GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
letom -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se no vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 380, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
€ena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
T R S T torek, 16. septembra 1947
Poštnina plačana y gotovini Spedizione in abbon. postaje
Stev. 695
Na STO-lu ni mesta za fašistične zločince!
'Jzaiko delovno ljudstvo /e razgnalo šovinistične razgrajače - Z vzkliki: ,,ltatia, Italia!" so banditi metali bombe i? streljali na mirno prebivalstvo -S splošno enourno dopoldansko stavko je delavstvo protestiralo proti terorizmu
Ritmiiciisii listine položene v Parizu
brnimo naše
Jim .niki »mo priča dvem ve-i;ij^ °y°dko7n, kakrinih xgo-^ »genskega naroda ne po-%isuyVena letoma, v sončnih L * dnevih, se je zgodilo, bil krij tudi največji he mogel r.ifi v sanjah 5 je „4t'; jugoslovanska voj-"l „ neeadri)iem zaletu v par »to™nendrala sovražnika in Hm. ** dolgo borbo zgrajene Hljl , ' kamela in osvobodila 's pr,	slovenske	zemlje
Se 7°r,kem. Zastava Jugo-' P°nosno zavihrala tudi tič n ~~ srcu- Primorske.
ie se ie zmagovita Sni; 'lS*a v°jska pozneje
s ■
Kan na *ako zvano Morga-n umaknilo, se je pro*
l Mliiv. . *** izmučeni de-\ v . n' novo prelivanje krvi, S1	bodo	za veko-
S tol nozabrisno začrtane
k"" Do ^6r ^	3	srčno
Snzmagovita jugo-^ n i. '>0/sfei. In ker zgodovi-obračunih računa S l aJ’ manj zvenečimi beli /r*® Po le z dejstvi, mimo tiie I , bodoči razvoj ,~go-\e,	0 mogel iti.
Srt- Se Pred našimi %j *rug0
j dejstvo: po brezpri-ero etni diplomatski borbi,
očmi velepomembno
'»Hi.
8® vsi jugoslovanski
kakor
l,s‘Ion-' n’aKor Pred dvemi leti S hJJf'ka vojska — vrgli z SlL?oloiljivimj močmi in z voljo, kakor je zgo-%™POxna’+* ravnokar me-v-i|	zopet	premikajo
Sh v bližino njenih na-Sjese-S 6° danes, v sonč-k Si! ’'1 dnevu nad zele-t, \n s* vinogradi, na pra-J5"* ea-.j ^ *injim Jadranom S^P°lala na novih mejah , *Hu5°s!4oye. Zaplapolala našim žrtvam it^C <n na Opčinah... V J fkhn, m 3e je tik P°d kra-.''9i j, ® rodno p0 hudih po-v* iim ^te mogočne sve-** o>, °'*uxoi]e: Svobodno tr-«0
\ ° dogodki, spričo katerih Sli morebitnih hipnih .'ijs . ^čnosti, po večini lo-:'Jlt«rce	radostno vztrc
i Wa,ce£rc* primorskega .j ihOfJ* Hrvata, spričo kar „VjM\ s Zgoreti v srou vseh pl^^v, ki so dolgih l, tičtij tet tu vztrajali pod s!i t‘<Hr,Jarrnom> goreč pldr j* en Po gorečnosti le CSZ,?1”1 ie vžgal srca v t C!o,|ta XSkih dneh p red dve-O* in-J^raoijena.Jugosla-trzalitega mesta, y 1 2a a vod sinjim Jadrar te^r0j Slovence, državijar C99 o*. Svobodnega tr-I]. '«Ito	je to drugo zgo-
C	°membno	dejstvo:
V^iJo narn bo odslej stala V! kot	kot zdvojevalka,
*°««tnica nacionalne S*1’ h-i	in socialne prar
i.-vej -	ozemlju, kot ta-
(Hfe predstavljena od šibke užn*tne vlade, temveč J* volje vseh fugo-C h<> .y,rod°v, in za Jugo-» ’fci >.a* ob na^i strani ves V \ L
V?‘	*ta	odločilni za
tanje tržaških Slo-
t’ 1,J 0(i0u '■-~i'"*vno sozu i’’ b »o t tem ozemlju. I'S. tu«,. e KO-kazane, *mt
i*	.	Ukazane	tmer*
k n’lutnn 3lh vprašanjih /^1 °<a)cn(Nra*®,,;®le našo jav-
Sr Nawi ** hoiem 13 ne-
i *l .^Upin. *® mcd S,S0<,0 ,e ®i°venoet>, in \
':i<U^am0do ostan
\ \ na ^ navezati t <C tkd™?”1 Uok, ki
\HrjJ.To-lu, ki se je rodilo S>oioie™° dete, že ob roj-^ S,	°,d notranjih In zu-
'Szinik°v-Za ”a»frža*
, ‘ Poi.i’ ^ *mo in smo bili i,,Ho P® zadnjih pet ''•'ifatit,,.	P0<^ fašizmom va-
\/itna o.’!} 0sebne koristi in
V* PproL’"*, 9manJa na P°-%	interesom, na-
\ 'Hoč,,.	4n*o se navar
\ (|*	Pflsluškovati va-
S "l hu^ani te nasprotnih
|'L>e °»-l®nfdoi;a nikoli
Si, ,co	r	*«žka bo danes,
;>■ ^u*amo z gornjimi
S.* ftui e,’nl	k|	se raz-
li °Ce stra^<l3pr0tnih vrstah, hČ0'*>r- a! snogoč le en edi-SJ fln p0rftrn!tl »voje vrste! Sj »0 o °"0 zastavo, pod 'is C| 1» hnili *>aj| borci v J*1 °Pč!nah in Jrate-ha p . visoko dvignila l\ °ht<i P^orskem Osvobo-X'*Uh°k ob boku z onim \ 7* kl	te	tfanik'h »održav-
. <n	* nami borijo za
* .	o.kopravno	sožitje
nlju. nakazane smer-
borbe in posebno na mirovni konferenci, kje so njihovi prijatelji. Mislim pa, da je prišel čas, da se gornji bajki napravi tudi drugače koneo. Prvič stoji dejstvo, da si predvojna Jugoslavija ni znala zagotoviti od zaveznikov niti marca 191)1., ko je bila za to krar sna prilika, ne morda, Trsta, pač pa niti koščka Primorske in Koroške. Drugič je dejstvo, da bi zapadni zavezniki, ki pač niso sentimentalni, podpirali drugačno Jugoslavijo le v funkciji svoje trenutne protiruske politike in bi Jugoslavija v tej funkciji Igrala kakšno vlogo le v zvezi z enako Italijo. Ce je temu tako, bi zapadni zavezniki ne mogli pod-
Vso, kar se Je zgodilo v soboto zvečer tef v teku včerajšnjega dneva, je bilo skrbno pripravljeno. Demokristjan Bettiol je lansko poletje Izjavil v Parizu: »Sprožili bomo val Iredentizma, tak val, da ne bo miru.* Dovolj je prelistati zadnje številke šovinističnih listov «Glomale di Trieste*, «Voce. libe-ra», »Messaggero*, «Prora», «Lu-nedl* itd,, kjer smo čitali proglase kot n. pr.: *Zopet se poraja iredentizem; v njegovem slavnem znamenju bomo■ zopet zmagali1» al: pa: sNajprej Italijan, potem človek*. In rezultati teh pozivov so tu. Od bomb, vrženih na prvomajsko povorko pa do bomb na krožek «Perossa» In do žrtve nedolžne deklice v krožku «Vojka Smuč* pa do včeraj prelite krvi: vedno je v ozadju ena in. ista reakcionarna oligarhija, hujskač in agitator pa vedno isti tisk,, rezultat pa vedno
Pogreb tovarišice Milke Vrabec bo danes dopoldne ob 10. uri od stanovanja v Vicolo Ospedaie Militare št. 23.
Rajonski odbor SIAU nabira za družino nedolžne žrtve denarne prispevke na sedežu odbora SIAU za II. rajon, Corso 19.
med nami M bi ostalih ostali izven iz-
, - jnv°d*tvom Amerike )i	kateremu	tte	je
pridru-J	-	.... w, w
$SS^W3WJ! T°d*u
iN:	to	n°~°*i>obodllne
W>l. dal od-|0. c* Slovenci so ‘ »voj« junaške
sSeV0,iUka-
C 'h bi; Ilstu iitai
^l J Trat in a°-
%
pirati take rešitve tržaškega vprašanja, ki bi ne bilo dobrodošlo i Italiji 4 Jugoslaviji, in bi torej morala ta, rešitev biti le kompromisna z obtežilno posledico, da bi imeli proti sebi v takem primeru še Rusijo. Tretjič jo končno dejstvo še to: če bi o današnjih razmerah ne bilo take Jugoslavije kot je, bi druge sploh ne bilo...
Tudi je zgodovinsko dejstvo, da
v usodnih trenutkih bil pač maršal Tito edini, ki je znal borbene sile jugoslovanskih narodov organizirati in vreči v borbo proti stoletnikom sovražnikom slovanstva. Bil je edini, ki je po prejšnjih žalostnih izkustvih postavil Jugoslavijo na novo pod-lapo, jo s tem rešil pogina v neizprosni bratomorni borbi in jo povedel o novo življenje. Temu se imamo primorski Slovenci zahvaliti, da so krivice po prvi svetovni vojni vsaj deloma popravljene.
Po končani osvobodilni borbi jugoslovanski narodi gradijo novo življenje na upravnem, gospodarskem in socialnem polju. Zastonj je pred tem dejstvom zapirati oči, ali si domišljati, da more globoki preobrat v razvoju Jugoslavije iti brez notranjih tež-koč, napak in morebitnih nezaželenih krivic. Toda te trenutne ližkoče ndrn ne smejo zamegliti pogleda v velike dogodke, ki so v razvoju v bratski Jugoslaviji. Četudi bomo na STO-]u živeli odslej svoje lastno življenje, se krvne in duhovne vezi, ki so nas vedno vezale z našim narodom v Jugoslaviji in z njegovo državo, tudi v bodoče ne bodo omajale, pač pa, naravno, le utrdile. Prihajati spričo teh*dejstev pred tržaške Slovence s pozivom na priključitev v tako zvanemu anti-komunlstičnemu bloku, pomeni pozivati jih na — vojno proti Jugoslaviji, pomeni klicati jim v spomin ista gesla, katerih so se posluževali proti njim Nemci, ko je bila vojna najhujša.
V teh usodnih trenutkih, ko se odločuje, kam naj tržaški Slovenci obrnejo svoje poglede, kje naj iščejo prijatelje in zaslombo, se pač pred vsakega postavlja vprašanje resne odgovornosti. To vprašanj« se ne postavlja le na stranice, skupine ali struje, postavlja se pred vsakega posameznika, ki mora z jasnim pogledom proučiti vse te momente in po svoji najboljši vesti ubrati svojo pot.
Pot tržaških Slovenoev ni začrtana od danes; živečim -od> vom je bila že v mladih letih vcepljena v kri in prav Je, da pride vedno do izraza.
Težko odgovornost bo torei preveti nase, kdor koli bi v dobri turi spravljal tržaške Sloiftnce na napačno pot, še težjo pa tisti, kl bi ne upoštevajoč njihove duše in idealnih nagibov, ki so jih vedno vodili, izvajal iz tega napačne zaključke.
Pred to odgovornost je postavljena v teh trenutkih tudi naša narodna duhovščina.
Narodno-osvobodilna borba je tudi odnose med cerkvijo in državo postavila na povsem novo podlago., Nihče ne sme prezreti dejstva, da se je nova Jugoslavija, sledeč pri tem primeru tudi nekaterim zapadni m državam, postavila v svojih odnosih do cerkve neizprosno na stališče ločitve cerkve od države, spoštujoč pri trm svobodo vseh veroizpovedi I« da je vsled odpora nekaterih cerkvenih vrhov proti doslednemu uveljavljanju tega načela prišlo ponekod do nezaželimlv zaostritev. Na Primorskem pri tem igra važno vlogo še nacionalna stran vprašanja, pri kateri je bilo naše ljudstvo vedno zelo občutljivo. Na najvišjih cerkvenih položajih so ostali ljudje, M so se po svojem prejšnjem in sedanjem delu uvMtili v tabor naših
nedolžne žrtve med delovnim ljudstvom.
Toda. delovno ljudstvo se je strnilo in na zadnje dogodke odgovorilo na poziv Enotnih s’ndika-tov z enourno splošno stavko ter tud; včeraj popoldne zapustilo delo, se razlilo po tržaških trgih in ulicah ter razgnalo fašistično svojat, ici bi hotela novih žrtev -n novih nemčrov. S stavko so se solidarizirali tudi delavci iz tovarn in s polj istrskega okrožja, Kopršči-r.e in Rujščine ter zapustili delo ob 15. uri ter stavkali do 18. ure. V Kopru pa sta pettisočglavi množici spregovorila tov. Beltram in tov. Juraga. V Piranu pa je pred množico 2000 ljudi govoril tov. Petek, predsednik izvršnega okrožnega LO za Istrsko okrožje.
Antifašisti STO-ja, Slovenci, Hrvati in Italijani so hoteli, da bi včerajšnji dan, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo in ko so Jugoslovanske čete stopile na prag Trsta in Gorice, potekel v polnem miru in redu, čeprav se njihove želje glede teritorialne pripadnosti niso uresničile; toda vojni hujskači pod vodstvom mednarodne reakcije so hoteli drugače. In evo, namesto miru in reda, kako so potekali včerajšnji dogodki:
Okrog 10. ure dopoldne se je zbralo okrog 100 pobalinov, ki so italijanskimi zastavami okrog vtatu krenili čez Garibaldijev trg in ul. Rosco proti Sv. Justu, kjer naj bi imisli mašo. V ul. Guerazz: so pred očmi civilne policije, ki je spremljala to maškarado, napadli neko žensko, ki se je komaj rešila v bližnjo vežo.
Napad na jugoslovansko komisijo
Okrog 12.10 so se vračali s sedeža ZVU člani jugoslovanske komisije za prevzem poslov na osvobojenem ozemlju: polk. Kilibarda, major Altarac Majer in Mirilovič Spomenka. Ko je avto zavozil proti hotelu Ekscelsior, kjer komisija stanuje kot gost ZVU, jih je tam čakala tolpa šovinistov, ki je bila verjetno obveščana o njihovem prihodu. Avto ni mogel pred glav-
naoionalnih nasprotnikov in ki vztrajajo pri izvajanju svoje stare cerkvene politike, iMtere žrtev je bil že v prejšnjih časih marsikateri naš duhovnik. Ni torej čudmo, če je tudi na skrajno občutljivih primorskih tleh prišlo ponekod do nezaželenih poostritev in močnih dogodkov, ki pa bodo ostali v zgodovinski borbi našega naroda le epizoda.
Jaz 61 v tem oziru ponovil besede, bi jih Je ob priliki nedavnega zasedanja Oblastnega narodnega odbora Istre spregovoril duhovnik Srečko Stifanič: tVe-hko je danes naše veselje — je dfjal — ko smo po tako težkih borbah končno prišlo do svojega cilja. Pred očmi mi je vt HM dan BS.9.19iS. Mnogo krvi je od tedaj preteklo In mnogo solza je bilo prelitih. Ravno zaradi tega, ker je preteklo mnogo krvi m solza, si moramo priseči, da bomo to, kar smo 1 zvojevali, v bodočnosti zvesto branili, da ne bomo dovolili različnih sovražnih akcij, naj pridejo od koder koli. N oslovi Jam te besede še posebej svojim sobratom duhovnikom, za katere bi želel, da bi mislili kakor jaz. Kakor smo podpirali svoj narod v dob i njegove borbe za osvoboditev, tako mo-amo ostati še nadalje na strani naroda. Prepričan sem, da nas na tej poti ne bodo motili niti z<idnjl bolestni dogodki. Ce je bilo napak, jih bomo z vsemi silami, skušali popraviti.*
Smatral sem v teh zgodovinskih dn%h za svojo dolžnost, da povem te kratke besede, ker prišel Je čas, leo mora vsak posameznik prevzeti nase odgovornost za svoja dejanja.
Dr, FRANE TONCIC
na vrata in je moral napraviti velik krog. Ko so končno le prispeli pred vhod hotela, jih je tolpa obkrožila in začela nanje metati kamenje. Prisotnih Je bilo 15 do 20 civilnih policistov na motorjih, ki so krožili okrog jugoslovanskega avtomobila, ne da bi poskušali razgnati napadajočo drhal. Clajhd komisije so si morali sami utreti med sodrgo pot proti vhodu. Major Altarac je dobil udarec v obraz, ki pa ni imel posledic. Ko so člani zapustili voz, so napadalci še vedno razbijali in napravili avtu precej škode, posebno na šipah, ki so Jih razbili.
V novih razmerah, ko je treba urediti življenje na STO-ju, so sklenili delavci, da ne bodo več dopustili fašističnega terorja. Zato so ob »odobravanju vsega mi rti; ga in demokratičnega prebivalstva okrog 13. ure zapustili delo v ladjedelnicah in tovarnah in prihiteli v središče mesta ter očistili ulice fašističnih razgrajačev, kar policija m mogla.
V delavskih oblekah so delavci
prebili vse policijske kordone in se razlili v tisočih po ulicah v središču ter takoj posneli s fašističnimi razgrajači, ki so se naglo poskrili.
Nato so se delavci zbrali pred Domom pristaniških delavcev, kjer jim je goyoril tov. Vidali o političnem položaju na STO-ju s posebnim ozirom na položaj delovnega ljudstva v Gorici in'drugih krajih, ki bodo pripadali k Italiji. Tov. Vidali je opozoril tudi na vzroke, ki so privedli do sedanjega položaja in pokazal na krivce, ki so odgovorni za vse te zločine. Delavci so govorniku navdušeno odobravali in odšli po ulici Valdirivo in Aque-dotu. Nato so se razdelili in se vrnili proti ul. Carducci.
Fašistični razgrajači pa nikakor niso hoteli odnehati. Okrog 13.30 se Jih je zbrala skupina in hotela oditi preko Garibaldijevega trga k Sv. Jakobu. Razgrajali in vpili so po ulici Sonnino, kjer pa jih je ljudstvo sprejelo s kamenjem. Takoj so se fašisti spustili v beg, medtem ko je kakih 20 delavcev pre-
bilo policijski kordon in Jih podilo preko Garibaldijevega trga. Kmalu po 14. uri je druga skupina napadla kultumj krožek »Tomažič* pred očmi policistov, ki so mirno gledali izza vogala ulice Piccardi. Delavci tovarne Modiano so prepodili napadalce. Sele ko so delavci začeli zasledovati bežeče, je policija posredovala in ščitila napadalce. Ko se je že vse končalo, je prišla še policija na konjih.
Spričo take manifestacije sile in sloge antifašistov so razbojniki posegli po bombah, da bi jih z njimi prestrašili. Pa tudi to je bilo zaman. Od 16. ure dalje so bile na Goldonijevem trgu in po bližnjih ulicah do Garibaldijevega trga skupine delavcev. Okrog 15.15 je neka skupina delavcev šla mimo hiše št. 5 v ulici Tarabocchla, kjer so iz nekega okna, verjetno v drugem nadstropju nanje streljali ter ranili enega antifašista. Policija je napravila v hiši preiskavo in našla v dotičnem stanovanju škatlo za samokres s pasom jn naboji.
Atentatorji so pristaši Lege Nazionale
tlro pozneje so vrgli v ulici Cri-spi ročno bombo, k; Je zadela več delavcev, katerim so tovariši takoj priskočili na pomoč. Kmalu potem’ so iz nekega okna v ulici Timeus zopet vrgli bombo. Tretja bomba je bila vržena tam v bližini. Nekateri antifašisti so videli napadalca ,n ga izročili policiji. To je 20-letni šofer Ivan Candotti s Kor za št. 16. Ker se je upiral aretaciji, so ga udarili s pendrekom po glavi jn odpeljali v bolnico, kjer ga policija straži. Candotti je znani razgrajač in pristaš Lega nazionale.
Malo pred .17. uro je neki neofa-šist v sivi maji z rdečimi in zelenimi progami skupaj z nekaterimi pajdaši vrgel še eno bombo na trgu pred bolnico. Tam je bil precej težko ranjen Karel Bole od Sv. Sobote št. 345. Ranjen je bil tudi inšpektor Bellizzj Jožef, neki podin-špektor in dva policaja. Do 23. ure se je zateklo v bolnico na Irav-ljenje 53 ranjencev.
S temi svojimi atentati so neo-fašisti, ki jih je ljudstvo prepodilo z mestnih ulic, še bolj razjarili delavce, ki so sklenili, da bodo izzi-vače in razbojnike enkrat ?a vselej prepodili iz mesta in tako preprečili, da bi pod okriljem ;talijan-ske trobojnice pobijali mirno ljudstvo in izzivali poštene Italijane in Slovence.
Okrog 17. ure so »esuli* na trgu Stare mitnice pretepli nekega antifašista. Tedaj je ljudstvo predrlo policijske kordone, preplavilo Garibaldijev in Goldonijev trg ter ob petju mednarodne himne odšlo po Korau in vzklikalo tržaški neodvisnosti. Fašistične bande so kot bi mignil izginile. Pri ulici S. Spi-ridione je policija s pendreki napadla zadnji del sprevoda. Ostali pa bo nadaljevali svoj pohod in se ustavili pri Domu pristaniških delavcev, od koder so krenili po ul. Mazzini navzgor. Policija jih je zaman skušala ustaviti. Pri ul. Roma je kakih sto škvadristov začelo žvižgati. Ob vzkliku »Na juriš* so se delavci zagnali med nje in jih v hipu razpršili. Pri tem je bil ranjen 21-letni Duilio Greppi, dorna iz Novare, ki so ga fašisti vrgli po tleh in ga pretepli.
Pet minut pozneje je na vogalu ul. S. Lazzaro 19-letni študent Co-nestabo Albin, ki stanuje v ul. D’Annunzio 9 hotel vreči bombo na mimoidoči sprevod .Roka pa se mu
je nekam zataknila, tako da mu je bomba predčasno eksplodirala in ga ranila po rokah in po glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer Je kmalu potem umrl. Comstabo je bil član zLega Nazionale* in se je kot tak udeleževal terorističnih podvigov proti demokratičnemu ljudstvu Trata.
Po 23. uri so fašistični razbojniki napadli tri ljudi, ki so se vračali domov iz krožka »Tomažič*. Streljali so nanje s samokresom in vrgli tudi bombo proti krožku. Pri tem je bil težko ranjen 42-letni mehanik Karel Castagna iz ul, Vidali št. 3. Delavcu Alojziju Valentiju iz ul. Petronto 6 je krogla razbila kost na nogi in se bo moral zdraviti dva meseca, dočim bo 19-letni trgovski pomočnik Vi*
saggio Donato iz ul. Gambini 12, ki je bil tudi ranjen od krogle, ostal v bolnici štiri do pet tednov.
Na splošno je policija, menda po navodilih od zgoraj, zelo milo postopala proti fašističnim demonstrantom in izvršila le malo aretacij. Neki policijski inšpektor je priznal, da so prejeli na policiji več telefonskih pozivov, naj izpuste aretirane in naj ne aretirajo šovinistov. Zanimiv je primer, ko je popoldne neki oivilni policist aretiral v drevoredu XX. septembra nekega italijanskega šovinista, ki je imel pri sebi velik nož, in ga odpeljal na policijo. Na policiji pa je službujoči podinšpektor šovinista takoj izpustil in namesto njega zaprl policaja, ki je aretiral vročekrvnega prenapeteža.
Včeraj zjutraj so na občinski palači v Trstu slovesno dvignili uradno zastavo Svobodnega tržaškega ozemlja.
Iz Pulja poročajo, da bodo začele zavezniške čete zapuščati mesto v torek zjutraj, ko bodo izročili oblast jugoslovanskim oblastem. Ob 7.30 bodo sneli zastavo s poslopij zavezniških komand in razobesili jugoslovansko zastavo. V nedeljo popoldne so prišli v Pulj prvi jugoslovanski vojaki in miličniki narode zaščite.
Včeraj zjutraj so v Parizu v zunanjem ministrstvu položili ratifikacijske listine pogodbe z Italijo. Ob 11.05 so v Bidaultov urad prišli poslaniki ZDA Jefferson Cafferp, sovjetski poslanik Bogomolov in britanski poslanik Ashley Clark. Zapisnik o pologu je najprej podpisal Cafferjr, nato Bogomolov, za njim Clark in Bidault.
V Budimpešti je bila v ponedeljek popoldne zadnja seja zavezniške nadzorstvene komisije. Ob 17. so v Moskvi položili ratifikacijske listine o mirovni pogodbi z Madžarsko in Finsko.
Pulj v zaslavah
Včeraj ponoči je prišel v Pulj prvi oddelek narodne zaščite. Pred puljsko luko sta še zasidrani dve ameriški vojni ladji: križarka in rušilec. Ladja «Pola» je vkrcala poslednje italijanske funkcionarje, med temi zdravnike iz boinice. Dr. Falco pa je izročil bolnico chi Ini policiji. V bolnici je preko 100 bol-n'kov, ki bi jih po dogovoru morali dosedanji zdravniki izročiti danes novodošlim. Seveda se tega niso držali In tako dokazali, koliko držijo do svoje zdravniške prisege.
Potem ko so odšle zadnje skupine esuiov, ki so prejšnjo noč še razgrajali v pristanišču. Je zavladal v mestu popoln mir.
Dolge kolone živine in ostalih življenjskih potrebščin za prebivalstvo, se pomikajo proti Pulju.
Pred svojim odhodom so esuli uničili vse, l*ir jim je bilo mogoče. Vsaki hiši so razbili vrata, šipe, oknice in odnesli zastore. Celo v stranišča so zmetali cement, da bi tako pokvarili napeljave. Vendar vse to ni omajalo naših ljudi, kajti obnovili bodo vse, samo da so šovinisti enkrat za vselej odšli. Na neki hiši pred Areno so napisali:	eTovariši	osvoboditelji, ne
glejte naših hiš, glejte naša srca!* Esuli so odnesli vse, kar so mogli.
V Soški dolini
je civilna policija do zadnjega izvajala teror
Civilni policaji in anglo-ameriški vojaki so do zadnjega skušali ovirati ljudstvo pri njegovih pripravah. Celo a jeepi so se zaletavali v slavoloke, v Brdih pa je civilna policija celo grozila z aretacijami črnim, ki so j;h postavljali.
Prj vsem tem pa se nadaljuje teror, kl zavzema zelo širok obseg zlasti v Breginjskem kotu. Tam hodijo civilni policaji od hiše do hiše in silijo ljudi, naj se izselijo v Italijo ter širijo razne vesti, da priključitev ne bo stalna in da se bodo policaji kmalu vrnili. Najhujši teror izvajajo v Borjani, kjer so zapeljali 16 družin, da so se izselile. Teror vlada tudi v Kredu ln Volčah ter Starem selu pri Kobaridu. Razni vojni zločinci so napadali hiše in metali skozi okna kamenje.
V Gorici nadaljujejo italijanski fašisti s terorjem
Gorica preživlja težke in žalostne dni- Mesto Je v rokah peščice terorističnih pobalinov, ki tekajo okoli kot stekli psi in napadajo slovenske trgovine in lokale, Jih uničujejo ter lovijo posamezne pasante. Po ulicah se vozijo ital' janski ka-rabinerji in se za vse to prav nič ne zmenijo, ker še niso prevzeli oblasti. Ne zmenijo pa se niti civilni policisti, tako da imajo terorist; popolnoma proste roke. Njihov štab je pred kavarno Garibaldi, tam sedijo in čakajo povelj. Nekdo zažvižga in že se skupina spravi na nove pohode. Ce se kdo obotavlja, ga nahrulijo, da «ni dober Italijan«, pa čeprav ima okoli vratu italijansko zastavo.
Onstran nove začasne meje pa je mir- Po hišah vihra morje zastav, okna so vsa v zelenju, tik ob meji stoje slavoloki.'Po cestah se sprehajajo ljudje Jn ogorčeno govore o dogodkih i Gorici. Najbolj je ozaljšan Solkan. Ni okna brez zastave, ob cesti stoje kar štirje slavoloki. Pri delavnici pohištva stoji velik slavolok z napisom: «Mizarji tekmujmo s petletnem planu 1»
Dan prihoda Italije v Gorico bo v zgodovini zapisan kot najbolj tragičen dan goriškth Slovencev, k! Jih mirovna pogodba s krivično razmejitvijo daje na milost in nemilost tuji državi. Niti v desetle-
Jugoslovanske cete
so o polnoči prišle na novo mejo
Medtem ko se po krivdi fašističnih zločincev dogajajo po Trstu in Gorici izgredi, mečejo bombe na m mo prebivalstvp, se strelja na otroke, potekajo priprave za končni prevzem oblasti na področju tistega dela cone A, ki pripada Jugoslaviji, mirno dalje.
Včeraj penpči ob 23.15 je glavni štab sil osrednjega Sredozemlja izdal objavo, da je bil okrog 20. ure obveščen, da bodo jugoslovanske čete opolnoči v noči med 15. in 16. t. m. stopile na področje cone A ter da se v skladu s tem spremeni tudi zavezniški načrt, po katerem je bilo predvideno, da se bodo anglo-ameriške čete umaknile šele danes zjutraj ob 7. uri.
Včeraj so predstavniki raznih Jugoslovanskih ministrstev ugotavljali dejansko stanje na poedin h uradih cone A in ugotovili brezbrižnost dosedanjih upraviteljev in okupatorjev do ljudske imovine. V obupnem stanju so predvsem šolske zgradbe in poslopja, v katerih je bilo vojaštva Za prehrano prebivalstva na tem področju mora do kraja meseca septembra po dogovoru še vedno skrbeti ZVU- Kljub temu pa Komen še ni prejel odrejene količine 750 stotov hrane, čeprav je zavezniški guverner obljubil, da bo interveniral.
Ljudstvo pa z zastavami in sla-Volokl, kakor smo že včeraj javili, pričakuje prihod jugoslovanske vojske. Kljub temu da šovinistični tisk s svojimi puhlimi in nadutimi frazami neprestano hujska, mnogi
od tistih, za katere smo včeraj javili, da bodo šli na STO, tega niso storili. To je na primer Tavčarja Vida in Furlana Stana iz Dutovelj, k; ne pojdeta nikamor, ampak ostaneta doma. S tem demantiramo našo včerajšnjo vest. Bili smo tudi pri poveljniku postaje civilne policije v Komnu, ki Je odločno izjavil, da so vse vesti o nekakšnih neredih v Komnu brez vsake podlage, ker neredov ni bilo, ter dodal, da se iz Komna ne bo izselil noben domačin. Dogodilo pa se je, da Je neki zavezniški vojak v okolici Vrhovelj prepričeval ljudi, da kaj bi ostali v Jugoslaviji, češ da je uboga in nima dolarjev. Mogoče je bilo več takih primerov. Ljudje so tudi opaz il, da so zavezniški vojaki pod cestni most pri Repentaboru postavljali m.ne ob belem dnevu. Ali Je to provokacija ali kaj drugega, nismo mogli ugotoviti. Vsekakor pa Je značilno in resnično Kar se tiče meje pri Fernetičih, so jo končno postavili tako, da bo večina hiš vključeno z gostilno pripadla Jugoslaviji, čeprav Jo «Voce llbera« postavlja čisto drugam, in seveda opisuje stvari, kl so zadostno spričevalo za vstop v umobolnico njenih urednikov. Ljudstvo samo daje najboljši odgovor vsem reakcionarnim hujskačem s svojim zadržanjem in pripravlja darila za maršala Tita, ki mu jih bodo podarili ob prvem srečanju. Darilo, kl smo ga videli, Je izklesano iz re-pentaborskega in koprivskega marmorja.
t jih fašistične oblasti niti v dobi nacistične okupacije ni naš narod V Gorici dpživel toliko žalitev in ponižanja, toliko gorja in škode, kolikor mu je je prizadejal fašistični banditizem v soboto 13. m nedeljo 14. septembra v počastitev De Gasperijeve Italije, ki se viača na del naše trpeče in razkosane zemlje.
Kar pa je najbolj obsojanja vredno, je dejstvo, da so se kazenski pohodi starih skvadristov in novih kvaiunkvistov Izvajali popolnoma neovirano pred očmi civilne policije in anglo-ameriške vojaške policije, ki sta do nadaljnega še vedno na službenih mestih in ob vednosti novjh italijanskih varnostnh a-ga-nov, ki postopoma sprejemajo odgovornost za javni red.
Nikomur niso prizanesli, če ni nosil v gumbnici Italijanske kokarde. Napade pa vrše tudi na antifašistične Italijane in na one, ki so znani kot prijatelji Slovencev.
Teror Je dosegel vrhunec v nedeljo popoldne. Slovenci so na večer bežali trumoma iz mesta ter iskali zavetišča v Solkanu, Podgorl, Standrežu in drugod, saj so šovinisti obljubljali pravo šentjemejsko noč. Mnogi Slovenci so se v naglici izselili in s skromnimi prevoznimi sredstvi rešeyali svojo imovlno. So to ljudje, ki se niso mislili izseliti, ker so Gcriffmi, ker so živel' od svojega rojstva v Gorici in izvrševali tam vse življenje svoj poklic.
Gesla fašistov so bila: nFuori i ščavi* in «Piazza pulita dei ščiavls. Ohrabljenl s temi gesli so dajali duška svoji bestialnosti.
Vse to divjanje pa je le posledica potuhe, ki so jo dve leti dajali Anglo-amerikanci monarhistom, fašistom in kvalunkvistom, ki so v teh dneh medvladja pričeli pravo ofenzivo proti vsemu, kar je slovenskega. Ti pobalini ie nadaljujejo delo Anglo-amerlkancev, ki so nas postopoma oropali sedežev kulturnih, pol tičnih, socialnih in drugih ustanov.
Sedaj se zavezniki poslavljajo in še v zadnjem trenutku se nočejo odpovedati politiki razdvajanje in hujskanja. Namesto da'bi odločno posegli vmes in razpršili skupinico teh steki h psov, jih s svojo pasivnostjo posredno vzp>odbujajo k njihovim podlim dejanjem. Ko pa so se skušali antifašisti v tej anarhiji sami braniti, tedaj Je posegla vmes civilna policija in Jim to preprečila. Ko je prišla v soboto zvečer skupina 47 tovarišev iz K mina, da bo branila sedež KPI v Gorici, jo je policija aretirala
Goriški Slovenci, ki ne morejo praznovati dneva osvobojenja in priključitve v radost; z ostalim primorskim ljudstvom, opozarjajo vso demokratično svetovno javnost na to največjo kulturno sramoto za Dg Gasperijevo Italijo; opozarjajo ln obtožujejo- Obenem pa pozivajo vse jugoslovanske in slovanske brate, da Jih v teh črnih in temnih dneh ne pozabijo, da jih duhovno podp.0, da Jim bodo vedno izkazovali slovansko vzajemnost ln solidarnost. Slovenske zastave, ki vihrajo onstran proge in slovenski mlaji in slavoloki naj bodo vsem šovinistom v opomin, da stoji tik
na vratih GOrioe Jugoslavija, kl ni več ona Jugoslavija, katera Je klonila hrbet pred vsega mogočno fašistično Italijo, temveč država, ki bo odločno zahtevala zaščito slovenskega ljudstva Italijanske oblasti, ki danes vzamejo nase odgovornost za red in mir in za zaščito našega ljudstva, naj vzamejo to na znanje. • • •
Začelo se je z grozilnimi pismi. Med drugimi so poslali grozilna pisma trgovoui Klavori, Jessu, to-bakarnfi Vižln, gospodinji gostilne «Pri konjičku*, pekarni Živec. Dr. Podgorniku bo tudi grozili in hoteli podkupiti s 500 lirami prevoznika, ki mu je voziil pohištvo onstran francoske črte, • naj bi jim dovolil, da bi to pohištvo sežgali. 12. t. m. so pretepli na ulici dr. Devetaka in vozača Grijona. 13. t. m. so napadli hišo dr. Rutarja in razbili vsa okna. Ponoči so napadli dr. Grudna in vrgli dve bombi na slovensko gostilno Cubej. Ponoči so hoteli zažgati tudi prostore UI-VOD-a. Z bencinom so polili vrata, ki pa se niso vnela. 14. t. m. so razbiili šipe-in razdejali prostore fotografa Klčindiensta na Travniku. Ob 11. ur; so napadli slovensko gostilno Central, kjer je zadružna menza, in jo popolnoma dt molirali. Ob tej priliki so močno ranili uslužbenca menze Edija Devetaka.
Ob 3. uri popoldne so ponovno napadli Ljudsko založbo in do kraja požgali slovenske knjige, ki so še ostale v prostorih od prejšnjega napada. Tolpe »o napadle vsakega Slovenca, ki so ga spoznale ter silile slovenske obrtnike in trgovce, naj takoj zbrišejo slovenske napise. Zelo sramoten dogodek se je pripetil opoldne, ko Je skupina teto banditov iz ul. Katerin; do ul. Torrente nosila jugoslovansko zastavo, jo smešila, pljuvala nanjo la pela «M!sCrere*. Poskušali so napasti tudi kavarno Bratuž. Ker pa je bilo v njej nekaj gostov, ki so Be jim pogumno postavili po robu, so jo po svoji stari fašistični navadi odkurili. Vdrli so tudi v stanovanje gospodične Jožice Smet ter jo pretepli.
Karabinerji so nasilno vzeli Slovencem slovenski dijaški dom. Zaplenili so ves inventar, celo odeje in žimnice. Italijanska vojska pa je zasedla slovensko sirotišče, ki so ga Slovenci s prostovoljnimi prispevki obnovili. V nedeljo zvečer so nosilci žlahtne rimske kulture še naprej zažigali slovenske knjige ter kakor Culukafri plesali okoli ognjev. Ob strani J« stal civilni policist in mirno opazoval t« sramotno dejanje, zavezniški vojaki. Id bo hodili tod mimo, pa so se posmehovali.
14. septembra ob 1.30 so fašisti ponovno napadli gostilno Cubej v ul. Duea D’Aosta 35, razbili so okna in vrata ter popolnoma uničili gostilniški inventar. Malo preje je vdrla tolpa y gostilno Cešku-ta Leopolda, razdejala prostore in poropala denar. Napadli so tudi gostile.o Figla Albina In povzročil mnogo škode. Skupina fašistov j« že drugič razbijala v trgovini mehaničnih In električnih predme-
tov na korzu Roosevelt 37, last A-
lojzija Prestenta. Skoda, ki so Jo povzročili val ti izgredi, gre v milijone. Samo škoda pri požganih knjigah znaša 200 tisoč lir, še več škode so povzročili na premičnini.
Po 8. uri zvečer so vdrti v trgo- ( vino Erzetiča Avgusta na Senenem trgu. Banditi »o napadli tudi Davorino Bivkovo, ko je v nedeljo popoldne prevažala svoje pohištvo. Vrgli so na pohištvo steklenico bencina in ga prižgali, toda ogenj »e ni vnel. Zato so vrgli z voza košaro s perilom in drugo blago ter vse skupaj sežgali; razbili so tudi nočno , omarico. Med postopači so spoanali tudi znana fašista Gigliot-tija in Brescianija. Brescianljeva mati je kot obsedena vsa besna metala kamenje za vozom Davorine Bevkove. Tudi temu dejanju sta dva policaja prisostvovala križem rok. Znani kvalunkvist Bčllino Je vodil skupino teroristov, ki je vdrla skozi okno in vrata slovenske gostilne v ul. Cappuocini št. 9. Vse vprek »o pretepali slovenske goste, razbijali steklenice, kozarce in vse, kar jim je prišlo pod roko.
14. t. m. ob 12.30 so pobalini izvršili pravi vandalski napad na prostore pokrajinske federacije KPI. Štirje hrabrj tovariši pa so preprečili tpopolno demoliranje prostorov. Po podu so fašisti polili bencin, ga vžgali in zbežali. Tovariši so ■ srajcami in jopiči pogasili ogenj. Pri glavnem vhodu so našli kasneje nastavljeno večjo količino ekrazita.
Včeraj med 11. in 12. uro so teroristi napadli trgovino Josipa Klavore v ul. Carducci in restavracijo «Pri Maksu* v ul. Sv. Ivana. Klavoro so hudo pretepli, iz trgovine pa so zmetali blago na cesto. Vdrli so oelo v njegovo zasebno stanovanje, odnesli iz njega slovenske zastave ter jih na Kornu sežgali. Vpadli so tudi v trgovino urarja Šuligoja v ul. Carducci in v razne slovenske trgovine v Raštelu. Pomazal; so s črnilom vse slovenske napise, v kolikor jih niso razbili ali odnesli. Prisilili so mnogo ljudi, da so izobesili italijanske zastave ter grozili branjevkam, da jim zmečejo vse blago na cesto, če ne pripnejo na prsih italijanske kokarde.
Ob 12.30 so v ul Seminario razdejali trgovino jestvin Štrukelj. Napadi; so tudi gostilno «Pri belem zajcu* v Nunski ulici Čevljarju Stanku Vižintinu v ul. Balatnonti so polili oknice z bencinom ln jih sežgali. Prj avtoprevoznam podjetju Valič so nastavili bombo, ki pa se ni razpočila. Hoteli so tudi vdreti v gostilno Komelj na Kornu, toda gospodar je začel metati nanje steklenice ln kozarce, nakar so terorist; pobegnili.
Šovinisti so tud; grozili, da bodo minirali svetogorsko postajo, zato so Jo Solkanci zastražili. In res ponoči 15. t. m. so se ji skušali približati, toda Sclkanci so jih nagnali. V bolnico Brigata Pavia so predvčerajšnjem sprejeli 6 ljudi, včeraj zjutraj pa 4 med temi no bii> nekateri zadeti tudi s kroglami, ■kakor1 n. .pr. Zej Frana
PRIMORSKI DNEVNIK
16. septembra Hjj|
NAS SVET6 DOM BIL STRT JE V PRAH... |
Dom znova vstati mora
Veličastno zborovanje v Skednju za zgraditev novih zidov na našem kulturnem pogorišču
V nedeljo 14. t m., se je nad tista zastopnikov slovenskih in hrvaških delegatov iz mesta, okolice, podeželja in Bujščine udeležilo zborovanja v Skednju, kjer so napravili načrt za obnovo slovenske in hrvaške kulture ter njenih domov na ozemlju STO-*ja.
Ze v zgodnjih jutranjih urah so s© zborovalci zbirali pri Sv. Ani, da bj v sprevodu odšli v Skedenj. Kljub policijski odredbi, ki je prepovedala sprevod, se je množica z godbo in z narodnimi nošami na čelu uvrstila v sprevod in šla v Skedenj, kjer se je ob 10. uri zjutraj na vrtu bivšega otroškega vrtca začelo zborovanje. Po igranju himne «Hej, Slovani* je predsednik SHPZ tov. dr. Bartol Vladimir
pozdravil goste, predstavnike slovenske kulturne zveze iz Gorice, ki jih je množica burno pozdravila; predstavnika italijanskega «Centro di Cultura popolare* in zastopnika ES.
Za njim je prof. Kosovel poudaril, da nam pretekli desetletji niso mogli uničiti naših src, čeprav nam je fašizem uničeval našo kulturo. Kot del slovenskega odnosno hr-vatakega narcda moramo sremeti, da se čimbolj povežemo z njegovo kulturo, kajtj naši ljudje so v teh desetletjih pozabili, kdo so predniki in tvorci naše kulture. Predlagal je, da se v častno predsedstvo, izvolijo Oton Zupančič, France Bevk in Vladimir Nazor.
Za njim je upravnik Slovenskega narodnega gledališča tov. Sancin Modest občutno recitiral Gregorčičevo «Naš narodni dom*. Tov. Ivan Gerbec, Skedenjec je pozdravil v imenu svojega rodnega kraja vse prisoine. Tov. Suban je nato predlagal listo članov delovnega odbora. Izvoljeni so bili tov: Venturini, Arko, Božič, Rupena in Turk. Tov. Venturini se je zahvalil za zaupanje in dodal, da mora biti 14. september zapisan z zlatimi črkami kot dan vstajenja in prebujenja. Za njim je tov. dr. Peterin v referatu objasnil, da jo namen današnjega zborovanja ustvariti akcijo za zgraditev novih kulturnih domov, istočasno pa zahtevati, da se nam vrne vse, kar nam je bilo
ugrabljeno. Obrniti se moramo na nove gospodarje in na ves svet, da zbriše vso sramoto, ki jo je povzročil sovražnik. Obrniti se moramo na naše ljudi, naj prispevajo, da dohitimo zamujeno. S številkami je povedal, kaj smo imeli do 1914. leta, dokler ni po prvi svetovni vojni prišla Italija in nam uničila in požgala našo imovino. Nastop se je pričel z požigom Narodnega doma v Trstu 13. 7. 1920. Poleg narodnih domov, ki so nam jih požgali po Trstu in na podeželju, so nam razdejali tiskarno Edinost v Trstu. Na javnih trgih so slovesno zažigali slovenske knjige in dosegli a tem primat pred hitlerjevci, nad katerimi se je zgražal ves svet. Z roko v roki s fašističnimi tolpami pa je
SPOMENICA
Odbora za zgradite? novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču
V začetku tega stoletja je pognalo plodovito in vsestran- domove v Pulju, pri Sv. Ivanu v Trstu, v Rojanu, v Barkovliah.
V začetku tega stoletja je pognalo plodovito in vsestransko razvito gospodarsko, kulturno in prosvetno življenje med tržaškimi in primorskimi Slovenci ter istrskimi Hrvati. Ljudstvo si je ustanavljalo čitalnice, knjižnice, prosvetna društva z dramskimi, pevskimi, godbenimi in športnimi odseki. Gradilo si je šole, ker mu jih tuja država ni dala zadosti, zidalo si je prosvetne domove, v katerih je gojilo svojo besedo in pesem.
To kulturno delovanje je doseglo višek ob izbruhu svetov-ne vojne 1914. Takrat je bilo na tem ozemlju 484 prosvetnih društev, 488 šol z 942 razredi, 66.952 učenci in 1350 učitelji. Toda londonski pakt in krivični rapallsld diktat, ki sta prepustila imperialistični Italiji nad 600.000 Slovencev in Hrvatov, sta uničila kulturni dvig slovanskega prebivalstva ob Jadran skem morju. Italija se je sklicevala na svojo dvatisočletno kulturo in visoko civilizacijo ter ni hotela prevzeti nikakih obvez in poroštev za svoje narodnostne manjšine. Njeni politiki in diplomati so obetali, da bodo spoštovali pravice slovanskega prebivalstva, svobodo jezika in kulture. Govorili so celo, da bo zanje to cstvar časti in dejanje politične modrosti«, kakor je iz= javil grof Sforza novembra 1920 v rimskem parlamentu. Toda vse te obljube in izjave so ostale prazne besede, izpremenile so se v laž. Ne samo fašizem, ampak tudi prejšnji režim, je Slovane poniževal in jim lokavo grabil pravico za pravico, tudi kot manjšino jih niso priznavali več. Fašistične bande so na kamionih vdirale v vasi, ropale in požigale, napadale ljudstvo z revolverji in bombami, mučile in ubijale. Posebno strašen je bil teror v Istri. Ljudstvo je živelo v neprestanem strahu, ker ni vedelo, kje ga utegne zadeti nesreča. Odvzeli so mu vse politične pravice, iz parlamenta so izločili njegove zastopnike. Italijanščina je postala uradni jezik, slovenščino in hrvaščino so s kraljevim dekretom štev. 3796 z dne 15. oktobra 1925 prepovedali na sodiščih, nato pa so slovansko govorico odpravili iz vsega javnega življenja. Uničili so vse slovanske osnovne šole, ki jih je bilo pred aneksijo 581 z 80.000 otroki. Že v pr= vih mesecih okupacije so zaprli vse zasebne šole, s proslulo Gentilejevo reformo (kraljevi dekret štev. ,2185 z dne 1. okt. 1923) pa je bilo obsojenih na smrt 144 šol z 840 razredi in nad 50.000 učenci ter 779 učitelji. Slovenske razrede so postopoma ukinjali in jih nadomeščali z italijanskimi. Na tej osnovi so raprli tudi poslednji slovenski razred.
Oktobra 1922 se je pripeljalo v Lokev 8 črnosrajčnikov, oboroženih s samokresi in gorjačami. S huronskm vpitjem so vdrli v šolo, d*a sta pa skočila skozi okno v razred. Razbijali so klopi in na dvojo razklali šolsko tablo. Sden j? kričal: «Dopo tanto tempo si inse-gna ancora in lingua straniera!». Otroci so se jokajoč :eš'H skozi okno- Na to so divjaki prisilili vaščane, da so pili ricinovo olje. Po razgrajanju v posojilnici so učitelju Praprotniku z gorjačami in sa-»rjokreši vsilili 3 dl ricinovega olja. Leschi Vico, ki je vodil razgrajače ter pozneje postal podesta in cavaliere della Corona d’ Italia, je ukradel zaveso «Ljudskega odra» se ogrnil vanjo in oklofutal vsakogar, ki mu je na vprašanje, ali je zavesa lepa, odvrnil pritrdilno.
Zborovalci na nedeljskem zborovanju, v Skednju
S kraljevim dekretom štev. 2191 z dne 22. nov. 1925 je bil popolnoma odpravljen pouk v slovenskem in hrvatskem jeziku. Ista usoda je doletela tudi slovanske srednje in strokovne šole. Vzporedno s tem državnim nasiljem se je vršilo prisilno poitalijančevanje: otroci niso smeli govoriti v materinem jeziku ne v šoli ne na cesti, celo v družino je segala ta grožnja. V zasmeh visoko razviti kulturi slovanskega prebivalstva so ustanavljali analfabetske tečaje, proglašajoč Slovane, ki ne znajo Italijanski pisati in brati, za — analfabete. Sistematično potujčevanje mladine od 6. do 18. lota so vršili v prisilnih organi, zacijah: Balilla, Avanguardisti, Piccole Italiane, Glavani Ita-liane, Figli della Lupa, ki so jih združili v G. I. L. in podredili sekretarju fašistično stranke. Od 820 slovanskih učiteljev so skoro vse odpustili, kakih 50 pa so pregnali v notranjo Italijo.
V Hal'jo so bili premeščeni profesorji in učitelji: dr. Budal Andrej, Medveš Josip, Nemec Rasto, Pavlin Jože, Pavšič Anton, Roža Cotar, Blzjdk Justina, Bole Alojzij, Burnik Lina, Cucek Terezija, Dakskobler Franc, Ferjančič Gizela, Furlan AIb.n, Gerdol Ivan, Gostiša Rafael, + Kalan Emil, Kavčič Zora, sestri Kamperle Elka in Sonja, Kinster Frida, Kogoj Vlado, Lapanja z ženo, Leonardi« Aleksandra, MlekušEva, Novak Poldka, Orel R hard, Pavlica Rafaela, Sancin Suzana, Starc Julija, + Stepančič Ivo z ženo, Stiponč;č Francka, Udovič Lojze, Žitko Ivana m mnogi drugi.
Takoj na začetku svojega vladanja so začeli z napadi na slovenska prosvetna društva, s teroriziranjem in zastraševanjem odbornikov in članov. Prosvetno delovanjo je moralo pre magovati velikanske težave in ovire. Po društvih so plenile in ropale naprej fašistične bande, pozneje pa tudi vladni organi. Z ukazom ministra notranjih zadev štev. 3832 z due 19. julija 19*7 so policijski prefekti razpustili vsa slovanska prosvetna društva in zaplenili njihovo nemajhno premoženje, fašisti pa so zasedli njihove zgradbe. In teh društev je bilo 1922. leta 388!
Signal za naskok na kulturo slovanskega prebivalstva je bil požig slovenskega Narodnega doma v Trstu, 13. julija 1920.
V predgovodu knjige «11 fascismo nella Venegia Giuiia», 1932, ki jo je napisal Mehe le Rtsolo, trdi urednik lista «11 Plccolo* Rlno A-jessi: «Zublji Narodnega doma soltončno očistili Trst... Z močjo BVOJih patriotnih tradicij se je Trst postavil na čelo fašizma.))
Organ zator požiga Francesco Giunta, tajnik fašistične stranke, pripisuje glavno zaslugo za ta zločin Mussoliniju:
«Quello che ho fatto 1’ho fatto i	per	Lul,	non	per me.
Lui era d Capo!»
Tedaj so se v divjem besu In nebrzdani mržnji sprostile podtalne sile rastočega fašizma. Ko so se fašistični požigalci opijanili ob plamenih gorečega kulturnega središča Slovencev, so nadaljevali s požiganjem. Upepelili ali uničili »o prosvetne
domove v Pulju, pri Sv. Ivanu v Trstu, v Rojanu, v Barkovljah, pri Sv. Jakobu in v Pazinu. Napadali so tiskarne in uredništva slovanskih listov, razdejali tiskamo «Edinost» v Trstu (20. 12. 1920), rušili zgradbe in ropali ljudsko premoženje. Oblasti so preganjale slovenski tisk, dlakocepsko in brezobzirno cenzurirale, poleg slovenskega besedila so zahtevale celo italijanski prevod.'Tako so postopoma onemogočili vse slovanske časopise. V začetku 1929 leta so morali prenehati vsi slovenski in hrvatski listi, kakor je predvideval kraljevi dekret štev. 384 z dne 26. 2. 1928. Najstarejši in najbolj razširjen dnevnik primorskih Slovencev «Edinost», ki je izhajal 52 let, je moral prenehati 4. 9. 1928. Fašistična oblast je poitalijančila zemljepisna, rodbinska in krstna imena, prepovedala je celo petje slovenskih pesmi, še imena mrtvih na nagrobnih ploščah so mo= rala postati italijanska.
V Julijski krajini je bilo doslej ugotovljenih nad 11.500 primerov spremembe rodbinskih imen. To nasilje je bilo uzakonjeno z zar kOnom 1927 leta. 1930 leta so poklicali na prefekturo učiteljico Bredo Sčekovo, da si pusti poitalijančiti svoj priimek, ki spada med najstarejša slovenska rodbinska imena na Primorskem. Zahtevo je odklonila, zato so jo 16. dec. premestili v hribe v Kalabrijo. Ker ji je umirala mati, je prosila za tri dni odloga- Toda niso ji ga dovolili, temveč so jo odpustili.
(Priča na razpolago)
korakala oblast, ki nam je že po prvih mesecih italijanske okupacije uničila vae zasebne in državne šole. Govornik je končno omenil borbo slovenskega gledališča pod dosedanjo ZVU, ki je pustila razdejanje fašizma na kulturnemi področju, kakršno je bilo.
Naša kultura je globoko zasidrana v naših ljudeh. Hočemo jo raz-Uemokratičnimi množicami. Danes
nes smo prekaljeni po zadnji borbi, združeni s širokimi Italijanskimi mo borili do zadnje kaplje krvj za svoje pravice*.
Tov. dr. Tončič je opozoril ca naše svetle kulturne tradicije, na katerih naj gradimo kulturne vezi z našim narodom v Jugoslaviji. Tov. Justo Košuta, član SNG, je opozoril, naj z dvigom svoje kulture v Trstu in združeni z dem okra-
;. >*•>::
Povorka zborovalk v narodnih nošah
ne bomo prosili usmiljenja im ne bomo ponižno trkali na vrata oblastnikov, ampak bomo trkali na vest sveta. Vaš glas bo odmeval po svetu in bo zajel srca vseh kulturnih ljudi.
Za njim je tov. dr. Ferfolja kot bivši predsednik «Ljudskega odra*, centra slovenskega socialističnega delavstva v Trstu pozdravil vse prisotne. Preprost kmet iz Bujščine je v hrvaščinj v klenih besedah izrazil to, kar ljudstvo čuti. Opozoril, da tujega nočemo, a svojega ne damo, kajti «z nami je delovno ljudstvo vsega sveta, ki čuti, da ima pravico živeti. Zaio je zastonj strahovanje z orožjem, kajti mi se bo-vijati. Casi tlačenja so za nami, da-
APEL
svetovni demokratični javnosti, OZN, Svetu ministrov štirih, vladam demokratičnih držav, mednarodnim demokratičnim ustanovam, slovanskim odborom in Vseslovanskemu odboru
Italijanski šovinisti in fašisti so v Trstu, na Primorskem in v Istri uničili in požgali vse slovenske šole in kulturne ustanove. Hoteli so iztrebiti slovansko ljudstvo tega ozemlja.
S požiganjem, ubijanjem in strahovanjem je poskušal fašizem ukloniti Slovence in Hrvate. Tiste pa, ki bi ušli smrti, so hoteli nasilno potujčiti. Toda te zločinske naklepe so Slovani s petindvajsetletno neizprosno borbo proti fašizmu in s herojskim uporom v osvobodilni vojni preprečili: vse ljudstvo se je kot en mož pridružilo združenim narodom v borbi proti naci-fašizmu in v tej borbi tudi zmagalo nad svojimi zatiralci in krvniki.
Zaveznikom v vojni so zaupali upravo Trsta in velikega dela* Primorske. Toda nekdanji zavezniki so zavrgli načela, za katera so se nekoč borili oni in za katera je slovansko ljudstvo krvavelo. Anglo-amerišlca vojaška zasedbena oblast je kršila načela o narodni enakopravnosti in demokratičnih pravicah narodov. Dolgo obetana dvojezičnost je ostala na papirju, slovenske šole so zapostavljali, le neradi so iskali zanje primernih poslopij, vsiljevali so nam za učitelje kolaboracioniste, demokratično učiteljstvo pa so preganjali. Delovanje prosvetnih društev so na pretkan način zavirali, izigravali so nas in nam s silo jemali dvorane, dajali so potuho neofašističnim elementom in jih tako podpirali v napadih na slovansko prosveto. Slovensko narodno gledališče je moralo gojiti slovensko umetnost po mračnih in tesnih dvoranah v predmestjih, po predstavi st> slovensko občinstvo napadali skvadristični pretepači in razgrajači. Novi gospodarji so očitno podpirali stare in nove fašiste, zapirali in obsojali pa demokrate in protifašiste.
Slovansko ljudstvo se je v celoti odzvalo klicu združenih narodov v borbi za demokracijo. Anglo-ameriška vojaška uprava pa, ki bi morala dati slovenskemu ljudstvu enakopravnost, je gazila in teptala njegove pravice, zapirala njegove otroke, zavirala svoboden razvoj njegove kulture in fašistični tiran je s tujo pomočjo znova navalil nanj.
ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU pošilja ta apel svetovni demokratični javnosti, OZN, Svetu ministrov štirih, vladam demokratičnih držav, mednarodnim demokratičnim ustanovam, vsem slovanskim odborom in Vseslovanskemu odboru.	^
Zahtevamo,
da se OZN zavzame za pravično stvar slovenskega in hrvatskega prebivalstva na STO-ju. Svetovno demokratično javnost in demokratične ustanove vseh narodov pa pozivamo, da zastavijo ves svoj vpliv, da se slovanskemu prebivalstvu prizna poliva enakopravnost in da z učinkovito gmotno pomočjo omogočijo slovanskemu prebivalstvu, da si zgradi trdne in neuničljive zidove svoje kulture.
ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU.
tičnimi Italijani dokažemo vzgled sožitja vsemu svetu.
Na predlog pripravljalnega odbora so zborovalci soglasno izvolili akcijski odbor za ustanovitev domov, ki je sestavljen, iz širšega
Podrobnosti o napa« na Krožek ..volke Sna*
Na zborovanju v Skednju je novo izvoljeni odbor od prisotnih nabral v fond za zgraditev sadov na našem kulturnem po= rišču 82.488 lir.
in ožjega odbora. Profesor tov. Boštjančič j« predlagal listo 80 oseb širšega odbora, ki so jo zastopniki prav tako sogiasno odobrili. Tov. Prešel je nato prečital spomenico, ki naj vsemu kulturnemu svetu pojasni naš položaj.
V imenu OF in SIAU je tov. dr. Kukanja pozdravil zborovalce. V imenu italijanskega «Centro di cultura popolare* je govoril tov. Petronio. Poudaril je, da je slovanska kultura močan doprinos v borbi za demokracijo; prav zaradi tega se današnja reakcija tako zaganja v Slovane. V imenu demokratičnih Italijanov STO-ja je želel odboru veliko uspeha. Tov. Furldn je v imenu velike delavske družite ES pozdravil zborovalce in jim želel uspeha. Tov. Drago Pahor je omenil, da stopamo v novo razdobje naše zgodovine. Nismo več hlapci Jerneji; na svojih rodnih tleh bomo stopali vzravnano. Od danes naprej tu ne veljajo več italijanski zakoni, zato bemo uveljavili pravice svojega jezika.
Z govorom tov. Pahorja ‘n petjem slovenske himne je bilo zborovanje zaključeno. Zborovalci so ob kcncu sprejeli protestno .resolucijo, v kateri zahtevajo od ZVU, naj že vendar napravi konec fašističnemu tolovajstvu, čigar zadnja nedolžna žltev je bila Milka Vrabec.
Na pivi redni seji j© širši odbor iz svoje srede izvolil ožji odbor, ki ga sestavljajo: dr. Bartol Vladimir, predsednik; Kozlovič Okta-vijan, podpredsednik; Hreščak Dušan, tajnik; Gombač Franc, nam. tajnika; Kocjančič Marij, blagajnik; Piščanec Anton, dr. Budal Andrej, Tomažič Ema, Pahor Slava, prof. Kosovel Jože, Furlan Drago, odborniki.
Sindikalne volitve
Volitve za sindikalno zoru-iltev bodo danes 16. t. m. v iledečih delavnicah,: Silna ob 8. uri zjutraj, Tomaselli ob 10. uri, Ferrucci ob 14. pri in Vjdimari ob 16. uri.
Tako Slovani po 10. letih italijanske vlade niso imeli niti ene svoje šole, niti enega prosvetnega društva in nobenega časopisa.
Zverinsko mučenje slovanskega prebivalstva se je stopnjevalo. Zapiranje, pretepanje, ubijanje, ustrelitve, izredni tribunali, internacije in konfinacije so bili delež slovanskega človeka. Fašistični samosilniki so uprizarjali procese, ki so imeli namen uničiti življenje in obstoj slovenskega in hrvatskega naroda. Ves ta teror je imel nameniztrebiti Slovane. V imenu rimske kulture se je širilo najostrejše barbarstvo: otroke, ki so se pogovarjali v domači besedi, so čakale najsurovejše kazni, učili so jih v tujem, otrokom nerazumljivem jeziku, klevet in žalitev lastnega naroda, ki jih otroci niso doumeli, a so jih morali venomer ponavljati, pljuvali so jim v obraz in pretepali.
Tuberkulozni učitelj Sottosantt v Vrhpolju ;n učitelj Orlando v Lokvi sta pljuvala otrokom v usta, ker so govorili slovenski.
Slovenska beseda, ki so jo že davno pregnali iz vsega javnega življenja, se je morala umakniti tudi iz cerkve.
Italijanskih duhovnik v Slandužu prt Gorici Tosolin je raziagal otrokom y šoli pri verouku, da jc obhajilo, ki ga podeljuje slovenski župnik, neveljavno. Tako daleč je šel šovinist v cerkvuii službi.
Toda odporne sile slovenskega prebivalstva kljub pobesnelemu divjanju in strahovanju niso zlomili, čeprav so fašisti požgali in razrušili vse zunanje znake slovanske kulture v Trstu, na Primorskem in v Istri.
Fašistična Italija se je v dingi svetovni vojni pridružila svojemu zločinskemu prijatelju — nacistični Nemčiji. Ko se je v Jugoslaviji začel vsenarodni upor proti nacifašističnim osvajalcem, se je slovansko prebivalstvo Julijske krajine v celoti priključilo borcem demokratičnih držav za svobodo iu neodvisnost. Pred seboj je imelo visoke cilje: svobodo, demokracijo in združenje z matičnim narodom. Slovenci in Hrvati Julijske krajine so prispevali k dokončni zmagi nad fašizmom: 42.800 žrtev, 95.460 interniranih in zaprtih. Ljudstvo se je žrtvovalo tudi za narodno in kulturno svobodo, trdno verujoč v iskrenost in pravičnost zaveznikov. Že med narodno osvobodilno liorbo je obnavljalo svoje prosvetno življenje in svoje šolstvo, saino si je s svojo močjo ustanovilo 107 osuovih šol s 600 razredi, v
katere je hodilo nad 30 tisoč učencev; vsak razred je imel svojega učitelja.
Po zlomu nacifašizma so dali Trstu z velikim delom Primorske zavezniško vojaško upravo. Slovansko prebivalstvo cone «A», ki se je od začetka vojne pogumno borilo, prelivalo kri in žrtvovalo svoje domove in polja, je po pravici pričakovalo, da bodo anglo-amcriške zasedbene oblasti v smislu obljub obnovile uničene slovenske domove, šole in prosvetne ustanove. Toda to se ni zgodilo. Celo šol imamo manj kot pred letom 1918, čeprav bi bila obnova šolstva prva in ne pretežka naloga dobrohotnih zaveznikov. Naše kulturno delovanje je tudi po zmagoviti vojni nad nacifašisti naletelo na hude ovire in nasprotovanja in še danes nimajo zanj razumevanja. Slovensko narodno gledališče, ena najvišjih kulturnih ustanov Slovencev v Trstu, še vedno nima svojih prostorov. Nobene izmed mnogih dvoran v mestu mu okupacijske oblasti nočejo izročiti v stalno uporabo, čeprav so šovinističnim organizacijam naslednicam tistih, ki so pred 27 leti vodile požiganje Narodnega doma v Trstu in mnogih prosvetnih domov na podeželju, ob vsaki priliki na razpolago.
Slovensko ljudstvo v Trstu in na ozemlju, ki so ga upravljali Anglo-američani se zaveda, da si mora pomagati. A samopomoč ne bi bila dovolj učinkovita. Zato so predstavniki slovenske in hrvatske kulture pooblastili ODBOR ZA ZGRADI-TEV NOVIH ZIDOV NA SLOVENSKEM KULTURNEM POGORIŠČU, da s to spomenico pozove vse Slovence in Hrvate v Trstu, na Primorskem in v Istri, v domovini in širom po svetu, vse južnoslovanske in slovanske brate, vse demokrate sveta, da mu pomagajo k zgraditvi novih in trdnih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču. Vse prispevke bo odbor potrdil s častno priznanico, ki bo vsakomur ostala kot trajen in dragocen dokument, koliko je prispeval za zgraditev novih in krepkih zidov na slmanskem kulturnem pogorišču.
Slovansko prebivalstvo STO-ja, ki je skupno z drugimi slovanskimi narodi in demokratičnimi silami nosilec demokracije in napredka, si bo zgradilo nove čvrste zidove svoje kulture, ld jih ne bo podrlo in razrušilo nobeno nasilje več.
ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU
Ze v naši nedeljski številki smo na kratko poročali o fašističnem napadu na krožek Vojka S mu c y soboto zvečer okrog 23.15 ure. Pri tem napadu je izgubila svoje življenje ll-letna Milka Vrabec iz Nabrežine. Eden izmed njenih treh bratov je bil partizan. Vsa družina je demokratična in je vednd bila na strani delavcev in kmetov. Fašistične bande so že 1943. in 1944. leta napadle in opustošlle očetovo gostilno.
V soboto po večerji je šla v krožek, da se malo pozabava. .Malo pred tragičnim dogodkom je postala bolj resna kot običajno, kakor da bi slutila svojo tragično usodo. Prav v tistem trenutku so se napadalci pripravljali na svoj podli napad, k; je prinesel mladi Emiliji smrt in težko ranil tov. Vando Jerman.	•
Preiskava je dognala, da so že Okrog 22.30 ure krožili štirje mladeniči v bližini vile Solinger v ul. Romagna. Eden je imel pod pazduho violinsko škatlo. Kq se je družina Scammacca, ki biva v vili, odpravila v hišo, je eden izmed štirih preplezal vrtna vrata in jih odprl od znotraj, nakar so se priplazili na vrt še ostali trije. Postavili so se pri leseni ograji, približno 15 m od vhoda nad ul. Catullo in VI-colo Ospedale Militare, kjer so bili oddaljeni okrog 100 m od krožka.
V vjli so čuli neko sumljivo šu-štenje na vrtu in ker so mislili, da so tam tatovi, so brž telefonirali policiji- Ze prejšnji četrtek so odkrili sumljivo gibanje na vrtu. Sin Stefan Scammacca je prišel k oknu in zavpil «Kdo je tam?» V odgovor so zločinci poslali nekaj strelov iz brzostrelke proti oknu. Takoj nato so dvakrat ustrelili proti dvorišču krožka. Ko so pa videli, da so odkriti in ker jim je brzostrelka odpovedala, so zločinci pobegnili navzdol po ul. Romagna-
V tistim hipu je šel po ulici navzgor ne Iti civilni policist v civilu s svojim prijateljem. Skušala sta bežeče ustaviti-, toda eden izmed na-padalcey je ustrelil štirikrat s samokresom prOti njima. Stifje so bežali potem po ul. Skorklja in izginili v temi. Policist, ki je tekel za njimi, je našel na tleh v ul. Skorklja brzostrelko Beretta kaliber 9 italijanskega izdelka. Policija je s svojim kamiončkom praskala okolico in pregledala nekaj stanovanj, vendar brez uspeha. Po izpovedi policista v oivilu so bili vsi štirje ubijalci mladi. Zadnji med njimi je nosil temno obleko in pod pazduho violinsko škatlo, ki je služila zg, shrambo brzostrelke. Po vsej verjetnosti je bila v škatlji še
ena brzostrelka. Obe ,br*a sta bili razstavljeni na dva ^ so ono, ki so jo uporabili šele na vrtu vile Solinger.
Policija ima dovolj dobr* F datkov na razpolago in upa ■ ■ bo z njimi lahko kmalu ^ fašistične zločince, da dob'U ženo kazen za svoj podb Z*CK
..Kulturni dan“ na ŠkofljjH \
Ljudstvo bo odPjJ
na fašistične naP
V nedeljo so na Skof ‘	<
val; «dan kulture*. Vse J 'ji zelenju in zastavah.^Soo* ’jt: pevski zbori jz Plavij, s '<01 tokov in Campor. Proslavo . rili z raznimi pevskimi ^ Zbor iz Campor je pel v ‘ ščini.	. . ,0
Nato je zbrani mnoz- j tov. Grmek Alfonz, ki J« j stoval tov. Babiča, ker * zadržan y Trstu zaradi zatnu godkov.	<jstf
Poudaril je, da morajn ^ združeni in enotni v Or *	,»
v borb; za pravo demokrac odvisnost na STO-ju. ..nC0iK Nato je govoril o fas:sfc■	|
padu na kulturni^	^
Skorklji, ki so ga fašist)011 nikj že nekaj dni skrbno P ^ ljali- Vso odgovornost nt7' torska oblast, ki dobrohot ^ šča taka nasilstva. Sobotni je napad na vse demokra bivalstvo STO-ja.	jJk
Sledi! je govor tov. ga je množica burno V°2'
Tov. Jaksetič je poudaril1? „ jr nas čakgjo na STO-ju. DelI gj' Ije, da se ljudstvo poslu®^ ge jn zakonitih sretistev^ j., pt demokracije. Naši nasp:^^' gojijo kulturo fašističneg bombami in orožjem.^ IJlanjamo se pred ne enajstletne deklice ih . Mjjs’ vse tiste, ki so zaradi hu;I , |i fašističnem tisku soo^&0,rtt$' ta zločin. Toda naj si ji da našj šili ne bodo n: ,.$$1 vili koraka. Znali bomo 011 ^ na njihove zločine, ljudstvo to že večkrat
1>oziv
Zveze primorskih	t
Strugarji, mehaniki, varji, livarski delavci, ..gjji, tipografi, linotipisti m?! « so sedaj ■ brezposelni,	pl-,
preje osebno zglasijo a, j8, ZPP, Corso 19, dnevno <**
19, ure.
»m avha
: Z
sver
E čfcOVViSOBiO
: : S! :•
TftiASKtM '
tACrnUA MS JA
NapisJ ki ga je ZVU postacila na meji STO-ja (Sloi'e,lS^i napisa je seveda spačen, kot po navadi)
KOLEDAR
Torek 16. septe®^
Ljudmila, ScdT	,
Sonce vzhaja ob o.4*’ ij,”-') ob 19.14. Dolžina	!
Jutri 17. septemb’,
Lambert, Donio
Spominski dnevi
1943: je hil sprejet sklep vrhovnega plenuma O F o priključitvi Slovenskega Primorja in Beneške Slovenije k Sloveniji.
Mi vsi smo narod in vse najboljša, kar delamo, je narodno delo.
(Cehov)
Preskrba
Vpis za mltko. Sepra.1 obvešča vse potrošnike, da se z današnjim dnem prične vpis za mleko (pre-notacija) v mestu in na podeželju za skupino od 0 do 9 let. z odrezkom V živilske nakaznice juiij-oktober.
Posebni dodatki za tuberkulozne. Prihranjevalni urad je dodelil jetičnim, ki se zdravijo doma po 1. marcu 1947 posebne dodatke: na bolnika mesečno po 4 kg prikuh, 1200 gr. sladkorja, 1300 gr maščob in dnevno 500 gr mleka.
Zaradi ugotovitve razlike med prejšnjimi in sedanjimi dodatki se morajo prizadeti javiti pri občinskem prehranjevalnem uradu - oddelek dodatkov za bolnike (trg Veecha 1). Seboj naj prim:sejo potrdilo p roti tuberkuloznega urada (Ccnserzio Provinciale Antltuber-oolare) ali centrov za diagnoze pri Zavodu socialnega skrbstva (Centri dlagnostici delllstituto della Previdenza Sociale).
Potrdila za dodatke bodo veljavna 6 mesecčv od dneva izstavitve. Prehranjevalni urad bo podaljševal ta potrdila samo na podlagi spričeval centrov za diagnoze.
Dodatnc nakaznice za delavce. Delodajalci tržaške občine naj do 20. t. m. pošljejo občinskemu prehranjevalnemu uradu, oddelku za dodatke delavcem, seznam vseli težkih in najtežjih delavcev svojega podjetja. Seznam mora vsebovati ime in priimek, očetovo ime ti naslov vsakega delavca. — Brez tega seznama se d daveem ne bodo izdale dodatne nakaznice.
Obvestilo poštne uprave
S 16. septembrom t. 1. se vse poštne pristijbine za pošiljke v kraje bivše cone B, ki so bili pri-
ključeni Jugoslaviji, P fj j pristojbine, ki veljajo ,;n rf stvo. Za Italijo (kako t?'<jjj< je, ki bodo ozir, že Prl5j pr' žaškemu ozemlju ve'1®	^
bine notranjega PrcnJuTio ' J oStSa*-/ Li
Sedanje znamke ostar-metu dokltr ne bodo V \p> s pritiskom A. M.G. slovenski napis?).	jjjg
Prosvetno društvo
ja na nocojšnji konce^tv^
opozarja vae ljubitelj0 pf)'sc* ja na nocojšnji	/
zbora prosvetnega d>J* „oi .) njo Marušič* iz Rocoi Vladka ni krožka «
stvom tov. bo v dvorani
tv®
Prosvetno drus ^
.s.
javlja, da se vrši
m. ob 20.30 važen činos p'
Pre&iCe'lJ Bidovec, župnik |z
s predavanjem. }>r°d0 Bidovec, župnik Iz . simo za točnost in P°
Enotni sindib®*1
Sindikat nameščene*'-^ i* Seja upravnega odbor® ob 19. uri.	.	sod0
Pekovski nameščeno' ^ v sredo 17. t. m. ob if- ji " sostanek v uL Con*	^
mezdne pogodbe.	v
Slnd.kat nameščene	iv
st ok. Nameščenci tov	j
A.T.T.I. so vabljeni v ul. Conti 11 zaradi vesti 1.
DAROVI IN
Tov. Tinta Franc 1° j ZPP 127 lir.   J
U
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento
TiP>
IVI A L I o
G h
—-----------------
GOSPOSKA VILA. •
G sob z malo sobico, ®p]iK® j<pij hinjo. jvodstrešjen),	0	fij
garažo, vse z ,n<x^,oflO in vrtom, ki meri * . po- t, proda zaradi prcselh'' .^op izključeni. Ponudbe
številko 555.