Slovenski _, J (V • • cerkveni časopis. , li i. I" Sttbalo i. JtaUga ser/uma /m f s. Predgovor. JL jc polnimo: to čez vse ceniti, tega z vso resnobo iskati in se pred vsini zagotoviti, že zdrava pamet vsakterimu veleva, in neki notranji glas, ki se ne da lahko zadušiti, z ncprcmaglivo morju ukazuje. Kaj je to eno potrebno? Zveličanje v Bogu in večna blagost v sklenitvi z njim, ki je vir vse blagosti. Kdor to doseže je svojiga življenja imenitni konec dosegel; od njega se zamore reči, de je bil lepo zeleneče drevo, ki bo, presajeno v vert nebeškig.i raja, tam vekomej cvetlo. Kdor pa zgreši zvelicanje v Bogu, je konec svojiga življenja zgubil« in je usiišena veja na drevesu ♦•lovcškj^j« r«* -dii, ki se v ogenj verže in zgori'. On je zastonj živel, ko bi bil tudi vse zaklade sveta nabral, in bi se mu vse ljudstva bile uklanjalc; on je pred Bogam brez veljave, ko bi tudi s svojo učenostjo vso zemljo in podnebje bil obsegcl: vse to bo v brezno temne praznote vtopljeno. Kdo nam pa svetlo luč užge, de pot najdemo, po kteri se pride k zaželjenimu koncu? Kdo nam poda roko, ki nas varno in gotovo t je perpelje ? kdo nam pokaže drevo življenja, kteriga sad nas za večno življenje uterduje? Gospod sam v svojim usmiljenji je drevo življenja v pušavo naše zemlje vsadil. In to drevo je Kristus, eniga bistva z Bogam in eniga bistva tudi z nami, ker je v času rojen bil iz Marije device. Kdor od tega drevesa je, za tistiga je zelo smerti bodečo moč zgubilo, 011 bo živel vekomej. In nobeno drugo ime pod nebam ljudem ni dano, v kterim bi zamogli zveličani biti, kakor ime Jezus. To ime je čez vse imena; in ker je Sin pokoren bil do smerti na križi, ga je Oče povišal, in celo človeštvo v (ledino (crbšino_) mu podelil in prepustil vso sodbo, de 011 ne sodi nikogar, tcniuč Sin, ker je v smert dal svojo dušo. Vse zaklade gnade in resnice, ki jih je s svojo kervjo za nas perdobil, je človeškima rodu kakor drago in bogato dedino zapustil in svoji nevesti, cerkvi, zročil, ktere vogolni in ustavni kamen je on sam, Kristus Jezus. Vse skrivnosti in dan svoje ljubezni je v roke /voljenih aposteljnov položil. de jih podelujejo vsakterimu, kteri se \ sposnauji svoje revšine ponujene gnade udeležili želi. \poxtelini, keršeni v ognji in s. Ihiliu. opasani z orožjem luei in moči. so šli iz Jerusalema skoz Judejo . Sania-rijo do pokrajin sveta, ter so razglasili Jezusovo ime. In svetla luč tega imena je vnela serra ljudstev, in kmalo se je ognjeni steber keršaioke eerk\c častitlivo vzdigoval prot nebu. In narodi v,, «kuprj vreli, in se greli o soncu zveličanja, ter zajemali sladki mir za svoje duše iz bogatili studeneov odrešenja. S. Duh. ki je s svojimi perutnini jih ohsrn-čil, je rodost in ljubezin v n jih serea vlival. A posteljni so si naslednike za >iužoo evangelija posvečevali, in njim, kterili zvestobo >o v duhu poterdili, vso polnost darov odrešenja prepustili. Po vesoljnim svetu so se škofije ustanovile, in v Kimu je sedel naslednik s. Petra, kteriga je Kristus postavil za podstavno skalo svoje cerkve, Ivterimu je izročil ključe neheškiga kraljestva, za kteriga vero jc nudil, de nikdar ne omaga. ktcriiim j«- vse ovčice zročil, de naj jih vodi na paše rodovitne. Tukcj tedej v keršansko-katolški eerkvi leee vir zveličanja, tukej v rokah rimskiga papeslia in škofov s njim zedinjenih so hranjeni zakladi vse gnade in resnice, tukcj je drevo življenja usnjeno, ki ga duhovni pastirji z mcčaiii evangelske besede varovati imajo. Kdor tedej življenje hoee in zveli-čanje, naj ga išc v' katolški ccrk\i per naslednikih aposteljnov, kdor želi spoznati resnico, naj zvesto njih glas posluša, in si ga globoko v serce vtisne. Nikdar se kdo bres težke kazni (strafinge) temu glasu ni ustavljal, in gnad ponujenih zamelval. ..Kdor vas posluša, posluša mene: kdor vas zaničuje, zaničuje mene, in kdor mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslal." Luk. 10, 16. Ta cerkev, ktere vogelni kamen je Kristus Jezus sam in njeni stebri preroki in aposteljni. je tudi edino terdno in obstojno na zemlji. Obljuba Kristusova ji ncprcmaglivo terdnost daje, s. Duh jo s svojo močjo vlada in čuje nad vsini perzado- vanjam njenih predstojnikov, de zaklade resnice in studenci' gnade neoskrunjene ohranijo. Perderli so sccr nanjo dostikrat viharji hudi in nevarni, de so stresali skalo, na ktero je Jezus svoj novi tempelj zidal: vender v sili je bila vselej pomoč božja blizu. Duh gospodov je prišel, ter s slepoto udaril nasprotnike, njih orožje jim razterl, in jih razpo-dil osramotene. kakor veter lahke pleve in prah razpiha. Vse okrog nje je menlivo in razpadlivo; ona pa do konca sveta neomadežvana ostane. l*ri— sli bodo. iti morebiti poprej ko mislimo, hudi časi, v* kh rili. ako hi bilo mogoče, zapeljani biti utegnili tmli izvoljeni; vender s* terdno svestjo upamo, de ho (jospod svoj mogozhni perst vzdignil, kader se bodo sodbe njegove Lspolnile. Vihar bo potihnil in cerkev Kristusova bo še castitlivši in svetlejši pred nami stala, ko poprej. llcsiravno pa katolška cerkev ostane nepre-mngliva, ker jo vsigavidno oko božje vedno varuje, vender zamorc nekterim ljudstvam odvzeta biti, ako se z udarnostjo in hudobijo neskončne dobrote božje nevredne skažejo. V* Azii in Afriki, kjer je v" per-vih stoletjih keršanstvo tako lepo cvetelo, kjer je toliko imenitnih škofov slovelo s svojo učenostjo in gorečnostjo, tir z začudenjem in spoštovanjem še zdrj prebiramo njih pisma, se dan današnji le malo kalolskih kristjanov šteje. Silna ošahnost in iz nje izvirajoče razpertiie so tam živo vero zaterle. in (•ospod v" svoji ojstri pravičnosti je perpustil, de so neverniki čez nje oblast dobili. V* Evropi je ka-tolška cerkev skorej vse dežele kdej ohsčgla: zdej pa vidimo, de tudi široko okrog krivoverstvo gospoduje. Ali se ne bomo bali, de bi naših krajev roka božja ne zadela, in nam nar dražji dar njegove milosti, namreč keršanska vera. bila odvzeta, ako vidimo, kako tudi med nami vera peša in Iju-bezin v* sercih omerzuje? To je strašna misel: kdo je >tanu jo prenesti? Oklenimo se kakor zvesti sinovi z" vso močjo svoje ljubezni matere katolške cerkve, in ne postanimo ji nikdar nezvesti ne v mislili ni' v' življenji. Tode le kar spoznano*, zamoremo v resnici ljubiti. I le bomo tedej katolško eerkev. ktere udje smo per s. kerstu postali, iz celiga serca ljubili, jo moramo poznati natanko po vsih njenih notranjih in iiiianjih zadevah. In ravno k temu spoznanju katolške cerkve tudi kaj perpomoči. je namen pri-čujočiga slovenskiga časopisa, kteriga pervi list vam dans. ljubi Slonvenci! v roke podamo. Popisovali bomo rast in razširjenje cerkve skoz dolgo versto stoletij, razlagali bogastvo, ki se v njenih verskih iu djanskih naukih, v mnogoterih napravah očitne službe božje, in v življenji njenih svetnikov ra/odrva. Naznanili bomo, kolikor bo mogoče, vse vesele in žalostne pergodbe, ktere cerkev sploh in posebno v naših krajih zadevajo, in perpovedovali od njenih nekdajnih in zdajnih bojev z sovražnimi močmi in od veličastnih zmag, ktere ji je njen nebeški ženin zoper nasprotnike podelil. Xe bomo tudi zamolčali, kaj je storiti, kaj opustiti, kader se zmede množijo, ter skušnjave nevarniši in močnejši nahajajo. Upamo pa tudi, de nas bodo duhovni gospodje po celim Slovenskim v tem perzadevanji s svojimi močmi podpirali in nam pogosto razne dopise, ki od zgorej naznanjenih reči govorijo, pošiljali. Le zedinjene moči zamorijo z božjo pomočjo kej vcli-ciga dopernesti. Bog pa svojiga blagodara ne bo odrekel tistim, ki z resničnim sercam njegovo čast, povišanje svete cerkve in zveličanje duš išejo. Vred n i št vo. Krlstljanstvo per Slovencih. i. \ekdajne zgodbe in vera Slovencov. Slovenski rodovi so že v nekdajnih ncpomlji-vih časih na obeli straneh llonove svoje sela imeli; na eni plati so segli čez Karpaške hribe do Bal-tiškiga morja in do Volge, na drugi do Tcržaškiga morja, kakor učeni dan današnji sploh terdijo. Prišli so kakor vsi evropejski narodi iz Azije, brez de bi se vedilo povedati v kterim času se je to zgodilo. Sest sto let pred Kristusovim rojstvam so (ia-lijani iz zdanjiga Francozkiga v Slovenske stano-vališa privreli: ena množica je prišla čez Snežni-ke, druga ob lldnovi, in Slovenski rodovi so se mogli čez llonovo in Karpaške hribe v zdajnjc Poljske in Ruske ravnine nazaj pomakniti. Vonder je še več Slovenov v Teržaškim primorji, ob Soči, Savi. Kolpi, Dravi in Muri. to je v zdajnji Slo-venii, zastalo. Zato naš slavni pevic, Vodnik, po pravici poje: Od nekdaj stanuje letukej moj rod, O ve kdo za druziga, naj reč , od kod. Po takim so bile v zdajnji Krajnski, Koroški in štajerski deželi in v Teržaškim primorji Slovenske in Galijanske ljudstva namešane, ki so imele mnoge imena: Kami, Xori, Panoni, Japodi, Lihurni, Veneti. \ar imenitniji mesto v teh krajih je bilo Akvi-leja ( Oglej ), nar starji pa Emona (zdajna Ljubljana.) — Tudi Terst. Celje in Ptuje so bili že znani kraji. Ob Kristusovim času je rimski Cesar Avgust te kraje svoji oblasti podvergel. in ostali so v ti podložnosti do petiga stoletja, kjer se je veliko pre-selovanje narodov začelo. \ekd ajna vera vsih Slovenskih ljudstev je bila malikvavska (ajdovska), podobna veri Indijanov in Perzijanov. Imeli so kakor Indijani eniga veliciga Boga. v kterim so si cnost ali dušo celiga sveta mislili: imenovali so ga Periina: sonce je bilo njegova podoba. Ker celi svet obseže nebo z soncam, podnebje z zrakam in vodo, in zemljo z ognjem, so si mislili, de iz tistiga eniga Boga trije Bogovi izvirajo; to trojico so imenovali Triglava; posebej pa so bili razločcni Svetovit, Kadegast in Živa, kte-rih vsak je še druge imena imel, kakor namreč se je rasločilo poletno ali zimsko sonee, pomladna ali jesenska zemlja, in še druge okolišine privzele. Da-Ijej so pa Sloveni med svojimi Bogovi razločil: kakor Perzijani, dobre in hude Bogove in Boginje. Dobri Bog se je imenoval Belibog tudi Belin; liudi Bog pa Cernibog, tudi Cert. Dobra Boginja je bila Živa tudi Zlata baba: huda boginja pa Mora, Je-žibaba, Pehtrababa. Tudi so bili dobri duhovi, Drsi, in hudi duhovi, Besi. Teh duhov so bili ne-kteri povodni, nekteri hišni (divji možovi, povodni možovi, škrati.) — Za te bogove so Sloveni tudi imeli svoje tempeljne, daritve in praznike. V Oglej i je bil Belinov, na Blejskim jezeru Živin tempelj. Darovali so med drugim bele in čeme konje. \*jih veliki prazniki so bili po zimi Kolčda, po leti Kres. — Sloveni so imeli tudi svoje farje, veliko so čislali vedeže in copernike. — Pomniti je, de z Ga-lijani in Bimljani so v naše kraje prišli tudi gali-janski in rimski maliki, in njih služba. Takošna slovenska vera je imela nekaj kristi-janstvu podobniga, in po tem je s. evangeli do Slo-vencov nekoliko ložji pot našel. Pa ravno od te malikvavske slovenske vere se še zdaj več ostankov najde. Nekteri se čudijo, od kod je toliko vraž med priprostim ljudstvam najti; pa večidel vraž je le ostank od stariga nt al i k vanj a. 2. Zacetik liri.stijan.stra per Slorencih, njih per-ri a posteljni. Kristijanstvo je zgodej v Teržaško primorje in bližnjo sosesko prišlo. S. Marka evangelist, ki je bil od s. Petra poslan nevernikani evangeli ozna-novat, je krog pet in pedcsetiga leta po Kristusovim rojstvu v Oglej došel, in je tamkej kmalo vernih pridobil; med njimi je bil tudi s. Hermagora, od kteriga nekteri terdijo, de je bil slovenski rojak. Ko seje s. Marka k s. Petru aposteljnu v Rim povernil, je šel njegov učenec Hermagora z njim, in je tam od s. Petra pastirsko palico prejel ali škof Oglejski posvečen bil. Tako je kcršanska vera po enim Gospodovih učcncov med Slovence prišla, in njegov spomin se zlasti v Primorji živo ohrani. V Murzi-jani, kjer je s Marka nar pred Kristusa pridigval, mu je bila v čast cerkev postavljena; in ko so Benečani , nasledniki nckdajnih Oglejcov, v devetim stoletji kosti s. Marka iz Egipta v Benedke prinesli , so mogočin tempelj po njegovim imenu zidali: v Gradu je bil dolgo stol s. Marka ohranjen. •i V hukvah ya. ktcrim «=c ..Proprium- pravi, kterili bukev >c duhovni jier svojih molitvah po-lužijo. tro, zdajnje Krajnsko in velik del .štajerskima : v šestim stoletji se je sačel imenovati Patriarh. (Dalje ».ledi.) Sedajni obšir katolškc cerkve. Spi.-al \ ulentin Šežun. ..Izvolil in postavil sini vas, de greste in sad obrodite in vaš sad ostane,- tako je rekel Zveličarsvojim aposteljnam.(Jan. 15, IG.) In natanko se spolnu-jejo te besede Jezusa Kristusa že več ko IS sto let. Že koj deseti dan po Jezusovim vnebohodu t. j. na bin-kuštno nedeljo prejmejo učenci poterdnika sv. Duha. Z njega darovami napolnjeni zapusti* hišo, v kteri so >e pred Judnii skrivali, in pridigjejo z enim glasa m Jezusa krizaniga. — Ker je pa bila neskončna previdnost božja sklenila, ne samo Judc,tcmiič tudi celi svet s zarkam sv. vere ogreti in temnoto pagan-stva z luejo Kristusoviga nauka razsvetliti, so se licenci razkropili po celim svetu, povsod so ozna-novali nauke svojiga nebeškiga ueenika. In Bog je njih trud obilno blagoslovil in serčnimu prizadevanju toliko teka dal. de so že k koncu perviga stoletja kristjani, kterili je bila perva pridiga sv. Petra do 3000 duš pridobila, ne samo po vsim liimskim «'('-sarstvu. ampak tudi deleč čez njegove meje, v (ier-manii. v Seitii in Perzii se znajdli. Tako je rastia vedno katolška cerkev kakor krepko drevo. in raste še zmiram. Veje tega vt 'i-čanskiga drevesa se razširjajo na vse kraje zemlje. C'e se je tudi semtertje kaka veja posušila in odpadla, kakor seje. postavim, zgodilo na Jutro vini in v polnočnih deželah Evrope, je vender veliko krepkih vej iz močniga debla pognalo in tako število kat. Kristjanov na vsili straneh sveta dovelj domcstiln. V sledečih sostavkih hočemo naznaniti, kako veliko je /dej število katolških kristjanov v peterih delili sveta in koliko se jih v posameznih deželah znajde. Peteri deli sveta se imenujejo: Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Australija. Evropa, v kteri mi prebivamo, je kar unanjo obsego tiče, nar manjši; keršanstvo pa tukej še zmirej nar lepši cvete. Od nje tudi začnemo obšir katolške cerkve popisovati. Ewropa. V tim delu sveta ima mati katolška cerkev okoli sto in štirdeset milijonov, sedem sto in pet in štirdeset tavžent (140,745.000) otrok, ki v naslednjih deželah prebivajo: I. Laška ali Italijanska dežela. Ta preživi okoli 23,457.600 ljudi, od kterili so zunej maliga vsi Katolčanjc. Samo v štirih Piemonteških dolinah se še okoli osemnajst tavžent (18.000) Valdcnzarjev znajde, ki so že v 13. stoletji pravo vero zavergli. Scer tudi Judje na Laškim v mnogih mestih prebivajo. Xa tavžente jih je v Kiniu, Ankoni, Fcrari in Livorni, kjer se jih narveč dobi. Luteranov in Kaivincov je na Italjanskim le trinajst do petnajst sto (1.300— 1.500). \a \eapolitanskim prebiva tudi do osemdeset tavžent (80.000) Grekov. Bavši se turške grozovitnosti so po smerti Jurja Kastriota, imeno-vaniga Skandcrberg, iz Albanije perbežali. Sicer so katolčanjc, samo jezik in šege per božji službi so gerške. — Italiansko xr ranleli v na^le^nje derža*-e: 1. Lombarško-Beneško kraljestvo. To ima blizo štiri milijone in devet sto tavžent (4.900.000) prebivavcov, ki so skorej vsi katolčani, in imajo eniga patriarha, zdaj Jakopa Monika, v Bened-kah, eniga velieiga škofa, zdaj Jerneja H omili t a, v 3Iilani, in še osemnajst družili škofov. Mesto 31 i lan z velikim kosam zgornje Italije je po smerti lastnih poglavarjev v letu 1535 rimsko-nemški cesar Karel V., ki je bil tudi »spanjolski kralj, svojimu sinu Filipu prepustil. — Tako so to lepo deželo (ki se tudi Lombardija imenuje) špan-jolski kraljli Filip II. in njegovi nasledniki Filip III. Filip IV. in Karel 11. do leta tavžent sedem sto vladali. Ko je pa v tem letu Karel II. brez otrok umeri, je vstala huda vojska zašpanjolsko kraljestvo in njegove podveržcnc dežele med nemškim cesarjem Leo-pohlam I. in po njega smerti med njegovim sinam Jo-žefam I. in francozkim kraljem Ludovikam XIV., ktera je do leta 1713 terpela. V tem letu so še le mir naredili. Spanjolsko je dobil Filip, vnuk Lu-dovika XIV., Milansko pa cesar Kari VI.. brat Jožefa I., kteri je med vojsko umeri. Tako je tedaj Milansko 135 let pod avstrijansko oblastjo, in Fran-cozke prekucije od leta 1707 do 1814 niso omajale Austrijanske pravice do tega posestva. Benedke z kresijami ali dclegacijonami: Pa-dova, Vičenca, Verona. Bovigo. Treviž, Belimo in Vridem so bile do leta 1797 samosvoja deržava ali republilia. Nekdaj ko se Amerika in morska pot v jutranjo Indijo nobenimu Evropejeu ni bila znana, so bili Benečanje pervi kupci v Evropi, se dan današnji pričajo krasne cerkve in velicanske poslopja od njih nc-kdajniga bogastva ino imenitnosti. — Pa ob času blagostanja je bila tudi njih razujzdanost tako velika, de so v pregovor bili. 2. Sardin sko kraljestvo, kteriga kralj Kari Albert se zdaj tako krivično zoper našiga cesarja vojskuje, ima štiri milijone tri sto in štiri in sedemdeset tavžent (4.374.000) prebivavcov, kteri so zunaj maliga vsi katolčani, in se pod duhovno oblastjo 7 velikih škofov in 34 škofov znajdejo. V Turinu, poglavitnim mestu tega kraljestva je do 110 cerkev in kapel in 25 samostanov ali kloštrov. V tem kraljestvu je tudi mesto Anesi in tri ure proč grad JSalez, kjer je bil v letu 15(57 sloveči Gencvski škof, pisavec slavnih bukev Filotcjc, sv. Francišk Salezi, rojen. — Ime ima pa cela derzava od velikiga Sar-dinskiga otoka, kteriga so v letu 1720 Sobijanski vojvodi v last dobili, in se potem kralje imenovali. 3. Mod ena, vojvodstvo, ima 460.000 prebivavcov. ki so večidel vsi katoljčanjc pod duhovno oblastjo štirih škofov. Od leta 121)0 je imela svoje gospodarje iz imenitne hiše Este. Zadnji vojvod, Er-kulj III. je v letu 1803 umeri, in hčer Marijo Beatrieo zapustil, ktera ji' bila pa že z Fcrdi-nandam, sinam cesarja Leopolda II. omožena. Oo-biVt je takti Modcna vojvode avstrijanskiga rodii. Sc-dajni vojvoda je mogel spomladi pred puutarji iz svoje dežele zbežali. 4. Parma, tudi vojvodstvo. šteje do 500.000 ljudi, samih katolcanov. 5 škofov ima duhovsko pa-stirstvo. — Ta dežela je \clikokrat vojvode preme-nila. V letu 1*140 je bila 31ilanezam podložna. Papež Juli II. jo je združil s svojo derzavo. Papež Pavi III. jo je vojvodu Petru Farnezu dal, kteriga mlajši sojo do leta 1731 posedli. Po smerti zadnjiga Far-neza so Parmezansko zdej Španski zdej Avstrijanski vojvodi imeli. Po dokončani vojski v letu 1S14 je bila ta dežela 31 a ni Luizi, poprejšni cesarici, Napoleonovi ženi. prepušena, ktera je lansko letoumerla. Njcniga naslednika, Luduvika Hurbonskiga, kteri nikoli ni bil dosti obrajtan. so letaš puntarji zlo stiskali. 5. T oš kan a (veliko vojvodstvo. J Tukej prebiva okoli 1.710.000 ljudi: ima 4 velike škofije v mestih Florcnc, Piza, Siena in Luka in 1G škofij. Prebivavci te krasne dežele so pridni in bogaboječi Italijani. Od leta 1434 do 1737 so imeli lastne vojvode iz bogate in povsod poznane hišcMcdicis. kterihnar-večiskerb je bila. ljudstvo z mnogimi učenostmi zo-znaniti, mu tako življenja težo in tuge polajšati in ga osrečiti. Dušni blagor jim je bil zlo pri sercu, veliko učenih velikanov so izredili in za njih pomno-ženje z vso nifičjo skerbeli, de bi podložni dobro izgojeni in srečni postali. Eden zmed tih vojvodov, Kožn a I. je v 16. stoletji morskimi! mestu Livornu v polajšanjc kupčije posebne pravice dal. Zato ima Livorno še današnji dan med svojim 90.000 prebivavci več ko 20.000 Judov, ki so med vsimi nar bogatejši in v nar lepših poslopjih stanujejo. Tudi veliko Grekov, Armencov in Turkov, ki imajo svoje tempelj ne, v tem mestu prebiva. — V Toškari je poglavitno mesto Florcnc, ki okoli 120.000 prebivavcov šteje. Ima 172 krasno okinčanih cerkev, med kterimi je posebno stolna (škofijska) cerkev sv. Marije del tiore narlepši in imenitniši. Nje stene so od zunej z plošami beliga in černiga marmorja vse oliš-pane. Tudi zavoljo cerkveniga zbora pod papežam Evgcnijam IV. 1439 je imenitna. Pogodovali so se G reki. ktcrih namestnika sta bila ces. Janez Palco-log in patriarh Jožef, de bi se z rimsko-katolško cerkvijo zedinili. — Oruga posebna cerkev je osmo-voglata ( oetogon) kapela, sv. Janezu Kcrstiiiku posvečena. Vsi novorojeni otroci mesta Florcnea se tukej keršujejo. V letu 1737, po smerti zadnjiga Mcdiccja, je nastopil Franc Štefan veliko vojvodstvo. Njegova žena je bila slavna cesarica >1. Terezija. Zmed nju sinov je pervorojeni Jožef II. avstriansko vodstvo nastopil. drugi pa Leopold . je Toškansko vojvod-svo prevzel: leta seje zlo v cerkvene reci vtikal, in mnogotere prenaredbe vpeljal. 6. Papežova deržava (Patrimonium St. Petri) šteje do 2,750.000 duš. So večidel katol-čanje zunaj kakih 18.000 Judov, ki v Kimii . v Ferari in sosebno v kupčijskim mestu Ankoni šive. Protestantov je malo, kteri le kakor ptujei k;ij časa tam prebivajo. Poglavitno mesto je Rim sedež sv. Očeta Papeža, zilaj Pija IN. Imelo je do leta 1KMI okoli 147.300 prebivavcov, 30 škofov, 1455 duhovnov. 19HG menihov, 1385 nun in 5G9 bo-goslovcov. Zdaj šteje Kim do ISO.OOO duš. Cerkev je 364, med kterimi je cerkev sv. Petra nar lepši in visokejši cele Evrope. — Ocržava Papežova ima zunej Himske še 8 velikih škofij v mestih Fcrmo. Lrbino. Havcna, IJoIonja, Ferara, Kamc-rino, Spolcto in Hcncvent in 70 škofij. — Kako de so Papeži tudi posvetno oblast dobili, tukej ob kratkim povemo. Lombarški kralji so mesto liim in njega okolico čedalje liliji stiskali. Papež Štefan III., spoznavši te krivice, se usmili ljudstva in pokliči' frankonskiga mogočnika Pipina na pomoč. Pipin pride z veliko armado, premaga in odpodi Longo-barde, in da Haveno z veliko okrajno, ki jo je so- liueno\ano poglavitno moto Rim bomo pozneje bolj natanko bravcaiu popis-ali. vražniku odvzel, Rimski cerkvi v last. CesarKarel Veliki je to lastino mnogokrat pomnožil in Papeža za vladarja poterdil. Z modrim vladartvam je deržava na vse kraje rastla, in s časa m a zlo obširna postala. Mesto Him se je pa šele v letu 1216 pod ces. Fri-derikamll. tudi v deželnih rečeh Papežu podverglo. V papezovi deržavi je tudi mesto Loreto, za Rimam sosebno sloveča božja pot. To mesto leži pri reki Muzonc, ktera se eno uro od tukej v morje izlija. Ima okoli 6000 prcbivavcov, tudi krasno cerkev Marije Device z hišico, v kteri seje božji Sin vclovečil. Pravijo, de so jo .ingcljci semkej prenesli.— 7. San Marino, samolastna deržava, nar manjši od vsili, pod papežovim varstvam. Ima le 7600 do 8000 katolškili prcbivavcov. Sv. pušavnik Marin je pred več ko 1300 letini tukej na nekim hribu prebival. Ljudje so si sčasama stanovališa zozidali in se veno sklenili, in tako je vstala ta skorej nar starejši od sedajnili deržav. K Korzika, otok v srcdnjozcmeljskim morji nad Sardinijo. Od 1768 je pod francozko oblastjo. Ima okoli 210.000 duš. laškima jezika in katolškc vere. pod duhovno oblastjo cniga škofa v mestu Ajačijo. Korzikanci večidel dolgo žive, so čverste postave in zlo neotesani in sirovi. Ropanje in ubijanje jim je še zlo v navadi. Napoleon Bonaparte, nck-dajui francozki cesar, je bil v tem mestu 15. d. Veliciga Serpana 1769 od precej premožnih staršev rojejv. 9. Kraljetvo obdvojc Sicilje ali Xea-pel in Sicilija, ima 8,000.000 katolških prebi-\avcov, 22 velikih škofij in 96 škofij, kterih pa semterije en škof po dve ali 3 skupej vlada. Ta dežela je lepa, krasna in prijetna, sploh imenovana evropejski paradiž. Nebo je vedno jasno, sonce zlo pripeka. Spomlad in poletni čas se zmi-ram verstita, zemlja vedno zeleni in narlepši cvetlice tukej iz ta! poganjajo in hribe in travnike zal-»ajo, nar sladkejši sadje se iz dreves dobi. Trije sloveči hribi, Vezuv, Etna in Stromboli v tem kraljestvu v nebo kipe, is kterih verhov pogostama ogenj zmešan z gorečim peškam šviga, strašna lava vun vre in hudo v okolici razsaja. Neapolitanci radi molijo in cerkve obiskujejo, le togo t a in neukrotena želja se maševati store per njih dosti hudiga. V mestu \eapel prebiva okoli 60.000 Laza-ronov. Pravi beračoni so to, ki se dela ogibajo in večidel pod milim nebam na kakšnim kamnu pospavajo. 10. Malta, otok, leži pod Siciljo proti A friki. Ima z dvema majhnima otokama, Goco in Komino vred 104.600 do 122.000 duš, katolške vere. ki ze bolj arabški jezik govore in jih en veliki škof v mestu Lavaleta vlada. Maha je tisti otok. kamor je sv. ap. Pavi. kadar >o ga v Rim peljali in se je barka razpok- nila, na suho stopil, kjer je cele 3 mesce ljudem kerš. nauke pridigoval in velike čudeže nad bolnimi delal, ki so mu potem še bolj verjeli, ko so vidili, de mu strašni gad okoli roke zavit nič žaliga ni storil. Zraven mesta Citta vccchia je kapelica sv. Pavlu posvečena in nekoliko proč berlog, v kterini je on takrat prebival. — Malta je bila sperviga Rimljanam podveržena. V letu 818 so jo moha-medanski Saraceni pod svojo oblast spravili in tam do leta i090 gospodarili. V letu 1530 je prepustil cesar Karel V. ta otok in njegovo vladarstvo slove-čim vitezam sv. Janeza Kerstnika f Joanitarjem) z tem pristavkam: Keršanske dežele kolikor je mogoče, pred grozovitnostjo turških morskih tolovajev varovati in Krist. vero povsod braniti. Ti vitezi, ravno tako goreči Kristjani, kakor razumni in junaški vojvodi v vojskah, so se tudi svojiga poklica vselej vredne skazali. Prelepa škofijska cerkev sv. Janeza Kerstnika v mestu Lavalcti, ktere stene so ali pozlačene ali z marmorjem olepšane, in močni tabri po otoku semtertje sozidani, še oznanujejo od ker-šansko-serčnih Joaniterjev; ali njih ni več tam. Francozje so jim na poti v Egipt 1. 1798 ta otok po sili in krivici, Francozam pa so ga v 1. 1800 Angleži vzeli — kteri ga po tem niso več iz rok dali. (Dalje sledi.) Nagovor nasiga presvetli?« CSospoda P|ja IX. po božji previdnosti Rimskiga Papeža, kteriga so imeli v skrivnim Konzistorii 29. dan 31aliga Serpana 1848. Duh laži nikdar ne počiva, od nekdej si je že perzadeval, um ljudi slepiti, de bi jim luč evangelija ne svetila. Tudi dan današnji kraljestvu luči kar je mogoče nasprot dela, s raznimi lažmi'in obrekovanjem zveste Kristijane v svoje mreže vjeti želi. Ta duh teme in sovraštva dobro ve, de bi njegovo perzadevanje zoper ke.šansko vero nar bolj zdalo, ko bi mogel verne od zvestobo do Rimskiga Papeža, na kteriga je Jezus svojo cerkev zidal, odverniti. Ako je pastir udarjen, se čeda kmalo razkropi'. Zasjal je tedej po svojih služabnikih, hudobnih ljudeh, več gerdih laži med ljud, de bi ime sv. Očeta Papeža oskrunil, in spoštovanje do Njih v sercu vernih pokončal. Kdor je vedenje velikiga Papeža Pija IX. v začetku Njih vikšiga Apostolstva vidil, ta od takih nesramnih laži nič ni verjel. Dosti pa je bilo toko perprostih, de so se dali prekaniti. Ko so s. Oče Papež to zvedili, de se mnoge laži v pogubo duš med ljudi zasevajo, so se vzdignili na svojim sedežu, in v skrivnim konzistorii, to je. v zboru Kardinalov, z pravičnim ser-dam zavergli vse te lažnjive in obrekvavno povedi, in so prav svetlo razložili, kako de Oni nikakor niso krivi teh razpertij in bojev, ki se zdej na Laškim in per drugih Evropejskih ljudstvih vzdihujejo. Poslušajte, Slovenei! besede, ki jih nar boljši Oče Pij IX. od previdnosti božje nam zdej dani, v ča-stitim zboru Kardinalov za vse Kristjane govore. Častiti bratje! „Več ko enkrat smo v Vašim zbirališi prederz-nost tistih grajali, kteri se niso obotavljali, Nam in toraj tudi apostoljskimu Sedežu toliko krivico storiti, de so si ztnišljcvali, de sni« 31i od presvetih naprav Svojih predhodnikov in še clo, (kar je strašno izreči!) od uka cerkve več ko v eni reči odstopili. Pa se jih tudi še zdaj ne manka, ki od Nas tako govore, kakor de bi bili Mi pervi začetnik očitnih homotij, ki so se poslednji čas ne le po družili krajih v Evropi, ampak tudi po Laškim pergodile. Posebno iz Avstrijanskih nemških dežel smo zvedili, de se ondi trosi med ljud, de je Rimski Papež po razposlancih in z drugimi zvijačami Laške ljudstva k vpeljavi novih deržavnih prememb podpibal. Zvedili smo tudi, de nekteri nasprotniki katolške vere od tod perložnost poprijemajo nemške ljudstva k maševanju nadražiti, in jih od zveze s tem svetim Sedežem ločiti. Čeravno clo nič ne dvomimo, de ka-tolški nemci, in njih visokospoštovani predstojniki hudobo taeih zlo močno čertijo: vender spoznamo svojo dolžnost, pohujšanje odverniti, ktero bi nekteri neprevidni in bolj perprosti ljudje iz tega jemati utegnili, kakor tudi obrekovanje zaverniti, ktero je ne le Naši nevredni osebi, ampak tudi nar višimu Apostolstvu, kterimu služimo, in temu sve-tinm Sedežu v zaničevanje. In ker ravno ti Naši obrekovavci zvijač, kijih Nam podtikujcjo, nikakor skazati ne morejo, si zato perzadevajo, krivo soditi, kar smo v časnim vladarstvu papeževiga posestva vpeljali: zato, de bomo njim to perložnost obrekovati odvzeli, smo se namenili, ves stan unili reči dans v vašim snidiši svetlo in očito razložiti. Ni vam neznano, častiti bratje, de so že od poslednjih časov Pija VII. našiga predhodnika, nar imenitniši Evropejski poglavarji apostolskimi! Sedežu perporočevati skerbeli, de bi per vladarstvu dežele nekako perpravniši in zeljem deželnikov za-dostivno narcdbo vpeljal. Potem so se v letu 1H3I ti njih sveti in vošila očitniši razodele, po unim slovečim Opominku (Memorandum}, ki so ga cesarja Avstrijanski in Husovski, in kralji Francozki, Angleški in Pruški v Rim po svojih poslancih poslali. V tistim pisanji je bilo memo druziga tudi govor-jenje od posvetovavniga zbora, ga iz v siga pape-ževiga posestva v Rim poklicati, pa tudi od vpe-ljanja in razširjanja ustave municipalskih mest, in od vpeljave zborov po deželi, pa ne le samo od tih in drugih naprav po vsili okrajnah k občnimu pridu, ampak tudi od dopušenja deželskih k vsim službam, naj si že vladarstvo politiških reči, ali pa sodniških zadevajo. In posebno dvoje zadnje je bilo, kot življenje vladarstva priporočeno. V druzih pismih poslanikov je bilo tudi to svetovano, vsim ali skorej vsim odpušenje dodeliti, ki so bili od zvestobe do poglavarja v papeževim posestvu odstopili. Dalje ni nobenimu neznano, de je bilo nekoliko tega že od Gregorja XVI. Našiga predhodnika izpeljano, nekoliko pa obljubljeno v napovedih, ki so bile ravno tega leta 1831 po njegovim povelji oznanjene. Pa te dobrote našiga predhodnika so se vladarjem še premalo obširne zdele, pa tudi ne zadostne, občno srečo in mir v vsi deržavi svetiga Sedeža uterditi. Toraj, kakor hitro smo pft nezvedljivim božjim sklepu v njega mesto postavljeni bili, smo zares, ne še le od kakiga opominja ali sveta spodbujeni, temuč gnani (»d svoje posebne ljubezni do pod-ložnikov v časnim cerkvenim posestvu obilniši odpušenje podelili tistim, ki so zašli od zvestobe, ktero so papeževimi! vladarstvu dolžni: in potem smo hiteli v peljati, kar smo sreči ravno tega ljudstva služijoče sposnali. In vse to, kar smo v začetku Svojiga nar-višiga pastirstva storili, se popolnama sklema s tem, kar so poglavarji Evrope naj bolj doželjevali. Po tem pa, ko smo svoje namene s božjo pomočjo spni-nili, so jele naše in bližnje ljudtva od veselja poska-kovati, ter Nam očitno srečo vošiti^ in Nas s skazo-vanjem spoštovanja tako osipati, de smo mogli gledati, kako de bi se tudi v tim visokim mestu veseli krik, glasni plosk in neizmerni stčk ljudi na pravo pot dolžnosti savernil. Tudi so vam znane besede, častiti bratje! ki smo jih 4. Kosaperska lanskiga leta v Konsistorii k vam govorili, s kterimi smo vladarjem očetovsko Ida-govoljnost in gorečo skerbljivost do njili podložnikov perporočevali, ljudstva pa vnovič k dolžni zvestobi in pokoršini do vladarjev opominjevali. Kavno tako pozneje nismo nehali, kolikor je bilo v naši moči, zo-petno opomniti in opominjati, de bi se katolške vere zvesto deržali, ter božje in cerkvene zapovedi spol-novali, in med seboj v edinosti, miru in ljubesni živeli. O de hi se bilo pač po Našim očetovskim glasu in opominjevanji zgodilo! Tode vsakterimu so znane vzdigovanja Laških ljudstev, ki smo jih že zgorej v misel vzeli, kakor tudi druge pergodbe na Laškim ali zunej Laškiga, ki so se ali pred zgodile ali pa potlej nastopile. Kdor bi pa terdil, de te pergodbe iz tega izvirajo, kar smo v začetku svojiga svetiga vladarstva blagovoljno in dobrollivo storili, ta res ne bo mogel nikakor Nam tega perpisovati. ker n'>mo druziga storili, kot kar s«'je Nam iu zgorej in novanim poglavarjem k osrečenju Naše časne posesti perprav- no zilclo. Tem pa, ki so v Naši deželi dobrote Naše napek obernili, tem, posnemaje zgled nebeškiga Poglavarja Pastirjev, iz scrca odpustimo, ter jih ljubeznivo k boljšim mislam nazaj kličemo, in Boga, Očeta usmiljenja, ponižno prosimo, de bi šibe, ki nehvaležnih ljudi čakajo, milostlivo od njih odvcrnil. Se«t pa bi se ne mogle zgorcj imenovane nemške ljudstva nad Nami togotiti, de Nam elo ni mogoče bilo, ognjeniga hotenja tistih krotiti, ki so se iz Na-šiga easniga posestva nad tem, kar se je na zgorno-laskim godilo, glasno radovali, in so, z enako ljubeznijo ko drugi za svoj rod vneti, za ravno tisti namen z drugimi Laškimi lj ud stvarni svoje perzadevanje zdruzili. Sej se tudi drugi Evropejski poglavarji, ki imajo veliko veči trume vojakov. ko Mi, niso mogli vzdigovanju svojih narodov ob tem easu zoperstaviti. V teh okolišinah pa vender svojim vojakam, ki so bili na meje Papežoviga posestva poslani, druziga povelja nismo (kili, kakor cclost in varnost Papeževe deržave braniti. Ker pa zdej nekteri žele. de bi tudi Mizdruzimi Laškimi narodi in poglavarji zoper Nemec vojsko spo-celi. smo za svojo dolžnost spoznali, v tem slovečim zboru razložno in očitno izgovoriti, de je to Našim mislam popolnama nasproti, ker. čeravno nevredni, njega r.a zemlji namestujemo, kije vir mirii in ljubi vet ljubezni, iii po dolžnosti svojiga narvisiga Apostolstva vse rodove, ljudstva in narode z enako skcrbjo očc-to\>ke ijuoczm ljubimo in »ujamemo. (e se jil. . » vender tudi zmed Naših podložn:'.jv ne manka, kise od zgledov družili Lal.ov seli »j potegniti dajo, kako bomo pač Mi njih ognjenost zamogli uderzevati ° Ne moremo se pa tudi zdcržati, de bi na tem mestu v obličji vsili narodov ii" zavcrgli prekanjenih, tudi s časopisi in raznimi bukvami razglašenih naklepov tistih, ki Himskiga Papeža poglavarja neke svobodne deržave (republike) postaviti hočejo, ktera bi se is vsili Laških dežel sostavila. Marveč per tej perloznosti vse Laške ljudstva per svoji ljubezni do njih močno opominjamo in prosimo, de naj se taeili prekanjenih in tudi Laski deželi škodlivih naklepov prav skerbno varujejo, in se svojih poglavarjev, kte-rili dohrotlivost že iz skušnje poznajo, terdno derže, in se nikdar od njim dolžne pokoršinc odmakniti ne dajo. Zakaj ako bi drugači ravnali, bi ni* odpadli samo od svoje dolžnosti, temuč bi se tudi v nevarnost podali, de bi se ravno tista Laška dežela z zmi-rej večimi kregi in notranjimi razpori od dne do dne se bolj raztergala. Od Sebe pa zopetno naznanje damo, de Himski Papež vse svoje misli, skerhi in per-zadeve v to obrača, de bi kraljestvo Kristusovo, ktero je Cerkev, čedalje bolj in bolj rastlo: ne pade bi se razširile meje časniga Poglavarstva, s kterim je božja previdnost ta sveti Sedež obdariti blagovolila njemu v čast, in v bran svobodniga opravljanja narvisiga Apostolstva. Tedej se znajdejo vsi tisti v veliki zmoti, kteri menijo, Naše serce se bode od lakomnosti po večini časnim gospostvu zapeljati dalo, de bi se v sredo vojskniga hrupa zagnali. To bi pae našimu očetovskimi! sereu nar prijetnisi bilo, ko bi s svojim delani, svojo skerbjo in svojim perzadevan-jem kaj perpomogli, vnetilo razpertij zadušiti, sovražne serca njih, ki se bojujejo, spraviti, in jih med seboj umiriti. Med tem smo vender k Svoji ne majhni tolažbi zvedili, de so na množili krajih, ne samo na Laškim, temuč tudi zunaj Laškiga v toliki prekucii Naši verni sinovi svetim rečem in služabnikam svetiš dolžno spoštovanje skazovali; pa boli nas v serce, de niso povsod tega spoštovanja imeli. Posebno se tudi ne moremo zdcržati, de bi vtem vašim zboru ne tožili z bril kosijo tiste prežalostne navade, ki v današnjih časih posebno gospodari, namreč vsakoršne škod-live bukve na svillo dajati, s kterimi se ali naši pre-sveti veri in pobožnosti zaderžanja nar silniši vojska naprav Ija, ali zmede in razpertije po deržavah uži-gajo, ali pase cerkvenigablaga polastujcjo, in v nje naj svetejši pravice segajo, ali pa se tudi nar bolj pošteni ljudje z krivičnim obrekovanjem hudo ranijo. To, častiti bratje, smo se vam dans povedati namenili. Ostane še. de *kunei v oonl/nos«? s.-rea neprenehlive in goreče molitve k Bogu nar Kol-simu in nar Večimu pošiljamo, de naj on svojo sveto cerkev vsaktere nesreče brani, na Nas se pa milostlivo is Siona ozre in Nas varuje, in vse poglavarje in narode k ljubezni zaželjeniga miru in sprave perpelje.u Peno sv. obhajilo. V velikim mestu Himu je zraven majhne cerkve ss. Modesta, Vida in Kresccncije — hiša, v ktero nikogar ne puste razun otrok, ki se k pervimu sv. Obhajilu pripravljajo, de bi se v tistim kraji Zveličarju vredno prebivaljše pripravilo. Lani so peršli sv. Oče papež sami v to hišo pogledat. Prav po očetovsko so otročičem prigovarjali, de naj se k sv. Obhajilu lepo pripravijo, in so jih poslednjič poprašali: -Kaj bodo jutri (vdan sv. Obhajila) ljubimi! Jezusu povedali ?- ..Za vas bomo bomo molili, sveti Oče,u so z enim glasam vsi zavpili. „3Io-lite, molite za me." reko sv. Oče, „de me Bog, ki me hoče imeti svojiga namestnika na zemlji, razsvetli, in z vso močjo svoje vsigamogočne gnadc pokrepčuje, ter me stori vredno orodje svoje časti". Pcrporoče po tim še v njih molitev starše, duhovne, in celo katolško cerkev, zlasti pa prizadevanje ka-tolških misjonarjev po svetu. Vsi, ki so to slišali, so bili ginjeni, in močno je otročičem k sercu šlo, ko so jih sv. Oče prosili, de naj nikar nikoli ne zapravijo s smerlnim greliam posvečujoče gnade božje, ki zdaj sami občutijo nje sladkost. Jeran. — Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani. Viednik in založnik Dr. Janez Kriz. Poyačar.