija pa se je v večernih urah zbral tudi višji sodni svet, ki je razpravljal o konkretnih pobudah za zajezitev teroristične dejavnosti, v obrambo sodnikov in vseh državljanov. (nf) PO DANAŠNJEM FORMALNEM COSSIGOVEM ODSTOPU Predčasne volitve lahko prepreči le začasna vlada Kdo pa naj jo sestavlja, ne ve nihče - Stranke ponavljajo svoja stališča - Jutri CK PSI, pojutrišnjem pa vodstvo KD RIM — Danes se v poslanski zbor-1 dile razprava in izjave načelnikov ci začne «tehnični» nostonek vlad-1 narlamentarnih skuDin Doslanske niči začne «tehnični» postopek vlad ne krize, osemintridesete od ustanovitve republike. Predsednik vlade Cossiga bo namreč ob 10. uri «ugotovib, da nima več podpore, ob 11. uri pa bo isto ponovil v senatu. V poslanski zbornici bodo sle- lspesen razvoj trgovinske izmenjave med Italijo in SFRJ BEOGRAD — Skupna trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo je dosegla lani milijardo in 800 milijonov dolarjev. Pristojna sekcija zvezne gospodarske zbornice je ocenila to dejstvo kot. usneh, zlasti upoštevajoč, pripravljenost" gospodarskih operaterjev iz obeh držav na krepitev sodelovanja. "Ugotovili so obenem, da so v Italiji še velike možnosti za jugoslovanski izvoz, katerega povečanje mora prispevati k postopnemu uravnavanju izmenjav. Titovo stanje se je poslabšalo LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da se je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita v ponedeljek še poslabšalo, predvsem zaradi močne krvavitve v želodcu, kar je posledica obstoječe splošne naklonjenosti h krvavitvi. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. parlamentarnih skupin poslanske zbornice, nakar bo Cossiga sklical vlado in bo že drevi odstopil pred predsednikom republike Pertinijem. Skoraj gotovo ne bo Cossiga čakal | nja, «brez vetov*, z vsemi stran- v isti sapi pa je poudaril, ne bo nikoli podpri vlade «zg> Zancne sta v bistvu ponovila uradna stlišča svojih strank. Socialdemokratski tajnik je poudaril svoje nasprotovanje sedanji krizi in je izjavil, da podpira odprta pogaja- na glasovanje poslancev, saj mu je popolnoma jasno, da ne obstaja več tista večina, ki je omogočila sedemmesečno življenje njegove •J~ de «premirja». Enakega postopka se je poslužil Andreotti februarja lani, ko je od stopil po sklepu KPI, da se umakne iz večine. Tudi tedaj je krizo sporočil parlamentu predsednik vlade, ne da bi predhodno prejel nezaupnico. To v bistvu ni prava parlamentarna kriza, saj so jo sklenile stranke izven parlamenta. Včeraj se je Cossiga sestal s tajnikom svoje stranke Piccolijem, kasneje še s Pietrom Longom in z Va-leriom Zanonejem. KD, PSDI in PLI so namreč stranke vlade, ki bo danes odstopila. Tako Longo kot ••lllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltMlllIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllll KLJUB NAPOVEDANI BLIŽNJI VLADNI KRIZI Predsednik Pertini sprejel sindikaliste Srečanje med Lamo, Carnitijem, Bcnvenutom in Cossigo preložili «na poznejši dalum» Avtobus katerem so teroristi ustrelili sodnika Minervinija (Telefoto AP) Umrl jc Erich Fromm ŽENEVA — V švicarskem mester cu Muraltu, kjer je živel zadnjih deset let, je včeraj v 80. letu starosti umrl za srčno kapjo nemški filozof in psihanalist Erich Fromm. Skupaj z Adomom, Horkheimrom in Marcusejem je do izselitve v Ameriko leta 1934 deloval v frankfurtskem inštitutu za sociabia vprašanja ter bil med pobudniki frankfurtske šole. «Beg od svobode*, «Zdrava družba*, Umevanje ljubezni*, «Imeti ali biti* so naslovi njegovih najbolj znanih del. RIM — Včerajšnja sindikalna kronika beleži tri važne dogodke: sprejem sindikalistov pri Pertiniju, iz: jave Piera Carnitija in odpoved današnjega sestanka med vlado in sindikati. Pertlhi je eprejel" tajnike sindikalne zveze Larpo, Carnitija in Brn-venuta, ki so ga seznanili o sedanjem položaju italijanskega delavskega sveta. Po srečanju je sindikalna zveza izdala skopo poročilo, v katerem pravi, da so sindikalni predstavniki potrdili predsednika republike .pripravljenost italijanskih delavcev na boj proti terorizmu in prevratništvu ter, za obrambo demokratičnih inštitucij. Sindikati pa so sedaj vedno bolj globoko zaskrbljeni zaradi hude družbene in gospodarske krize, v kateri se stopnjuje inflacija, širi se brezposelnost, italijanski Jug pa vedno bolj nazaduje. Izrazili so tudi željo, da bi na-;|le, političpp sile rešitve «širokih od-ivoraostS>, ki naj bi privedle dr-,..vo iz krize. Včerajšnji sestanek je še posebno pomemben, čeprav je bil najavljen že pred časom, bi ga lahko predsednik Pertini preložil zaradi bližnje vladne krize; Pertini je hotel vseeno slišati mnenje sindikalistov, kar bo gotovo upošteval pri iskanju rešitev krize. Tajnik CISL Pierre Camiti je v intervjuju za italijanski radijski dnevnik podčrtal, s katerimi problemi se bo morala spoprijeti nova vlada. «Zahtevali bomo podvojitev družinske doklade, spremembo obdavčitev na odvisno delo, reformo pokojnin, reformo policije, vrsto pobud v korist podjetjem, ki so v krizi in- to predvsem na Jugu*. Na vprašanje «kakšno vlado hočejo sindikati?*, je Carniti odgovoril: «Smo za vlado, ki ,jp pripravljena ne samo razpravljati, temveč se konkretno lotiti in rešiti velika dr užbena in gospodarska vprašanja, na katerih,.temelji italijanska kriza.* Danes tei se morali Lama, Carniti in Berivenuto srečati s Cossigo. Srečanje so odložili «na poznejši datum*. (šč) ..........................................................................................mm..........................., DOKONČNI SKLEP PRED RATIFIKACIJO V Zunanji ministri potrdili sporazum EGS-Jugoslavija Izdelano stališče deveterice za razgovore Sever-Jug BRUSELJ — Ministrski svet EGS, ki ga sestavljajo zunanji ministri deveterice, je včeraj pod predsedstvom Italijana Ruffinija odobril sporazum o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo in je izdal pooblastilo za njegov u radni podpis. Ministri .so .obravnavali tudi prehodne ukrepe, ki jih bo treba izvajati do uradne ratifikacije. V tem smislu so pooblastili izvršilno komisijo EGS. da sklene z Jugoslavijo začasna sporazu ma za predhodno izvajanje, od 1 julija letos, poglavja o trgovinski izmenjavi in finančnega protokola. Zastopstvo Zahodne Nemčije je izreklo rezervo glede definicije nacionalnosti, ki io vsebuje besedilo sporazuma EGS - Jugoslavija, za radi česar so ministri pooblasti1! komisijo (izvršilni organ) EGS, naj preuči z jugoslovanskimi poobla ščenci novo definicijo tega pojmu. Ob zaključku razprave ' o odnosih z Jugoslavijo je ministrski svet sklenil odpreti v kratkem uradno zastopstvo EGS -|V Beogradp. Zunanji ministri EGS so nato Odobrili skupno stališče deveterice za pripravljalno fazo, ki bo potekala med 31. marcem in 12. aprilom, pred obnovitvijo razgovorov Sever - Jug pri OZN. Dokument EGS, ki so ga izdelali na osnovi predloga izvršne komisije, se za vzorna za obnovitev bolj zdravili svetovnih gospodarskih razmer, za novo ekspanzivno fazo in za uva janje ustreznih sprememb v med narodnih gospodarskih odnosih. Deveterica je oslonila svoje stališče predvsem na obravnavi vprašanj energije, prehrane in plačilnih bi lanc in njihovih razmerij z možnostmi razvoja. V diplomatskih krogih EGS poudarjajo, da bi mogli včerajšnji sklepi predstavljati pomemben pri spevek k uvajanju razvoja v tre tjem desetletju OZN, dasi ne zadovoljujejo v celoti pričakovanj ♦skupine 77», ki združuje države v razvoju. Ministrski svet je včeraj obravnaval tudi sporno vprašanje sorazmerja med prispevki članic in pomočjo, ki io prejemajo od EGS odnose z državami Bližnjega in Srednjega vzhoda ter uvoz sinte tičnih vlaken in jekla iz ZDA. (Iv; VČERAJ POPOLDNE NA LJUBLJANSKIH ŽALAH Slovenija se je poslovila od koroškega revolucionarja Karla Prusnika - Gašperja Danes se bodo od svojega rojaka poslovili domačini v Železni Kapli, v petek pa bodo žalne svečanosti v Celovcu in nato pogreb v Kotmari vasi LJUBLJANA — Slovenija, matična domovina, se je včeraj popoldne poslovila od prerano umrlega koroškega revolucionarja, narodnega in partizanskega prvoborca ter uglednega predstavnika Zveze slovenskih organizacij Koroške, Karla Prusnika - Gašperja. V žalni dvorani na Žalah se je od pokojnika poslovil bivši predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janko Rudolf z orisom njegovega človeškega lika in "Jego-vih velikih zaslug v boju koroških Slovencev proti nacizmu in za narodnostne pravice. Žalne svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja: član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc, člana predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in Andrej Marinc, predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik skupščine SRS Milan Kučan, pred sednik IS SRS Anton Vratuša, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ri. bičič, visoki oficirji JLA, zastopstvo koroških Slovencev, zastopstvo Slo- venske - kulturno gospodarske zveze s predsednikom Borisom Racetom na čelu, številni koroški partizanski borci in predstavniki drugih organizacij. Na žalni seji so spomin revolucionarja Karla Prusnika - Gašperja počastili člani predsedstva RK Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. republiškega zbora Zveze združenj borcev ter Odbora koroških partizanov. Podpredsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Stane Markič je v svojem spominskem govoru dejal, da je bil Karel Prusnik Gašper osrednja osebnost koroškega partizanstva, za koroškega človeka pa se je boril ne samo kot partizan, marveč tudi s kulturo, s pisano besedo. S svojim delom se je zapisal med najvidnejše sinove slovenskega ljudstva. Spominu pokojnega Karla Prušni-ka - Gašperja so se na žalni seji poklonili tun' člani Društva slovenskih pisateljev. V Celovcu sta Zveza slovenskih organizacij Koroške in Zveza koroških partizanov ustanovili odbor za poslovitvene svečanosti. V njem so vsi vodilni predstavniki Zveze slovenskih organizacij, predstavniki NS KS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz SR Slovenija, predstavniki demokratičnih koroških Avstrijcev, nekdanji koroški partizanski borci, iz naše dežt. . pa predsednik deželnega odbora VZPI - ANPI Federico Vicenti. Danes, v sredo ob 17. uri, bo slovo od Karla Prusnika - Gašperja v njegovem domačem kraju Železni Kapli. Žalna seja odborov Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov in Odbora za poslovitvene svečanosti bo v petek, 21. t.m.. ob 13. uri, v Auli Slovenici v Celovcu. Pogrebne svečanosti pa bodo istega dne ob 15. uri pred mrtvašnico v Kotmari vasi, ;jer je Gašper nazadnje živel s svojo družino. Pokrajinski odbor VZPI . ANPI iz Trsta je poslal Zvezi koroških partizanov v Celovcu naslednjo brzojavko: Hudo prizadeti ob nenadni smrti Karla Prušnika - Gašperja vam. so progi Miri in družini izrekamo naše iskreno sožalje. ZIS o temeljih družbenega plana BEOGRAD - ZIS’je na seji v ponedeljek proučil in sprejel osnutek dogovorov o temeljih družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1981 do 1985, o usklajevanju in usmerjanju gibanj družbene reprodukcije. Osnutek dogovora je ZIS sprejel kot osnovo za usklajevanje stališč republik in pokrajin. Osnutek dogovora o usklajevanju in usmerjanju tokov družbene reprodukcije določa splošne interese in cilje družbenogospodarskega razvoja v prihodnjem srednjeročnem Obdobju. Gre za nujnost večje gospodarske stabilnosti, vzpostavitev skladnejših odnosov v blagovno - denarnih tokovih in za večje vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela. ZIS je kot temelj za usklajevanje stališč republik ii. pokrajin sprejel tudi osnutek dogovora o o-snovah družbenega načrta Jugoslavije o politiki razvoja gospodarskih odnosov s tujino v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Dogovor predvideva, da bi sprožili potrebne u-krepe in dejavnosti, ki bi omogočile povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva, njegovo večjo udeležbo v skupnem svetovnem izvozu blaga, storitev, znanja in tehnologije. Da bi te cilje razvoja gospodarskih odneso'- s tujino lahko uresničili, bi morah konec prihodnjega petletnega obdobja z izvozom blaga pokrivati okoli 70 odstotkov skupnega uvoza tuiih izdelkov, medtem ko bi preostalih 30 odstotkov vrednosti uvoza pokrivali s prihodki iz neblagovnega deviznega preliva. (dd) kami da dovinskega kompromisa*. Glede krščanske demokracije je Piccoli včeraj napovedal, da se bo verjetno v petek sestalo vodstvo stranke. Izbiro dnevnega reda pa bo povsem jasno pogojevat ses.a-nek CK PSI, ki se začne jutri, saj KD heče poznati stališče Craxija, predno oceni sedanji položaj. Ob vsem tem pa zgleda, da Pertini ne bo zavlačeval in bo pričel s posvetovanji še pred koncem zasedanja CK PSI. V vsakem primeiu pa bo predsednik republike končal prvi krog posvetovanj do nedelje, da bo v ponedeljek že poveril pni mandat za sestavo nove vlade. Po vsej verjetnosti bo mandatar ponovno Cossiga. Pertinijev sklep, da ne počaka na konec zasedanja CK PSI, ne bo oviral nikogar, saj v socialističnih krogih zatrjujejo, da bo CK predvsem posvetovalnega značaja, brez končnih smernic. Morda bodo le omenili možnost imenovanja začasne vlade, ki naj omogoči junijske upravne vo’ltve in ki naj bo obenem bolj sprejemljiva kot sedanja v perspektivi narodne solidarnosti. To vsaj zatrjujejo Craxij?vi nasprotniki v socialistični levici. Včeraj je Fanfani skušal poslednjič podpreti Craxija pred sestankom CK, ko je izjavil, da bi tila začasna vlada neprimerna in neizvedljiva. Nihče pa mu ni verjel, saj je zamisel o začasni vladi edina, ki lahko še prepreči predčasne vohtve. Kdo pa bi sestavil tako prehodno vlado, ni še povsem jasno. Včeraj so se najbolj ogrevali za enobarvno vlado krščanske drmokra-cije, a Longd je takoj jasno zavrnil tako'"inbčh'ost' iri *toRfajtW geslo: ali v vlado ali v oporicim. S tem postaja verjeten predlog socialistične levice o dvobanmj vladi KD-PRI, ki pa mu prsprotujejo liberalci in socialdemokrati. Včeraj je v vodstvu republikanske stranke Spadchni ponovil predlog o «p>rogramskem soočanju brez predsodkov*. PRI naj bi torej odigral vlogo «vezne» stranke. Po uradnih izjavah pa bi til socialistični pristop v tako začasno vlado neuresničljiv, Claudio Signorile je namreč včeraj ponovno izjavil, da PSI »je bo sodeloval v vladi, ki bi izključila kcmmrste. Kljub temu se širijo govorice, da bo taka rešitev, sodelovanje socialistov s KD ali s KD in PRI, k'jub sedanjim nasprotovanjem, zmagala v veliko presenečenje vseh. P. P. Ustaški atentat v Ncw Yorku NEW YORK - Pred vhodom predstavništva «Jugcbanke» v 30. nadstropju neke palače v poslovnem delu New Yorka je v poneda-ljek dopoldne eksplodiral močan peklenski stroj. Eksplozija je povzročila precejšnjo materialno škodo, ni pa ranila nikogar. Atentat so no vsej verjetnosti izvedb pristaši fa- Mika Špiljak na Finskem HELSINKI — Predsednik finske vlade Mauro Koivisto je včeraj sprejel delegacijo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vedi predsednik Mika Špiljak in se z njo zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Finski premier je ob tej priložnosti v imenu vlade svoje države izrekel iskrene želje za zboljšanje zdravja predsednika Tita. Jugoslovanska sindikalna delegacija se je včeraj sešla tudi z gostiteljem predsednikom centralne zveze sindikata finske Oividom. Pogovarjala pa se je tudi s predsednikom KP Finske Sarinenom in vodjo socialno demokratske stranke te države Sorso. Gostitelji so se predvsem zanimali za zdravje predsednika Tita in izrazili iskrene želje za njegovo ozdravitev. SANTIAGO DE CHILE - V glavni jetnišnici v čilskem glavnem mestu je začelo v ponedeljek nad 1.000 jetnikov z gladovno stavko. Veleposlanik SFRJ izročil Longu red narodnega heroja RIM - Predsedniku KPI Lui-giju Longu so včeraj izročili red narodnega heroja Jugoslavije, s katerim ga je odlikoval predsednik SFRJ Josip Broz Tito za izredne zasluge v boju proti fašizmu in za prispevek pri razvijanju prijateljskih stikov in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo., Longu je visoko jugoslovan sko odlikovanje izročil veleposlanik Jugoslavije v Rimu Marko Kosin. Ob tej priložnosti je poudaril da so komunisti, delavski razred in vsi narodi in narodnosti Jugoslavije z velikimi simpatijami spremljali boj italijanskih komunistov in drugih demokratskih sil proti fašizmu. To je bil skupen boj, saj so bili skupni tudi ideali svobode, miru, demokracije in socialnih pravic, je še dejal. (dd) šistično - teroristične emigracije. To je le ena od številnih terorističnih aketi fašistično - teroristične emigracije proti jugoslovanskim diplomatsko - konzularnim in drugim predstavništvom ter proti vidnim izseljenikom. V ameriških zaporih že sedi eden od izvršilcev takih terorističnih dejanj, številni atentati pa še vedno niso pojasnie-ni, ameriške oblasti niso izsledile ne organizatorjev in niti izvrševalcev podobnih kriminalnih dejanj. BODO DANES ODLOČILI O DEŽELNI KRIZI? V deželnem svetu spet na dnevnem redu glasovanje za izvolitev novega odbora Socialisti po neuradnih vesteh predlagajo sestavo tribarvnega odbora s KD, PSI in PRI - Partija proti nadaljnjemu zavlačevanju - Stališča SSk V deželni skupščini Furlanije - Julijske krajine bo danes ena tistih sej, ki jih vnaprej označujemo za zgodovinske in odločujoče, a se potem izkažejo le za prehodne etape neskončno dolgega in neverjetno zapletenega procesa ustvarjanja takšnih političnih ravnovesij, ki o mogoča jo sestavo kolikor toliko ti dne večine in seveda vlade ter s tem izvajanje določenih programov. Tako je bilo že dvakrat. Skupščina je bila že dvakrat poklicana, da izvoli iz svoje srede izvršne organe, a ni bilo političnega sporazuma med strankami in tako je bila vsa zadeva odložena. V tretje gre rado, pravi pregovor, ki bo verjetno držal, če upoštevamo, da do včeraj vsaj uradno ni bilo znamenja o kakem sporazumu med strankami, ki pa zato niso stale križem rok. Izraženih je bilo več hipotez. Vse so sicer imele za skupen imenovalec večino deželne solidarnosti, ki jo narekuje nujnostni položaj naše dežele. Razlike so v mnenjih, kako naj se ta večina odraža. Krščanski demokrati so s svoje strani spet odprti za različne formule, kot na primer petstran-karski odbor, ki bi obsegal poleg njih še PSI, PSDI, PRI in SSk, pa tudi na obnovitev enobarvne upra ve bi pristali, toda predpogoj ostaja slej ko prej ta, da ne pridejo komunisti v vlado. Vztrajanje pri tem predpogoju je komuniste napotilo, da so se odrekli nadaljnjim pogajanjem s krščanskimi demokrati in da odločno nasprotujejo vsakršnemu nadaljnjemu zavlačevanju glasovanja za iz volitev novega predsednika in de želnega odbora. To je včeraj uradno izjavil tisku načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat, ki je med drugim dejal, da dosedanje zamude lahko |X)vzročijo hudo škodo na upravni ravni. Pascolat jo nato opozoril na celo vrsto zakon skih osnutkov in resolucij, ki ča kajo na odločujoče mnenje deželnih organov ter pri tem naglasil, da si mora sleherna politična Sila prevzeti svoje odgovornosti. KPI prav gotovo ne bo stala križem rok, je dejal nečeinik komunistične svetovalske skupine, ter mirno opazovala manevre tistih, ki se ša mo v besedah zavzemajo za politiko solidarnosti. Zato bodo komu nisti odločno protestirali, če bi na današnji seji kdo zahteval ponovn i odložitev glasovanja za izvolitev nove deželne vlade. v‘li Najbolj dinamični so biu včeraj v socialističnem taboru. Predsinoč-njiro se je, kot znano, sestalo de želno vodstvo stranke, ki pa ni iz dalo nobenega uradnega sporočila Osnovna usmeritev socialistov naj bi po neuradnih vesteh bila ta, do se sestavi nova večina med PSI. KD in PRI. Gre torej za novo tri barvno formulo, ki še ni bila preizkušena. Ta večina pa naj bi ime la zunanjo podporo KPI- Deželni tajnik Bravo je včeraj *o formulo predstavil tako republikancem na dopoldanskem srečanju, nato komu nistom na popoldanskem srečanju v Tržiču in krščanskim demokra tom na večernem srečanju v Vid mu Podrobnosti o vseh teh koti taktih niso znane. Nekaj več bomo o vsem tem izvedeli danes na seji skupščine. O deželni krizi se je na včeraj- šnjem sestanku v Devinu izreklo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Tajništvo je bilo soglas no v ugotovitvi, da je tako dolga in še vedno brezizgledna kriza v deželnem svetu izredno škodljiva za prebivalstvo naše dežele. Na reši tev čakajo mnogi problemi, tako ekonomskega kot socialnega in političnega značaja. Vsi ti problemi so na dlani, po udarja tiskovno poročilo SSk, žal pa še ni videti pravega izhoda iz politične krize. Večina, ki je do januarja letos podpirala enobarvni demokrščanski odbor, se je razbli nila. Stranke, ki so podpirale eno barvni odbor, ne morejo na žalost najti skupnega jezika v iskanju re šitve deželne krize. Krščanska demokracija je predlagala novo ve čjno, ki bi jo sestavljalo pet strank. SSk je mnenja, da bi morale stranke, ki so omogočile izglasovanje obračuna in proračuna, imeti pravico sestavljati tako programske večino, kot deželno vlado samo. Slovenska skupnost z zadovoljstvom ugotavlja, da so pri krščan sko-demokratski, socialdemokratski in republikanski stranki odpadli razni predsodki do neposrednega vstopa SSk v deželno vlado. Prepričana je, da se bodo tudi ostale stranke, posebej tiste, ki vključujejo tudi Slovence, zavzele za prisotnost slovenskega predstavništva v najvišjem izvoljenem deželnem organu. Slovenska skupnost meni, da bi vsaka izključitev slovenskega predstavnika iz te sestave pomenila diskriminacijo do slovenske narod-noštne skupnosti. NA SINOČNJI SEJI V OBČINSKI PALAČI V občinskem svetu obravnavali pereča vprašanja pristanišča Resolucijo o tržaški luki predložili komunisti - Svetovalec Lokar (SSk) vložil več vprašanj o tekočih zadevah Občinski svetovalci so se sinoči sestali na seji, da bi razpravljali predvsem o resoluciji komunistične svetovalske skupine v zvezi s tržaškim pristaniščem, še prej pa so župan in občinski odborniki odgovarjali na razna vprašanja posameznih svetovalcev. Predstavnik Slovenske skupnosti v občinskem svetu prof. Aleš Lokar je najprej naslovil na župana vprašanje v zvezi s podporami tržaškemu kmetijstvu, ki so prav sedaj najbolj potrebne, ko so kmetje skoraj brez moči proti suši. Župan Cecovini je v odgovoru sporočil, da bo občina v bližnji bodočnosti dodelila podporo kmetovalcem, o znesku pa se bodo še domenili. Prvi del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je tako potekal v bistvu v dialogu med svetovalcem SSk Lokarjem in občinsko upravo, saj je Lokar predložil še vprašanje v zvezi s Kolonkovcem in resolucijo o popravilih nekaterih cestišč in greznic v Barkovljah. Glede Ko-lonkovca je Lokar dejal, naj občina pregleda načrt o ljudskih gradnjah in naj začne s široko diskusijo, v kateri mora biti soudeleženo tudi prizadeto prebivalstvo. Dejal je, da ni proti ljudskim gradnjam, zadnje tiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiia SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Analiza splošnega političnega položaja v perspektivi majskih upravnih volitev Akcije v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom - Potrjeno stališče glede razlaščanj in ljudskih gradenj na Kolonkovcu - Obisk obalno-kraške SZDL pri teritorialnem odboru SKGZ v Trstu KD še ni izvolila pokrajinskega tajnika Vsa pozornost tržaških političnih krogov je bila včeraj usmerjena na dogajanje v palači Diana, kjer je novoizvoljeni pokrajinski odbor krščanske demokracije razpravljal o sestavi svojega pokrajinskega vodstva. Seja, ki ji je predsedoval Ri-chetti, se je zaključila brez izida, ker se ni izluščila zadostna večina, ki bi lahko izrazila novega tajnika. Odbor je zato sklenil, da odloži izvolitev novega vodstva na prihodnjo sejo, ki naj bi bila v petek. razlastitve na Kolonkovcu pa prizadevajo v prvi vrsti slovensko prebivalstvo, ki še danes ruma priznanih osnovnih pravic. Skratka, uprava naj spremeni politiko načrtovanja ljudskih gradenj. V odgovor je odbornik Rossi navedel bolj ali manj konkretne podatke in izrazil upanje, da bi se stvar zadovoljivo uredila za vse. Svetovalec Lokar je nato orisal ooložaj barkovljanskili cest, pločnikov in greznic, ki so v obupnem stanju in se zato prebivalstvo stalno pritožuje. Predvsem greznice na določenem predelu Furlanske ceste so v takem stanju, da že ogrožajo zdravje prebivalstva, zato naj občina takoj poskrbi za popravila. V odgovoru je odbornik Zandegiaco-mo izjavil, da nimajo na razpolago Pred začetkom ponedeljkove seje je izvršni odbor Slovenske kultur no-gospodarske zveze najprej počastil spomin umrlega koroškega revolucionarja, partizanskega prvo Dorea in uglednega predstavnika Zveze slovenskih organizacij Koro ške, Karla Prušnika - Gašperja, potem pa je prešel na obravnavo točk dnevnega reda, ki so se nanašale na nekatera aktualna vpra šanja našega političnega in družbenega žh/f-erjja^Ta^lf j^jižvi šni odbor' seznanil s posekom sodelovanja komponent, ki sestavljajo enotno slovensko" zašČopslvo, "in ’ <5 nadaljnjih korakih, ki so bili dogovorjeni v zvezi z globalno zakonsko zaščito. Potem je prešel na obravnavo vprašanj v zvezi z maj skimi upravnimi volitvami za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta in všeh okoliških občinskih uprav na Tržaškem. V tem okviru je na osnovi poročila stekla raz prava o trenutnem političnem po loža ju na Tržaškem tudi v zvezi z rezultati pokrajinskih kongresov KD PSI in SSk, deželnega kongre sa PR in še vedno odprte krize na deželi. Izvršni odbor se je tako seznanil z raznimi možnostmi v okviru volilnih kombinacij in računlc tudi na osnovi podrobne razčlembe rezultatov zadnjih upravnih volitev in na osnovi sprememb, ki so nastale v tržaškem političnem in strankarskem razmerju po pojavu in •UIIIMIIimHIIIIIIIIIIIIHIIimillllllltMlllltllllllllllilllMIIIHIIItlllMIUIIIIIIMMIIIMIIIIIIIMIItlttllHMIIIIIIIItllll V ZVEZI S PItEOSNOVO S IRT Danes v Rimu novo srečanje s predstavnikom vlade Russom Popoldne začetek razgovorov s tržaškim odposlanstvom - Dopolnilna blagajna za 351 prizadetih delavcev zapade 31. marca Na ministrstvu za industrijo v Rimu bo danes popoldne ob 17. uri novo srečanje v zvezi s preosnovo bivše steklarne Vetrobel* v žavelj-ski industrijski coni. Sestanka, na katerem bo vlado zastopal podtajnik na ministrstvu za industrijo F. Russo, se bodo iz Trsta udeležil: tukajšnji parlamentarci Cuffa-ro, Gerbčeva in Tombesi, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, sindikalisti Gialuz za CGIL, Gosdan za CISL in Di Turo za UIL, trije člani tovarniškega sveta bivše steklarne (danes SIRT) ter predstavniki družbe. Kreditni zavod ICIPU, ki ni moral finansirati preosnovo starega o-brata in njegovo usposobitev z proizvodnjo specialnih jekel, je pred kratkim sporočil komunistični senatorki Gerbčevi, da je naročil nov strokovni pregled načrta za preosnovo. Ali je bil omenjeni pregled že opravljen, ni zr na njegovi podlagi pa naj bi se ICIPU končno odločil o posegu za rešitev problema stare steklarne, od česar je odvisna nadaljnja usoda 351 delavcev, ki so, kakor znano, že pet let v dopolnilni blagajni. Veljavnost dopolnilne blagajne je bila v začetku marca podaljšana do konca meseca, v tem času pa se mora zavod ICIPU dokončno odločiti za finansiranje preosnove, sicer , 'roži vsem prizadetim delavcem kratko malo odpust z delovnega mesta. Zaradi tega je razumljivo zani manje, s katerim tržaška javnost spremlja razvoj dogodkov okrog tega problema in pričakuje izid da našnjega srečanja na ministrstvu za industrijo. Predsednik deželnega sveta Colli, ki se je nameraval tudi sam udeležiti seje, je bil zaradi današnje seje deželne skupščine primoram odpovedati svojo udeležbo ip je naslovil na podtajnika Russa brzojavko, v katerem naglaša nujnost, naj se vlada zavzame za pozitivno rešitev tega vprašanja, o katerem je deželni svet 25. septembra lani sprejel enotno stališče z izglasovanjem posebne resolucije. Danes seja miljskega občinskega sveta Danes ob 2u uri se bo na izred ni seji sestal miljski občinski svet. Svetovalci boj med drugim raz pravljali o nujnih popravilih na ob činskem vodovodu, o javni razsvet Ijavi, o posvetu o miljskem gospo darstvu in drugih vprašanjih. uveljavitvi protiosimske Liste za Trst. Pri tem je izvršni odbor namenil največ pozornosti slovenskim ter miljski občini in za vsako po sebej skušal ugotoviti položaj in volilne možnosti iz vidika interesov slovenske narodnostne skupnosti in demokratičnih sil. Izvršni odbor se bo k tem vprašanjem povrnil še na osnovi dodatnih analiz in pa s pre gledom situacije v goriških občinah in v občinah videmske pokra-jirič^VVžlMmk^TOKčškc Slovenije. Naslednja točka' dnevnega reda je bila namenjena vprašanju raz laščanja obdelovalnih1 ^kmetijskih in vrtnarskih površin na Kolonkovcu ja ljudske gradnje v luči na.inovej-šega razvoja naporov za ohranite«' teh zemljišč za kmetijsko dejav nost. Izvršni odbor je potrdil svo je stališče, da je treba za ljudsKe gradnje najti alternativna zemlji šča. ki jih gotovo ne manjka in da nikakor ni mogoče pristajati na stalno odvzemanje zemljišč skoraj izključno na škodo slovenskih last nikov in vse slovenske narodnostne skupnosti ter na škodo kmetijske proizvodnje, kakor tudi ne na očitke da smo Slovenci proti ljudskim gradnjem. Izvršni odbor je zato dal vso podporo dosedanjim akci jam za obrambo omenjenih zemljišč na Kolonkovcu in soglaša, da je treba v teh prizadevanjih vztra jati še naprej. Precej časa je izvršni odbor na menil nato še razpravi o stanju v našem športu se zavzel, da se stvari uvejajo z zavzetim angažiranjem vseh v korist nadaljnjega razvoja slovenskega športa v Italiji. V tem smislu je tudi zadolžil odbor za telesno kulturo. Nazadnje se je izvršni odbor seznanil še s skorajšnjim obiskom delegacije obalno-kraške Socialistične zveze delovnega ljudstva pri SKGZ v Trstu in imenoval svojo delegacijo, ki sc bo udeležila raz govorov o nekaterih vprašanjih medsebojnega sodelovanja na gospodarskem, urbanističnem, političnem. kulturnem in drugih področjih. Seznanil se je tudi i vsebin«> in konkretnimi sklepi razgovorov med zastopstvom teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in SZDL iz Nove Gorice in še z nekaterimi drugimi tekočimi vprašanji delovanja posameznih odborov zveze. Na tovornem postajališču odprli nove objekte Na tovornem postajališču pri Fernetičih ,so včeraj slovesno odprli kompleks obmejnih zgradb, v katerih bodo nameščeni uradi za nadzorstvo nad uvozom in izvozom blaga, uradi raznih uprav in ustrezni pomožni servisi, ter novo kasarno za agente javne varnosti, v kateri je prostora za okrog štirideset ljudi. IIMIIIIIIIIIMIMIIfllllHIMiMtllllllMIIIIHMHHMMIIIIIIIIimUMMinilllimilllllllllllimillllMMnilllllllllllMIIIIIII TORKOV VEČER V SLOVENSKEM KLUBU Izjemen umetniški obisk Gledališka igralka Štefka Drol čeva in harfistka Pavla Uršičeva sta nam sinoči v Slovenskem klubu pri pravili izjemen umetniški večer Priznani slovenski umetnici sta sinoč nji literarno glasbeni program pri pravili namenoma za tržaški na stop. Izzvenel pa je tako pristno in umetniško doživeto, da se številno občinstvo kar ni moglo posloviti od nastopajočih. Štefka Drolčeva je z njej lastno pretresljivostjo podala izbor tragič-hih ženskih likov iz svetovne in slo- venske gledališke literature. Pavla Uršičeva pa je iz strun svoje harfe izvabila najmehkejše in najplemenitejše zvoke. V razgovoru, ki je sledil nastopu, je marsikdo izrecno poudaril, da mu bo literarno glasbeni spored včerajšnjega torko vega večera ostal v neizbrisnem spominu. Dvorana Slovenskega kluba je bi ta v celoti zasedena, posamezne o-dlomke umetniškega podajanja Štef ke Drolčeve in Pavle Uršičeve pa ja snemala tudi ekipa Alpe Adria. Medtem se nadaljujejo dela za ureditev površine, ki gre od sedanjih struktur postajališča do železniške proge v smeri proti Opčinam, kjer bedo uredili «trgovski» del postajališča. V zaključni fazi bo postajališče zavzemalo 280.000 kv. mettrov površine. Od tega bo 48.000 kv. m. odpadlo na pokrit skladiščni prostor, 20.000 kv. m. na odkrito skladišče za kontejnerje, preostala površina pa bo v glavnem name-njen»^?m^TIpliert)ikanje, in parkiranje tovorhjakov v mednarodnem promet^ Z ..odprtjem »carinske* cfi$fe ki pove euje -neposredno tovorno postajališče na italijanski strani meje s suhoz~mnim terminalom na jugoslovanski strani pri Sežani, je bil znatno razbremenjen promet čez mejni oreh od, ki je zdaj namenjen le avtomobilskemu in avtobusnemu prometu. Srečanje o zaščiti naravnega okolja odloženo na 26. marec Srečanje med strokovnjaki iz naše dežele in iz SR Slovenije o organizaciji skupnih posegov za zaščito naravnega okolja s posebnim poudarkom na obmeč ja Alp, Krasa in severnega dela Jadranskega morja, so na prošnjo predsednice odbora za zaščito naravnega okolja in za prostorsko načrtovanje Marije Župančič, ki bi morala voditi skupino izvedencev iz SR Slovenije, odložili na sredo, 26. marec. Izvedence iz Furlanije - Julijske krajine, ki so za srečanje prioravili vrsto konkretnih predlogov in ustrezno dokumentacijo, vodi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni. Sporočilo dolinske občine Uprava občine Dolina sioroča, da bedo volitve ža upravni odbor družinske posvetovalnice dne 28. marca tega leta na občinskem sedežu v sejni dvorani od 17. do 22. ure. Volitev se bodo lahko udeležili vsi ob-člani, ki so vpisani v volilnih seznamih občine in ki bodo 28. 3. dopolnili 18. leto starosti. Volivci se bodo morali predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list). načrtov, s katerimi bi lahko odpravili okvare, oziroma zgradili novo kanalizacijo, občinski svet pa je resolucijo vseeno odobril s popravkom misovcev, ki zadeva barkov-ljanski gozdič. Svetovalec Poli je nato orisal komunistično resolucijo o prispevkih tržaškemu pristanišču, ki se sklicuje na dokument, ki so ga poslanci Cuffaro, Gruber Benco in Tamburini pred časom • vložili w poslanski zfocrnici. V resoluciji svetovat ske skupine KPI je rečeno,-1 naj vlada v roku treh mesecev priskoči s posebnim zakonom na pomoč tržaškemu pristanišču s tem, da prepusti pristaniški ustanovi vse uresničene dohodke, razširi pristojnosti Neodvisne ustanove za tržaško luko kar zadeva ustanovitev deželnega pristaniškega kompleksa, da omogoči prehod terminala čezalpskega naftovoda pod tržaško pristanišče, s čimer bi se dohodki luke znatno povečali, ter sproži preosnovo u-pravljanja tržaškega pristanišča v skladu z načeli, ki so bila sprejeta v okviru X. komisije. Resolucija nhdalje obvezuje tržaški občinski odbor, da nastopi pri pristojnih o-blasteh, da pohitijo z deli in čim-prej izoblikujejo načrt investicij v korist pristanišč F-JK ter dodelijo podporo 49 milijard in pol tržaški neodvisni pristaniški ustanovi. O resoluciji so ti izrekli nato PO OBJAVI IMEN OAVČNISJTAJmiCEV Okrog 170 Tržačanov v Revigliovem seznamu Ere pretežno za trgovce na drobno ali na debelo »Rdeči* seznam domnevnih davčnih utajevalcev, ki ga je včeraj v Rimu predstavil finančni minister Reviglio, je tudi v našem mestu dvignil precej prahu. V tem seznamu, ki vsekakor predstavlja za italijanske razmere »zgodovinski* mejnik za učinkovitejši boj proti davčnim utajam, je približno 170 Tržačanov in večinoma so to trgovci na debelo in na drobno in pa predvsem prodajalci kavbojk ali tako imenovani «jeansinari». O tej trgovini, ki se je v zadnjem času v Trstu nenavadno hitro in ugodno razvila ob velikih dobičkih, se je že mnogo pisalo in govorilo in sedaj so mnogi izmed teh trgovcev uradno znani tudi davčni policiji in ministrstvu za finance. Med prvimi v Revigliovem seznamu iz tržaške pokrajine so Giorgio Benolich (trgovec na debelo), Nevenka Bijelič (trgovka na drobno), Iolanda Bresciani, Alceo Novel (trgovec z železom), Gualtiero Belluni (trgovec na drobno), Romeo Scher-li, Aurora Tochic (trgovka na drobno), Mario Verginella (trgovec na debelo), Mario Tomasin (prevozi), Gianna Bernessi (trgovka na debelo) ter trgovci na drobno Edoardo Eller, Giancarlo Deros in Marco Cosoli. Po bežnem pregledu tega seznama pa kaže, da v Trstu finančna straža ni odkrila večjih domnevnih davčnih utajevalcev in vsaj ne takih, kot v drugih italijanskih mestih. Vsekakor se bo treba ob tem seznamu domnevnih davčnih utajevalcev iz naše pokrajine v prihodnjih dneh še pošteno zamisliti in nato potegniti določene zaključke. Iz po da*kov, ki jih je lani posredoval tednik »Meridianu*, izhaja, da so le redki trgovci s kavbojkami pri javili nad 20 milijonov letnega dohodka, velika večina pa je prijavi- la povprečno manj kot deset milijonov, medtem ko je znano, da so v mnogih primerih zaslužili vsaj desetkrat toliko, da ne govorimo o tistih, ki se uradno »preživljajo* z nekaj več kot 200 tisoč lirami na mesec. Težko je vsekakor komentirati in se dnevno spoprijemati s takimi podatki, ki pomenijo žalitev za vsakega odvisnega delavca, ki v skladu z zakoni redno plačuje davke. V Švici aretiran obtoženec v škandalu Istrske hranilnice Na podlagi mednarodnega zapornega naloga, ki ga je izdal namestnik državnega pravdnika iz Trsta dr. Coassin, so v Švici včeraj aretirali 50-letnega Giovannija Scam-bio, ki je po rodu iz Kalabrije in ki je vpleten v stečaj Istrske hranilnice in posojilnice v naši deželi, zaradi katerega sedi v zaporu več vodilnih osebnosti tega bančnega zavoda. Scambia, ki je zbežal še pred zapornim nalogom, je obtožen goljufije in sodelovanja v zločinske namene, videmski sodniki pa ga obtožujejo tudi goljufivega stečaja. Švicarski preiskovalci so ga aretirali na zahtevo osrednjega središča Interpol v Rimu, ki je o njegovem begu v tujino že zdavnaj obvestil varnostne organe raznih evropskih držav. Odlok za začasen pripor Scambie je včeraj popoldne v Trstu podpisal namestnik glavne ga državnega pravdnika dr. Balla-rin, ki ga je nemudoma notificiral švicarskim policijskim organom. Po aretaciji Scambie so sedaj v zaporu vse važnejše osebnosti, ki so vpletene v omenjeni finančni škandal. predstavniki političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu in na splošno sprejeli predlog komunistov. Pacor (PRI) in Gambassini (LpT) sta izrekla določene pomisleke glede tretjega člena resolucije, ki govori o naftnem terminalu in ga zavrgla, medtem ko je krščanski demokrat Chersi ugotovil, da je resolucija v bistvu zastarela. Pred končnim glasovanjem o resoluciji KPI so sami komunisti, poleg njih pa še svetovalske skupine KD, MSI, PR in PSI, vložile vrsto popravkov k izvirnemu besedilu. Popravka radikalcev in socialistov sta bila zavrnjena, ostali popravki pa so bili v glavnem sprejeti. Pri končnem glasovanju je resolucijo za katero so glasovali po posameznih členih, podprla večina svetovalcev. Darovi in prispevki V spomin na Lino Zajec por. Švab daruje družina Junc 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Slavka Tuto in Darka Kosmino daruje Štefan Lovrečič 20.000 lir za Dijaško matico. v spomin na Darka Kosmino in Lino Švab darujeta Milica in Andrej Čok 5.000 lir za TPPZ, 3.000 za Dijaško matico ter 2.000 lir za ŠD Škamperle. V počastitev spomina Darka Kos-mine daruje družina Mirka Ferfolje 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju in ne Milka Ferfolja, kot je bilo pomotoma objavljeno. V spomin na Darka Kosmino darujeta sestri Bizjak 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Darka Kosmino daruje Leonora Križman 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Bjanko Frandolič daruje Stanko Pertot 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju in 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob dr. Dušana Reja, Darka Kosmine in Bjanke Frandolič darujeta Dana in Boris Možina 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Line Švab daruje Branko Pahor 10.000 lir za RMV. Ob 35. obletnici smrti Danila Pre-garca daruje sestra 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti Darija Starca daruje družina 20.000 lir za spomenik padlim NOB na Kontovelu ter 20.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Heleno Gantar daruje družina Šain 15.000 lir za Sloven- v isti osebi, tradicijo, ki jo je uveljavil zlasti" TjTŠzl" ttt š'i , JVC'hit-11 daljevala, z Busonijem, RačnVnti-ninovmJ&maipfVV nfefseje mladi ustvarjalec otresel poznoro-mantičnih vplivov in uveljavil tipičnosti svojega stila: močna kontrastna razpoloženja, ki jih pogojujejo sarkazem in groteskni humor, značilen zlasti za prvo obdobje njegove ustvarjalnosti, pa tudi nežni lirizem. —r— Deželna uprava je te dni izplačala občinam v Furlaniji - Julijski krajini saldo denarne pomoči za leto 1979, od katere imajo po deželni zakonodaji pravico civilni invalidi in slepci ter gluhonemi dežela-ni. Za tovrstno pomoč je dežela v lanskem letu nakazala skupno 1 milijardo 324 milijonov lir. V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Mladi pianist Hinko Haas jutri gost Glasbene matice Na izvenabonmajskem koncertu Glasbene matice bo jutri nastopil v Mali dvorani Kulturnega doma s samostojnim klavirskim recitalom pianist Hinko Haas, ki je lani z odliko diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Dubravke Tomšič-Sre-botnjakove. Mladi pianist je že v okviru glasbenega študija v Celju, pod mentorstvom , profesorke Marenke Sancinove opozoril nase glasbeno občinstvo še posebno pa med študijem na Akademiji za glasbo, ko se je na številnih koncertnih odrih predstavil tako s samostojnimi recitali in kot solist s Celjskim godalnim orkestrom, z orkestrom A-Icademije za glasbo in z orkestrom Slovenske filharmonije.ot Svoje glasbeno znanje je pianist izpopolnjeval na poletnih klavirskih seminarjih v Weimarju, kjer je tudi nastopal. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado 1.1978, lani pa Prešernovo nagrado Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Haas je za jutrišnji nastop v Trstu pripravil dela J. S. Bacha, Brahmsa, Srebotnjaka in Prokofjeva, v glavnem skladbe, ki bodo novost naših glasbenih prireditev. V prvem delu bomo slišali najprej• Bachovo Toccato in fugo v G-duru, zanimivo glasbeno delo iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja velilzega mojstra, ki se oblikovno že približuje tristavčnemu koncertu in jo le njen naslov uvršča v skupino toeceft. Prvemu stavku i-grivega značaja z značilnim zapo-rednjem sekstakordov sledi lirični, pesemski adagio, zaključi pa Toccato fuga (allegro e presto) v tekočem 6/8 taktu. Variacije in fuga na Haendlovo lemo op. 24 je poleg f mol Sonate najpomembnejše klavirsko delo Jo-hannesa Brahmsa. Čeprav se je skladatelj tudi v teh velikih varia cijah zgledoval po klasičnih vzorih, saj je vse življenje stremel za popolnostjo svojih skladb v klasičnem smislu, pa so posamezne variacije vse prej kakor formalna igra tonov, prav nasprotno, vsaka variacija da temi novo vsebino, pri čemer pa ne zanemarja tudi virtuoznih elementov. Skladbo za ključi fuga, ki se stopnjuje v monumentalno zvočno mojstrovino, Drugi del sporeda obsega najprej Srebotniakove Makedonske plese. Anton Srebotnjak, ki zavzema med slovenskimi skladatelji mlajše po vojne generacije eno najvidnejših mest, je dobil pobudo za svojo 1.1974 nastalo zbirko Makedonski plesi v makedonski folklori, v njenih značilnih lestvicah, ritmiki in čustveni elementarnosti. Ciklus obsega pet med seboj kontrastnih plesov. Pianist Haas bo koncert zaklju čil s II. Sonato Sergeja Prokofjeva. Prokofjev je kot klavirski u-stvarjalec najpopolneje prikazal svoj razvoj v devetih klavirskih Sona lah, ki očitujejo skladateljev smisel za enovito, jasno zgradbo ter njegov viharni temperament, ki pa ga vedno vodi jasen koncept in ideja, brez hlastanja po cenenih virtuoznih učinkih. Druga Sonata je nastala 1.1913 ter je Prokofjev z njo nadaljeval tradicijo sklada teljer in reproduktivnih umetnikov Učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu izreka občuteno sožalje svojcem učiteljice Bianke. Ob izgubi drage žene in mame Bianke Frandolič izreka globoko sožalje možu Mirku in sinu Geniju družina Mikolj. sko dobrodelno društvo. Ob priliki veselega pustovanja d* ruje jo za PD Slovenec: ansamo« Problemi 15.000 lir, Dorči Maver 5.000 ter Loredan Getko 10.000 W- Namesto cvetja na grob Antonlj® Žuljan por. Dobrila in v spomin u. svojo sestro Pino daruje Zora vra čeva 5.000 lir za PD Slavec iz «lc' manj. V počastitev spomina Frandolič darujeta Štefanija m ® ta 10.000 lir za poimenovanje osno ne šole v Barkovljah po F. S. r1 garju ter 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Lino Švab daruj* Karla Kralj - Carli 5.000 lir z« Ul jaško matico. V spomin na Darka Kosmino daruje Mari Kobal 5.000 lir za Druslv slovenskih upokojencev. Ob izgubi matere Marije izreka globoko sožalje svojemu P davatelju Klavdiju Brajniku Slove' ski deželni zavod za poklicno braževanje. Učiteljski zbor, Združenje in učenci osnovne šole Bazovi junaki izrekajo družini globolso žalje ob izgubi drage učiteljice O ke Frandolič. Ob nenadni in prerani izgobi P drage mame Marije Belič vd- °,.,t nik izražajo podravnatelju KI*" Brajniku in svojcem iskreno sožalje ... avujcca. .o...—- a. upravni in nadzorni odbor, r» teljstvo ter osebje Hranilnice U r sojilnice na Opčinah. Pokrajinski odbor, svet in uslužbenci tržaške pokr« z globoko žalostjo sporočajo, da preminil PIER0 DEVESCOVI starejši odbornik pokrajinske upt® ve In izražajo družini najgloblje žalje. Žalovanju se pridružujejo: Bojan Brezigar Gianfranco Carbone Lucio Ghersi Ezio Martone Paolo Nicolini Maurizio Pessato Stelio Spadaro Lucijan Volk in generalni tajnik Riccardo B***' 1975 — 1980 Alberto Mattioli Tvoji dragi se te vedno SP° njajo z neizmerno ljubeznijo- Trst, 19. marca 1980 Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga mama i*1 babica MARIJA BELIČ vd. BRAJNIK Pogreb bo danes, 19. marca, ob 13.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. Žalujoči: sinovi in hčere z družina®* Trst, Veliki Repen, Milje, Log, Sydney, 19. marca 1980 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil na* dragi brat, svak in stric ALOJZ GERLANC Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo, 19. mate*1 ob 15.15 iz rojstne hiše v Vogljah na pokopališče v DutovlJ*11, Žalujoči družini Gerlanc in Stobelj* sestre Marija, Štefanija, Zofija in PflV z družinami ter drugo sorodstvo Voglje, Bani, Repen, Col, 19. marca 1980 Izleti SPDT prireja v nedeljo, 23. t.m., zimski vzpon na Porezen. Odpotuje se z osebnimi avtomobili do Sežane in nato dalje z avtobusom skupaj s planinci PD Sežana. Zbirališče v Sežani na avtobusni postaji točno ob 6. uri. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Sv Frančiška 20/11 vključno do petka 21. t m Razstave V centru Uaroacan do jutri, 2u marca ob 18. uri odprtje razsta ve jugoslovanskega umetnika Igorja Krmpotiča »Dragoceni keramični iz delki*. ZAHVALA Ob izgubi dragega IVANA SMOTLAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje ter na katerikoli način počastili spomin P0-kojnika. SVOJCI Mačkolje, 19. marca 1980 Gledališča ROSSETTJ j?an^ °b 20.30 ansambel «Gruppo iv a "occa» uprizarja «Koncert» nza Rossa. V abonmaju odrezek ivin' ’®len>Sen (brez odrezka 50% Popusta). Rezervacije pri osrednji bIa«ajm v Pasaži Protti. AVDITORIJ AlhT°es °*J ansambel «dell’- J~era preta» predstavlja delo »Veji pelliccia*. L. Modugno in Verdi v°dstvom dirigenta Bruna . ettija in režiserja Alberta Fas-,,HJa L0 v gledališču Verdi v teku Priprave za «Otella». Prva ni™stava je predvidena za prihod- v *edo ob "0. uri za red A v ,vj Prostorih. «Ote!lo» se vrača na tem Verdiia v ‘sl* postavitvi, s ka- je začela sezona 1975/76 in sima °vni vlogi 1)0 tudi tokrat na-VenJ pnznan> tržaški tenorist slo-ri,mkega rodu Carlo Cossutta. Ob tia rua^°pai0 ae sopranistka Manj,, tv5 r rancesca Cavazza, barito-toni i'1 Nurmela, ki je v lanski se-tini a ^carPio v Tosci, Laura Zanj.,’ Antonio Bevacqua, Dario Ze-S.J. ™zo Viaro, Vito Susca, Mario Šepneta nortooHA,. Laa*.., Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na 4. predavanje iz ciklusa POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA na temo «Ilirske province* bo predaval univerzitetni profesor dr. FRANC ZWITTER Predavanje bo danes, 19. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 tli genska postavitev in kostu-fta ldel° krojačnice Arrigo iz Ri- osnutkih Pierluigija Pizzija. 7? gledališča Verdi je uvežbal Andr, ea Giorgi. Kino (f?nale 15.30—22.00 «Live show* , Spoteosi del sesso). Prepove-lri"f “tladini pod 18. letom, han .Ab-00—22.00 «11 boxeur e la j Uerina*. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «1 soro mio*. J. VAŠKE ORGANIZACIJE Sekcija VZPI-ANPI Združenje aktivistov IZ LONJERJA IN S KATINARE Prosvetno društvo ŠD Adria vabijo v nedeljo, 23. marca, ob 15. uri na SPOMINSKO SVEČANOST V LONJERJU ob 35. obletnici uboja štirih partizanskih borcev v Lonjerju in nacističnega napada na vas. PROGRAM GOVORNIKI: tov. Branko Pahor, ki bo govoril v imenu akti-tivistov OF dr. Ezio Martone - podpredsednik tržaške pokrajine tov. Dušan Lovriha, VZPI-ANPI ki bo govoril v imenu Sledi nastop Godbe na pihala s Proseka, pevski zbor F. Ventu-rini-Domjo, otroci osnovne šole F. Milčinski s Katinare. Sodelovala bosta članica SSG v Trstu Mira Sardočeva ter Drago Gašperlin - član TPPZ. Jutri, 20. marca bo ob 20. uri v Lonjerju tovariško srečanje ob tabornem ognju. 2. Araya, S. Milo, E. M. Exroi rn°’ El- Pozetto. Barvni film. ZS10r “-30 «Kramer contro Kra-Grat* • Hoffman. M. Streep. abacielo 16.30—22.15 «Cafe ex - H. Manfredi. Barvni film SnJi «Piedone d'Egitto». B. fenhf061' barvni film. p.i 11 15 00 «Innamorarsi alla mia Eilort*' J' Iglesias. zin*matico 15 30—22.00 «La vi-ls Prepovedan mladini pod j,, letom. I *i° ^6-30 «Avalenche express». k^Marvin, M. Schell. rt ”° ,15.00—21.30 «11 signore de-Auroi,an1eI,i*. Risani film. P Ia 36 «Aragosta a colazione*. Canj, , ntesan°. p 16.00 «Le rose di Danzica*. Vit*' • r° sem!? Aene(o 16-30 «Un poliziotto H j°r°*’ Prepovedan mladini pod Conn^Elje) 16 00 «Braccio di ferro film indiani*. Barvni risani oncerti GLASBENA MATICA Trst , 20. marca, ob' dvorani Kulturnega doma ; Hinko haas KLAVIRSKI RECITAL ^Pored; J. s Bach Brahms, Srebotnjak, Prokofjev. Vljudno vabljeni! PD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg 20*^'’ danes. 19- marca, ob p' P v društvenih prostorih v Denegu predavanje i^AšNJI POLITIČNI POLO-Dj ENOTNI NAPORI ZA GLOBALNO ZAŠČITO »LOVENCEV V ITALIJI nPl2govor bo vodil član Izvrš-ga odbora SKGZ Bogo Samsa. Vabljeni! V Pr "“Svetnem domu na Opčinah sij, danes, 19. marca, odprtje ^ arske razstave. Razstavljal ATILU KRALJ Slik: n.pfbjeva najnovejša dela bo ^ ustavil prof. Milko Rener. Unr-mski °dsek SPD Tabor bo tonr fH Kraljeve pesmi in hu-Vsaifake. Razstava bo odprta V n jda.n od 11- d« 19- ure. Ig n®deljo od 10. do 12. in od do 20. ure do vključno 28. marca. Vljudno vabljeni! Nedeljski koncert na programu 23. t.m. ob 11. uri bo ponovno v Avditoriju v Ul. Torbandena. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, ki bo izvajal skladbe Tartinija, Gounoda, Schuberta in Haendla, to je praktično isti program kot 9. marca. Solist) bodo Fer-nanda Selvaggio, Maurizio Galgani, Corrado Mauerl, Giuliano Polo. V Pasaži Protti od jutri .prodaja vstopnic. Cena 500 lir. f Čestitke Danes praznuje IRENKA KRALJ svoj 11. rojstni dan. V$e. najboljše ji želijo mama, tata,1 Marko in nona. V Mačkoljah goduje in praznuje svoj rojstni dan JOSIP TUL. Na mnoga zdrava ii* Vesela leta mu kličejo žena Lojza, hčeri Danica in Nadja z možema. Čestitkam se pridružujejo vnuki Iztok, Mitja m Saša. V Mačkoljah št. 7 goduje PEPCA ŠUBER. Ob tej priliki ji želita vse najboljše družini Tul in Zonta. Vo- ISu6 iz ‘ N& l«« IN PEP1 ŽAGAR (škapčevir iz Padric godu-jeta. Veliko trdnega zdravja irt o-sebne sreče jima želijo sestre in nečaki z družinami. Danes praznuje svoj god dragi oče in nono PEPI MACEROL iz Gropade. Da bi še veliko let učakal ta praznik mu iz srca želijo hčerka Danica z možem, nona Marija in vnukinje Katja, Franka in Kristina. Danes praznuje svoj god JOŽKO REBULA iz Šempolaja. Veliko sreče in zdravja mn voščita Franka in Kristina iz Trnovce. JOŽICA GLAVINA iz Žavelj ima danes god. Ob tej priliki ji želijo vse najholj.še, obilo sreče in zdravja sin David, hčerka Lidija in mož Peter, čestitkam se pridružujejo vsi domači. V Kopru je včeraj praznoval 80-letnico rojstva tov. JOŽE KOROŠEC Ob tem visokem življenjskem jubileju mu iskreno čestita sekcija KPI iz dolinske občine. Danes praznuje teta VIKTORIJA 60. rojstni dan. Vse najboljše ji voščijo vsi domači, posebno pa Saša in Ingrid ^**'l,ll»IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHlllil JI! mm E Dai>es, SREDA, 19. marca V. JOŽEF l8.ig Vzjde ob 6.10 in zatone ob 6« v 77 Dolijna dneva 12.06 — Lu-l T® ob 7.57 in zatone ob 21.46 Utri, ČETRTEK, 20. marca „ FELIKS Ja D6 včeraj: najvišja temperaturi ^.stoPinj, najnižja 6,1, ob 18. uri Sn plnje' zračni tlak 1012’6 mb Ha, nJe/L brezvetrje, vlaga 67-odstot-Si-a iasn°, morje mirno, tempe a morja 8,8 stopinje. , RonnRTOJSTVA ,N smrti lilij V./LI SO SE: Tommaso Ander-Bizjak, Daniele Cucchi. ta, 7,,LI SO: 67-letni Nicola Stan-S j„elna Paola Naglost vd. Ov-Keti ™'letni ug0 Nicastro, 81-letni Siru 9rise"i, 71-letni Spiridione Sa '/.kletna Pierina Novel, 93-Szn ‘”arfiherita Di Benedetto vd. H v' 64 letna Maria Madrossan ta, R,ern>er, 74-letni Guido Acquavi-Jarj č„ebna Maria Barbo vd. Mar-Oalijg et-na Armanda Chivild por. 84-L®'. 64 letna Maria Pambianco, Giuseppe Corradini, 87 letna Sij, a Bovere vd. Avon, 82-letni GoijJ Biosa, 83 letna Giuseppina KS baletna Anna Cedolin vd. Mattlv ,60-letna Elisa Buttiro vd. tOri, 87-letna Maria Tonet vd. 86-letni Vitantonio Lippolis, 76-letna Gabriella Bizjak vd. Stopar, 70-letni Ferdinando Giorgetti, 74-letna Ida Cantoni vd. Marracd-ni, 84-letna Eufemia Orzan vd. Go-sdan, 86-letna Maria Virgilio vd. Ber-toli, 56-letna Bianca Shivitz por. Frandolic, 89-letni Giovanni Bratos, 69-letni Ferruccio Chersin, 78-letna Antonia Auber vd. Romano, 83-letna Antonia Scherlavai vd. Predonzan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 18. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA N*k'na služba za zavarovance [NAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. SLOVENSKO ,'STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 19. marca, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo Jutri, 20. marca, ob 16. uri ABONMA RED H V soboto, 22. marca, ob 20. uri ABONMA RED F — druga sobota po premieri Obveščamo abonente reda F (druga sobota po premieri), da se bo predstava Vražji fant zahodne strani začela v soboto, 22. marca, izjemoma ob 20. uri namesto ob 20.30. Vsi tisti, ki bi se iz katerega-, koli. razloga ne mogli udeležiti te predstave, lahko svoj abonma uporabijo -*phu)VSaki drugi ponovitvi. ')*. S Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KONJSKI MESAR vdovec, 6T let star brez otrok želi spoznati Slovenko tudi nosečo ali z otrokom za poroko. Ernesto Melissa, Ulica Bersaglio 28, Humin (Gemona). Tel. (do 8. ali po 20. uri) 0432 -97-386. OSMICO je odprl Pepi Sancin-šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. OSMICO bo imel odprto do 24, marca Dušan Milič i- Zagradca št. 2. UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 PRODAM dva mladiča — nemška ovčarja. Emili Bogateč, Devinšči-na 14, telefon 225-294, TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7. PRODAM FIAT 500 l - letnik 1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Telefon 410-372. ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici ŽELITE fotografije vaše poroke. .. Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje, Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici) i tel. 793295 OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. CVETLIČARNA nujno išče pomočnico. Telefonirati na tel. št. 226 488 po 19. uri. SEJA POKRAJINSKE GOSPODARSKE KOMISIJE Kljub pomanjkanju specializiranih delavcev je stanje v kovinarstvu zadovoljivo Po preučitvi položaja v velikih industrijskih obratih se bodo v prihodnje seznanili še s položajem v malih - V Podgori še vedno iščejo novega delničaija, najraje industrijca . . n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A ' TRST - ULICA F. FII.2I10 - S U1-A.se _ SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 18. 3. 1980 Ameriški dolar 865.— Funt šterling 1890.— Irski funt šterling 1700.— Švicarski frank 482,— Francoski frank 197.— Belgijski frank 27,50 Nemška marka 462.— Avstrijski šiling 64,25 Kanadski dolar 725.— Holandski florint 420.— Danska krona 147.— švedska kron- 193.— Norveška krona 168.— Drahma 19.— Mali dinar 36,50 Veliki dinar 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut Na seji komisije za gospodarska vprašanja pri pokrajinski upravi (komisijo vodi Bressan, na seji pa so bili navzoči člani komisije De Grassi, Longo, Bratina, odbornik Tomat in tajnik komisij Calligarisi je strokovnjak za industrijska vprašanja dr. Zandomeni, direktor zveze industrijcev obširno govoril o stanju velikih industrijskih podjetij v Posočju. V skupini Maraldi, kjer imajo komisarsko upravo, bodo z delom pričeli v mesecu juliju, v jeklarskem podjetju AAA pa iščejo visoko specializirane električarje. Po sodbi dr. Zandomenija je stanje na kovinarskem področju zadovoljivo. čeprav mu primanjkuje specializirana delovna sila. Drugo področje, kjer se srečujejo z velikimi problemi, je gradbeništvo. V krizo je zašlo tudi zaradi tega, ker se je delovna sila umaknila na potresno področje. Nika krsnega napredka ne beleži tekstil ni sektor, dasiravno je eden izmed tistih, zaradi katerih je plačilna bilanca s tujino, aktivna. Tržaška predilnica iž Podgore še vedrlo išče svojo avtonomno identiteto z ločitvijo od holdinga Bustese ter se s svojim uravnovešenim obračunom dobro drži. Težko je zaenkrat reš ljivo vprašanje, kako pokriti dolg prejšnje uprave sedmih milijard lir za poravnavo socialnih dajatev INPS. če upoštevamo še pasivne obresti in globo, potem je znesek neprimerno višji. Predsednik uprav nega sveta Romani predlaga, da bi čimprej dobili delničarja, ki bi bil pripravljen izplačati naprejščino za kritje dolga in s tem tudi za nakup delniškega paketa. Na sestanku komisije za gospodarska vprašanja je Zandomeni dejal, da je Friulia pripravljena vstopiti z niz-koobrestnp naprejščino, vendar bi se najboljša rešitev našla z vstopom zainteresiranega industrijca. Ob koncu so se člani komisije dotaknili še vprašanj carinskega osebja. ki stavka zaradi premajhnega števila uslužbencev na mejnih prehodih ter s tem povzroča težave avtoprevoznikom. Drugo vprašanje, o katerem je še tekla beseda, se spet nanaša na avtoprevoznike, ki Bressan predlagal, da bodo v pri hodnje zbrali dovolj gradiva o položaju male, srednje in velike industrije, da bi se lahko lotili družbenega načrtovanja. Ocenili so srečanje z velikimi industrijskimi o brati za zelo koristno ter se dogovorili, da bodo na podoben način preučili stanje v mali industriji, zakaj tudi njene težave zmanjšujejo delovna mesta, zlasti za ženske. Protest bolničarjev psihiatrične bolnišnice V goriški psihiatrični bolnišnici ni miru. Zbor sindikalnih delegatov je včeraj napovedal in izvedel protestno akcijo proti pokrajinski upravi in potem ko so delavci na lepili na obzidju bolnišnice plakate, s katerimi so javnost hoteli opozoriti na položaj v bolnišnici, so mirno zasedli prostore uprave za nekaj časa. Svoje stališče so sindikalisti o brazložili v letaku. Tožijo, da se v tem času notranje življenje v bolnišnici vrši na podlagi zastarelega pravilnika iz leta 1932 in da se ne upoštevajo norme najnovejšega zakona o psihiatrični oskrbi. Dalje protestirajo sindikalisti, ker je bil prijavljen sodni oblasti en bolničar, ker mu je neki bolnik zbežal iz nadzorstva in napravil samomor. V preteklosti je odgovornost v takih primerih sprejemal ravnatelj. Prav tako se bolničarji hudujejo ker sploh ne delujejo zunanji zdrav stveni centri. Zaradi tega je bolničarsko osebje tudi zahtevalo odstop ravnateljstva, pokrajinska uprava pa stvari sploh ni vzela v poštev. Sindikalisti obsojajo pokrajinski odbor zaradi svojega molka in napovedujejo poostrene oblike sindikalnega boja. V času včerajšnje akcije so bolničarji zagotovili nadzorstvo nad bolniki. INTERPELACIJA V POKRAJINSKEM SVETU Komunisti zahtevajo razpravo o enakopravnosti slovenščine Gre za nekatere prepovedi rabe slovenščine v javnih upravah Komunistični svetovalci v pokrajinskem svetu so naslovili predsedniku pokrajine interpelacijo, v kateri izražajo željo, da bi v pokrajinskem svetu prišlo do razprave o priznanju slovenskega jezika kot enakopravnega z italijanskim v krajevnih upravah. V resoluciji je rečeno, da se je to vprašanje sprožilo v doberdob-ski občini in tudi drugod. V Doberdobu je pred čas mu prišel posebni inšpektor z goriške prefekture in uničil volilnice, ki so i-mele dvojezični žig, za katerega je poskrbela občina. Prav tako so deberdobskemu županstvu poslali, kot tudi števerjanskemu, 25. avgusta 1979 okrožnico prefekture, v kateri ga opozarjajo, da je treba uradno uporabljati samo italijanski jezik. Poleg tega so doberdobsko občinsko upravo obvestili, da ne sme dati na- svoj prapor napisa Doberdob poleg italijanske oznake Doberdč del Lago. Ne nazadnje prihaja y poštev vprašanje topo-nomastike, kajti deputacija za krajevno zgodovino v Vidmu ni sprejela nekaterih predlogov o poimenovanju ulic, češ da niso v skla- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiHiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiHiiHiimiHiiiiiiii V SOBOTO V TAMKAJŠNJEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V Krmim tradicionalni praznik slovenske besede in pesmi Nastop Primorskega dramskega gledališča iz Nove Goricfe ter domačih pevcev in Briškega okteta • Gostoljubnost ob kozarcu domačega briškega vina Praznik slovenske besede in slovenske pesmi ter obenem izraz iskrenega sodelovanja med prebivalci z obeh strani Brd. Tako bi lahko označili »tradicionalni* sobotni slovenski kulturni večer v kr-nvnskem občinskem gledališču, ki so ga izpolnili člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z mojstrskim posredovanjem Pirandellove resnice, prijetno dopolnili pa pevci domačega zbora ...... . .- . «Brda» ter člani Briškega okteta. jim državni predpisi onemogočajo Informacija ne bi bila popolna, če i,° “* bi ob tem pozabili na vlogo rajon- ske konzulte in predvsem na do- izkoriščati nafto proste cone. Po teh predpisih avtoprevozniki za svoja potovanja v inozemstvo ne morejo napolniti tanka. Pokrajinska uprava .je^naj.vprašanje opozorila najvišje carinske oblasti v Runu. ir, kot posledica, »tega posredovanja ,jc prihod generalnega direktorja carine v naše kraje.. V skladu z novo vlogo, ki jo pokrajina kot krajevno telo med' deželo in občino želi opravljati, jc mačine, slovenske vinogradnike s tega področja, ki si že vrsto let, S(kupaj 's predstavniki kminskir: občine ter v sodelovanju s slovenskimi kultumo-prosvetnimi organizacijami, prizadevajo;- da bi -sloven-ska kultura zaživela z večjim u-tripom tudi v tem kraju. Tokrat so se naši vinogradniki izkazali tudi kot nevsiljivi gostitelji, saj so lllliiiillllliiiitiililiUilllliilimiiHiiiiiMmmiimKMttMHiiiiimMiiiiMiiiiiiiiMtiniiiiiiiiiiittiiiiiiiffiiiiiiiiiiiti SKUP GORIŠKIH PIKOV TAKOJŠNJA PODRAŽITEV KRUHA DOSLEJ NAJCENEJŠiH VRST Postopna višanja cen do konca letošnjega leta Spet se je kruh podražil. Peki so že pred nekaj dnevi napovedali podražitev dveh najbolj navadnih vrst kruha in sicer od 800 na 1.050 litin od 900 na 1.150 lir. Sindikalita zveza je temu nasprotovala. Včeraj je bil na združenju goriških trgovcev sestanek med peki in sindikalisti. Slednji so bili proti podražitvam posebno upoštevajoč dej stvo, da te vrste kruha kupujejo predvsem ljudje z nizkimi dohodki. Trgovci pa so prikazali nezadržno naraščanje režijskih cen, še posebej v zvezi z draginjsko doklado. Sporazuma niso sicer dosegli, ti-govci pa so ceno kruha zvišali, si cer ne tako kot so prvotno nameravali, ampak postopoma. Kruh. Ki smo ga doslej plačevali po 800 lir kilogram bo stal odslej 900 lir in sicer do 30. junija, od tega dne ho stal do 30. septembra 1.000 lir, po tem datumu bo stal 1,050 lir. Vrsto kruha, za katerega je bilo treba doslej odšteti 900 lir bomo morali do konca junija plačevati 1.100 lir, po tem datumu bo do konca septembra treba plačati že 1.200 lir. Direktor carin daneh v Gorici Danes pride v Gorico generalni direktor italijanskih carin dr. Del Gizzo. Tu se bo pogovoril z zastopniki carinskih uradov v naši deželi in krajevnimi upravitelji o protestni akciji carinskih uradnikov, ki traja že nekaj tednov. Ob 12. uri se bo na prefekturi pogovoril tudi s časnikarji. Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Vam pobral veliko denarja? V najmanjši trgovini na svetu, ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to kar iščete in kar se Vam izplača. EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V MARCU 1980. ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (te oprane) 6.500 lir ženska krila iz gabardena 8.000 lir spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 Ur žametne hlače z naramnicami 9.900 Ur mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO! Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Ob priliki odprtja novega italijansko-jugoslovanskega mejnega prehoda na Skabrijelovi ulici • Erjavčevi cesti bomo v trgovini ELIO «IN» MODE ves mesec marec menjali dinar po 40 Ur . - v ' ,lg| vsem, tako nastopajočim. - kakor občinstvu, ponudili kozarec briške kapljice. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila udeležba na sobotni prireditvi večja od lanske in da je predstavi sledilo zlasti veliko rojakov z jugoslovanskega dela Brd. Vnovična potrditev torej, trdnih prijateljskih vezi in sodelovanja med terminsko občinsko upravo in Krajevno skupnostjo Dobrovo-Me-dana, kakor je v kratkem nagovoru poudaril predstavnik krminske občinske uprave v italijanščini, za njim pa po slovensko povedala dijakinja Lucija Mavrič. Kratek pozdrav je prinesel tudi predstavnik krajevne :sk^ppost^i JJpbrovO;-Medana, ki sp se posebej zanima za obstoj, razvoj jn kulturno rast slovenske skupnosti'jia območju ■ kr: minske in bližnjih občin. Kulturni spored so izpolnili, kakor smo že uvodoma zapisali, gledališčniki iz Nove Gorice, ki so za gostovanje izbrali delo znanega italijanskega avtorja v slovenskem prevodu in s tem potrdili vlogo povezovanja, medsebojnega spoznavanja in plemenitenja dveh sosednjih kultur. Ob koncu so zapeli še pevci domačega moškega zbora Brda, ki ga požrtvovalno vodi Zdravko Klanjšček. Težko b: razumeli njihovo odsotnost, saj so glavni in za zdaj edini posredovalci slovenske pesmi in slovenske kulture v tem narodnostno mešanem kraju. Njihov nastop, ki je obsegal v glavnem slovenske narodne pesmi, so izvrstno dopolnili pevci briškega okteta. bogastvo, ki si ga nosU v sebi. Tudi jaz, ki nimam živine in si drugače služim vsakdanji kruh, sem ti ■ hvaležen ' za tista leta, ki si jih pustil na -Cerkljanskem, preden si odšel v Novo Gorico. Bila so mnogo prekratka! Nisi hotel biti časni vožnji bo poprečen voznik ujel vozilo, ki ga je veter zanesel. Za novi peugeotov kombi so značilna velika vrata v zadku, na voljo pa bo, kot je v tradiciji francoske hiše z bencinskim ali dizelskim motorjem Že nekaj let je na tržišču Peugeotova srednja linuzina 305 in v krogih navdušenih pristašev francoske tovarne so nestrpno pričakovali, kdaj bo naprodaj tudi kembi. Da bo slej ko prej Peugeot vrgel na tržišče tudi ta model, ni imel nihče dvomov, saj je doslej za limuzino, pri vseh modelih bil na voljo tudi kombi. In res, kaj kmalu bo naprodaj tudi peugeot 305 break, ki bo o-hranil tehniške značilnosti linuzi-ne, se pravi pogon na prednja kolesa, prečno vgrajen motor in vzmetenje s štirimi neodvisnimi obesami. Motorji za break bodo isti kot za limuzino, se pravi dva bencinska (1290 kubični, ki zmore 65 KM in 1472 kubični, ki pa zmore 74 KM) in 1549 kubični dizel (47 KM). Preseneča nekoliko le dizel, saj zmore pri limuzini 50 KM. S slike je razvidno, da bo peugeot 305 break imel velika zadnja vrata, kot se za kombi spodobi, sicer pa bo ohranil prednji del popolnoma enak. Kdaj bo novi peugeot naprodaj, še ni znano, predstavili pa so ga na ženevskem salonu. Varnostne naprave in navigacijski pripomočki za pomorsko kampiranje Po nakupu primerne jadrnice in krmnega motorja za pomorsko kampiranje se bo srečni lastnik kaj kmalu soočil z dlakocepstvom italijanske plovne birokracije. Že ob samem nakupu bo moral rešiti vprašanje, če svoje plovilo registrira ali ne. Navadno spadajo plovila primerna za YC v razred, ki ne predvideva obveznega vpisa v pomorski register, a s tem smo omenjeni le na priobalne plovbo v mejah treh milj. S tem nočemo trditi, da registracija avtomatično omogoči možnost viso-komorske plovbe, kar nam po vsej verjetnosti ne bodo nikoli dovolili. Registracija pa nam bo kljub temu dala razne prednosti, ki jo bodo opravičevale. Lažje bomo dosegli pooblastilo za plovbo v pasu šestih milj, pristaniške oblasti nam ne bodo delale sitnosti, če nameravamo med plovbo prekoračiti WALMOIGR TRST Ul. Carpison 6 tel. 761801 PRODAJA TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI HONDA A RENAULT ob sobotah odprto državno mejo, a kar je najvažnejše, v vsakem trenutku bomo lahko dokazali, da je plovilo res naše. Kot rečeno nam pristaniške oblasti ne bodo nikov izstavile dovoljenja za plovbo do in preko 20 milj od obale, če drugega ne, ker na naše plovilo za YC med drugim sploh ne bi uspeli spraviti vse predpisane opreme, ki je, kot smo to v preteklosti že poudarili, čisto odveč. Za našo jadrnico bomo torej lahko dosegli le plovno dovoljenje do šestih milj in že to nam bo povzročalo precejšnje težave pri nakupu primerne opreme. Italijanski pomorski zakonik predvideva namreč le o-premo, ki jo je izrecno potrdilo ministrstvo za trgovsko mornarico, kar nam omejuje možnosti pri nakupu rešilnih jopičev in pasov. K sreči je v zadnjem obdobju industrija za rekreacijo v precejšnji meri odpravila tako nevšečnost in je dosegla pooblastilo tudi za tako opremo, pred katero u-službenci pristaniških oblasti vihajo r.osove. Pri YC velja nenapisano pravilo, da mora biti oprema čim lažja. Zato bomo pri izbiri rešilnih jopičev kupili tiste, ki so najlažji, če imamo pa doma stare, tiste, ki jih rabi tudi italijanska vojna mornarica, jih bomo spravili in uporabili le, ko nam hodo; pristojne oblasti obnovile' plovno dovoljenje, saj bodo presrečne, da 1 imajo pred seboj "«preudamega» pomorca. Danes vam ne bomo opisali obvezne varnostne opreme, s katero ste se že seznanili v naši rubriki pred letom dni, saj vam jo bo vsak prodajalec navtične opreme brez problemov naštel. Kljub temu pa bi radi dali nekaj napotkov, ki ne bodo odveč. V prvi vrsti nasprotujemo ročnim raketam, ki kaj rade odpovejo in jih lahko rabimo le z rokavicami, saj se držaj med uporabo peklensko segreje. Svetujemo torej nabavo raketne pištole tipa «Very». Nakupna cena je res nekoliko višja, potrebujemo tudi dovoljenje policijskih organov, a v nekaj letih se nam bo strošek obrestoval, saj je obnavljanje (vsaka tri leta) ročnih raket dražje od «municije« za raketno pištolo, med drugim je pištola zanesljivejše in s skrbno neeo nam nikoli ne odpove. Glede izključno navigacijske o-preme naj omenimo, da je zakon za plovbo do šestih mil,' ne predvideva. Mislimo da je vsaj najosnovnejša oprema potrebna. V prvi vrsti svetujemo nabavo dobrega magnetskega kompasa. Najidealnejši je tak, v katerem magnetna roža plava v tekočini a tudi ročni kompas boljše izdelave lahko zadosti našim nepretiranim zahtevam. Mali daljnogled z vdelanim vizirnim križem, nam prav pride za zabavo, lahko pa ga tudi uporabimo za odčitanje razdalj. Neobhodno potreb' pa je radijski sprejemnik, in sicer tak, ki ima kljub majhnim razsežnostim tudi «pomorsko» valovno dolžino. Zjutraj bomo namreč izpluli iz našega «taborišča» šele po poslušanju vremenske napovedi za pomorščake. Glede, pomorskih kart za YC bomo dali nSŠvet, ki bo heretičen za marsikaterega pomorščaka. da sploh ril^ bttlenimo poklicnih. Pustimo jih kar doma, saj nimamo ne prostora in ne časa, da bi jih uporabili, nočno plovbo bemo namreč prepustili kar poklicnim kapitanom, saj bomo križarili le podnevi, mdjhen ugrez našega plovila pa bo najboljše jamstvo. Kljub temu ne bo odveč, če si priskrbimo kak turistični zemljevid 1:200.000. Kdor pa si kljub temu želi zanesljivejšega pripomočka, naj si kar nabavi male plastificirane pomorske karte (nauticard) formata 22X23 in 45X68 cm, na katerih so že vrisani najrazličnejši kurzi, z geografsko in magnetno smerjo ter oddaljenost med posameznimi kraji in pristanišči. Tak pripomoček nam bo skoraj v celoti odpravil zamudno računanje smeri, majh ne razsežnosti in nepremočliivost pa sta glavni prednosti v primer javi s klasičnimi navtičnimi kar tami. RENAULT SERVICE SCUKA NEVO - ČASA DEL FRENO jflU TRST Ul. Giulla št. 96 - Tel. 56-72-16 vogal S. Cilino št. 2 Ob sobotah odprto od 8. do 12. ure S i # x* I U % Bob Woodward Carl Bernstein NIX0N0V PADEC 131. Prevedel Dušan Dolinar iv I X; !v I 8 I 1 Buchanan je vrtal vanj, naj mu pove več, toda Buz-hardt je rekel samo: »Precej resno je.» V San Clementeju je predsednik začel običajen delovni dan s Haigovimi in Zieglerjevimi obvestili. Nato sta se on in njegov glavni svetovalec za domače zadeve Ken Cole sestala z ministrom za stanovanjsko graditev in urbanistični razvoj Jamesom T. Lynnom. Minister, ki mu je Cole pritrjeval, je prišel prosit za odobritev, da podpre tisto različico osnutka zakona o stanovanjski graditvi, ki zdaj o njej razpravljajo v predstavniškem domu; obstaja pa tudi inačica, ki se suče po senatu. Inačica iz predstavniškega doma bi stala 1,2 milijarde dolarjev manj. Lynn in Cole bi se bila morala sestati s predsednikom na dan, ko je razsojalo vrhovno sodišče, a so ju takrat za tri dni odložili. Bila sta spočita in zagorela. Cole je ujel nekaj priložnosti za golf in tenis. Začela sta razlagati svoje argumente in se v sebi čudila, kako utrujen je videti predsednik. Nixon je gradivo poznal; Coleov prikaz je že prebral. Vsa reč je bila pravzaprav že urejena — šlo je samo še za obred, odločitev pa je že padla. To sta seveda predsednik in Cole. Tako je pač Nixon opravljal svoj posel. Lynri ni vedel, da igra vlogo po že pripravljenem scenariju. Predsednik mu je odobril, kar je hotel, in prešel k poslanici o stanju unije za leto 1975, ki bi jo moral prebrati v naslednjem januarju. Med razpravo, ki je sledila, je nekdo omenil tudi osnutke predlogov, ki naj bi bili nared jeseni. Nixon se je bledo nasmehnil in hotel neka; reči, a tedaj se je ustavil; oči so mu osteklenele. Pogledal je proč; spet mu je na. ustnicah zaigral smehljaj. Videti je bilo, da predsednika v zvezi s prihodnostjo nekaj neznansko zabava. Coleu je prvič seglo v misel, da predsednik nemara ne bo dokončal mandata. Lynn je skušal reči kaj bodrilnega. «Po deželi je veliko ljudi, ki vas krepko podpirajo.« ♦Res mislite, da jih je veliko?« ga je vprašal predsednik. ♦Da, gospod,« je poudarjeno odgovoril Lynn. Predsednik je pričakoval še kakšno spodbudno besedo, a tedaj se je vrnil Buli in mu rekel, da ga čakajo za dodelitev Reda svobode. Skozi pisarniško okno so videli, kako se zunaj že zbirajo novinarji. Predsednik je vstal in dejal «No, fanta, opravljajta dobro delo še naprej.« Buli je predsedniku izročil mapo s temeljnimi podatki. »Kako je temu človeku ime?« je vprašal predsednik. Buli je pričel kot po navadi zgoščeno opisovati dogodek. «Ta človek je dr. Harles L. Lowman. Njegova starost ni natanko ugotovljena, star je triindevetdeset ali štiriindevetdeset let. Najprej govorite vi, .nato vam Bren-nan da medaljo. Vi mu jo preprosto obesite okrog vratu. On se potem zahvali z nekaj besedami.« Predsednik je imel z imenom nekaj težav. Nekajkrat ga je ponovil Bullu in vsakokrat se mu je zataknilo. Buli je bil že vajen, da je treba predsedniku pri imenih pomagati. Potrpežljivo je stal, dokler ni bil prepričan, da ga je predsednik prav izgovoril. Predsednik je pogosto zamenjaval imena celo pri bližnjih sodelavcih in članih vlade. Kmetijskemu ministru Butzu je nekoč rekel Wally namesto Earl.* Ob začetku se je s težavo spominjal celo imena svojega zeta Eda Coxa. Predsednikovi osebni pomočniki so se navadili klicati Coxa kar «novi dečko«. Buli se je spominjal, kako se je predsednik nekoč na letališču pogovarjal z množico ljudi. Majhna deklica mu je na vso moč mahala in vpila: «Kako se ima medved Smokey?» (Smokey je bil doma v vvashingtonskem zoološkem vrtu.) Predsednik se ji je nasmehnil in se obrnil drugam, a ona )e še kar mahala in spraševala. Nixon ni razumel, kaj pravi, pa se je obrnil k Bullu. ki mu je zašepetal v uho: »Medved Smokey iz vvashingtonskega nacionalnega zoološkega vrta.« Predsednik je stopil k njej, ji podal roko in rekel »Pozdravljeni, gospodična Smokey.« Predsednik je rekel Bullu, naj povabi dr. Lovvmana in njegovo ženo k njemu v pisarno, da se bodo pred slovesnostjo seznanili. Obred na trati prav pod njegovo pisarno je stekel gladko, čeprav so nekateri poročevalci me- 1TALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Intervju z znanostjo Srečanje z Gianfrancom Cicognanijem 13.00 4. nadaljevanje Von Hage-nove nadaljevanke «Bližajoč se domovini* 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Jezik za vsakogar — Ruščina 17.00 3, 2, 1. . . stik! 17.30 Mazinga «Z», risanka 18.00 Šolska vzgoja: Zgodovina italijanskega risanega filma 18.30 Vesolje 1999, serijski film 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimcndo Vianello 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TV film iz serije «Mash» 21.10 GrandTtalia, oddaja ki jo vodi Maurizio Costanzo 22.15 športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti Potrošniška oddaja 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja Program za mladino 17.00 čebelica Maja, risani film 17.25 Risanka 17.30 Dokumentoma oddaja 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Risanka 19.05 Dober večer s. . . Ugom Gregorettijem vmes TV film iz serije «Lažnivi Billy» Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Korenine — naslednje generacije, TV nadaljevanka v kateri nastopajo: Henry Fonda, Olivia De Havviland in drugi 21.30 Ženska 22.15 Družina Bcnanza: TV mm Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Turizem in šola 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Oddaja o Kampaniji 20.00 Malo gledališče 20.05 Vabilo, film, ki ga je ** žiral Claude Goretta 21.45 DNEVNIK 3 .. > 22.15 Malo gledališče (ponovitev; JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 — 11.10 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Z besedo in sliko: avstralske pravljice 17.40 Tisoč let bizantinskega ce' sarstva 18.10 Da bi se bolje poznali 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zabloda — film ,i 21.40 Miniaturo: Jože Bertonceu 22.05 V znamenju Koper 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanka 20.30 TV DNEVNIK ^ 20.50 Nogometno evr. prvens ^ 22.30 Dekle in poboljševalni« film Zagreb 18.15 Dokumentarni film 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Športna sreda 22.15 TV DNEVNIK 22.30 Dokumentarni film ŠVICA 17.05 Risanke 18.05 Program za mladino 18.50 TV DNEVNIK 19.35 Srečanja , ,.ri 21.35 Glasbena oddaja v kate‘ nastopajo: I Vianella TRSTA bec; 14.37 Glasbeni notes: 15.0» Prenos RL; 15.30 Glasba P° .. ljah; 16.00 Po samoupravni P° ; 16.10 Po domače s pevci in sambli narodno-zabavne g*®- 16.30 Primorski dnevnik; 16.4a bavna glasba. ie 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00r 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Tržaške bolnišnice od Marije Terezije do Katinare; 9.00 Iz naših oddaj; 10.10 Radijski koncert: posnetki iz studia in z javnih prireditev; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 «Pcd Ma-tajurjan», posebnosti in omika Na-diških i dblhSfl IkliO ^Melodije* '*> vsepovsod; ' 13 20 Zborovska glas-1' ‘h . - ba; 13.40-JnštrMehtelnf: solisti; 12-°? G^be 14.10 Otroško okence: «Odprimo Podaja:_ H*:J. Zgodovina s jjgj knjigo pravljic*; 14.30 Roman v RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, l4^' 19.00 Porodila; 6.00 - 7.30 Wa= beno prebujanje; 7.45 Poštna čija: 8.40 Včeraj v parlamen ' vs&vM «dba: 12.03 Gla**» nadaljevanjih - Miguel de Cervantes Saavedra: «Veleumni plemič don Kihot iz Manče*; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10 30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasba; 9.00 Štirje koraki 9.15 Poje Thelma Huston; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Horoskop dneva; 11.35,Glasbena oddaja; 12.05 Glasba pa željah; 14.00 Posebna oddaja iz Rima; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Zbrali smo za vas; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Današnji kino; 16 00 Glasba; 16.32 Horoskop dneva: 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Veliki izvajalci: Nora Jankovič; 18.32 Včerajšnje prsmi; 19.00 Zbori v večeru; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem - mladinski zbor OŠ- Solkan in otroški zbor OŠ Ivan Rob iz Šempetra; 13 40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih: Ubald Vra- 14.30 Radijska priredba, -Rajly: 15.30 Popoldanska s« nja; 16.40 Mladi in klasična/”! ba; 17.00 Patch\vork; 18.30 p® , rimo o -; 19.20 Radijska Pn' ba; 20.30 Iz Turina nog:ofl*r tekma Juventus - Reka. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19-0° M. ropila; 6.50 Dobro jutro, °trV 2 ------ - 8.08 7.30 Iz naših sporedov; glasbo v deber dar; 8.30 P’ svet pravljic in zgodb; 9.05 Z diem na poti: 9.45 Turistični potki za naše goste iz WProt 10.05 Rezervirano za. . •>' ‘.V Znano in priljubljeno; 12.10 * . ki zabavni orkestri: 12.30 Krn? . ski nasveti; 12.40 Ob izvirih u ske glasbene kulture; 13.00 Ds do 13.00 Iz naših krajev; Zabavna glasba; 13.30 Prip°r0C‘ vam...; 14.05 Razmišljamo, u», tavljamo. . .: 14.25 Naši po®*«. 3o ci čestitajo in pozdravljajo: 1 '.. Zabavna glasba: 16.00 «Loto ' š ljak»; 17.00 Studio ob 17.00; l8^ Zborovska glasba v prostoru . času; 18.15 Naš gost: 18 30 , radi poslušajo; 19.35 Lahko 11 ! otroci!; 19.45 Minute z VeS5 L p’anšarji: 20.00 Koncert za hc . do; 20 25 Mcdest Musorgskh ^ ke z razstave za klavir; 4 ’ Odlomki iz opere «Rihard Vr „ do»-. 22.20 Informativna oddaj* «, tujino: 22.30 Revija sl-vef^. pevcev zabavne glasbe; 23.0° j. rični utrinki; 23.10 Jazz pfff ™ nočjo. nili, da. predsednik ni sproščen in da se mu jezik pleta bolj kot navadno. Ollie Atkins, ki je slovesnost fotografiral, je PrftV^ naredil posnetek enake medalje, ki so jo dali ne*e\\» drugemu odlikovalcu. Buli in Brennan sta se odpr®v j za niško pisarniško poslopje. Atkins pa je fotogrAflL Brennana, kako se zvija v krčevitem smehu, ko tl kako Buli obeša medaljo okrog vratu predsednikov® irskemu setru Kingu Timahoeju. Predsednik je po kosilu odpeljal Tricio in Eda na samotno plažo Red Beach. Rahlo je šepal, videti r jo bilo, da sploh ne sluti, kakšen polom se razv>ja VVashingtonu. V tiskovnem uradu so za to seveda vedeli. Z*e^ tar ----- — — . NSMV« * vviv**- ni zaupal novinarskim poročilom in je zato svoji«1 ^ nicam naročil, naj zasledujejo razpravo v pravosod« ^ odboru in mu vsakih petnajst minut poročajo, kal ^ dogaja. To soboto, ko naj bi odpor prvič uradno glaS°'so-je zahteval, naj to opravlja njegova najbolj zanesi j iv® delavka Diane Sawyer. Ves popoldan so člani odbora pred televizijski«1’ merami glasno prebirali skrbno pripravljene ♦podi'0"’% sti«, ki so jih zahtevali najtrdnejši Nixonovi prist«®1^. odboru. V teh podrobnostih je bilo opisano, kako i« Pikalo vse skupaj: pogovori, načrtovanje, posamezne s® vine prikrivanja. * Wally Butts je bil trener moštva za ameriški nogomet «a veraj v Georgiji. nogomet V POKALU POKALNIH PRVAKOV V današnji tekmi z Rijeko turinski Juventus favorit V pokalu prvakov splitski Hajduk pred izredno težko nalogo )i^reyi ob 20.30 bosta v Turinu ventus in Rijeka odigrala postno četrtfinalno srečanje v polu prvakov. Prva tekma Keki se je končala brez gola. m dlani -l6- da je v današnjem nianju Juventus favorit, in to iz .razlogov. Prvič: igral bo pred 7®acim občinstvom: drugič: teh-n- 0 Je vendarle boljši od Reča-«,»! k* so letos izgubili svoja dva Jr^ša nogometaša (Desnica je jtodovan, Cukrov je prestopil v irnil "ai^uka); tretjič: že itak o-i lena reška postava bo verjetno ata se brez nekaterih standardnih Jjjvjnetašev (brez Radina, Bačva- iitaCa 'n verjetno celo brez Juri- vlarl duventusovem taboru seveda ®eh«0.ptimizem- Skoraj vsi nogo-toni-i 'n *uck sam trener Trapat- it-j..80 Prepričani o zmagi. Pa tudi ]Ja?ski časopisi pišejo, da se bo *. er,kus uvrstil brez vsakršnih te- j, - Vseeno pa Trapattoni meni, da j^hov ne gre podcenjevati. tudi mi menimo, da Rijeke ne !>u Podcenjevati. Prav preveliko g0 ™)le v lastne moči bi lahko dra-slovi 0 duventusovo moštvo, ki ne jij , P° izredno učinkovitem napa-de' j0 Ve se, ko ekipa s težavo pri-Svfn° zadetka, postaja vso moštvo j ® m s tem tpdi ranljivo. iali eCanj.e bodo neposredno prena (j«. P° italijanskem radiu, s pri-vi,jiirn °b 20.30 po italijanski tele-Po,„ P,a bodo ob 22.30 prenašali le Snet*k tega srečanja. Stavah ^0Sta '£ra*' v naslednjih jiJjVENTUS: Zaff; Cuccureddu, (GpntilpV F" nrinn Rrin (Gentile); 55 ‘darocchinc f,.,ardelli, Virdis (Fanna). ScC11" (Gentile); Furino, Brio, Marocchino, Causio, Bette- Hli«i^^: Ravnic; Šugar, Hrstič; Milenkovič, Juričič: Makin, Uikjj1Ilov (Radovič) (Tomič), Ružič, ^®NIK: Tomat Tolat (Turčija). (v , današnji spored atu “idi prvega srečanja) ba Turin O*-) - Rije- «££L"*-) (0:0) »JV. 9 ,, nes> 19. marca, ob 20. url 5tadionu «1. maj*. š°|a trj a’ da bo odborova seja ju-V T,„,Cetrtek, 20. t.m., ob 20. uri *to, Ul. sv. Frančiška 20. * » « SPdt b|L| * vJvse tiste, ki bi radi tekmo-kiovn * na smučarskem tekla cpb* »Kanin 80», ki ga prire-»a vj 9 v nedeljo, 30. marca, Sel„ eveiskem sedlu, naj se vpi-t'fan.'!a sedežu društva (Ul. sv. «4 hi *a 20/3, tel. 744249) danes Ho« j 21- ure- Tu se le m°žno Hsm • n° tudi vpisati za avto-Hirrl IZ'Pt’ ki ga ob priliki tega Vanfcania Prireja SPDT. Vpiso-ter ** avtobusni izlet pa je si-ča„ m°žno na sedežu ZSŠDI vsak °d U. do 12. ure. • * * Vabi ?9()GA - planinski odsek 5 tttaoe in prijatelje n; spominski ZIMSKI VZPON I na Porezen nad Cerknim t^Jrjdiščem (z osebnimi vozili) deij^^ah pred Hranilnico v ne- POKAL PRVAKOV Splitski Hajduk bo danes igral doma proti zahodnonemški ekipi Hamburgerja, ki je v prvem srečanju premagal Spličane z 1:0. Da bo naloga jugoslovanskih nogometašev težka, o tem ni dvoma, saj so zahodnonemška moštva v evropskih pokalih izredno uspešna. Vseeno pa bi Hajduka lahko uspel podvig, če bi zaigral izredno motivirano in odločno kot v prvem srečanju v Hamburgu, DANAŠNJI SPORED Hajduk Split (Jug.) - Hamburger (ZRN) (0:1) Dinamo Berlin (NDR) - Nottingham (Angl.) (1:0) Ajax (Niz.) - Strasbourg (Fr.) (0:0) Real Madrid (Šp.) - Celtic (Škotska) (0:2) POKAL UEFA DANAŠNJI SPORED Borussia Monchengladbach -St. Etienne (Fr.) (4:1) Bayern Miinchen (ZRN) -Kaiserslautem (ZRN) Lokomotiva Sofija (Bol.) -Stuttgart (ZRN) Zbrojovka Brno (ČSSR) -Eintracht (ZRN) (0:1) (1:3) (1:4) SREDNJEEVROPSKI POKAL Čelik - Udinese ZENICA — Čelik in Udinese bostrf danes odigrala zadnje srečanje v srednjeevropskem nogometnem pokalu. Jugoslovanskim nogometašem zadostuje neodločen izid za osvojitev prvega mesta. LESTVICA Čelik 6; Ruda zvezda in Udinese 4; Debrecen 2 točki. FRANKFURT — Na mednarodnem teniškem turnirju v Frankfurtu je Čehoslovak Tomas Šmid v prvem kolu premagal Italijana Adriana Panatto s 6:4 in 6:2. KOŠARKA V POKALU POKALNIH PRVAKOV NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI V italijanskem finala Gabetti ali Emerson ? Srečanje bo danes v Milanu - Favorita ni MILAN — V evropskem pokalu pokalnih prvakov bo drevi v Milanu finale med lanskim prvakom Ga-bettijem in večkratnim evropskim prvakom Emersonom iz Vareseja. Torej, italijanski finale. Resnici na ljubo, to sta tudi dejansko najmočnejši moštvi, ki sta nastopili v tem pokalu. Obeta se zelo napeto srečanje, v katerem praktično ni favorita. Gabetti je prav v nedeljo poskrbel za lep podvig, ko je v Rietiju prema ,al domači Arrigoni in so tako uvrstil v polfinale za italijanski državni naslov. T -di Emerson je v zadovoljivi for. mi, saj so košarkarji iz Vareseja v nedeljo z lahkoto premagali Pin-tinox, poleg tega je sijajno igral Američan Bob Morse, ki je v «4 minutah igre dosegel kar 50 točk. Moštvi bosta igrali v naslednjih postavah: GABETTI CANTU-’: Innocentin, Beretta, Cattini, Smith, Flovvers, Tombolato, Riva, Marzorati, Gerga-ti, Bariviera. EMERSON VARESE: Colombo, Gualco, Salvaneschi, Mottini, Morse, Meneghin, Caneva, Bergonzoni, Car-raria, Seals. SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Fernandez (Španija). Srečanje se bo pričelo ob 21.30. POKAL L. RONCHETTI Zagrebški Monting povsem zasluženo osvojil prvo mesto PERNIK — Zagrebški Monting je postal prvak v evropskem ženskem evropskem pokalu L. Ronchetti. Zagrebčanke so v bolgarskem mestu Pernik v finalu premagale moštvo Marice z 82:76 (48:38). Za velik podvig gre pohvaliti vse zagrebške košarkarice, ki so v tem srečanju igrale izredno požrtvovalno. USPEH NAŠIH EKIP NA GORIŠKEM V treh tekmah so zbrale kar pet točk - Nepričakovan poraz Krasa Pledimonte — Mladost 0:2 (0:1) MLADOST: A. Gergolet, L. Ger-golet, D. Frandolič Candusso, U-ljan, Šuligoj, K. Ferfolja, E. Ger-goleit, E. Ferfolja, L. Frandolič, Pahor, 12. S. Ferfolja, 13 Lavrenčič, 14 Ferletič. STRELCA: v 38. min. Karel Ferfolja, v 90. min. Gabrijel Ferfolja. Mladost je proti šibki ekipi iz Podgore delno razočarala. Prvi polčas je videl terensko premoč gostov, ki pa niso znali izkoristiti množične priložnosti za zadetek. Gol Kraševcev je padel šele v 38. min., ko je Karel Ferfolja, prodrl v kazenski prostor in z lepim strelom premagal nepripravljenega vratarja domačinov. Do zaključka prvega polčasa so gostje imeli še nekaj priložnosti, vendar je tokrat vratar domačinov dobro branil lastna vrata. Po odmoru je bila igra obeh ekip dokaj medla. Kljub temu sta se Karel in Gabrijel Ferfolja večkrat znašla pred vratarjem, vendar nista znala izkoristiti priložnosti. Pri dokaj medli igri pa smo bili priča lepim prodornim akcijam Dar-Ija Frandoliča, ki je pripravil več uporabnih žog tovarišem; ko so vsi pričakovali končni žvižg sodnika je Mladost z Gabrijelom Ferfoljo podvojila. D. Gergolet Sovodnje — Audax 2:0 (0:0) SOVODNJE: Uršič, Devetak, Pe-tejan R., Petejan E., Vižintin, Ferfolja, Kodrič, Florenin, Butkovič. Milloch, Frandolič; 13 Franco. Sovodenjci so v nedeljo prekinili serijo negativnih rezultatov, ki je iz nedelje v nedeljo postajala vedno bolj katastrofalna. Na nedeljski tekmi se je predvsem izkazalo, da-se sovodenjski napad res dobro razigra, ko razpolaga z Butkovičem, ki služi vojaški rok. Ta je bil pravi trn v peti za nasprotnikovo obrambo, ki je bila tako prisiljena puščati več nebranjenega prostora ostalim napadalcem Sovodenj. Izid nedeljske tekme bi lahko bil še višji v korist domačinov, če ne bi v prvem polčasu zapravili nekaj res dobrih priložnosti. Oba zadetka sta padla v drugem delu igre. Najprej je v 8. min. povedel Milloch za domačine z izrednim strelom iz kota, nato pa je v 18. min. Kodrič povišal rezultat ODBOJKA V SOBOTNEM IN NEDELJSKEM KOLU V VIŠJIH LIGAH ZMAGAL LE NABREŽINSKI SOKOL V Vse ostale naše šesterke v drugi in tretji ligi so bile premagane - Dva derbija v 3. ZD MOŠKA B LIGA Volley Videm - Bor JIK Banka 3:1 (6, 9, -3, 3) Odbojkarji Bora JIK Banke so V 14. kolu v Vidmu v deželnem der- Za nameček pa je Baribbi tokrat pokazal še dokaj medlo igro. Bor Intereuropa je, kot rečeno, odpovedal na vsej črti. Naše igralke so grešile v bistvu skoraj vse, začenši pri sprejemu, ki je onemo-biju prekinili lepo serijo uspešnih . gočal nadaljnje igranje. Poleg tega nastopov. Kaj takega ni bilo priča- so zgrešile preveč servisov; naj o- marca, ob 6. uri. kovati, saj Volley ni tekmec, katerega bi se naši fantje bali. V prijateljski predprvenstveni tekmi so zmagali s 3:1; z enakim izidom se je končalo tudi prvo prvenstveno srečanje v Trstu, ko so domačini gostom dobesedno podarili niz. Porazu je tokrat v največji meri botroval izredno slab dan in to skoraj vseh igralcev. Začetek je bil precej izenačen. Domačini so izbojevali prvo točko šele po osmih menjavah. Potem pa so prevzeli vajeti igre v roke domačini, ki so tudi izbojevali niz. Za naše fante je bil drugi set porazen. Domačini, so /povedli ka;i,g, 11:0, toda z- igro, ki je obetala preporod, sq:se: borovfii.približau delana 12:9. Tu se je spet zataknilo. V tretjem je bil domačin nadigran, kar je kasneje tudi pošteno vrnil. Osrednja tekma 14. kola je bila v Mestrah. Domači S. Giorgio je izgubil z Ventnratom iz Trevisa in je tako izločen iz bitke za prvo mesto. Vodeči Consorzio 4 Torri z Montecchiom ni imel težav. Za presenečenje sta poskrbela Redentore in Legnago. IZIDI 14. KOLA Volley Videm - Bor JIK Banka S. Giorgio - Venturato Treviso Redentore - CUS Modena Monselice - Legnago Consorzio 4 Torri - Montecchio 3:0 LESTVICA Consorzio 4 To-ri. Ferrara 24, Venturato Treviso 22, S. Giorgio Me-stre 20, Bor JTK Banka 18, Volley Videm 12, CUS Modena, Redentore in Legnago 10, Montecchio 8, Monselice 6. ŽENSKA B LIGA Bor Intereuropa — Baribbi BS 1:3 (11:15, 15:13,4:15,11:15) BOR INTEREUROPA: Debenjak, Fičur, Glavina, Kalan, Kus, Mesesnel, Rauber, Pavletič, Župančič. V tem kolu so nas borovke povsem razočarale, saj so izgubile z ekipo, ki jim še zdaleč ni enakovredna. 3:1 0:3 3:1 1:3 ......................•■■•■■■■■■■....... PO KVALIFIKACIJAH V GORICI k Kras že ima vizum *Q državno prvenstvo ^r9nil bo lani osvojeno 3. mesto v državi sta dve ekipi Krasovih % „ nastopili na deželnih ekip-v GoJ^znoteniških kvalifikacijah SlitCl in sta po pričakovanju o-V Prvo, oziroma drugo mesto. Ntoi a ie le še ena ekipa, dve ^ ul. p,a >ta se v zadnjem trenut-Zaradi velike kako-Jjh , razlike bo povratni del ekip-'f9s . nDkacn le formalnost in j-9 j je tako že zagotovil vizum ^ b?T^no Prvenstvo, na katerem v - Ki *>l’anil tretje mesto iz lanske se IZIDI SmI * Kras B 3:1 sTak - V. Dol jak 2:0 (25, 10) S. Jak gkrk 2:0 (15, 16) štl, ak 'n Sedmak - V. Doljak Sw?k, 0:2 (-20, -15) mak - Škrk 2:0 (1°, 15) Kp V ^® - Lega Nazienale Sltrk ‘J«1« Fischer 2:0 (12, 18) V.IV,' Kornasir 2:1 (17, -17, 6) p 'Jak in Škrk - Fischer in ^nrnasir 2:1 (-19, 19, 6) S. - Lega Nazionalc 3:0 SJ^ijak . ejseher 2:0 (6, 13) f>,k - Fomasir 2:0 (9, 5) in c, Jak in Sedmak - Fischer ^ornasir 2:0(10,10) B. S. KOŠARKA DEČKI Inter 1904 — Polet 103:46 (49:19) POLET: E. Guštin, B Guštin, Feri 20, Sartorati, Komar, Hrovatin. Fabi 17 (3:7), Granici 9 (1:3). Openski dečki so proti tržaškemu Interju igrali doslej verjetno svo jo najboljšo tekmo, če seveda primerjamo ta končni izid s prejšnjimi. Poletovci so namreč z ekipami, ki so na lestvici slabše od In terja, zgubili tudi z več kot sto točkami razlike. V tem pogledu je torej tokratni nastop več kot pozitiven. Openci so v tej tekmi končno pokazali nekaj več borbenosti in volje do igranja in je le upati, da bodo po tej poti tudi nadaljevali. Med posamezniki je treba tokrat pohvaliti predvsem Fabi ja in Ferija. ki sta poleg dobre igre v obrambi presenetila tudi v napadu kjer sta zbrala visok izkupiček točk. Dobro je igral tudi Granier a to le v napadu. Loris Tavčar menimo, da z* jih na primer samo - prvem setu celo osem. Res je sicer, da je bila tokrat odsotna Bolčinova in niso bile popolnoma zdrave nekatere ključne igralke, to pa vsekakor preskromno opravičilo za tako pekoč poraz. Bor Intereuropa ostaja še vedno na četrtem mestu lestvice. INKA OSTALI IZIDI TEGA KOLA Spinea - OMA Zanardo 1:3 Cenate Sotto - Castelgon.berto 1:3 Schio - Mantove 3:2 Treviso - Mogliano 2:3 LETVICA Castelgomberto 26, OMA Zanardo 22, Cenato,.Sotlo 18, Bor Intereuropa in Spinea- 16, Schio in Mogliano 10, Baribbi in Mantova 8, Treviso 6. ŽENSKA C LIGA Sokol — Azzurra 3:2 (15.13, 6:15, 15:8, 12:15, 15:11) SOKOL: Capoiicchio, Chemelli, Cirila Kralj, Lia Legiša, Vida Le-giša, Grazia Legiša, Lozar, Mervič, Škrk. Azzurra je v letošnjih dveh tekmah s Sokolom odvzela Nabrežin-kam skupno štiri sete. Le malo je pa manjkalo, da ni v soboto osvojila tudi obe točki. Sokol ne igra sedaj tako odločno, kot v zadnjih tekmah prvega dela prvenstva. Prvi del tekme so naša dekleta o-svojila, ker je bil nasprotnik očitno prešibak in zato so morda Nabre-žinke izgubile pravi ritem igre in borbenost na igrišču. Tokrat so igrale brez Pertotove, nekatere druge igralke pa niso v najboljšem zdravstvenem stanju, tako da je bila naloga za našo ekipo precej težka. Azzurra igra zelo dobro v obrambi in se odlikuje s svojo borbenostjo, kar je večkrat spravilo v težave Lio Legiša in soigralke. Po štirih izmeničnih setih, ko je bil Sokol dvakrat v vodstvu, ga je Azzurra nato dohitela in sta tako odigrali ekipi še peti niz. Goričanke so kmalu povedle z 9:6 in 11:6, Nabrežinke so zaigrale nato bolj motivirano, odločno in učinkovito, ter tako zbrale kar 9 točk, preden se je Azzurra premaknila z enajstice. Sodnik je tokrat izbral precej popustljivo metodo sojenja, kar je prav gotovo precej oškodovalo ekipo Sokola, saj so se Goričanke reševale iz kritične situacije na dovoljene in nedovoljene načine. Sa MOŠKA C LIGA PAV Contln — Kras 3:1 (15:8, 8:15, 15:13, 15:11) KRAS: Grilanc, Milič, B. L. Budin, V. S. I. Kralj. Žerjal, Marušič. Kras je odigral v soboto morda svojo najslabšo tekmo v tem prvenstvu. Fantje so imel: skrajno negativen dan. Manjkal je tudi Vesnaver in tudi sodnik ra bil na dostojni ravni. Prvi set se je kmalu zaključil z izdatnim vodstvom domačinov. Naši fantje so v drugem setu pokazali nekaj svojih odbojkarskih sposobnosti. Domačinom so prepustili le osem točk. Tretji in četrti set sta bila na zelo poprečni ravni. Ekipi sta igrali neurejeno. Tekm so domačini odločili v svojo korist. Upajmo, da bodo naši fantje temeljito pregledali dogajanja na sobotni tekmi in bodo v soboto, ko bo prišel v goste Kennedy iz Vidma, zaigrali tako kot znajo in osvojili zmago, ki bi bila v tem trenutku izredno dobrodošla. M. I. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Julia 3:1 (15:5, 7:15, 15:10, 15:12) BREG: Salvi, Olenik, Martinelli, Stepančič, Švab, Slavec, Žerjal, Premolin, Trenta. SODNIKA: Crozzoli in Cannavo iz Trsta. Po grenkem porazu proti Donatellu iz Vidma so Brežanke spet zmagale. Čeprav je Julia na repu lestvice, za Brežanke tekma ni bila lahka. Takoj na začetku prvega seta se je ponesrečila ena izmed tol-kačic Julie, tako da so se Tržačanke znašle brez ene izmed boljših napadalk. Prvi set so domačinke osvojile brez posebnih težav. V drugem setu so popustile in so na-sorotnice povedle z 12:0. Ko so se Brežanke končno zbrale in so začele osvajati točke, je bilo že prepozno. V naslednjih dveh setih je bila igra bolj izenačena. Brežanke so igrale dobro tako v obrambi kot v napadu. Škoda je le, da so od časa do časa popustile. MRS Intrepida — Sloga 1:3 (8:15, 6:1^ 15:9, 7:15) SLOGA; Čuk, Grgič, Gulič, Hrovatin, Milena in Ticjana Križman-čič, Lazar, Milič, Ražem. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Sloga gostovala v Ma-rianu del Friuli. Kljub temu da slogašice niso stopile na igrišče v popolni postavi, jim domačinke še zdaleč niso bile enakovredne. Sloga je zaigrala lagodno in brez večjega naprezanja. Tekmo je nekoliko skvaril stranski sodnik, kljub temu pa je bila razlika med ekipama le prevelika (v korist Sloge). Zgubljeni set moramo pripisati dekoncentraciji naših igralk, ki so z veliko lahkoto že vodile z 2:0. INKA Kontovel — PAV 0:3 (13:15, 1:15, 5:15) KONTOVEL: Cibic, Čemjava, Denis Daneu, Mariza Daneu, Štoka, Prašelj, Rupel. Pekoč poraz Kontovelk na domačem igrišču proti drugouvrščenemu PAV iz Vidma je sovpadal z zadnjo tekmo prvega dela prvenstva. To, kar nas je v vseh teh zadnjih tekmah zaskrbljujoče spremljalo, je tokrat v vsej svoji negativni luči prišlo na dan. Čestokrat smo namreč v teh zadnjih nastopih poročali o slabi formi naših deklet, v katero so zašle po tekmi s Slogo. Temu pa so se pridružile še razne poškodbe, tako da je ostala e-kipa praktično brez menjav. Če je proti lažjim nasprotnikom uspelo Kcntovelkam zmagati, pa se tokrat homogena 'n dobra ekipa PAV iz Vidma ni pustila presenetiti. Z o-dlično igro je povser.i onemogočila vsakršno reakcijo domačink, ki so se nasprotnicam enakovredno upirale le v prvem setu. H. L. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - Sokol 3:0 (15:6, 15:2, 15:7) SLOGA: Adam, Benčina, Berdon, Čufar, Debeljnak, Grgič, Kovačo, Križmančič, Repinc, Sosič, Vidali. SOKOL: Braikovič, Zaharija, Dra-šček, Gruden, Kojanec, Milič, Per-tot, Purič. Po pričakovanju je zmagala Sloga, ki je "di v tej tekmi dokazala, da sodi med najboljše ekipe prvenstva. Igralke Sokola so se sicer skušale domačinkam upirati, a so bile proti boljšemu nasprotniku brez moči. Slogo čaka že v tem tednu veli ko zahtevnejše srečanje, saj se bo v četrtek pomerila s Solarisom, ki je še neporažen na vrhu lestvice. INKA Breg - Sloga 1: (15:8, 5:15. 6:15, 7:15) BREG: Ksenja in Vilma Kocjančič, Kerin, Žerjal, Ota, Alberti, Smotlak, Fontanot. SLOGA: Križmančič, Soss' Ciuf-far, Debeljak, Covaccio, Adam, Vidali, Berdon, Repinc, Bencina, Gregork Čeprav je bila igra slogašic precej boljša, so Brežanke dobro zaigrale, predvsem v prvem setu. V naslednjih setih je prevladoval? na Bregovem igrišče precejšnja napetost, ki je bila vzrok mnogih grobih napak. Sloga pa je igrala bolj u-mirjeno in je napadala močneje. Gotovo je, da je Sloga solidna ekipa, ki si zasluži prvo mesto na lestvici. Tudi Brežankam je dana možnost za boljšo uvrstitev, morajo pa se malo potruditi, da bi prisl , do dobrega rezultata. MRS PRVENSTVO «UNDER 15» Sloga - Breg 2:0 (15:6, 15:2) SLOGA: Canziani, Čuk, Drnovšek, Hrovatin, Kalc, Alenka in Anama- rija Križmančič, Renčelj, BREG: Alberti, Bcneta, Canziani, Mauri, Pečenik, Slavec, Smotlak in Žerjal. V prvenstvu najmlajših se je začel povratni del. Pri Banih sta se v tem kolu srečala Sloga in Breg. Tudi tokrat so zmagale slogašice in to brez večjih težav; tako so z zmago osvojile tudi svoji^jgjgi.-pr-venstveni par. točk. . .. ■' ‘ ®KA I ■ ... - a • • 1 - - -p €»••* • ’ < ••*' * ' *“* •""l»v ■iiiiiiiHiiiiiiiiiiuiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiMuiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiimiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi ■lllililll m Tiskarski škrat nam Je včeraj zamenjal fotografijo, zato priobčujemo danes »napovedano* sliko tekme Vesna • S. Marco ATLETIKA KROS 5 MLINOV Smola Davida Gregorija Padec ga je prikrajšal za dobro uvrstitev V nedeljo je bil v kraju S. Vit-tor; Olona blizu Milana državni finale v krosu za dečke in deklice. Na tekmovanju je v deželni reprezentanci prvič nastopil tudi zamejski atlet in sicer David Gregori, član lonjerske Adrie. Lep napredek. ki ga je pokazal na zadnjih tekmovanjih, je dopuščal upanja na dobro uvrstitev tudi na tako važnem tekmovanju, kot je bilo prav v nedeljo. Žal, pa so vmes posegle naravne sile, ki so takoj po startu izničile ves trud zadnjih mesecev treninga. Zaradi dežja, ki je padal v soboto ponoči, je bila steza namreč izredno mokra in spolzka, tako da je po kakih sto metrih teka padlo na kupu kakih pet tekmovalcev, med katerimi je bil tudi Gregori, ki je sicer nato nadaljeval tek, toda ni več mogel ujeti najboljših. Po padcu ga je namreč nekaj atletov celo pohodilo in se je nato znašel na predzadnjem mestu (od 57 nastopajočih). Le z izredno voljo je nato nadoknadil več mest in pristal na končnem 47 mestu, kar pa gotovo ne odraža njegove realne vrednosti. Kljub temu pa moramo pohvaliti njegovo voljo in zagrizenost, saj so ostali tekmovalci po številnih padcih skoraj vsi odstopili. KONČNI VRSTNI RED Dečki (2400 m) 1. A. Battistella (Veneto) 2. G. Zaupa (Veneto) 3. L. Basilisco (Abruzzo) 47. D. Gregori (F-JK Adria) Deklice (1400 m) 1. A. Belleggia (Lazio) 2. M. Guida (Campanial 3. R. Bargiu (Sardegna) Druga zaporedna zmaga Schotsa (Belgija) Po deževni noči je vreme ven darle prizaneslo organizatorjem 48. krosa petih mlinov. Že po imenih na startni listi je bilo razvidno, da bo tekmovanje izredno privlačno, saj je organizatorjem uspelo privabiti svetovne ase, kot so rekor der Angiež Sebastian Coe, trojko zagrizenih Etiopcev, številne Arne ričane, med ženskami Norvežanko Grete Waitz itd. Med ženskami je bila Wailzova nesporna lavoritinjo in je z veliko lankoto pometla /. ostalimi tekmovalkami, saj je za dala drugouvrščeni Italijanki To-masini več kot minuto zaostanka. Na tretje mesto se je uvrstila druga Italijanka Gargano, ki je v končnem sprintu prehitela Američanko Goodallovo. Med moškimi se je že po startu sestavila skupinica štirih atletov, ki so nato tekli skupaj do poslednjega, ko je v končnem sprintu zma- gal Belgijec Schots, pred Etiopcem Hanno ter vzhodnim Nemcem Kun-zejem. Med Italijani je bil najboljši Furlan Otello Sorato, ki je zasedel 11. mesto. Omenimo naj še, da sta med mladinci nastopila tudi Tržačana Marino Prosch ter Roberto Segulia (člana GSI), od katerih se je prvi uvrstil na 12. mesto, drugi pa na 60. (med 120 nastopajočimi). Zmagal je Italijan Prassedi (Fiamme Oro) pred Američanom Dovvnsom ter Belgijcem Van Oosttom. R. F. NOGOMET V kvalifikacijski predolimpijski nogometni tekmi v Bagdadu je Kuvajt premagal Sirijo z 1:0. NAMIZNI TENIS PING-PONG 80 Drevi povratno kolo Drevi bodo v Samatorci odigrali povratni del moške C skupine namiznoteniškega rekreacijskega tekmovanja tPing-pong 80». SPORED: 21.30: KRAS C - CENTRALSPED A 22.30: MLADINA - KRAS C B. S. HITROSTNO DRSANJE V soboto in nedeljo bo v Milanu svetovno prvenstvo »indoor* v hitrostnem drsanju. Doslej se je prijavilo sto tekmovalcev iz desetih držav. OLIMPIJSKE IGRE Organizacijski odbor letošnjih o-limpijskih iger v Moskvi je sporočil, da je doslej prejel 104 poluradne prijave raznih držav za nastop na olimpijskih igrah. na 2:0, poteia ko je preigral nasprotnikovo obrambo ter vratarja samega. Upati je, da bo ta zmaga opogumila sovodenjsko ekipo ter ji vlila novo voljo in željo po nadaljnjih zmagah. Juventina — Poggio 2:2 JUVENTINA: Businelli, Tavčar, Sturm, Medeot (k). Adragna, Pani-co, Lorenzon, Devetak, Russo, Go-mišček, Klanjšček. POGGIO: Pellis; Bettini, Franzot, Raimondi, Failetti, Sont, Manzinl, Marega, Visentin, Michčllin ‘ (k), Cossi. STRELCI: Marega (P) v 20. min., Manzini (P) v 55. min., Gomišček (J) v 70. min., Klanjšček (J), v 80. min. Na štandreškem igrišču se je v nedeljo zgodilo neka' res neverjetnega. Potem ko so gostje v, deseti minuti drugega polčasa povečali svoje vodstvo na 2:0, je kazalo, da se bo tekma tako'tudi končala. Vendar se je zgodilo nasprotno: domači so se končno zbrali in v zadnjem delu igre zaslužit točko. Že v prvem polčasu so namreč večkrat ogrozili nasprotnikovega vratarja, ki se je pogosto rešil bolj zaradi sreče kot pa sposobnosti. Žal, pa so v dvajseti minuti gostje povedli po »zaslugi* domačih branilcev. Prišlo je do drugega gola gostov. Juventina pa je zaigral? vse za vse, najprej je znižala razliko v golih, nato pa deset minut pred koncem izenačila. Tako je končni izid gotovo zadovoljil goste, ki niso naredili ničesar za zmago: to je razvidno, če povemo, da so v celem srečanju slednji opravili le tri strele na vrata, medtem ko so Spessotovi varovanci poskusili desetkrat. D. K. S. Luigi For You — Gaja 0:0 GAJA: Kante, Križmančič, Milkovič, Viviani, Olenik, Boris Rismon-do, Branko Grgič, Gabrielli, Marko Rismondo, Bolcich, Robert Stran-ščak. Gaja je v nedeljo na gostovanju v Trstu izbojevala proti solidni e-kipi Sv. Alojzija remi brez golov in s tem obdržala visoko uvrstitev na lestvici, čeprav bi s prikazano igro vsekakor zaslužila kaj več. Gaja je bila vso tekmo boljši nasprotnik, ustvarila si je vrsto izrazitih priložnosti za gol, toda napadalci so bili spet netočni; nasprotno so domačini (čeprav okrnjeni) igrali le v obrambi in so le redkokdaj ogrožali Kantejeva vrata. d. gr. Kras-t-Cave 1:2 (1:0) KRAS: Kapun, Črnjava, Sulli, Terčop, Vascotto (v 30. min. d.p. Segina), A. Škabar, M. Milič, Vil-lalta, L. Milič, Blažina, Colja, 12 Purič. STRELCI: v 35. min. p.p. Villalta z 11-metrovko, v 20. min. d.p. R. Palermo, v 23. min. d.p. Cotiglia. KOTI: 10:2. Že drugič zaporedoma je moral Kras poražen zapustiti igrišče, tokrat je klonil celo na lastnem igrišču proti zadnjeuvrščeni ekipi Ca-ve. Izgleda, da se proti ekipam z repa lestvice «rdeče-beli» ne znajdejo. V tej tekmi se jim je nudila edinstvena priložnost, da si že dve koli pred zaključkom prvenstva matematično zagotovijo drugo mesto, , ki bi jim omogočilo dodatno sre-' Čanje za prestop v drugo amatersko ligo. To pa jim niti delno ni uspelo, saj so morali gostom prepustiti obe točki. Domačini so morali u-panja na dodatno srečanje prenesti na naslednji dve nedelji, ko bodo pred izredno težko nalogo, saj se bodo morali spoprijeti na tujem i-grišču, najprej v slovenskem derbiju z Gajo, nato oa še z Esperio For You, to je z dvema neposrednima tekmecema za prestop. Da lahko računajo na drugo amatersko ligo bodo morali v teh dveh tekmah iztržiti vsaj točko, kar pa nedvomno ne bo lahko. ATLETIKA NA BOROVEM TEKMOVANJE V KROSU NA K010NJI Velik naskok dolinskih nižješokev Tekmovanje je oviralo slabo vreme - 29. t.m. bo zadnji nastop Dolinska srednja šola »Simon Gregorčič* je po zaslugi številne udeležbe postavila med seboj in zasledovalce pravi »prepad*. Na sobotnem tekmovanju v krosu na Kolonji se je namreč predstavila s popolno e-kipo in temu primerno tudi nabirala točke. Predstavniki »Gregorčiča* so osvojili tudi tri prva mesta in tako sedaj povsem zasluženo vodijo. Lestvica izgleda po drugem kolu tako: 1. Gregorčič 703 2. Kosovel 490 3. Cankar 374 4. Ciril in Metod 329 5 Erjavec 322 6. Levstik (Prosek) 178 7. Levstik (Križ) 68 8. Gruden 11 Tekme same so potekale v zelo težkih okoliščinah. Mrzlo je bilo in burja je bila gotovo najhujši nasprotnik tekmovalcev. Organizatorji so sicer s primernim startnim mestom pripravili nastopajočim kakih 100 m ravnine proti vetru, lažja reber pred ciljnim odsekom pa je marsikaterega pripravila do tega, da je celo hodil. Poleg rebri je namreč tudi burja otežkočila napredovanje. Z majhnimi izjemami so se vsi teki odločili že na rebri. Vodeči tu niso hoteli popustiti in kloniti burji, tisti ki so zasledovali pa so z dodatkom burje izgubljali prav tu e-lan za zadnji napad. IZIDI Deklice 1968: 1. Cinzia Bandi (GRE) 3’57"0, 2. Nadja Kraljič (GRE), 4'02"5, 3. Veronika Gerdol (CAN) 4’05"5, 4. Tanja Pelos (C-M), 5. Martina Ukmar (C-M), 6. Aleksi-ja Labiani (GRE), 7. Ivana Vergi-nella (ERJ), 8. Elena Žerjal (GRE), 9. Lara Jogan (CAN), 10. Eva Žer-jul (CAN), 11. Donatella Corsini (GRE), 12. Sharagey Slobec (CAN). Dečki 1968: 1. Javo Kozlovič (&RE) 3’15"0, 2. Maksimiljan Kralj (ERJ) 3 26”, 3. Izidor Sancin (GRE) 3'28”5, 4. Edi Bandi (GRE) 3'35", 5. Sandi Micheli (ERJ) 3'43”, 6. Borut Race (CAN), 7. Igor Vodopivec (GRE), 8. Niko Sancin (GRE), 9. Dario Blažina (CAN), 10. Daniele Sardo (ERJ), 11. Alan Oberdan (CAN), 12. Boris Stopar (CAN), 13. Aleks Košuta (CAN). Deklice 1967: 1. Lara Strain (GRE) 3'33", 2. Tamara Kocjančič (GRE) 3'39"5, 3. Breda Kozina (GRE) 4T6", 4. Elena Milini (GRE) 4'18"5, 5. Monika Sturman (GRE) 4'20", 6. Klavdija Zeriali (GRE), 7. Romi-na Maver (GRE), 8. Nadja Švara (GRE). Dečki 1967: 1. Pelicon (ERJ) 4’19”, 2 Pupulin (ERJ) 4’27’\ 3. Claudio Pangoni (C-M) 4'29”5, 4. Andrej Bavčar (GRE) 4’4r, 5. Mauro Strain (GRE) 4’45’,5, 6. De-van Cesar (C-M), 7. Walter Gregori (KOS), 8. Dorian Paoli (GRE), 9, Boris Žerjal (GRE), 10. Rudi Pri- mosi (C-M), 11. Boris Tavčar tC-M), 12. Rado Racman (C-M), 13. Aleksander Okretič (C-M), 14. Aleksander Centazzo (CAN), 15. Valter Ciacchi (CAN), 16. Danijel Cej (C-M), 17. Valter Verduno (C-M). Deklice 1966: 1. Ivana Gerdol (CAN) 3'04"3, 2. Loredana Guštini (C-M) 3'04"5, 3. Barbara Boneta (GRE) 345", 4 Nataša Pečenik (GRE) V50", r. Katja Guštin (LEV-P) 3’5S"5, 6. Rosana Abrami (GRE), 7. Jana Veljak (ERJ), 8. Martina Grahonja (CAN), 9 Gabrijela Prodan (GRE), 10 Kristina Mauri (GRE), 11. Maja Ukmar (C-M), 12. Nataša Smotlak (GRE) 13. Ales-sandra Albertini (GRE), 14 Kristina Kalin (CAN), 15. Norma Prašel (GRE), 16. Irena Crovatini (CAN), 17. Loredana Hrvatič (GRE). Dečki ln' <: 1 Andrej Pangos (GRU) 4’15", 2 Matija Betocchi (CAN) 4'28"5, 3 Valter Povrženič (CAN) 4’31", 4. David Inamo fC-M) 4’37”, 5. Robert Žerjal (GRE) 4'43", 6. Andrej Furlan (KOS), 7. Miloš Tul (GRE), 8. Adrijan Slavec (GRE), 9. Davorin Salvi (GRE), 10. Mario Baruca (GRE), 11. Gian-ni Strain (GRE), 12. Aleksander Desco (C-M). Do zaključka celotnega ciklusa treh tekmovanj manjka sedaj samo nastop v atletskih panogah, ki bo na sporedu v soboto, 29. marca, na Kolonji. kb Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5 000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800.00 din. PRIMORSKI DNEVHIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, 43 mml sožaliu lir beseda. 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 200 lir o,' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanlie-Jun: krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drupi v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 19. marca 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska f ZTT \ Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov flEG Z «RDEC0 KNJIGO* V BOJU PROTI DAVČNIM UTAJAM IcflRTER *neprekiicno» proti sodelovanju na moskovskih oi MINISTER REVIGLIO OBJAVIL VČERAJ Vrsta sestankov na lemo: PRVI SEZNAM Z OKROG 37.000 IMENI II «da» ali «ne» Po ugotovitvah davčne uprave naj bi odtegnili davčnemu prilivu več kot dvesto milijard lir RIM — Včerajšnja tiskovno konferenco finančnega ministra Reviglia so nekateri časnikarji označili za prelomni dogodek v zgodovini italijanske davčne uprave. Prvič v zgodovini je namreč državna oblast postavila na razpolago najširši javnosti seznam davčnih utajevalcev, v bistvu bogatih ljudi, ki prikrivajo svoje dohodke in ne plačujejo davkov. Reviglio je sicer izrecno svaril, da dokler ne bedo zaključili postopka v davčnih sporih ni migoče govoriti o utajevalcih, češ da seznam vsebuje le dohodke, ki so jih priza- Letos «legalna ura» od 6. aprila do 27. septembra RIM — V nedeljo, 6. aprila, bomo pomaknili za 60 minut naprej urine kazalce, saj z veliko nočjo, kar 50 dni prej kot prejšnja leta, stopi v veljavo «legalna ura». To pa ni edina letošnja novost, »legalno uro* so sprejele namreč tudi Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska, Danska in Luk; semburg. V vseh teh državah bo trajala enako dolgo, od velike noči do 27. septembra. Poleg teh članic EGS so u-vedle legalno uro tudi Španija. Portugalska, Avstrija, Vzhodna Nemčija, Švedska in Madžarska. Švica pa jo bo sprejela prihodnje leto, če bodo sklep potrdili z ljudskim referendumom. Velika Britanija in Irska pa sta uvedli «legalno uro* že 16. marca in bo trajala do 26. oktobra. deti prijavili in pa izsledke davčnih preiskav. Toda zajetna knjiga z rdečimi platnicami, debela kot telefonski imenk, vsebuje 33.275 imen davkoplačevalcev, katerih^ prijave dohodkov so znatno »skromnejše* od ugo- tovitev davčne uprave, obenem pa iavljanih, ki tudi podatke o 3.257 državljani! v letih od 1974 do 1979, ki jih je preiskava obravnavaia, sploh niso vložili nobene prijave. Vsaj za te, razen če jim ne bi uspelo dokazati, da so pravi «nemaniči», je naziv davčnega utajevalca že sedaj upravičen. Iz globalne analize podatkov, ki jih vsebuje «rdeča knjiga*, je moč sklepati, da bi moralo omenjenih 37.000 državljanov, ki jih je zajela prva davčna preiskava, plačati kar 172 milijard več na osnovi davka na osebne dohodke (IRPEF), medtem ko bi se moral priliv krajevnega davka na dohodke (ILOR) povečati za okrog 37 milijard Ur. To pa seveda le v primeru, da bodo ob koncu postopka obve'jale cenitve davčne uprave, ne pa zagovori prizadetih v običajnih prizivih. Objavljeni imenik \sebuje imena le dela državljanov, ki jih je davčna uorava izbrala med kategorijami, ki uživajo po splošni oceni in po urad nih podatkih o razvoju ustreznih gospodarskih sektorjev dokajšnje dohodke, ki jih pa vsaj v dobrem delu prikrivajo. Izbrali so jih na osnovi prijav finančnih stražnikov, občinskih uprav in sodstva, delno pa po uvidevnosti same davčne uprave. Od leta 1974 so izvedli sicer kar 142 tisoč 535 preiskav, največ v zadnjih dveh letih, toda mel.anografskemu centru, finančnega ministra so jih megli posredovati le manj kot 65.000, ki zadevajo okrog 37.000 ljudi iz »rdeče knjige*. Med njimi izstopajo trgovec s pe trolejem Volpara iz Turina, ki je v letu 1975 prijavil 6 milijonov lir dohodkov, po davkariji pa je zaslužil kar 3 milijarde in 800 milijonov lir, druga dva pa sploh nista prijavila nobenega dohodka (Aleccj in Maiara iz Rivolija), čeprav je preiskava ugotovila, da sta vnovčila po 2 milijardi in pol. V Milanu naj bi Annetta Banfi prikrila 950 mUijonov lir dohodkov, finančnik De Luca naj bi utajil 720 milijonov, zavarovalni agent Cabassi pa 926 milijonov. V Rimu so zalotili filmskega igralca Philippa Leroyja in režiserja Missi-rolija. a le za manjše Zneske, medtem ko prednjačita odvetnik Mattina (270 milijonov) in komercialist Ničita (390 milijonov). Za nekaj stotin milijonov naj bi ogoljufali davkarijo tudi nekateri zdravniki in drugi »svobodni poklici* ter trgovci v Genovi, Neaplju in drugih italijanskih mestih. Minister Reviglio je na tiskovni konferenci poudaril, da je objava teh podatkov v skladu z nameni vlade, da postane delovanje davčne u-prave «prozorno» in znamenje spoštovanja do poštenih davkoplačevalcev. Obljubil je zato, da bodo take sezname objavljali poslej vsako le; to in da bodo vsako leto daljši. Pri tem je napovedal, da bodo na primer letos izvedli kar 264.000 davčnih preiskav. (Iv) Jugoslovanski cariniki zaplenili 33 kg heroina DIMITROVGRAD - Na bolgarsko - jugoslovanskem mejnem prehodu pri Gradini so včeraj jugo slovanski cariniki zaplenili 33- kilogramov heroina, katerega vrednost v prodaji na drobno na zahodhih črnili borzali bi presegala 35 milijard lir. Mamilo je bilo skrito v rezervoarju avtomobila turškega državljana, ki je bil namenjen v zahodno Nemčijo. Dogovor o sodelovanju Tomos-LR Kitajska Šestčlanska delegacija kitajske pokrajine Sečuan in predstavniki koprskega Tomosa so se dokončno dogovorili o vzpostavitvi kooperacijskih odnosov. Gre za poglobljeno tehnično sodelovanje, nerešeno pa je samo še število mopedov, ki naj bi jih v Tomosu izdelali za to kitajsko pokrajino. Med obiskom v Tomosu so si kitajski gostje ogledali tovarniške prostore ter se seznanili z glavnimi značilnostmi tehnologije proizvodne 'ga procesa. V Lipici ho zbor pionirjev Jugoslavije Sredi junija bo v Lipici zbor pionir*. !jev Jugoslavije, ki se ga bodo udeležili tudi učenci iz zamejstva in otroci zdomcev, ki so na začasnem delu v tujini. Ta veličastna manifestacija mladih bo posvečena 35-letni-ci osvoboditve Jugoslavije, zaključku jugoslovanskih pionirskih iger «Narava-zdravje-lepota'» ter pionirski solidarnosti in samoupravljanju. VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je imenoval mons. Gabriela Mon-talvo za apostolskega nuncija v Alžiriji in V Tuniziji. Montalvo je bil doslej nuncij v Nikaragvi in v Hondurasu. , iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiMiiimiiniiiiiiiiidiiHMimiiiiniiiiiNMiiHiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiii SODELOVAL JE BAJE PRI UMORU SODNIKA COCA ZAČEL SE JE PROCES PROTI GIULIANU NARII Domnevni rdeči brigadist zanika obtožbe ■ V Parmi ostre kazni za pripadnike organizacije «prima linea» TURIN — Včeraj zjutraj se je na turinskem porotnem sodišču začel proces proti domnevnemu rdečemu brigadistu Oiulianu Narii, ki je obtožen, da je kot član terorističnega komandosa sodeloval pri umoru državnega tožilca Francesca Coca in njegovih osebnih straž, ki so jih rdeče brigade ubili 9. junija 1C76 n Genovi. Naria je točneje obtožen, da je bil materialni morilec Cocovega šoferja, agenta Antioca Dejane. Giuliano Naria se ni udeležil razprave in je preko svojega odvetnika Spazzalija sporočil, da s* sploh, ne misli udeležiti procesa, ki je le zadnje dejanje šiiriinpolleine zgodbe, v katero ga Je sodno kolesje potisnilo, ne da bi bil zakrivil dejanj, za katera je obtežen in ne da bi se lahka iičMomto hrami tčr "ižfcSristil Vse^prhVlče';:® bi jih moral kot državljan imeti. Na koncu izjave Narid še dodaja, da se bo predstavil sodnikom le v primeru, da bo to potrebno iz tehničnih razlogov, torej za soočanja z raznimi pričami. Javni tožilec je zahteval, da bi proces preložili in združili sodne postopke, ki so v teku proti drugim domnevnim rdečim brigadistem, ki so že v zaporu. To so Adriana Faranda, Valerio Morucci in Raffaele Flore, ki so osumljeni, da so sodelovali tudi pri umoru sodnika Coca. Vendar je sodni žbor po posvetovanju zdvrnil to zahtevo in sprejel dejstvo, da se lahko razčisti prava vlc.ga Giutiana Narie že z zaslišanjem vseh prič. med katerimi so lahko tudi osumljeni brigadisli. Po zaslišanju dveh prič ih določitvi datume zasliševanja preostalih, se fe' vč&čajšnjd rdzprava »končala in se bo; nadaljevalo danes. .Če proces ne bo imel nadaljnjih zastojev predvidevalo, da se bodo zasliševanja končala 3. aprila. ., , Odvetnik Spazzali je zahteval nd sodnega zbora: naj izsledi glavni, "obremenilni priči ptoti Narii,-To sta Jugoslovan Z fmuGrpelja in Blio Leonardi, ki se slvrivata: Grbdja maj 'bi bilj po Spajfdlijevih besedah trenutno v Jugoslaviji. Obtoženčevi branilci veliko pričakujejo od tega soočen ja, kajti prepričani so da je bilo njano pričevanje ne popsem verodostojno in prepričljivq. Drugo dejstvo, ki bi moralo vplivati na razsodbo je, da se Naria ni proglasil za rdečega brlgadista in da hi odklonil svojih branilcev ter da je vedno sodeloval s pravico. Medtem pa so sodniki v Parmi, kjer je bil proces proti štirim pripadnikom teroristične skupine «prima iinca», ki so jih aretirali M. februarja, izrekli za obtožence težke kazni. Lucia Batlaglin, Pier Gior-gio Palmieri, Maurizio Costa in Lucio Cadoni so bili vsi obsojeni na 10 let zapora, na plačilo 1 milijona lir globe. Po prestanem zaporu pa bodo še tri leta nadzorovani, za vedno pa jim je prepovedana služba v javnih uradih, (nf) Vlada Margareth Thatcher za bojkot, večina Angležev proti ZuRICII — Bojkot moskovskih o-limpijskih iger je v teh dneh spet v središču pozornosti mednarodnih športnih in predvsem političnih krogov. Zadeva je Znana: za bojkot se je takoj po sovjetskem vdoru v Afganistan izrekel ameriški predsednik Carter, za njim je potegnila vrsta arabskih držav ter nekatere zahodnoevropske države. Na.j 'edve-čer zimskih olimpijskih iger v Lake Placjdu je Mednarodni olimpijski odbor soglasno glasoval proti bojkotu ter tako zayrnil vsakršno vmešavanje' politike v športne zadeve. Kljub temu, da mu je delegacija ameriških športnikov izročila spomenico, v kateri ga naproša, naj opusti sklep o bojkotu letnih iger, vztraja ameriški predsednik Carter pri svojem'. »Sklep o bojkotu moskovskih iger je nepreklicen*, je dejal glasnik Bele hiše pred začetkom ziiriškega srečanja predstavnikov držav, ki so pristale na Carterjevo vabilo o. bojkotu. V Ziirichu bi se morali domeni, ti o vrsti tekmovanj, ki naj bi predstavljale «altemativo» olimpijskim igram, vse pa kaže, da je srečanje obsojeno na neuspeh, saj se ga udeležuje le 12 predstavnikov držav. Med temi ni Japonske, ki se je prvotno oklenila Carterjeve pobude, a je nato nekoliko spremenila svoje zadržanje. Konec tedna bo v Evropi še vrsta srečanj in sestankov, na katerih bodo zahodnoevropske države razpravljale prav o tem vprašanju. Jutri in pojutrišnjem se bodo sestali v Strasbcurgu ministri za šport 21 držav. ki sestavljajo evropski svet, v soboto pa se bodo srečali predstavniki olimpijskih odborov držav Evropske gospodarske skupnosti in drugih evropskih držav, liledtem ko se vladni' predstavniki nagibajo k bejkotu, sp mnenja raznih vsedržavnih olimpijskih'odborov povsem drugačna. Doslej ni še mogoče vedeti, katera teza bo ob koncu prevladala: verjetno bo padla končna odločitev o; bojkotu šele 24. maja, ko zapade rok za prijavo športnikov na moskovske igre. Predvčerajšnjim je o bojkotu iger razpravljal tudi spodnji dem angleškega parlamenta, ki je po mestoma burfiTTMpMRV! sprejel predlog Margareth Thatcher o bojkotu z veliko veeino-giasev, - .... Angleški olimpijski komite bo izrazil dokončno svoje mnenje 25. marca. Doslej se je izrekel proti bojkotu. ‘ Proti bojkotu olimpijskih iger v Moskvi pa je tudi večina Angležev. Po anketah, ki sta ju izvedli neodvisna angleška televizijska mreža .ITN in dnevnik ObšerVer naj bi bilo dve tretjini prebivalstva za nastop angleških športnikov na moskovskih . . igrah 'in le tretjina za bojkot, prav j so v znak prdtesta preti! sporedu »kljub spletkarjenjem nasprotnikov olimpijskega gibanja*. Napetost v Siriji DAMASK — Sirija preživlja v teh dneh najhujšo krizo zadnjih desetih let. Še nikoli od prevzema o-blasti se ni predsednik Asad znašel v tako težkem položaju, ko državo pretresajo atentati in verska propaganda »muslimanskih bratov* žanje prvo podporo med prebivalstvom. To vsaj zatrjujejo zahodni krogi, ki trdijo, da se tudi Sirija sooča z islamsko renesanso, Predsednik Asad krivi za val terorizma ameriško in izraelsko tajno obveščevalno službo, ki ob podpori libanonskih desničarjev skušata destabilizirati najbolj dosledno državo »fronte zavračanja* in jo tako kaznovati zaradi njenega nasprotovanja campdavidskemu sporazumu. To je vsaj predsedniška verzija, ki jo je težko dokazati, kot je obenem težko z gotovostjo potrditi vesti o uporih v Hami in v Alepu. NOVA SOVJETSKA OJAČENJA? Helikopter japonske mornarice je v četrtek slikal sovjetsko bojno ladjo, ki je preko čušimskega P zaplula v Vzhodno Kitajsko morje. Sovjetska enota ima na krovu oklopnike, med katerimi tudi Re*aLiu kov. Japonski vojaški krogi zatrjujejo, da je ladja namenjena po vsej verjetnosti v kako ''>etnan«JV pristanišče, a ne izključujejo, da bi lahko zaplula v Indijski ocean ko (Telefoto Ar POLITIKA VOJAŠKO-CIVILNE HUNTE V TEŽAVAH V Salvadoru težak obračun ponedeljkovih manifestacij ' j Vsaj 50 mrtvih in na desetine ranjenih demonstrantov po vsej deželi Pomanjkljiva agrarna reforma glavni krivec sedanje napetosti SAN SALVADOR - V ponedeljek šo y Salvadorju zabeležili po vsej verjetnosti najhujše , spopade, odkar je 15. oktobra lani prevzela oblast v državi vojaško-civilria hunta. Vsaj 'SO mrtvih ih na desetine ranjenih je težak obračun spopa dov rhed salvadors^flhT 'Varnostni ml' silami ih levičarskimi demon iti^nti širom po državi, ki so bili najhujši na neki farmi 56 kilome trdv severno od San Salvadorja. Poleg spopadov na plantažah sladkornega.,trsa in kave «Coiima», kjer je ižgiibilo življenje 23 kmetov, so se boji odvijali po ulicah San Salvadorja, Mexicanosa, San Marcosgi, , CUzcOtancinga in Cueu macayana Splošna stavka je po polnoma ohromila San Salvador, saj mit ž de' tako pa so proti bejkotu cffimala Vsi lom v vseh tovarnah, v javnem Na problemski konferenci smo slišali tudi vrsto kritičnih pripomb glede medsebojnega sodelovanja pripadnikov obeli narodnosti. Tako bi lahko italijanščino že vpeljali v vrtce in srednje šole, v javnih službah posamezniki še zmeraj ne obvladajo italijanskega jezika, p4 'tudi posamezne družbene politične organizacije še niso v svojih. staiufib opredelile obveznosti do narodnosti. Na konferenci so tudi omenili, da se pripadniki italijanske narodnosti ponekod soočajo z neustreznimi prostorskimi razmerami. L. O. Pomembna pridobitev za istrske kmetovalce angleški spori niki, ki ponavljajo, «da je treba politiko ločiti cd športa* ter se medtem še s polno paro pripravljajo na igre. Podobno stališče kot Angleži so prometu in v trgovinah. V glav-1 Zadružni in zasebni kmetovalci nenr mestu so >e najbolj ogorčen. nff Jovenskl obali si že vrsto let boji odvijali okrog uriiverzitetnega . . . . v . .. . »naselja*, ki so ga varnostne site P^acjevfi,°_L"L^!. 1 hk k V obkolile in ne puščajo blizu niti vali s potrebščinami za proizvod- zavzeli tudi Danci. Po njihovem bi morala danska vlada prezreti Car terjev predlog ter dovoliti svojim športnikom nastop v Moskvi. Podobno se je izrekla tudi nizozemska veslaška zveza. Včeraj je moskovskim olimpijskim igram posvetilo glasilo komunistične partije Sovjetske zveze »Pravda* u-vodn-ik. v katerem poudarja, da bodo igre potekale po napovedanem Požar v londonskem internatu povzročil smrt 19 žensk LONDON — Vsaj 19 žensk je izgubilo življenje v včerajšnjem požaru, ki je v Londonu popolnoma uničil trinadstropni internat reda »usmiljenih misijonark*. Požar je iz nepojasnjenih vzrokov izbruhnil ob zori v drugem nadstropju, kar je onemogočilo pravočasen beg iz III. nadstropja. Nekaj žensk se je rešilo po zaslugi soseda, ki je prislonil lestev k stavbi, ko pa je ogenj dosegel tretje nadstropje, ni ženskam preostalo drugega, kot da so se pognale skozi okna. Gasilci so v uničeni stavbi našli devet trupel, v bolnišnici je umrlo nadaljnjih deset žensk, po vsej verjetnosti pa bo končni obračun včerajšnjega požara še narasel. Gasilci niso še ugotovili vzrokov požara, a trdijo, da so bile protipožarne naprave pomanjkljive (Telefoto AP) bolničarjev in niti časnikarjev. Za. "j?. j? enega samega cen,b;a' Ja sedaj ni podatkov o človeških žrt-vah, a morebitni vdor vojske v »naselje* ne bo potekal brez prelivanja krvi, saj se študentje žilave upirajo. Uradni komunikeji salvadorske vlade krivijo za nerede razne le vičarske organizacije in ne omenjajo provokacije ir. napadov desnice, ki skuša preprečiti še tiste pomanjkljive in nezadostne vladne načrte o porazdelitvi zemlje in dru ge reforme. Desnica organizira po sebne kazenske odrede, ki surovo obračunajo z vsemi hasprotniki. Vedno glasnejše so tudi govorice, da desnjca pripravlja zaroto proti sedanji vladi v želji, da vrne oblast vojaški diktaturi. Vojaško-civilna hunta je v okvi ru prvih reform, ki so naletele na odločen odpor desnice, določila razdelitev 268 tisoč hektarjev zemlje med najrevnejše kmete. Farmo »Co-lima* so na podlagi tega zakona razlastili, zemlje pa niso razdelili kmetom, ki so v ponedeljek hoteli to storiti kar sami, a jim je voj ska s surovim posegom prepreči la. Levičarske organizacije obtožu jejo vlado, da je agrarna reforma le pesek v oči. «Amnesty International* je celo zahtevala, naj jo vlada prekliče, saj je do sedaj povzročila na stotine mrtvih med kmečkim prebivalstvom, revnim slojem pa ni prinesla nobenih ko risti. (voc) že'jaSše jim je zdaj uresničila. Temeljna -organizacija združenega dela kmetijskega kombinata Agra-rie je v Kopru odprla nov objekt — Agrocenter. V njem ri lahko kmetovalci nabavijo vse. kar potrebu jejo za svojo proizvodnjo — od gnojil in zaščitnih sredstev pa do semen, sadik, nadalje razno polje- delsko orodje ter krrtetijske stroje in' priključke. strojev in priključkov t!er 'stalno svetovalsko službo. Za ureditev objekta so vložili okrog 18 milijonov dinarjev.- - Posvet o prihodnosti primorskega turizma raznovrstnih uslug kot pa novih zmogljivosti. , nu- Dejstvo je. da tujemu tun2® vn« dijo v Jugoslaviji razen ce.laT.veta oskrbe zelo malo. Udeleženci po so menili, da bo potrebno sredno ali posredno poveza: NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT P&AGA - PLEČA - POPRANA, ČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE £ DRUGE .KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK -KAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA NOV PRODAJNI CENTER DllIcE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d’Oro (Dolga Krona) URNIK: 9-13 - 16-1» ,Tt,, (RAZEN OB PONEDELJKIH/ — avtobus 23 — _ PROSTORNO PARKIRIŠČE VESTI S KOPRSKEGA Konferenca , o uresničevanju pravic Italijanov V Piranu so organizirali problem sko konferenco o uresničevanju pravic pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, To je bila prva konferenca te vrste v Sloveniji. Udeleženci so poudarili, da je os-tlova sožitju med večinskim narodom in narodnostno skupnostjo jezik. Zato bi si morale šole na obalnem področju bolj prizadevati, da bi se slovenski otroci naučili italijanski jezik in obratno. Tako bi se izpgnili »kratkim stikom* že pri temeljih, to je pri komuniciranju. Pre hod na usmerjeno izobraževanje je list la priložnost za dopolnitev in izboljšanje učnih programov jezika drugega naroda. nadaljnji razvoj hranilnic in zastavljalnic Svet združenja italijanskih hranilnic* ki se je zbral pod vodstvom podpredsednika odv. Camilla Fer.aiija, je p.eg.edal dosežke italij-ariskih hranilnic in zastavljalnic v letu 1979. Izkazalo se ie* da so depoziti 31. decembra 1979 znašali 64.876,7 milijarde, to ie 21,18 odstotka več kot v preteklem letu. Svet je z zadovoljstvom ugotovil, da so hranilnice in zastavljalnice povečale svoj delež na tržišču glede na depozite celotnega italijanskega bančnega sistema. 31. decembra 1978 je ta namreč znašal 28,62 odstotka, 31. decembra 1979 pa kar 29,03 odstotka. Po teh podatkih, ki jih bodo potrdili po odobritvi bilanc, ie razvidno, da so stranke v letu 1979, še v večji pieri podprle hi”0' nilnice in zastavljalnice, ki so tako utrdile in celo izboljšale svoi položaj Svet je pozitivno ocenil poslovanje posameznih ustanov 9|e' de na cilje, ki so si jih zastavile ob ustanovitvi in z zadovoljstvo^1 ugotovi! njihovo ekonomsko, lastniško in organizacijsko solidnost Potrdil je njihovo voljo, da se še nadalje zavzemajo za ome' jevanje posojil in inflacije. S tem ohranijo vrednost lire in branil0 interese malih in srednjih varčevalcev. Na širšem posvetu o Pr'll0^.u so primorskega turizma v portoro • menili, da se bo potrebno bol) j„ riti k nudenju kvalitetnejših * ... , . — k gr