IZDAJA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO
PRIMORSKI DHEYK1K
,  glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Leto Vlil. . štev. 54 (2050)
Prispevajte za prizadeto prebivalstvo v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.
Poštnina plačana v gotovini Spcdiziorip in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 2. marca 1952
Cena 25 lir
OB IZJAVI
Maršala ti ta
.1-. *2)avi predsednika jugo-tdade marša-VriJJ a. ° rešitvi tržaškega Synia u okviru mirovne mcram0 !:ot ta im ^e.nc.!,- se Posebej jr o t Pmtas: Osvobodilne in r‘J-’ V prv‘ vrtti poudariti izja n° DOzdraviti tisti del Titnl’^ oa je že sam maršal m w na prr0 mesto in **lnrrem Se vsa ^javn te-
u*^v*m moram izjaviti — t>:ia	Tito	“	da je
tena,,	vedno	proti
rešut ** vprašanje STO vik. n mwl	*n	Jugosla-
‘ticvsniT1?***' kakrsn**a k0,i >ntfr»	Posebno na škodo
sl°venskeg? življa
tasno ega ozemlja, kar isto-
sov n/.„ID*ni na škodo intere-
D „ Jugosli»viJ«-
j* s* fna<^Vse Osnovni dejstvi najednrf.m ponovno poudaril ml ornejši predstavnik »jem ^tiine. države v seda-dogBjai,re'!utfcu mednarodnih
la. U®°^° -aneka vlada je bi-nemum vedn0 Proti vsakrš-
**££*»• . n.
nas tržaških Stole drža^° interesi naše matič-
Ti
uta in
Ve<tn o	osnovni načeli
'eiipri^^^ptTjali trden in !>tike	temelj	vse	po-
L‘e Jugoslavije do tr-<tatira Ofhašanja, politike, ki 'M	zgodovinskega datu-
JaiCu « *°*eda«j0 AVNOJ v 04 stuiL n°veinbru 1943, t. j. slavij 80 'bistva nove Jugovi '•	načeli so odg o-
ralti Cd 8°*‘0!;anski predstav-tra^ iakrat pa do danes, se r'rUttjlt4> odloka AVNOJ o 'Mini	Julijske krajine k
jjjjj n, ®T*au'- pa preko poga-plenitev mirovne po-*0Italijo na mirovni v Parizu in pozne■
-nnf -mr n A i briit.
' "HČI*
^ nat zaradl kršit"
^"1’stn-"6 pogodoe po nje-zer^unju v velj£r0 --
v veljavo 15. fstlh 19*7, zlasti pa v ne. ' >taiu„ah’ ki so jih terja-imperialistične ^ in r	zemlji — ved-
&° jugoslovanski t90 zrni plačno in neustra-K	spoštovanje o-
"j, lenih načel kot po-t5ras'anj. katt‘rega tržaškega wie b 8 Pristankom Jugo-’xl‘- rejjj* mogoče niti reševati j^Pilo ' °<L teh načel ni od-/,° }e ost^^ia niti tedaj, ,l Kom zloglasni reso•
. Zatg lnlorma osumljena. ^ n^S<tmo ob zadnji iz-**** , u ^ta za svojo „	vod.teljem	no-
■ ottr U ,e 2(1 n-jih d.osled-lun v 06aJ>t in nepopustljiv
‘^o,	pono-uno	zeh-
ftw!La firr*v i23ayi
noJS te, ' fct je hkrati e, Je pon, Slovanske zu-
n>Cje' '■ ^ nadelo
tri n V1* v katere ok-
hWfco t^iSee' d0 * "*ora
i-te	Q"Je	reiiti na ta
tn ^ naiij| ‘‘p'“ driaoi pra-tr« ^eda n. rat,iine rešitve . MtornZ,, mogoče doseči Rf u*uma foL. '»»i
ino ‘j1 ^0aJaaipote!'' «K0°w spr,’ ^ «0	katčra ve-
ilcel	v cilju do-
dri?® opra4nm.'ie rešit ne tržo-tš>i “a%	",a med obema
^ Ie-Vlada	* jugcslo-
ni tim trimu10 stala na
iv.*-*	M	71	Ja
nit)^Sou ,!Slt‘ "•« na škodo nie6einyenskeoa iwlia, niti v
% t, nft>raVl/amt)(/ miru niti j. ttliiansk, , načtn- Stali-
?a *e j«
^>«(0. ri! e°a	zelo
r... «ih„ da razgovori
do^ej -..............
■’aj) °t,et)ih I niso rodila J, ^ re*uttatoi-. Za-
s5h
-;«0a jai'n4ifnon	*«e-
1(1 £5«^ !.*?!* Uai,jan-
',u0^s anafcrn 1 znameni-^J»Jaoa trJn a tr‘Stran-
lu c«	‘Veh	.W,I»-,I .J
10rCQ -u
;> Tv‘S<8. ^ wiesit od ,i<uuiiko r* "aj W
H)^ 7Zile tmiključi-t« J«.
‘reH velesil od
"»m«
• “M JU «/ |
žrto otiati
***tiha w,,‘	*"+wvaii *
SJf*- een,č^"° °2enUje
£SS£
S je ^ostj. Jtalijan. lS*2i *tol««e>rfca ,wst°Paia
JAS«*	S‘°v«nc*u
' v nasprotju
Hf, na ^ e*'ib i» I.
!oa “ Pa ^e!u iB P°»e-
9 Hn,.	.»Phanima.
* 1«I>W fa, ta P^d.
nailnoo re-
šitve tega vprašanja, katere je doslej Jugoslavija predlagala. Iz izjave maršala Tita izvemo, da je ta predlog povsem konkreten in v ničemer ne odstopa od že znanih načel jugoslovanske zunanje politike sploh a od politike jugoslovanske vlade do tržaškega vprašanja še posebej. Predlog se glasi: tržaško vprašanje naj se reši v okviru mirovne pogodbe.
Ker pa je vsakemu resničnemu borcu za ohranitev miru na svetu v pjrvi vrsti važno, da se tisto, kar določajo večstranski sporazumi, ne krši že naslednjega dne po podpisu sporazuma samega, je vlada FLRJ v svojem predlogu predvidela takšen način reši* ve, ki bi zajamčit trdnost rešitve tržaškega vprašanja v okviru mirovne pogodbe. Zato je predlagala italijanski vladi, naj bi se obe državi v čim večji meri z medsebojnim sporazumom obvezali, da bo v okviru mirovne pogodbe ustanovljeno Svobodno tržaško o-zemlje čim trdnejše in čim stabilnejše.
Mnenja smo, da je zaradi tega popolnoma umestno, da je vlada FLRJ predlagala delni popravek tistega člena mirovne pogodbe, ki zadeva imenovanje guvernerja, in predloži-la to italijanski vladi v skupno razpravljanje. Zdi se nam potrebno omemti pri tem, da maršal Tito v svoji izjavi ni omenil altemdtive o tako imenovanem nevtralnem guvernerju in dveh viceguvernerjih, kar je hkrati tudi dokaz, da se je De Gasperi in skoro ves italijanski tisk izognil v svojem odbijanju jugoslovanskega predloga tistemu, kar je bistveno v njem, t. j. vpraša-nje STO naj se reši v okviru miovme pogodbe.
Kdor pozna razpoloženje večine tržaškega prebivalstva-, kdor ci razpisa in nato odlaganja občinskih volitev sledi pisanju iredentističnega tlskz o ogromnem strahu pred volilnim porazom, kar je najboljši znak. da se iredentisti z De Gasperijem na čelu zavedajo, da večina Tržačanov ni več z njimi, lahko povsem gotovo trdi, da tržaško prrebivalstvo V svoji ogromni večini nikakor ne soglaša z odklonilnim stališčem rimske vlade do jugoslovanskega predloga. Tudi najnovejši iz trte izviti izgovori o nekih izmišljenih izjavah maršala Tita c italijanskem narodu kot fašističnem narodu, dokazujejo, da se morajo iredentisti posluževati ostudnega sredstva laži, kajti drugih argumentov za opravičilo odklanjanja jugoslovanskega predloga nimajo.
De Gasperi je no prebujanje od mrtvih že preperele tristranske izjave namreč ne more nikogar več prepričati. To služi vse j mednarodni javnost# lahko le kot dokaz, da italijanska vlada noče sPora-zuma, da noče sporazuma prav v tistem najvažnejšem vprašanju med obema sosednima državama, katerega rešitev bi odprla po t k rešitvi vseh ostalih večjih ali manjših vprašanj, kar bi predstavljalo normalizacijo odnosov in plodnosno sodelovanje, ki si ga narodi obeh držav tako iskreno želijo, ker je to v očitnem njihovem interesu, Italija bi hotela storiti od nemogočega mogoče: hotela bi reševati tržaško vprašanje brez Jugoslavije in cetd proti Jugoslaviji. To pa nj politika sodelovanja med narodi, to ni politika ohranitve in krepitve miru. To je politika, ki jo na svetu vodijo danes nemiroljubne, vojnohujskaške sile, katere na severnih in vzhodnih mejah ogrožajo Jugoslavijo in katerim je tudi najnovejše italijansko odklonilno stališče v veliko podporo. Dok&z za to je tudi odklonilno stališče tržaški komin-formovske agenture z Vidali-jem na čelu; dokaz za to je odklonilno stališče kominferrmov-ske agenture v Italiji.
Jugoslavija pa je danes — in to je dovolj jasno in prepričljivo v zadnjih letih pokazala pred vsem svetom — tako važen činitelj miru na svetu, da ga bo morala De Gasparijeva vlada temeljito upoštevati. Vse tržaško ljudstvo, predvsem pa tržaški Stovenri. bomo storili vse, da bo Italija to morala storiti ne samo v interesu Tržačanov, temveč tudi v interesu svojega ljudstva, ki nima in ne more imeti ničesar proti temu, da sc tržaško vprašanje reši v okviru mirovne pogodbe na sporazumen način tako, da prenehajo v*e špekulacije, ki jih bi hotel kdor koli vršiti ng račun najvažnejšega nerešenega vprašanja med obema sosednima državama,
R. S.
Reynaud sestavila vlado „šfroke večine" | »as tedenski z razširitvijo vladne koalicije na desno
Skepsa v Parizu glede uspeha Reynaudovih prizadevanj - Ljudski republikanci in socialisti niso navdušeni za sodelovanje z degolisti. - Druga možnost - obnovitev Oueuilleove vladne kombinacije - je odvisna od stališča socialistov - Tuji tisk poudarja resnost krize
PARIZ. 1. — Paul Reynaud je nocoj poročal predsedniku Auriolu o svojih današnjih razgovorih. Zjutraj se je med drugim razgovarjal z radikalsocia-listom Queilleom, s Schumanom (MRP), Andre Mariom in Da-ladierom (radikalsocialist). Kakor so ti izjavili, se Reynaud trudi, da bi sestavil vlado »široke večine«. Z omenjenimi osebnostmi je proučil vsestranska vprašanja ter pogoje za naglo rešitev krize. Schuman mu je zlasti poročal o vprašanjih mednarodnega položaja po zaključku lizbonske konlerence.
Popoldne pa je Reynaud proučil finančna vprašanja, ki mu jih je zlasti obrazložil ravnatelj zaklada in guverner Francoske banke.
Po razgovoru s predsednikom Auriolom je Reynaud najprej sprejel predstavnike degolistov, socialistov in MRP. Jutri zjutraj bo posvetovanja nadaljeval.
Na splošno vlada glede Rey-naudovih poizkusov skepsa. Številni radikalni poslanci, socialisti in MRP. ki so naklonjeni sodelovanju v vladi, želijo, da bi se poizkušala obnoviti ve-
moža, kakor je Qoeuille. Ta, staviti vlado narodne enotnosti,
tPŽnin rp ip nnlra7n.la vlaeti	ro	»i	w—__;i.:	.j:-:	___
težnja se je pokazala zlasti na današnji seji radikalne skupine.
Kriza se torej lahko razvija v dve smeri: prva, ki bi obnovila večino od 17. junija, t. j., ki bi združevala radikale, MRP, socialiste in neodvisne. Po mnenju posameznih skupin je za uspešno uresničenje te kombinacije najboij primeren Que-uille.
V primeru, da bi se obnovitev te večine pokazala nemogoča, bi bilo treba iskati novo formulo in se zateči tudi k de-golistom. Prav to smer je sedaj zavzel Rejnaud, ki so mu degolisti obljubili podporo. Toda če bo socialistični narodni svet, ki pravjcar zaseda, nakazal možnost obnovitve večine od 17. junija, je verjetno, da bi radikali in MRP, ki so se do sedaj pokazali rezervirane glede Rey-naudovih poizkusov, dali prednost tej rešitvi.
Vsekakor pa se pričakuje jutri odločitev socialistov, ali pristanejo na sodelovanje v novi vladi.
Pariški tisk nima preveč upanja na uspeh Reynauda. Čeprav degolistični tisk poudar-
čina iz 17. junija pod vodstvom 1 ja. da bi Reynaud skušal se-
so si vsi dnevniki edini v pri
znavanju. da obstajajo glede
tega številne ovire:	politične
ovire, ker ljudski republikanci in socialisti ne bodo pristali na tako politiko: finančne ovire, ker so še vedno nerešena vpra šanja, ki so povzročila padec Faurove vlade. »Figaro« se sprašuje, kakšen je smisel te krize. «N imamo proračuna, nimamo vlade«, piše list. »Kriza nas stane milijardo frankov dnevno. Krvavenje, ki mu je podvržena Francija, se nadaljuje«.
Socialistični list «Combat» piše, da 'bi bilo treba sestaviti vlado strokovnjakov, da se napravi konec finančnim zadregam in da se Franciji da čas za reformo svojih ustanov in razjasnitve njenih idej. «Le Po-pulaire« pa ugotavlja, da so vladi zmanjkali prav glasovi političnih skupin, ki so široko zastopane v vladi in se sprašuje, ali ji ne gre morda za pravi umik buržoazije spričo državnih odgovornosti. «Pari-sien Libere« pa poudarja, da se kriza razvija v znaku «resne krize državnega zaklada«.
še, da Reynaudovo ime spominja na žalostne čase v letu 1939.
Guverner Francoske banke Baumgarteru je v imenu upravnega sveta banke poslal pismo ministrskemu predsedniku Fau. ru, y katerem ga obvešča, da banka pristaja na r.akup zakladnih bonov od' vlade v znesku 25 milijard frankov in izjavlja, da Francija «nujno po-trebuje vlado in pregram, da se lahko zopet dvigne«. Pismo pravi dalje: «Dejstva, da je naša valuta, potem ko je od začetka letp 1949 do polovice 1950 ohranila dejansko trdnost, za. čela znova padati, ni pripisati samo dogodkom na Koreji, pač pa tudi notranjim vzrokom. Samo na ta način se da razlagati, d.a so se V zadnjih osemnajstih mesecih cene mnogo bolj dvi-gnile v Franciji kakor v drugih evropekih državah«.
Baumgarter* poudarja potrebo »popolnega in koordiniranega programa, ki naj ne zanemarja nobene plati Irance ’ e uprave ter naj vsebuje bočusi takojšnje ukrepe, kakor tudi dolgoročne reforme«.
Skrajno levičarski tisk pa pi- f Na koncu pravi pismo, da so
NENADEN ODSTOP MAHER PASE
Novo vlado sestavlja Hiialy paša, ki je bil izključen iz vafdistične stranke • Zmeda zaradi nasprotujočih si in deloma netočnih vesti v zvezi z egiptovskim vprašanjem - Vloga kralja Faruka in prehlad poslanika Stevensona
vsi na eden ali drugi način odgovorni za razvrednotenje valute, ki jo mora Francoska banka spravljati v obtok V vedno večjem številu.
Tudi britanski tisk obširno komentira francosko krizo. »Times« piše, da bo mogoče najti rešitev samo s spremembo politike ali pa s spremembo večine. »Financial Times« r.a izraža zaskrbljenje zarad; nevarnosti razvrednotenja franka, ki ga bo lahko preprečila samo »vlada, ki ie odločena vladati«. List poudarja, da bi polom franka povzročil tudi izgubo zaupanja v druge evropske valute in šterlinški blok bi bil resno prizadet. «Daily Mirror« poudarja, da začenši od malih trgovcev do velikih finančnikov mislijo vsi Francozi najprej nase in šele nato na lastno državo. Zlate rezerve Francije, ki so po važnosti na drugem mestu na svetu, so skoraj vse v zasebnih rokah. Po mnenju lista predstavlja zlato, ki je v francoskih zasebnih rokah, desetkrat večji znesek ka-kor zlate rezerve Francoske banke.
Ameriški vladni krogi se vzdržujejo vsakega uradnega komentarja in čakajo na razvoj položaja. List «New York Herald Tribune« pa piše. da se ta kriza ne more ločiti od spl-š-nega vprašanja NATO. Padec Faurove vlade, pravi na koncu i list, poudarja nujnost previd-
KAIRO, 1.	—	Egiptovska
vlada pod predsedstvom Maher paše je danea podala ostavko.
To je sporočil podtajnik v ministrskem predsedništvu po današnji izredni seji vlade, ki je bila dane® zjutraj m kateri je prisostvoval tudi načelnik kraljevega kabineta Hafez Afi-fi paša. Maher paša. ki pripada , neodvisni skupini, je bil imenovan za m-nistrske-ga predsednika, ko je kralj Faruk odstavil Nahas pašo, voditelja \vafdisti16ne stranke zaradi in-oidentov v Kairu 26. januarja.
Kralj Faruk je nocoj pooblastil 59-leitnega Ahmed Nagui Hilabi pašo, ki je bil pred štirimi meseci izključen iz wsadistične stranke in ki spada sedaj med neodvisne, 'ga sestavo nove vlade. Hilabi paša je sprejel nalogo •
Kriza je prišla nepričakovano, tako da so politični krogi v Kairu povsem presenečeni. Danes zjutraj so glavni listi pisali, da je kralj odredil prekinitev dela v parlamentu za en mesec, ker da hoče s tem dati Maher paš; večjo svobodo pri pogajanjih z Veliko Britanijo, ki bi se morala začeti danes. Pozneje se je razširila vest, da se ministri niso sporazumeli glede prekinitve parlamentarnega dela in so sklicali nujno sejo vlade. Med sejo pa je Maher paša prejel od angleškega poslaništva sporočilo, da je britanski pcslanik Stevenson prehlajen in da se ne more u-deleiiti konference, ki je bila določena za 11. uro.
Nastali sta tako dve krizi, »e da bi bilo mogoče razločevati, koliko je ena odvisna od druge: na eni strani spor med ministri glede prekinitve parlamentarnega dela, z druge strani pa sporočilo angleškega poslanika, da se sestanka ne bo udMežii.
Zmeda, ki je naštela, se ni razčistila niti po uradnih objavah po seji vlade, prvo poročilo zanikuje vesti tiska o prekinitvi parlamentarnega dela (pozneje pa se je izkazalo, da je kralj v resnici izdal ukaz o prekinitvi dela), drugo pa glede tendencioznih vesti, da je Velika Britanija sprejela egiptovsko tezo za izpraznitev področja Sueškega prekopa in za priznanje kralja Faruka za kralja Egipta in Sudana. Po seji vlade je namreč Maher pSša izjavil, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Malo potem, ko je zmeda dosegla višek, se je zvedelo, dr je Maher paša sklenil odstopiti.
Medtem se je razširila vest, da so ojačili oddelke vojske v prestolnici. Pozneje pa se je razširila domneva, da je kri. za nasrtda, ker je Maher-paša prlpbročrl kralju, naj podaljša delo parlamenta. Zdi se, da so malo pred odstopom Maher paše pndblii ostavko finančni minister, notranji minister ter minister za industrijo in trgovino.
Hilaby paša, ki je bil pooblaščen za sestavo nove vlade, je rojen leta 1891 in je bil več let eden glavnih predstavnikov wafdiističnč stranke. Bil je minister za prosveto v vladi Nahas paše leta 1942-45. Po poklicu je advokat Od leta 1945 se je posvetil izvrševanju svojega poklica, vendar pa je imel vedno vižnn vlogo med zmernimi krogi wafd!stične stranke. F*o letu 1950 je odklonil sode: lovnnje v vladii Nahas paše. Njegovo nasprotovanje politiki stranke je vedno bolj naraščalo, dokler ni bil izključen iz stranke.
V egiptovskih krogih ne ver-•a-mejo, v sedanjih okoliščinah, da bi navaden prehlad mogel
onemogočiti britanskemu poslaniku sestanek z egiptovskim ministrskim predsednikom. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva pa je izjavil, de je Velika Britanija pripravljena nadaljevati pogajanja s katero koli egiptovsko vledo, ki bi želela priti do rešitve spora. Dodal je, da nima nobenega komentarja v zvezi z egiptovsko vladno krizo, la j? notranja zadeva Egipta.
Londonski opazovalci	se
sprašujejo, ali ima zahteva ai> glešlkega poslaništva, naj se pogajanja odložijo, kaj skupnega z ostavko Maher paše. V nekai terih dobro obveščenih krogih so mnenja, da je imel kralj važno vlogo pri razvoju položaja, ki se je zaključil z današnjo krizo. V Londonu domnevajo, da bodo pogajanja z Egiptom sedaj odvisna skoraj povsem od razvoja egiptovske notranje politike in od stališča nove vlade. Naloga britanske diplomacije v prihodnjih dneh bo torej tipati teren, da izve za stališče in za namene novega egiptovskega vladnega predsednika. Treba bo torej začeti vse znova, vendar pa upejo, da se bodo nova pogajanja začela v boljših okoliščinah, kakršne so bile, ko je Maher pai& prevzel oblast
Egiptovska revija «Akhbar Elyom» piše, da je mogoče, da bodo ne zahtevo egiptovske vtlade odpoklicali diplomatske-
ga predstavnika neke tuje države. List dodaja, da bi bil tak ukrep v zveza z rezultat^ preiskave o neredih, ki so se dogodili 26. januarja v Kailru.
Truman o načrtu
pomoči tujini
W/fcHErtSrj:ON, l. - Predsednik Truman bo v četrtek zvečer govcril po ameriški ra. dijskj in televizijski mrežj o načrtu medsebojne varnosti. Obe. nean bo predsednik poslal kongresu poslanico in ga pozval, naj odobri načrt pomoči tujini za prihodnje leto, ki znaša 7.900,000*000 dolarjev.
Veliki neredi
v Hongkongu
HONG KONG, 1. — V Kov-loonu. predmestju Hongkonga, je prišlo danes do velikih neredov, pri čemer je bilo po prvih vesteh dvanajst ranjenih. Izgredi so nastali zaradi tega, ker so angleške vojaške oblasti zavrnile neko kitajsko odposlanstvo, namenjeno v Hongkong in ki je prinašala pomoč Pogorelcem, ki so bili oškodovani pri nekem požaru v novembru.
Za sprejem odposlanstva so se v Kovloonu temeljito pripravljali. Razobešene so bile
rdeče zastave in Maocetungove slike ter sestavljena posebna daputaclja, ki naj bi odšla na mejo ter sprejela kitajske delegate. Ko pa se je posebni vlak vrnil brez kitajskih delegatov. je okrog 20.000 ljudi uprizorilo demonstracijo ter napadlo policijo 5 palicami, kamenjem in z drogovi zastav. Policija se je poslužila solzlji-vih plinov ter najavila, da bo uporabila orožje, ako se demonstranti ne razidejo. Toda množica se ni dala ukrotiti in tako je jprišlo do silovitih spopadov, ki so trajali do kasnega popoldneva.
Po zadnjih poročilih se zdi, da je v Kovloonu zopet mimo. Kljulb temu so angleške čete v pripravljenosti j.n skupine vojaštva na obhodu po periferiji mesta.
NEW YORK, 1. — Snežne zameti, nevihte in močno deževje so hudo poškodovali obširna področja ZDA ob atlantski obali. V Fautteville je nevihta včeraj povzročila smrt dveh oseb. drugih 150 pa je bilo ranjenih. Nad 100 hiš pa je bilo uničenih ali poškodovanih zaradi požarov. Po zadnjih vesteh je ostalo brez strehe 1200 ljudi. Danes pa je divjala nevihta v Alabami ter uničila mnogo hiš. Ranjenih je bilo osem oseb. Nevihta je podrla več sto dreves, poškodovala telefonske napeljave, ceste pa so blokirane.
nega in pametnega ravnanja v 1 vsej tej zadevi, če hočemo obdržati obveznosti, ki so bile sprejete v Lizboni. Toda lran-coska vladna kriza se nikakor ne more tolmačiti v smislu, da nameravajo Francozi kreniti s poti. ki so se je oprijeli.
«N_ew York Times« tudj poudarja resnost krize v Franciji, ki je ključna država v programu za evropsko oborožitev, in pravi, da bi ta kriza lahko imela najresnejše posledice za Francijo samo kakor tudi za atlantsko skupnost ter dodaja, da je edini zadovoljivi element v gotovosti, da Francija ne bo menjala politike. -9zen če ne pride na oblast popolnoma drugačna kombinacija. Na koncu zagovarja list potrebo ustavne reforme, kot najbližjo rešitev pa sestavo vlade narodne enotnosti.
Kakor rečeno, danes začel zasedati narockii svet sociali-stične stjrar^e. Popoldne je bivši minister Pineau analiziral gospodarski položaj in nato govoril o raznih možnostih Francije. ki da mora izbirati mri nevtralizmom in politiko kolektivne v-rnosti. Glede oborožitve je naklonjen «formuli največjih naiporov na podlagi gospodarskih možnosti Francije«. Na koncu je Pineau dejal, da je eno glavnih vprašani pomanjkanje deviz, ki povzroča zmanjšanje uvoza. Davčno vprašanje je v bistvu samo ena plat krize. V sedanjih okoliščinah je nemogoče izvesti z liberalnimi metodami vseh nalog in zato je treba «dirigirati» francosko gospodarstvo z nadzorstvom izvoza, razdeljevanjem surovin in nadzorstvom med cenami.
Seja se nadaljuje pozno v noč.
L 'zbonska atlantska konferenca se je. prejšnji ponedeljek končala v zelo optimističnem ozračju. Sporazum je bil dosežen v vseh točkah; v torek se mu je pridružil še sporazum med tremi zahodnimi velesilami in Adenauerjevo vlado o višini letošnjega nemškega pri spevka. k evropski obrambi.
Ze v našem zadnjem pregledu smo opozorili, konkretne ob primeru evropske vojske, da je načelni sporazum eno, njegovo podrobno izvajanje pa drugo To je pcvedai ta petek tud i Achescn, v tonu, ki se je precej razlikoval od prekipevajočega optimizma v nekaterih evropskih državah (in med njim je mendg prva Italija, kjer so v govonh odgovornih državnikov fraze že nekaj časa sem nadomestile resno oceno položaja).
Acheson je rezultate lizbonske konference ocenil tako; prava vrednost sporazumov bo od. visna cd načina, kako se bodo izvajali. Acheson je govoril zvečer — še cb časti, da je mogel v svoj najbrž prej priprav. Ijeni govor uvrstiti tudi konkretni primer težav, ki nastaja• jo in bodo še nastajale ob izva. janju lizbonskih Oklepov. Ta primer je Francija, ki je tisto jutro spet ostala brez vlade,
Na mrtvi točki I beograjski odmevi predlogov maršala tita
pogajanja v Pan Mun Jomu
PAN MUN JOM. 1. — Pri pogajanjih za premirje na Koreji niso tako častniki glavnih poveljstev kakor pododbor za 4. točko dnevnega reda dosegli danes uspehov. Glede 3. točke dnevnega reda vztrajajo Severnokorejci na tem, da se vključi v skupino za nadzorstvo nad izvajanjem premirja tudi Sovjetska zveza, medtem ko ostane zavezniško stališče neomajno. V pogledu 4. točke pa je admiral Libby predlagal, naj bi takoj izmenjali vsaj ranjene in bolne ujetnike, toda Severnokorejci so zavrnili tudi ta predlog in obdolžili delegate ZN, da hočejo zavleči pogajanja.
Kmalu potem, ko so zavezniški delegati dokončno zavrnili predlog, da bi bila Sovjetska zveza vključena v nadzorstvo nad izvajanjem premirja, so severni sprožili po radiu ostro gonjo proti ZN, dolžeč jih popovno. da so se na Koreji poslužili bakteriološke vojne. Medtem ko so na eni strani mnenja, da ima ta gonja namen pripraviti severno javnost na krvavo poživitev vojne na Koreji, prihajajo iz Munsa-na vesti, da se je na Severni Koreji razširila v nekaterih krajih epidemija kuge in kolere.
Bivši angleški vojni minister John Straohey svari zaveznike pred morebitnim razširjenjem vojne na Koreji, zlasti pa je proti temu, da bi napad veljal Kitajski, ker bi to prineslo konec njihovega vpliva v Aziji in po vsem svetu.
Poveljstvo osme zavezniške armade javlja iz Tokia, da so v zadnjih spopadih na korejski fronti Severnokorejci uničili zaveznikom dva tanka, osem pa poškodovali. Medtem so zavezniki uničili dve letali vrste «Mg», sami pa so izgubili tri letala.
Reakcija italijanskih krogov
bo pohazala, ali obsiaia volja za sporazum
Politika italijanske vlade v duhoviti karikaturi ,,Politike" Zahvala italijanske zadružne zveze jugoslovanskim zadružnikom
TAIPEH, 1 — Na notranjem ministrstvu so se danes začela pogajanja za mirovno pogodbo med kuomintanško vlado ln Japonsko.
BEOGRAD, 1. — Jugoslovansko javno mnenje je mimo sprejelo in pozdravilo predlog maršala Tita za rešitev tržaškega vprašanja kot dokaz skrajne dobre volje Jugoslavije, da se to vprašanje reši na razumen in sporazumen način med obema sosednima državama na način, ki bi omogočil postavitev trdnejše o£nove za normalni ■razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Reakcija italijanskih političnih krogov, pravijo v Beogradu bo pokazala, ali so v krogih, ki odločajo o italijanski politiki, sploh ljudje, ki resno želijo dejansko in razumno rešitev tržaškega vprašanja, rešitev v interesu miru in dobrega sosedstva.
Nocojšnji beograjski tisk ne prinaša nobenih komentarjev. «Potika» citira pori naslovom «Zanimanje tržaškega tiska za novi jugoslovanski predlog« pisanje tržaških časopisov, v prvi vrsti «Corriere di Trieste«. Na naslovni etrani prinaša »Politika« uspelo karikaturo znanega karikaturista Džumhura pod naslovom »Za vsako ceno« ki prikazuje dosedanje stališče in politiko italijanske vbide glede tega vprašanja in glede ju-goslovansko-italijanskih odnosov. Na visokem arevesu. tik nad glavo De Gasperija, visi velika hruška z napisom Trst; v želji, da bi se polastil hruške in jo spravil v torbo z napisom «iredenta», žaga D« Gasperi drevo, ki predstavlja jugo-
slovansko-italijansJce odnose
Glavna zadružna zveza Jugoslavije je nedavno poslal,a po-moč v hrani italijanskim zadružnim organizacijam, ki jih
je prizadela velika poplava reke Pad. Konfederacija italijanskih zadrug, ki je članica mednarodne zadružne zveze, je v imenu italijanskih zadružnih organizacij poslala Glavni zadružni zvezi Jugoslavije zahvalno pismo, v katerem med drugim pravi: »Ne znamo najti pravih izrazov, da izrazimo svojo ganjenost zaradi vašega lepega dejanja v pomoč zadru garjem in. zadrugam, ki so trpeli zaradi poplav. Vaša gesta v tej nesreč je najdragocenjše darilo zadružnemu bratstvu«.
V Beograd! je prispela tržaška operna pevka Ondii.a Otta, ki je včeraj uspešno nastopila v beograjski Oper; v «Traviati». 5. marca bo Ondina Otta ponovno pela Violetto v Beogradu, nakar bo gostovala v Zagrebu in Skoplju.
Danes so v Nišu svečano proslavili 10. obletnico ustanovitve II. proletarske brigade. Na pro. slavi je govoril podpredsednik vlad« Aleksander Rankovič, ki Se je v začetku govora spomnil padlih borcev in med drugim dejal: «Ceprav nam je težko, ker smo izgubili najboljše borce, moramo biti ponosni, ker so uresničeni ideali, za \M°re so se borili padli borci, ih ker imamo danes tako Jugcsicvijo, za kakršno &o oni nesebično da., li svoja življenja«.
Disciplinsko sodišče gradbene fakultete tehnične visoke šole v Beogradu je po večdnevni javni razoravi dane? izključilo z univerze dva beograjska študenta. Po čitanju sklepa disciplinskega sodišča, kj sta go sestavljala dva univerzitetna profesorja in zastopnik študentske
zveze, je prišlo do 'krajših incidentom med majhno skupino Študentov, ki niso bili zad< volj r«i ,s sklepom disciplinskega dišča in 2.500 študenti, ki so pozdravili odločitev disciplinskega sodišča, ki pa bo postala Veljavna šele, ko jo bo potrdil svet za znanost in kulturo zvezne vlade.
Študentska zveza gradbene fakultete je že pred tremi meseci zahtevala, naj se študenta Dragoš Jurišič in Sofronija Builo postavita pred disciplinsko sodišče zaradi protiljud-skega delovanja, širjenja laži o gospodarskem položaju Jugoslavije' in protidemokratične
propagande.
Akcija za pomoč prizadetim krajem Slovenije se nadaljuje. Kolektiv tovarne medicinskih instrumentov «Sutjeska» v Beogradu je danes poslal V Slovenijo dve potujoči ambulanti ki sta vredni pol milijona dinarjev. Delavci so priložili enodnevni zaslužek v skupni vrednosti 100.000 dinarjev. Rudarji rudnika Zletovo so dali pol milijona dinarjev, upravni odbor kmetijskih zadrug okrožja Po-tisje 100.000 dinarjev, obrtniška zbornica Makedonije 150.000, tovarna «Sonja Marinkovič« v Vršcu 200.000, tovarna stekla v Pančevu 200.000, zveza kmetij, skih zadrug v Novem Kneževcu 100.000, itd.
BONN, 1, — Vlada Zahodne Nemčije je danes poslala komisiji OZN, ki raziskuje, ali je dana možnost za izvedbo volitev v vsej Nemčiji, noto, s katero jo obvešča, da je pripravljena sprejeti člane te komisije v Bonnu.
Francija brez vlade
Fauru so opazovalci večinoma prerokoval^ dolgo vladanje, čeprav niso skrivali dejstm, da ga čakajo v parlamentu še številne nevarne čeri. Dve preizkušnji — evropsko vojsko in gibljivo lestvico plač — je z nekoliko sreče še kar prestal, ob tretji — zadnji, toda naj važne j. Ši — ga je pa vrglo. Mar so ga pustile na cedilu njegove znane manevrske sposobnosti, take nujno potrebne v francoskem parlamentu, kjer mora vlada stalno voziti slalom med neprestanim premikanjem in pregru. Piranjem večine, na katero u-tegne računati tn ki se sestavlja tako rekoč od hoc, ob vsakem vprašanju posebej?
Težko bi bilo trditi ka j podobnega. Saj se je Faure dogo. voril s socialisti, o okviru obsežne kupčije, ki je obsegala evropsko vojsko, gibljivo lestvi, co in državni, proračun, m socialisti ga tudi niso izdali. Glasovali so za vladni predlog preračuna in tudi za povišanje davkov, potrebno za kritje izdatkov.
Faura je zapustila na cedilu njegova lastna vladna koalicija, bolje rečeno, njeno desno krilo — raszni »neodvisni« in agrarci pa tudi nekateri demokristjani in polovica radikalnih socialistov. Vsega skupa . je 97 poslancev iz vladne koalicije glasovalo proti vladi, zanjo pa sc- se zavzeli v celoti samo sc-cialisti in skoraj v celoti demo. kr st ja ni. Udarec je prišel nepričakovano, čeprav je bil znan odpor tako imenovane zmerne desnice preti povišanju davkev. Samo polovica teh glasCv bi tiladi zadostovala za kar lepe večino; še več, samo 26 radlka'. ni h socialistov, ki so glasovali proti, b, rešilo svojega strankarskega tovariša.
Pri vsem tem ravnanje zmerne desnice ni kdo ve kako logično: glasovala je za čl. 3 finančnega zakona, ki predvideva znatno povišanje vojaških izdatkov, skoraj v celoti pa je odklonila člen 69, fcj določa za 183 milijard več davkov za kritje povečanih izdatkov. Francoski parlament se je torej posta, vil na stališče: izdali bomo več, plačati več pa nočemo. V tem je tudi skrita želja, naj bj ZDA prispevale kaj več.
Faure je ter e j odstopil. Ni sicer mogoče reči, da je dobil nezaupnico, ker je bil sicer pora-žen, ne pa s kvalificirano večino, do katere manjka še pet glasov. Običaj pa hoče, da vla. da kljub temu razume namig parlamenta in gre — čeprav prav v tem primeru ni mogoče goveriti, da bi večina parlamenta bila hotela padec vlade. Stalne vladne krize majejo francoski položaj v mednarodnih odnosih, in prav zdaj, ko je na dnevnem redu oborožitev Zahodne Nemčije in ki se v ameriškem javnem mnenju (ki letos, tik pred volitvami, še prav posebno vpliva na odločitve wa-shingtonske vlade in tudi na razdeljevanje pomoči) bojuje bitka med zagovorniki Nemčije in Francije, znaki lastne sla. bostsi niso Francdžom preveč prijetni, Onkraj Rena se grozeče dviga nemški konkurent z vso svojo vitalnostjo, kj jo je najbolje pokazala presenetljivo hitra obnova porušene in demontirane industrije.
Položaj je za Francoze torej resen. To dokazuje tudi izbira novega mandatarja zg sestavo vlade; na površje je prišel spet Paul Reynaud. politik ki ga imajo Francozi v slabem spe. mmu še iz nesrečnega leta 1940. Od Faura do Regnaudg je ere-cty$en skok; Faure predstavlja levo krilc radikalov, most med republikansko sred.no in socia. listi, Reynavd pa stofi precej na desno in se približuje go listom Pravijo, da je finančni strokovnjak — pa tudi Faura imajo za nekaj podobnega in končno tudj vsa finančna izvedenost malo pomaga, če ni denarja.
Doslej je Regnaud vztrajno kritiziral finančno politiko zadnjih vlad, nikoli pa ni prišel na dan z besedo, kaj bi bile po njegovem primerneje ukre. niti Ce se mu bo posrečila sestava vlade, bo pravzaprav postavi ?en vred dokaj neprijeten hic Rhodus,
Toda saj ne gre za večjo ali manjšo spretnost v finančnih vprašanjih, čeprav je res, da potrebuje fratneoske gospodar, stvo močnih zdravil. Gre za iskanje nove politične formule, id bi omogočila bodoči vladi večjo stabilnost, Franciji pa trdnejšo besedo v mednarodnem življenju. Da se ie predsednik republike po edolžnostnems posvetovanju s predsednikoma obeh domov parlamenta take j odtočil za Repnauda in ga dal nujno poklicati iz Oxforda, kjer je imel nekaka predavanja, kaže na težnjo, da se vladna kriza čimprej reši z razširitvijo vladne koalicije ng desno. Reynaud je takoj po prihodu govoril o »vladi narodne sloges, torej o-čitno o koaliciji, ki bi šla od gelistov do socialistov in pustila v stalni opoziciji samo ko. minformistč.
Taka laodlicija bi obsegala pet šestin parlamenta, ima pa to napako, da se zdi kaj težko uresničljiva. Spraviti socialiste in gel iste — to se po vsej priliki tudi staremu lisjaku Rej/nau. du ne bo posrečilo. Lahke pa upa1, da s primernimi koncesijami pridobi vsaj podporo goli-stov, da bi torej vlado sestavljale iste politične sile sredine in zmerne desnice kot doslej, da bi se pa opirala na socialiste na levi ln na geliste na desni.
Seveda, tudi to niso mačja solze. Za vsako koncesijo goli-stom bi zahtevali socialisti vsaj nekaj podebnega. zase tn obrat-no, kar lahko pripelje do nerešljivega začaranega kroge Poleg tega ima De Gaulle velike za-hteve in se utegne spremenit i, Ob najmanjši nepazljivosti, v trojanskega konja sovražnikov Iraneoskega parlamentarizma.
In ta par'amentarizem je vrhu tega v krizi, torej manj odporen.
ln končno: tistih 183 milijard frankov, ki jih parlament ni hotel dati Fauru, bo le treba nek ie najti, če se naj izvede oborožitveni načrt in če hoče Francija nadaljevati vojno v Indokini, ki bo sama, po Fau-retiem prbrdčunu, požrla 400 mil'jard.
De Gasperi se posveluje
Ce je parlamentarizem v Franciji v krizi, je. o nečem podobnem. mogoče govorit' tudi v Italiji. Le s to razliko, da se je trojanski konj tam že ugnezdil v sami vladi. Govorimo o de-mokritjanih.
Da je tako. nam potrjuje sedanja negotovost, ali bodo v-pravne volitve razpisane še to pomlnd za lažje razumevanje naj dodamo, da je občinskim u-pravam štiriletni mandat potekel že lani. Vzrok negotovosti je verjetnost, da se demokristjani na volitvah ne odrežejo dovolj dobro, vsaj ne tako dobro. kot hočejo vatikanski računi z utrjevanjem svetne oblasti. Ta veoatorost se prenaša , tudi na parlamentarne volitve, ki bi morale biti prihodnjo pomlad, in se izraža v vladni želji, da se tud; za politične volitve uvede sistem vezanih list in večinsko razdeljevanje glasov.
Volilnih kombinacij pa je precej: upravne volitve zdaj in parlamentarne volitve prihodnjo pomlad (kot bi bilo prav it pravično), parlamentarne volitve že to jesen in upravne volitve prihodnje leto volitve v zbornico in senat istočasno prihodnje leto (senatne volitve bi morale biti šele leta 1964), volitve v zbornico in v senat šele leta 1954 Za obe zadnji kombinaciji p, bila potrebna sprememba us*ave. t-da včasih znajo iti v Italiji tudi mimo takih malenkosti (in dober zaled daje demokristjnn-ko vedstvo, ki že celo leto odlaša s kongresom svoje stranke in še ne kaže volje, da bi ga sklicalo).
Demokristjani zatrjujejo, da bi radi izvedli volitve o -pravem času (razpisali jih še n:so. niti določili datuma!) obenem Pa Pridno iščejo nekoga med manišimi strankami, ki bi bil Pripravljen sprejeti nehvaležno nalogo glasnika demokristjan-skih želja.
Od Koreje do Avstrije
Na Koreji se je položaj spet poslabšal Pojavlja se stara sovjetska taktika po tapljanja nemogočih zahtev, da se v zadnjem trenutku prepreči ta ali oni sporazum in z njim pomiritev. Na Koreji je taka nemono-ča zahteva ta, naj spada ZSSR med «nevtralne opazovalce premirja«. Kakšna je nevtralnost Moskve, ki je med drugim tudi sprožila korejski snopad, — o tem ni vredno izgubljati besed. DovoM bo poudariti da se Moskvi očitno s sklenitvijo premirja na Koreji nikamor ne mudi.
Verjetno se ji ne bo nič bolj mudilo z avstrijsko pogodba. Doslej so name itniki zunanjih ministrov porabili samo 258 sej za pripravljanje te rogedbe in koje vse kazalo, da je besedilo že pod streho, je Mokva potegnila na dan tržaška vprašanje in vse skupaj spravila «4 slepi tir. Ta teden so tri zal od-ne velesi'e izdale skupno izjavo, da «pripravljajo nove na-črte« za nujno sklenitev nove avstrijske Pogodbe. Kakšni :o ti načrti,nam smodnikom ni da-no vedeti — razen tega, da izključujejo možnost separatne mirovne pogodbe. Zato je tudi težko presoditi, kakšno vlogo •Crra pri tem Trst. Značilno pa je, da se je De Gasperi splaMl PTdy v trenutku, ko so trije «veliki» v Lizboni začeli govoriti o Avstriji.
f. e.
mm.
P
m
Danes, nedelja 2. marca
Semplicij. telln Sonce vzide ob 6.a3, zatone ob IV.52. Dolžina dneva 11.09 Luna vzide ob 9.09, zatone ob o.zs. Jutri, ponedeljek 3. marca Kunigunda, Milena
Proces proti „So4i“
Proces proti odgovornemu uredniku »Soče* zaradi, ponatisa članka iz »Slovanskega poro-čevalcav z naslovom «Ta-ki naj pridejo pred sodišče’.* je bil odložen na ta leden. Zdi se. da se bosta stranki sporazumeli im da bo spor poravnan s preklicem. da list ni imel namena blatiti tožiteljev.
Prosveta
Standreško prosvetno društvo <(Oton Zuoančič» je imelo občni zbor ob udeležbi lepega števila ljudi. Pred pričetkom deta je pevski zbor odpet Verdurirtijevo «Pozdravljena domovina». V predsedniškem dveletnem poročilu je bilo popisano delovanje dramske družine, ki je nastopila z »Veroniko De eniško», «.1 zgubljenim rajem» m »Rokovnjači». Predsednik je poudaril, da gre zasluga za enotnost prosvetnega društva predvsem igralcem, pevcem in požrtvovalnemu pevovodji. Iz blagajniškega in gospodarjevega posrečila se vidi, da je blagajna v aktivi in da je tudi inventar narasel. V načrtu Za naprej stoji, da bo dramska skuriva pripravila dve igri in tudi pevci se bodo pripravili na nastop Izvolili so nov glavni in nadzorni odbor.
Hrminska Sola
Slovenski 'starši šoloobveznih otrok v Krminu še veduo vztrajajo pri svoji zahtevi, da morajo oblasti vrniti šolo in zato še vedno pridržujejo svoje otroke doina. KHub vsemu pa oblasti r.očeio ntič ukreniti, kar samo rospešuje šovini-tič-ni apetit, da bi (imprej dobili slovenske otroke v italijanske šole.
Delovni centri
Dokončana je pravda o gori-ških delovnih centrih. Minstr-stvo za delo je sporočilo, da je dodelil<• goriški cbčini v celoti samo 14 milijonov lir za de’ovne centre. To se nravi, da je do kraja demantiralo noriško županstvo, ki je skušalo na Zadnji občinski seji prikazati, da nd krivo, če še niso dobili noprošenih 43 milijonov ,1ir. ampak da jih bo v najkrajšem času dobilo, ker je Gorica na «13. mestu*. Na tem mestu je lahko bila. vendar ne za 43. ampak 14 milijonov. Delavci in predvsem brezposelni naj sodijo!
Videmski sporazum
Goriško javno mnenje se zadnje čase ukvarja z videmskem sporazumom, ki je bil leta 1943 sklenjen med Slovenijo in vzhodnima italijanskima pokrajinama. Goričam si želijo trgomnja, vendar se zdi, da goriški trgovski krogi temu nasprotujejo, ker gledajo tudi na to vprašanje skozi svojo šovinistično prizmo. Oblaja mnenje da so na Videmskem strpnejši in da imajo več vrije za uresničevanje sporazuma
OB NOVI PR 1 J A Y I O O H O P K O V
Davki naj bodo odoierieoi pravlčoo
| Doherdobska oMinu
V letu 1930 je ime’a občina 350 000 Ur primanjkljaja, lani 800.000 Ur. letošnji občinski proračun Pa kaže 5 milijonov dohodkov in 6 mVjonov lir izdatkov; primanjkljaj znaša torej milijon lir. Občina bo zahtevala pri vladi, naj krije proračunski primanjkljaj.
I^Steverjanska občina |
Zasebniki so sklicali sestanek, na k ate em sc pregledali možnosti, da bi na nekatere štev er janske ceste navozili po 200 kubičnih metrov grtmoza. Ker niso bili pripravljeni plačati po 1059 lir zaradi povišanja občinskih davkov, so odklonili tako reitev in zahtevali, naj občina sama popravi ceste. Na jutrišnji seji občin-skegi sveta bod~> vcrjtno razpravljali tndi o tej zahtevi.
Seja pokrajinskega sveta
GORICA, 1. — Danes popoldne ob 15. se je v dvorani trgovinske zbornice sestal pokrajinski svet. Drugi seji izrednega zasedanja, ki se je pričelo 16. februarja, je pred edoval pokrajinski predsednik odv. Angel Culot.
Svetovalci so pregledali načrt za gradnjo ceste Tržič - Gradež. Odobrili so nov Statut mestne hranilnice ter sprejeli številne sklepe upravnega značaja.
Podrobnejše poročilo o poteku sejs bomo objavili v prihodnji številki.
Urrvk za
potujoče trgovine
GORICA. — Goriški pre-kt je sporazumno s Trgovin.
0 zbcrnico odredil za potu jo trgovine spodaj navedeni ur.
k, ki so ga dolžni spoštovati li potujoči trgovci v 'oseh &b' n ah goriške pokrajine.
Potu ječe trgovine bodo poslo-ile po urniku, ki je določen
1 stalne trgovine. Poljubno bo-> poslovale lahko samo pb»u. če trgovine z določenim bla->m kot s sadjem, sladoledom, ihanim sadjem, kostanjem itd
18 marca zadnii rok
i plačno neposrednih danko*
GORICA, id — Zadružna aivkarija v GcriCj sporoča, da • n/k za plačilo prvega obroka avkov pristojbin in prispev-ov podaljšan do J8. marca 352. Podaljšanje roltn velja tu so goriško pokrajino.
GORICA. 1. — Nekdanje av-stro-ogrske monarhije ne moremo prištevat; med države z vzorno in moderno urejeno državno upravo, ki naj bi služila kot vzgled drugim naprednim evropskim državam. Vendar pa lahko trd mo, da je bila njena zakonodaja že pred 50 in vej leti v marsikaterem oziru bolj. ša kot pa je n. pr- italijanska zakonodaja še dandanes. To velja n. pr. za davčno zakonodajo.
Ne bomo tu razglabljali, ali je v Italiji davčna zakonodaja ustvarila sedanjo psihozo in moralo italijanskega davkoplačevalca ali pa se je morda zgodilo narobe. Dejstvo je, da je bila pod Avstrijo navada mnogo bolj stvarno prijavlja’j svo je dohodke za davčno osnovo in da so tudi davčni organi popolnoma drugače ravnali pri obdavčenju posameznih kategorij-	Tako	se	je	zgodilo,	da so
v krajih,	ki	so	bili prej pod
Avstrijo in so prišlj po prvi svetovni vojni leta 1918 pod Italijo, davkoplačevalci vaj v prvem obdobju opravljal; svoje priiave po starem avstrijskem načinu. Posledica tega ie bila, da so plačevali še enkrat toliko ali morda celo več davka,	kakor	pa	kdo drugi	iz starih	pokrajin,	ki	je imel	enako
delo in enake dohodke pa je napravil orijavo po »italijanskem* načinu.
To dejstvo je prav gotovo znano tudi tistim krogom ki odločajo o finančni zakonodaji in odmeri davkov. Dokaz temu je tudi Vanon.iieva davčna reforma. ki nai b; pomenila po ministrovi lastni izjavi »pravično izenačenje davkov*.
2 e prve nrijave dohodkov po novih predpisih za leto 1950 pa so pokazale. da reforma T -nesla tistega usp°ha. kot so ga pričakovali njeni očetje. Dnevne časopisje ie prinašalo in še prinaša poročila o nepoštenih nrjiavah. zlasti od strani velekapitala in veleposestnikov, ki bi jih morala progres’vna davčna lestvica najboli zadeti in ki bi morali največ plačati državnemu eiarju.
2e to dejstvo samo nam prikazuje. da so obstoječ; davčni zakoni neprimerni in neučinkoviti. Lahko pa rečemo, da so tud; premalo jasni in nepravični ter že po svojem bistvu ne samo narekujejo, ampak tudi opravičujejo utajo dohod:...v.
Vzemimo n. pr. uradnika ki ima en milijon letnih dohodkov. Po obstoječih d -čnih predp;sih bo plačeval ta uradnik 32.000 lir dohodninskega davka letno. Po drugi strani pa mora plačati kdor izvršuje kak svoboden poklic (zdravnik odvetnik itd.) pri enakem djp-hodku 167 200 lir dohodninskega davka letno, trgovec r’i in-dustrijer, pa četudi opravlja svoje delo sam s svojo družino, Pa kar 323.200 lir dohodninskega davka.
Očitno že zakon sam računa pri svobodnih roklicih in pri trgovini ter industriji na nižin prijavo dohodkov in zato jih obdavči Po pet ali celo sedemkratno višji lestvici, kot pa dohodke od plače. S tako svojo odmero oa jih seveda žp vnaprej moralno opravičuje da prijavijo sorazmerno manjšo dohodke, ker bodo le na tak način plačali pri enakpm dohodku enak davek kar bi bilo edmo pravilno.
Tokaj torej t;či eden .lavnih vzrokov za utajo realnih dohodkov pri davčnih nano ’ih ki bi morale kakor nravi Va-
Smučorski iVet
v Ukve in Trb ž
GORICA, 1. — Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse smučarje in ljubitelje bele narave na izlet v Ukve - Trbiž, ki ga priredi v nedeljo 9. t. m.
Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku, do vključno 6. t. m.
Odhod z avtobusom bo v nedeljo 9. t. m. s Travnika ob 6. uri. Prevoz stane za člane 500 in za nečlane 650 lir.
nonijeva reforma, biti resnične. Zato bj bila potrebna vsa drugačna davčna reforma, kot • a je Vancnijeva in bj morala temeljiti na osnovnem načelu, da naj se plača pri enakem dohod, ku enak dohodninski davek. Le na ta način bodo odvzeli davkoplačevalcu moralno upravičenost za nepravilno prijavo ah utajo davku podrvežnih dohodkov.
Davčna zakonodaja in davčni organi naj potem s primeroiir: in bolj praktičnimi predpisi preprečijo nepravilne prijave dohodkov in naj uvedejo tudi ostre sankcije ter občutne kazni. če potrebno tudi zaplembo premoženja, kadar je utaja 7e‘ lo velika in očitno namerna. ZS take ukrepe pa bo upravičena te, če bodo davčni predpisi
jasni, pravični pri odmeri in bodo upoštevali ludi davčno zmogljivost.
Na ta način bodo ne samo izboljšal; davčno službo ampak se bo prav gotovo zvišal dotok iz dohodninskega, dopolnilnega in družinskega davka v vedno prazne davčne blagajne.
Od 1. do 21. t. m. je treba prijavit; dohodke iz leta 1951. Prav gotovo bodo tudi te prijave rodile enak neuspeh kot one lansko leto. Bolezen je ista in dokler je ne bodo ozdravili pri korenini, ni računati n- kakšno temeljito izboljšanje ter bode vsi dosedanji zasilni ukrepi davčnih organov z grožnjami in sankcijami prinesli le relativen uspeh, ker manjka prava juridična in moralna nodlaga za tako ravnanje.
Pomanjkanje industrijskih otratovK vzrok izseljevanja beneških Slovencev
Beneški Sloveniji.
Razvoj zadružništva v Benečiji
pogoj za odpravo gospodarske zaostalosti
Mnogokrat si lahko ljudstvo, ki živi y bedi. opomore le z zadružništvom, t. j. medsebojnim sodelovanjem prebivalstva. Tudi v naših hribovskih krajih si bomo lahko pomagali iz gospodarske zaostalosti le, če se združimo. Toda vprašanje zadružništva je precej zapleteno in se ne more kar tako preprosto rešiti.
Predvsem je potreben čut za sodelovanje, hkrati pa mora pri tem priskočiti ljudstvu na pomoč tudi oblast. Danes teh dveh pogojev pri nas ni, kjer je ljudstvo pripravljeno na sodelovanje, mu pa oblasti ne pomagajo.
Ko so pred fašizmom oblasti podpirale zadružništvo, smo dosegli nekaj uspehov. Imeli smo na pr. kmečke posojilnice, ki so mnogo pomagale ljudem. Fašizem pa je te posojilnice uničil. Takoj po vojni so se ponekod obnovile krajevne zadruge, v katere so se predvsem včlanili bivši borci iz narodno osvobodilne borbe. Namen teh
zadrug ni bil le v tem, da se prepreči trgovcem izkoriščanje prebivalstva, marveč tudi v tem, da se preskrbi ljudem delo. Tako n. pr. pri sečnji gozdov, pri stavbarstvu itd. Nekatere izmed teh zadrug so bile ustanovljene po zakoniti piti.
Predavanje o slovenskih
pisateljicah
GORICA, 1. — V sredo 5. t. m- ob 20. uri bo v prostorih ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1 zanimivo literarno predavanje. Predaval nam bo tržaški profesor Jože Kosovel, ki je imel že v januarju zelo uspelo predavanje pri nas. Tokrat nam Lo govoril o slovenskih pisateljicah Mariji Kmetovi, Branki Jurca Katarini Spurovi. Erni Muser-jevi in Marički Žnidaršičevi.
Vse ljubitelje slovenskega slovstva, zlasti pa srednješolce, vabimo k številni udeležbi, o-benem Pa priporočamo točnost.
NEKAJ SPOMINOV
na cerkvico sv. Osvalda
Ta je nekoč maševal „vicarius sclavorum" iz Tarčenta
Predvčerajšnjim smo objavili sliko ceste v Vedronco z ruševinami Sv. Osvalda. Ta kotiček Benečije Pa danes ni več takšen. kakršen je na tej stori sliki. Stare ceste ni več ker so napravili novo vojaško cesto, ki gre od Tarčenta Tersko dolino do Zage v gornji Soški dolini. Tudi ruševin cerkve sv. Osvalda ni več in je ostal nanje samo še spomin.
Omenjena slika pa nas privede v preteklost. Gornjo Tersko dolino zapira proti ravnini ozka soteska. Na dnu te soste-ske teče Ter. Ta zemlja je bila v s1 arih časih last tarče niških grofov. S Tarčentom je bila povezana tudi cerkveno. V gornjem delu doline pa so kljub gospostvu tarčen*skih grofov ljudje uživali občinsko avtonomijo. Ker so pod Tarčent spadale tudi druge slovenske vasi, je bilo to mestece vedno sedež slovenskega v'ka-riata. kar nam potrjujejo tudi razni dokumenti. V gornji Terski dolini nj bilo tedaj nobene cerkve. zato so zgradili na sredi poti. k.ier se je srečavalo vet stez. cerkvico sv. Osvalda. Ime sv. Osvald nam dokaz■ ie koroški vpliv.
Kraj se še danes imenuje Sv Osvald. S časom so se vati v gomH Terski dolini razvijale in dobile svoje cerkve. V začetku sta bili samo dve cerkvi in sicer v Brdu in v Novi vasi. Kasneje so zgradili še cerkev v I Podbrdu in večjo cerkev v Te-
ru. Zato je ostala cerkev sv. Osvalda zapuščena in je začela razpadati. Ostale so ruševine, kakor ste jih videli na sliki, ki je bila posneta pred 40 leti. Ljudska legenda pripoveduje, da je bil blizu te cerkve zakopan zaklad. Dalje pripoveduje-jo. da so prišli nekoč ponoči na kraj tujci in ta zaklad izkopali ter ga. odnesli. O tem piše edine številka lista, ki so ga t iskali, ko je videmski nadškof obiskat Ter pred približno 25 leti V tem listu pišejo o zakladu, kot da bi šlo za resnico.
Ruševin torej ni več in namesto stare ozke ceste pelje po dolini široka pokrajinska c‘Sta. Sedaj spominja na Sv. Osvald le ime kraja in nekoč bodo celo pozabili, da je stela tam cer. kev, v kateri je maševal nv.ca-ritis sclavorum» iz Tarčenta.
druge pa so bile le nekake dejanske zadruge. Proti tem dejanskim zadrugam pa je nastopila oblast. Najprej je zahtevala, da se mora število elanov zvišati od 9 na 25, kar pomen’ onemogočanje manjših zadrug in možnost obstoja le srednjim in večjim zadrugam. Toda ovira ni le v tem. Oblasti so.vedno raje podpirale zasebne družbe, kar je prišlo še posebno do izraza ravno v Beneški Sloveniji. Oblasti namreč ne zaupajo vzajemnosti med domačim pre bivalstvom.
Res pa je tudi. da se dajo vse ovire premagati, če kaže prebivalstvo odločno zadružno miselnost Zato moramo vprašanju zadružništva posvečati pri nas veliko pažnjo. Zadružništvo se mora razviti na vseh področjih, bodisi v produkciji, v delu, v potrošnji in v trgovini. V tem naj nam bodo za vzgled nekatere dejanske zadruge med drvarji, maloštevilne potrošniške zadruge in zadružne mlekarne. Pri tem se spomnimo le na to, kako ovira razvoj kmetijstva razcepljenost posestev, ko imajo nekateri zelo malo zemlje. Razcepljenost lahko de v redkih primerih siiodbuja proizvodnjo. _ Vzemi-mo samo primer družine, ki ima eno samo kravo; če ta krava pogine, je družina pahnjena v najhujšo bedo. Kjer pa je v hlevu n. pr. ducat repov pomeni pogin ene krave škodo, ki pa ni nepopravljiva. Z zadružništvom bi lahko ol> delali tudi ona zemljišča.^ ki jih sedaj nihče ne' IzkoriSča.
Ce imamo zadruge v mlekarstvu, nimamo pa nobene zadruge v sadjarstvu. Sedaj vsak kmet sam pridela sadje in tudi sam skrbi za prodajo. Na tem torišču bi lahko mnogo dosegli. Lahko bi ustanovili središče za zbiranje sadja za shranjevanje in za prodajo. Posamezni kmetje bi imeli od tega mnogo več koristi. Poleg tega pa bi lahko opravili razna dela, ki jim posamezniki niso kos.
Zato bi morali vprašanje zadružništva proučevati vsi m upoštevati zadružniška načela. Le to bi nam zagotovilo gospodarsko izbolišanje in tudi napredek našega prebivalstva.
O
,Plnrim
moMPi&p#a“
«Giornale di Trieste* (gorL ška izdaja) bi ne bil klero-fašistični glas-——i nik, ako ne bi J ob vsaki nrili. r ki bruhnil svo-—] jega šovinUtič-nega strupa na Slovence.
Nam priporoča , naj se ne smešimo, ko zagovarjamo nujnost obstoja krminske slovenske šole in zahtevo staršev, da morajo oblasti šolo vrniti. Pri tem pa popolnoma pozablja in ne vidi, da on sam s svo. jo zagrizeno gonjo spravlja sebe v neroden položaj in dokazuje, da v svoji šovinistični za-slepljencsti ne pozna mere in stopa na prvo mesto med tako imenovane »mangiaslav<i».
jo svojstvo dokazuje tudi s pripombo, da je naša borba za slovensko terminske šolo donkihotska borba z	vet ornimi
mlini. «Vi se le potegujte za svojo šolo* si mislijo «Giorna-lovi» uredniki in njim podobni, «saj itak nimate nobenih možnosti, da jo boste dobili, Ste prešibki in premalo vas je, da bi lahko ukrotili nas, velike patriote*.
Tako izzveni njihov članek »Italijanski Krmin in slovenske šote* v včerajšnji številki.
Nas Slovencev pa ni sram, da smo v Krminu in na Goriškem zaradi posledic raznarodovanja šibki po številu, pač Pa je lahko sram t istega, ki skuša zaradi svoje številčne moči vsiliti svo. jo voljo drugim!
- ( s«
vi fiini
ŠPORTNA NEDELJA
Marzoli - l’ro Gorizia
Danes imajo Goričani težki I sklicani isti igralci, k-i so pre-
zunanjo tekmo z lombardskim moštvom »Marzoli*. Kako se bo tekma končala, ni prerokovati, vendar vse kaže, da bodo Gori. čani prišli domov brez točke v žepu. Marzoli se namreč trdno drži prvih mest v lestvici in v prejšnjih tekmah je pokazal, da zna igrati lep in koristen nogomet. Ze v prvi polovic; turnirja ni Goričanom uspelo u-krotiti lombardskih igralcev, če. prav je bi Ig tekma na domačem igrišču v Gorici: rezultat je bil namreč takrat 1:1. Goričani pa upajo v obnovljeno napadalno peCorico. vi je po dolgi krizi vendarle prišla “o veljave in v dejstvo, da tokrat ne bo igral z nasprotniki njihov najboljši igralec, ki je bil preteklo nede. ljo diskvalificiran za dve nedelji. Moštvo bo verjetno nasto-nilo v isti postav; kot pred dvema nedeljama v Gorici proti Parabiagu, le za vratarja Tom. masello so še negotovi. Mladega Tulissija. ki se j« take dobro izkazal bo morda nadomestil Donda, ki bo tako zopet igral po kratki lvlezni. Kot rezerva oa bo najbrž šel z moštvom Ge. nero. o čigar igri so bili še do nedavna sila nezadovoljni igralci in navijači. Upajmo, d« se
bodo nade Goričanov uresničile in da ne bo nezadovoljstva med
■>avijači »Pro Gorizie*
Prvmstvo I. divizije
Danes popoldne bodo igralci štamdreikega moštva »Juventl. na» gostovali na igrišču v rra damanu proti tamkajšnji »Se, renissimi*. Z* tekmo eo bul
7	.1	I J	I	_i„„	i	tleh. Neki zasebni avtomobil je
Loom 0 Ukradenem ko esu poskrbel za njegov prevoz v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so
teklo nedeljo igrali v Sovod-njah neodločeno proti moštvu iz Zagraja, Za nasprotnikovo zmago govorijo faktorji, da igrajo na lastnem igrišču, poleg tega Pa tudii ta da so si v zadnjem času precej opomogli in da ne ležijo več na spodnjem delu lestvice, kot je bilo še pred kratkim. Igralci »Juventi-ne» bodo morali torej napeti vse svoje sile, da bodo lahko obdržali stik z napredujočim Svetim Lovrencem. Upajmo, da ne bo tudi današnji sodnik na. sproten StandTešcem in da bo sodi) Dravično.
Prvenstvo II. divizije
Prvenstvo druge divizije začenja danes svoj povratni turnir. Preteklo nedeljo, ki bi morala veljati za počitek, so moštva tega prvenstva uporabila za odigranje raznih tekem, ki »o bile. zaradi dežja ali megle prekinjene. Kljub temu pa niso še vsa moštva igrala enakega števila tekem. Nekatere od današnjih tekem bodo precej lahke, saj si stojijo nasproti močnejša in šibkejša moštva. Juvervtina B pa, ki bi morala igrati z moštvom iz Fare, br počivala, ker se je slednja odpovedala nadaljnjemu tekmovanju. Položaj za Juventino B ni preveč ugoden, saj je zlezla na predzadnje mesto, drčim je na zadnjem trdno zasidrana «Fiam ma» iz Gorice. Upajmo, da si bo V nadaljevanju tekirovania opomogla in potrdilu slavo, ki jo uživa njena starejša sestra, ki gostuje v prvenstvu I. divizije.
GORICA, 1. — Orožniki v Standrežu so pred dnevi aretirali 32-letnega Brainija Arman-da iz Standreža, ki je svojčas u-kradel kolo, ki ie slonelo v neki gostilni v Sovodnjah. Braini se je na pustni torek z ukradenim kolesom pripeljal v gostilno »Alla Primavera*. dr. bi tam prebil večer v veseli družbi. Ko se je pa pozno v noč' vračal domov, je zaradi prevelike količine užite pijače zamenjal »svoje* kolo s kolesom nekega znanca Zottisa Ivana iz Ul. Brigata Etna 28. Ko se je naslednjega dne prebuou popolnoma trezen in je opazil pomoto, si je takoj prizadeval, da bi se iznebil tega kolesa in ga je pustil v bližini Soče.
Medtem pa je Zottis, ki je bil uverjen, da je kdo zamenjal njegovo kolo, opozoril policijo, ki je začela s poizvedovanjem in je takoj prišla na sled Brai-niju. Zaprli so ga v goriške zapore, kjer bo čakal na razpravo.
Nesreča v podgorski
predilnici
GORICA, 1. — V bolnišnico Brigata Pavia so davi sprejeli 30-letno Visintin Jolando iz Kr-mina, ki se je bila ponesrečila na delu. Visintinova. ki je u-službena kot delavka v podgorski predilnici, je davi kot običajno sedela pri svojem stroju, ko se je zaradi nenadne slabosti zgrudila na tla. Ostale delavke so ji prihitele takoj na pomoč. Ker si je pri padcu globoko ranila čelo in je rana močno krvavela, so takoj poskrbeli za njen prevoz v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti okoli 15 dni.
Prometna nezgoda
na križišču
GORICA, 1. - Danes popoi-dne se )e na križišču Ul. Brigata Casale in Ul. Leopardi DriDetila prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ko se je vračal na svoji »lambreti* z dela 38-letni Per-co Roman iz R°Jr 24-don^a iz neznanih razlogov trčil z vso silo ob avtomobil «Ba^ lilla* z evidenčno tablico fo 2423, ki ga je vozil Gregoris Karel iz Trsta. Šofer avtomobila se je skušal izogniti nesreči in ie prijel naglo za zavore a zaman. Pri neizogibnem sunku je Perco obležal nezavesten na
75e<U
Divja zgodba vročega ameriškega juga ob koncu 19. stoletja. P času, ko so še cbstajo la velikanska posestva, zastražena in oborožena kot mala cesar. tva.
Film «Besi» ni navaden ute-stem, kot bi morda človek pričakoval. Lahko rečemo, da sploh ni toertern, ker ga gibljejo globlje misli, kot so navadni gargstrski izpadi, katerih smo vajeni. V vsej svoji tragični resničnosti se nam kaže silen pohlep človeka po zemlji in voditeljstvu. Poh’ep, ki se v svojem neugnanem zaletu ne ovira ne na desno ne na levo.
Ves film je ori-an v precej sivih barvah, gleda’cu se duh sprosti le ob redkih srečanjih junakinje s prijaMjem Juani-tom.
Snov ie povzeta iz romana Nivena Busha m sc kmalu znajdemo v istem črtnem naturalizmu kc« pri »Dvoboju ped soncem». Vsi medsebojni odnosi igralcev se nam zdijo nekoliko prenapeti, kot bi sleherni trenutek vsak čakal, da se nekaj zgodi in se pripravljal, da stre tekmeca.
Ni težko razumeti, zakaj se toliko ljudi izseljuje iz Beneške Slovenije. Vzhodna Benečija šiVeje 7 0bč:n, in sicer: Dre-ko. Grmek, St. Lenart, Srednje, Sov-odnje, Podbonesec in St. Peter Slovenov. V teh občinah živi 15.541 revnih beneških Slovencev, ki se niso mogli nikoli preživeti s tem. kar pridelajo na strmih malih njivah. Zato se je iiz nekaterih občin izselila v tujino več kot četrtina ljudi.
Prebivalstvo teh dolin se sprašuje, zakaj na vlada poskrbela, da se zgradijo tu vsaj opekarne ali tovarna cementa. Pri nas imamo namreč samo eno opekarno v občini St. Lenart. Ce bi vlada res tako ljubila naše prebivalstvo, kakor pišejo razni časopisi, tedaj bi gotovo poskrbela tudi delo zanj. Drugod po Italiji imenujejo samo Italijane; zato pa imajo tovarne, asfaltirane ceste, vodovode, elektriko, lepe šole itd. Beneške Slovence Pa imenujejo «italianissimie» in vendar jim ne dajo ne lepih cest ne tovarn ne dobrih šolskih poslopij. To pomeni, da so beneški Slovenci za italijanske oblastnike »italianissimi* le takrat, ko moralo prelivati kri za njihove interese.
Kakor smo že omenili, deluje v Beneški Sloveniji samo ena opekarna, in sicer na Černuti. V te i opekami je zaposlenih 65 delavcev, od teh pa je skoraj polovica Furlanov. Že to nam Dove. kakšna beda vlada v naši deželici, če lahko zaposlijo komaj kakih dobrih 30 domačih delavcev. Iz Dreke in Grmeka na ne dela v tej opekarni nihče.
ko tovarno, da bi ljudje lahko zaslužili kruh doma ter tako tudi laže plačevali davke. Vsi Benečani menijo, da je pač ena tovarna, ki lahko zaposli samo 65 delavcev na več kot 15.000 prebivalcev, na vsak način premalo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni -bčini je bilo od dne 25. februarja do 2. marca 5 rojstev, 10 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 11 porok.
ROJSTVA:	Flamio Flavij,
Costa Marisa, Del Franco Tar-silo. Mazzccco Barbara, Furlan Marija Pia.
SMRTI:	66-letna gospodinja
Rebek vd. Humar Rosalija. 82-letna gospodinja Marega vd. Jordan Marija 76-letna gospodinja Scabozzi por. Manzin Angela, 3 mesece star Buratto Fulvij, 31-letna bolničarka Stanič Por. Torbelli Ida. 49-letni delavec Deiuvi Ivan. 75-letna .gospodinja Mrevlje vd. Rubbia Marija, 74-!etna gospodinja Me-deot por. Tonut Lucija, 83-letn; kmet Paolini Giobata, 52-letni delavec Mininel Jožef.
VKNJIŽENE POROKE: poljski čuvaj Grinover Emil in šivilja Pers« Bogdana, upokojenec Turchi Alojz in gospodinja Tobot Vanda, zdravnik Maca-ferri dr. Alfonz in zdravnica Majer Silvija, delavec Marone-se Anton in zasebna uradnica Franino Fiorentina.
POROKE: mehanik Persolja Milan in trgovka Pernard Rosina. šofer Dean Libero in tkal
»ur«
za Tliaiko ozemlje
Danes 2. marca ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI
z Gorinškovo mladinsko igro
na lutkovno predstavo, ki danes 2. marca 15.30 v Gregorčičevi dvora01 Ul. Roma 15 II.
Na svidenje!
SLOVENSKI POROČEVALEC. LJUDSKA PRAVICA’ LJUBLJANSKI DNEVNIC BORBA in drugi va-n-ki časopisi in revijo naročajo pri podružnici UJ morskega dnevnika v Ul. Silvio Pellico Ib*
telefon 749.	j
ks Kikelj Marija, mornar Diez-zoli Jurij in gospodinja Bunic-Dreka šteje 1285 prebivalcev, celli Marija, državni uradnik
od katerih se jih je po vojni • zotti Teodor in tkalka Sdrigot-
300 izselilo v inozemstva Iz Grmeka, ki šteje 1543 prebivalcev se jih je izselilo po vojni 360. V seznam brezposelnih pa je v tej občini vpi®anih 306 delavcev.
Podobne razmere vladajo tudi v ostalih petih občinah. Delavci gredo skozi vrata v inozemstvo, skozi okna pa prihaja beda v njihove hiše. Prav zato bi morala italijanska vlada zgraditi v Benečiji vsaj ka-
ti Lucija, šofer Grillott; Dino in gospodinja Gruden Ljudmila, upokojenec Rossipal Rudolf in gospodinja Borba Ana, pek Capo torto Bruno in tkalka Komel Otilija. trgovec Lopresti Anton in šiviija Mauri Rosa, delavec Grasetti Hobert in delavka Zampa Liiiiana. šofer Culot Marij in tkalka 2nider-čič Zora, kmet Piciulin Viktor in gospodinja Picamus Valnea.
A D E X
DVODNEVNI IZLET 22. in 23. marca v
Postojno
ljubijano
Buzet
Roč
Vpisovanje do 8. marca «Adria-Express». Ul. F. vero 5 'b - tel. 29243-
Koliko bolnic in postelj
je na razpolago za tržaške bolnike
——    -------——  —. i
Največja stiska je v bolnicah in zdraviliščih, kamor imajo dostop čla0’ bolniških blagajn ter bolniki, za katerih zdravljenje plačuje občin®
zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je mož pri padcu baje prebil nekaj rebsr na desni strani in si laže popraskal desno nogo. Pridržali so ga v bolnišnici na pregledu, kjer se bo moral zdraviti približno 20 dni, če ne nastanejo morebitne komplikacije. Na kraj nesreče je takoj prišla prometna policija, zaradi morebitnih ugotovitev. »Lambreta* je bila precej poškodovana.
Seja občinskeqa sveta
v Števerjanu
STEVERJAN, 1. - V pone- 1 deljek ob 15. bo v Števerjanu seja občinskega sveta. Na tej i
seji bodo svetovalci proučili |	.	.	.	.	,	l
številna vprašanja upravnega Jata so aretirali v Milanu in je ie star in preizkusen ilikovski mojster
značaja.
S porastem števila tržaškega prebivalstva, se je moralo nujno dvigniti tud; število bolniš. pic in sanatorijev. Trst ima sicer veliko glavno bolnišnico, ki pa ne more zadostiti vsem potrebam. Razen glavne bel: išni-ce Je y samem mestu še več privatnih sanatorijev in drugih zdravilišč, ki lahko nudijo pomoč in zdravljenje večjemu številu blonikov. Med' te spadajo: bolnišnica pr; Sv. Ivanu, kjer sprejemajo bolnike, ki so se že dalj časa zdravili v glavni bolnišnici, pa potrebujejo še nadaljnje nege in zdravniškega nadzorstva, bolnišnica za pljučno b-olne pr j Sv. M, Magdaleni. klinika za otroške bolezni, pokrajinska umobolnica, neurolcški sanatorij, bolnišnica za kronične bolnike, oddelek za otroke, ki sc preboleli encefalitis, zdravniški pedagoški insti. tirt, otroška bolnišnica «Burlo Garofalo*, tržašk-j sanatorij, zdravilišče «Igea», tržaška poliklinika. pc-liklinika »S. Giu-sto* in kirurški sanatorij »I. N. A. M.».
Čeprav je bila glavna bolnišnica zgrajena za 800 bolnikov (kar je za razmere pred 150 let'( popolnoma zadostova.
ARETI RAN TAT
zamorKinih draguljev
Izplačilo oljnatih semen
GORICA, 2-. — pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo sporoča vsem zainteresiranim kmetovalcem, da je Kmečki konzorcij pričel z izplačevanjem oljnatih semen, ki so jih prostovoljno oddali lanskega leta. Za seme kolerabe bodo kmetovalci prejel! 13.500 lir za stot ali pa 28 kg olja, za sončnično seme po 9000 lir za stot ali pa 19 kg olja. Oddano pšenico bodo izplačevali po 6.500 za stot z 78 specifične teže.
LOTERIJA					
VENEZIA	86	2	72	46	64
FIRENZE	89	76	33	84	31
TORINO	13	36	26	19	4
MILANO	7	71	61	6	34
PALERMO	90	14	47	38	65
ROMA	68	56	27	61	75
GENOVA	4	21	76	60	17
BARI	81	42	86	4	65
NAPOLI	12	89	5	41	55
CAGLIARI	54	51	85	87	21
K	I	N	O		
7. februarja t. 1. je 26-letna zamorska plesalka Hilu Milla-schiu v Trstu postala žrtev spretnega zlikovca, kd jd je ukradel Vse njene dragulje v vrednosti več sto tisočev lir. Večina tržaških časopisov je tedaj o tem obširno poročalo. Po zelo zamotani sledi pa ie končno policiji uspelo izslediti v Milanu zlikovca Salvinija, ki ga je aretirala 12. februarja. Sal-vini ima na vesti že več starih grehov in bo prišel v Trst da bo obrazložil sodnikom svoj zadnjim nodvig in se zanj tudi primerno pokoril.
zapora, vendar mu je sodišče priznalo pogojno dobo predvsem zaradi njegove starosti in bolehnosti. 5 obtožencev je sodišče oprostilo, vendar je predložilo nekatere akte tinanci, ki bo verjetno uvedla upravni postopek zaradi prodaje oziroma nakupa ameriških cigaret.
Predsednik Maj. Grabb. tožilec dr. Savona, obramba odv. V. Bologna, Fast, Ferrero in Pancrazi.
VERDI. 15: «Besi», B. Stan-wiok.
VITTORIA. 15: »Verige preteklosti*, J. Mac Donald. CENTRALE. 16: «Tomahavk», Y. De Carlo in W. HeflfU. MODERNO. 15: »Okupator*, A. Nazzari.
TRŽAŠKA BORZA
Funt šterling 1560, švicarski 'rank 156, dolar 684, marenge 6525—6575, Zlato 870,
IZPRED VIŠJEGA VOJAŠKEGA ZAVEZNIŠKEGA SODISCA
Obsojeni vlomilci
v ameriške avtomobile
Pred; višjim vojaškim sodiščem se je zagovarjala skupina ljudi, ki so bili obtoženi vlomov v ameriške vojaške avtomobile, iz ka-terih so kradli vse kar jim je prišlo pod roko od radijskih aparatov, cigaret in osebnega perila; drugi pa so bili obtoženi neprevidnega nakupa ali nakupa ukradenega blaga.
Sodišče Je obsodilo Silvana Perisuttija na 15 mesecev zapora, Silvana Jurissevicha na 10 mesecev ker so jima dokazali, da sta ona izvršila vlome.
Francesca Vocija, ki je mladeničema pomagal razprodati ukradeno blago pa je sodišče obsodilo na 3 mesece ječe. Solo-perto, ki je kot starinar kupil nekaj blaga, je dobil 9 mesecev
čakala je na pokojnino pa si je zlomila nogo
Včeraj opoldne so z avtom RK pripeljali v bolnico 67rlet-no Mario Mocchiutti vd. Luis iz Ul. Molfno a vapore 3 in jo sprejeli na ortoi»edski oddelek. Zdravniki so j| ugotovili zlom desnega zaipestja. zaradi česar se bo morala zdraviti okoli 30 dni.
lo), je morala uprava bolnišnice v poznejših letih poskrbeti, da se je število razpoložljivih postelj zvišalo. Tako je sedaj na razpolago v glavni bolnišnici 1600 postelj. Vse postelje navadno niso zasedene, ker se namreč tudi število bolnikov viša in niža. V zimskih mesecih, ko so j ceste bolj nevarne, je prav gotovo> najbolj zaseden or-tepedični oddelek, katerem-u pa, zaradi naraščanja števila cestnih nesreč, tudi v drugih mesecih ne primanjkuje «klientov». Iz podatkov občinskega stati, stičnega urada je razvidne, da je bilo v začetku oktobra preteklega leta v glavni bolnišnici 620 moških in 670 žensk — skupno torej 1290 bolnikov. V istem mesecu je bile v glavno bolnišnico sprejetih 895 moških in 1054 žensk, ki so prišlj tudi iz drugih občin 'in iz drugih bolnišnic. Seveda je medtem zapustilo tudi določeno število bolnikov glavno bolnišnico, oziroma sc- odšli na zdravljenje v druga zdravilišča. Taiko je zapustilo v oktobru preteklega leta glavno bolnišnico 917 moških in 1031 žensk. Ob kencu meseca je bilo število bolnikov le za malenkost višje, kot cb začetku in sicer je znašalo 1296 bolnikov.
Pomožna bolnišnica pri Sv. Ivanu razpolaga z 267 posteljami ter je imela v lanskem oktobru 216 bolnikov, od katerih 132 moških in 84 žensk. Število ob koncu meseca je bilo nekoliko višje ter je znašalo 223 bel. nikov.
Povečana in preurejena je bila bolnišnica za pljučno bol. ne pri Magdaleni, kjer je sedaj prostora za 542 postelj. V oktobru je bilo v tej bolnišnici 341 bolnikov; ob koncu meseca jč bilo število nekoliko višje in sicer je znašalo 350 bolnikov.
Tudi otroška klinika razpolaga s 100 posteljami, ki pa v pre. teklem oktobru niso bile vse zasedene. Bilo je 88 bolnikov ter se je y teku meseca to število zmanjšalo še za enega bol. nika.
Velika je tržaška umobolnica, v katert je prostora, za 965 bol. nikov. število bolnikov se tudi v tej bolnišnici, kot druged precej izpreminja.'V začetku oktobra je bilo na primer 949, ob koncu istega meseca pa 944. Neurološki sanatorij ima svoja poslopja prav tako pri Sv. Ivanu; prostora ima l« za 40 po. steij, ki so po navadi vedno za. sediene, večkrat jih celo primanjkuje. Zato je bila že nekajkrat postavljena zahteva, da
bi se ta sanatorij povečal . tako prilagodil današnjim r
likair'	..	bol
V bolnišnic; za kronične.-^, nike so predvsem starejši jjj.
je, ki bolujejo zg neCZLLsiop' vimi boleznimi. V istem P; ju ima svoje oddelke
tet
nišnica za otroke, ki
Jeli bolezen encefalitis. s
Z avtobusa pod avto
O k o
BIlwal„„. razpola'"Va obe bolnišnici ^ 594 posteljami ter sta od koncu oktobra 514 bctn«e- - j; tega 16 otrok, ki so Pre' nfe-težko otroško bolezen "
talitis.	j).
Zdravniški pedagosk’.'jjjov
tut ima prostora za 44 b*] ter je vedno skoraj zaseden; ob koncu prele. oktobra je imel 43 bolni*0 Zares vzorno urejen3 ie ška bolnišnica «Burlo U p p. le*, kjer je prostora za trok. Število bolnikov je nled precej visoko, saj otreci v vseh letnih časih oncil nalezljive bolezni. Qb . v t*> oktobra je bilo na prim*1 bolnišnici 410 otrok	vr
Med sanatoriji, ki so ^P°^in-čini le za bolnike, ki iLjveČl1 plačajo zdravljenje, je 'Lola*8 tržaški sanatorij, ki ,ra“T pjiif s 45 posteljami; takoj
pride kirurški sanatorij
z 39 posteljami, nato *ru^iii. poliklinika s 33 F «Igea» z 32 pestrimi _cftč klinika «S. Giusto* s 1 ljami.
Kot vidimo je v vseh rricah in sanatorijih ’ prostora za 4767 boln«^,!« preteklem oktobru je Lien1; število bolnikov v on;,u 408'; bolnišnicah in sanatorijih. yd to se pravi nekoliko m® ^ je pa bilo ra'zpoložlt,vl. pif Največje pomanjkanj w miV
stih mest je
v bol^
vedno
m
nicah, kjer imajo d°^hcln*^ bolniških blagajn ter _ za katere plačuje občin
Filobus št. 5 v To
Vče.rai dopoldne se j® '(fl.F, št. 5 zaletel na krifoK Filzi in Ul. Valdinvo vniK. N lino, ki ga je vozil >a adi ^ letni Giuseppe Tos°- .^biisa- \ nadnega obstanka 1 . t ps®ti potnik Pietro Cer;«S'Dd« na tla in ker je toflL bolečine v nogi, so	bv	,.
RK pripeljali v bo^irvein %■ jeli so ga na ortoped5 J«., delku, kajti zdravnik’
tovili. da si jePr* j?, po vt>il desno nogo. Ozd«v	„j
do 50 dnevih. J‘'"bUko J* poškodovan, n^d^^-rask8 polino le nekoliko
Ko je hotel 14-letni Aldo Pic-chleri iz Ul. Baiamontl 9 prekoračiti cesto pred svojim stanovanjem, je izza avtobusa, s katerega je pravkar izstopil, privozil osebni avto in Picchie-rija podrl na tla. Šofer »Ardee*, 40-letni Lionello De Marchi iz Skednja 37, je ponesrečenca takoj naložil na avto in ga pripeljal v splošno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem 1 oddelku. Zdravniki so mu ugo-1 tovili zlom desne noge, zaradi česar se bo moral zdraviti od 1 40 do 60 dni.	I
jniltoif-
S jjotrtim srcem naznanjamo vsem .^jTLfaj Pu prijateljem in znancem žalostno vest da je giplh kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu v naš ljubljeni soprog in oče	—g
ANTON POROPA"
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Pj gt,
3. t. m. ob 14.30 iz hiše žalosti Ulica Vald	j^i
Žalujoča soproga Marija. J>‘n l^uk Silvia, zet Mari«, v®
ostalo sorodstvo
Trst. dne 2. marca 1952.
tAKE
KYOG,i
LAKE 1 ALBERT
1 LAKE / KILEMBE i;C£ORC£ •
rLAKE \ G
edward>-~
k. ■ ii,Hi ■
n '*■ i| ■
11; illliiii!iiiillijiii|
lij! I lil 1 (j +
j _	Ji«.
Tineti', AuaJfay Ju* x*Jtij*
GIBANJA ITALIJANSKIH
za
»turNI DOM
^Kulh.rn j	fda 10°°' StarC °Skar 300> Vu§a
p%«vali	m	v	Tritu	so	Jatina	500,	Urdih	Janko	250,
Griian^- T •	I	Doles • Pina 500, Gerdol 250.
"kij V J , 5lp 000 lir. Suš-1 Sancin. Marčel 500, Pisk Fani-. ‘Cesiav fino	m.,_	ca 359^ sancjn pavia 500, Cu-
% 5& teSlav 60°- Ri°s;a Ma-sutta raus Eeon 100, Gne-
J* 500 f * !°°’ Jerkič EmiIi" •baaii. » a Boi?°m.ir 500, JožL L i!ri° 50°' Petrovič Slcrlav^ J,GrUden Po^ka 500, lija 500 W 50°' Vecchiet Ju. Jožko boo lSIavko 100°' Ceh Cfenšek Raa E°ldiJ 500>
^ IMn *u° 100°- Perc° Ra‘ Sams. Fabian, Luciano 1000,
600, L?°go„500. Udovič Vera
^ravkr iL«ranc 3000- Vol5ič % r. 1000' EuPinc Stanko
Bolč'č Mifr^k Marija 50tf’ Lja 1000 r, -000' Pečar Eroi-Krali »°t G„lazar Franc 600, ca J50, Mrakovčič Na-
nja Ljubo 350, Ščuka Anica 350, Kariž Vladimir 400, Grgič Boris 400, Ražem Danilo 450, Sancin Angela 500, Maver Darko 450, Škerlj Ciril 350, Prinčič Sonja 500, Zadel Anton. 500, Kolerič Josip 500, Merlak Srečko 600.
Cisti dobiček iz prodaje namiznih in stenskih koledarjev Kulturnega doma znaša obračun) 74.780 lir.
Skupno	106.030	lir
Prejšnji znesek 6.658.925 lir
Od tistega dne, ko je Moskva javno napovedala vojno novi Jugoslaviji, se svetovno javno mnenje vedno bolj približuje stvarni oceni dejanskih ciljev sovjetske zunanje politike. Proces razčiščevanja pojmov glede
osnovnih	značilnosti	te politike	.	_________ ___________
,	-	, ,	,	, x j	da se morda osnovne znacilno-
je danes	ze tako daleč, da je
sedanjim	voditeljem	Sovjetske
D E LAVCEV
Skupaj
6.764.835 lir
zveze, vedno teže izrabljati delavska gibanja v drugih drža vah za vsakdanje potrebe nji hove politike. Ce ne bi razpolagali tudi z drugačnimi podatki, bi v potrdilo te okoliščine zadostovalo tudi dejstvo, da kominformistične stranke v drugih deželah izgubljajo postopno svoj vpliv na javno življenje v .svojih deželah in da so se morale v nekaterih deželah skrčiti na sicer velik, a omejen aparat plačanih funkcionarjev, ki jih vzdržuje v glavnem sovjetski državni proračun.
Temu postopnemu razpadanju sta v Evropi izjema le francoska in italijanska kominformi-
sti njune splošne politične lini-: je v bistvu razlikujejo od li- j
nije ostalih kominformističnih. strank, ampak izključno okoli- j ščini, da se ti dve državi — zlasti pa Italija — nahajata v zelo težki gospodarski krizi. Pri Italiji gre še za nesorazmernost gospodarskega in splošno kulturnega razvoja .med severnim in južnim delom dežele Veren odraz teh gospodarskih nasprotij je tudi politični položaj dežele, ki ima še to nesrečo, da ima v svoji sredi osrednje ustanove katoliške 1 cerkve, ki s svojo finančno moč- j jo posredno in neposredno vpli-j vajo na razvoj italijanskega gospodarstva, in s tem posredno
stična stranka. Razmeroma mo- j na celoten političen ustroj to čan vpliv, ki ga ti dve stranki | usmerjenost italijanske države, imata, pa ni pripisati dejstvu,] Vse to povzroča, da je Ita-
Konferenca za konferenco...
V Lizboni Je zasedal
severnoatlantski obrambni svet
kaj daJ?°rii i« bilo pred ne-I^antskpoi za*edanje severno-‘ ša sesti,1 obrambnega sveta, 111 in ohrJ >?'10 zuuanji, finanč-T" Podnilfj ni ministri držav avzočih ; j^aniskega pakta. *at0v v? Je’ bilo kar 650 dele-akih 'drk50 zastopali 14 evrop-?**«lanhi * P. Z°A; pri tem stopnilri n £lli Prvič navzoči S°vjP! Grčije jn Turčije. w. a zveza je s svojo
Valdo Magnani.
B1*naniem zasedanju Severnoatlantske obrambne zveze; Les ter Pearson (Kanada) in dr. Costa Leite (Portugalska).
sv^fočii^^rialistično politiko
fSfl^6Va l'3klenllev atlanl' iS? Črža!,a' «• so ga mteresi-
čai v vSlPodpisale 4. aprila
5, h svet , Hgtonu. Ni čudno,
<5^ z^cije ®v®rno-atIantske
štabni JlfjPrej organiziral
V v«® ht=°r- ki se le.se3tal
v septembru v
3Sr,*0da politični pro-vedno občutnejše so’^1 Sz '7e to v nega miru od ciu „sPe5iiim njenih satelitov, tl^, veta v notranjo organiza-trp,ce atUnt ^ni meri. da so zasn6riSke?a Pnkta že na ?tl	.......
It-^lte^^ovile stalni svet Ssrje, bilo m5porazuma. Le ta-toLlabko *?°*°če. da je ta or-^eval politične in Žh»° bob ,Probleme, ki so se
bčto 6® zaS?Ičili- Toda ko 80
p* & ^ v L^J-' bačru skUpn‘ konkretne
ko Prepfii,.. obrambo,
6ax.!rt'enr.„- čila Francij
konkretne ukre-
je te
dol?čmaknfju. V Lond.onu
baČH^bovšni^3 Erancija s ta-sPeh t5rn' s It- .01 ■ Echumanovim ib ali tji. n® so Francozi pr»*Sp°dar*k,?re z vojaškega ?'ia.	-	.Področje.
V>ka. l&IJa' ItaIi3a’ Ni'
dsčrt -s°	.	in Luksem-
!:radc1j?at?ko
ta,
- , K) (»v.'.'1','4 ill LfUASCUl*
n ga	Schumanov
kkla!_,0riščai J izvajajo, skup-H itfske vir« Premogovne in klifvečaj0 delajo na tem, nižje Pcre°’zvodnjo in do-
7 2ar °ba po	Premogu	In
h«.,	S .em prvem uspe-
b	,,r?v je nastala v
kih ni*?.1® sv«f la. napetost, ki
Po tem političnem uspehu selce v»Lizboni. Uvod za to zaje pokazalo, da je treba dati I sedanje je pomenil sestanek zunanjih ministrov v Londonu, na
**1 D- C1*«	. ““pctvai, m
•* v_lšek v do^od-. ^okin? Se pre^ v ±’r^n-sBotnl; ča ai' vse to je dalo ’Voho.na 8Crož Sovjetska zveza j Žl}^	udl svetovno
VvP>Sleaanle,Vropsko si’
- ,0De J bi jjiia obram-
Mtv^ijo. xč^e Pritegniti tu-uL kt0 tem^ l-ik Pred od-
irirt, °Viti H T10 oborožiti in ijl*čil0 irij0 p«zko oborožitve-
iboh^bice 2 1 Postaviti voj-
lS>ov°atiNe#VVe "o 'hv vc4toelk°v, ki fmkfRa r"
..r
$l-ki
i«s,*stal
11
0 e
i
VKlj4Prej®ll skuv Rrus,iu.
k>SS ■A*
beblja ^er. ^Poveljeval ™k0 -
na so-
obrambi Evrope še posebno gospodarsko podlago. Oborožitev je namreč neugodno vplivala na gospodarstvo držav, članic atlantskega pakta. Evropske za-padne države so se pritoževale proti prevelikim finančnim bremenom, združenim z oborožitvijo, in so od ZDA zahtevale, da prevzame^ večje obveznosti ali pa naj evropskim državam dovolijo daljši ’ rok za izvedbo oborožitvenega načrta. S tem so se ZDA zavarovale proti navadi nekaterih evropskih držav, ki so za vsako politično uslugo zahtevale od ZDA protiuslugo v tem, da jim morajo dobaviti več orožja in jim priskočiti tudi finančno na pomoč.
Tako je prišlo do zasedanja članic atlantskega pakta v Ot-tawi v septembru 1951. Gen. Eisenhovver je medtem pripravil vojaški načrt in določil za vsako državo poseben oborožitveni načrt. Tedaj so nekatere države protestirale proti določenim oborožitvenim kvotam in ta odpor proti Eisenhowerje-vemu predlogu je bil tako velik. da se je skliceval nanj v debatah pred Organizacijo Združenih narodov celo Višinski, ter ga imenoval «ottawski upor«. To je d&lo povod, da so v Ottawi izbrali poseben odbor. ki je določil, da morajo posamezne države svoje oborožitvene načrte prilagoditi svoji gospodarski zmogljivosti. V Ot-tawi so sprejeli za nove članice atlantskega sporazuma Grčijo in Turčijo. Prej so morali pomiriti Dansko, ki se je upirala razširitvi njenih zavezniških dolžnosti, kj izvirajo iz pogodbe.
Toda Nemci ali.bolje njihova uradna politika, se niso zadovoljili s tem. da bodo sodelovali v evropski vojski in izpolnjevali samo povelja, hoteli so priti tudi v atlantsko zvezo. Adenauer zasleduje pač isto zunanjo politiko kot jo je zasledoval po prvi svetovni vojni’ tedanji zunanji minister Strese-mann, ko je hotel za vsako ceno, da postane Nemčija članica Lige narodov in da doseže s tem popolno enakopravnost z ostalimi evropskimi državami. Iz nekako pasivnega hoče priti Nemčija tudi danes v aktivni položaj ter soodločati!
Kot prvi mejnik k temu cilju je veljal predlog, ki so ga članice pakta obravnavale na zasedanju novembra meseca v Rimu, ko je šlo za vključitev evropske vojske, ali kot jo tudi imenujejo — evropske obrambne skupnosti v severnoatlantski sporazum. To pot so protestirale države Beneluksa; hkrati sta stališče Francije in okolnost. da načrti za evropsko vojsko še niso bili izdelani, pripomogli k temu, da v Rimu o tem vprašanju niso sprejeli dokončnih sklepov. Saj je še vsem v spominu, da članice pakta niso uspele niti v toliko, da bi se sporazumele glede priporočila vojaškega odbora za standardizacijo pušk in da niti Churchill pri svojem zadnjem obisku v Washtogtonu ni hotel v tem vprašanju, v katerem gre za najnovelšo angleško iznajdbo,
popustiti. Ti
ako smp prišli do konferen-
katerem je bil deloma navzoč tudi Adenauer. Kot grožnja nad lizbonsko konferenco je že vna-
vo pot. Neoizolacionisti napadajo mednarodno konferenco za dodelitev surovin in vprašujejo vlado, zakaj dopušča, da prejemajo ZDA premajhna nakazila surovin za svojo industrijo, kar
prej visela debata v francoskem | povzroča brezposelnost. V res-
in nemškem parlamentu, kjer smo spoznali, da zbornice nočejo slediti svojim vladam. Sele ko so ZDA dale razumeti, da so odločene skleniti z Nemčijo direkten sporazum (kakor ga nameravajo verjetno skleniti tudi s Španijo) ali pa da se umaknejo iz Evrope, so poslanci popustili in Francozi pristali na oborožitev Nemčije, Nemci pa na sodelovanje v evropski vojski.
Nezaupanje med Francijo in Nemčijo pomeni v vsakem pogledu udarec za evropsko enotnost in v ZDA računajo tudi s tem, da bodo v Parizu, če pride do padca Faurove vlade in do vstopa socialistov v novo vlado, skušali zavleči oborožitev Zapadne Nemčije s tem, da se bodo prej hoteli pogajati glede razorožitvenih predlogov, ki jih je stavila — seveda kot manever — Sovjet-
elro 7VP7a
Po drugi strani očita ameriški tisk svoji vladi, da je njena zunanja politika odpovedala, ker ni znala izgladiti trenj med nasprotujočimi si narodi stare-
nici je treba pripisati brezposelnost samo preusmeritvi mirovne v vojno industrijo. Zato je mogoče, da bodo razni republikanski senatorji, kot n. pr. Ferguson. zahtevali, da morajo ZDA zmanjšati izvoz lastnih surovin ta znižati nakupe v evropskih državah, ki jih je vlada za to leto določila na visoko vsoto 600 milijonov dolarjev v namenu, da pomaga evropskim zaveznikom s tujimi devizami. Izolacionisti zahtevajo nadalje, da ZDA ne smejo dajati naročil v inozemstvo, če jih lahko izvrši' domača industrija. K sreči prejemajo ZDA velike količine nikija, tako da strokovnjaki za dodelitev surovin Američanom, ki dajejo med drugim zlasti žveplo, lahko rečejo, da pomeni njihove konferenca za surovine nekako «do ut des» ali «give and take« konferenco, od katere imajo koristi tudi ZDA.
Iz najnovejših poročil smo uvideli, da je konferenca v Lizboni kljub nezaupanju in pesimističnemu opazovanju dosegla uspehe ter pripomogla do ev-
ga sveta ter jih spraviti na pra- ropske edinosti.
lija — če izvzamemo Sovjetsko zvezo — tista evropska dežela, kjer so socialne razlike največje in najodumejše:	najhujša
revščina se dotika največjega in najnesramnejšega razkošja.
Vsa ta gospodarska to socialna protislovja se nujno odražajo tudi v italijanskem javnem življenju. Italijanska bur-žoazija, čigar revolucionarna slabost m šibk-st se more primerjati le z moralno gnilobo španske buržoazije, je prišla zadnja na kapitalistično pozor-nico, in njeno politično dejavnost je vedno označevala organska slabost, kompromisarstvo In državno parazitstvo. Po medenih letih po fašizmu, se je italijanska buržoazija spečala s Krščansko demokracijo in izročila Vatikanu obrambo svojih razrednih koristi.
Tako se je zgodilo, da so danes ključne postojanke italijanskega javnega življenja v rokah stranke, ki. ne skriva svoje težnje podrediti vse in vsakogar osnovnim interesom Vatikana in njegove politike.
Nekdaj razmeroma zelo močna socialistična stranka je danes na tleh; razcepljena na razne stranke in strančice, v večni polemild med seboj, na neizmerno veselje italijanske reakcije. Razmeroma močna italijanska Socialistična stranka pod Nennijevim vodstvom, se je popolnoma udinjala kominformi-zaradi tega ne moremo vpč prištevati k socialističnim silam. Sociahjo-demo-“kratska stranka pod vodstvom Saragata (odnosno Romite) si sama ni na jasnem, kaj hoče, in niha’ zdaj na levo zdaj na desno, brez jasne politične perspektive. V glavnem služi De Gasperijevi vladi za demokratični argument, opravičilo ih omat njegovega klerikalnega režima.
Pomanjkanje samostojnega in neodvisnega socialističnega gibanja v Italiji, povzroča vedno večjo koncentracijo vseh konservativnih, reakcionarnih in izrazito fašističnih sil pod okriljem demokrščanske stranke in njen postopen razvoj v desno. Ta razvoj v desno je hkrati posledica obstoja razmeroma močne kominformistične pete kolone, z dokaj močnim priveskom kominformističnih socialistov, kar lajša posel reakcionarnim krogom v demokrščanski stranki v njenih protiljudskih in protidemokratičnih težnjah.
V takih političnih okoliščinah se je v italijanskem javnem življenju — na pobudo dveh bivših kominformističnih poslancev in partizanskih voditeljev, Magnanija in Cucchija — pojavilo Gibanje italijanskih delavcev, ki skuša izpolniti vrzel y. italijanskem političnem
| življenju s povezarrjem vseh
I resničnih in iskrenih socialistič-| nih sil v enotno, samostojno in : neodvisno socialistično stranko italijanskega delovnega ljudstva.
V notranji politiki vodi Gibanje italijanskih delavcev, bodisi na množičnih .sestankih in javnih zborovanjih bodisi s strani svojega tedenskega glasila «Risorgimento Socialista«, ostro borbo proti birokratiziranim vodstvom socialno demokratske ter Nennijeve socialistične stranke in komimformi-stov, ki s svojim hlapčevanjem De Gasperijevemu režimu na eni strani, s podreditvijo zahtevam iz Moskve na drugi stra hi, onemogočajo združitev vseh pozitivnih socialističnih sil, kar predstavlja osnovni življenjski cilj vsega italijanskega ljudstva in hkrati edino pot, ki more voditi k utrjevanju in poglabljanju italijanske demokracije in ki more preprečiti zmago najreakcionamejših krogov in s tem odkrit prehod na pozicije klerikalizma in novega fašizma v Italiji.
V zunanji politiki se Gibanje italijanskih delavcev poteguje za neodvisnost in nevtralnost Italije med obema svetovnima blokoma in zavrača z isto ostrino tako De Gasperijevo podreditev zahodnim velesilam, kakor Togliattijevo podreditev Moskvi. Ne nasprotuje sicer oborožitvi Italije, a smatra, da mora 'meti izključno obrambni značaj in biti naperjena predvsem proti morebitnemu napadalcu.
Osnova pri tem gibanju pa je zahteva, da mora biti enotno socialistično gibanje neodvisno. Neodvisnost socialističnega gibanja se kaže predvsem v tem, da se v svoji politični dejavnoti ravna izključno po zahtevah delovnega ljudstva in po njegovih osnovnih koristih, da brani in pospešuje demokratizacijo v javnem in notranjepolitičnem življenju socialističnega gibanja samega, in da se odločno bori proti političnemu monopolu strankarske birokracije, ki skuša svojemu članstvu in delavskim strokovnim organizacijam vsiliti politiko, ki dd-govarja. interesom, te birokracije, nikakor pa interesom vsega delovnega ljudstva..
Tudi po teh pičlih podatkih mora biti vsakomur jasen pomen in važnost tega gibanja. Gre dejansko za prepoiod italijanskega socializma, in če nismo povsem obupali nad možnostjo razvoja italijanske demokracije, je ta razvoj mogoč le na osnovah in v smeri, kf jo tako preprosto, prepričljivo in razumljivo razglaša Gibanje italijanskih delavcev. Razveseljivo je pri tem dejstvo, da se
to gibanje širi in organizacijsko utrjuje m da ima mnogo tihih pristašev med članstvom Socialno demokratske stranke, med Nennijevimi socialisti in med kominformisti. Posreden dokaz za to postopno organizacijsko utrjevanje Gibanja italijanskih delavcev imamo tudi v najnovejši taktiki komlnformi-stov, ki ob priliki vsakega javnega zborovanja tega gibanja pozivajo, sicer brez uspeha, svoje članstvo in ostalo delavstvo, naj preprečijo zborovanja tudi s silo, če ne gre drugače. Pri tem *e kominformisti obračajo celo na pristojne oblasti, pozi-vajoč jih, naj one preprečijo taka zborovanja, češ da bodo same nosile odgovornost za vse, kar tol se utegnilo zgoditi!
Vsi kominformistični poskusi pa ne bodo mogli preprečiti uspeha gibanja, ki temelji na tako zdravih osnovah; najmanj pa nasilje, ki more računati na trenuten uspeh le y tistih deželah, kjer razpolagajo kominformisti z vsemi sredstvi državnega aparata.
D. H.
Slike o nedavnih nemirih v Egiptu; zgoraj skoraj biblijska scena — če bi poteg velbloda ne bilo težkih strojnic; v sredi pogled na razrušene stavbe v naj lepšem predelu Kaira; spodaj levo — vojaška patrulja, ujetniki, ranjenci.
Sudan bo o bodoči
sam
obliki
odločal
države
CE NOŠI KRALJ FARUK NASLOV „VLADAR EGIPTA IN SUDANA", SE S TEM SUDANSKO VPRAŠANJE ŠE NE £0 PREJUDICIRALO V EGIPČANSKO KORIST
A Ido Cucchi.
Ne smemo misliti, da so s padcem wafdistične stranke v Egiptu in z novim političnim kurzom Ali Maherja že odstranjene vse težkoče. Vse kaže na to, da ne moremo pričakovati, da bodo Egipčani opustili svoje osnovne zahteve, dokler imajo v zbornici večino wafdisti. Zato je Ali Mahar, da si zagotovi njihovo podporo, izjavil, da bo nadaljeval smer zunanje politike prejšnje vlade/ Celo prejšnja opozicija si ne upa kreniti od politike wafdistov, ker se boji, da jo bodo drugače razvpili za izdajalko naroda.
Vel. Britaniji lahko verjamemo, da si želi sporazuma z Egiptom, ker bi se s tem rešila velikih izdatkov za vzdrževanje svojih vojaških sil. Zato se tudi izogiba vsemu, kar bi spravilo Mslierjevb vlado v zadrego; Anglež; se zavedajo, da bi nastale nove zmešnjave, ča bi Vafdisti odklonili vladi svojo pomoč. Iz tega razloga bo sedanja egiptovska vlada opustila preiskavo o nemirih z dne 26. januarja, čeprav je samo ta dan izgubilo življenje ali bij o težko ranjenih nad 100 oseb in bilo v središču Kaira požganih 217 najlepših poslopij.
Med stališčem Anglije, kj se glede Sueškega prekopa sklicuje na to, da je njegova obramba zaradi sovjetske nevernosti v interesu vsega Zapada in za htevo egipčanske vlade, da se morajo Angleži umakniti iz Egipta, je veliko nasprotje. Isto velja glede egiptovske zahteve, da je treba ohraniti enotnost nilske doline in jo združili pod žezlom kralja1 Faruka.
Nahas paša je v pogajanjih z angleško vlado zahteval, da se mora britanska posadka u-makniti iz kanalske cone, dopustil pa je Angležem pravico, naj bi v primeru, če bi bil Egipt ogrožen od Sovjetske zveze, smeli s svojimi četami zasesti kanalsko cono. Vel. Britanija je temu ugovarjala, da je nemogoče improvizirati obrambo kanala in jo organizirati tako, da bi bila sposobna za uspešno borbo.
Pogajanja z novo vlado se bodo sukala na isti liniji; Egipčani nočejo imeti angleških čet na svojem ozemlju, želijo pa, naj bi jim Zapad pomagal pri oborožitvi in jih usposobil.
Moderni	načini	kolonia
Zapadne države, ki so si že v prejšnjih stoletjih osvojile kolonije, niso prišle tja, da bi širile <fkrst častni i slobodu zlatnu« ampak v glavnem aili morda samo za to, da so nove dežele in njihove narode gospodarsko, izkoriščale. S kolonialno politiko gospodarskega in socialnega dviganja domačega prebivalstva so začele komaj pred nekaj desetletji. Tudi tega ne bi storile iz lastnega nagiba, toda domačini so politično doraščali, kulturno dozorevali in začeli terjati svoje pravioe; glede na tp so bile zapadne države prisiljene, da pokažejo vsaj nekaj uspehov svoje kolonialne politike. Pri tem jih je po prvi vojni deloma nadzirala Zveza narodov in po drugi vojni OZN.
Čeprav je resnica, da bi se domači narodi morda še stoletja ne dvignili iz svoje letargije in zaostalosti, če ne bi bili prišli v stik z Evropejci, morajo kolonialne države vseeno priznati, da so bile za svoje delo več kot dobro poplačane.
V naslednjem prinašamo članek o gospodarskem napredku bližnjega Vzhoda, ki je v i®16" resni sferi Angležev. Ker je V teh pokrajinah pesek, so se angleški strokovnjaki vrgli z vso silo na namakalne naprave.
Za gospodarski vzpon srednjega Vzhoda je najboljši primer izkoriščanje Nila, katerega tok urejajo nasipi In jezovi, tako da je danes Nilska dolina trikrat plodnejša kot
prej. Angleški inženirji izvaja-1 ve Owen in tako povečal vod-1 tovskega to znaten del sudan-jo načrt velikega jeza. ki bo v ne zaloge jezera. Po dokonča- skega področja, kar bo zelo po-
Ugandi blizu severnega izliva ni delih bodo s to vodo lahko večalo rodovitnost te zemlje, jezera Viktorija zajezil slapo-1 namakali okoli 400.000 ha egip-1 Ta veliki jez ne bo le reguliral
Pregled vodovodne mrež« Južnega Nila: a) je« in elektrarna, ki izkorišča vodno silo slapa Owen. b) tkalnica, ki Jo sedaj gradijo, c) topilnica bakra in kobalta, za katero Je že izdelan načrt, d) tovarna cementa, ki bo v kratkem končana, e) Jeklarna to livarna, za katero so že zgotovili načrt f) rudokop (v načrtu), g) rudnik bakra ta kobalta
toka Nila, ampak bo oskrboval z vodno silo tudi elektrarno, ki jo bodo zgradili. Tako bodo v tem predelu Ugande pospešili industrijo, ki bp skupno s kmetijstvom spremenila sedanjo puščavo v bogato deželo to izboljšala življenjske razmere prebivalstva.
V Sudanu' je velika 'mreža umetnih namakalnih vodovodov «Gezira» močno pripomogla k razvoju kmetijstva v po-lo-ajinah med Modrim to Belim Nilom. Ta vodna mreža namaka 400.000 ha zemlje. L. 1925 so pri naselju Sannar dogradili glavni jez vodnega sestava «Gezira». Ta načrt je omogočil pridelovanje bombaža, ki ga Egipčani lahko vsak čas vnovčijo, omogočil pa je tudi hrano v krajih, kjer je nekoč v letih suše terjala lakota svoje žrtve.
Tudi v Iraku, kjer se preživlja 80 odst. prebivalstva s kmetijstvom. so angleška podjetja izdelali a načrte za regulacijo Evfrata in Tigrisa, izsušujejo obrežje in vzdržujejo rečne nasipe ter sesalne naprave za namakanje zemljišč.
Enako potrebuje jordanska vlada inozemsko tehnično in denarno pomoč, ker domače kmetijstvo ne more prehraniti vsega prebivalstva to še 450.000 arabskih beguncev iz Palestine. Angleži so tu s svojimi strokovnjaki organizirali tudi načrtno uničevanje kobilic, da bi * tem pripomogli k razvoju kmetijstva na Bližnjem vzhodu
da- bi oni sami prevzeli obrambo Sueza. Angleži se zlasti po neuspehih egiptovske vojske v vojni z Zidi na takšno obrambo ne zanesejo. Poleg tega so Egipčani še vedno v sporu z Izraelom, kar bi pomenilo, da Anglija oborožuje državo, ki lahko danes ali jutri napade sosedo, naklonjeno Zapadu.
Težko si je misliti, da bo prišlo med Egiptom in Vel. Britanijo do kompromisa glede Sueškega prekopa; prav tako je videti rešitev sudanskega vprašanja skoro nemogoča. Danes je pojem «suda«ski kralj« vnesem v egiptovsko ustavo in Egipt zahteva nadzorstvo nad sudansko zunanjo politiko, vojsko in financami. Anglija je dala Sudancem že večkrat zagotovilo, da se bodo lahko po-služUj napela, jj arr^od ločbe narodov ih/zato že ' zaradi- svojega ugleda med črnimi plemeni nč, .sme-papravKj' koraka nazaj. Egiptovski ugovor o nedeljivi enotnosti nilske doline je za Angleže le «pravna konstrukcija«. kakor je za Egipčane angleški predlog, naj bi zainteresirane države (ZDA, Anglija, Francija. Egipt in Turčija) vključile obrambo kanala pod poveljstvo bližnjega Vzhoda navaden manever, da bi Angleži pod to pretvezo ostali še nadalje v Egiptu.
Po nastopu Ali Maherjeve vlade je nastopilo pomirjemje v Egiptu in tudi v odnosih do Vel. Britanije. V Kairu se oči-vidno zavedajo, da je bolje, kakor je dejal zunanji minister Eden, da dosežeta obe državi sporazum in pri tem položaju nastopata složno. Na zadnjem zasedanju OZN v Parizu smo bili priča novi fazi boja, ki ga vodijo Egipčani že 3000 let. da bi zagospodarili nad Sudanom z njegovimi 7 milijoni prebivalcev in nad njegovim gospodarstvom. Egipčani se sklicujejo na dozdevne pravice, ki se' gajo nazaj do Faraonov in njihovih pohodfiv na sudanska zlatonoana polja. Danes zatrjujejo celo to. da stoji za njimi večina sudanskega prebivalstva.
V Kairu dobro vedo, da je v zadnjih 20 letih v Sudanu zelo napredovalo pridelovanje bombaža, ki je pripomoglo k procvitu gospodarstva. Sudanska vlada je leta 1916 začela izvajati namakalni načrt, pomočjo katerega so postale plodne bombažne plantaže v srednjih predelih Sudana; njihov letošnji pridelek je vrgel 50 milijonov funtov, torej 30 milijonov več kot lani. Cene bombaža, ki so 8 do lOkrat višje kot pred vojno, so prinesle deželi tako bogastvo, da opazimo povsod znake obnove to napredka.
V Sudanu, ki se razteza skoro 2000 km ob gornjem Nilu do Ugande, uvajajo v zadnjih letih nove tehnične načine v poljedelstvu in pridelovanju bombaža. Ta dežela je zemlja Arabcev in črncev — Nubijcev ter drugih mešanih plemen; zemlja poganov, kristjanov in mohamedancev. V Sudanu je ozračje napeto in nikjer ni vi-
Vodovodne naprave na Srednjem vzhodu: črpalke z vso tehnično opremo
deti znakov za popuščanje. Sprva so bili znaki, da sta stranka Umma in fronta neodvisnosti naklonjeni nadaljevanju angleške pomoči; naenkrat sta se izjavili za popolno neodvisnost. Že 15. decembra 1950 se je v zakonodajni skupščini večina neodvisnih izrekla za avtonomijo Sudana. Ko pa je Egipt odpovedal nedavno angleško egiptovsko pogodbo o kondominiju, je skupina neodvisnih ponovno objavila razglas, s katerim zahteva takojšnjo neodvisnost Sudana.
Vel. Britanija se je že z raznimi izjavami zunanjega ministra Bevina in vladnega predsednika Attleeja obvezala, da ne bo dovolila glede položaja Sudana brez privoljenja domačega prebivalstva nobenih sprememb. Ce bo prišlo do spremembe, 1» prišla v prilog neodvisnost Sudana.
V Khartumu vseeno mislijo, da bi se 4 milijone mahdistov. ki jih podpirajo Umma to fronta neodvisnih zadovoljili s tem. da bi Anglija za določeno dobo podaljšala svoje sodelovanje ta svojo pomoč v korist Sudana. Nasprotno pa nočeta Umma in fronta neodvisnih ničesar slišati o Egiptu. Tudi potem ko je kairska vlada odpovedala pogodbo z Anglijo, so glavni sudanski politični predstavniki izjavili, 'da Sudanci ne bodo dovolili, da bi se vmešavali Egipčani v njihove zadeve, da sudanski narod vztraja pri svoji suverenosti, po kateri ima le on pravico odločati o bodoči oblik; sudanske vlade.
Umma. (domovinska stranka) in fronta neodvisnosti, ki sta tudi predstavnici nekdanjega Mahdijevega gibanja, razpolagata v zakonodajni skupščini s krepko večino. Obe stranki vidita v 70-letnermu Savel Abdur-Rahmanu, sinu Mahdija, bodočega kralja neodvisne sudanske države. Tema strankama stoji nasproti stranka Ashigga (bratje krvi), ki se zavzema za egiptovsko kontrolo nad deželo. Važno je tudi, da so vsa plemena, ki živijo na področju Južnega Nila med Kongom in Abesinijo za neodvisnost Suda-. na ali pa za nadaljevanje sedanje uprave.
Angleži prepuščajo medtem upravo dežele, ki je bila prvotno samo v njihovih rokah, domačinom. Šejki, plemenski po1-glavarji, in šolani Sudanci zavzemajo že od časa po prvi svetovni vojni važna upravna mesta. Danes vodijo upravo domačini žs v centralnih uradih.
L. 1944 je bil ustanovljen posvetovalni svet to 1. 1948 je prejel Sudan svojo prvo ustavo, po kateri izdaja zakone posebna skupščina 75 poslancev in vladni svet z 8 do 12 člani. Tudi ministri so večinoma Sudanci. Lani je generalni guverner na pobudo zakonodajne skupščine imenoval posebno komisijo z nalogo, da razširi to izboljša sedanjo ustavo. Po tem osnutku naj bi poslanci volili vladnega predsednika, ta pa bi imenoval svoje sodelavce ostale ministre. Predvideni sta dve zbornici, senat to parlament; od 50 senatorjev bi vlada imenovala dve petini, ostale tri petine pa bi volili. Za vsakih 100.000 prebivalcev je določen en poslanec. Ministrski svet je bil odgovoren parlamentu za vodstvo vladnih poslov.
Umljivo je, da ta politični razvoj vpliva na orientiranost širokih plasti sudanskega prebivalstva. V Kairu gledajo na vse to z velikim nezaupanjem in mislijo, da bodo že s tem, 1 da nosi kralj Faruk tudi naslov «vladar Egipta in Sudana« prejudicirali sudansko vprašanje. Danes ne vemo, kako mislijo Sudanci o najmovejšem razvoju položaja; prav gotovo niso pozabili na rivalitefe, ki so že dolga stoletja ločile njihove prednike od Egipčanov. Nedavno pa je prišla iz Khartuma vest, da ustanavljajo tam novo gibanje z imenom »sudanska stranka«, ki naj bi po svojem programu zastopala nekakšen politični kurz sredine to propagirala ustanovitev neodvisne sudanske republike, ta nal bi — kakor Indija — postala članica angleškega Commonwealtha,
VICTOft HUGO
sreča dva otroka
Pomlad se je tistega leta začela zelo zgodaj. Ze v marcu je postalo toplo. V aprilu pa so nenadoma spet zapihali mrzli in ostri vetrovi in znova je začelo zmrzovati. V Parizu se kaj takega dogaja večkrat.
Tako je nekega hladnega večera v aprilu. Gavroche stal pred močno razsvetljeno brivnico na neki zelo prometni uli ci. Kar stiskal se je od mraza in se zavijal v star topel robec. Zdelo se je, da zavzeto občuduje voščeno glavo z mojstrsko izdelano in s cveticami okrašeno pričesko, ki je bila na ogled v izložbenem oknu. Glava se je sukala na vse stra-
ni in to je mimoidoče pripravljalo v veselo razpoloženje. V
resnici pa je Gavroche oprezal, kako bi zmaknil kos mila. Predmestni brivca so mu zanj prav radi dajali po nekaj soujev. Izkupiček mu je popolnoma zadoščal za kosilo. Za take stvari je bij Gavroohe mojster in temu se je po njegovem reklo abriti brivce«.
Ko je tako občudovali voščeno krasotico, je mrmral sam pri sebi:
«V torek? ... Ne, ne v torek ... Mar ne v torek? ... I seveda, v torek.«
Gavroohe se je namreč slcu-Sal spomniti, kdaj je zadnjikrat jedel. Trj dni 'je že preteklo od tega.
Brivec je bril nekega Parižana in jezno pogledoval svojega sovražnika, premrlega, predrznega fantalina z rokami v žepu in z drznima naklepi v glavi.
Nenadoma pa je Gavroche zagledal, kako sta vstopila v brivnico dva še prav majhna otroka: enemu je bilo kakih sedem let, drugi pa jih je imel morda pet.
Oba sta bila dobro oblečena. Ali sta prosjačila ali kaj izpraševala, tega ni bilo mogoče razumeti. Govorila sta oba hkrati in njuno pripovedovanje je trgal krčevit jok. Razjarje-
ni brivec se je obrnn,-ju potisnil na ulico ter zaloputnil za njima vrata z besedami:
«Kar naprej prihajajo ter po nepotrebnem odpirajo vrata in ohlajajo brivnico.«
Otroka sta se glasno jokajoč napotila dalje. Nebo je pokril temen oblak in začelo je deževati.
Gavroche je stekel za njima.
«Kaj se vama je zgodilo, otročiča?«
«Ne veva. kam naj greva spat,« je odgovoril starejši.
«A nič drugega«, je' rekel Gavroche. ((Kakšna nesreča! Mar je zaradi tega treba jokati? Glej ju, bedaka!«
Nato pa je nežno in pokroviteljsko dodal:
«Z menoj pojdita, otroka!«
((Prav, gospod«, je privolil Starejši.
Otroka sta polna zaupanja stopila za njim in- nehala jokati.
Medpotoma se je Gavroche z ogorčenjem oziral na brivnico.
»Brezsrčnež!« je jezno mrmral« Prava kača si! Poslušaj, ti, bradorez, poklical bom ključavničarja in mu ukazal, naj ti pripne za rep ropotuljo.«
Ta misel ga je spravila v dobro voljo. Ko so morali preskočiti čez neko lužo in so zagledali starko z metlo, jo je nagajivo vprašal:
«Gospa. zdi se mi. da nameravate s svojo kobilico nekoliko na sprehod?« Istočasno pa je nekemu pešcu razposajeno oškropil lakaste škornje.
((Paglavec!« je jezno kriknil le-ta.
Gavroche je pomolil nos iz »vojega robca.
«Na koga se jeatte, gospod?«
«Na koga neki, če ne nate,« ga je nahrulil pešec.
((Pisarna je zaprta«, je rekel Gavroche, «in pritožb ne »prejemamo več.«
Pri vratih bližnjega poslopja je tedaj opazil majhno beračico, kakih dvanajst let staro deklico. Od mraza je bila vsa otrpla.
»Revica«, se je zasmilila Ga-vrocheu. «Na, vzemi!« Snel je svoj topli volneni robec in ji ga nadel na koščena pleča. Robec, ki je bil zložen kot šerpa, se je razvil in jo pokril od gla> ve do nog. Deklica je Gavro-chea prav začudeno pogledala in brez besede sprejela darilo.
«Brrr! ...» je • zadrgetal Gavroche in se stresel od mraza. «Bo pa vsaj njej toplo, saj se bo počutila kot v plašču.«
In obraz mu je zasijal od zadovoljstva.
Tedaj pa se je ulil močan dež.
«Spet dež«, se je vznejevoljil Gavroche. «Ne, mi ni več do sprehodov.«
Pospešil je korake.
((Požvižgam se na dež«, je kriknil in pogledal v oblačno nebo.
Otroka sta si na vso moč prizadevala, da bi mu sledila. Ko so hiteli mimo pekarne, se je Gavroche obrnil k njima:
((Otroka, ali sta danes že kaj jedla?«
«Gospod,» je odgovoril starejši, zjutraj sva snedla nekaj malega«
«Najbrž nimata staršev?« je dalje pozvedoval Gavroche.
«0, imava mater,« je odgo voril večji, pa ne veva, kje je. Ze ves dan sva se trudila, da bi dobila kaj za pod zob, toda iz tega ni bilo nič.«
»Seveda, saj psi vse požro,« je rekel Gavroche.
Pomislil je za hdp, nato pa spet vprašal:
«Torej mater sta izgubila in zdaj ne vesta, kaj početi. To je slabo, otroka! Ni dobro izgubiti starše. Ampak pojesti bo pa vendar treba nekaj.«
Ni ju več spraševal: Brez doma sta pač, kaj je to takega!
Ustavil se je, ja vneto začel brskati po svojih preluknjanih žepih. Nenadoma pa se je zmagoslavno obrnil k njima:
((Veselita se, vsi bomo večer-jali!«
Iz žepa je privlekel sou. Hitro je porinil otroka v bližnjo pekarno, vrgel novec na mizo in zaklical:
»Kruha za pet centimov!«
Pek je vzel nož in mu hotel odrezati kos kruha.
«Rezdelite ga na tri dele, saj smo vendar trije,« je zahteval Gavroche.
Pek je pogledal otroke in se namenil odrezati črnega kruha. Tedaj pa, je Gavroche nejevoljno kriknil:.
»Kaj se to pravi! Belega vendar! Najbd^ei^ fa[Uha jima odrežite, saj jtrjšfe g<$stifh.»
Pek se' ni mogel zadržati in se je nasmejal.
»Mi se mi, da nas imate za majhne otroke,« je užaljeno pripomnil Gavroche.
Tedaj mu je pek odrezal belega kruha.
«Tu ga imata, kar po njem!« je rekei Gavroche in dal kruh otrokoma.
Dečka sta se začudeno zazrla vanj. Gavroche je planil v smeh:
«Ah, saj res, ne razumeta, premajhna sta še!« in je dodal: «Jejta golobčka moja!«
Mislil je, da ga bo večji še najbolj razumel. Zato ga je spodbudil še posebej s tem, da mu je ponudil največji kos in ga poučil:
«Na, tole položi v svoj kljunček!«.
Sebi je odločil najmanjši
ko£
Otroka sta bila z Gavrocheom vred zelo lačna. Vsi trije so se postavili kar pri vratih, hlastno jedli kruh in tako ovirali kupovalce. Ko fe pek prejel svoj denar, jih je že kar težko prenašal.
«Pojdimo!» je rekel Gavroche.
Vsi skupaj so odšli v smeri proti Bastille! Gavroche je prijel večjega dečka za roko. ta pa je držal manjšega. —
j OB 150-LETNICI ROJSTVA VICTORJA HUGOJA
lloillfllllllt
BOREC ZA SVOBODO
IN DEMOKRACIJO
1. Sou (izg. su). francoski denar; en frank = 100 centimov (izg. santimov) ali 20 soujev.
2 Bastille. (izg. Bastijj pariška ječa. ki so jo uporniki 1789 napadli in razrušili, dpnes trg v
Parizu.
V torek, 26. februarja letos je poteklo sto petdeset let, kar se je v Besansonu na Francoskem rodil Victor Hugo, začetnik in utemeljitelj pisatefljske šole francoskega romantizma. Njegov oče je bil general in grof, mati pa rojalistično nastrojena hči imovitega Iadjedelničarja iz Nantesa. Z dekliškim imenom se je pisala Zofija Trebu-chet. Mladi Victor je bil že po okolnostih rojstva namenjen za vojaški stan, zato je spremljal očeta še kot otrok na vojaških pohodih v Španijo in Italijo. Tam se je navzel kopice romantičnih vtisov, ki so zbudili v njegovi duši pesniško sanjarjenje. Začel je pisati pesmi. Z odo «Sur 1’avantage de 1’etude« je dobil pohvalo Francoske akademije in kmalu je zmagal tudi pri cvetličnih tekmah v Toulousu. Tako je sto-;>ifl na pot, ki je ni zapustil nikdar več v življenju. Prvi trije zvezki njegovih «Od in balad« razodevajo v njem kralju zvestega katoličana, jezik pa že napoveduje poznejšega revolucionarja v idejah in pesništvu. saj kaže silovit polet, barvitost in slikovitost ter suvereno obvladanje pesniškega izraza. Z vsem tem si je pridobil ugled in naklonjenost dvora in Louis XVIII. mu je v znak priznanja in zvestobe do-lločil državno plačo, najprej tisoč, pozneje dva tisoč frankov, kar je Hugoju omogočilo redno življenje. Ustvaril si je družino, začel je tudi zbirati okrog sebe mlade literate, kajti zastavil si je nalogo, da povede francosko pesništvo v »zlato dobo romantike«. Klasicizem je mrzil, konservativi-zem je zametaval in ni mu bilo všeč tudi staro pojmovanje države. Tud: v politiki, ne samo v poeziji, ga je mikal cilj tedanje nove dobe — politični liberalizem.
Od stare šole se je odtrgal že z romanoma »Han dTslan-de» in «Bug JargolTi ter se nagnil k romantiki, katere najizrazitejši predstavnik na Francoskem je postal v naslednjih dvajsetih letih. Romantika je pomenila Hugoju toliko kakor narava, strast. V vseh panogah umetnosti so se takrat na Francoskem pojavljali možje, ki so si prizadevali, da bi dosegli ta cilj v svoji stroki, v slikarstvu in kiparstvu, v leposlovju in kritiki, v gledališču, v izvirni in reproduktivni glasbi Tako je romantizem prevzel Francijo tedanjega časa kot nekakšen duhovni osvobodilni boj.
Prva in odločilna bitka za romantizem je izbojevala na gledaliških deskah. Hugo. ki je spoznal moč in vpliv gledališča na ljudske množice, je napisal tragedijo «Cromwell» ter ji dodal estetsko in filozofsko razlago. Postavil se je na stališče, da ni za pesnika pomembno samo to, kar je lepo, ampak to, kar je značilno, kajti »vse, kar je v naravi, je tudi v umetnosti«.
Tako je povezal življenje s knjigo. V zbirki »Orientalske pesmi« je poveličeval vstajo grškega ljudstva, v drami «Ma-rion de Lorme« je prikazal očiščen lik kurtozane. potem pa je napisal dramo »Hema-ni», lei se je ob svoji uprizoritvi razvila v odprto bitko med privrženci klasicizma in romantike. Ta drama ima vse polno tipično hugojevskih napak, a jezik v njej je tako zanesenjaški. da gledalec sproti spregleda napake, ko posluša njegovo žuborenje. V naslednjih letih je Hugo napisal še
Kot človek in pesnik izpolnjuje Victor Hugo s svojim imenom dobo francoske književnosti od L 1820 do 1880
več odrskih del, na pr. Lukre-cijo BoTgio, Ruy Blasa, s končnimi «Graščaki» pa je propadel, in sicer tako temeljito, da se je za vselej odpovedal gledališču.
Lotil se je pa pisanja romanov.. Največji uspeh je dosegel z «Notre Dame de Pariš«, ki prikazuje kulturne razmere v srednjeveškem Parizu. To Hu-gojevo delo ima še danes svojo vrednost, mogoče največjo poleg drugega njegovega romana »Les Miserables«, ki slika bedno življenje v najnižjih plasteh pariških prebivalcev. Roman «Le dernier jour d*un oandamme predstavlja ostro pisateljevo sodbo proti smrtni kazni.
Z «Jesenskimi listi« se začenja Hugojeva politična, hkrati tudi revolucionarna poezija. Sledili so ((Somračni spevi« s slovitim ciklom, ki opeva Ven-domski steber, nato Notranji glasovi, Žarki in sence. Mnogo ljubavnih pesmi je posvetil igralki tedanje dobe Julietti Gauvainovi. Hugojeva žena je vedela za to razmerje in ga je trpela. V tem času je bil Hugo na vrhuncu slave. Francoska akademija ga je sprejela med svoje člane, postal je tudi per Francije. Tpda ni dolgo trajalo, pa je nastopil v »jem velik preobrat. Prešel je na liberalno stran in se približal bona-partistom. Ustavodajne skupščine 1. 1848. se je sicer še u-
deležil kot desničar, nato pa je nenadoma krenil na levo. Ob državnem udarcu 1, 1851. je prišel zaradi tega med prvimi na proskripcijski seznam in se je pred zasledovalci, ki so mu jeli streči po življenju, moral umakniti na normanski otok Yersey, potem pa na Guern-sey, kjer je letos pred sto leti napisal znameniti pamflet »Napoleon le Petit«. Leta 1858. je v zbirki »Kaznovanje pokazal očitno mržnjo proti rojalizmu. Od te dobe dalje dobiva lirika V. Hugoja bolj in bolj filozofsko obeležje, o čimer pričajo zbirke »Razmišljanja«, »Spevi cest in gozdov« ter «Legenda stoletij«. Ob romanu «Bedniki» zajema socialno problematiko svoje dobe najbolj roman ((Delavci morja«. Leta 1864 je napisal zajetno študijo o Shakespearu.
Z državno obliko kraljevine se ni mogel Hugo nikoli več sprijazniti. V domovino se je vrnil šele po njenem zatonu leta 1870. Naslednje leto je bil izvoljen v francoski parlament, v Bordeauxu pa je protestiral proti sklenitvi miru. Leta 1872 je v Parizu propadel s svojo kandidaturo, ker je pokazal svoje simpatije za komorno. Sele štiri' leta pozneje je prišel v pariški senat. Svoje mržnje proti Napoleonu IH. in Nemcem pa ni mogel brzdati in jo je vedno nanovo javno izpovedoval.
Hugo je eden« izmed tistih
francoskih intelektualcev, ki so napravili razvoj od rojalizma in krščanstva v nasprotno smer političnega in verskega radikalizma. Kot pesnik ni s tem ničesar izgubil, nasprotno, približal, se je v znatni meri ljudskim množicam, ker je vedno in povsod imel pred očmi človeka. Njegov vpliv v Franciji, a tudi izven nje, je bil ogromen. Francoščino je naravnost pomladil, požlahtnil, 'obogatil. Niso pa vse njegove stvaritve umetniško enakovredne. Poleg nekaterih prvovrstnih del je napisal tudi čisto povprečne stvari, dasi mu to ne jemlje pesniške veličine.
Močno je Victor Hugo vplival na italijanskega pesnika G. Carduccija. zlasti z zbirkama «Chatiments», kar priznava sam Carducci. a tudi s knjigo ((Chansans des rues et du bois«. Italijanska literarna zgodovina ve o tem marsikaj povedati.
Kot človek in pesnik izpolnjuje Victor Hugo s svojim imenom dobo francoske književnosti od 1. 1820 do 1880. Kot eden najpomembnejših francoskih pisateljev se je mudil ob smrtni postelji stvaritelja «Cloveške komedije«, pisatelja Balzaca; na pokopališču mu je tudi govoril v poslednje slovo. Bil ni samo Francoz, bil je svetovljan in evropski literarni patriarh, zlasti kot borec za svobodo in demokracijo.
St. K.
>	,./•&	v£'‘<>
MSP! m •
% ; ii
Trio, ki ga tvorijo Jascha Hei fetz, violinist, Artur Rubinstein, pianist, ter Gregor J
čelist, se pripravlja za litmsko-televizljsko oddajo, ki se bo pričela 6. aprila-
MUtiUIIUi I TELEVIZIJ
Lahkn se zgodi, da se bodo ljudje mehaniziranemu razve^-l uprli in si močno zaželeli prvotnega živega, resničnega
Rojstna hiša Victorja
imam Hugoja v Besantomi
V Ameriki razpravljajo mnogo o pomanjkanju dobrih gledaliških del kakor tudi o vlogi televizije in njenem vplivu na ljudstvo. V resnici se ljudje vedno bolj umikajo ,iz gledališč in kinov ter se zatekajo k domačim televizijskim -aparatom, kar povzroča velike skrbi, 'zlasti v Holly-woodu in Neve Yorku. Ze prej je bilo težko priti z novim filmom na dan, zdaj pa bo v deželi, kjer imajo ljudje mnogo smisla za nove iznajdbe, še teže.	,
Močno razmišljajo, kako bi vključili televizijo v sedanji način življenja. Predvsem je treba izboljšati programe. Z nastopom televizije so namreč nastopile nove sociološke In psihološke spremembe, ki vodijo k novemu tipu publike.
Doslej sta se drama kot film odigravala pred bolj ali manj enotnim občinstvom, ki pa je danes razcepljeno na
-«(* •’ s,-
V »Tednu izjemnih filmov«
v Bologni so predvajali dela najboljših evropskih režiser jev, kakor Roberta Flaherty-ja, Freda Zinnemanna in De Sice. Največji uspeh je dosegel novi De Sicov fiflm »Hum-bert D.». Čeprav je bil film navdušeno sprejet in kaže, da ga je ustvaril režiser z velikim smislom za umetnost, vendar pravi kritika, da ne dosega pozitivnih rezultatov filmov »Tatovi koles« in
Ingrid Bergman, Rosselllni in dva otroka, ki nastopata v filmu »Evropa 1951«
»Sciuscia«. Je film, ki gledalca ne prepriča in vzbuja po-Jemiko.
b •» *
Ingrid Bergman je dokončala zadnje prizore za film «Evropa 1951», ki ga pripravlja njen mož Roberto Ros-sellini. Igralka baje pričakuje drugega otroka iz zakona z italijanskim režiserjem.
* b *
Malo je pisateljev, ki bi jih
tolikokrat srečali v filmu kot Victorja Hugoja. Vendar pa njegovi filmi niso posebno uspeli; tako se je tudi režiser znanega filma «Bedni» omejil le na zunanje dogodke, medtem ko smo pogrešali vse bistvene vrline romana. Nedvomno pa bo zanimiv fiSm, ki ga je za 150-letnico Hugojevega rojstva pripravil Roger Leenhard. Režiser je tu največ pustil govoriti pesnika samega in vpletal v film dogajanja iz njegovih del. Čeprav traja film tri četrt ure, se zdi kratek, saj se živahno vrste pred nami rokopisi, slike, ilustracije in nič, kar je bistvenega za velikega pisca, v filmu ne manjka.
* * *
Cesare Zavattini bo izdelal film, ki ga bodo sestavljale
epizode iz življenja posameznih igralk.
» * #
Režiser De Santis bo v aprilu začel snemati film «Naš vsakdanji kruh«, ki bo obravnaval problem «zemlja kmetom«. V septembru pa bo De Santis v sodelovanju s Francijo in Nemčijo režiral film «Zbogom Evropa«, ki se je prvotno imenoval »Tri pristanišča« (Neapelj, Marseille,!; Hamburg).
* * *
Orson WeUes išče, kot' je izjavil, dober (»tip« za svoj nov film «Salome», ki ga bo pričel snemati meseca aprila v Rimu. Režiser, ki je sedaj na Švedskem, je izjavil, da ga ne zanimajo poklicne igralke, temveč da hoče kak popolnoma nov obraz.
b * *
Edda Goering, hči nemškega vojnega zločinca, bo verjetno nastopila kot igralka v nekem nemškem filmu. Gre za filmsko ' obdelavo romana Ericha Ebermayerja «Borba za Odiliemfoerg«.
# * b
Elizabeth Taylor. ki smo jo
prerL kratkim tudi v Trstu čud(
občudovali v filmu «Prostor na soncu«, se je pred kratkim poročila v Londonu z
posamezne skupine poslušalcev. Na mesto neke svečane gledališke predstave stopa zdaj ((televizijska partija«, ki se v Ameriki vednoi bolj udomačuje. Zbirajo se k njej ljudje,- ki si pravzaprav nimajo kaj povedati in med katerimi vzdržuje odnose neki aparat, ki oskrbuje vse, kar je potrebno za razgovor in zabavo. Stojimo torej pred pojavom, ki v zgodovini nima primere; človek je nekako povezan z novim krogom ljudi, ki ga ‘istočasno vežejo s svetom, obenem pa ga vključujejo v neko navidezno skupnost, ki mu vzbuja misel, da se vse dogaja samo zanj, njemu na čast. Slavna pevka v nočnem lokalu, se mu zdi, da prepeva samo njemu, medtem ko si ob topli peči polaga dnevni obračun. Z njim pa je še na milijone gledalcev, ki jih televizijski aparat iz njihovih skromnih stanovanj vodj v veliki svet gledaliških palač, ministrskih sprejemov ter celo preiskav ameriškega senata. Nastaja novo občinstvo;: L posamezniki ' se med seboj poznajo, ne da bi se videli; je.to. neki tako imenovani anonimni svetovni avditorij, ki . sta jim zabava in pouk vsak dan prav tako potrebni kot. plin, voda in elektrika.
Posameznik je prišel v neki položaj, ki ga nekatera včerajšnja pojmovanja ne zadevajo več. Atomizacija in kolektivizacija, umik v privatno življenje in uniformiranje gredo roko v roki.
Nastala je nova ki ni vezana na nd^ja in ki je vedno navzoč ^se vsakem posamezniku f'
ji hoče pridružiti.
Veifl311
se pojavi vprašanje:
morda človek, ki PoS
m
gleda predstavo,
reci«’
pivnici ali doma
v P°5,e
jeli1’
prikrajšan za emocij0’ . v jo doživljal ob pre^. re; gledališču. Je telev:Z!ja bližnji logični korak °a v ((dobri novi s vet«-' Kakor televiziji, .s0mU iii' ugovarjali tudi zvočne® Hs
mu,1 kar ga pa -	.j,
ne bi izdelal umetnis*
mov, kakor ((Aleluja« V’
«:
ali
pariškimi streham:«' bosta nekega dne Pene,,
.......c	--	, it-
in King Vidor dokaz ^iji
-
je možno tudi po le_ je*.
predvajati kaj drugeša zi samo burke ali rek'3® t*
mažo čevljev; seved8^.®B
problem drugače PostaVo0yZe' Televizija je nekak tek gledališča, fiIma in in možno je, da se ta posamezna področja ^ seboj zlila; prav tako P J, lahko zgodi, da se bodo t , je temu mehaniziran^nr-jj, kovnemu razvedrilu u!» j
si močno zaželeli živega, resničnega Sle”.
izb'8
ter ustvarili novo 1 publiko. Za to- bi ”°.njje'’> dejstvo, da so Tosca®, je koncerti v New ^°r jjjjiiD vedno vsi razprodani:	Ri-
temu da jih kakor v« ^ ke glasbene prireditve <fl jaio po radiu. Se ve.jj ljudje, ki se zanimajo. ^jj» izvirnost kot za rePr0
«
Elizabeth Taylor
Michaelom Wildingom. Novo-poročenca (Elizabeth Taylor je poročena drugič) sta iz Londona odpotovala v Pariz in nato v francoske Alpe. Igralka je novinarjem odgovorila, da ni niti poskušala, da bi tudi moža spravila za stalno v Hollywood; njen mož je namreč tudi igralec.
* * *
Med porokami v filmskem svetu bi lahko zabeležili tudi poroko hčerke Pierra Blan-chara, Dominique Blanchar, ki se je pretekli teden poročila z igralcem Jeanom Ser-vaisom iz dramske skupine Jeana Louisa Barraulta,
Ero z onega svetfl v dunajs Oper
»Ero z onega sveta«, opera hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca, je za to sezono na sporedu v dunajski Operi. Pred nedavnim so jo z velikim uspehom izvajali v Linču. To opero so doslej predvajali na 35 evropskih odrih.
* * C
ZivjJn Zdravkovič, beograjski dirigent, se je vrnil s trimesečne turneje po , raznih državah Evrope. Dirigiral je na koncertih v Parizu, v Helsinkih in Stockholmu; na vsakem • koncertu je imel Zdravkovič na sporedu tudi kako delo iz jugoslovanske glasbe (»II. simfonijo« Mila-
Ni dolgo tega, ko je beograjska Srbska književna zadruga izdala v obsežni knjigi izbor pesmi VELJKA PETROVIČA pod naslovom »Štihovi«. Stoji, da je Veljko Petrovič na splošno zdaleč bolj znan kot pripovednik in da je v tej književni zvrsti, predvsem kot novelist, napisal veliko več. Pravkar borno med izdajami Državne založbe Slovenije dobili obsežen izbor Petrovičeve novelistike v prevodu Frana Albrehta, S tem pa še ni rečeno, da je treba podcenjevati Petvovica-pesnika. Nasprotno. Njegova pesem se je rodila v času pesnikove mladosti, v letih 3905-1911. torej pred več kakor štiridesetimi leti. Prene-kateri list te dve sto petdeset strani obsegajoče knjige priča, da je Petrovičeva pesem šfi vedno ohranila svoj zvenk in da še vedno najde ključ do srca. Petrovič je Vojvodinec, človek ravnine, toda Srb, ki je kot pesnik trgal obliž z ran lastnega naroda in se hkrati boril za pravičnejši in lepši jutrišnji dan. Veliko zdravja in moralne samozavesti je bilo treba, če je hotel človek v dvojni monarhiji v prvem desetletju tega stoletja pisati takele verze:
Ob nekaterih hrvatskih in srbskih knjigah
Pesniške zbirke Veljka Petroviča, Milana Rakiča, Jovana Popoviča in Vladimira Popoviča
je zemlja burjana I tirala,
ie zemlja podlih suncokreta, le zemlja pijanki i plača lo vrapca koji niško leta. je zemlja kasnoga coetanja,
ovo Je zemlja mrazeča preranih, ovo Je zemlja gde se mnogo
[sanja,
a berbu misli tvča potamant.
Ovo je zemlja otrooane krvi,
korenje gdeno krepkog (tu ha
[trune,
orlovi ginu a blaguju crvl, gde se It katli it paklend kune.
In Veljko Petrovič jih je pisal nekaj [et »vojega zgodnjega literarnega ustvarjanja. Njegova lirika je kaj različna, rodoljubna, socialna, ljubezenska, tudi miselna. Nekaj plemenitega je v njegovih verzih. Kar razumljivo pa nam je danes, zakaj je njegova pesem tako kmalu skrepenela. Cas, ki je bil v marsičem bolan, jo je prerastel. Modernizem s svojimi kričači in že pred tem tragična štiri leta prve svetovne vojne so storili svoje. Danes, ko je velika večina modernističnih stvaritev za vselej pozabljena, pa je Petrovičeva lirika v najboljših primerih še vedno živa in sprejemljiva. Nekaj realno doživetega je v njej in prav gotovo ni ve-
liki Skerlič neutemeljeno izrekel pohvalnih besed a njej v času, ko je bila komaj izpeta. In kar je najznačilnejše: Škerličeva sodba, da je v Petrovičevih pesmih najti »snage, misli, o(>ečaja i ose-čanja« veljajo še dandanašnji. Zato je prav, da je ob Petroviču pripovedniku Srbska književna zadruga opozorila tudi na Petroviča pesnika.
Ko smo že pri lirikih starejše generacije, naj omenim, da je te dni založba «Novo pokolenje« v Beogradu izdala vnovič (pravzaprav prvič po zadnji vojni, če ne upoštevam zasebne izdaje, ki je izšla takoj po vojni in ni sploh nihče spregovoril o njej) knjigo Pesmi MILANA RA-KICA. Predgovor tej izdaji je napisala Isidora Sekulič. Milan Rakič je eden največjih pesnikov jugoslovanskih narodov. Rodil se je dve leti pred našim Otonom, posvetil pa diplomatski službi. Njegov pesniški 0pus je majhen. V štirih desetletjih je napisal okrog šestdeset pesmi. Božidar Kovačevič jih je pred ne-
kaj dnevi takole porazdelil: dvajset ljubezenskih, trideset miselnih in samo sedem pa-triotičnih. Ce pravično vrednotimo Rakičevo delo. moramo priznati, da je nad tretjino pesmi pravzaprav antološke vrednosti in bodo ostale za vse čase. Zato je vse hvale vreden korak založbe «Novo pokolenje«, da je omogočila povojnim bralcem dostop do tega tako pretehtanega in zahtevnega srbskega pesnika. Skoda, da založba ni dovolj skrbela za korekturo, tako ds so nekatere pesmi zaradi tiskovnih napak čudno prizadete glede razumljivosti. Pravzaprav je med zgoraj omenjenim Petrovičem in Ra-kičem, kar zadeva njune pesmi, neka notranja zveza, in sicer prav po miselni in pa-triotični strani. Na koncu naj omenim še to. da bo še letos izdala Rakičeve pesmi tudi Matica Hrvatska, tako da bodo tudi hrvatski bralci lahko vzeli v roke v novi izdaji te klesane srbske stihe. Zagrebško izdajo bo priredil urednik nekdanje zagrebške »Nove Evrope« Milan Curčin,
ki je pred desetletji že izdal Rakičeve pesmi v Zagrebu.
Založba ((Kultura« je v Beogradu pred kratkim izdala izbor pesmi prav te dni umrlega JOVANA POPOVIČA. Pesnik je izbiral iz več pesniških zbirk, katerih pesmi so zorele v letih 1925 - 1951. Popovič se je zgodaj uvrstil med tiste naše književnike, ki so pripravljali tla ljudski revoluciji. Eli Finci ga ni neutemeljeno v nekrologu Imenoval književnik - borec. Ni dolgo tega, ko je v ljubljanski »Ljudski pravici« Mile Klopčič obširno spregovoril o sodnem procesu v zvezi z almanahom «Knjiga drugova«, ki je bil natisnjen 1. 1929 in takoj po izidu ' zaplenjen, so-trudniki pa zaprti in poslani pred sodišče. Duša tega gibanja je bil tudi umrli Jovan Popovič, saj je tej knjigi tovarišev (Slovencev, Hrvatov in Srbov) napisal tudi krepak predgovor. Popovič je bil skromen človek in zdi se mi, da je zelo točno označil samega sebe in svoje pesniško delo (razen tega je bil nvočno delaven tudi kol pripovednik,
publicist in urednik) v pri-pisku tej knjigi pesmi, ki je izšla tik pred njegovo smrtjo. Takole pravi tam: »Izbor pesmi, ki jih sedaj poklanjam javnosti, zajema razdobje, ki ni samo relativno dolgo, ampak tudi bogato zaradi dogajanj, zgodovinskih sprememb. Ker nisem bil tx>jevnik za slonokoščeni stolp in izven-časovnost pesniškega ustvarjanja in tudi ne pristaš stališča, da je politično prepričanje eno, pesniško ustvarjanje pa nekaj, kar ni v zvezi z njim, ampak sem nasprotno tudi v književnih bojih sodeloval s svojimi družbeno-idej-nimi in političnimi nazori (mogoče sem s tem precej žrtvoval in izgubil v estetskem pogledu), govori ta zbirka nekaj tudi o »meteorologiji« duhovnega ozračja tistega razdobja in če ne izraža, pa vsaj odsvita nekatere pojave, odnose in probleme dobe, ki jih je bila jrolna odločilnih bojev in spreminjani«
V založbi »Zora« v Zagrebu je pod konec lanskega leta izšla pesniška knjiga VLADIMIRA POPOVIČA »Svijet-
Jo na pepelu«.. To je prva pesniška zbirka čez štirideset let starega .pesnika. • Spada med najtehtnejšo poezijo, kar je je izšlo pri nas po zadnji vojni. Pesnik je nekaj let do-delaval to zbirko, pa je zaradi izjemne avtokritičnosti ni in pi da) iz rok. Posamezne pesmi oziroma dele poeme «Oči», ki predstavlja centralni del knjige, je sicer (in še marsikaj drugega) tiskal po revijah, medtem ko se do definitivne redakcije posameznega dela oziroma enotne pesniške zbirke ni mogel kmalu dokopali. Dvakrat sem imel v zadnjih letih priliko v razgovoru z njim slišati, da mu je žal, ker je dal v javnost to ali ono pesem oziroma odlomek poeme, pa po natisku še ni bil popolnoma zadovoljen z njim. »Kritika o njegovi zbirki še ni spregovorila, pa je kazno, da bo obilna in vsestranska. V knjigi tega v Zadru rojenega pesnika (1. 1910) je le pet predvojnih pesmi. Vse ostale pesmi te skoraj 130 strani obsegajoče zbirke so nastale ali
med narodnoosvobodilno voj-
no ali po njej. Na uvodnem mestu je natisnil ciklus štirinajstih sonetov »Dječak u raju«. Tu prihaja močno do izraza kompleks province z vsemi neugodnostmi in ples-nobo, kakor ga je v hrvat-skem pesništvu dalo že nekaj pesnikov, n. pr. Krleža, pa tudi že pred1 njimi Silvije Kranjčevič. Sledita ciklusa »Nemiri« in «Ljejx)ta smrti«. Drugi je y celoti iz narodnoosvobodilne bprbe. Osrednje delo te knjige je pa nedvomno poema »Oči«, ki obsega 906 verzov in stoji bo kvalitativni vrednosti več kakor trdno ob «Jami» Ivana Gorana Kovačiča in ji nič podobnega iz naših literatur po zadnji vojni ni mogoče postaviti ob stran. Poema ima pet delov: Vizija, Slom, Udbina, Na križu s ječanja, Ljubav zemlje i života. Sklepni ciklus v knjigi se imenuje «Ikar na sun-cu». Popovič je pesnik, ki se mu izrazito pozna vpliv romanske kulture. Formalna dovršenost njegovih pesmi preseneča, čeprav je res, da človek na nekaterih mestih čuti, da pesniku stih le ni z lahkoto stekel. Se to moram reči. da je marsikaj pomemb-kar je Popovič že tudi tiskal, ostalo izven te prve njegove pesniške knjige
T. P.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljoj.
Ha rvia.iua, «/-»»*»—
Josipa Slavenskega, „■$$$ «111. simfonijo« in iol0v<:a no kolo« Jakova u
o * hrv«K Ljerko SpilleC' r že
violinist, ki 'živi s1'c.-e\ pr let v Argentini, je P ^jer , nedavnim v Zagreb. vato imel dva koncerta. , M obiskal še Be?^L\g{i0. Sad, Reko in Llub'Ja kar bo odpotoval JL-eva Salzburg, Basel,
London.
Rističa, «BaIkanb|eK"
Emil Kutijaro,
vat skega narodnega. s šča. je 24. februa«» „ 25-letni jubilej svoje* niškega dela.
Novi dpm Srt,^u*v $ je znanosti
 losti so oapr“10v«
ljo v Beogradu. Pri ^
sti je bil navzoč
Tito, častni elan b f
ir
Tito, častni član	jut
Moša Pijade,
kovic, zastopnika o5t< 1
kovic, zastopnika iti \ jf ske akademije Z1 hfl motnosti iz Žagi jlaJ6 <|f.
nik Slovenske osti,/
znanosti in	1
Milko Kos, nadab Kiti ^ niki univerz, ’ ' jD znanstvenih uslan ,
.V
gi
$ % *
ReJnhcld	\
učiliški profesor vjJtP'' prvak nemških s nedavno umri
Za Plautovo p
Samim, kjer se <jo dramatik rodil.** pr t£ dokončni Pr°S:
Silavi, ki bo	j
sui sffi&rfc f
dramskih avtorjevih kajjl:prbdn?05tem-
kaj predstav
medij na pro.	^
Za beneško	uffi?'
lo so J?v‘le p Jjsica tudi Švica,
nija.
i? * * j
Okrog 7ft	W	ftfa/
ctnnnllie ZB 1 .0c1 V
d&
dolina
2e lansko leto so začeli M* cesto, ki vodi L Mackovelj skozi našo čeli, ?°,mjo in Trst- Za-
most	-tudi prav lep
j. A ^oda 2e nekaj časa
vse^l ' kar so odpustili Cesta VCe' ta^° ^a zc*aj mos? i®?. ?°J .asfaltirana, cgst, ,Pdl ,nl dokončan m je Na«r ?* a za vsak promet, j,*.,, vaščani kakor tudi iz auh vasi morajo v Trst lin„ i' cesti skozi Bo-kar pomeni veliko
tekaTir^a’ >ker ie ta pot km daljša. Pozivamo
jetfeai^r., jn gradbeno pod-
lo to Ha,Wagel' * ^ vodi' prj 2Vtf ’ da se Pobriga ča to AVm cimprej dokon-Potrebno cesto.
POLA J
ruie tpevslli zbor ne mi-svoir. , dosledno opravlja ne da uPlturno poslanstvo, čas. ■ i se. strašil zamude aedelin ?,icov in truda. V 6°stov^ u ">•. ie pkte* izmed j bovodnjah. V eni je domačih gostiln se mladih • P°ino domačinov, slušai- -ln starih. da so po-PesejJ p1 uživali ono našo o,,,,: ’ ki nas prevzame in.
Vsakdo2 .ueodoljivo en
Adr^5^?ob», drugi «Morje
silo.,
.	je	želel	slišati
»bob^rd tP° svop žeIji: ta
tpi^j.Hsk0«, tretji «Bolen Čitle t }
S*1*«!«
oblhi'.1!1 So morali pevci
d, ::u	1—
da jih kmalu ■jo. Zbor, ki na
spet
Posreduje ljudstvu, l!«**?,0 še zamejskim Slo-
povzročila na gozdnem in sadnem drevju, je le preveč občutna.
V petek so se sestale ženske in obravnavale svoja vprašanja. Zenske lahko mnogo prispevajo naši borbi za politične, gospodarske in narodne pravice, za mir, enakopravnost, svobodo; ker so prav one v tem najbolj prizadete, je prav, da se ža to tudi zanimajo.
Našemu avtopodjetju priporočamo, cLa bol j upošteva dejstvo, da’smo tudi mi živa bitja in sicer živa in zavedna veja slovenskega narodnega telesa, ki vedno boSj občuti zapostavljanje in omalovaževanje materinega jezika. Moramo podčrtati, da ni vse samo denar. Kolikor pa je komu dobrodošel naš denar, toliko naj uvažuje naše potrebe in pravice!
Naša obmejna vasica je izredno živa. Ne sama po sebi, ampak , zaradi velikega cestnega prometa, usmerjenega proti Tržiču ali Gorici, oziroma proti Trstu. Tukaj je nazorno izraženo vključenje našega gospodarstva v italijanski gospodarski sistem. Italijanski prenapeteži tudi trdijo, da je že tukaj Italija iii da bomo kmalu tudi formalno v njenem naročju. Naši ljudje pa niso tako neumni, da bi ne vedeli, da so to samo fašistične želje. Vse blebetanje je zaman. Kakšno je mnenje Jugoslavije, vemo že od davna, (in to vedo tudi njeni politični nasprotniki, čeprav govorijo drugače), a še bolj iz razgovora maršala Tita z našimi zastopniki na Brionih. Torej iz te moke ne bo kruha. Casi, ko je svet stori! tako kot je spregovoriti Rim, so za nami i® se ne vi-nejo, pa čeprav se ves italijanski upravni aparat tako Zelo prizadeva, da nas raznarodi in odrine od morja. Mi preprosti ljudje vidimo stvari tako, da večkrat zaključimo s to-le sodbo; Enkrat‘teče zajec, enkrat lisica.
6aš0 glasbeno kul- i D O M J O 'luži vse priznanje. )______________________„____
&šj 'Zasluži vse priznanje, tta Prav to prvenstve-Sa vsakega pevske-Jji j-ra' Pevovodja Zida-r V tO da pojdejo kma-S°ro, Steverjan in * %ji u§am Na) bi ga posnemali še drugi
V ho
jjOetek, 22. t.m. je bil Se-**■ ki.-ft?na našega sektor-2. faznih56 ic razpravljalo eio vPrašanjih, ki se ^htk, predvsem o 8.
0 pobiranju pri* kfaje c, 20 ponesrečene
i ■so 6n’ie in drueo'. !*')šai« , 2 zanimanjem po-ffi inJPV' Spelo o obisku «ršaiu Titu.
£aTFž H
eri B--------------------
DeSa n> sicer razgiba-^Odar avtle5a delovanja, >. w„ ni popolno mrt-
fe,u)e’ da bi Sf* m,p-h}*,.Urno - prosvetno j- udejstvovala, za n i Drivr!'s?i meseci naj-
?* 2aZna,la .ni- Na žalost 5 oni nu)enio tudi pri 5Mošen. ^juv. ki je tako , dostn„ miadina ne čuti „VeU. v»i«?tlebe po pro-../.‘‘ka ovira za to
Zene v naši vasi se pripravljajo na svoj praznik, ki ga bodo 8. marca praznovale na okraju. Nedav-no je prišla k nam znana Pina Tomaselli in sklicala sestanek v dvorani,
mam
5v<*i.
n? k tud7lka ovira za to T®rneoa PPfuanjkanje pri-? UilariiPr°Si°ra' kjer bi S ^bav^8 •lahko shajala f fo	pouk.	Tre-
Toiih_ "Udrti tt,* na to.
CE“ ^č a 'Ji na to'
^kg j«,- pa ,e gospo-f! |Uočn0 j;,a.Vriost. Saiežani
,5anie «flz-ad<ivani0 za ’7'
skih^o uroi? 2enl>ie; skrb h-^ PosWo ev gospodar-SlrhhPv 1M\ tblevov, svi-
fli£b 2a vin in
in ' 2a i2°"rade in trav-ita holj E?-'en.ie primernih S" to no3nih kultur SS*hajo So vP;'ašanja. ki dat	n-JKnSpodar’p- Po‘
ko\tn’' kfh-prime™ih pi e-ie nšit*1 r*am dala stro-!Po?«teke ip rritolia-
deia	uspemo	po-
fan PrW ^asa vas pri-daf Je Že rt„VlI?a in n®š te* w*e osvoji znan, Ven.
ka Ifenie tln t ,ežave za
t« i! fo VinskegB pridel-
bi h-l°. kat' t°sPOdarsko ^dsk a skrb ,rtsa naloga PridelaVin°VČenie bih ». kusportonit n 2a na* ZdrPotreb-kas in sa^‘ Mise' ie brijtfedo t)ra.me1 razmere da s3 aJ* kasneje '*?» h Pri	Uldi u*
L ^nj; ln drugod.
Ue jez"fjg ‘n mraz « £,j Potrehj, .’ ker sta - °da, m koristna, 10 Je zmrzal
®Ssž§iil
da si pridobi na^e žene. Toda s svojim načrtom ni uspela, kajti sestanka se je udeležilo le 8 ali 9 žena.
Tudi v našem kraju močno občutimo kakor v ostalih vaseh brezposelnost in najbolj je prizadeta naša mladina. Prav bi bilo. da bi bilo, da bi se oblast malo bolj zanimala za to nesrečno mladino.
Pri nas so zgradili prav lepo novo šolo in v bližini tudi krasno občinsko hišo. Vse bi bilo prav, če bi popravili tudi pot, ki vodi do te hiše. Upamo, da se bo občina za to kmalu pobrigala.
Veliko zanimanje vlada med našimi vaščani za tedenske filmske predstave, ki i:h ima tov. ?,e'kn.
[s A M AT ORIC
lz naše majhne vasice ne morete dobiti posebnih vesti. Ce se zdai oglasimo tudi mi, je to v zvezi z vašim nedeljskim dopisom iz Trnovice. kjer ie med drugim omenjena tudi naša vas, češ da naj bi bili ^lede na pridnost zRled Trnovčanom. Res imamo tudi pri nas nekaj pridnih, skrbnih gospodarjev, ki si prizadevajo, da bi gospodarili čim bolj smotrno, talnim, podnebnim in tržnim razmeram primemo. So pa tudi takšni, ki se še vse premalo zanimajo za umno kmetovanje. Pri nas so dobri pogoji za vino (teran), živinorejo, govedo (perutninarstvo) in tudi za nekatere vrste sadnega drevja kakor tudi zelenjave. V to smer polagamo premalo pažmje. Sicer pa je tako kakor pravijo naši napredni kmetovalci sosednih in drugih vasi, da bi morala vsaka vas zase proučiti, katerih gospodarskih vej naj bi se oprijela. To bi bilo res potrebno. Zato bi bilo priporočljivo. da bi nas včasih obiskal kakšen predavatelj in nam to objasnil. Mislimo, da bi to ne škodilo nikomur, pa naj je tega ali onega političnega mišljenja. Zemlja ne dela takih razlik.
Zadnje slabo vreme, ki mu pravimo <cpožlepca», nam je napravilo precej škode na drevju, ker mu je polomilo ne le stranske, ampak tudi glavne veje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiit
mm
iizgofiteljjim jmjih otioli
Zene ■ praznujemo letos 8. marec v prizadevanju za mir, ki je človeštvu tako zelo potreben. Dobromlsleča tržaška žena bo v ta namen osredotočila vse delo na področju svojega domačega kraja, kjer vsak dan bujneje cveteta nestrpnost in sovraštvo italijanskega šovinizma do miroljubnega slovenskega prebivalstva. Bes in zagrizenost sta ukoreninjena celo v nežnih srcih mladine fašistično razgledanih staršev. Od tod izzivanja, sramotenja in psovanje z že ostarelim pridevnikom «ščavi» in pogosti dejanski spopadi med otroki.
Mati vzgojiteljica prikaže v takih primerih svojemu otroku zmoto italijanskega šovinizma, ki nad vse mrzi slovenski narod, raznaroduje njegovo mladino in ne štedi zato tudi ne z nasiljem. Otroka, zastrupljenega s šovinizmom, ne zadene krivda, čeprav se iz narodnega srda požene za slovenskim otrokom. Krivdo nosi dom, predvsem mati, bi uči otroka sovražiti in mrziti narod, s katerim bo moral živeti do svoje smrti. Krivdo nosi tudi šola, bi-je še fašistično nastrojena, in politične organizacije, ki ščuvajo mlade ljudi k nestrpnosti do enakovrednega in slovenskega življa na STO.
Slovenska mati ne bo svojega otroka učila mržnie do nikogar. Letošnji .8. marec ji nalaga vse lepšo in vzvišenej-šo dolžnost nego sta sovraštvo in besna zagrizenost. Ona bo pravi vodnik in svetovalec svojemu otroku in obenem bojevnica za mir, ki naj prežene plamen besa in srda med obema, na tem ozemlju živečima narodoma. Slovenska mati ne sme pozabiti, da mora v svojem otroku vzbujati narodnostni čut, ki ga bo priklepal k spoznavanju materinščine, ki jo bo brez strahu in sramu uporabljal, koder bo hodil. Doznati mora, da so tako govorili njegovi dedi in pradedi. V otroku mora zbuditi ponos do svojega naroda, da ne bo klonil pred drugim in morda tudi v njem utonil. Takih primerov šteje naš narod že mnogo.
Slovenska žena stoj budno ob strani svojemu narodu, tako boš najbolj zadostila nalogi letošnjega 8. marca. Mir ne bo izostal, prav ti ga boš uveljavila; preneha naj vse, kar kvarno vpliva na naroda, ki živita na tem ozemlju. Narodnostni šovinizem, preostanek še neugaslega fašizma, bo moral odstopiti mesto mirnemu sožitju Slovencev in Italijanov STO. da bodo uspevali, in se v miru razvijali.
Slovenska žena
ZA EiAKO DELO ENAKO PLAČIEO
Delavka tovarne Flent pri izdelovanju žarnic
Škapina delavk tovarne Modiano pri delu
V Trstu imamo več tovarn in drugih podjetij, v katerih so zaposlene tudi delavke, ki o-pravljajo mnogokrat prav enako delo kot njihovi delovni tovariši. So pa v Trstu tudi tovarne. v katerih prevladuje ženska delovna sila; takšne tovarne so tovarna Modiano (za izdelovanje cigaretnih papirčkov in igralnih .kart), tov rr,D Flent (izdeluje razne žarnice),
tržaška konppljama, tovarna Alabarda (izdeluje bombone in druge slašč-ce), Uslužb --.ke teh tovarn žive v zelo težkih življenjskih in delovnih prilikrh: njihove plače so zelo nizke, delovni umik strogo odmerjen, delovni pogoji zelo težki. Večina delavk so družinski poglavarji, ki morajo skrbeti za preživljanje sebe in svojih družin; zato so bile tudi primorane
Nasveti za dom
Baržum ali žamet, ki se je zaprašil ali zamazal, skrtači s prav mehko krtačo, nato pa ga očisti s kruhovo sredico; odreži od svežega belega kruha debelo skorjo in-drgni z njo pre-vidno, a precej močno po žametu. Sredica kruha mora biti obrnjena v žamete K*kpr hitro se je kruh zamazal, vzemi drugega.
Nikoli ne smemo blatnih madežev krtačiti, dokler se niso dpeela posušili. Sele tedaj jih odstranimo s ščetko ali pa da manemo z rokami oškropljeni del plašča ali obleke. Ako je blago posebno občutljivo polo. žimo na madeže vlažne krpice čistega platna, ki vsesa blato. Ako ta način tudi ni uspešen, poizkusimo pri lemn.ih oblekah s hladno tekočino, ki jo dobimo ako poparimo kavno usedlino. Z njo nalahno odrgnemo
madeže, potem ko smo blato seveda že odstranili.
Mokrega dežnika ne odpiraj popolnoma, tudi ga ne pusti za-prtnega, temveč ga povezni le polzaprtega na tla, ali pa ga obesi na vrv, da sp posuši. V omari nikol ne imej dežnika tesno zvitega, zlasti de jo svilen, ker se sicer po vseh Vbbovih ln. tro strga. . Gumijastim predmetom ohranimo trajnost, ako jih včasih drgnemo z glicerinom.
* * *
Ce' imamo suho polt,, tedaj si pustimo olie in kremo na obrazu čez noč; enkrat v tednu pa pustimo dobro očiščen obraz na miru. razen da se nekoliko namažemo pod očmi.
Ce pa imamo mastno polt, si pa po 20 ali 30 minutah obraz obrišimo in pustimo maščobo le pod očmi ter ob vratnih, nosnih in ustnih gubah.
sprejeti službo pod takšnimi pogoji, kot jih je pač postavil delodajalec. — Dokler so delavke imele v tovarnah svoje odbore, ki so zastopali in ščitili bjihove interese, so imele delavke še upanje, da se bo njihov položaj izboljšal. Zaradi protirazrednega stališča Enotnih sindikatov in Delavske zbornice so bili tudi ti odbori ukinjeni in danes so delavke na milost in nemilost prepuščene vse večjemu izkoriščanju ln zatiranju.
Naše žene so v vsakdanji borbi za svoje pravice vedno postavljale zahtevo, da je treba uresničiti načelo: za enako delo, enako piaailo.
Za uresničenje tega načela se bodo tudi v bodoče še z večjo vztrajnostjo borile ter nenehno zahtevale, da prenehajo izkoriščati delavke. To svojo zahtevo postavljajo tudi ob svojem prazniku 8. marca, ki ga praz. nujejo prav v znamenju borbe za dosego miru, za utrditev bratstva in enotnosti med tu živeči:ni narodi ter za rešitev socialnih in gospodarskih problemov.
ZENSKE
v vladnih službah
Organizacija Združenih naro. dov je svoj čas razpisala anketo «2enske v javnih službah in funkcijah#. Danes je ameriško zastopstvo predložilo odgovor na to anketo. Podatki, ki jih vsebuje to poročilo, kažejo, da je v ameriških zveznih uradih pri vladah posameznih 48 držav vedno več uslužbenk žensk.
Samo zvezna vlada ima zaposlenih okoli 500.000 žensk, od teh pa jih 500 zaseda taka mesta, ki zahtevajo upravne zmožnosti in avtoritativno odgovornost.
Večje število žensk je tudi v službi v zunanjem ministrstvu. Tako imajo Združene države na Danskem veleposlanika -žensko, v Luksemburgu poslanika - žensko, osem žensk na raznih drugih veleposlaništvih in zastopstvih in 125 konzularnih uradnic.
Pa tudi sicer prevzemajo žen, ske v Združenih državah vedno številnejša mssta in odgovornejše službe vsepovsod v javnem življenju.
Ameriška zvezna vlada je "-tako zaključuje omenjeno poročilo — že pred davnim priznala načelo enakopravnosti zaposlitve obeh spolov.
Modni
pomenki
Kockasto krilo
Katera od vas si ne želi lepega kockastega krila, ki ga nosimo z enobarvnim gornjim delom? Tako krilo je zelo priljubljeno, vendar ima eno napako, namreč, da je zelo drago. Seveda mislim s tem na lepo dobro blago, ki se ne mečka. Spretne ženske roke so iznašle sistem, kako napravimo tako krilo z najmanjšo porabo blaga in to za normalno srednjo postavo, 140 ali 150 cm -visoko. Ne rečem, da vam bom povedala nekaj popolnoma novega, ali gotovo še ni znan vsem ta kroj kockastega krila.
Na skici vidimo kroj polovice sprednjega in polovice zadnjega dela. Mejo med njima označuje črtkana linija. Blago preganemo v poševni črti tako,
0 raji otrok v rasnih rasrojnih dobah
Ali morejo in smejo starši svojim otrokom, prihraniti razvojne težkoče? Mnogi starši žal napačno tolmačijo načela moderne pedagogike, in menijo, da ie treba otroku rozvoj čim bolj olajšati, odvzeli mu vs« napore, odstraniti vse ov.re in prihraniti vsa razočaranja. To je usod. na zmota; Res je, da ne smemo postavljati na otrokovo pot ne potrebnih pregraj, res pa je tu-di. da mora otrok na sleherni stopnji svojega razvoja sam prem-gati življenjskp težkoče. ki mu jih ne smemo ir. tudi ne moremo prihraniti. Lahko zavlečemo njih prihod, a s tem otroku ne pomagamo, temveč mu samo otežimo borbo, ki bi mu bila o pravem času prav gotovo lažja. '
Ze dojenček mora obvladati razne življenjske neprijetnosti. Razni vtisi, ki jih sprejema v prvih dneh svojega življenja, mu povzročajo neugodje, ki ga izraža's svojim jokom in kričn. njem. Materam seveda n; lahko poslušati tega joka. pa hitijo otroka na vse r.ačine tolažiti-Toda tudi te neprijetnosti so za otroka potrjpbjje, zato naj starše ne moti jok, posebno če vedo. da je zdrav. Težko se dojenček navadi tudi na red v spanju in hrani: vse mamice, ki so bile pri navajanju otroka na red preveč popustljive, se tega kasneje kesajo ir. so navadno pri drugem otroku bolj odločne.
Se več težav čaka otroka v predšolski dobi- Naučiti se mora ubogati, odrekati še premnogim željam in obvladati svoje nagone. Težko m'u je na primer, če ihora biti sam. Spočetka seveda kriči in ugovarja, toda
nrav to samevanje mu nudi Šir, ki ga potrebuje za svoj razvoj, hkrati pa ustvarja v njem pogoje za pozrejšo samo-stojnost. Najtežja je seveda doba, ko hoče s svojo trmo kljubovati vsem m vsakomur. Ce tedaj starši popustijo ter ga ne znajo odvaditi trme in samo-glavosti potem so že v naprej zgrešili vso nadaljnjo vzgojo; otrok bo ostal trmast ter bo prava pokora za vso družino in svojo okolico
V šolski dobi so na vrsti razne dolžnosti, zaradj katerih se mora otrok odpovedati mnogim prijetnim stvarem. V tej dobi je važna tudi borba proti raznim skušnjavam. Izven doma se mora otrok po-gostoma sam odločiti za dobro ali slabo, dovoljeno ali prepovedano in prevzeti tud j odgovornost za svoje odločitve, ki seveda niso vedno pravilne. Starši zelo gre-še. ako- napačne odločitve in njih posledice opravičujejo, čej.da. je otrok premlad' in ne razume: prav tako greše, če prevzamejo - nase .crigovornoiti, pri, čemer' Kit ne dajo mo|j}«?ih ..da Pi o koli • siam • od!«6al- MŽttrok,-, bo le ob zmotah spoznal, kje so meje in kaj je prav aU narobe, Mrd-gim otrokom dela velike preglavice iskanje primerne.družbe in prijateljev. Pri tem ul mora pač sani pomagati; sam si mora pridobiti prijateljev, doseči priznanje ali se boriti proti zatiranju. Ako mu priskočijo na, pomoč starši, hod'si da. mu skušajo z darili ali drugače pridobiti naklonjenost tovarišev, mu ne koristijo.
Od vseh razvojnih dob je gle-
de na težkoče prav gotovo najmočnejša in najtežavnejša pubertetna doba, ko dorašča otrok v mladeniča ali mladenko. Tak otrok se & čuti popolnoma odraslega, medtem ko ga dTUgi kot takega ne priznavajo. Za otroke v starosti od 13 do 15 let je zelo značilna zelo velika občutljivost, okornost, lenost in nemir. Čutijo se nekako odveč na svetu, a tudi šolski uspehi popuste. Starši -vojim otrokom v tej dobi najbolje pomagajo, če so popustljivi, potrpežljivi in prizanesljivi. Cez nekaj časa se vse te težkoče omilijo.
Za vse razvojne dobe morajo zato imeti starši dovolj avtoritete, ki se uveljavlja v tem. da zahtevajo od otroka razne dolžnosti, ki jih tudi siami vestno izpolnjujejo. Staršem, ki znajo uveljavljati svojo avtoriteto je vzgoja mnogo lažja. Otrok jim zaupa in jih uboga na besedo.
h
\
*
da položimo oba ravna roba drug na drugega. Označimo 1/4 širine pasu tako, da preostaja do ravnega roba še kakih 5 cm; označimo dolžino itrila ter odrežemo ves del. Tako dobimo ves sprednji del ter kos zadnjega dela, ki sega od črtkane do debelo zarisane črte, ki označuje ravni rob.
Ko smo tako odrezali sprednji del, nam ostane od celega kosa blaga še kos, kahrega razgrnemo. Položimo kroj preostalega kosa zadnjega dela na blago tako. na se stikata odgovarjajoča ravna robova. To se pravi, kjer je rob vzdolž blaga, tam mora odgovarjati isti rob in enako za rob širine blaga. Zakaj? Zato. ker se je že mnogokrat zgoditlo, da kvadrati niso pravi kvadrati, temveč so malo daljši ali širši, včasih le za nekaj milimetrov. Pri točnem sestavljanju robov, se pozna tudi najmanjša razlika. Tako krilo ima torej tri sivet Hva sta neopazna, in sicer tam, kjer so sestavljeni ravni robovi (seveda točno po črtah vzorca) ter šiv zadaj v sredi, kjer kvadrati dobro kombinirajo.
Na vas je, da pridružite dobremu kroju lepo izdelavo ter si izmislite zanimive žepe.
Sonja Mikuletič Palm«
- SMEMO LAGATI ALI NE?
«Laž ima kratke noge« pravi I rali živeti kot samotarji v štar’ pregovor. Morda je to res, | puščavi; v poslovnem svetu si vendar teče kljub te-mu zelo.hi- j žal ne moremo privoščiti, da bi tro. Mark Tivairt pravi: «Laž >	brez iaž'"
napravi lahko pot okrog sveta, še preden si resnica utegne ^o-veravati čevcljs.
Mnogi dostojni ljudje zagotavljajo, da nikdar , ne lažejo: vendar se varajo; kajti če nebi hoteli nikdar lagati, bi mo-
llltllilllllllllllilHIIIIIIlllll
Neki mislec pravi: «V našem času lažejo vs.!» On lo ooža-luje, kajti lagati je neznačajno, «toda ct pokažemo svoj značaj, se pravi, si nakopljemo mnogo sovražnikov«. Kes je, da sa kmalu spotaknemo na lastnih nogah, če se vedno strogo držimo resr.ice; priljubljen je le spreten lažnivec. V dnevniku Somerseta Maughama beremo: «Večkrat so me imenovali ciničnega, ker sem povedal resnico#.
Lažemo torej, toda smemo la. ] gati? «Ne», kličejo ogorčeno mo-
   	„.......................................................................................................................................      j	ralisti.	Toda	resnično	življenje
W ;um^UU^lllIuiuInniUimH^llilimnrhriTlUlllillllllTmhimTrilll^	 IlinimillillllltllU	I	jih	prevpije:	«Ti	smeš	lagati;
li mw\
Kaj dela kmetovalec v mesecu marcu VZGOJA SADIK
za zgodnje povrtnine
POLJEDELSTVO; V drugi polovici tega meseca bomo že pričeli z oranjem ža spomladanske posevke. Podirali bomo obenem tudi hlevski gnoj in to toliko, kolikor nameravamo gnojiti raznim okopavinam.
Ozimnemu žitu bo tudi treba dodati nekoliko dušičnih gnojiL Na 1000 kv. m. površine potrosimo okoli 15 kg kalcijevega nitrata. Nadaljujemo s pripravljanjem in čiščenjem žitnega in drugega semena. Upoštevamo pregovor, ki pravi; kakršna setev, takšna žetev! Le iz zdravega, polnega m težkega zrna more zrasti krepka rastlina in da-tu 'dober pridelek. Ako nam primanjkuje dobrega semena, si nabavimo le zajamčeno pristna, čista in kaliva semena. Ce krompir gnije, ga takoj preberemo in gnilega odstranimo. Sedaj je tudi čas, da primerno odberemo semenski krompir, kateremu odločimo'v kleti primeren prostor. Vlažne ali potne stene v sicer suhi kleti največkrat pomenijo, da krompir ali druge okopavine gnijejo. Ob toplih dnevih klet odpiramo in zračimo.
TRAVNISTVO: Na travnikih opravimo mnogo dela že v tem mesecu; travnike očistimo trnja in kamenja ter mahu, zravnamo krtine in pognojimo. Sedaj je čas, da razvozimo in polivamo gnojnico po travnikih. Očiščene travnike moramo tudi obsejati. Ne smemo pa- za to, uporabljati senenega drobirja, ki ga dobimo pod zenom ali poj jasltmi, ker sestavljajo ta drobir plevel in malovredne trave. Dobra semena za travn-t-
POPRAVEK
V članku «Cvetličarstvo prinaša denar*, ki smo ga objavili preleklo nedeljo, bi moralo biti na koncu predzadnjega odstavka pravilno napisano ((investiranih približno 14 milijard lir* in ne ((investiranih približno 14 milijonov lir*.
ke moramo kupiti. Pripravljenih mešanic pa ne kupujmo, ker so v njih smeti in predvsem stara semena. Vse travnike moramo prevleči z ostro brano (najboljša je travniška brana) ali pa vsaj z železnimi grabljami, da odstranimo mah. Z mahom zaraščene travnike pa moramo tudi pognojiti; mah namreč raste tam, kjer je premalo hrane m trave. Deteljišča moramo tudi prebranati in pognojiti.
ŽIVINOREJA: Ze sedaj moramo pregledati in preceniti svoje zaloge krmil, posebno zalogo sena in slame, da ne pridemo v zadrego, kako bomo krmilj svojo živino. Ob slabem senu priveščino živini tudi močnih krmil. Ne pozabimo pridati klajnega apna in soli. V hlevu ne zanemarjajmo mlade živine. Zavedajmo se, da je pravilno odstavljanje za rejo na-
menjenih telet ali drugih mladih živali zelo važno. Kar zagrešimo in zamudimo pri teletu, ne popravimo več pri junici ali kravi. Pustimo za rejo. le zdrava in krepka, lepo raščena teleta, od krav in bikov, ki imajo čim več dobrih lastnosti. Zlasti upoštevamo pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Posebno pažnjo posvečamo brejim živalim.
Gospodinje naj skrbijo, dy si vzgojijo zgodnja piščeta, da bodo imele jarčice, ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podložijo ob prvi priliki dobri koklji primerno število jajc naj' boljših kokoši jajčaric. Jajca za valitev naj ne bodo nad dvajset dni stara ter naj bodo od dve do triletnih kokoši. Ako je le mogoče, pustimo valiti ,več kokelj istočasno. Valilno gnezdo naj bo v nekoliko temnem in mirnem prostoru.
VRTNARSTVO: Nadaljujemo, s kopanjem in gnojenjem. V j razne zimske gredice posejemo seme zgodnje zelenjave. Ob toplem vremenu zračimo, proti poldnevu P® zimske gredice tudi zalivamo. Na prostem pa sejemo korenje, peteršilj, beii in črni koren, grah in špinačo.
Kdor ni pognojil in okopal špargljev že pred zimo, jih mora sedaj čimprej. Prav tako moramo pognojiti in okopati artičoke, hren in dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh.
ČEBELARSTVO: V čebelnja. ku se čebele prebujajo in ob lepih dneh že zletajo na pašo po cvetni prah, ki ga najdejo pri nas že na mandlju. Vendar pa mora čebelar v tem mesecu pustiti svoje čebele v popolnem miru in le v skrajni sili naj 'odpre panje.
(Nadaljevanje v nedeljo)
Sodobno oranje ledine
Avstralski strokovnjak za kmetijske stroje, inženir A. C. Howard, je izumil no^ stroj za oranje ledine. Ta stroj pravzaprav prekopava ledino s svojo posebno široko krožno lopato, ki se enakomerno vrti in s svojim ostrim jeklenim robom počasi vriva v ledino in izkopa-va stare korenine in kamenje. Medtem ko so stroji, s katerimi so doslej preoravalj ledino, s svojim* silovitimi sunki m naglim vrtenjem uničevali dragocene bakterije, ki oplajajo zemljo in so neobhodno potreb, ne za rastlinsko rast, dela Ho-wardov «rotavator» čisto mirno brez tresljajev. Izumitelj Ho-ward je v Angliji ustanovil podjetje Rotary Koes Ltd. v Horn-dor,u, Essex, ki je v prvih devetih mesecih leta 1951 izdelalo 15.000 takih strojev. Od teh so prodali 70 odst. y inozemstvu oziroma v državah Britanske državne skupnosti.
Zelo zanimivi in uspešni so bili poskusi, ki jih je z «roto-
vatorji* napravila angleška dr. žavna komisija za pogozdovanje na najtežjem terenu in ob zelo nepovoljmh vremenskih pogojih. Posluževali so se posebno odpornih krožnih lopat in različnih traktorjev. Pri mem teh poskusov je bila zemlja zmrze njena do 10 cm globoko. Zemlji, šče je bilo polno strohnelih štorov in poraščeno z 1.80 m visokim slfcčem (rododendronom). Spet na drugem mestu so s temi stroji prekopavali posuto zemljišče, polno kamenja, kjer je rastjo 38 cm visoko resje (e-rika) in je bila 38 cm debela plast šote. Stroji so se popolnoma obnesli, tako da so člani ko. misije poročali, da so »rotova-torji* presekali štore. kot da b rezali sir. Prav tako so presekali grmovje sleea in popolnoma zdrobili in izruvali njegove žilave in goste korenine. V Wa lesu so i «rotovatorji» preorali ledino, ki jP bila gosto porašče-na z ločjem in žoltavino in za katero so trdili kmetijski stro-
kovnjaki, da bo trajalo vsaj sedem let, preden jo bomo spremenili v kolikor toliko plodno zemljo. Toda že po šestih tednih se je na istem mestu pasla živina in uživala sočno travo.
(Nadaljevanje)	Idneh.	Sadike	presajamo,	ko	raz-
PAPR1KA. Paprika kali zelo vijejo tretji lisrirtO dni po seti počasi in zato moramo seme'vi) ra to v poltople grede, da pred setvijo namakati 24 ur v|fe	Pr*yučijo najmnanjo
mlačni vodi. Sejemo jo od prve t°Ploto in svetlo^a'adnop“; polovice tega meseca pa do kon- d?stu)e .*e eno presajanje.
ca marca. Ko poženejo sadike tretji list, jih presadimo prvič v razdalji 5 cm in 10 cm vrsta od1 vrste. Ce dopuščajo vremenske razmere, jo presajamo na stalno mesto, ko razvije 5 do 6 listov. Cas presajanja je od začetka aprila do maja-
Na 10 kv. m gredice vzgojimo približno 20.000 zgodnjih sadik sa presajanje na stalno mesto. Ce sadimo papriko v razdalji približno 30-40 x 40 cm (v večji razdalj* sladko, v manjši ostre vrste — peperone — za vlaganje), lahko izračunamo količino semena in štev”- sadik za lastno uporabo.
JAJCEVEC (MELANCANA). Gojitev jajčevca zahteva več pozornosti, ker je zelo občutljiv za toploto. Da vzkali. mora biti v semen jaku (gredici) najmanj 20 stop. C. toplote. Enako moramo paziti na toplotne razmere pri presajanju sadik na stalno mesta Melancanc sejemo v tople grede od' prve po-lovice februarja do polovice marca. Seme vzkad v šestih
-■
Tako prekopava težki Howardov »rotavator* polje sladkornega trsa v Zahodni Indiji in spreminja zemljo y rahlo rodovitno prst
bližno dva meseca po setvi so sadike tako razvite, da jih lahko presajamo na stalno mesto.
i moreš in moraš lagati!« Ne ved-| no, toda često... Torej, kdaj smemo in kdaj ne smemo la-1 gati?
Poznamo več vrst laži: bele I in čine, nedolžne in nevarne, nujne in odvečne, zaželene ir* nezaželene. Nečloveško bi n. pr. bilo če bi zahtevali od zdravnika, da bi na smrt bolnemu človeku povedal resnico. Mar naj povemo prijatelju, da je varan in mu tako uničimo življenjskp srečo? Ali pa naj vzamemo nas« očitek, da smo z molkom prevaro pospešili in o-dobravali? Smemo li sovražniku kdaj povedati resnico? Pc-
: Čp i» mrrtvit ppJpV spiip, j	:
: /e maju lepo v'ivnie» ;
Cas presajanja je od polovice aprila do polovice maja.
Na 10 kv. m zrase iz 50 gramov semena približno 8000 sadik. Za 1 ha površine (30.000 sadik) uporabimo približno 200 gramov semena.
ZELENA (SELEN). Seme zelene kali zelo počasi (približno 20 dni). Do presajanja potrebuje rastlina za razvoj nadaljnjih 50 do 60 dni. Da pospešimo kaljenje je priporočljivo ' žati seme nekaj dni v topli sobi ovito v vlažni, flanelasti odeji. Po setvi rastlini ne srne primanjkovati vlage. Ko seme vzkali. moramo začeti z zračenjem gredic. Sejemo v topip gredo od začetka januarja ao aprila. Enako kot pri paradižniku. ko sadika požen? tretji list, presadimo zeleno v razdalji 3 cm (razdalja vrst 6 cm). Enako 1 ! pri paradižniku prikraj. šamo pri prvem -resajanju rastlini glavno koreniko na polovico.
Najboljše seme za setev je seme od prejšnjega leta. Sem? zelene je zelo lahko i- drobno (približno 2000 zrnc v enem gramu). Za gredico 10 kv. m uporabimo 10 do 15 gramov semena. Od te količine ’ zgojimo približno 20.000 sadik. Ce sadimo sadike zelene ’ 'stalno mesto v razdalji 30 do 40 cm in 50 cm vrsto od vrste, zadostuje ta količina semena za približno eno tretjino hektara.
gosto je laž plemenitejša in po. gumnejša kot kruta ali celo strahopetna resnica.
Ljudje pričakujejo od nas, da jim Jažemo, se pravi. da. v prepričevalnem in resnicoljubnem tonu govorimo laži. kj jim ugajajo. To, kar imenujemo takt in diplomacija, je le vljudnostna laž. Ce nas kdo nepričakovano obišče in vpraša, če nas moti, bo zelo neolikano, če mu bomo rekli: «Da, danes res niste dobrodošli#.
V vsakdanjem življenju ljudje hočejo, da jim lažemo; grdi ljudje so srečni, če jim rečemo, da so vabljivi; neumni, če jih kdo imenuje pametne, stari radi slišijo, da so videti mladi ia če nismo brezsrčni govorimo ljudem tako kot radi slišijo.
Takim lažem iz vljudnosti pa se tako imenovani «boljši kro. gi» oddolžijo z zahrbtnim o-pravljanjem in žal imajo navadno človeka, ki ne kritizira odsotnih, za hinavskega.
Vsakdanje življenje nas torej uči, da imamo včasih pravico in celo dolžnost, da lažemo. Vse Je sevefla odvisno od tega, zakaj lažemo. So pa seveda določene meje, ki jih dostojen člo-vek nikoli ne sme prekoračiti. Laž. g katero koga prevarimo; grda surova kž. ki kakorkoli škodule ugledu drugega je sramotna in nevredna poštenega človeka.
lllilHiHiiiiiiiii!iiiinn!iiiiiiiiiNiii!i!iiijiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiii«iiiniiHHt”HH?fii!uuiiiiiii1iiiiiM»iiiiiiiinuiiilii1uiilliluliilliiuliii1uuiilliilui1nuiniu11i1iuuuuiiliui1ulllHiilnuurii1nlHlnllllililllullllll!1iuiniiMiniiiiiiHHiiMutiiiii!ui
KAJ NAJ
MLADI	TAMBURAŠI
ZA NAŠE NAJMLAJŠE
TOŠU HATAGKU!
Na prvem nastopu v petek zvečer.
Sodelujte v večjem številu pri dramski družini
V zadnjem času opažamo na našem podeželju razveseljiv razmah kulturno - prosvetnega d»la. Nedvomno predstavljajo žteber kulturnega udejstvovanja pri nas pevski zbori, vendar pa opravljajo važno poslanstvo med našim ljudstvom tudi dramske družine. Posebno moramo poudariti, da se na naših Ijudsko-prosvetnih odrih udejstvujejo predvsem mladi ljudje, ki kljub oviram, ki se jim nastavljajo na pot, ne izgube poguma in se vztrajno udejstvujejo,
Samo oglejmo si proseško drarnsko družino, ki jo vodi požrtvovalni tovariš Alojz Cjak. Dvakrat sta že z velikim uspehom nastopila na Kontovelu proseški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Viktorja Čermelja in dramska družina z igro «Lojtrca». Premajhna je bila
dvorana, da sprejme vse občinstvo, ki se je hotelo zabavati ob igri, ki ji je napisal scenarij tovariš Cjak, glasbene točke pa pripravil tovariš Viktor Čermelj. Kakor slišimo, bodo s to igro nastopili tudi v Trstu. Tudi kriška družina ni zatajila svoje tradicije in je pred meseci uspešno nastopila v Na brežini z Molierovo komedijo «George Dandin« Zal pa sta dva igralca zbolela, jako da bodo igro šele sedaj lahko ponovili. Tudi barkoVJjanska dramska družina je že nastopila, in sicer na Silvestrovo z dvema enodejankama pod vodstvom Ladi-ja Vodopivca in Mirka Pertota.
Za 8. marec se pripravljata dramska družina v Sempolaju pod vodstvom tovarišice Vide Furlanove ter dramska družina v Dolini, ki bo pod vodstvom tov. Rože Samec nastopila z
f
Nove znamke v svelu
štirih je naslikan dvojni križ, simbol boja“preti"jetiki); 1.7» + 75 cent., rdeierjava rtgrad Beersei); 3+1 frank, zelencr olivna (grad Herst-Campine); 4 + 2 franka, ultramarin (grad Lavaux Sainte-Anne); 8 + 4 franki, siva (grad Veves).
Znamke za pakete. Dopolnilne vrednote. 17 frankov, rjavo-rdeča (sprejemanje paketov); 20 frankov, siva-rdeča (pošiljanje paketov).
FRANCIJA
Dopolnilne vrednote frankov-ne «turistične» serije. 30 frankov. vijoličasta (Le Pic du mi-di de Bigorre); 50 frankov, rja-Vo-črna (apsida sv. Stefana v aAbbate aux hommes« v Caenu).
enodejanko. Konec meseca pa se bom0 lahko zabavali ob Ogrinčevi veseloigri «V Ljubljano jo dajmo«, ki nam jo bo zaigrala dramska družina Lo-njer-Katinara v režiji Anice Kalanove. Režiser Jožko Lukeš pa bo vodil predstavo igre ((Učiteljica«, s katero bodo Ba-zovci ob prvi priliki' nastopili. Clan. SNG Rado Nakrst pa pripravlja v Piavjah duhovito komedijo «Oče ja rekel, da lahko«, ki pa jo "bodo igrali verjetno šele poleti. Dramska družina na Opčinah pa se je- lotila veseloigre ((Trije vaški svetniki«.
Večina naših dramskih družin pa se ne more udejstvovati kot bi želela zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Tako n. pr. mora škedenjska dramska družina, ki jo vodi tov. Dujc, vaditi v neki kleti. Vendar, kot rečeno, naši ljudje ne obupajo in tako se nam bodo Skedenjci lahko kmalu predstavili z Govekarjevo komedijo »Čitalnica pri branjevki«. Tov. Dujc uči tudi igralce Društva «Slman Jenko«, ki bodo nastopili z Nušičevp komedijo «Dva lopova«. Močno je bila zaradi požara na Stadionu prizadeta dramska družina pri Sv. Ivanu, toda pred nekaj dnevi se je ponovno zbrala na pobudo tov. Dujca m pričela z rednimi vajami, ki .jih4» odslej vodil član SNG tov..Košir.' ”-*• • -
a»o. v začetku _ pohvalili prizape+np*!,, in vitfajnost naših mladincev pri prosvetnem delu, pa moramo žai ugotoviti, da to velja le za premajhen del naše mladine. Se vse preveč je mladih ljudi, ki stoje ob strani, ne da bi se zavedali,-kako važno bi bilo. da bi vsi pomagali pri tem tako pomembnem delu v borbi za naš narodni obstoj. Naj bi uspehi obstoječih dramskih družin in njihovega dela pritegnili še ostale, tako da bi režiserjem ne bilo treba šele iskati primernih igralcev, temveč da bi lahko izbirali med dobrimi najboljše. Tako bi se v lepem tekmovanju vsi še bolj potrudili in mi bi prisostvovali še bolj izdelanim predstavam.
Kav ge sliši?
■mlade miši v naši hiši
priredijo ples.	i
ples,
res, .
. prav zares.
dej. plakate, črke zlate, na p'akatih kakor v svatih i>' s<vi suknji v mišji luknji je naslikan čist ih zlikan tolsti miš:
«Kaj strmiš?
■V tej-le hiši mlade miši priredijo ples z gostijo, imtniten ples, res, zares*.
In ser edti Muca gleda na plakat, izteguje kratki prat in zloguje in črkuje:
»V f-t-tej.tr h-h-hi-ši
nv-m-mla-de m-m-mi-ši...* Urno švigne, k Bucu skeči, se usloči,
Z brkom, migne in privzdigne vitki rep.
Buc;
Muca:
Buc,-
Muca:
Buc;
Muca;
sKaj se diši?*
«Mar si slep?
V naši hiši mlade trnii priredijo ples...«
«Ptes? Zares?«
«BiIa plesu bi v okras...*
«Pojdem v gosti tudi jaz...«	,
«To bo kaše naše paše vsega dosti bo za nas*.
UGANKE
Vlekevuii vlečejo» sekoviči sečejo,
Ropotača prevrača, po krivem potoku obrača foj+fi ut H'zal ‘eCgpz ‘»jjojf)
Grbattb prase vse polje popgse.
(<u*)
Štiriindvajset bratov y~* na enem korijtT ‘štete*, ’ ’•“* ’ s lete, lete, nikdll se ne donite.
(nssjcoi tnatfsmfui vu afreto;)
Visoko na strehi čepi možiček in kadi.
(srnmna)
Trese se in trčpeta, kupček pod seboj ima. (ofTS)
Pobalin se pripodi, da izpije lačen kri, plane nate žvižgajoč, sit jo spet odkuri v noč.
(J8UJOJJ)
Pod nogo po glavi hodi — če ne veš, pa tiho bodi! (Ciaqa2)
Iz samih lukenj narejeno držim ti vendar, kar se da; če mi iz srede -vzameš eno, razpadem ti na kosa dva.
(bSu^a)
Nimam nog in vendar tekam sem in tja, da se praši; grizem, grizem, da pregrizem klado z ostrimi zobmi. (gSbZ)
Drobcena sem in sem kratka, svetla sem. in vsa sem gladke, eno te imam uho. a m svetu nj nobene hiše, jiišice brez mene.
Kaj do gležnjev ti ne seže in pred kraljem v postelj leže? (eUTOR)
M. MilankoVič
Zgodovina
astronomije
Nebesne pojave je opazoval 'že pračlovek, saj je bil goiorok in brez strehe bolj odviSen od njih kakor dandanes. Polagoma so dobila ta opazovanja bolj znanstveno obliko; opazovalci so svoja opazovanja zapisovali. Tako so Kitajci že 3000 let pred našim štetjem zapisovali nebesne pojave in so že 1. 2697 pred našim štetjem zabeležili, sončni mrk. Natančno so tudi zapisovan pojave zvezd repatic. Našli so okoli 400 takih beležk, tako da lahko za celih 3000 let nazaj zasledujemo zaporedne vrnitve Halleyjeve repatice.
Tudi Egipčani niso zaostajali za Kitajci. Njihovi svečeniki niso zapisovali samo vseh zgodovinskih dogodkov, ampak tudi nebesne pojave. Reka Nil Je poplavljala prav takrat, ko se je lepa zvezda Sirius prvikrat v letu prikazala na vzhodu pred sončnim vzhodom. Asirci
Tukaj ni bilo toliko snega, da bi povzročil nesreče, in ga Je bilo treba znašati na kup, da je lahko nastal ta krasen primer kiparske spretnosti, ob katerem se mora kak okoren, neroden sneženi mož kar skriti.
i in Babilonci so se ukvarjali temeljito z astronomijo. Seveda so mislili, da je človeška usoda odvisna od razporeditve zvezd in tako je nastala astrologija.
Človek je imel sebe za naj popolnejše bitje stvarstva in sklepal iz tega, da mora biti njegovo bivališče, zemlja, središče vesoljstva. Sonce in vse zvezde so se po tej teoriji vrtele okoli zemlje. Bistroumnim opazovalcem v Grčiji in Aleksandriji pa je kmalu bilo jasno, da ie ne more biti tako. Ze več stoletij pred našim štetjem najdemo v zapiskih Grka Aristarha, Egipčana Ptolomeja in drugih trditve, da se zemlja suče okoli sonca. Ker je bila ta domneva v nasprotju s tedanjimi in poznejšimi verskimi nauki, je ostala v knjigah in ni prodrla v javnost. Vendar je iz vseh teh razprav črpal ob koncu XV. stoletja Nikolaj Kopernik, ko se je v svoji knjigi odločno postavil na stališče, da je sonce središče našega dela vesoljstva. S tem se je začel boj za in proti tej teoriji. V tem boju je zmagala končno Kopernikova ideja, ker je edina znanstveno utemeljena.
Podrobnosti o tem in veliko drugih zanimivosti lahko bereš v knjigi ((Zgodovina astronomije«. Spisal jo je univerzitetni profesor M. Milanovič, prevedel Črtomir Zupančič, izdala Poljudno znanstvena knjižnica. Knjižica obsega obdobje od najstarejših časov do New-tona, t. j. do začetka 18. stoletja. V uvodu pravi avtor, da je napisana v obliki univerzitetnega učbenika; res najdemo v njej tudi matematične obrazce in marsikaj iz zgodovine matematike, ki je tesno povezana z astronomijo. Toda to naj ne plaši bralca, ki ni vešč matematike ali mu v šoli ta predmet ni dišal; preskoči naj tiste odstavke in ostalo bo še veliko zanimivega berila.
Naši mladini torej knjigo toplo priporočamo.
ZA BISTRE GLAVE
  ....................
ČRKOVNICA
							
	■t						
	i						J
	3					J	r
	k					mm	I
	5						
	«						
	,*						
	8						
	9						,
	10	|					I
aaaa		— b —		cc	- č	—	3dd -
eeeeeeeeee — g — iiiii — 111 — mm/m — nnrm — oooooo — p — rrr — ss — š — tt — uuu vvvv — ž . Sestavi iz gornjih črk 10 besed, ki' jih vpiši V dani lik tako, da boš bral vodoravno be-
Ob pravilni rešitvi bereš v de-beleje obrobljenem delu lika ime in priimek slovenskega pisatelja ter naslov njegovega najnovejšega romana iz življenja starih Slovanov.
Da je ženg p hudi uri hrabro stopila na plan, to naj vidi svet in čuti, ko praznujemo naš dan!
Ne odnehamo nikoli
se gibati. Na telesu nice, ki je bila prepi
sama sebi brez vsake ^ brez zadostne hrane i*JiJit! izrečni umazaniji (Pornj ^ i<e	,«*<*,	ie treba, da se niti telesni ^
v svojih težnjah; se ne vdamo! padki niso odstranjevali
je bila posteljnina p°P° “ j8-izjedena) so se kmalu vile globoke rane. v k*^ ^
Lani je bil prvič naslikan ria
znamki cesar FrancožČV Napoleon I. Ista čast je doletela tedanjo prestolonasledn-cd,' sedaj angleško kraljico Elizabeto II.
Bila je namreč naslikana skupno z... možem na kanadskih znamkah ob svojem obisku v Kanadi. Nove znamke bodo sedaj. ob smrti kralja Jurija VI., izdali v Velik; Britaniji in v kolonijah pribl žno v devetih mesecih; na vseh zramkah dežel je namreč naslikan kralj Jurij VI. Znamk, na katerih ga vidimo upodobljenega, je toliko, da obstaja poleg številnih angleških katalogov, (Evropa,
Amerika. Azija - Afrika, Angleške kolonije) tudi poseben katalog, kjer najdemo zaznamo, vane vse izd rje znamk, na ka-
ta* katalog'“fe ^zdala^ondon^kt laiHilBBlBliBgliiaiBgglgBElBiEigagllliailBilgiae^^ filatelistična družba Stanley -	-
sede naslednjega pomena:
1. merjasec, 2. piščanci, 3. moško ime, 4. tobak (srbohrv.) 5. glasnik na Itaki, 6. vsezna-lee, 7. usahnjeno ob pomanjkanju vode, 8, zarodek, plod, 9. vrsta zemflje, 10. mehkoneb-nik.
Ob pravilni rešitvi bereš v debeleje obrobljenem delu lika map slovenski pregovor!
ZLOGOVNICA
SESTAVI IZ ZLOGOV: di - don - he - he - - hot - ja - ja • ki -ki - Ija - lo - me - mf - roi - pa -pa - po - pre - pro - ra - ran -re - rja - rje - ro - šec - sve - ta -te - ti - ti - va - vec - zi • 10 besed, ki jih vpiši v dani lik tako, da boš bral vodoravno besede naslednjega pomena:
1. divji prašič, 2. znameniti roman španskega romanopisca Cer-vantesa, 3. nezgoda, neposrečena predstava, 4. posnemanje pesmi, prevračanje v smešno, 5. prestolnica v Aziji, 6. omika, kultura, 7. krivoverci, 8. zajedavci, 9. sporazum, sprava, 10. slovenski basnopisec.
t							
X							
5							
V							r
5							
6							
t "							
t							
9							
10							
REŠITEV
Koliko učancev je imel Pitagora? — Brez posebnih težav ste gotovo uganili, da je imel Pitagora 28 učencev (vštevši tri žene).
jtUe-
JUCI
Draga Ju ca j
Samo eno stvar omenim, drugo vse pustim na stran:
Danes naj bo samo žena; kajti bliža se naš dan.
Včasih je bilo drugače;
Zena tiho je živela, ker družina ji in hiša je dovolj dajala dela.
Dobro se spominjaš, Juca, kakšne smo skrbi imele.
Ni bilo ga, ki dejal bi, da so rož’ce nam cvetele.
Konec ni bilo nikoli kuhanja, pomivanja, pranja, sneženja, postrežbe, likanja in šivanja...
A otroci! Od trenutka, ko na prsi si ga vzela, dokler mu odrasla glava ni tako rekoč sivela,
vedno je poznal le tebe, tvoj'ga se držal je krila.
Abraham je bil že blizu, še ga nisi oddojila!
Da ne govorim o možu!
Ta je bil šele otrok!
Kaj ni vsega ta zahteval, ti moj ljubi, mili bog!
Vse to naše dolgoletno * neumorno delovanje Pa pri možu doživelo je prav mršavo priznanje:
Da podpiramo pri hiši ogle tri, nam je priznal, češ kot da četrti ogel on po| koncu bi držal.
Ogel je tako podpiral, da je prišel končno dan, ko spoznale smo, da hiša močno že visi na stran. -
Možu je tako -uspelo, da na rame nam ruvprti poleg oglov treh priznanih, zdaj še ogel svoj četrti.
Spričo tega položaja, drugo nam ne preostaja, kot da na pomoč hitimo...
Saj se vendar hiša maja!
Prazna znana je beseda.
da smo žene nežni spol;	j ■ ,	j.
kajti v borbi za življenjeZ tujstvom, da -^ Juca, smo možak in pbl!	‘sVoJe bolezni ^
Jilis) ne more ne goworl .
Dobro! Vedite, da žena zna bit' tudi bojevita.
In zato, ko gre za srečo in za vzdrževanje reda in za mir in za bodočnost: Naša zadnja je beseda!!-
ro atlantski koitierenci
V Lizboni je bila dne 2? februarja uspešno zaključek atlantska konferenca. Ko e delegati odhajali, je pri«1® generalni tajnik za predsednikom.
Tajnik: Evo, že imamo «r govor iz Moskve: Pet nov oklopnih divizij so P°stav.{, Predsednik: Prava reč-krenite takoj vse potrebno novo konferenco!
samogovor
Listi poročajo, da so v a*f riških poizkusnih zavodih krili novo sredstvo, ki Je solutno učinkovito; lahko čemo, da je z njim jetika končno premagana.
Smrtna kosa: NeprijetnaJ ta vest. Na srečo živim0 ? kih časih, da se mi ni bati brezposelnosti.
mmec m Jance ,
Mihec: Torej De Gaspd^j
izjavil, da so Titovi Vr ^j nesprejemljivi. Cudnfli ^ Tito ne predlaga druge®3, ^ kor da se izvede mirov**
sodba-	.	Ml*
Jakec: Tu se motiš,.
De Gasperi ima P°p0\Ljr, prav. Kaj bo sprejemal ki jo je že sprejel in P°^ sal?!
MED VRSTA**1
Skrb za begunce
Skrb za begunce. Ezuli
jo svoje glasilo, ki P°°. nom »Arena di Pola« ^ v Rimu. V zadnji števil* ^ ta list pritožuje o usod^U jo je doživela 14-!etna bes .. ka Luiza Zonta iz Pule, bila sprejeta v bolnico v • stu Asolo zaradi hude bot**^ List piše dobesedno:	:e
«V 25 dneh bolehanj* ' Zonta izgubila na teži ‘Pj, v vsem tem času je ležati nepremično na *v. ležišču, v temni sobici zraka in svetlobe. Ooitn0^. se zdravniki in bolničarji0
tre*
S«
n esrff -ušč*"*
neCe’
A ko moški so brez glave, m,e na mestu jo imamo!
Borbo* našo bojevale hrabro bomo do uspeha, ker družina je v pogubi in v nevarnosti je streha.
Da ne moremo molčati,
se od riekdaj nam očita.
so se zaredili črvi; uši P ^ se razpasle najprej na » $ potem v obleki in P° telesu.«	ve-
Med vrstami: Tu J* p. zidano vse. Med vrstami ® česar.
Gibborvs.
Lani sta se tudi poročila perzijski šah in egiptovski kralj: to je bilo dovolj, da sta obe orientalski poštni upravi dah v promet posebne znamke, na katerih vid mo naslikana vladarja in njuni soprogi. Ker smo že prj Egiptu, naj omenimo, da je ob koncu pr. leta prišla v Sudanu v promet nova fran-kovna ser.ja. Prejšnja je namreč odslužila; bda je v veljavi od leta 1898. Kdo se ne spominja Arabca *Šn niegove kamele, ki sta bila naslikana na sudanski znamkah. — Sedanje znamke prikazujejo različne motive, a Arobec in njegova kamela bosta še v naprej krožila do svetu na znamki z najvišjo nem nelo, to je na znamki za 50 piaster.
Leta 1951 so se v več državah spomrjli stoletnice izHa svojih prvih znamk. V Italiji (Toskana in Sardinija), na Danskem, v Kanad; in na Madžarskem so izdali v ta namen tudi spominske znamke.
Ob koncu pa še en& kratka novica, ki bo razjezila filateliste — nasprotnike tako ,me-novanih kilometrskih serij: Poštna uprava Združenih držav Venezuele je sklenila t*dati celih 384 (v besedah trt sto itiriinosemdeset) znamk, na katerih bodo upodobljeni grb: državic federacije. Prve znamke so že začele poplavljati filatelistične trgovine. Zbiralcem Pa obilo zabave pri... lahkem poslu.
Tone
Penko
Prcfesci• IZuiuUI	n	išč
Riše
AVSTRIJA
Dopolnilna vrednota za letalsko pošto. Orel med poletom. 20 šilingov, tenrmorjava.
Znamka na čast XV. olimpijskih iger. Na sliki je hrastov list in pet olimpijskih krogov. 2,40 šil. + 60 grošev, tsiva. Izkupiček le znamke je namenjen avstrijski olimpijski četi.
BELGIJA
Običajna letna serija za boj proti jetiki. 20+5 cent., rde ča, 65 -t 10 cent. svetlomodra, 90 + 10 cent., rjava, 1,20 + 30 cent, vijoličasta (na vseh
1.
Kmalu so btli ob njem In skoraj nato sta že dva tolkla s kamni po klopi, eden pa se je ukradel profesorju za hrbet. »Boste sli, paglavci zanikrni«, je zarobantil gospod Kan&da, toda medtem mu je že nekdo pograbil nahrbtnik tn bežal z njim. Kan&da hoče za njim; pa kam bo revež, ko pa mu je paglavec za hrbtom pribil z žebljem suknjo na klop. Ko se Je nesrečni Kainada re&il žeblja, kje so že bili paglavci z nahrbtnikom in v njem dragoceno pisanje. Mimo sta se tačas peljala na jee-pu dva ameriška vojaka ln videla vso komedijo. Pognala sta vozilo za paglavci in že sta se vrnila z nahrbtnikom. «Oh. najlepša hvala, gospoda. Prav lepa hvala.« Iskal Je po žepu, da jima da napitnino, toda spomnil se Je, da bi bilo ceneje, da Jima zapiše v notes dobro oceno ah pa vsaj plus «Saj se vaju spomnim. Aha, Stanllo in 011o.» Vojaka sta se smehljala, žvečila gumi. premetavala čeljusti na levo in desno, rekla «o kej», pozdravila po vojalko in odbijala.
2.
«Kaj se bom po Trstu kregal s paglavci ln lovil po cestah kuhinjske ostanke. Kaj izgubljam čas. Ob Timavu me čaka Priamov zaklad. Tja moram!« Po obalni poti skozi Barkov-lje, kjer se je gnetel kopalec ob kopalcu, ob Mira-maru, kjer se je vojaški avto stiskal ob avtu. pa tja mimo Devina, kjer so ob njem drvela in norela vojaška vozila, je končno po največjl vročini prišel do Timava m stare štivamske cerkve. «Sedaj sem na cilju! Jutri Je ?e en dan.» Odšel Je do mlina v Mo-ščenicl, kjer Je najvišji izvir Timava. Sel je v dolinico pod velikim železniškim mostom, po stari zidovski navadi večerjal kruh, čebulo in česen, dal nahrbtnik pod glavo in zaspal. »Sonce vzhaja in zagrešiti ne morem. Pojdem proti vzhajajočemu soncu, kot piše pater Andrej, da najdem Jamo s stopnicami In vrati. Ah, kje so vrata. Ce jih niso skurili Huni Jih je pa kdo dragi!« Potil se Je v breg. Bodtčje in brinje mu je zastavljalo pot. Počasi je prodiral dalje. Ljudje so opazovali čudnega starejšega gospoda, ki je blodil po gmajni. »Kaj neki išče? Da ni kaj izgubil?« »Ali pa da ni ušel iz bolnice pn Sv. Ivanu v Trstu?«
t
»Ali pa išče brščlke sedaj v juliju. Malo P02"! sicer, pa vrag jih razil"3 te Tržačane.« »Jaz pred leti, ko sem pasel * zo, gledal nekoga, k1 5 skakal po gmajni z n®* mrežo. Menda je moral ‘ viti metulje. Prav tak J bil kot ta.» «Kaj neki p^* ne z njimi?« «Oh. jaj s® pa nekoč videl dva, ob* ~ mu podobna. Saj je m če tudi on. Motovilila s po gmajni, pa skakala . grabila po zraku in lov nekaj v pest, potem st? ;, tisto stavila v steklenic ■ »No, tista dva sta b prav gotovo iz bolnice P , Sv. Ivanu.« «Kaj ves, ^ veš, od česa dandanes ne živijo ljudje.« a a res«. Je klepetala Maj te. Opčin, ki je bila 2er^jtn»-den v fitlvanu na P?tajn cah. »S teto sva Pral’ je pod staro cerkvijo- P nekdo prišel m Pre°?,rai s po vodi kamenje. P°° nSice takim, kot imajo , s za puljenje obrvi, n®tegie-kamnov ln stavil v » ,aSa mlco. S teto ga nekaj gledava, prali sva. ^»pj ma Je kalil voda ^ p časa ga gledava, P° po pa oplazi teta s cuJ ^ glavi in še vse tisto-je imel v rokah. mJLJfescf gnala v vodo.« . *gj. Kan&da vsega tega
VOJNI ZLOČINEC PAVELIČ PIŠE:
Mihajloviču nisem mogel odreči pomoči
zaradi človečanskih razlogov
Pripravljenost za «brat-
ji	--	c -	U.
ie hotel Pa-i« • delon‘ dokazati Draži Jegoritn četnikom. ze po
'iku odv. Brašiča je
"tocitan ,.fi0m Eniškim for-
ndh 40	™	o.
takoj in to brez-
. “JO vsa potrebna zdra-
Ulk° iska' ga L L,™ tifusu. Poleg te-
‘n 0 tPreiilZredb0 0 Prehodu eZZ Vseh Cinikov na Uredbe U ^^H, Podobne ^ k i?fk,rensga Prijatelj-
5££?* 06 prihodu
S?*!#«)
—	Pavelič	že	ne-
ft&ij w. ® Pričakoval prihod *iJr™lUwi6a » Zagreb Knsrelcmf'>rirat.e,c delegacije z
* ^Otv	’	80	0dinž'
,'«332a"-te amad« zač e-
d zun&njo obrambo napredovanj Sjofii- 0 armade je one-£*!«[ to.0 Draži, da bi iJl soptasnost za spo-
'ttt k* *Zeč tudi Paveliču
S*ePT^fc?1 Dražine pred-ti H	armada	je
S /laiitl* ^ no,JO odvratno * Pozn„ 71 zločincev, kar Zoodovina h "ttrodou.
jugoslo-
hi .. ***
^Ti • Po teh do-Nfti[ . . ?0. Ante Pavelič
ČJeveda na Jlh ce!o opL
na stoj zločinski
>itvV^Z^e‘ik*L^nem Hrtu ^ sr> ’ i?^ja v Buenos f? flojik; 20^nj^ letih po-a 9« Por.)	Paveliča
?e ‘uorbe?fe0Or>a tiste zloiin-Prf 50 ie imenova-! O '“jtežjih voj-tl((v sni ni. borilce v m kri-
celo s« Pavelič, lah-„ ^Vken u, °bjavlja «st'o-? lcot Poi«, 1 niso ™č druge-
*.*& ***£ Sbi oprat,ičil
N j., P°tii>
Mimogrede se Pavelič zaustavi tudi na obisku odvetnika Brašiča in piše: uNekega dne mi je javil zastopnik dr. Savo Besarovič, da je v Zagreb prišel iz Beograda neki odvetnik dr. Braštč v posebni misiji in da želi z menoj govoriti. Sprejel sem ga skupno z dr. Besa-rovicem in dr. Brašič mi je javil, da je zaupnik generala Mihailoviča ter da se kot tak obrača name s prošnjo, da bi hrvatska vlada dala na razpolago določeno količino cepiva proti pegastemu tifusu, ker med Mihajlčvičevimi vojaki močno razsaja ta bolezen. Cepivo je general Mihajbovič dobival prej od Nemcev, toda ko se je nemško poveljstvo umaknilo iz Srbije, so ostali mihaj-lovičevci brez vsakega zaščitnega sredstva in zdravila proti tej bolezni. Dejal mi je, da je stvar silno nujna.
.Čeprav nam je general Mi-hajlovič sovražno razpoložen, mu nisem mogel odreči pomoči iz čisto človeških razlogov... in -ukazal sem, da izr oče dr.
Brašiču takoj potrebno količino cepiva...»
Ko je s tako «človečanskimin razlogi razjasnil Pavelič Bračičev obisk in svoje razgovore s predstavnikom Draže Mihailoviča, v naslednjih vrstah razlaga prihod druge Dražine delegacije Z generalom D ju k i-čem.
aGeneral Djukič je takoj obrazložil željo generala Mihaj-loviča: da izdam dovoljenje za nemoten prehod njegove vojske skozi Hrvatsko na pot; v Italijo, ker je za njih borba v domovini končana, oziroma da so u takem stanju, v katerem ne morejo več voditi borbe. Osebno general Mihajlovič ne bo šel, temveč bo še nadalje ostal v planinah. Jaz sem njihov prehod takoj načelno odobril... rt Za razkrinkanje Paveličev h laži v iskanju nekakšnih sčlove-čanskihv razlogov za njegova pogajanja z delegati četnikov (svoboden umik ogroženih ljudi, ki so prekinili borbo in nevarnost pred tifusom) nudi, poleg ostalega, dovolj dokazov
I ZANIMIVOSTI I
| IZ PRIRODE, TEHNIKE, |
Tilllllllllllllllllllllltllllllll ZNANOSTI
Se pogoste.
L?	na	nove	zločine
naslovom
«ZOV
ii	“Hruška*
51 Poln«,, Pavelič s svo-
^r ^ dobjavil ltin^Tn na'fvka država živin. (l"' Rači n , rstrsko-sentimen-
0 pogajanjih
*4tf2#llor« „	’	kot	d(2	bi
I. 0 Se.Mfnv.L-w
■9a sestanku uprave •Nek, nj0
M^u	0>trog	10.	ure
mi javili z hrzZ 1	da	je veliki
tranj^ioitaJ.tla Savi javil
»km*, Hse^j'terstvo za !a “»a i! “G sta priši-
ta
tal.
tfe»
no-
j. *.-« Sta prišla k Za 0fco- Predstavi-d—^ila Ab*ka častnika ter
Kdo ^^j^^jenjc za svobo-
*ta . zkozi Hrvatsko.
(j
in l Ji-jvL, Srb&ka častnika, ny. ^.želit vojski pripadata
16 *S°Vati'm urad-
sejjjj'1*01 točf^f nočno službo, >1 '&*' r
neje
Povedati. Po-S<T7‘ Pripa^Tf^^al-o, kakšni je ^anb, >t. VoJ j‘ nekaj raz-
™ mhail°-
taJcoi ' ^redn 0 in morda še "din Pletejo Se'n da me
"•i U	Ve}ikim župa-
Broda iM on razložil stvar
c‘tii^i7ce tup-^jevila v ura-
rk ^ 'ifelekf* • dv<1 človeka v k^y<t čLl,‘. izjavila, da
CN« Tn,Uka
u
in da želi-
k	županom.
sta	sta	mu	ja.
%
^ alavue-
S\ki **ZlDraie M>ha>-"a reki
Sol0' “a »m zbrani. Ima-
S Sjtoto mZeta, 2 na}
?e
e ttojsfc
k -* rt “‘cetv^ pr-Šl-c in da S krenil imenu zahte-,0a Prost p re-5 Preko hr'
č,0t!em:«,;,l0f,a področja ’ °ž}rOina Julij
rjo. Veliki žu
\K jp
Sh«« tffitoorl C dl ne
tS1 0 tenf;a dovoljenja
NlS'
ž'ljo
odloča Orehu, kateri
.Sta
> ‘n I ,Maj
“Orpk. 0,cata
tafcoj sporočil.
v nje gona odgo-
^?r(1prc7“!i! in
* tr»^točiti . ? z}1 m°0°-
5«torJs|3»iP.„,'0,n uootovi-
'tai' ®	feob,0511	in	Pose-
Oi^t; , *iei„ ° je te ooj.
‘ti 1,0 iM ia je ter P°t. po
Strojnica
sej a tka smrti
kateri
Izumitelj strojnice je Ame-rikante Stevens Hiram Maxim (1840—1916). ki je bil po poklicu inženir in konstruktor. Bavil. se je s študijem najrazličnejših tehničnih problemov in je izumil razne tehnične priprave in aparate. Ko se je mudil v Evropi, da bi svoje izume spravil v promet, pa je doživel veliko razočaranje, kaj. ti Evropa v drugi polovici 19. stoletja ni bila naklonjena tehničnim novostim. Vmil se je v Ameriko, kjer ga je neki prija, telj. kot poročajo kronisti tedanjega časa, potolažil, da je v Evropi mogoče zaslužiti denar samo z izdelovanjem naprav za čim, učinkovitejše pobijanje ljudi. Ni znano ali to povsem odgovarja resnici, toda dejstvi je, da se je Hiram Maxim po vrnitvi v Ameriko pričel daviti z proučevanjem- brzostrelne puške. Po petnajstletnih proučevanjih in poskusih je slednjič izdčlal prvo strojnico tipa Maxim. Seveda je ta prva stre j. niča- bila precej drugačna od današnje in je bolj sličila manjšemu poljskemu topu. Imela je lafeto, velika kolesa, in široke, skoro topovsko cev. Bila .ie tudi precej težka in izstrelila v minuti okel j 500—600 nabojev. Hiram Maximova strojnica pa je bila najpcpolnejša od vseh do tedaj znanih brzostrelnih priprav.
Predhcdni-e strojnice M&xim še zdaleč niso bile tako dovršene. kajtj bile so predvsem mn ego počasnejše in tudi ne povsem avtomatične. Prvi kon. strukterji so stali na stališču, da je zaradi segrevanja, ki nastane pri streljanju, potrebno večje število cevi. ki naj izmenoma streljajo.
Ko je Hiram Maxim dojjenč. no izdelal svoj izum. ie spet prišel v Evropo, da ponovno poskus; srečo. Toda tudi sedaj ni za svoj izum našel nika-ke ga zanimanja. Nenaklonjenost tehniki in sploh modernizaciji je bila vzrok, da so skoro vse države odklonile njegov izum. Nemški cesar Viljem II je sicer uvidel kakšen pomen utegne imeti strojnica v vojni, toda konservativni generali so preprečili, da bi bila strojnica kot novo orožje uvedena v armado. Prvi in edini, ki se mu je posrečilo uvesti strojnice/ v vojsko svoje države je bil angleški državnik lord1 Kitchener. Tako so angleški vojaki v sudanski vojni prvikrat upo-rabljal,- strcjnico, ki ie seve dg na bojišču imela velik u-speh. Ker je bilo v vojnem porocihi omenjeno, da povzroča novo orožje med sovražni-
mi vojaki take praznine, kot jih dela kosa v žitnem polju, se je za delovanje strojnice pričel splošno uporabljati izraz, da strojnica kosi. Ko se je kmalu nato strojnica uspešne Uporab, ljala v rusko-japonski vojni, so se zanjo pričele zanimati vse države. V prvi svetovni vojni pa je strojnica doživela velik razmah, kajti prvotna strojnica jetoila po raznih strokovnjakih še močno izpopolnje. na. Pojavil; so se tudi novi modeli strojnic, učinkovitejših in bolj dovršenih, toda \se sc bile zasnovane- na principu, ki va je iznašel Hiram Maxim. Razen tega je strojnica, ki se je sprva uporabljala samo kot pehotno orožje, postala neogibno potrebno orožje letal, vojnih ladij, tankov, in oklop. n ih avtomobilov.
Žalostna pa je usoda izumitelja. Hiram Maxim je v prvi svetovni vojni spoznal, kakšno grozno morllno orožje ie iznašel, da«-; je bil sam prepričan, dia so ljudje njegov izum zlorabili. V stalni duševni depresiji si je med vojno leta 1916, v 76 letu staresti, sam vzel-živ. Ijenje.
tudi osebno pismo Draže Mi■ hajloviča. Ta je Po zaslišanju odvetnika Brašiča o razgovorih s Paveličem in ko je odredil delegacijo za nova pogajanja (general Djukič), napisal pismo Brašiču. Iz tega pisma■ Draže Mihajhoviča je jasno videti, da bi moral Brašič (to jg tudi napravil) javiti Paveliču prihod, Dražine delegacije. Videti je tudi, da so ie na prvih razgovorih govorili v prvi vrsti o (tskupni borbi proti partizano m» in d,a je Pavelič povabil osebno Dražo Mihajloviča, da pride zaradi sporazuma v okupirani Zagreb. To se je dogajalo v sredi aprila 1945. leta, malo pred uradno kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije na vseh frontah, takrat, ko se niti v glavi fašističnega megaiomana ni mogla poroditi misel o neki dolgotrajni perspektivi vojaškega odpora proti zavezniškim silam, posebno pa ne o nekem organiziranem, dolgotrajnem odporu jugoslovanski armadi. Sam Draža se je pripravljal, da se nekje skrije in reši ter da čaka v pečinah in brlogih na «boljše dnin, kar tudi sporoča Paveliču po generalu Djukiču. nUspešen zaključek teh razgovorov in zaključek take zaželene organizacije ter uspešen zaključek tega dela v korist obeh narodovs, kakor to pravi Draža v svojem pismu, «se lahko tiče samo naslednjega: skupna d/iverzantsko-oborožena borba pri umiku in begu pred silami Jugoslovanske armade ali bolje rečeno, or. ganizvranje skupin pokolov, na, silja in ropa v krajih, skozi katere morajo bežati ustaško-četn ške bande. Toda zato niti Draži niti Paveliču ni bila potrebna nobena posebna organizacija, kajti to sodelovanje v pokolih in ropih, v borbi proti jugoslovanskim narodom in proti ljudski revoluciji je še obstajalo pod pokroviteljstvom in odredbi njihovega skupnega gospodarja — Hitlerjeve Nemčije že iz prvih dni narodno-o$vobodilne borbe. Saj ni bilo ofenzive proti jugoslovanski vojski brez sodelovanja ustašev in četnikov.
Pogajanja iz leta 1945 med Dražo in Paveličem so se vrtela okrog bodočnosti, okrog tistega drobnega ezrna upanja«, okrog služenja določenim reak. denarnim silam znotra j zmagovalnega zavezniškega bloka.
(Nadaljevanje sledi)
ANTON KOLENDIC <»TRIDESET DANA«, BEOGRAD)
Xy:-X\
mm
Ljubljani
Nunski ulici
težo snega udrla streha.
SLOVENSKE REVIJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
NOVA OBZORJA
V. Letnik (1952) 1. številka
Nova obzorja so slovstvena revija severnega dela slovenske pokrajine. Izhajajo v Mariboru, kjer je že pred vojno izhajala leposlovna revija. NO izhajajo že peto leto. Pred nami je letošnja 1. številka, ki je kar pestre vsebine: pripovedna proza, pesmi, slovstvene raziprave in prikaz lirskega pesnika Kosovela, poročilo o domačem gledališkem življenju in o uspehih in problemu glasbenega življenja; temu sledijo še knjižne ocene in drobna poročila. Prijetno poživljajo revijo Fr. Miheliča risbe iz Pariške skicirke, ki so nastajale ob njegovem zadnjem obisku v Parizu. Odlikujejo se po nežni liniji in zato učinkujejo lirično.
V razpravi Kmečka drama ugotavlja pisec prof. V. Kralj odvisnost starejše slovenske drame, katere vsebina je vzeta iz kmečkega sveta, od starejše nemške vaške drame Gott-helfa in ljudske Anzelgrubber-jeve, ki kaže izrazito vzgojno prosvetno tendenco. Tako moralno ozračje pozna tudi kmečka drama romantike, v kateri zasledimo odpor do mesta in njegove civilizacije, diha hrepenenje po vaškem, idiličnem življenju in kaže smisel za originalnost vaških tipov; to poslednje je znak narodopisne romantike. Ljubezenska zgodba kaže socialno neenake pare, ki pa zaradi svojega močnega čustva premagajo vse ovire. V to pokrajino ne postavlja pre-
NA KARNEVALU V VIAREGGIU
V/i»p#	nai''jp pozabi«
Uo bi	nadeneh'tinlto
Na dolgem Korzu je ostalo mahnila z dolgim gumijastim | zares neumni. Zavihal je nos. le še morje konfetov; med nji-1 pajacem po glavi mladeniča, | To ni dosti brigalo Američank, mi so brodile utrujene maske, ki je hitel mimo. Nato ga je j ki so vneto fotografirale, sliko
ob uri , ko je sonce na obzorju pordečilo sinje	Ligursko mor-
je-
Sprevod voz	se je končal,
peljejo jih v velike hangarje, kjer jih čaka konec. Se zadnji pogled na te	kreature, sedaj
že brez življenja, sam papir in les.
Viareggio je utihnil, z zadnjimi vlaki so se odpeljali v bližnja mesta ljudje, ki j-im skromne denarnice ne dovole daljšega bivanja v mestu karnevala in dolge pomladi
Na obrazih	odhajajočih se
zrcali sproščenost. Se pred nekaj trenutki so med sebi podobnimi brzeli po prostorni cesta kat častilci boga Dioniza.
Ozrimo se v tej zmešnjavi na naše sosede. Nekoliko za nami stoji gospa, osebna izkaznica bi ji verjetno prisodila kakih petdeset let. Na glavi ima rdeč fes, na sredi obraza ji raste dolga spaka iz lepenke, ki predstavlja nos. Aha, premaknila se je. Obleka, ki z veliko težavo drži na kupu vse lepote, je zašelestela. Roka se je dvignila in trenutek nato za-
i
m
Pustni sprevod v Viareggiu.
zagrabila in začela porivati med množico. Izginila sta nam izpred oči. .
Pogied nam zaplava drugam. Tu so vzeli gospodje vso stvar v roke. Njegova ekscelenca se je pripela na bližnjega sodnika, ta na gospoda doktorja, itd. gospod na gospoda. Zatulili so vsi skupaj, nato je vlak odpeljal. Se škandaliziraš, ljubček? A saj pravi pesem «Da-nes je karneval, ki v sleherno srce vnaša veselje« in ljudje, ki so plačali pet sto lir, da so se lahko zaprli v ograjen prostor, kjer je vse dovoljeno, so z navdušenjem pritrjevali.
Ura je bila točno dve in trideset minut, ko je raketa nad mestom naznanila začetek sprevoda. Vozila so zaživela. Na mogočnem Šarcu se je premaknil kralj karnevala, zanihal z nosom in prešerno pomežiknil v sonce. Bilo je kot v pravljici. Fantazija, spretnost tamkajšarjih ljudi, ki leto za letom ustvarjajo vedno nove pojave in vztrajno iščejo poti iz enoličnosti, niso poznale meja. Preveč bi bilo, ako bi se lotili popisovanja vseh vozov. Malčkov se je posebno prijel eden: otrok začudeno čita strip. Za njegovim hAjtom pa se dvigajo ' vsa čudežna bitja, ki žive le v tovrstni prozi. Grof Mon-teeristo prezirljivo zre na gledalce, zmaji bruhajo iz nosnic ogenj in dim, le viareška otro-čad, ki je razmeščena po vsej zgradbi, se prikazni ne boji. Torej se ne izplača jokati, so rekli nekateri otroci. Coppi je na naslednjem vozu začel mleti z nogami, ob strani sledi zgledu večni nasprotnik Bar-tali. V tisočih barvah so v prekrasnem soncu zažarele čebele, na naslednjem vozu pa so koklje nekoliko bolj prijazno gledale na šumečo množico in vestno nesle jajca.
Ljudje pa so noreli vedno bolj. «Koliko zaljubljenih deklet, koliko ust, ki čakajo na poljub,« tarna službena himna letošnje prireditve. In realnost ni zatajila pesmi ... Ob strani pa je gledal vso stvar umetnik — vsaj lasje in kravata so J dale slutiti v njem moža z domovinsko pravico na Parnasu ki je t i dobil še zadnji do-| kaz, da so ljudje navsezadnje
za sliko.
Cas Dionizovega kraljestva se je nagibal h kraju. Vozovi so sicer še krožili po Korzu, a otroci na njih so se naveličali mahati z rokami, peti ;n delati veselo lice, kot jim je bilo ukazano. Iz velikih prašičev se je tu in tam zakadilo.
S prašičjim kajenjem stoji namreč takole: domačini si vsako leto prislužijo nekaj lir s tem, da navlečejo nase maske v nadnaravni velikosti. V spodnjem delu, ki je manjši, je preoblečeni možak, na njegovih ramenih stoji cel stolp, na zunanji strani prijetno izoblikovan. Tam nekje pri orjakovem trebuhu je luknja, da lahko človek vidi, kar se dogaja po svetu. Po nekaj urah hoje je bil ta naš mož torej sit, prižgal «i je cigareto. Zakadilo se je iz prašičev, sumljive stvari so prihajale tudi iz notranjosti stare učiteljice, ki je vodila na sprehod svoje dečke in imela pri tem lepo hčerko. Tako so vsaj zatrjevali transparenti učencev.
Razpoloženje je začelo popuščati. Rumpa-strepa. godba iz Finale Ligure z najčudovitejšimi Instrumenti, ki že nekaj sto let niso v uporabi, je še zadnjič zaigrala svojo pesem, ki je osvojila italijansko občinstvo, ono namreč o vpapave-rih«, menažer muzikantov je poslednjič zamahnil v pozdrav s cilindrom, kajrti oglasil se je strel, zziak. da je konec praznovanja.
Pred oči tram je zopet prišla naša gospa; medtem je že postala zopet fina dama. Tudi njegov« ekscelenca se je spomnila na naduho in putiko. Za pet sto lir je bilo dovolj zabave! Čudovita fata roorgane sreča se je razblinila.
Uboge pare so se razkropile v vlake in avtobuse, premožnejši so odšli na večerjo in preoblačenje za nove zabave pred pustovim pogrebom, veselo lice so ohranili le še lastniki hotelov, ki so si prigrabili pri gostih tudi za vse tiste dneve, ko bodo hoteli do poletja zaprti.
Med konfeti so brodile utrujene maske, medtem ko je sonce že zatonilo za obzorjem ...
m. v.
reznega kmeta, temveč planšarja, planšarice, divje lovce, gorske tihotapce, vaške čudake in stare modrijane, padarje ali slaboummeže. To vrsto romantične kmečke drame zasledimo v Fiožgarjevem zgodnjem delu «DivJi lovec«. Pri tem je pisec neobčutljiv za socialne razmere časa. Za starejšo ljudsko igro je značilno še vpletanje pevskih vložkov, arij, kupletov itd. Take so kmečke drame dunajskega dramatika Nestroya. Iz Anzelgrubberjevih pa odsevajo ideje avstrijskega meščanskega liberalizma, ki so tedaj vplivale na izobražen-stvo 70/80 let: svoboda vesti in prepričanja, verska strpnost, prosveta in protiraitična tendenca. Dramatik je zasledoval cilj:	v ljudski igri združiti
pouk z zabavnim namenom. Ker ima oster pogled v kmečki svet in predvsem za njegov karakter, je ustvaril bogato karakterno kmečko tipiko in motiviko. Značilnosti kmečkega značaja so: kmečka konservativnost. vkoreninjenost v zemljo, kmečki individualizem. Najmočnejše slovenske ljudske drame so Finžgarjeve, na katerega je Anzengrubberjeva igra vplivala bolj formalno, do-čim se je v vsebini držal starejšega Gotthelfa, ker mu je njegova skrb za blaginjo duš bližja (Razvalina življenja, Veriga). Žetev naturalizma v slov. kmečki drami ni obilna, ker se je naturalizem najrajši poglabljal v delavsko okolje in velemestne nižine. Tirolec Schouherr spada med oblikovalce kmečkih dram, v katerih je zaslediti naturalistične elemente. Junaki njegovih dram (primer Satan v ženski, ki jo je igralo Slov. nar. gledališče v tej sezoni) so kmečki primitivci, v katerih prevladajo prvinski nagoni in strasti. V izvirni slovenski drami ni najti umetniško močnega odmeva naturalističnega intermezza, morda bi sem lahko šteli Novača-novo Velejo, Standekerjevo Prevaro in Miška Kranjca Pot do zločina.
Zmes naturalizma in folklorne romantike je zaslediti v Golarjevih Dveh nevestah in Vdovi Rošlinki. Smer Finžgarjeve kmečke drame z moralno idejo je nadaljeval J. Jalen v drami Dom (ohranitev rodne grude na osnovi patriarhalnega kmečkega življenja). Alojz Remec pa je v Užitkarjih podal sliko kmečkih razmer s socialno obtožbo. Z zaostritvijo socialnih razmer v času med obema vojnama se stopnjuje socialno gledanje pri slovenskem pisatelju in tudi dramatiku, kot ori I. Potrču in M. Kranjcu. V drami Kreflova kmetija poseže Potrč v samo družbeno analizo lastninskih-odnosov na vasi. V H. delu zasnovane trilogije Lacko in Krefli. ki se godi v času narodnoosvobodilne vojne, pa slika posamezne dramatične slike iz celotnega boja. Sodobno vaško problematiko slovenskega podeželja, to je boj za socializacijo vasi, pa bo pri-
kazal v tretjem delu trilogije Največji slovenski povojni pripovednik Prežihov Voranc je zasnoval kmečko dramo iz najbolj dramatičnih prizorov svojega romana Jamnica. Ker je delo prvenstveno epsko, a drama ima svojo odrsko tehnično zakonitost, njegova kmečka drama Munkov in Bunkov ne učinkuje dramatično. Najmočnejša Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi, prikazuje propadanje slovenske vasi zaradi Kantorjevega oderuštva in pohlepnosti. Pisec razprave ugotavlja, da preseneča pri slovenski kmečki drami pomanjkanje narečja, kajti živi, pristni, jezik je izraz ljudi in jih najbolje karakterizira. Ob tej opombi bj lahko opozorili, kako pristno in življenjsko vemo u-činkujejo Goldoni — Ruplove Primorske zdrahe, prav zato, ker je jezik domač in je v gledalcih (ki ga morejo seveda razumeti, sicer je učinek lahko nasproten!) vzbudil tudi največje navdušenje. Velja pa to predvsem za veseloigre, dočim v resni drami ne bi dosegel istega uspeha. V sestavku Srečko Kosovel govori B. Fatur o prezgodaj untrlem kraškem poetu, ki je vnesel v slovensko poezijo Kras. V svoji pesmi pa je tudi kazal na žive probleme svoje sodobnosti, na narodovo bolečino in družbeno stisko ter pesnikovo poslanstvo.
Med pesniškimi prispevki je troje pesmi Vere Albrechtove; vse so nežnega lirskega občutja. Po eno pesem sta prispevala Branko Rudolf in Tone Pavček. France Filipič pa ima dve, ki sta prej razmišljujoča proza kot pesem.
Med pripovedništvom je najmočnejša in umetniško najbolj dognana črtica Salomonova črka, bosanskega pisatelja Izaka Samokovlija, ki odkriva nam neznani svet bosanskih Židov v preteklih časih. V jugoslovansko slovstveno tematiko je vnesel novo okolje, ki ga sam dobro pozna in živo, življenjsko pristno opisuje.
Gospa — proza Milan^ Koblarja posega v sodobne razmere na slovenskem podeželju, ko se ruši stari, družbeni gospodarski red m privilegirani položaj nekdanjih veleposestnikov izgublja na dominantni moči. Vmes je vpletenih cela vrsta sličic iz sedanjosti, ki so realistično podane, dočim kaže celotna zgodba neko ten-denčnost.
O problemih glasbenega življenja in o kulturi sploh govori C. Cvetko v tehtnem sestavku, katerega ugotovitve veljajo deloma tudi za druge kraje ne izvzemši Trsta in morda še širše, kajti trditev, da ima pozitiven odnos do glasbe oziroma, umetnosti sploh le človek z neko določeno izobrazbo. drži.
Ocene knjig podaja pisateilj I. Potrč. Sposobnost razumevanja umetnin se pridobi s časom. je to dolg in kompliciran proces, ki ga ni mogoče absol-virati v nekem kratkem kurzu (str. 65).
^iiiiiiiiiiiniiiimiiiimiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiii
Vigouci, obllniki
V SVOJEM POSLOVANJU BOS1E PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI
T
fskovin
V trgovskih poslih z Vašimi odjemalci in doba. vitelji bo Vaš uspeh lažji, ako se boste predstavili z
E
lega lit nimf tiskovinami
h Za vsake tiskarsko delo se obrnite na
iimiiiiiiiiniiniitiiiiiiiiiimitnitiiimiiiiiiiinniiiH
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiit
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd itd.
Staroznana tvrdka Tu'iak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 • Tel. 95089
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 • Telefon 38-18
fliafdaue ftti (JLoMu. \
m
KMETOVALCI IV VKTHIAKJI, OBIŠČITE NAS!
TRGOVINA SEMEN IN KMETIJSKIH POTREBŠČIN
TB«T
SIMM VECCH1* PEJ ISHU
TELEFON St (1-176
Umetna gnojila ■ krma za živino ■ Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. - Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine
I N D E RADIO
iHadio ~ Električne n a plane ~ Ulatna
sr. KRIŽ 132
APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK
POPRAVILA • PRODAJA NA OBROKE
Likerje, žganje, peneča se vina, rum m punč dobite v na/boljši kvaliteti m po konkurenčnih cenah
pri TVRDKI
JAKOB PERHAUC
TKST - Ul. X i d i a s 6 Tel. 96 3 32
Najboljši Kraški teran in pršut, domače slaščice, prvo« vrstno kuHinjo nudi vsem cenjenim obiskovalcem
Gostilna Furlan
REPENTABOR
Frančiško
J$cwue%a
TRST
UL. ORIANI Št. 7
(Zraven Trga Garibaldi)
PRI UPRAVI
“PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
TRST UL. SV. FRANČIŠKA 20/1
in
lahko naročile
SLOVENSKE
JUGOSLOVANSKE
revije
LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAV-STVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE, TEHNIČNE I.T.D
\/^ri if”	Vremenska napoved za danes
y Iv K |yl 1“	obeta v glavnem lepo vreme,
f l\LfYlL	Megla v nižinah. — Tempera-
tura brez bistvenih sprememb.
Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7; najnižja pa 4 stopinje.
STRAN 8
ŠPORTNA POROČILA
2. MARCA 1952
iiiililiii
■ m
: sr-
m a
s
f • *• :?! >
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče odadje: Jug. cone Trsta: 9.30:
Melodije za oddih in dobro voljo. 17.50: Reportaža: Tolminska pod snegom. — Trst II.: 11.15: Komorna 16.00: Koncert tržaškega Komornega zbora, p.v. Vrabca. — Trst I.: 8.45: Odlomki iz oper. is-«”' Znane operete. — Slovenija: 16.00: M. Krieza. agoniji, radijska igra. 19.30: G. Puccini: Turanao-
glasba. U.
PRED DANAŠNJO TRDO PREIZKUŠNJO V VIDMU
Postava Triestine še ni določena
SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU
Du Bief sigurno prva
KINO
Danes zjutraj odpotujejo o Videm naslednji igralci Trie-stine: Nucmri, Belloni, Zcrzin, Giannini, Mariuzza, Beg ni, Valenti, Benegas, Petagna, ispiro, Ciccarelli, Boscolo in Dcrigo. Pred odhodom trener ni objavil dokončne sestave enajsterice in sta tako možni obe kombinaciji, o katerih smo govorili že včeraj, Geslo tržaških igralcev je eno samo: ne izgubili, V vročem videmskem, ozračju bo gostom v pomoč veliko število navijačev, ki odpotujejo s posebnim vlakom in neštetimi avtomobili v furlansko prestolnico.
Domačmi bodo igrali v svoji najboljši postavi:	Brandolin,
Vicich, Toso, Mb)'o, Trwvagini, Bimbi, Mariani, Spartano, Bac-ci, Soerensen, Rinaldi.
dcvina avtomobilizma. Seveda nas bodo kritizirali, ker nismo sestavili britanskega moštva, vendar smo prepričani, da nam je nujno potrebna Fangiova praksa in sposobnost.«
ANDERMATT. I. — 26 tekmovalcev je nasfcpilc na današnjem smuku v okviru mednarodnega vojaškega tekmovanja. Proga je bila dolga 3000 m in je imela 850 m višinskega razlike.
1. Oppheim (N or v.) 2:58.1. 2. Otto Glack (lt.) 3:00.0, 3. Gio-vanni Minuzzo (lt.) 3:18.3, 4. Collet (Fr.) 3:20.1. 3. Carlos (Fr.) 3:212.2,
PARIZ, 1. — Jacqueline Du Bief (Francija) je dosegla prvo mesto v obveznih likih na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju. Nabrala je 1002.7 točk. Sledijo: Američanka Albright z 992 točkami, Klopfer (Amerika) 980,9.
Službeni vrstni red tekn eva-nja med moškimi, v katerem je kot smo že poročali zmagal Dick Button, je naslednji:
1. DICK BUTTON (ZDA) 1352,4 točk, 2. Jimmy Grogan (ZDA) 1271,0, 3. Haye Jenki ns (ZDA) 1262,2, 4. Helmut Seibt (Avstrija) 12572, o. Dudley Ri. chards (ZDA) 1238,9, 6. Caric Fas«i (Italija) 1203,0, 7. Peter Firstbrcck (Kanada) 1198, 8. Alain Giletti (Francija) 1090,4, 9. Martin Felsenrevch (Avstrija)
1061,4, 10, Adrian Šivan (Avstralija) 1042,5, 11. Francis Pa-
che (Švica) 10102 točke.
Tekmovanje v plesu na ledu je dalo te rezultate:
1. Jean Westwccd . L. Dbrting
(V. B.) 257.61 točk, 2. Jean
Dewhirst - John Slater (V. B.) 251,51, 3. Corel Petera - Daniel Rydn (Z.D.A.) 242,19, 4. Bodd-Bodel (Z.D.A.) 238,56, 5. Bonn-Van Dam (Hol.) 22422, 6. Reit. mayer - Kutschera (Avstrija) 212.03 točk.
Dve nemški zmagi na
študentskem tekmovanju
peta
SVETOVNO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU V HAMARJU
Rovereto je danes premagal v nogometni tekmi za prvenstvo Uge C tržaško enajsterico Trieste z rezultatom 2-1 (2-0).
Rezultati nogometnih tekem angleške nog. lige
ANDERSEN ZOPET NADMOGNI ZMAGOVALEC NA 5000 METROV
LONDON, 1, — Rezultati tekem angleške nogometne lige: Boliton f VVolverhampton 2:2; Rurnley - Arsenal 0:1; Charl-ton - Blackpool 2:0; Fulham -Liverpool 1:1; Manchester United Aston Villa 1:1; Middles-brough - Portsmouth 2:1; New-castle - Huddersfield 6:2; Prestoli - Manchester City 1:1: Stoke - Sunderland 1:1; Tolten-ham - Derby 5:0; Wes(- Brom-wich - Chelsea 0:1.
Fangio bo vozil
avtomobile B.R.M. ?
LONDON, 1. — Raymtnd \tays, konstruktor angleških avtomobilov B.R.M. je sporočil v imenu nadzornega odbora svoje družbe, da upa, da bo -Juan Manuel Fangio vozil prihodnjo sezono avtomobile B. R. M. Argentinski prvak bo pri-spel v Anglijo prihodnji teden, da tu dokončno podpiše sporazum in obenem preizkusi avto. mobile neve družbe.
Mays je rejal: «Trdno upam, da bo Fangip delal družbo Mos-1 su, sedanjemu britanskemu pr. vaku. Fangio in Moss sta naj-‘ boljši par, kar jih pomni zgo-
Amerikanci dosegli velik uspeh na 500 metrov - Zadovoljili tudi Japonci
OSLO, 1. — Današnji rezu)- i tati svetovnega prvenstva v hi trostnem drsanju. 5000 m:	'
I. Halmar Andersen (Norv.t 8:16.8;	2. Lauri Parkkinei*
(Fin.) 8:25.1; 3. Kees Broekman (Hol.) 8:25.5; 4. Huiskes 8:26.8; 5. Martinren (Norv.) 8:29.8; 6. Asplund (Sved.) 8:31.3; 7. Hau-gli (Norv.) 8:32.1;	8.	Pajor
(Sved.) 8:32.1;	9.	Ericsson
(Sved.) 8:33.2; 10. Aas (Norv.) 8:33.6.
500 m: 1. Kenneth Henrtj (ZDA) 43.4,- 2. John Werkei (ZDA) 43.8; 3. Umasancri Aoki (Jap.) 44.1; 4. Donald MacDer-met (ZDA), Gerardas Maarse (Hcl.) 44.6;	6. Martinsert
(Norv.) 44.1; 7. M c Namara (ZDA); Van Der Voort (Hol.); Andersen (Norv.), Parkkinen (Fin.) vsi 45.2.
ZAČELE SO SE SKANDINAVSKE SMUČARSKE IGRE
Eriksen prvi v slalomu
A ARE, 1. — Norvežan Stein Eriksen je zmagal v slalomu na skandinavskih smučarskih igrah s časom 1:50.8. Drugi je bil Avstrijec Andreas Molterer
VELIKA RAZKRITJA SOVJETSKEGA TISKA:
Kanadčani in igralci ZDA zavestno igrali grobo
LONDON, 1. — Radio Mo. skva je objavil y svoji oddaji v češkem jeziku, da sta ((ameriško in kanadsko moštvo v hokeju načrtno uničeval; češke igralce, potem ko sta videli, da jih drugače ne bi rr.ogii premagati)).
«Se pred tekmo proti ZDA — je dejal moskovski radio — jo Kanadčani priredil; pravi boksarski dvoboj:	»petletno
igranje eriih in drugih ni slučajno; za tem; ekipami stojijo poslovni ljudje in kapitalisti, ki
nisoghoteli češke zmage. Kot pri vseh drugih ameriških poslih je tudi tu bilo dovoljeno vsako sredstvo za dosego oiija. A ko se igralca ne more podkupiti, pride na pomoč pretepač, ki ne. zaželenemu nasprotniku razbije nogo, roko ali pa lobanjo. Ameriški in kanadski hokejskj igral, ci so dobro vebtii, da ne bodo mogli premagati športnikov ljudske, demokratične Češkoslovaške in toliko manj bi jih lahko podkupili. Zato so jim stou. šali razbijati kosti«. y
1:50.9, tretji Sved Olofsson s časom 1:54.6 pred Avstrijci Sengerjem, Linherjem ;n Pravdo, ki so dosegli čase 1:54.7, 1:54.8 in 1:55.4. Med žen-skami je bila prva Svedinja Margareta Jacobsspn v Aasu 2:08.4.
Moški in ženske so vozili po 48o m dolgi progi, ki je imela 15o m višinske razlike.
GROSSETO, 1. — italijanski boksarsk; prvak peresne kategorije Giannini je obolel za influenco in ne fto nastopil na italijanskem prvenstvu,' ki se bo začelo te dni y Trstu.
Jugoslovanka Hanuševa v smuku.
CHAMONIX, 1. — Danes so nadaljevali z mednarodnim študentskim prvenstvom. Prvo so vozili žensk; smuk. Vrstni red: 1. Cuast (Nem.) 1:49.6; 2. Zappi (It.) 2:05.0;	3. Terraz
(Fr.) 2:07.8; 4 Kobi (Švica) 2:12.4; 5. Hanuš (Jug.) 2:16.4.
Moški so se zvrstili v smuku takole:
I. Roth (Nem.) 2:27.0; 2. Sior-paes (It.) 2:29.4; 3. PoUerra (Švica) 2:32.2; 4. Nordio (It.) 2:37.4; 5. Menardi (lt.) 2:37.8; 6. Zillibillxer (Nem.) 2:42.0; 7. Laroche (Fr.) 2:42.8; 8, Hem (Švica) 2:43.4; 9. Huguet (Fr.) 2:43.8; 10. Schiveiberer (Nem.) 2:44.0.	----------
V TRSTC
Rusi službeno potrdili
naslop v Helsinkih
HELSINKI, 1. - Ruska olirp-pij-ka delegacija je danes izjavila v Helsinkih, da bo SZ poslala svoje zastopnike na vsa tekmovanja, ki bodo na sporedu. Moštvo bo stanovalo v o-ilmpijskem naselju, ki mu ga bodo dodelili. Rusi so torej u-videli, da njihov prvotn; načrt, Po katerem naj b; se tekmovalci vsak<j jutro pripeljali z letalom iz Leningrada, ni izvedljiv.
Rossetti. 14.30: ((Pustolovec iz Malezije«, R. Richardson.
Ekcelsior. 14.00: »As v rokavu«, Kirk Douglas.
Naziouale. 15.00: «Sroeb v raju«, A. S. Fa.v.
Penice. 15.00: »Orel in sokol«. J-Payne.
Fllodrammatico. 14,30: «Prevrat», G. Grant in J. Ferrer.
Arcobaleao. 13.30: (-Prekleta karavana«, J. Mc. Crea.
Astra Rojan, 14.30: »Nancy gre v Rio«, J. Powel in A. Sothern.
Alabarda. 13.30: »Pandora«, Ava Gardner.
Armonla. 14.30:	((Odpadnikovo
sporočilo«, G. Ford.
Artston. 14.00: »V tem našem življenju«, O. de Havilland.
Aarora. 13,30: »Gullverjeva potovanja«.
Garibaldi. 14,00: »Človek iz Nevade«, R. Scott ta D. Malone.
Ideale. 14.30; »Zmagali smo«. W. Chiari.
Irapero. 14.15:	«Zorrovo dvojno
znamenje«.
Ital!«. 14.30: ((Stražniki in tatovi« Toto in Fabrizi.
Kino ob morjn. 14,30: »Rdeča reka«, J, Wayne.
Moderno. 14.00: »Pravici je zadoščeno«, A. Cayatte.
Savona. 14.00: »Divja zemlja«, R. Taylor.
Viale. 14.00: »Stvor z onega sveta«
Vlttorio Veneto. 14.15: «Hočem biti tvoja«, A. Gardner.
Azzurro, 14.00: ((Zavojevalci sedmih morij«, J. Wayne.
Bel veder e. 14.00:	«Dunajska de-
kleta«, VV. Forst.
Marconi. 14.30: »Pripeti se v septembru«, J. Fontaine.
Massimo. 14.00:	»Ne	poroči	se,
mama«, J. Mac. Donald.
Novo cine. 14.00: «Kaspa — kralj džungle«, B. Crabbe.
Odeon. 13.30: ((Zaprte žaluzije«, E. Rossi.
Radio. 14.00:	»Bagdad«, Mauren
0’Hara.
Veneria. 14.00: »Gusarji iz Monte. reya«, M. Montez.
Vittoria. 14.30: »Orkan«, Doroth.v Lamour.
JlGOSlOVAJiSKE CONE TRS« TA
PONEDELJEK, 3. marca 1952
6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 13.30 Poročila. 13,45 Lahka glasba. 14.35 Pojeta Helena Plevel in Rezika Koritnik na harmoniko spremlja Avgust Stanko.
18.00 Jugoslovanske umetne pesmi. 21.00 Slušna igra: Priestley: Inšpektor na obisku. 22.00 Večerni koncert. 23.05 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč.
TRST II.
11.30 Lahki orkestri. 12 10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila.
13.00 Operni dueti in zbori. 13.30 Kulturni obzornik; nato iz Mozartovih del. 14.00 Poročila. 18.15 Saint Saens: Koncert za violino in orkester št. 2.	19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.10 Slovenski motivi. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Violinski koncert Ljudevita Dobronyja. 21,20 Glasbena medigra. 21.30 Puccini: Madame Buettertly, 2. dej, 23.00 Priljubljene melodije. 23.15 Poročila.
RADIO
TRST J,
7.45 Jutranja glasba. 19.15 Koncert ital. glasbe. 1.00 Koncert o-peretne glasbe. 21.45 Folklorna fantazija. 22.30 Znani solisti. 23.30 Plesna glasba.
SLOVENIJA
12.00 Slovenski zbori in samospevi (plošče).	12.30	Poročila.
12.40 Zabavna glasba, 13.00 Vam ugaja- 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 16,00 Iz zakladnice Franza Schuberta (plošče). 17.10 Glasbena medigra. 18.10 Poje Franck Sinatra	(plošče). 18.40
Igrajo godalni orkestri (plošče). 19.30 Poročila.	19.40	Zabavna
glasba. 20.00 Dr. Mirko	Rupel: Je-
zikoval pogovoril. 20.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Poročila.
Kadilski aparati
od 23.000 lir navzgor v 2h obrokih
A ko izročite *tori aparat tvrdki
RADIO TRIESTE
lil, JK. SEPTEMBRA 15
KI, 95250
S) m Ml
II «141
TELEFUNKEN PHONOU MINERVA SELOSO UNDA-ADIEK Mtbii 1892
IIOVD^ONTINENTAIE WINT|A
Nabrežina-Prečnik št. 1 - Tel. 88-15
zavaruje po najboljših pogojih proti požaru, streli, tatvini, razbitju stekla in kristala, za civilno odgovornost proti tretjim za vozila itd.
Posebno ugodni pogoji za splošno nezgodno in tudi bolezensko zavarovanje.
Priporoča se AGENCIJA
KINO NA OF0INAO
javlja sledeči tedenski spored
v NEDELJO 2. L m. in PONEDELJEK 3. t m.
Barvani film.
Dekle z Donave
igra Marika Kok
v TOREK 4. in SREDO 5. f. m.
66Ujetnica št. 27“
v ČETRTEK 6. in PETEK 7. t.m.
“GUNG-HO“
V SOBOTO 8. t. m. in NEDELJO 9. i. m.
"Na samotnem olokn s temi”
IGRAJO SVETOVNO ZNAN! PRVOVRSTNI IGRALCI
OGLEJTE SI VSE
.1 ll.ONLO V AN NK K CONE TKETA
f-..........J
NEDELJA, 2. marca 1952
7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 9.30 Melodije za oddih lp dobro voljo. 13.30 Poročila. 14.35 Glasba po željah. 16.30 Križem po Sloveniji v narodni glasbi. 17.00 Vesela nedelja v glasbi. 17.50 Rc. portaža: Tolminska pod snegom. 19.00 Vedre melodije. 19.30 Poročila. 33.05 Poročila.
Seliškar:	Pesmi in spevi
platno lir 350. Vido Latkovič: Peter Petrovič Njegoš polplat. lir 635. G. V. Plehanov: Umetnost in literatura I. II. del platno lir 1.740. Honore de Balzac: Sagrinova koža platno lir 650. France Koblar: Starejša slovenska drama (Klasje 25) broš. lir 260. Josip Murn: Izbrane pesmi (Klasje 26) broš. lir 135.
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI!
T krt ii.
8.00 Jutranja glasba. 8.30 Lahke melodije. 9.30 Zabavna glasba. 11.15 Komorna glasba. 12.00 Vesela glasba. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Slavne uverture. 16.00 Koncert tržaškega Komornega zbora, p. v. U. Vrabca. 16.20 Glasbena medigra. 16,30 Menueti <n gavote. 16.45 Slavni violinisti in pianisti. 18.45 Spomini na Bacha. 19.45 Poročila. 20.00 Jugoslovanski motivi. 30.35 Pestra glasba.
21.00 Književnost in umetnost.
22.00 Puccini: Madame Butterfly, 1, dej. 23.15 Potočila.
TKIT i.
8.45 Odlomki h oper. 11.30 Iz
tedenskih programov. 13.40 Znane operete. 21.30 popularne arije. 23.00 Veseli motivi. 23.30 Plesna glasba.
Na sliki vidite Nemko Hamu Gehring, Id je bila na olimpiadi prva srednjeevropska v teku na 10 km. Takoj za njo se je plasirala Jugoslovanka Nada Birko.
* I, O V E N I J A
9.40 Dopoldanski koncert orkestralne glasbe. 11.00 Pravljice pripoveduje Manica Komanova. u.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 12.15 Primorske pesmi.
12.30	Poročila.	12.40	Zabavna
glasba. 13.00'Pogovor s poslušalci. 13.10 2eleli ste — poslušajte!
15.00	Poročila.	15.10	Zabavna
glasba. 15.45 Skladbe za harmoniko	(plošče).	16.00	Miroslav
Krieža: V agoniji, radijska igra.
17.30 Igra godba na pihala. 18.15 Promenadni koncert (plošče).
19.00 Poročila. 19.10 Klavir v ritmu. 19.30 Giacomo Puccini: Tu-randot, opera v 3 dej. 22.00 Poročila.
RUMI
visokokvalitetni
2-Gdindrshi molorii 125 kuti.
MODELI :
Turizem - Luksus Šport - Scooter
5% sezonski Dopust
Obročna prodala do 2<i mesecev
ZALOGA - SERVICE: Razplinjaci • Karburatorji DELL’ORTO • nemški bati (pistoni) in pribor «KS» raznovrsten material za mo. torna kolesa.
PRILIKE • RABLJENI MOTORJI: CM 125 Šport — Matcbless 330 v perfektnem stanju i. dr.
RUMI KOMISIONAR
Milic« mehaniSka delavnica
Tel. 93468 • Ul. Molino a vapore 6
KOIESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARATE IN DRUGO
dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOV INI
nniEZ I1VAMER
IMIiREŽINil, tel. 22523
Za strokovne m praktične □asvete o zavarovalnih vprašanjih sem na razpolago brezplačno in brezobvezno. Vozači! Zavarujte se proti nezgodam in civilno odgovornost proti tretjim za svoje vozilo. Kličite zato v vašem interesu št. 88-15 od 8. do 9. in od 21. do 22. ure.
Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA
meosmio
posamezna šteuilka din 30,-mesečna naročnina „ 210 -
N a roči la za Jugoslavijo sprejema. ADIt, Ljubljana, Tvr-ševa 34 — Tel. 49-63 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki št. 6—1—90603—7
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNI Ril
Mizarji i podjetniki „ kmetovalci! °1 »•
leso« '
me. nudi uajugcdi^P
i
RADIJSKI APARATI, ELEKTRIČNI LESTENCI - RADIJSKE IN	g
NAPELJALE. SANITETNE P0TREBŠCI‘
Otoocuti p'io
FRANCESCHINI VALERIO NA TRGU V NAB
KUHtir.IVlIKI R!4 TEKOČI PLlm
"/Jtiffiiir/fii*
'- 'Vc
SMUČARJI POZOR!
V trgovini
Trg tra i Bi vi 2
si 'lahko nabavile po zmernih cenah smučarske čevlje
, ■—. ■■■ ,|| , ■■■ ■■■ m -
ikk;
10.
Tfci ijlttu
56 <J 4»	1»	4»	X	1	m	S	K	A	P	O	V	K	S	T
Hustrira JANEZ F1D1C
3
Ubogala je. Eno roko je položila na srce. z drugo še je dotaknila znamenja na lipi. Sončna svetloba se je pretakala nanjo in jo obsipavala z zlatom. V svoji bledotl in žalosti, v svoji ponižnosti in kesu. v svojem deklištvu, ki je od dne do dne bolj zorelo v materinstvo, je bila tako lepa, da je Jožut vztrepetal ob pogledu nanjo. Nekaj daljnega se mu je prebudilo v srcu. Občutil je, da bi bil planil, padel pred njo na kolena in jo prosil: ^Odpusti mi!» Gledal jo je, samo gledal... Zdelo se mu je, da ni bila še nikoli tako lepa.
.Jasna je zrla očeta.
»Preko!ni ga!» je Gorazd, pokazal na onemelega, atrme-'ega fanta.
Jasna je sprva molčala, kakor da se ji temu upira srce. Nenadoma je iztegnila roko, ki jo je prej držala na srcu, halja ji je padla z ramen. Desnico je iztegnila proti Jožutu, naravnost v njegove oči, naravnost v njegovo srce; oči so ji sijala, kakor da bi govorile: «Cemu si me zatajil in zavrgel, ko sem te ljubila? Ne morem drugače, čeprav te še vedno ljubim«.
In je govorila besede, ki so bile, kakor da po njeni roki vrejo iz lipe, se ji pretakajo v žolč in se izlivajo v Jožuta, ki je stal kot vkopan to gledal, nemel od groze.
»Preklinjam te, preklinjam te! Pri svitu nočnega ognja.
pri mrtvi, črni kokoši, pri krvi device, pri kozjem loncu, pri mleku ljubeče matere, pri črni mački s krvavimi nogami’ pri Triglavu, pri Morani, pri vseh bogovih in dobrih duhovih, pri besih in volkodlakih te preklinjam, Jožut, postani bebec, izgubi svojo moško moč, ne imej miru ne pod soncem ne pod zvezdami, naj ti ne tekne nobeno delo, naj te ne ljubi lastna žena, naj te bela smrt ne sreča v postelji, krvava smrt naj te zaloti na cesti, naj te ne pokrije gomila...»
Besede so bile govorjene vse glasneje, vse hitreje, rdečica je planila v dekletov obraz. Jožut Je pobledel. začel trepetati, tiščal ušesa in vpil:
«Jasna, nehaj, nehaj, nehaj!»
Mati je prihitela na vrt, zaslišala prekletstvo in za hip ob-stala k;ot okamenela. Slednjič je zaklicala iz vsega grla: »Jožut! Jožut!>> Sin je planil v njeno naročje, odvedla ga je z vrta.
Gorazd je poslušal prekletstvo in gledal preko plota, kamor sta bila izginila Ančura in njen sin.
Jasna je umolknila. Stopila je od lipe do očeta, privila njegovo glavo na prsi in zagrebla prste v njegove sive lase..., Gorazd je Čutil, kako drhti v joku.
II.
Matic, ki se nikoli ni cmeril, vselej le smejal, je videl jokati Jasno. Vekanje otrok mu je vzbujalo smeh. c« so jokali odrasli, je prosil: «Ne jokajte, če ne bom jokal tudi Jaz>. Da se je jokala Jasna, mu je bilo preveč.
Plašno se ji je približal in jo vprašal: »Zakaj jočes?«
Ni mu mogla odgovoriti. Z dolgim pogledom ga Je zrla in mislila: »Otrok! Nič ne ve. Srečen! in ga je vprašala: »Zakaj bi ne smela jokati?s>
»Ker si tako... lepa...»
Jasna se je nasmehnila. Pogovor s starim dečkom jo je razvedril, srce se ji je olajšalo.
tCe sem lepa, ali me hočeš za dekle?»
Tako so se dekleta pogosto norčevala iz njega. Zdaj Jasni ni bilo do norčevanja, nehote ji je ušla ta beseda. Morda Je globoko v srcu v resnici hrepenela po človeku, četudi bi bij tepček, ki bi ga lahko blagoslavljala, ne preklinjala.
t
Matic jo je gledal z mirnimi, odkritimi očrnil »Ne«.
«Zakaj ne?«	$
Jasna se je začudila. Matic bi tega nikoli nobč kletu ne bil odrekel. Zdaj je ves gorel v zadregi.
»Kar tako...« je skomlzgnil z rameni.
»Kar tako? Imaš drugo?«
Matic jo je vprašujoče pogledal. Kako to ve?
«Da«, je dahnil.
»Katero?«	J)
«Volklco«, je rekel naglo in pogledal v tla. ,,e prtfov Jasna se ni začudila. Spomnila se je, da je M3 'y0it jj prihajal mimo hise, vselej postal in vprašal: «Kje j
In če se mu je ta oglasila, se Je veselo za . še! daije.	,
Matičevo nagnenje do Volkice je trajalo že <j>a m, jj,l» poletja. Takrat se je Volkica potepala po gmajni, ^ J iskala jagod to malto in si •• ~—iJ	“
v svoji divji neugnan	je «
miru. Zelja	biti sama v naravi, v gošči, med žlva*	^
pa zdaj z divjo silo obšla m je dan, dva ni popusti ^If11 lačna in utrujena, umazana in raztrgana, nato se J odšla domov.	gfflgil
Naletela je na Matica. Gnal je živino iz ^7v ^5 drugo, a mu ta ni hotela ostati na stezi, silila J ga 7lv' -Matic se je	mučil dve uri, prosil in se nUd°?aI' nPStl«1 °	,
ubogala. Obšla sta ga srd to žalost, da Je bil s P	f,f
zemUo.	«9
Tedaj se je oglasila Volkica. ki Je
tf
skali: «Oj!»
da
ga
j«
Matic je zagledal dekle, bilo ga je sram, dobila, potegnil Je klobuk na oči in gledal v «Kaj mi daš, da tl pomagam gnati živto •
«Saj nič nimam«, ji je odgovoril. «Plšca^
»Mar ml Je za piščalko. Ce bom tvoja, ti p ^ »Pomagaj!« Je dejal Matic	padali**1**'
Glavni urednik BKANKO BABIC,- Oug. urednik STANISLAV rtLNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št f. III natt - retjlon «tv.
In 94-638. — PoStnl preda! 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St 20. — Telefonska St, 73-38 — OGLASI: od 8.30 • U In od 15. 18 — Tel. 73,0 _ Cene oglasov: Za vsak mm višine v Siriril 1 stolpca: trgovski 60, fmanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. - Za FLRJ: za VMk mrr. Strine I stolpca za vse vrateogiarcv poloSm - Tiska Tiskarski zavod ZTT. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-1I-, Tel 11-32 Koper. Ul Battlstl SOla-I. Tel. 70
flAHOCNINA: Cona A: mezetna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Mr. Fed. IJud. repub Jugoslavija: Izvod	ffl*/
Postni tekoči račun za STO . ZVU: založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Jugoslavijo: Agencija demokraUčnega ,n
Ljubljana Tyrševa 23 • tel. 4963 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdaja Založništvo tri- dsk»