taročnina mesečno 14 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U red n i št v o je v Kopitarjevi u/. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna složha 2050 — nočna 299«, 2994 in 2059 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2ЧЧ2 22И Brezboštvo - nova vera Danes obstojata dve brezbožni mednarodni gibanji, ki sta med seboj precej različni: svobodomi-eelstvo, ki je zlasti v Evropi razširjeno in pa bojeviti brezhožniki, ki v glavnem nastopajo kot sekcija mednarodnega komunizma. Svobodomiselstvo je v jedru individualističen pokret, saj se je razvilo iz racionalizma XVIII. stoletja. Proglaša vsemogočnost in avtonomijo razuma ter prepušča poedincu, da vsak veruje, kar hoče ali da je tudi brezverec. Svobodomiselstvo zanikava vsako absolutno religijo, toda na njeno mesto ne postavlja kake druge objektivne vrednote. Prav tako ne veže svojega prepričanja na določeno socialno ali gospodarsko doktrino. Reakcionar kakor radikal moreta biti svobodomisleca. Nasprotno pa brezboštvo uničuje in pobija vsako religijo s tein ciljem, da na njenem mestu postavi novo. Zameta absolutne vrednote n. pr krščanstva in na njih mesto postavlja novo, od svoje etrani prav lako absolutno religijo marksističnega komunizma. »Vera delavcev je brezboštvo, kajti njihov cilj je upostaviti božanstvo človeka.« Ta kratka označba ameriškega komunista Hardmana obsega vso komunistično versko filozofijo. Od dveh evangeljskih zapovedi: ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sprejema marksizem samo drugo zapoved. Mnogi, tudi katoliški pisatelji dandanes opozarjajo, da se je marksizem do tako izrazitega brezboštvo razvil iz velike bede proletarijata. V začetku XIX. stoletja, ko se je industrijska revolucija že izvršila, je velik del predstavnikov religije navezal svojo usodo na zmagoviti kapitalizem. Bilo je seveda tudi mnogo poskusov odkrito mišljene verske socialne akcije. Toda v večini slučajev je bil pro-letarijat prepuščen samemu sebi. Ob cesti ga je skupaj zbral marksizem in ga nahranil z malerioli-zmom. To veliko tragedijo novega veka je izrazil Pij XI. z znanimi besedami: »Največja škoda XIX. stoletja je bila, ker je Cerkev zgubila vodstvo delavskega razreda.« Dober poznavalec mednarodnega brezboštva, dr. Algermissen pravi v svoji knjigi (die Gottlosenbewegung (1er Gegenwnrt und ihre Ôberwindung 1933): »Pri mnogih delavcih pripadnost h socializmu ni drugega kakor izraz velikega razočaranja, strtih nad in užaljenega samoljubja.« Kakšnih dokazov se marksizem poslužuje v svoji protiverski borbi? Kakor znano, sloni marksizem na teoriji gospodarskega materializma in zaradi tega zameta z vsega početka vsako religijo in vsako duhovno modroslovje. Po njegovih naukih je gospodarski razvoj edino realen princip človeškega življenja. Religija mu je le neka umišljena tvorba, kateri človek podleže iz boiazni pred neznanimi silami. Pri primitivnem človeku naj je to le strah pred nepoznanimi naravnimi silami, pri bolj izobraženih narodih pa le predsodki vzgoje in nepozna-nja gospodarskih zakonov. Komunističnemu brez-boštvu je zato vsaka transcendentalna religija strup, »opij«, ki naj bi uspaval delovno ljudstvo, da se ne bi borilo proti kapitalistom. Krščanska vera s svojimi nauki o usmiljenju, dobroti, o ljubezni po mnenju komunistov slabi pri proletarcih željo po osvo-bojenju izpod jarma kapitalistov in zmanjšuje njihovo udarno moč. Poleg tega vara ljudi z obljubo na posmrtno življenje in jim s tem jemlje potrebo, da bi se odločno borili za svoje pravice na zemlji. Potem naj bi vera bila nekaj, kar je le za aristo-krate, ker uči o »izvoljenih«, ima svoje svetnike in misterije, ki niso vsem dostopni. Brezbožniki tudi razlagajo, da vera jemlje svobodo, ker oznanja pokorščino Najvišjemu bitju. Očitajo ji, da podpira bogatine proti revežem. S svojimi nauki o ascezi nasprotuje telesnemu zdravju in fizičnemu razvoju. Tudi podpira militarizem in kapitalistični imperializem — in še mnogo drugega, tako da je skoraj ni več grehote in težave nad človeškim rodom, katere ne bi povzročala religija v Boga. Toda ti argumenti predstavljajo le negativno stran brezbožniške propagande. Praznina, ki na ta način nastane v dušah, mora biti s čim drugim izpolnjena. Kadar je človek sežgal pravega Botra, si s pepela postavlja malike. Dobrina, s katero brezboštvo hoče nadomestiti vero v Boga, naj bi bila vera v človeka. Že Feuerbach je pisal: >Na mesto ljubezni do Boga postavimo ljubezen do človeka in to proglasimo za edino religijo!« Brezbožniki so zavrgli Boga in na njegovo mesto postavili človeka, holeč ga v tej novi vlogi osrečiti. Toda, če ni Boga, ki s svojim večnim in vsepričujočitn in vseobsegajočim bistvom veže in spaja človeštvo v eno duhovno skupnost — je treba poiskati kako drugo vez. In ta naj bi bila delo, predvsem pa tovarna kot viden izraz duhovne skupnosti. Tovarna je v komunizmu jedro in zedinjajoči princip delovnega razreda, ona naj s svojim ekonomskim ustvarjanjem postane simbol novega veka. Krščanstvo je družilo ljudi v Bogu, ki ie skupni Oče vseh človeških otrok. Poslej pa naj bi ljudje bili združeni in se čutili eno kot soslva-ritelji skupnega materialnega in mehaničnega dela. Zato brezboštvo gleda na krščanstvo kot na proti-revolucionaren in kaznjiv pokret. ker oznenja nauke, ki so popolnoma nasprotni marksistični ideologiji. Brezbožnih goji simpatije edinole do marksističnega delavca. Vsi drugi stoje zanj izven človeštva kot sovražniki delovnega razreda. Osrečiti človeka na zemlji, to nalogo si stavi brezboštvo. Toda, s čim? Po njegovem pojmovanju more poteči sreča za človeka edinole iz snovnosti, iz izboljšanja materialnega življenja. Zalo je n. pr. v boljševiški Rusiji stroj deležen tako v literaturi knkor slikarstvu naravnost božanske časti. V sovjetskih filmih neštetokrat nastopajo traktorji kot nekakšna apoteoza zmagoslavne mašine, ki pripravlja novi vek. Petletni gospodarski načrt, ki nai bi spremenil obličje Rusije, so komunisti vsega sveta sp! Pin-Ijali z naravnost religioznimi čuvstvi, polnimi entu-ziazina. Industrilizacija je za nje nova religija, nov babilonski stolp, ki ga grade. Ne več cerkveni stolpi, ampak visoki tovarniški dimniki naj postanejo simbol novega veka. V boljševiških spisih se postavljajo v neprestano nasprotje cerkev in tovarna, delavec in duhovnik, industrializacija in nebesa Materija je najvišje in prvotno počelo: zato je poveli-čan in božansko češčen stroj, ki jo predelava in presna vi ja. Industrializacija naj nadomesti religijo. Nadaljnji idol brezboštvn je masa. Literatura brezbožnikov neprestano govori o masi, o njeni zavesti, organizaciji, propagandi... Poedinec pome-nja v tem gibanju le toliko, kolikor je del mnse. V,e gospodarski in socialni položuj v Nemčiji dun nu dun slabša in ker zaenkrat Hitlerjev stanovski red ne predstavlja ničesar drugega kakor s prstom v zrak nupisane besede, zato sc mase tudi pod hi-tlerjcvskimi gosli radikalizirujo dalje. Hitlerjev pokret je sam razvezal in sistematično spruščul vso •utikalne nagone in jih zato zdaj absolutno ne more zaobrniti nazaj. Če bo llitlor. kakor govorijo. ..eilaj proglasil svojo stanovsko zgradbo, bo morala hiti ie izpočetka zasnovana jako radikalno, ker ga k temu sili njegovo levo krito, ki je neprimerno močnejše od desnega, ali pa se bo moral ta »Aufbau« radikalizirati v teku svojega razvoju in svoje praktične izvedbe, to pa čim hitreje, ker hi sicer utegnili doživeti drugo revolucijo: hitierizem z boljše-viškim predznakom ali pa, če hočete narobe, boljše- vizem ali vsaj napolboljševizom z nncionalističnim predznakom. Zakaj gospodarski in socialni položaj Nemčije ne trpi odlašanja temeljite rešitve.« „Napol boliševiki" Ta izvajanja lahko potrdim po vtisih in opazovanjih ter po govorili ludi z mnogimi drugimi osebami. Najvplivnejša hitlerjevska revija »Tat« prinuša čisto holjševiške članke in geslu. Tu in tam so bili tudi ie štrajki pod hitlerjevskimi gesli, na katerih se je zahtevulo skrajšanje delovnega časa, znižanje visokih plač tudi narodno socialističnih direktorjev, tarifne pogodbe z nujradikalnejšimi koncesijami (leluvstvu in podobno, kar so seveda nemški listi moruli zamolčali. Tudi spor hitlerjevcev s Hugenborgovimi nemškimi nurionalri poteka v bistvu iz temeljitega nasprotja med radikalno večino hitlerjancev in socialnimi nuzori Hugcnhergn, ki je stur pruski reakcionar in ki narodne socialiste sovraži kot revolucionarje in »napol boljševike«. Tudi v tem sogtušujo vsi moji informatorji, da so nitler nikakor ne tio v tem vprašanju sam odločil, ampak du se bo pustil nosti od močnejšega vala. Cas drvi, razmere prfdsbafo Sem pa govoril tudi z dvema dobrima poznavalcema hitlerjunstva, ki sta mnenja, da se bo posrečil mirni in postopni »stSndischer Aufbau«, ki ho nekakn realizacija socializma s to razliko, da ne sloni na osnovi razrednega boja, ampak prisilne harmonizacije razrednih interesov pod močno roko države. Vprašanje pa je. ali bodo nnglo k najnižji točki drveče razmere tako postopno evolucijo dovolile! Dr. W. Goring v Rimu Mussolini noče „Anschlussa" Rim, 20. maja. ž. Nemški minister Goring je imel že snoči lakoj po prihodu večurni razgovor s šefom italijanske vlade Mussolir.ijem. Razgovori so se danes dopoldne nadaljevali. Tikali pa so se vprašanja propagande za Anschluss. Ko je Goring vprašal Mussolinija, če bo Ital;ja p.odnirala Nemčijo t težnji za Anschlussom, mu je dal šef italijanske vlade razumeti, da bosta morali tako Italija, kakor tudi Madjarska ubrati drugo pot, če Nemčija ne bo prenehala s propagando za Anschluss. Trdijo, da je Goring v tem oziru dal Mussoliniiu odgovor, s katerim je bil le-ta zadovoljen. Goring ostane radi seje velikega fašističnega sveta še nocoj v Rimu, nakar odpotuje nazaj v Nemčijo. Italo-nemške splethe Pariz, 20, maja. AA. Havas prinaša italijansko vest iz Rima: Pogajanja za sklenitev pakta med štirimi velesilami so stopila v novo fazo. Potrjuje se, da je Goring prišel v Rim radi potrebe, da se nemška in italijanska vlada na novo medseboj neposredno razgovorita radi podpisa pogodbe o sodelovanji: med štirimi evropskimi velesilami. Italijan-sko-nemški razgovori se bodo še danes spopolnili z razgovorom med šefom italiianske vlade in med francoskim in angleškim poslanikom v Rimu. »Journal de Debats« prinaša s svoje strani poročilo svojega dopisnika iz Rima, ki pravi, da je do sedanjih italijansko-nemških razgovorov prišlo na željo Nemčije. Dopisnik celo trdi, da bi se bil ime! danes popoldne vršiti razgovor med tremi in sicer med Mussolinijem, Goringom in francoskim poslanikom de Jouvenelom. Dopisnik »knstransi-geanta« pa pravi, da je Mussolini želel govoriti ea- ljiva sila. Korenine ima to mišljenje v zgodovinskem razvoju. Delavska gibanja so delaven naučila, da je sam brez moči. Molče mora sprejeti pogoje, ki mu jih diktira delodajalec Proti sili. ki jo ima ! denar, kultura, buržuazna država — more delavstvo postaviti le eno moč — število. Če je organiziran član mase, se mu nič ne more ustavljati. Zato se proletarijal le s težkim korakom brezosebne mase bliža svojemu zemeljskemu paradižu... Brezboštvo neverjetno mnogo operira z znanostjo. Znanost naravnost obožuje, saj jo oostavlja v direktno nasprotje z religijo. Seveda pozna le materialistično in empirično znanost. Paradoksno je dejstvo, dn se ie brezboštvo, ki tnko poveličuje vedo, ustavilo mi znanstveni višini, ki je bila dose>na pred nekako 50 leti. Vse moderne vede, ki se bolj in bolj oddaljujejo od prvotnega materialUme. se enostavno zavračajo kot »buržuazna znanost . Vendar je ta pojav razumljiv, če naj znanost stopi nn mesto religije, potein se niene osnove — to i dialektičen materi,ilizeni —, ne smejo spremlhMi ker bi s tem izgubile tisto absolutno vrednost, katero jim brezbožniki pripisujejo. Tako vidimo, da se brezboštvo danes dviga proti religiji kakor obljuba novega, holjšego sveta. Bolj je delavno kakor svobodomiselstvo Medtem, ko se je svobodomiselstvo omejilo na negativno kritiko, obljublja brezboštvo masam veličastno srečo v novem, po njem ustvarjenem svetu. Brezboštvo je svojevrstna celo fanatična religija. Lažje ho razumel vsaj duha. ki preveva brezboštvo, če že ne njegovega nauka, kdor pozna težko življenje delavskih mas. Razni delovni sistemi in racionalizacija so napravili iz delavca stroj. Sc po tem, ko se od dela truden in ubit zlekne na revno ležišče, so njegovi možgani in živci obsedeni od brnenja strojev. Nadvse obžalovanja vredno je. do mnogi v borbi zn boljše življenje zaidejo na poln, ki jih vodijo v duhovno pustinjo. Todn njihovo stremljenje po izboljšanju materialnega in duhovnega po'nžni-t ie upravičeno. Brezboštvo je globoka tragedija našega časa. Ni se mogoče borjii proli njemu, ako ni kdo preje spoznal prav te tragike na proletflri'kem gibanju ki posebej katoličanom nalaga velike dolžnosti in ob- 6U0U1 USvdiiO uujjovui nosi. 99' mo z Goringom, da mu pove, da je italijanska akcija v Ženevi odvisna od postopanja narodnih socialistov nasproti Avstriji, katere neodvisnost hoče Italija na vsak način ohraniti. Dopisnik dodaja, da je Museolini izjavil Gôringu, da bi morala Italija, če bi narodno-socialističina vlada nadaljevala svojo unijonistično politiko nasproti Avstriji, stopiti na stran Francije in Poljske in odkloniti vsako ponovno oborožitev Nemčije. Na koncu pravi dopisnik »Intransigeante«, da se bo o vsem tem govorilo danes na seji velikega fašističnega svela. Avstrija fitoii Nemčiii Monakovo, 20. maja. AA. Zaradi napetosti med Hitlerjevo Nemčijo in Avstrijo je bavarska vlada prosila nemško državno vlado, naj do preklica prepove nemškim turistom in izletnikom obisk Avstrije. Bavarski minister EsteT je izjavil, da bavarski Nemci lahko brez škode gledajo sedanji razvoj Avstrije; ker Avstrija pravi, da se lahko odpove obiskov Nemcev in ker ne mara videti v Avstriji nobenih rjavih srajc, je razumljivo, da izda tudi nemška vlada s svoje strani primerne ukrepe in omeji dotok nemških izletnikov v Avstrijo, ker noče ta država priznati Nemčiji kar ji gre. Nemčira proti Avstriji Berlin, 20. maja. tg. Narodno-socinlistični študenti so danes priredili prod berlinskim vseučiliščem velike demonstracije proti Dollfus-sovi vladi v Avstriji. Bavarski pravosodni minister dr. Franck je govoril proti izjavi avstrijske vlade, ki pravi, dn ima Avstrija nemško misijo. Nasprotno je res: Nemčija ima avstrijsko misijo Narodno-socinlistični |>okrct v Nemčiji nikakor nc bo trpel, da bi Dollfuseova vlada zapirala njihove brate v Avstriji. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri |K>novno naglašajo boj za Anschluss. Samo formalno gre zn mednarodnopravno, v resnici pa za nemško vprašanje. Kralj v *užni Srbiji Skoplje, 20. maja. I. Davi ob 8.30 je nenadoma prispel v Skoplje iz Niške Banje kralj, ki si je najprej ogledal novo zgrajeno cerkev na vojaškem pokojvališču, kateri je on sam |x>-dnril dragoceni niramornati ikonostas in več ikon. Od tam je odšel v palačo podružnice Narodne banke, kjer si je ogledal vse prostore. V ljudski šoli carju Dušana, kamor «r jc potem napotil, je obiskal vse razrede in prebil delj časa v razgovoru « šolsko mladino. Kralj -ii je ogledal tudi trgovsko akademijo, in ee dalj čcumi uiuuii v muzeja južue Srbijo. Konec japonsko-kitajske vojne Kitaj sklepa mir! f čnnkajšek, »isdajalecc Kitajske. London, 20. maja. Zlom kitajskih armad, Id so branil« Peking in Tiencin, je popolen in japonske divizije korakajo sedaj proti Pekinga, od katerega so oddaljene samo 10 kilometrov, brez najmanjše ovire v vprav triumfalnem razpoloženju. Ako Čangkajšek, nankin&ki diktator, ▼ predzadnji minuti ne sklene z Japonci miru, bodo Japonci že jatri v prastari prestolici ogromnega kitajskega cesarstva. Tri japonske kolone iO km pred Pekingom Japonska kolona, ki se bliža Pekingu s severa in ki je pretekli torek v izredno krvavi borbi zavzela utrdbe pri Mi Junu, je potem napravila marš kakih 40 kilometrov in se je sedaj zakopala kakih 10—15 kilometrov pred Pekingom. Druga kolona, ki koraka s severovzhoda in ki je pred nekaj dnevi zavzela mesto Teun Hua, se je sedaj utrdila pri mestu Tung Ciu, od katerega je do Pekinga samo te 18 kilometrov. Tretja kolona pa se bliža s seve-rozapada, kar dokazuje, da imajo Japonci strate-gičen namen, da mesto obkolijo. Velika večina kitajskih vojakov se jc zelo hrabro borila, je pa tako slabo opremljena, da ne more zdržati navala Japoncev, ki napredujejo z vsemi modernimi tehničnimi sredstvi artilcrijc, bomb in tankov. Vrhtega je v kitajskih vrstah nekaj korupt-nih, strahopetnih in nezadovoljnih band, ki v odločilnem trenutku ali bežijo alf pa prestopajo k sovražniku. Generali so se sicer to pot dobro držali in se med seboj niso prepirali, toda na njihove odločitve je neugodno vplivala njihova različna politična usmerjenost. 19. t. m. je neki japonski aeroplan trikrat preletel Peking. Aeroplan ni metal bomb, pač pa so videli na strehi japonskega poslaništva ljudi, ki so aeroplanu dajali znamenja z zastavami. To pomeni, da je poslaništvo dalo potrebne informacije japonskemu generalnemu štabu. Na dvorišču japonskega poslaništva pa so opazili tudi nekaj avtovozov z mitraljezami. Sodijo, da so bili ti oboroženi vozovi pripravljeni, da pridejo na pomoč letalu, ako bi ga hotele protiletalske baterije napasti. Zares čuden položaj, da diploma-tični zastopnik tuje države, ki uživa pravico ekste-ritorialitete, tako odkrito občuje s sovražnikom države, v kateri je akreditiran. Jnzm Kitaj; Anarhija v Tiencinu Kar se tiče vzhodne japonske armade, ki prodira ob obali Rumenega morja proti Tijencinu, stoji sedaj pri Lu Taju tako blizu mestu Tijencinu, da ga bodo Japonci lahko zasedli istega dne kakor Peking. Tudi tijencinska kitajska ironta Jc zlomljena In ne nuja ved nobenega resnega odpora. V mestu samem divja borba med kitajskimi nacionalisti in med pristaši Čangkajšeka, ker hočejo nacionalisti na vsak način preprečiti, da bi Čangkajšek sklenil mir z Japonci. Nacionalisti so 19. t. m. v mesto povzročili dva strahovita atentata; vrgli so eno bombo na veliki kolodvor Tijencina, ki je bil napolnjen deloma od vojakov, deloma od ubogih kitajskih beguncev. Bomba je nbila več kot 100 ljudi, več sto pa ranila. Mnogi ljudje pa so zgoreli v požara, ki je eksploziji takoj sledil in ki fe kolodvor popolnoma uničil. Veliko žena in otrok pa fo bilo pohojenih in zmečkanih ▼ nastali paniki. Druga bomba je bila vržena pred policijsko direkcijo, ni pa povzročila veliko škode. Na ta način hočejo nacionalisti ustrahovati oblasti, da ne bi sklenile miru s sovražnikom. Ker so nacionalisti obenem streljali iz pušk, je poveljujoči general proglasil obsedno stanje. Ali - Ali AJi bodo Japonci vkorakali v Peking in v Ti- jencin, ki sta jim na stežaj odprta, ali ne? To je odvisno od pogajanj, ki se vodijo med Japonci in nankinško vlado. Japonski poslanik v Washingtonu Debuši jc, kakor smo poročali že včeraj, izjavil ameriški vladi, da Japonci ne bodo prekoračili črte, na kateri sedaj stojijo, ako bo kitajska vlada sklenila mir in se obvezala, da ne bo kitajska armada več nadlegovala meja Džehola in Mandžurije in ako se bo ozemlje med Velikim zidom in Pekingom postavilo pod nevtralno vlado, ki bo spoštovala neodvisnost provinc na oni strani kitajskega zidu. Japonske zahteve V zadnji minuti se izve, da so Japonci poslali Čangkajšeku v Nanking sledeči ultimatum: 1. Kitajske čete se umaknejo iz črte Peking— Tijcncin v svoje domovinske garnizije; 2. oficijelnih mirovnih pogajanj ni potreba, ker sc Kanton oziroma nacionalisti tem pogajanjem upirajo, Japonski pa zadostuje navadni »gentleman agreement«, prijateljski dogovor s Čangkajšekom; 3. v severnem Kitaju se osnuje vlada, ki bo pod suvereniteto Kitaja. koje člani pa bodo imeii pla-cet Japonske; 4. pod Velikim zidom se začrta širok pas, " katerem ne sme biti nobenega oboroženega človeka. Popotna zmeda v Pekmfèu Tc vesti prihajajo iz Šanghaja. Iz Pekinga pa se izve, da tudi tam vlada največji nered. Ta nered je nastal vsled tega, ker se je izvedelo, da je japonski generalni štab sklenil, da bo nemudoma dal povelje za vkorakanje v Peking, ako nankinSka vlada v teku 12 ur ne pošlje povoljnega odgovora na mirovno ponudbo Tokija. V mestu je nastala panika zaradi naleta že omenjenega japonskega aero-plana. Nekaj protiletalskih topov je v zadnjem trenutku oddalo nekaj strelov na letalo, ki pa letala niso zadela, pač pa so kosi projektilov težko ranili dve ženski. Oblasti komaj še krotijo paniko in poizkuse vstaje. Amerikanci v Pekingu so mnenja, da sc Japonci ne bodo upali vkorakati v Peking in v Tijencin, kjer se nahajajo močne inozemske kolonije, toda Amerikanci se motijo. Na vsak način so inozemska poslaništva v Pekingu zastražena od inozemskih oddelkov. Razorožitev, oborožitev Počakajmo pet let Pariz. 20. maja. t. Odločna izjava nemikega delegata Nadolnya na anočnji seji glavnega odbora razoj-oiitvene konference, po kateri Nemčija sprejme MacDonaldov razorožitveni načrt kot bazo za nadaljnja pogajanja v celoti brez omejitev, je povzročila v francoskem tisku neugoden odmev. Odkrito je aporočil javnosti svoje mnenje samo Per-tinax v »Echo de Parie«, ki piše: »Do sedaj je Francija upala, da bodo druge države pokopale MacDonaldov načrt, ki nikakor ni v skladu s francoskimi interesi. V tem prepričanju in upaniju nismo samo hvalili angleSki predlog, ampak smo napravili poklon tudi predsedniku Severno ameriških j držav. V svoji notranjosti pa smo to otroško igro obsojali. Taka taktika sedaj ni več na mestu, j hrancija je sedaj prisiljena, da odkrilo izjavi kar Friderik Muekermann D. J. taisli, ker je ree že skrajen ča«, da «poroči svetu evoje mnenje: MacDonaldov razorožitveni predlog ni sprejemljivi V njem določena varnost je brei vrednosti. Po tem načrtu izgubi Francija svojo premoč v vojaškem materijalu in ji grozi da do temelja poruši francoski vojaški organizem. Paul Boncour je dobil od predsednika francoske vlade navodila, da za vsak sklep, ki bi hotel oslabiti francosko vojno moč, zahteva petletni rok kot dobo proučevanja. V tem času šele sc bo Francija lahko odločila na temelju izkustev in opazo-i vanj, če je mogoče uspešno izvesti razorožitev, če ima Zveza narodov dovolj moči, da izvrši sankcije proti onim državam, ki bi prevzetih obveznosti ne izpolnile. VOP Medtem pa se po zanesljivih poročilih iz Šanghaja izve, da Čangkajšek v resnici namerava skleniti z Japonci mir, Vzrok je v tem, ker bi Čangkajšek sam rad, da bi se iz severnega Kitaja osnoval neodvisen »Puffer-staat«, ki bi preprečil vsakršen spor z Japonsko, oborožene sile nankinške vlade pa bi imele zavarovan hrbet za akcijo proti komunistom, ki so se polastili province Kanton. Sangkajšek tudi ni odpotoval na severno fronto, zaradi česar je sedaj padel v veliko nemilost pri nacionalistih, ki imajo svoj centrum v Kantonu. Kantonska vlada je poslala dve brigadi na sever pod pretvezo, da gredo na pomoč Pekingu. Proti temu fe protestiral čangkajšek, ki se boji, da bi kontonske armade ne korakale proti Nankingu. Zaradi tega je upravičena bojazen, da r.e bi sedaj nastala še ljuta državljanska vojna med Nankingom in Kantonom. Kantonska vlada je tudi poslala pro- test na Zvezo narodov in na ameriško vlado, v katerem pravi, dn sc Čangkajšek pogaja z Japonci, da pa kitajski carod v nobenem slučaju nc bo priznal neodvisnosti mandžurske države, ki je pod japonsko kontrolo. Rusi so s* vdali v svo'o usodo Odnošaji med Japonsko in Sovjetsko Rusijo pa sc zadnje dni čedalje bolj izboljšujejo. Ker Japonska noče od Rusije odkupiti vzhodno-kitajske železnice, ki je bila zgrajena s francoskim kapitalom, vsled česar bi se Japonci močno angažirali s francoskimi bankami, ki stavljajo ogromne zahteve, zato se jc na konferenci med japonskimi in mandžur-skimi ministri v Tokiu sklenilo, da bo železnico kupil Mančuko. Sovjeti baje komaj čakajo, da se železnice iznebijo. Gospodarska konlsrenca v Londonu Konferenca banketov London, 20. maja. AA. V rvezi s svetovno go-rpodarsko konferenco so sestavili ta-le program banketov za delegate na tej konferenci: 12. junija popoldne bo svečana otvoritev konference, Otvoril jo bo angleški kralj osebno. Zvečer priredi angleška vlada na čast delegatov banket v veliki dvorani palače Graevenor House. Banket bo za 600 goelov. 17. junija popoldne povabi angleški kralj delegate na banket v Windsorski grad. 19. junija bo banket za delegate iz angleških dominijonov. Priredi ga angleški minister za domi-nijone Thomas. Tekma otroških balončkov Od avetrijskega generalnega konzulata smo prejeli: V času od 16. do 21. maja 1933 o priliki prvegu mednarodnega avstrijskega planinskemu vzleta 1933 namerava Avstrijski Aero-Club v različnih krajih Avstrije med drugimi zra-koplovnimi prireditvami organizirati tudi tekmo otroških balončkov. Tekmovanje obstoji v tem, da se ob določenih urah in dneh spustijo balončki, ki nosijo tiskano dopisnico, naslovljeno na osrednji meteorološki zavod na Dunaju. Balončki letijo т večji ali man^Si viSini, dokler ne padejo radi pronicanja ah razpoka nn zemljo. Kdor take na balončka Doivexano 20. junija sledi banket, ki ga bo dal lord Lon-donderry. Dva dni kasneje je svečan banket v lordski zbornici. 26. junija priredi banket londonski župan v Guildhallu. 28. junija bo večerni banket v Admiralski palači. 30. junija bo banket v CUv-edenu; priredi £a predsednik spodnje zbornice. 1. julija je končno banket, ki ga priredita lord in lady Astor. Vrhu tega bodo za delegate prirejeni še posebni banketi. dopisnico najde, je naprošen, da jo primerno izpolni in na pošti odda. Avstrijski Aero-Club je za najditelja onega Inilončko, ki bo nnjliolj daleč odletel, določil nagrado sto šilingov. Omenjeni osrednji meteorološki zavod bo znanstveno izrabil te dopisnice, ki bodo glede na obstoječi zračni tok najbrž podale zanimive uspehe. Dopisnice, ki vise na balončkih, naj torei. kdor jih najde, primerno izpolni in odda. Poštni uradi eo ljubeznivo ltnprošeni te dopisnice, ki seveda ne bodo Irankiranc, odpraviti na predtiskani naslov. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, podnevi topLst*. Milnster, 13. maja 1933. Pred kakimi 80 leti je stopil pred špansko kraljico-mater Marijo Kristino veliki španski državnik in filozof Juan Donoeo Cortes in ji na sledeči način raztolmačil položaj Evrope: »Vso Evropo je zajela nalezljiva bolezen splošnega upora lačnih proti sitim. Siromašni sloji so se dvignili proti bogatim, Vaše Veličanstvo, samo zaradi tega, ker je ljubezen bogatih do revnih usahnila. Če bi bogati sloji ne bili izgubili ljubezni do revuih, bi Bog nikdar ne bil dopustil, da revni izgubijo potrpežljivost. Istočasna izguba teh velikih krščanskih čednosti, ljubezni in potrpežljivosti, je povzročila ta ogromni prevrat v človeški družbi in vse te ?retresljaje, ki rušijo svet v njegovih temeljih. )anes, Veličanstvo, začenja nova doba za premožne. Gorje onim, ki zahtev nove dobe nočejo razumeti. Potrpežljivost se bo šele takrat naselila med revnimi, kadar se bo ljubezen vrnila nazaj v srca bogatih. Danes smo prišli do tega, Veličanstvo, dn se krivično razdeljeno bogastvo na novo porazdeli. To je, Veličanstvo, danes edino vprašanje, ki maje ves svet.c To je bilo pred 80 leti in govorjeno kot da bi se nanašalo na našo dobo. Isti problem, isti vzroki, ista rešitev. Tudi pred našimi očmi se odigrava velikanska drama. S silo, kot je ne pozna zgodovina, so se začele zbirati mase revnih delavskih slojev. Čuvstvo, da spadajo skupaj, da eo si poklicno sorodni, da imajo vršiti skupne živ-ljenske naloge, je začelo zmagovati nad dosedanjimi razjedajočimi spori in vzbudilo zavest pri vseh, dn spadajo vsi k delovnemu stanu narodov in človeštva. Nemška narodna revolucija, ki je to zbiranje započela, je s tem prestopila v novo, zelo važno razdobje, ki bo pred vsem nosilo socialno obeležje. Če sedaj, komaj v začetku velikega zbiranja delovnega ljudstva opažamo, kako je začelo utripati srce marsikateremu vitezu kapitalizma, ko vidi, kako je delavski pokret, pokret revnih, zajadral na globino, prav tja, kjer stojijo altarji zlatega teleta. Spričo tega dejstvo vstaja za nas izza obzorja nov, strašen problem. Milijoni delavcev, ki se sedaj zgrinjajo v Nemčiji in drugod v nove vsedelavske fronte, vse svoje življenje niso slišali ničesar drugega kot divja gesla o razrednem boju, razrednem sovraštvu, razredni revoluciji. Zakaj so izgubili potrpežljivost? Ker niso nikjer videli ljubezni. Sedaj, ko se pripravljamo, da ustvarimo novo človeško družbo na novih osnovah družabnega reda, je prav, če te maksime španskega državnika ne izgubimo izpred oči. Edino krščanstvo je bilo, ki je v svojem soeialnem delu razširjalo druge ideale in navajalo bogate in revne, poslodnvce in delavce k idealom, ki združujejo blagor vseh stanov, delavskega in delodnjalskega. utrjeva-joč pri enih in pri drugih velike krščanske socialne čednosti ljubezni, pravice in potrpežljivosti. Ali ne čaka torej ravno oni del delavstva, Ici se je vzgajal v krščansko-socialnih šolah, najbolj odgovorno delo pri reformi družabnega reda, ki naj zntre socialne krivičnosti in neenakosti, ki prežene iz človeške družbe dih sovraštva, ki jo rnzdirn in razjeda, z dihom ljubezni, ki jo bo zopet vezal in utrjeval? Poglejmo v teh težkih zgodovinskih urah, kakšen je ta sveti poklic, ki naj ga vrši krščansko delavstvo v svojih krščansko-socialnih organizacijah, ki so nastale na skalnatih temeljili enciklik velikih papežev Leona XIII. in I'ija XI. Nemški državni kancler in pred njim že drugi diktatorji so ponovno izjavljali, da bodo zavzeli srca vsega naroda, kakor hitro bodo dobili oblast v roke. Če prenesemo te besede na delavsko polje, se moramo vprašati, na kakšen način si hočejo ti avtoritarni voditelji sodobnih narodov osvojili delavska srca? To ni lahko. To ni lahko že zaradi tega, ker se je marksizem s svojimi razjedajočitni gesli o razrednem boju zajedel globoko v duševnost delavstva. Kjer izgine ljubezen, izgine tudi potrpežljivost. Z nacionalizmom samim, z oboževanjem plemenskih vrlin in vrednot se ta miselnost sploh ne ga izruvati, in če nacionalni pokreti razrednemu marksizmu ne bodo tnogli ničesar drugega postaviti nasproti, kot samo poganski kult naroda in plemena, potem srca delavstva še dolgo ne bodo osvojena. Vprašanje je, če bodo sploh kedaj! Zato pa nemški narodni socializem. da govorim samo o naši državi, potrebuje neobhodno vseh pozitivnih sil krščanstva, predvsem onih, ki človeka navajajo k pravični rešitvi vseh javnih, torej socialnih vprašanj naše rlobe. In te sile, katere so in kakšne? Jaz mislim na naša katoliška delavska društva, ki so vedno iskala rešitve socialnih težav in krivic v luči verskih resnic. Na nje jaz mislim, ko gledam nn to veliko zbiranje delavskih mas. njihova misija vstaja pred menoj, velika in naravnost previdnostna, da postanejo med delavskimi masami apostoli odrešilnih resnic socialnih papežev Leona XIII. in Pijn XL, da pri obnovi družabnega reda pomagajo uresničiti nftd vsemi strankarsko-političnimi razpreilelitva-mi vse nadkriljujočo Krščansko zamisel o občestvu krščanske pravice in krščanske ljubezni. Jedro vsega problema stanovskega zbliža-nja pa je — razredni boj. Razredna bojevitost mora prenehati v globinah človeških duš. Mimo vseh s^yirov, ki ločijo delavca od delodajalca, nad prepadi, ki zijajo nad zaposlenim in poslo-davcem, se mora ustvariti zedinjajočl most sporazuma v ljubezni in pravici гл trajno sožitje vseh stanov, ki so se doslej med seboj borili. Zakaj so te razredne fronte, ki jih želimo, da, moramo sedaj odstraniti, sploh nastale? Zakaj so se odprla brezna med človekom in človekom? Zato, ker je vera v nadnaravne vrednote obledela, zato, ker so Bog in večne nadnaravne dobrine izginile iz človeških src. ki so jih zasedle strasti in tostranske materialistične težnje. Expulsis diis successif humanitns. Boga so izgnali in prazno mesto je zavzel človeški egoizem. Tveganju in odpovedi je sledil gon za dobičkom, ljubezni strast za močjo in oblastjo. Nov družabni red se bo zgradil ali pa bo propadel na poskusu, da se v človeškem srcu vzbudi zopet vsepremagujoča siln žrtve. Nucionnli-zem gre v tem pogledu lahko daleč, toda cil ja ne bo dosegel, razen če se bo znal združiti, če , se bo dal voditi in nadzirati od verske tnisli ■ in vcukega /n Ijenja. Na tem problemu ho lo iiirt,dne r.-.Mtfije z',,agale ali razpadale v nič iu zn; u:čale zn sol oj le ruševine. In zopet vidim naša katoliška delavska društva, ki so v svojem delovanju znala iskati tozemski blagor v okviru nadnaravnih dobrin, ki so stremela zn tem. da ustvarijo složno družino božjih otrok, složno med seboj, pokorno Bogu, borečo se za kruh in obstanek s sredstvi, ki izhajajo iz božjih rok. Ali ta delavska društva, z desetletji trdega šolanja v šoli ljubezni, potrpežljivosti in žrtve, res nimajo posebne naloge pri ustvarjanju novega družabnega reda? Vsi drugi poskusi so se drug za drugim ponesrečili. Ruski poskus je ostavil za seboj praznoto in z goiitn navdušenjem dnevnih oblakov skrbi ni razpršil. Nacionalistični poskusi, sami, osamljeni, z viharji navdušenja, bodo drveli mimo in pustili za seboj razočaranja. Zakaj bi še mi ne poskusili? Zakaj bi se naj mi, katoličani, postavili na stran, ko imamo v svoji veri, v svojih zapovedih, v svojih nadnaravnih pri. fiomočkih vse, prav vse, da ustvarjajoče sode-ujemo pri reševanju problema, ki je postal osrednji problem človeštva: ustvaritev pravičnega družabnega reda? Zakaj bi stali ob strani s prekrižanimi rokami, ko imamo vse, da približamo stanove, ko imamo samo mi ona sredstva, da veaditno zopet Boga tja, od koder ga je egoizem izgnal, da damo človeštvu ono nazaj, kar bo ■/. enim mahljajem obnovilo ves socialni red: ljubezen! Delavska društva, zakaj še čakate? Kntol ške organizacije, zakaj molčite. Pomladanski Z@gr€HŠ8ii ¥€l€§€§€№ 27. V.-e. VI. 1033 Jubilejna OBRTNIŠKA RAZSTAVA Saveza Hrvatskih obrtnika X. RAZSTAVA AVTOMOBILOV XIX. POLJEDELSKI SEJEM HIGIJENA V DELAVNICAH Za v naprej kupljeno legitimacijo Z. Z. brezplačen povratek na železnicah, na jadr. paro-brodih višji razred za ceno nižjega. Legitimacije so dobe v vseh večjih mestih pri »Putniku«, vseh podružnicah Prve hrvatske štedionice in ostalih denarnih zavodih ali pa direktno pri upravi Zagrebačkega Zbora. Stirefa ga je slekia Maribor, 20. maja. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju v mariborski okolici se je pripetila čudovita nesreča, ki se je naravnost po čudežnem naključju iztekla za prizadeto osebo dokaj po-voljno. Ob priliki včerajšnje, nekaj minut trajajoče popoldanske nevihte je kar naenkrat silno za grmelo. Strela je udarila v posestnika Ivana Rehaka iz Loke št. 9, ki je vozil s kravami iz gozda steljo. Strela je udarila v jarem krav ter obe živali na mestu ubila, nato pa je preskočila na voznika ter ga omamila. Pri tem je sila strele raztrgala vozniku vso obleko, da je popolnoma padla z njega, ter mu sezida še levi čevelj. Obležal je nezavesten poleg mrtvih krav in razbitega voza, Z ribanjem in dolgotrajnim umetnim dihanjem se jim je posrečilo nezavestnega Rehaka spraviti k življenju. K procesu A. Ste r me ca _Od merodajne avstrijske strani smo napro-šeni, da naše poročilo v »Slovencuc o procesu proti Antonu Stermecu v toliko popravimo, da je imenovani, ki jc bil obsojen na poldrugo leto rohije, jugoslovanski državljan in da se je ob času aretacije nahajal nn avstrij. ozemlju. Iz tega razloga se je na to razvila med avstrijsko in jugoslovansko vlado izmenjava not, o kateri je časopisje tudi poročalo. London, 20. meja. AA. Iz Berna poročajo: Angleška reprezentanca je danes popoldne zrna* gala nad švicarsko nogometno enajstorico — 4:0 (l*>). London, 20. maja. tg. Liberalna stranka je na svojem letnem občnem iborn ▼ Skarboronghu skle-i nila z veliko večino, da njena parlamentarna irnkci-i ja ofietjelno (ceide v opozicijo. PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! f ..ampak poprej za namakanje Ženska ^Jivala! Л TERPENTINOVO MILO Koroški nevci v Kranju Koroški pevci korakajo v Kranj. jprejem ua kolodvoru. Prapor dekliške Mar. kongregacije v Šiški Kljub temu, da ima človek vedno neke pomisleke, kadar čuje o »razvitju« tega ali onega prapora, ker se nehote druži s tem pojmom neka slutnja preživetosti, sem bil ob pogledu ua ta prapor dekliške kongregacije pri oo. frančiškanih v Biški, kar veselo izuenaden. Že zavoljo svojevrstnosti načrta. To ni zastava, fci poševno pada ob drogu in vse trudapolno delo vezilj spretno in gotovo zakrije — ni bandero v običajnem pomenu besede in tudi n,i prapor — labarum, kot si ga predstavljamo po rimskem vzoru. Mogoče je to dosedaj najsrečnejša združitev zastave in prapora, kar sem jih dosedaj videl. Na povprečnem drogu visi na vsako stran 0.86X1.30 metra prosta ploskev,'ki je bila dana umetnici, da pbudari miselnost dekliške verske organizacije. In to se je g. Heleni V u r n i k o v i kar moč posrečilo. Na eni strani — na temno modrem polju v barvi encijana, stopa proti Soncu Velika sv. Terezija imenovana tudi Virgo Seraphica. Konture ijene postave od rjave redovne obleke, do belega plašča v barvi slonovine in še do črnega pajčolana, ki ji z umerjeno valoviloetjo obkroža deviški obraz, so res mojsterske in se nad vse lepo slop-itujejo in izpopolnjujejo. Vsa postava je obžarjena od rdeče modro-belega sija, izza tega sija pa zre četvero angelov serafov z visoko vzpetimi krili. Še bolj zanimiva, vsaj zame, je druga stran. Ki nosi spodaj napis: Bitje čudovito Mati in Devica Dekla in Kraljica. Tako je podoba, da je umetnica hotela tu položiti ves poudarek v obličje tega čudovitega Bitja. In še drža je čisto svoja. Z boso nogo tare peklenski zmiji glavo, z drugo stoji na luni, obe roki, ki kot dvoje drobnih cvetov rasteti izpod škrlatnega in zlatega plašča sta v prečudno dovršeni skladnosti z izrazom obličja. Da, tako si jaz predstavljam mlado katoličanko, moderno mlado ženo. Kako ta obraz kar brez priziva ukazuje, veleva, zahteva. Kako te roke kar v kali zatro vsak odpor — to je na svilo vtkana na«a himna: mi hočemo povsod Boga. ! Iznad glave pa ji cvete dvanajst zvezd, vsa postava I stopa iz belega ozadja v modro polje in je tako I ljubka, da se mi oko komaj odtrga od nje. Vezenje so izvršile č. šolske sestre, ki imajo brez dvoma prvenstvo v tej stroki in so postale dovršene umetnice. Pasarsko delo je izvršil z vzorno vestnostjo mladi mojster Menoej. Prapor bo v nedeljo 21. maja ob 10 slovesno blagoslovljen v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Obred bo izvršil gcspod stolni kanonik, arhidiakon dr. Tomaž K 1 i n a rt Kumici sta: gospa Marija Sadar, šolska upraviteljica, in gospa Marija Novak, meščanska učiteljica. P. Metod, ki se je toliko trudil za vse to, zasluži vse priznanje. Dne 21. maja bo zastava na oeled v cerkvi, pozneje bo nekaj časa bojda v izložbenem nknu Jugoslovanske knjigarne. Dr. RoTo. 4 1 ud e utonili Strašna nesreča na narasli Uni Kostajnica. 19. maja. Bosanske reke zahtevajo redno vsako pomlad nekoliko žrtev in sicer največ zato, ker je črez nje sorazmerno le malo mostov, promet pa je po večini na čolnih in brodih, kar pn je v času, ko reke naraščajo, /elo nevarno. Te dni se je lia Uni, reki, ki meji Hrvatsko in Bosno, pripetila strašna nesreča. Blizu vasi Bačine pri Kostnjnici so utonile štiri osebe. Večji del prebivalcev hrvatske vasi Bačine ima posestvo onstran Une, v Bosni. V četrtek zjutraj je odšla skupina 11 kmetskih ljudi iz Bačine, po večini članov Orzanič, s čolnom črez Uno, da bi na drugim bregu zorali svoja zemljišča in posejali koruzo. Potrebna živina in seme je bilo že prešnji večer prepeljano črez Mož, ki pravi, da mu je ,,Slovenija prečitana knjiga Za hake tepce šma srbski pisec Drainac nas Slovence Že večkrat sem slišal opravičeno pritožbo, da srbski listi ne vedo o nas Slovencih poročati drugega, kakor kje je kdo koga ubil, oropal, okradel ali vsaj pretepel. Zato sem s tem večjim zadovoljstvom vzel v roko belgrajsko večernjo »Pravdo«, v kateri sem zagledal članek, ki v literarnem tonu opisuje našo zemljo in naše ljudi. Pisal ga je neki mladi srbski literat Rade Drainac. Ko pa sem članek prečital, sem bil docela razočaran: tako žaljivo, zbadljivo, pa obenem neinformativno in netočno ni noben publicist doslej še pisal o Sloveniji. Višek tega članka pa je dosežen na koncu, kjer pravi pisec, da je Slovenija zdaj zanj že pre-čitana knjiga. Vsaka vrstica v tem njegovem članku pn kaže, da te »knjige« še odprl ni, še platnic si ni natanko ogledal, da bi sodil, če je knjiga trdo ali mehko vezana. Za vzgled, kako piše mladi srbski literat o nas, bi navedel iz članka samo nekaj primerov. 0 Slovencih pravi, da so vsi enako oblečeni. Vsi nosijo zelene klobuke, a v njihovih omarah nr.jdeš dobre kranjske klobase. Potem nadaljuje: Slovenija je tipično industrijska pokrajina, v kateri je največ delavcev, torej največje število obsojencev nn življensko borbo. Ti, ki nosijo poleg in-žinerjev, lovcev in doktorjev »golf« hlače, zelene klobuke in kravate, so večji sužnji kakor kakršenkoli rudniški kmet navezan na svoj kosec zemlje, molzarice in mnogoštevilno prešičjo družino. V naslednjem trdi, da se pri nas očetov poklir prenaša dalje po sinovih, kakor da bi živeli kje v kakšnem srednjeveškem cehovstvu. Ob praznikih, pravi ta »izborni« poznavalec slovenskih ljudi, gre tvet iz mest in vnai na sprehod in hodijo v tirolskih snknjičih in klobukih. Nosijo s seboj jedi in po kakšno steklenico cvička, »tog kiselog i do zla boga slnbog vina«. In potem jodlajo! (podčrtal Jaz). Po cestah, pravi, se pode v letnih dnevih sportski avtomobili naših fabrikantov. Poleg njih pa topo sanjarijo plačane metrese. 0 naši kulturi pa opravi gospod Dramac kar ▼ par vrsticah. Tako mimogrede. iPrvič pravi dobesedno to-le: Pravijo, da je hrvatski in slovenski kmet kultumejši kakor srbski. Jaz nisem niti enega Slovenca aaàei, ki bere Marka Avroliia (ejej), reko. V čolnu, v katerem je bilo že ti oseb. je bilo tudi vse potrebno poljedelsko orodje, tako, da je bil čoln preveč obtežen. Čoln je črez reko vodil 14 letni Anton Orzanič, ki je bil prešibek za narastlo Uno. Najmočnejši tok reke je čoln naenkrat zagrabil in ga odnesel do mlina, kamor se je čoln zaletel, prevrnil in pod seboj pokopal vseh 11 potnikov. Potniki so se pričeli boriti z velikimi valovi Une. Sedem se jih je rešilo na ta način, da so pograbili za verige, s katerimi je mlin privezan, štirje pa so utonili. Utonil je 57-letni Joko Mi-I hajlovič, oče 4 otrok, dalje dve mladi ženi in i eno dekle. Zanimivo pa je, da sta bila v čolnu i dva starčka po 61 let in da se je obema posre-I čilo rešiti se. Ta žalostni dogodek je vzbudil v vasi in v okolici veliko sočutje. medtem ko sem naletel v najbolj pozabljeni črnogorski vasi na Vukove narodne postni. Nekega jeseniškega kmeta je baje mladi pa izkušeni poznavalec slovenskega naroda vprašal, ali ničesar ne čita? In kmet mu dobesedno to-le odgovori: Razen » Gosti Iničarskega Glasnika« nisem doslej v svojem življenju še prav ničesar prebral, še molit-venika svoje žene ne. Lahko bi ta-le članek kar tukaj zaključil, brez vsakega komentarja. Vendar sem mnenja, da so vsa izdajanja tega srbskega pisca zlohna in namerna podtikanja, katera pa moramo Slovenci odločno odklanjati. Ce hoče kdo o nas, Slovencih pisati, se mora drugače uglobiti v dušo našega naroda in dolgo, dolgo pazno odpirati knjigo našega življenja in iz nje zajeti vse pa čeprav dobre in slabe naše strani. Potem šele lahko reče, da je »Slovenija prečitana knjiga«. In ko bo enkrat pre-čitana. ne bo mogel več trditi, da se je naš kmet, pa magari je iz Jesenic ali doli iz metliškega kota, iz »Gostilnič,irskega vestnika« brati učil in ne bo nikomur padlo na um iskati pri našem slovenskem kmetu deln Marka Aurelija. Pač pa bo. če bo po .,aših kmečkih domovih brskal, našel na stotine knjig in publikacij, ki jih je izdala v teku desetletij naša Mohorjeva družba in tudi druge številne slovenske književne družbe. Ici so izdale in še danes izdajajo rekordno število najlepših in najboljših slovenskih pa tudi svetovnih literarnih del sploh. In če bo hodil po naših cestah, ne bo sre-čaval na njih samo fnbrikantskih avtomobilov in ob cestah topo sanjajoče metrese. ampak tudi visoko naložene vozove drva ali poljskih pridelkov in ob njih krepke postave slovenskega kmeta, katerega žuljave roke pričajo o svetosti njegovega trdega kmečkega življenja. Pa če bo imel še oči na stežaj odprte, mu bo izgiinil privid o zelenih klobukih, o tirolskih suknjičih in ne bo slišal jod-lanja, marveč krepko in blagodonečo slovensko pesem, ki ne liči na :eho koji se gubi u dolinama, razbijajuči se u hiljadu glasova, marveč krepak in poln zvok. ki prihaja iz čistega grla slovenskega fanta ali dekleta. Tako bo znal tisti, za katerega je Slovenija res prečitana knjiga brez vsakega e katores Vaš verni tovariš! Od nekdaj že je Schichtovo terpen-tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponorejenih mil. S.T.T5-5Î Orluna ni Junao „Pobeda" ni „Pohod" - Organizacija fugoslovanshih nacio• nai.stuv nima z novo stranko n č skupnega Ljubljana, 20. maja. Danes smo na naš svoječasni članek »Nacionalistični pokret« prejeli to-le pojasnilo, katero v interesu resnice in razčiščenja pojmov objavljamo v celoti.: »Spoštovani gospod uredniki Iz članka »Nacionalistični pokret« v 111 a številki »Slovenca« z dne 16. t. m. je iz podnaslova >K ustanovitvi Jugoslovanske narodne stranke in Jugoslovanske nacionalistične organizacije« in iz vsebine članka razvidno, posebno še z ozirom na navedbo našega lista »Pobede«, da je člankar v svojih izvajanjih šel na napačno pot in Vas prosimo, da v interesu točnega poročanja priobčite tudi tole pojasnilo: Iz celokupne vsebine programatičnih člankov v citirani »Pobedi« od 15. maja je nedvomno razvidno, da je »Pobeda« list ORganizacije Jugoslovanskih NAcionalistov, ki streme s: »sodobnimi metodami k staremu cilju: k Jugoslovanski Jugoslaviji.« (Tak je namreč zaključek uvodnika »Pobede«, ki ga niste točno citirali.) Ravnotako samo odlomki iz članka »Oživlje-nje« na 3. strani »Pobede«, ki ste jih objavili v svojem članku, ne morejo nuditi celotne vsebine j članka Ivo B., ki jasno v članku pove, da pokret Orjune ne sme biti kopija fašizma ali hitlerizma, kakor tudi da ta članek ni v nikaki zvezi z govori Hitlerja v njegovem »Mein Kampf«. S tem, da je odobrena »Jugoslovanska narodna stranka« in »Junao«, pa ni rečeno, da je pokret, ki ga zastopa list »Pobeda«, istoveten s tema dvema pokretoma, ampak je nedvomno jasno, da je v »Pobedi« iznešeneni programu pokret Orjune sam za*e, kar je razvidno že iz odlomka objavljenih pravil. Nedvomno je Vaš člankar nezadostno proučil razne momente, ki govore za dejstvo, da je »Orju-na« v lastnem pokretu, ki nima nikake zveze z ostalimi in da ni to nikaka postranska veja kakih drugih nacionalističnih pokretov. Orjuna je samostojen pokret, ki ga povsem jasno očrtava edino njen list »Pobeda«, ki ni z drugimi listi, kot »Jugoslavija«, »Pohod« itd. v nikaki zvezi. Ker ne želimo, da bi se o pokretu »Orjune« poročalo kot o nekem pokretu, ki ni samostojen, ampak v zvezi z Junao in ostalimi nacionalističnimi pokreti v državi, kar ne odgovarja resnici, blagovolite, g. urednik, objaviti to objasnilo in sprejmite ob tej priliki izraze našega odličnega spoštovanja. — Podružnica »Pobede«, Ljubljana. Odvetnik - pomočnik morilcev Belgrad, 20. maja. Pri tukajšnji policiji se je javil trgovski nastavljenec neke belgrajske tvrdke Vitomir Krstič, ki je navedel, da je videl v drugi polovici meseca januarja Mihajla Markoviča, Milj-koviča in nekega belgrajskega odvetnika pred hišo umorjene milijonarke Drage Mitričevičke. Imena tega odvetnika policija zaradi poteka preiskave še noče izdati. Zdi pa se, da je ta odvetnik vsaj vedel za grehe zločinske dvojice, če že ni bil njun pomočnik. Krstič je izjavil, da se je spomnil te okolnosti, ko je videl v časopisju slike Markoviča in Miljkoviča. Krstič je tedaj stal pred kavarno pri »Ame- rikancu«. ki je nasproti hiše umorjene milijonarke Mitričevičke. Ko so Krstiču pokazali Markoviča, je z vso gotovostjo izjavil, da je to mož, ki ga je videl januarja meseca v družbi omenjenega odvetnika in Miljkoviča pred hišo Mitričevičke. Na vsak način pa je zanesljivo, da umor nad Stankovičem ne l>o edini, zaradi katerega bo Markovič sojen. Za pobeglim morilcem Mil jkovičem zasledovanje trnja z nezmanjšano vnemo. Sledovi vodijo proti Oguliiiu. Oblasti domnevajo, da bo Miljkovič poskušal pobegniti na Madjarsko ali v Avstrijo. Oblasti v obmejnih krajih so na to že opozorjene in budno pazijo nu vsakega sum-Ijivca. Odkod za'ema Gandi svojo duhovno silo? Ljubljana, 20. maja. Sinoči nam je razkril odvetnik dr. Jure A d 1 e -š i č na večeru društva »Krke« nedoumen lik indijskega narodnega voditelja G a n d i j a. Predavatelj je segel malone po vsej literaturi o tem čudovitem človeku, zato ga je zajel v globino njegove svojstvenosti. Samo črto skozi njegovo življenje bomo nakazali: Že mati njegova je bila čudovito dobra, usmiljena do revezev in radodarna. Njeno življenje je izžarevalo samo ljubezen. In vse to je prevzel njen sin, ki je svoje lastnosti še pople-menitil. Zanimivo je, da je pred odhodom v šole (London) prisegel materi, da se ne bo nikoli dotaknil mesa in vina. In še danes mu je ta prisega sveta. — Največji vpliv na njegovo življenje in vse veliko poslanstvo, ki ga danes vrši med svojim narodom, je imelo sv. pismo in sicer »Pridiga na gori«, kjer so med drugim besede: Ako te kdo bije po desnem licu, nastavi mu še levo. Torej ne vračaj krivice s krivico, marveč z ljubeznijo Njegova politika je torej »politika duha«. S to je začel v Afriki med svojimi brezpravnimi rojaki, kjer je 20 let živel najskromnejše življenje (dasirav-no bi mogel imeti kot odvetnik do 2 milijona Din letnih dohodkov!), bednik med bednimi. Tu je pridigal o zakonu trpljenja, ki očišča človeka in ga krepi za silen duhovni odpor proti tujcem. V Indiji pravi gospod Draiinac, dn je zdaj njegova doba, pisati o naši zemlji in narodu. Take insanuacije na našo kulturo in na nnšo zemljo pa odločno odklanjamo. pa najsi se rodijo, kakor pravi Drainac u dobi cinika, mediokriteta i nezajažliivlh lipova«! Boje Vuko. je začel z istim. Ljudi je učil silne volje, poguma in ljubezni. Mrzil je angleške krivice, a spoštoval je Angleže. Predavatelj je šel skozi vsa leta anglcško-indijske borbe za nadoblast oziroma pravico. In razjasnil v Gandiju vse posebnosti ki vzbujajo pri Evropcih posmeh, a so v svoji prvobitnosti veličastne. N. pr. njegovo predenje vsak dan po 2 uri. Kakor v sleherni stvari, tako tudi tu praktično sodeluje pri veliki zamisli: vse, kar je angleško, zavrzite, a izdelujte si sami, kar potrebujete. A ne samo vi, tudi jaz! Kar voditelj uči, tudi sam dela! — Gandi je v resnici največji človek 20. stoletja! СКШИЕ^СН Največje kopališče na .Jadranu. 4'/> ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov Lelos velike slovesnosti in znatno /.nižane cene. Informacije in prospekte pošilja Lječilišno povierenstvo in sami hoteli. Pene. - Rest vTlA RUŽIČA 35 sob Vis-a-vis obala Prospekte in pojasnila pošlje na zahtevo uprava Cena v predsezoni 65 — 80 Din. Pens.-Rest TRfGLAV. Popolna oskrba od 60 — 75 Din Komfort._ Snažnost Solidnost. Hotel-Pension »LIBIJRNI V« Vis- Г-vis kopâ^ lišča in v bližini kopališkega parka Moderno oprem I lene -obr PojioIiih oskrba 65 — 85 Din Pens.-Rest. MORAVA Dobra in mirna meš лм ska hiša. Popolna oskrba 60 — 70 Din Tik ob morju blizu 65 Din Pens.-Rest. ZEl.ENGAJ obale. Popolna oskrba 60 Restavracija VINODOL. Izborna domača in dunaiska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shaiališče gurmanov. Prehrana 40 Din Ljubljanske vesti s Še en košček ljubljanskega filma Ljubljana, 20. maja. Veliko je sredstev, ki človeka pomlade. Taka roba slove tudi v Ljubljani, toda precenjevati je ne kaže. Kajti dostikrat — recimo: po potrebi — pridejo na vrsto druga sredstva z ravno nasprotnim učinkom. Morda se to sliši nekoliko tuje, a Ljubljančani so marsičesa zmožni. Recimo: Gre po ccsti fantè, ki bi mu vsakdo rekel, da je še otrok; če pa nažge cigareto, pa v tistem trenutku zraste iz tistega otroka postaven fant, mož na mestu, v kavarni celo gospod. Vsakon ur se zdi »fest«, v prvi vrsti seveda samemu sebi. Cigareta je torej eno od onih sredstev, ki človeka postara, ki ga resnično postavi za stopnjo višje. Čc ti pod nosom še nič ne poganja, pa bi bil rad tak, ki se mu v gotovih slučajih reče: vi, tedaj prižgi cigareto in vse bo dobro. Toliko samo v informacijo k sledečemu drobcu nalega ljubljanskega filma. Proti večeru je, na manj prometni ulici tik pod gradom. Dva »šolarja«, morda sta pa že gimnazijca, z aktovkami, v kratkih hlačah, prihitita z boječimi koraki. Sredi ulice obstaneta, nekaj si zaupno šepetata. Ozirata sc naprej in nazaj, če se morda kaka sumljiva oseba ne približuje. Vse varno, lc par žensk je, »prfoksa« se ni bati. »Kar dajva!« Stisneta se k zidu, glave skupaj, nekaj se posveti in pokadi. Že stopata spet po sredi ulice, navidez moško, brezskrbno, kot da se ni ničesar zgodilo. Ena roka pestuje aktovko, druga previdno tiči v žepu, od časa do časa uide k ustom in spet ntone v žepu. Ozirata se spet nazaj, če morda kak nepovabljen gost ne prihaja na n|uno gostijo. Prideta na križišče. V katero smer bi bilo zdai boli varno zaviti? Vsak na enem oglu opreza- Če hočeš torej postati lepa, ko v resnici nisi, se kar namaži po obrazu s tistimi »žavbami«, pa bo vseh skrbi konec. Drugo pa je vprašanje, kako postaneš pametna, če si v resnici malo neumna ali po ljubljansko: trapasta. Ponekod znajo, pa ne povsod. Mažejo. S palico mažejo, ampak ne po obrazu ... ★ Isti večer, isti trg, ista svetilka; čas: deset minut kasneje. Izza ogla se prismuče mlado dekle. Ta ni dama, ker ima navadno čepico. Še dijakinja komaj, morda kaka služkinja. Zvedavo škili na vse strani, oči-vidno nekoga nestrpno pričakuje. Slednjič le pride čakani predmet — v obliki njene tovarišice. Ena zdaj začne pripovedovati, hiti, maha veselo z rokami, smeje se druga vdano posluša. »Stopiva no tjale k svetilki, ti bom prebrala. Nimaš pojma, kako ti zna ta človek lepo napisati. Ja, saj je tisti, ki sem ga prej imela, krasna pisma pošiljal, a ta pa že tako srčkano piše, no, brž sto- J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 ima krasne birmanske obîekce modro in bete vseh velikosti. piva tjale k luči, boš videla!« Tovarišico potegne za rokav in v naslednjem trenutku sta že pri svetilki sredi trga. Ona zgovorna potegne iz žepa pismo, razgrne ga, čita polglasno, vmes včasih plane v smeh, včasih pogleda okrog sebe, ali se morda kdo ne bliža. »Oh, veš, saj ga že radi teh pisem'moram rada imeti. Zdaj jih imam že preccj in vsak teden mi piše. Vidiš, pa si mi takrat rekla, naj se ne menim zanj. Ja, kaj pa tebi, ali ti ne piše več?« »Nič. Že mesec nič.« »Oh, ti mu ne znaš tako pisati, saj vem. Jaz pa napišem veliko in tudi srčkanc reči. Čakaj, ti bom jaz eno pismo spisala zanj, boš videla, da bo takoj spet tvoj. Moraš znali...« Še dolgo, dolgo sta stali pod svetilko, navduševali druga drugo in nazadnje sta se ločili, težko sicer, a s tolažbo, da prideta spet skupaj, kakor hitro katera dobi pismo. Tudi ti dve bi potrebovali takole kako blažil-no »pomado« ali kako mast ali žavbo za pamet. Ni sicer še najhujša kriza, vendar so pa možne komplikacije, zato pa: bolje drži ga, ko lovi ga ... ★ Kmalu nato priteče čez trg precejšen kuža, morda zgubljenec in brezdomec, brez gospodarja, revolucijonar in z lepo mislijo in sijajno idejo, z mogočnim načrtom za bodočnost v glavi. Pri tisti svetilki sredi trga obstoji, malo povoha, potem pa prav po domače privzdigne zadnjo nogo — kakor da bi vedel, kaj vse se tod okoli dogaja ... terpentinovo milo ta, a te kaj naglo odločita. Če jo mahneta na desno, ju zna še stražnik pobarati o tem in onem. Na levo velja! Odkurita jo naglih korakov, otroka sicer, a tisti čas moža ali gospoda. Kaj pač hočemo, kakor kdo more ... Sredi trga gori svetilka. Tista svetilka bi nam takole čez dan, ko nima dela, tudi marsikaj znala povedati, če bi znala govoriti. Saj sama straži ves trg. Spodobilo bi se sicer, da bi ji mestna občina dala kako pomočnico, a to se do zdaj še ni zgodilo. V lepem večeru pridrsajo čez tisti trg tihi, lahni koraki. Dve sivi postavi se bližata svetilki. Vedno bolj razločno se kažeta in ko prideta do luči, vidiš ljubezniv, idiličen parček. Hitri koraki bi kazali, da se jima nekam mudi. A čeprav je čas pičlo odmerjen, pod svetilko postojita. »Tukajle bo še najbolj pripravno, ne?« »Dobro. Ampak mudi se, veš ...« »Samo par minut —« In ona odpre torbico, nekaj išče v njej, končno pa pomoli kavalirju v roke ogledalce. Potem pa izvleče iz torbice vse mogoče »škatljice«, »doze«, »posodice«, »stekleničke«, »parfumčke«, »žaubice«, Rjavi ali črni damski boks čevelj. Aïit. Krisper Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva nI. 1-3 »praške«, »larbce« in tako naprej — saj ni mogoče vsega povedati in prav zadeti, kako se temu ali onemu reče. Glavno je, da vemo, za kaj gre tukaj. Tako. Zdaj pa prosim, da se zamislite v take nebeškolepi prizorček: Okrog in okrog noč, na nebu sijejo žarne zvezdice, trg, na sredi svetilka, pod svetilko mora gospod vdano držali dami ogledalce, da ona vidi, kam mora več namazati, kam mora nalepiti to, kam ono, kje je že približno dobro, ali :e povsod simetrično, sploh, kdaj bo vse tip-top .. . Prosim, takih idiličnih prizorov UFA malo premore, kaj takega je mogoče lc v Ljubljani, kjer imajo ljudje že precej strenirane želodce, da se jim ne obračajo za vsako malenkost. .le pa seveda jasno ko beli dan, da dama ne more na koncert ali v gledališče ali na ples ali v kino kar kot kaka dekla — kam pa pridemo! (Ta naš eksemplar v kino ni šel, ker je bilo to baš v petek, ko so ljubljanski kinematografi imeli slovesen post.) Človek se mora »naštimati« kakor se za družbo spodobi. In dama ne najde lepšega izhoda, kakor da se malo »našmira« po obrazu. ZA POČITNICE PRIHRANITE ako nabavljate pri nas za letna oblačila SVILO TROPICAL ANGL. FRESCO itd. Oglejte si naše izložbo in ogromno zalogo. Poselite nai — prepričajte se I Kongresni trg 15 (nasproti Nunske cerkve) Ш1И sicer ne pere samo9 Gradbena dela brez oblastnega dovoljenja V zadnjem času se vedno bolj množe primeri, da se razna gradbena dela: adaptacije, prezidave, gradbe malih gospodarskih poslopij izvršujejo brez odobrenja oziroma vednosti mestne občine kot pristojne gradbene oblasti. Tako samovoljno izvrševanje gradbenih del je po § 8-1 gradbenega zakona nedopustno in kaznjivo z denarno kaznijo do 10.000 Din (§ 100 gradbenega zakona). Prav tako se pogosto primeri, da izvršujejo stavbni gospodarji ne samo manjša, ampak tudi obsežnejša gradbena dela po neupravičenih osebah, kar je tudi nedopustno in kaznivo. Mestno načelstvo je dosedaj — upoštevaje nevednost prizadetih strank — tako prestopke gradbenega in obrtnega zakona mileje kaznovalo. S tem milejšim kaznovanjem pa se ni dosege! za-željeni uspeh; nasprotno, prestopki po gradbenem zakonu se vedno bolj množe. Zato opozarja mestno načelstvo vse prebivalstvo mesta Ljubljane na ne-dopustnost in kaznivost samolastnega izvrševanja gradbenih del in bo v bodoče vsako krčitev gradbenih predpisov najstrože kaznovalo. — Mestno načelstvo v Ljubljani. Bodeče žice ob javnih potih Ob javnih jx>tih Ljubljane je mnogo zemljišč zagrnjenih z ograjo iz bodeče žice ali pa na vrhu ograj naj>eta bodeča žica. Ograje iz bodeče žice ob javnih potih so za pasante, zlasti za otroke in stare ljudi zelo nevarne, ker se lahko ob njih ranijo ali raztrgajo obleko. Po čl. 62, odstavek 3. pravilnika k gradbenemu zakonu, so bodičaste ograje ali ograje iz bodeče žice na uličnih straneh tudi prepovedane. Zato opozarja mestno načelstvo v Ljubljani vse lastnike zemljišč, ki imajo svoja zemljišča ob uličnih straneh ograjena s takimi nedovoljenimi ograjami iz bodeče žice, na nedo-pustnoet takih ograj in jih pozivlje, da te ograje odstranijo in jih nadoineste z drugmi ne nevarnimi oziroma, da bodečo žico iz ograje odstranijo vsaj do 1. avgusta 1933. Po brezuspešnem poteku tega roka bo mestno načelstvo samo odstranilo tako ograje na račun in nevarnost prizadetih lastnikov ograj. — Mestno načelstvo v Ljubljani. „DARVE. 1.ЛКЕ. fflRNEŽ" m vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti re« zadovoljivo postreženi _ kupujte le v trgovini. „LUSTRA" V LAŽNIH Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slamića). Tel. 2753 Pri večjem odjemu znaten popust. Kaj bo danes? Drama: »Hamlet«. Izven. Znižane cene. Opera: »Marta«. Izven. Znižane cene. Kino Kodeljevo: »Srečni zakonci« (Stan Laurel, Oliver Hardy) ob pol 4, pol 6 in pol 9 še »Razporoka«. Kir.oglcdal'šče Št. -Vid-Vižmarje« predvaja danes ob pol 4, po! 6 in 8 zvečer Luçiano Albertinijev velefilto »Nepremagljiv«. Kot dodatek dve šaloigri in film Rin tin tina »Črna strela«. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. KAJ BO JUTRI? Drama: »Dame z zelenimi klobuki«. Red A. Opera: Zaprta. K vo Kodeljevo: Ob pol 9: Srečni zakonci (Stan Laurel, Oliver Hardy). Ncčno službo imajo lekarne: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg in mr. Ramor, Miklošičeva cesta. K Slamiču /e nekdo tekel urno, kot podi! bi zajce. Tamkaj bo" — tako /e rekel — danes obloženo /ajcef" 0 Dosetlctnica mature. Absolventi ljubljanske realke 1. 1923 se sestanemo na Vidovdan 28. VI. ob 8 zvečer i>ri »Činkoletu<. © Velja tudi za mestno občino. Mestni magistrat razglašaj da morajo biti v mestu odpravljene vse ograje iz bodeče žice. Pripominjamo, da velja ta prepoved tudi za mestno občino, ki je pred kratkim ogradila zravnano zemljišče na Gradu s trojno bodečo žico. Morda pa je mestna občina izvzeta od prepovedi? V tem primeru pa bi bilo to treba javno povedati. © Proincnndni koncert. Danes priredi godba Dravske divizijske oblasti promenadni koncert v korist Združenja vojnih invalidov. Med koncertom bodo nabiralci pobirali prostovoljno prispevke za vojne žrtve. Upamo, da ljudstvo ne bo odklnnialo nabiralcev, ker so prispevki namenjeni revnim vojnim sirotam. vendar pravijo i^se perice, da dobro peni in da je po njeni perilo lepo in belo. Zato ga vsaka perica rada kupuje; dobi se povsod. 0 Za koncert trboveljskih slavčkov, ki bo v sredo, dne 24. t. m. zvečer ob 20 v unionski dvorani v Ljubljani, so cene znatno znižane. Sedeži so od 30 Din navzdol in se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Trboveljski slavčki pojo vse one zbore, ki so jih v minilih dneh peli na Češkoslovaškem. O Lc umetni led! Mestni fizikat sporoča: Ka-varnarji, gostilničarji in slaščičarji ter izdelovalci in prodajalci živil smejo uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko le umeten led, ker je vsak led iz stoječih in tekočih voda kolikor toliko nesnažen in more okužiti hranila. S tem pa nastaja nevarnost kužnih bolezni. Prestopki se bodo kaznovali po sanitetnem zakonu. Birmanska dariia Smrtna nesreča v Rožni dolini Ljubljena, 20. шаЈа. Včeraj smo poročali o dogodku v Rožml dolini, kjer je skočil рсн! vlak neki utarejši moSki. I o vseh okolnostih, zlasti po izpovedbah nekaterih prič, se je dalo sklepati, da je omenjeni moški napravil samoumor. Ker pri moškem nišo našli nobenih dokumentov in nobenih listin, se tudi ni dala dognati identiteta samomorilca. Dogodek pa se je popolnoma pojasnil davi. Iz-kazalov se je, da starček ni izvršil samoiunora, temveč je bil žrtev usodne nesreče. Gledališka igralka Angela Raikarjeva, ki stanuje na Tržaški cesti v hišici, kjer je bila nekoč mitnica, je zvečer t drugimi domačimi pogrešila svojega očeta 82 letnega Jožefa Rakarja, ki ni prišel niti k večerji in ga proti njeigovi navadi tudi do 11 zvečer ni bilo domov. Zvečer ob 11 so zato šli domači vprašal na viško stražnico, ali jim je morda kaj znano, kje je oče. In na stražnici so jim povedali tudi o nesreči. S skrbjo so Itakrjevi zaslutili, da je ponesrečenec v Rožni dolini morda njihov oče. Davi ob 6 so šl! v mrtvašnico in tam seveda takoj spoznali v ponesrečencu svojega očeta. Ponesrečeni Jože Rakar je bil nekoč čevljarski mojster, vendar pa zadnja leta ni več delal. Čeprav je bil telesno še čvrst, sta mu pričela zadnje čase l>ošati vid in sluh. Zdravniki gn niso hoteli operirati na očeh, ker so se bali, da bi popolnoma oslepel. Njegov slabi vid je tudi povzročil smrtno nesrečo. Po svoji navadi je šel stari Rakar po kosilu na sprehod za železniško progo. Ko je prišel do čuvajnice blizu ulice, ki vodi čez progo do milarne, jc naenkrat železniški čuvaj zaradi bližajočega se postojnskega vlaika zaprl zapornice. Rakar je najbrž mislil, da bo prišel čez progo še pred vlaikom in je hotel zlesti pod zajHirnicami čez progo. Čuvaj je še gkisno zaklical za njim, toda sdar&ik najbrž ni slišal svarila 1er je butnil z glavo ob stroj. Stroj je vrgel starčka ob kilometerski kamen in revež jo obležal z razbito lobanjo. Pokojni starček zapušča dve hčerki in dva sinova. Pogreb ponesrečenca bo v nedeljo ob pol 5 po[x>ldne iz viške mrtvašnice na pokopališče na Viču. Naj starčku sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje! >L Iran Plnfar začasno nc ortfinira. po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljane, Sv. Petra c. 36 © Naknadni pregled motornih vozil. Uprava ljubljanske policije razglaša: Naknadni pregled motornih vozil bo: dne 29. maja ob 8 v Lescah za okraj Radovljica; dne 29. maja ob pol 11 v Kranju za okraj Kranj; dne 29. maja ob 14 v Kamniku za okraj Kamnik, Končni pregled za vse zamudnike iz vse dravske banovine pa bo dne 31. maja od 11 dalje pred upravo policije v Ljubljani. Vozilom, i ki ne bodo do tedaj pregledana, se bodo tablice odvzele in bo ukinjena nadaljna pravica do vožnje. © Volitev predsednika društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Prejeli smo: Na prvi seji novoizvoljenega društvenega odbora Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, kateremu je predsedoval najstarejši odbornik g, kanonik Sušnik Ivan, je bil za predsednika soglasno ob navzočnosti vseh odbornikov izvoljen dosedanji predsednik g. Frelth Ivan. © Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra ccsta 14. © Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, najboljše kvalitete, solidne cene, nudi Ivrdka Franc Erjavce, trgovina nsnja, Ljubljana, Stari trg 18. © Dunajsko pranje svctlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8. Ljubîj. vreme pretehtega tedna (od 13. do 20. maja) Ves pretekli teden smo imeli nestanovitno in nezanesljivo hladno vreme, ko je vsak dan vsaj malo deževalo. Ozračje je bilo ves teden precej hladno in posebno v jutranjih urah smo beležili za ta čas zelo nizke temperature, tako da od 1. 1928 še nismo imeli tako hladnega maja. Po hladnem jutru v soboto, 13. t m. (minimum j 2.8° C), ko je ležala nad Ljubljano megla, so se razprostirali, po tem ko je megla izginila, sredhje visoki oblaki. Iz teh oblakov je padlo ob devetih nekaj kapelj, po tem pa se je začelo jasniti. Toda pri tem so nastajali novi nižji oblaki in iz njih je šel na več krajih tudi dež. Na ta način smo imeli ta dan večinoma poloblačno nebo. Naslednji dan, v nedeljo zjutraj ob 5 je malo deževalo, nakar je sledilo večinoma oblačno dopoldne, popoldne pa se je že precej zjasnilo, pihal pa je ves čas jugo-zapaden veter in to pri tleh ter v oblakih. Nedelja je bila ta teden najtoplejši dan (maksimum 22° C, minimum 7° C). V noči na ponedeljek je začelo deževati; jakost dežja so je z julroni stopnjevala in najmočnejši dež smo imeli od pol sedme do jx>l enajste ure dopoldne, nakar je dež polagoma ponehal padati. Z dežjem vred se je temperatura zraka znižala kar na 5" C, Kamniške planine so so nizko pobelile s snegom, barometer pa, ki je prejšnji dan padal, se je začel zjutraj močno dvigati. Že dopoldne se je začelo od severozapada jasniti in radi raznih mogel prihajajočih od vzhoda se je zjasnitev zakasnila do večera. V noči na torek, 16. t. m. se je temperatura znižala na 1.9" C, obenem pa je bil tudi postanek megle, ki je ležala v torek zjutraj nad Ljubljano. Ta dan je bilo nebo j>oloblačno, pihali pa so slabi zahodni vetrovi. Po Jasnem večeru se je čez noč zoblačilo in v sredo zjutraj je bilo oblačno. Ta dan se vobče ni videlo neba. okoli devetih dopoldne in zvečer pa jo slabo deževalo. V četrtek je začelo že pred četrto uro zjutraj zelo na lahko deževali in je ponehalo kmalu po osmi uri. V tem času je bilo ozračje megleno in mirno, nebo pa prekrite s precej visokimi oblaki — barometer se je malenkostno izpremenil. Po pol ure trajajočem dežju od 11.30 do 12 se je nebo precej zjasnilo in po izpremenljivo oblačnem nebu je nastopil jaeen večer. V petek, 19. t. m. zjutraj je bila megla, čez i dan je bilo izpremenljivo oblačno, po trinajsti uri i in zvečer pa je malo deževalo. Čez noč se je za I nekaj čas zjasnilo. Po ponovni zoblačitvi je od 1.30 I do 2 malo deževalo, nalkar še je začelo jasniti in v I soboto, 20. t. m. smo imeli večinoma jasno jutro, kc so pihali pn tleh in v oblakih severovzhodni ve trovi. Najvišja temperatura tega tedna je bila v nedeljo ,14. t. m. in sicer 22" C, najnižja v torek, 16. t. m. 2° O. Lansko oziroma predlansko leto je bilo v istem razdobju največ 27.3 in 26.8 slopinj, najmanj pa /.8 in 8.4 stopinj Celzija! Ta teden je vsak dan vsaj malo deževalo in skupaj se je nabralo za 40 milimetrov vode. IGNACIJ NAROBE, TAPETNÎK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU). DR. MERCtINf od 22. maja do 5. junija ne ordinira Polzvedovanfm Zatelda se je neznano kam zeleno pobarvana grlica. Kdor bi kaj vedel, sc naproša, da proti nagradi sporoči naslov: Jakob Jcsih, Florjanska 42, Ljubljana. Vlomilski akrobat prijet V Zagrebu so ga iskali, v Liubliani pa našli Zagrebška Policija je že dolgo iskala znanega vlomilca Lauferja iz Divače, ki ga je su- mila, da je napravil v Zagrebu celo vrsto predrznih vlomov. V Zagrebu so se zadnje čase dogajali prav drzni vlomi. Pojavil se je namreč vlomilec-akrobat, ki se je vzpenjal po strehah, prihajal v stanovanja celo v peto nadstropje ter ni odnašal samo dragocenosti, temveč tudi preproge, ki jih je največ pokradel. Pojavljal se je ponoči na ulici kakor strah in izginil kakor da bi se v tla vdrl, da se je malo pozneje pojavil zopet na srtrehi velike palače, na katero je prišel na bogve kakšen način. Ve se le to, da se je vzpenjal po žlebih do prvega okna, ki je bilo odprto. Večkrat so ga tudi zasačili v spalnih sobah, toda skrivnostni vlomilec sc i dal nikoli prestrašiti. Z enako spretnostjo, s katero se je vzpenjal, je znal tudi izginiti. Samo skočil je skozi okno v mrak in že ga ni bilo. Kar pa je najbolj čudno, je to, da je vedno ostal živ in zdrav. Zagrebška policija ie dognala, da mora biti ta skrivnostni vlomilec Laufer. Laufer je v resnici eden najbolj spretnih vlomilcev in obenem tudi najboljšega nastopa in najlepše oblečen. Razni svedrovci blagajne in njim podobni so reveži, ki se jih je Laufer vedno sramoval in se ni nikoli družil z njimi. Laufer je obiskoval samo najboljšo družbo, sedel je vedno v prvorazrednih lokalih in se dal vabiti na kosila in večerje le k boljšim družinam. Velik vpliv je imel tudi na ženske. Bil je vse polno šolskih otrok. Bilo je to malo pred 8 zjutraj in tako ee je Lauferju res posrečilo pobegniti. Kako je izginil tedaj z Grada, je res skrivnostno, ker je policija zastražila vse mostove in vse dohode z Gradu. Pozneje pa je policija Lauferja le prijela in ga je tedaj ljubljansko sodišče kaznovalo. Zagrebška policija je obvestila še okoli božiča ljubljansko policijo, da se Laufer nahaja najbrže v Ljubljani, Ljubljanska policija pa Lauferja ni mogla najti, ker je večkrat menjal kraj svojega bivanja. V Zagrebu pa so ee vedno bolj množili vlomi, ki jih nihče drugi ni mogel izvršiti, kakor Laufer. Pred tednom dni pa se je ta vlomilski akrobat le opekel. V Ljubljani ga je namreč ma ulici te dni srečal mladi policijski detektiv Lavrič, ki ga je na prvi pogled spoznal, čeprav je bil LaufeT eleganten in se dostojanstveno sprehajal po ulici. Vendar se je detektiv le »upal« nagovoriti mladega elegana: »Kaj ste vi v Ljubljani?« ga je vprašal. »Že dolgo vas iSčemo. Dobro, da sem vae našel. Morate z menoj na policijo. Samo za neko malenkost gre. Nič važnega ni, samo nekaj boste morali podpisati, pa bo stvar šla ad acta. Takoj bomo odpravili. Izvolite z menoj!« Laufer je bil kajpada presenečen, pa se je v trenutku znašel. Priče! se je izgovarjati, da prav sedaj ne more izgubljati časa, ker gre na neki sestanek zaradi kupčije. Ker pa stvar ni važna, vedno brezhibno oblečen in tako ee je Laufer znal | kakor j detektiv sam, je Laufer obljubil, da seznaniti z bolfšo zagrebško družbo, ki jo )e potem o kradel kot najbolj navade-n vlomilec. Pri pogostih obiskih pri bogatih družinah je proučeval kraje svojih nameravanih zločinov. Ni pa samo plenil stanovanj, temveč je »obiskoval« tudi trgovine. Neke Peficon sladoled najfinejši, izbranili vrst. brez vsakih esenc »димигмшиамингтааиам«!»» mi I 'đolfova ulica SSaSCiCani Kongresni tre I pride drugi dan na policijo, da likvidira tisto ma-< Največja izbira prvovrstnih tort. lenkost. I; slaščic, čajnega peciva »Čeprav je malenkoet, vendar je važno. Raz- ^ддц^^цци^^ишавмшанаанв umete, za nas je važno. Kako smo vas iskali in škoda bi vas bilo, če bi vas zopet pogrešili. Bogve noči je vlomil v trgovino Soflar na Ilioi ter od tam , kakšna kupčija bi vas mogla zopet zadržati, pa bi odnesel lep plen. Toda tedaj eo ga zaeačdH in pu- vas jutri ne bilo na policijo. Ker ste že tukaj, je je bežal čez strehe ter ušel s plenom. Pri ! najbolje, da greste z memoj.« Lavrič je pri tem držal desnico v žepu. Laufer etolovec j znanem trgovcu Kugliju je odnesel večjo množino zlatih nalivnih peres ter jih pozneje razprodal nekim zagrebškim zlatarjem. Policija si je bila že dolgo na jasnem, da vee te vlome združene z begi čez hiše m strehe, opravlja eden in ieti človek, S pomočjo kriminalne evidence je dognala, da ne more biti nihče drugi, какот elegantni Laufer. Vendar je bilo tre- ba Lauferja najti in ujeti. Laufer se ni znal samo uvajati v boljšo družbo ter obiskovati take lokale, ki jih policija navadno ne kontrolira, temveč se je znal tudi maskirati, menjati obleke in klobuke, barvati lase in se sploh tako spretno skrivati, da ga policija res ni mogla prijeti. Zagrebška policija je vedela, da Laufer včasih prebiva v Ljubljani. Mi smo svojčas poročali o nekaterih njegovih drznih pustolovščinah, ki jih je napravil v Ljubljani. V dobrem spominu je še, kako je hotel detektiv Turin aretirati Lauferja, pa mu je ušel s Starega trga po Rebri na grad in potem izginil. Turin je znan, da izredno hitro teče, toda ''''Laufer je znal še hitreje teči, ker je pač zvest svojemu imenu. Detektiv Turin tedaj nrti streljati ni mogel za njim, ker je prihajalo po Rebri navzdol S prejem v škofijske zavode Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za 1. razred v ponedeljek dne 26. junija, v torek 27. junija in po potrebi v petek 80. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili sami taki učenci, ki nameravajo zaprositi za sprejem v zavod sv. Stanislava in so ee rodili v letih 1020 do 1923 ter dovršili vsaj štiri razrede (letnike) osnovne šole. S 5 Din kodkovane prijave za sprejemni izpit naj se do 20. junija 1933 prineso ali pošljejo ravnateljstvu škofijske klas. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj ee: 1. šolski izkaz (knjižica) o dovršenem 4. razredu (letniku) osnovne šole; 2. rojstni in krstni list; 3. dopisnica z natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan bo delal izpit. Kdor naredi sprejemni izpdt, pa e tem še ni sprejet v zavod svetega Stanislava, ampak mora v ta namen vložiti posebno prošnjo. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih kršč. staršev. Sprejmejo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom taka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to vesolja ali poklica. Prošnje (nekolkovane) za sprejem se naslove na škofijski ordinariat v Ljubljani. Vendar pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski ordinariat, ampak jih morajo starši (oče ali mati) ali njihovi namestniki prinesti osebno k vodstvu v zavod sv. Stanislava, in sicer najbolje na dan sprejemnega izpita. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za vee šolsko leto šest tisoč dinarjev, iz drugih škofij pa sedem tisoč dinarjev. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. čim boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Ubožnim. pridnim in pobožnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in druge podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu. V II., III. in IV, razred se sprejemajo samo dobrj in pošteni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljalci se ne sprejemajo. Zn te prosilce traja čas za prigla-šenje od 1. do 31. julija. (Prošnji naj prilože zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni in krstni list. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v àt Vidn «ad Ljubljana. OtujaM Polt NIVEA CREME * OLJE Zračna kopelj! Solnrna kopelj! Uživajte jo, kolikokrat morete! Popre, se |>a morate nadrgniti z Nivea-Crem« ali — oljem To posi.eši po-lemnitev, obenem pa omili nevarnost solnčarice Odkod ta učinek? Od eucerita. Tega ne vsebuje nobeno drugo sredstvo za negovanje kože na svetu. Ni ven je torai nenadomestljiva NIVEA ie poceni: Creme: Din 3-50, 6--. 12—. 25'—. Čudno o teto 3 letno dekletce Žužemberk, 18. maja. Dekletce, tukajšinjega krojača gosp. Gliha, se je ob 5 popoldne igralo z obročem v veži domače hiše. Obroč se je dekletcu zmuznil iz rok in se zakotalil na cesto. Stekla je za njim m padla pod konje, ki so pravkar vlekli težak voz, naložen s hrastovimi hlodi. je to dobro videl in se ni upal zbežati. Razumel je, da pomeni ta »prošnja«, naj »skoči za trenutek na policijo« ohenem tudi aretacijo in s tem konec njegove slavne karijere. Na policiji je bil Laufer takoj uklenjen. Ljubljanska policija ga ni dolgo zasliševala, temveč ga je takoj odpravila v Zagreb, ker ga je policija tako koprneče pričakovala. Dva spretna zagrebška detektiva sta ga pričela zasliševati in v nekaj dnevih se jima je posrečilo iz trdovratnega Lauferja izvabiti priznanje za nič manj kakor 35 drznih pustolovskih vlomov. Zagrebški policiji se je posrečilo tudi najti Laufer-jevo stanovanje, v katerem je našla velik del pokradenega blaga. Laufer je tudi povedal za drugo blago, komu ga je prodal in komu ga je tudi podaril. Nekemu gospodu je n. pr. podaril dve dragoceni vazi. Seveda ljudje, ki so vsi i», same boljše zagrebške družbe, niso niti slutili, s kakšnim zločincem imajo opravka. Na dan pa prihajajo še druga drzna dejanja Lauferja, ki je nedvomno edem najbolj drznih vlomilcev, s katerim sta imeli kdaj opraviti ljubljaneka m zagrebška policija. Glavna skupščina Zadružne zveze Za glavno skupščino Zadružne zveze, dne 1. junija t. 1., je železniški minister dovolil polovično vožnjo. Polovična vožnja velja za čas od 30. maja do 3. junija. Delegatje za glavno skupščino kupijo na vstopni postaji celo karto, katere pa naj v Ljubljani po svojem prihodu ne oddajo, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na občnem zboru bodo dobili potrdilo, da so se udeležili občnega zbora. Bolezni srr.a, živcev, ledvic in presnove zdravi z izvanred- tm uspehom zdravilišče SLATINA-RADENCI V pomladanski sezoni (od 15. maja do 30. junija) znižane cene: dva.iseldnevna tiojiolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, ko-pelji, zdravniški preuled in nadzor Din 141 0 . Prospekti se dobe v vseh pi-arnah ^Potnika* in pri ravnatelj, zdravilišča Slatina-Radrnci. 1»®<Ип!Шса Kongresni trg prej slaščičarna K R Ž E N Kava ekspress. čaj, čokolada Očividci pripovedujejo, da je konj stopil otroku na hrbet. Ko je voznik dekletce v groznem strahu potegnil izpod konj, so ljudje, ki se jih je na otrokovi vpitje veliko nabralo, mislili, da je oetalo od ubogega otroka le kup zmečkanih kosti in mesa. Zdravnik je pa ugotovil le podplutbe in eno strto koščico na nogi. Res je, da ima ta otrok zvestega angela varuha, ki ga je obvaroval hudih poškodb in smrti. Nesreče pri delu in igri Novo mesto, 19. maja. Holerle Alojzij, 19 letni dninar iz Smuke v Suhi Krajini, je šel v gozd sekat drva za domačo porabo. Ker se ni pravočasno umaknil, mu je padla veja na roko in mu jo prelomila nad laktom. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo. Mogolič Alojzij, 19 letni tesar iz Goriške vasi pri Šmarjeti, je tesal s tovarišem 17. maja v Raga-čici trame za strešni stol novih poslopij lani pogorele vasi. S tovarišem sta tesala tram vsak na svojem koncu, »klamfa« v sredi je popustila. Ker je tovariš zamahnil e sekiro trenutek pred njim, se je tram dvignil in sekira je zadela levo nogo Mogoličevo 1er mu prizadela tako poškodbo, da ie mora! iskati pomoči v kandijeki bolnišnici. Udovč Martin, 10 letni šolar iz Gornje Težke vode, občina Šmihel-Stopiče s« je lovil s eoučen-cem. Ko ie bežal, se je spotaknil, padel in pri tem zlomil bučico v členku. Iskati je moral pomoči v moški bolnišnici v Novem mestu. Koledar Nedelja, 21. maja: (5. po velikonočna, kriieva nedelja). Felike Kanta!., spozn., Andrej Bobola. Ponedeljek, 22. maja: K mri I (Milan), mučenec; Margareta K. Novi grobovi •f Jože Po/nič. V Šokatu pri Gornjem gradu je za posledicami ušesne operacije umrl Jože Pozni 2, p. d. stari Kveder. Za njim žaluje žena Matilda in osem že doraslih otrok, med njimi misijonski brat v Indiji Valentin Poznič. 1'ogreb jutri v ponedeljek dopoldne v Gornjem gradu. Vrlemu, zavedno katoliškemu možu in najskrbnejšemu očetu blag spomin! ■f- Dr. Werner lliihit na mrtvaškem odru. Iz. Rogaške Slatino: žalostno je odjeknila vest. da je zadet od srčne kapi umrl v noči od 19. ! na 20. maja tukajšnji zdravnik dr. Werner lliihn. Smrt ga jc ugrabila v najlepši dobi 40. let ter tako iztrgala iz naše srede moža kre-menitega značaja, kot večletni kopališki zdrnv-nik si je med semkaj prihajajočimi gosti pridobil velike simpatije ter ga bodo močno j>o-grcšali. Pogrešali pa ga bodo tudi številni njegovi ubogi pacijenti, za katere je po očetovsko skrbel, nogokrat je siromašnim bolnikom daroval zdravila zastonj ter jih potem še denarno podprl, tako, da so si lahko kupili v bližnji gostilni okrepčilnih jedi. Zapušča dva otročička, ki žalostno steznta ročice po svojem dobrem očetu. Pa tudi na društvenem polju se je častno udejstvoval. Tukajšnje gasilno društvo, katerega ustanovitelj in načelnik je bil pokojnik, se je pod njegovim spretnim vodstvom dobro razvijalo in si je v kratkem ustvarilo svoj lastni dom in nabavilo motorno brizgalno. Ko ležeš, prijatelj, v prerani grob, od koder ni vrnitve, li kličemo ob tvojem svežem grobu: »Ohranili te bomo v častnem spominu, kajti bil si nam drag, dober in priljubljen, tvojim ljubim dragim |ж izrekamo iskreno sožalje. -f- Ruše. Na Bezeni je umrl posestnik Franc Sernc, po domače Repe. Ker ni imel bližnjih sorodnikov, je še na smrtni postelji prodal posestvo gosp. Dobleku iz Maribora, ki si že stavi na mesto stare lesene hišo novo zidano stanovanje. Od leta 1813 odlično belo platno Žabe občudu'efo jezdečepa medveda Osebne vesti — Politično upravni izpit. Pred bansko komisijo pod predsedstvom g. pomočnika bana dr. Ot-marja Pirkmajcrja, obenem kot odposlanca ministrstva za notranje zadeve so soglasno napravili politično upravni izpit konceptni pripravniki gospa Nuša Šavnik, prva dama s tem izpitom v naši državi, in gg. Ivan Grškovič, Milan Mrkalj, Karel Prah, Alfonz Projan in Stanko Vrtovšek. Iskreno čestitamo! Spremembe v železniški službi. Za šefa odseka za vozno službo pri ravnateljstvu je imenovan poverjenik VI. pol. skupine ing. Milholer Zvo-nimir; premeščeni so: uradnik VIII. pol. skupine Bsbnik Ivan, vlakovodja, iz Tržiča v Ljubljano gl. kol.; uradnik IX. pol. skupine Zupančič Ladislav, prom. uradnik, iz /.aloga v Ljubljano gl. kol.; uradniki X. pol. skupine Beribak Frančišek, Korašia Karel, Tancer Anton in Zavadlav Franc, pomožni strojevodje, vsi iz kurilnice izpostave Pragersko v kurilnico Maribor; uradniška pripravnika Vari Rudolf iz Čakovca v Pragersko, Prek Janez iz Slov. Bistrice na Lesce-Bled; zvaničnik 1. kat. Obersnel Alojz, pom. strojevodja, iz kurilnice Ljubljana gor. kol. v kurilnico Maribor; zvaničniki ll. kat.: Puc Srečko, pom. strojevodja, iz kurilnicc izpostave Pragersko v kurilnico izostave Velenje Medved Alojzij, Mesaric Franc in Mohorko Alojzij, kurjači, iz kurilnice izpostave Pragersko v kurilnico Maribor; dnevničar Miklič Fedor iz Škofje loke v Litijo; nameščen je za uradniškega pripravnika Klopčič Ivan na postaji škofja loka; upokojeni to: uradnik VII. pol. skupine Šneider Anton, glavni arhivar pri občnem oddelku ravnateljstva; VIII. pol. skupine Marčič Franc, vlakovodja, Maribor gl. kol., Ga-brian Filip, strojevodja, kurilnica Maribor, Čeinik Mihael, nadzornik premika, Ljubljana, gl. kol.; zvaničnik I. kat. Ramuč Peter, nadzornik premika, Jesenice; zvaničniki II. kat.: Gostič Andrej, zavirač, Ljubljana gl. kol., Jančič Jožef, zavirač, Novo mesto, Karba Jurij, kurjač, kurilnica Ljubljana gl. kol., Mateža Josip, nadzornik premika, Jesenice, Šetina Jakob, kurjač, kurilnica Ljubljana gl. kol., Žvokelj Lovrenc, vratar, Rakek, Gorjanc Janez, nadzornik premika, Jesenice, Jerančič Franc, kurjač, kurilnica Ljubljana gl. kol.. Skok Janez, kurilnica Ljubljana gl. kol. /Slatinske Inbleteza hli.jšanje oaslrunijo nso preobilno (olščo in l a.s napravijo vitke, mladostne hi lepe. f Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Na gorenji sliki vidimo sedeti medveda na konju, kateri ravno kače čez pogrnjeno mizo Okrog mize pa čepe žabe in občudujejo junaškega medveda na konju. Vedite pa, da ta medved ni »medved« in da abe« niso žabe, ampak angleški vojaki. V angleški armadi imajo vojaki vsako leto na pomlad nekake vojaške vaje, polne šal in smeha, katere hodijo gledal drugi ljudje. Гаке vaje — pravijo — da zelo vlečejo mlade ljudi, ki se potem prostovoljno vpisujejo v angleško vojsko. Te vaje včasih predvajajo tudi prizore iz angleške zgodovine Ostale vesti — Polovična vožnja je dovoljena udeležencen, XI, redne glavne skupščine Jugosl. zimskosportne zveze, ki bo v nedeljo, dne 28. t. m. zjutraj ob 8.30 v beli dvorani hotela Union. Ministrstvo je dovolilo z reš. št. 10.204 od 11. V. polovično vožnjo vsem, ki se izkažejo s potrdilom predsedstva skupščine, da so se udeležili skupščine, ter velja popust od 25. maja do 30. waja t. 1. Vsakdo kupi celo voz-no karto ter se ž njo vrača domov. _Če greste z nami na Trsat — se odločite dc Vnebohoda. Po prazniku bomo oddali le še rezervirana mesta, če jih naročniki do tega dne sami nc plačajo. Izkaznice in vozne legitimacije so dospele. Ljubljančani lahko pridejo ponjc do 25. t. m., zunanji naročniki-plačniki pa jutri do 18, ker bomo oddali po 18 ostale na pošto. — Romarski odbo' pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska c. 17. — P. n. županstva v Sloveniji prosi založništvo »Družin. Pratike« v Ljubljani, da mu javijo vse mo-rebitne premembe in pomote v zaznamku sejmov Sloveniji, ker je v interesu kupcev in prodajalcev, pa tudi občin, da se pravilno natisnejo sejmski dnevi. — Borzno razsodišče v Ljubljani. Glede na sod-ne počitnice v skladu z rednimi sodišči v času od 1. julija do 15. avgusta t. 1. pri borznem razsodišču ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. — Potovanje parobroda »Kraljica Marija p-> Sredozemskem morju. Kdor hoče ceneno in udobne potovati po Sredozemskem morju, ta se naj prijavi za potovanje z luksuznim parobrodom »Kraljica Marija« (17.500 ton). Prvo potovanje bo od 28. julija do 19. avgusta po zapadriein delu Sredozemskega morja (Korzika, Francoska rivijera, Španija, Alžir, Tunis, Malta, Krf in Dalmacija). Drugo potovanje bo od 13. septembra do 6. oletobra i obiskom EgpU. Palestine. Sir«« Ц)шмк1 Rio- Za srečo birmancem naj botri ali pa starši kupujejo lepe in izvrstno Izdelane obleke za dečke pri najcenejši tvrdki z izgotovljenimi in po meri izdelanimi oblekami pri Drago Schwab, Ljubljana. dosa, Carigrada, Aten in Dalmacije. Parobrod se v vseh mestih zadrži toliko časa, da si vsak z lahkoto ogleda zaiamenitosti in napravi izlete v okolico. Potniki se vkrcajo v Splitu. Cene potovanja so od 5200 Din dalje. V ceni je všteta vožnja in popolna prvovrstna oskrba na ladji. Izleti in ogledi v posameznih mestih, ki se jih želijo izletniki udeležiti, niso vračunani. Parobrod ima samo I. razred in razlike v ceni se nanašajo le na udobnost poeamemih kabin. Ostale informacije in pro-jpekti se dobe pri »Putniku« v Ljubljani za nebotičnikom. — V Službenem listu kraljevine baneke uprave dravske banovine št. 41 od 20. t. m. je objavljen »Pravilnik za obračunsko pobiranje državne trošarine na električni tok v državnih, banovinskih in občinskih električnih centralah« dalje >Izpre-membe in dopolnitve v pravilniku o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in baaiovinskih bolnišnicah in bolničnih ambulancah«; ^Odločba o privatnih in dopolnilnih izpitih na sred. šolahe in • Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1, 1933«. FOTO-A MATER JI ! Razvijanje, kopiranje filmov in plošč kakor tudi povečavanje slik izvršujemo najbolje in po zmernih cenah. Drogerija „Adriia" LJubljana, Šclenburgova ulica 1 Edino le milo „LA TOJA" je priporočljivo za mastno kožo in nečisto polt, ker je izdelano po strogo znanstvenih predpisih iz na finejših surovin ob dodatku naravne mineralno soli zdravilnih termalnih vrelcev slovitega otoka LA TOJA v Špnniji. Oeneralno zastopstvo zn Jiigo-laviJo: .СНЕМОТЕГ-НКЛ'. družba z o, i., (ijiib isna, Mestni trg 10 PALACE HOTEL - Kaštel Stari Najmodernejša hiša na rivijeri. Neposredno na morju. - Veliki park z globoko senco. - Lastno kopališče in plnža. - Najbližje Splitu. Hotel Labudovac -'Plilvifka jezero .lamči za prvovrsten odpočitek. - Zahtevajte prospekte od PIJTNIKA ali hotelske direkcije. Med. dr. lu® RakHliec-Zelau javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Orazu, kjer se Je specializiral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. doktorju E. KNAUERJU, preselil v LJUBLJANO in ordlnira za operativno gynekologlfo (Ženske bolezni) In porodništvo na Miklošičevi cesti 34, prvo nadstropje, od 9—11 in 16—10 ure. Telefon 20-25. Г k: — Izbira poklica. Vse, ki si žele nasvetov za izbiro poklica, glede raznih šol, informacij o razmerah v raznih stanovih itd., opozarjamo na dr. Sušnikove »Akademske poklice«, ki dajejo v teh ozirih najboljše napotke. Knjiga vsebuje obilico vsestransko zanimivih in že dolgo potrebnih podatkov, ki so vsakomur lahko v korist, zlasti pa učeči se mladini, staršem in vzgojiteljem. Dobi sc v knjigarnah oz. 'pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 (oz, po pošti 45) Din. — Potujoča kmetijska razstava, ki potuje po dravski banovini od 1. junija do 23. julija t. 1., doepo tudi v Ruše in sicer dne 14. julija. Da bo udeležba čim večja in koristnejša, jo srezko na. čelstvo imenovalo poseben odbor, v katerem so gospodje: poslanec in ravnatelj Krejči, župan, župnik in šolski upravitelj ruški in šentlovrenski, inž. Teržan, Al. Glaser iz Ruš in G. Karničnik iz Sv. Lovrenca. — Ponesrečenci. Na Dunajski cesti se je včeraj dopoldne ponesrečila 14 letna Helena Milica, učenka, doma iz Novih Jarš 58. Na cesti jo je po-vozir neki voznik in deklica je dobila hujše, toda k sreči nenevarne notranje poškodbe. V bolnišnico jo je prepeljal reševalni avto. — V Dolu za Savo ee je ponesrečil 58 letni posestnik Anton Klemene, ki je dobil poškodbe na trebuhu. — V bližini Škofje Loke je neznan avto povozil 63 letnega občinskega reveža Vida Petriča. Dobil je poškodbe na glavi in po životu. — Maslo po 24, 52 in 58 Din vedno eveie na zalogi. — Mlekarna v pasaži nebotičnika. — Staro lisico, živo, kupim. Ponudb« na Klub ljubiteljev jamarjev, Ljubljana, Aleksandrova c. 5. — Ivana Cankarja zbrani spisi so najlepša zbirka med našimi klasiki, mogočen tekst našega jezika in duha. Obsegajo dosedaj 15 zvezkov, vsalt zvezek osebej je opremljen z uvodi in opombami, ki odrivajo pisateljevo življenje in pojasnjujejo njegovo umetniško delo. Delo izdaja Nova založba v Ljubljani in opozarja zavedne naročnike naših knjig, da si delo, ki se bliža zaključku, naroče in s tem pomagajo, da bomo čim prej imeli dograjen spomenik Cankarjevega duha. MHIWIlHMMIIIIIIiHiPIHWIIliMMHHHMHHMHHB STARŠEM priporočamo za Slano družine, ki imajo bleda lira. slabe živec in so brez teka, »ENERGIN« za okrepitev krvi, živcev in teka. Odraslim tri likersko čašice »ENERGINA«- otrokom tri male žličke »ENERGINA«. »ENERGIN« so dobiva r lekarnah, pol litra 85 Din. — Pohištvena obrt na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseli slogih moderne arhitekture, ki bodo kos vsem današnjim Zflhtevam, pn najsibo glede prccizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zainoglo na mizarskih razstavah ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nniinjn že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kot glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec, pa najsi ima izbran umetniški okus, 7. lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, dn si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čimveč kupčij, ki bodo razjstnvljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnemu napredovanju. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar- Zemtja se je udrla Na gorenji sliki vidimo podrto hišo župana mestu San Clemente v Kaliforniji, visok skalnat hrib nad mestom se je udri in pokopal ter porušil več hiš. Želez zasulo 100 m na dnleč 60 metrov Železniški tir je Maribor Spfidravnik sanatorija Slajmerjev dom kirurg dr. Kramarič radi študijskega potovanja v inozemstvo ne ordinlra od 20. V.—6. Vf. V času odsotnosti ga nadomešča k rurs dr. Guielj. — Nove knjige: Elster Kristjan: HiSa ob Ffordu, roman (Ljudska knjižnica, 51. zv.), Din 35, vezana Din 45; Glonar dr. J.: Slovenischc Erzahlcr (Trdina, Tavčar, Kersnik, Milčinski, Finžgar. Šorli, Cankar, Pregelj, Novačan, Majcen, Bevk, Kozak), Din 30; Rchar Radiv.: Vipavske povesti, vezano Din 34: Dr. Tul: Zdravje bolnikov, molitvenik z obredni-kom, šmarnicami za naše drage bolnike .vezano Din 50; Karl May: Satan in Iškariot (II. knjiga, 1 snopič) Din 13; Stendhal (Henry Bcyle): Tri novele, vezano Din 20; Dr. Žagar J.: Umetnica veselja — Zaročenka (življenjepis Marjete Sinclair) Din 10, vez. Din 20;Uredba o sodnem poslovniku za sodišča 1. in 2. stopnje; Sodni poslovnik za sodišča 1. in 2. stopnje /. dodatkom: Obrazci (Zakoni in uredbi XXVII.) Din 30, vez. Din 36; Vodušek Vital: Svrtj birma Din 2; Vozni red Ekspreg od 15. maja 193J Din 10: Mali žepni vozni red od 15. maja 1933 Din 5; Bevk Fr.: Kozorog, pripovedke, Din 24; Ljubezen premore vse, mladinska povest iz viteških časov, Din 9; Sušnik dr. Fr.: Jugoslovanska književnost, III. izdaja, Din 3; O. Vodenik IL: Mesec presvetega Srca Jezusovega, Din 15, vez. Din 20; Dr. Lavo Čcrmelj: Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike (Mladinska Matica) Din 30. vez. Din 36; Ludwig E., Julij 14 — Sinovom v svarilo, epizode iz svetovne vojne, Din 60; Vir nedolžnega veselja, 2 prizora in priložnostna dcklamacija za prvoob-hajance broš. Din 7. — Vse tu navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Sprememba voznega reda Skofjaloka—Kolodvor. Z dovoljenjem kr. banske uprave se spremeni sledeče: Odhod iz Škofjeloke 18.58, prihod na kolodvor 19.04, odhod iz Škofjeloke 21.20, prihod na kolodvor 21.26 in odhod iz kolodvora 19.20, prihod I v Škofjoloko 19.26. — Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bo da-I nes 21. maja otvorjena gostilna pri Valentinu Janc- žiču na Pšati. Glavna otvoritev pa bo v nedeljo 28. maja. Pripravljeno bo vse za dobro postrežbo. — Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznanja, da se preseli v zgradbo Pokojninskega zavoda, Gajeva ul. 5, pritličje, desno in uraduje v novih prostorih počenši z dnem 23. maja t. 1. — Prost. gas. društvo v Rudniku priredi dne 25. maja veselico na vrtu g. Jeršina. K obilni udeležbi vabi odbor. — Pri hemercidalnl bolezni, zagatenju, natr- ganih 'revih, abccsih, sečnem prilisjtu, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne Franz Josciove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Dolžniki vseh stanov. Za Vas posluje društvo za Vašo zaščito. Obrnite se « polnim zaupanjem nanj in bo društvo vprašanje Vaših dolgov v vseh primerih uredilo najuspešneje in najceneje. — Postanite član, ker vse ugodnosti uživajo le Člani! — Društvo za zaščito dolžnikov za Jugoslavijo s sedežem v Beogradu, glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. Skotia Loka — Karitas" posluje nemoteno dalje. »Karitas sprejema v zavarovanje samo zdrave osebe. Pristopnina Din 10. Mesečni prispevek, ki si ga sam vsak izbere, je stalno enak. Izplačilo zavarovane vsote jc zakonito zajamčeno. Čim mlajši se zavarujete, tem ugodnejše je zavarovanje. Družine z otroki imajo šc posebne ugodnosti. V slučaju nezgodne smrti se izplača dvojna zavarovana vsota itd. Zahtevajte prospekte! »Karitas«. Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. Čas izletnikov je prišel. Že hodijo po mestu trume dijakov, ki so namenjeni na Ljubnik ali kam , cirugam. Kako bi bilo prav, da bi tujiko-proraetni odsek občine storil kaj več za propagando m-'.s'.a in okolice. Morda bi bilo primerno izdati kako brošurico, napraviti izletno tablo, urediti tajništvo za stanovanja in informacije, skrbeti za olepšavo mesta itd. Mesto Kamnik bodi v tem oziru lep ! zgled! Promenadni koncert gasilske godbe bo danes i zvečer ob pol 0 na Mestnem trgu. Godba vidno ! napreduje. ■Mati, Tvoje ime je sveto.« Kulturno življenje v Škofji Loki je imelo v letošnji sezoni lep zaključek v »Materinskem dnevu«, ki se je vršil zadnjo nedeljo v Društvenem domu. Godba, petje, dekla-macije, igre, posebno pa slavnostni govor dr. Ah čin a, vse je proslavljalo mater, se ji zahvaljevalo in obljubljalo zvestobo. Kot protest zoper znane sklepe v Ljubljani so bile navdušeno spre-! jetc tehtne resolucije. Obletnica. Jutri mine eno leto, odkar jc umrl g. Gašper Čarman, ugledni meščan, ustanovi-! telj mlekarske šole itd. Največ resničnih zaslug pa , si je pokojni pridohil s svojo dobrotno naklonje-! nostjo farni in podružničnim cerkvam. Tudi za , nove orgle je mnogo daroval. Daj Bog, da sc /.c j veseli plačila za dobra dela. »Njihova dela jim bodo sledila.« Večen mu spomin. Kamnik Pripravljalni odbor Strelske družine je na svoji seji sprejel vse priglašene člane in sklical usta-i novni občni zbor, ki bo v torek 23. t. m. ob 8 ! zvečer v kino-dvorani gasilnega doma. Po društve-j nih pravilih imajo pravico do glasovanja samo oni ' člani, ki bodo do torka poravnali članarino. Na dnevnem redu občnega zbora je predvsem volitev upravnega odbora. Pri iZlafi kaplji nu Vrhpolju se točijo pristna Imloška vino po 5 Din liter čez ulico. □ Zveza mladih inteligentov je zaključila svojo letošnjo preda valno sezono z zadnjim predavanjem L. Mrzela. Predavanja so bila vsa aktualno izbrana in razdeljena na dva cikla: mladinski in strokovno-kulturni. Iz prvega cikla: Svetovna vojna — ločil-nica generacij, liazvoj in stanje povojne inteligenčne mladine ter socialni položaj današnjo mladine. Iz drugega: Najnovojši izsledki psihologije. Dednost in osebnost, kultiviranje človeka, Svetovna politika po vojni. Predavali so: E. Boje, L. Mrzel, dr. K. Ozvald, dr. F. Veber, dr. St. Gogala, R. Re-har. Predavanja so se zelo dobro obnesla ter se bodo nadaljevula Se v prihodnjem letu. Za počitnico namerava »Zveza mladih inteligentov« prirediti več vzgojstveno-poučnih predavanj, višek ujenega dela pa bo gotovo L kongres, ki se vrši avgusta v Ljubljani. □ Cene padajo na trgn. Pokazal je to včerajšnji veliki trg, ki je bil zelo dobro založen z vsem mogočim. V splošnem so padle cene pri vseh predmetih, celo pri svinjini in slanini, ki so je pripeljali špeharji kar 17 voz. Krompirja je bilo 10 voz in 71 vreč po 0.75—1.25, italijanski novi po 7—8, čebula 15 vreč po 2—2.50, česen 8—10, kislo zelje 4, kisla repa 2, kunmrce komad 8—18, karfijola glava 4—8, hren 6—8, zelena 1—3, peteršilj 0.50, gluvnata salata 1—1.50, italijanska kg 12—14, špar-geljni «ipek 2—5, kg 10, špinača 1, vrtno korenje I, koleraba komad 1—1.50, grah v stročju italijanski C—8. Sadje: jabolka 4—7, suhe slive 0—8, italijanske češnje 24, orehi 7—8, luščeni 24—26. Mlečni izdelki: smetana 10—12, mleko 1.50—2.25, surovo maslo 24, čajno maslo 28—32, domači sir 0—8, kuhano maslo 28, jajca komad 0.50—0.75. Perutnina: kokoši (103 kom.) po 20—30, piščanci (892) par po 35—05, puran 40—00; kozliček 50—80, jagnje 70 do 90. Nn špehurskein trgu so bile cene svinjini naslednje: meso s kostmi 12—13, izluščeno 13—14, riba 16—17, zaje 13—14, maslo 14—15, slanina 12 do 14, pljuča s srcem 7—8, jetra 10—11, rebrca 10 do II, glfcva z jezikom 6—7, ledvice koinad 2—3, noge 1—2. Na trgu za živinsko krmo je bilo 7 voz sena po 65—75 Din, 1 voz ržene slame po 45 Din. □ Na dopustu in ua počitnicah čitamo Karla Mava iz Cirilove knjigarne v Mariboru. П Počitniški pedagoški tečaj na Pohorju. »Pe-dagošku centrala« v Mariboru priredi pri Ruški koči na Pohorju od 3. do 15. julija počitniški pedagoški tečaj. Tečaj bo spojen z letovanjem ter bo nudil udeležencem poleg strokovne izobrazbe tudi primernega oddiha in razvedrila na 6vežem planinskem zraku. Predavanja se bodo vršila na prostem, v slučaju slabega vremena pa v dvorani. Program tečaja bo v glavnem sledeč: 1. Biološke osnove pedagogike (predava inšpektor v p. dr. Polja-ncc). 2. Očrt novejšega pedagoškega mladinoslovja (dr. Fr. Žgeč). 3. Ulavni problemi pedagoške sociologije (dr. Jeraj). 4. Didaktika nove šole (prof. G. Šilih). 5. Problemi podeželskega šolstva (šol. upravitelj Doberšek). 6. Izbrana poglavja iz slovenske slovnice in stilistike (gimn. ravnatelj v p. dr. Jos. Tominšek).^ 7. Tehnika risanja na šolsko tablo (prof. Klopčič). Hrana in stanovanje za udeležence dnevno 35 Din. Stroški tečaja bodo znašali predvidoma 450 Din ter vpisnina 50 Din. Zaradi omejenega prostora se sprejme v tečaj največ 45 oseb. Prijaviti se je po dopisnici tajnici P. C. gdč. Mlina-ričevi, strok, učit., Maribor, Vrtna ulica 23. □ Predstava v korist »Združenja gledaliških igralcev kr. Jugoslavije« bo v sredo, dne 24. t. m. Uprizori se ob sodelovanju celokupnega umetniškega osobju mariborskega gledališča opereta Adieu Mitnic. □ Z roko v »troj. V neki tukajšnji tekstilni tovarni se je ponesrečil 14 letni učenec Alojz Mur-Sec. Z roko jo zašel v stroj, ki mu je zmečkal dlan in prste. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. П Tržno nadzorstvo je ob priliki včerajšnjega trga zopet napravilo malo natančnejši pregled raznih tehtnic, uteži in votlih mer. Uspeh te racije je bil zopet kup zaplenjenih uteži ter tehtnic in večje število nežigosanih mer. □ Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici jc umrla v starosti 60 let gospa Marija Bezjak, soproga železniškega služitejjii. Pogreb blage pokojnice bo jutri v ponedeljek ob pol 5 popoldne nn pokopališče v Studencih. Naj počiva v miru, hudo prizade-lim svojcem naše islireno sožalje. O Deložarijo ... Zopet so na dnevnem redu. V zadnjih dneh je bilo postavljenih več strank na rosto. Po večini gre zn brezposelne, ki niso imeli s čim plačati stanarine. Zatekli so se v razna zasilna zatočišča, drvarnice, kleli in podobno. Sedaj moledujejo nn občini za pomoč, kjer jih pa tudi ne morejo uslišnti, ker so vsa zasilna stanovanja polna. □ Z zasilnimi stanovanji v gramozno jamo. Ena glavnih točk dnevnega reda petkove seje mestnega upravnega odbora je bilo vprašanje preselitve barakarjev in vagonarjev iz Dajnkove ulice. Nn pritožbo vojaške oblasti bo občitin prisiljena presolili zasilna stanovanjska poslopja iz neposredne bližine vojašnic in vojaških objelriov v j)ajnkovi ulici. S selitvijo se jo pečal že zadnji občinski svet 1er je sklenil, dn se postavijo zasilna stanovanja in vagoni v Metelkovi ulici. Sklep pa jc naletel na hud odpor prebivalcev nove stanovanjske kolonije, ki je lani in letos zrastla v imenovani ulici ter se poslali na občino številno deputacijo, ki je odločne protestirala proti naselitvi brezdomcev v neposredni bližini njihovih stavb. Ker je pričakovati, da se bo v Metelkovi ulici gradilo letos še večjo število stanovanjskih poslopij, je mestna občina upoštevala razloge stanovalcev. Ker pa občina nima mnogo izbire za primerno zemljišče, je na petkovi seji zopet padla odločitev na gramozno jamo na Toznu, ki jo bila že svoječasno določena za bivališče vagonarjev. Na podlagi tega sklepa je mesto zaprosilo tezensko občino za gradbeno dovoljenje v gramozni jami. Ker pa je pričakovati, da bo občina Tezno prošnjo odklonila, kakor jo je že enkrat svoječasno, bo mariborska občina šla v višjo in-štanco ter upa, da bo dobila tozadevno dovoljenje. Jama je kakor nalašč pripravna za tako kolonijo, ker je dovolj prostorna, obenem pa ima že napeljan vodovod in električno razsvetljavo. □ Poccni meso. Jutri v ponedeljek se bo pro-dalo od 8 naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 70 kg svinjskega mesa po 8 Din, in sicer na osebo do 2 kg. □ O pomenu češfino zn študij drugih slovanskih jezikov predava v tukajšnji Ljudski univerzi v torek 23. maja ob 20 ljubljanski univerzitetni profesor dr. V. Burjan. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila ; pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-! gerijah in špecerijskih trgovinah. □ Sedem ciganov pred sodniki. Včerajšnja raz-I prava pred tukajšnjim inaliin senatom proti cigan- I skim vlomilcem je sličila ciganskemu zborovanju, toliko jo bilo črnopoltnih ciganov in cigank v raz-pravni dvorani. Na obtožni klopi je sedelo kar se-] dem ciganov, obtoženih vloma, družbo pn jim je i delala OOletria poseslnira Rozalija Lepoša iz Prek-j murja, ki jo je dolžil državni pravdnik v obtožnici, da je kupovala in skrivala od ciganov naropano in nnkradeno blago. Vloma so bili obtoženi cigani Štefan Baranja, Ignac Cener, Ivan Baranja, Kari Ka-kaš, Jožef Cener, Celin Jožef in Jožef Kakaš. Vsi so doma iz Pertoče v Prekmurju. Njhiovo nedolžnost so prišli izpričevat številni sorodniki in ciganski znanci, da je imel vodja razprave težavno delo, preden je izluščil jedro. Po ciganski navadi so seveda vse tajili. Razpravo je vodil vvs. Lenart, pri-sednika sta bila vss. Zemljič in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopat državni pravdnik Sever. Obsojeni so bili Ivan Baranja na 3 leta t! mesecev robije, 4 letno častno izgubo, Stefan Baranja 5 let robije, 5 let častne izgube, Cener Ignac 2 leti robije, 4 jeta častne izgube. Celin Jožef 1 leto strogega zapora, Cener Josip 3 leta robije, 4 leta Častne izgube, Kakaš Karol 3 leta robije, I leta častno izgube, Kakaš Jožef 3 leta robije, t lota častne izgube in Rozalija Lepoša 4 mesece strogega zapora in 1200 Din globo. Povrhu morajo obsojenci še solidarno jiovrniti z vlomi povzročeno škodo. П «peha rjenc mariborske gospe. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjala dvojica, ki je svoječasno napravila obilo jeze mariborskim gospem. Antonija Van in njen mož Andrej iz Hajdine pri Ptuju sta bila obtožena, da sta z raznimi izmišljenimi priporočili prihajala v boljše mariborske družine 1er izvabljala blago in vzorce za ročna dela, zavese itd., ki da jih bo Antonija Van doma napravila za zelo nizko ceno. Dobljene predmete slu potem prodala. Glavno krivdo pripisuje obtožnica Antoniji, ki je bila zaradi sličnih deliklov že šlirinajstkrat predkaznovr.ua ter jo šole nedavno prišla iz prisilne delavnice. Poročila je nato Andreja Vann, ki je težki invalid. Njegovo Invalidnost in bolezen jo znala spretno izrabljati, da je svojim žrtvam lažje omehčala srce. Samo v Mariboru je opeharila 27 gospodinj za okroglo vsoto 14.000 Din. Antonija Van je bila obsojena na 2 , leti robije in pridržek po prestani kazni. Njen mož Andrej pa jc dobil 8 mesecev strogega zapora. □ Usmiljenim srcem. 80 letna starka, revna ia siromašna, se priporoča usmiljenim srcem za blagohotno podporo v blagu ali denarju. Darila sprejema uprava našega lista na Koroški cesti 1, kjer je na razpolago tudi naslov revice. □ Prekmursko petje v frančiškanski cerkvi. Danes ob pol 12 bo v baziliki Matere Milosti pri oo. frančiškanih pridiga v prekmurščini, pri sveti maši pa poje zbor Prekmurcev iz Bogojine narodne cerkvene pesmi iz Slovenske krajine. Kateri je bil moi na'večji pogrešek v mojem življenju Ostani zvest tovarišu ! Dolgo časa sva s tovarišem iskala petro-lejske vrelce v ameriški državi Texas. Sklenila sva, da se vrneva v Evro|>o in šel sem na oddaljeno postajo, da bi kupil dve vozovnici za naslednji dan. Prav ko sem prišel do železniške postaje, je pr.igrmel transkontinen-talni ekspres. Skušnjava je bila presilna, zdelo se mi je da ne bi mogel videti odhajati vlaka brez mene. Ne, niti en sam dan ne ostanem več tu v tem kraju, kjer eem doživel samo neuspeh. Pozabil sem na tovariša, kupil vozni listek in se odpeljal. Ko sem dospel v Evropo je bilo prvo kar sem čital v časopisu: »Senzacijonalna najdba petrolejskih vrelcev v Texasu« — je bil debelo tiskan naslov in erečen najditelj je bil moj tovariš. Ko bi ga ne bil zapustil, bi bil danes lahko prav tak bogataš kot je on. Tako pa dneve in dneve Iščem posla in zaslužka ter obžalujem mojo največjo napako, ki sem jo napravil. Končalo se ie s poroko Pred leti sem bil lekarniški asistent v nekem mestu. Pozno zvečer nekega dne sem ugotovil, da sem neki mladi dami dal napačno zdravilo. Ali ga je že vzela? Ako ga je, kaj bo z menoj. Takšne misli so se mi podile po Ne pozabi na binkoštni izlet Jadranske Straže — iz Ljubljane nn Jadran. Dopisnica je romala 17 let iz Frartciie v Italijo Ga. Karolina Piana iz mesteca Oincgna prt Intri v Italiji je te dni prejela dopisnico, ki je bila odposlana 16. aprila 1916 iz Pariza in ki je torej rabila 17 let za pot iz Pariza. Duhovne vaje za umetnike Neki angleški list je stavil svojim čita-teljeni vprašanje, kdaj so napravili največjo napako v življenju. Prejel je silno mnogo odgovorov. Nekaj teh naj sledi tu: Kar more, lo mož ie storiti dolžan Bil sem zaposlen v premogovniku in ne-kegu dne sem opazil, du eden izmed neštetih podbojev ni bil pravilno postavljen. Ali naj prijavim, ali molčim? Vedel sem, ako javim bo oni, ki je podboje postavljal, ali ob službo, gotovo pa strogo kaznovan, zato sem raje molčal. Uro pozneje je zagrmelo v rovu, podboj je padel in zemlja ee je udrla. Skočil sem da bi se rešil, a bilo je prepozno. Do pasu me je zasulo in šest mesecev sem bil nezmožen za vsako delo. Moja napaka? Ne morda zato ker nisem napake prijavil, pač pa ker nisem steber sam naravnal, češ, da to ni moj posel. Izogiba/ se mazačevl Pred leti sem bila učiteljica, mlada in ve-eela življenja. Naenkrat pa sem opazila, da mi peša sluh. Operacija se ni posrečila in ker nisem več zaupala zdravnikom, sem šla po Odkar so hitlerci pričeli razgrajati tudi v Gdan-бки, Poljaki š bolj nadzirajo uvoz skozi to pristanišče. nasvete k mazačem. Izdala sem zelo mnogo denarja, a vse zaman, čedalje manj sem slišala. Končno sem se odločila in šla k sloveče-niu specialistu. »Ako bi bili takoj prišli k meni, bi vas bil ozdravil, tako pa so vam neizkušeni ljudje po|xilnoinn uničili ušesne organe«. tukšna je bila obsodba zdravnikova. Spošfuj očeta in mater! Dane* sem solastnik velike tvrdke, k čemur mi je pripomogla samo neumorna marljiv ost mojih staršev. Oba, oče in mati eta delala od zore do mraka — zame. Ko sem stopil v podjetje kot solastnik, je bil prirejen velik banket, na kateregu sta bila vabljena tudi moja roditelja. Sponi »I sem se očetovih pri-prostih inanir in materinih zarudelih in žu-1 ja vili rok, neugla jenosti v družabnih krogih — jn — sramoval sem sc svojih lastnih, dobrih staršev. Vabila jim nisem izročil. Danes, da danes bi dal zadnji peni. ako bi mogel izbrisati ta madež in [»opraviti to шојо največjo napako v življenju. Na Jadran! »Pomlad je zunaj tvojih vrat.« Lasfe sprožijo top Pred leti so Francozi ob Rokavskem zalivu na mestu, ki je radi morskih skal silno nevarno ladjam, postavili zanimivo pripravo, ki opozarja mornarje na nevarnost. Nevarnost je še posebno velika, kadar leže megla nad pokrajino. Tedaj zaslišijo mornarji streljanje topa v določenih presledkih. Kar je najbolj zanimivega na tem, je to, da se top avtomatično sproži in sicer s pomočjo silno prip ros te priprave. V šopku je povezanih več sto las, ki se v času. ko prične padati megla radi vlage nekoliko raztegnejo in s tem sprožijo električno napravo; ta na drugi strani zopet sproži top. Top ustreli dvakrat na minuto, in sicer strelja toliko časa. kolikor traja električen spoj. Ta se prekine, ko se la.sje zopet skrčijo, to je ko se megla dvigne in preneha vlaga. Doslej se je nenavadna signalizacija prav izvrstno obnesla. Služkinja: »Zunaj je neki gospod, ki želi z vami govoriti, gospod profesor.« Profesor: »Recite mu, da me ni doma.« Služkinja: »Sem mu že rekla, pa ne verjame in ne gre.« Profesor: »Kaj, ne verjame? Pošljite ga sem notri, da mu sam povem.« ncerka je zbežala od doma, ker ni hotela pomagati materi pomivali Dosod* Od 16. do 20. maja trajajo v Berlinu duhovne vaje za umetnike! Že več let se te vaje, ki jih je organiziral župnik Melhior Grossek, ki je sam umetnik, ponavljajo od leta do leta. Udeležujejo se jih slikarji in kiparji, lepo-slovei in igralci, ki so organizirani v »Katoliški pomoči za umetnike v Berlinu«. Ta organizacija pomaga umetnikom v bedi. Društvo jc v zvezi s skupno organizacijo vseli katoliških umetnikov v Freiburgu. ki si je tudi nadela nalogo, da [lodpira ulioge umetnike. Obe organizaciji sta zdaj pozvali umetnike na duhovne vaje, ki jih vodi p. Friedriech Mucker-mann. Kdor ne more plačati tO nemških mark. ki so potrebne za prehrano za čuea duhovnih vnj, temu pomagajo organizacija. lina najhitrejših lokomotiv na svetovni razstavi v Chicagu. To je (spredaj) »Leteči Škot« od angle škili železnic, ki čaka v Montrealu. Stroj so pripeljali iz Anglije v kosih in ga tam zopet sestavili. Iz Montreaia чa bodo po zeieznici pripeljali v Chicanc glavi, ko sem dirjal s kolesom v 12 kilometrov oddaljeno vae. Niti za trenutek nieem spustil pedalov in še nikdar nisem vozil s tako silo in to v temni noči. Ko sem ves za-sopljen dospel na cilj, sem jel razbijati po vratih tako, da sem kmalu spravil pokonci vse stanovalce v hiši. Ne tnorem povedati, kako globoko sem se oddahnil,ko so mi zagotovili, da steklenica, ki je vsebovala strup, še ni bila načeta. Vsa stvar pa je imela nenavadno vesel konec; kajti — z — ono damo, ki bi jo bil skoro zastrupil — sem se poročil. Zamenjal pisemski zavitek Bilo je med svetovno vojno. Zavoju cigaret, ki eem jih prejel v dar, je bil priložen listek z naslovom neke mladenke s podpisom »Mimi«. Ta je prosila, naj se vojak, ki bo prejel ta zavoj, pismeno oglasi. Res sem tako storil in kmalu se je razvila med nama živahna korespondenca, dasi se nisva nikdar videla. — Dali so mi tritedenski dopust in v tem času sem se doma c svojo zaročenko poročil, Ko sem se vrnil na fronto, so me tam čakala kar tri pisni« neznane »Mimi«. IXasi ni bilo v teh pismih ničesar, kar bi merilo na kako ljubezensko razmerje, sem vendar sklenil, da preneham s to vrsto dopisovanja, ker bi si sicer dekle lahko kaj domišljevalo. Pisal sem ji. da sem oženjen in da se ne spodobi, da bi dopisoval z drugimi ženskami, torej mora biti vsemu konec Z isto [Kišto pa sem poslal pismo seveda tudi svoji ženi, saj na fronti ni bila vedno prilika odpošiljati pismi. Napravil pa sem največjo napako, namreč, da sem zavitka zamenjal in je moja žena tako prejela hladno pismo, s katerim ji naznanjam, da sem že poročen in da bo najbolje, ako greva vsak svojo pot. Lahko si mislite. kakšen »udarec« je bil to za mojo mlado ženko. O »Mimi« uiseni nikdar več slišal, pač pa o moji ženi. Deset drobno pisanih strani je bilo treba, preden sem jo prepričal o moji največji napaki v življenju. V Altamiri pri Santurdenii na Španskem je globoka jama, ki je okrašena s starinskimi slikami. Eno izmed teh risb, ki predstavlja prazgodovinsko žival, vidimo na naši sliki. Zdaj obstoji nevarnost, da se ta jama vsuje. Ognjenih na prodaj Iz države Honduras poročajo, da je trgovinsko ministrstvo |>ostuvilo naprodaj ognjenik, ki je ugasnil 1. 1866 Ognjenik in gora sama vsebujeta baje mnogo porubnega materiala. Takoj se je sestavila trgovska družba z glavnico 500.000 Din, ki se pogaja z družbo za nakup ognjenika, l'a se dviga 2250 metrov nad morsko gladino. Nenavadna ponudba trgovinskega ministra je seveda zbudila veliko pozornost. Kako odaroviš bradavico G. urednik! Po listih sem bral že več receptov za ozdravljanje bradavic. Sam pa sem na sebi preizkusil najpriprostejšega, ki ga poznajo menila samo kmetje. Imel eeiu dve bradavici na sredincu desne roke, ki sta bili stari že nad dve leti. Poskusil sem vse lekarniške maže, a nobena mi ni pomagala. Končno sem po nasvetu priproste ženice okoli dva meseca potrpežljivo močil prst v mlačni bršljanovi vodi in bradavice so zginile. Zadostuje, da vsak dan držiš bradavico četrt ure v tej vodi. Greh proti IV. božji zapovedi Ko sem bila stara malo nad štirinajst let, sem zakrivila nekaj, kar si bom očitala vse svoje življenje. Moja mati je bila namreč nagnjena omedle-vici in za lake napade smo imeli pripravljeno žganje, s katerim smo ji odrgnili senci, nakar se je navadno kmalu zopet zavedla. Nekega večera očeta ni bilo doma, v omari pa ne žganja Mali me je poslala v bližnjo gostilno po merico žganja. Godrnjaje sein odšla na cesto, a ker sem ob neki priliki zatrdila, da nikdar ne bom prestopila praga kake gostilne, sem takoj sklenila, da tudi zdaj ne greni po žganje. Mislila sem, j bom pač koga dobila na cesti, ki mi bo zahtevano prinesel iz gostilne, a kol nalašč, nikjer ni bilo nobenega človeka. Čakala sem in se sprehajala pred onim lokalom tako dolgo, da so gostilno za-; prli. Odšla sem domov s praznimi rokami, vendar pa prepričana, da sem čisto pravilno ravnala. Stara bolezen je ono noč mater zopet napadla i in — umrla je. Od tedaj me neprestano preganja misel, da hi bila mater lahko rešila, ako bi bila ravnala po njenem naročilu. Kolikokrat sem se že kesala svoje neubogljivosti. Ako bi bilo mogoče, da bi še enkrat mogla izvršiti po materini želji, gotovo bi se niti trenutek ne pomišljala in šla, kamor bi mi velela, dasi morda to mater tudi ne bi bilo rešilo. Ti ne veš, da so ameriški avtobusi preskrbljeni z zvočniki, skozi katere voznik zakliče iine vsakokratne postaje; da nekateri sloviti slikarji slikajo tudi s prsti, torej ne saino s čopičem in da se slike dajo identificirati po prstnih odtisih; da je po mnenju ameriških arhitektov odklen-kalo nebotičnikom. MLADI SLOVENEC Slavo štine: Kozel — čuvaj Hopa — hop — solatica! »2daj nikogar ni doma — ïukaj, v tej samotni hiši niti mačke ni, ne miši, tu solato bomo krali!«, rekli so potepi mali, ko na vrt so priskakljali. Hopa — hop — solatica! Hopsa — hopsa — hopsasa — že solato vsak lasa, hitro, urno, brez strahu, da ponese jo domov. Pa je kozel priskakljal, srake z vrta jc pregnal in solato — sam lasal! Hopsa — hopsa — hopsasa! Čudodelno ogledalce, zdravilo in velblod Nekoč jc živci bogat Kirgiz. ki jc imel tri sinove. Ko sc je postaral in jc prišla ura njegove smrti, jc poklical sinove k postelji in jim rekel: »Dragi otroci! Glejte, jaz umiram in vse svoje bogastvo zapuščan vam trem v enaki!! deležih. Vsak izmed vas more za svoj pripadajoči mu delež kupiti, kar sc mu zdi najboljše.« Starec jc umrl. Njegovi sinovi so «i razdelili med seboj dediščino na enake deleže, se razšli na razne strani, da bi vsak od njih kupil, kar je smatral za najboljše. Najstarejši sin je kupil sebi čarodejno zr-calcc -- tako čudežno, da «c je v njem lahko videlo vse, kar se godi po širnem svetu. Srednji brat je dobi! pri nekem čarodeju posodico z vodo, ki jc ozdravila vsako bolezen in oživela tudi mrtve. Najmlajši pa — bil jc dober jezdec — si jc kupil velbloda, ki jc bil hiter kakor strela. Potem so se bratje f-pet sestali na kraju, kakor so ee bili dogovorili in «i pripovedovali, kaj so kupili. Ko so vsi trije pogledali v čarodejno ogledalce, mi videli v njem. da umira na dvoru kana, ki živi daleč za tremi deželami, njegova hčerka-krasotica. Vsi trije so zasedli velbloda in kakor misel hitro pridrveli na dvor. kjer je živci kan. Prišli so v palačo, kjer jc ležala na smrtni postelji kanova hčerka in ji dali čudodelno zdravilo. Kraeotica jc pri tej priči ozdravela iu pohitela k svojemu očetu. Oče se je razveselil in rekel bratom; »Kdor od vas jc ozdravil mojo hčerko, tistemu jo dam za ženo.« In so se začeli bratje med seboj prepirati, j icateremu od njih pripada kanova hčer. Prvi brat je rekel: Če ne hi bilo mojega ogledalca, nc bi vedeli. da je krasotica bolna. Pa jc nc bi mogli ozdraviti. Zato mora biti krasotica moja žena.« Drugi brat je dejal: »Res, ogledalce nam je pokazalo, da jc krasotica bolna. Ampak oglcdalec jc ni ozdravilo, marveč moja čudodelna pijača. Zato mora hiti krasotica moja.« Tretji brat pa je dejal: »Ne, kraeotica mora biti moja! Čc nc hi bilo mojega velbloda, ne bi prišli ecinkaj v pravem času!« Kan je slišal njihov spor in dejal: »Naj razsodi modri starec šajuša, ki živi v tem mestu, čigava je pravica.« In je pozval na dvor modrega starca. Modrijan je prišel in ko je slišal spor, ki je nastal med brati, je svečano izpregovoril: »Najstarejši od vas — nima pravice do kanove hčerke! Res, ogledalce je pokazalo, da krasotica umira, ali v njem ni moči. Solncc in mesec tudi vidimo vsi na zemlji, pa ju nc more nihče doseči z rokami.« »In prav tako nimaš pravice do nje ti,« je rekel modrijan srednjemu bratu. »Čeprav tvoje zdravilo ozdravlja bolnike in oživlja mrtve, ne učinkuje na daljavo in čc bi bil v drugem kraju, pač ne bi mogel ozdraviti kanove hčerke. Ali ni tako?« »Vsa sila jc v vclblodu!« je zaključil in razsodi! modrijan. »Če velbloda ne bi bilo. ne bi prišli tako hitro v mesto. Zato ima samo gospodar velbloda pravico postati mož kanove hčerke.« Tako jc najmlajši brat postal kanov zet. Starejša brata eta ostala pri njem in so vsi trije živeli v prijateljstvu in slogi. Velbloda, ki ga jc osrečil, pa je mlajši brat skrbno varoval in negoval do konca dni. Iznajdljiva kuharica Neki imenitnik, ki je bil navdušev lovcc in velik požeruh, je nekoč povabil svojega znanca na jerebicc. Ko so bile jerebice žc pečene, gospodarju in povabljenca pa šc ui bilo, sc jc kuharica lotila jerebic in jih polirustala sama. Kmalu ua (o sta prišla gospodar in povabljeni gost — in kuharico jc zaskrbelo, kaj bo zdaj. Toda bila je sila bistroumne in iznajdljive glave ter «i jc spretno pomagalu iz zadrege. Naskrivaj, tako, da povabljence ni slišal, jc prosila gospodarja, naj nahrusi nože. češ, da jih ona ni utegnila zaradi obilico drugih opravkov. Gospodar 6c jc radevolje lotil brušenja nožev. Meti brušenjem pa jc ves čas mislil na jerebice in poželjivo cmakai z jezikom. Kuharica se jo medtem sklonila k povabljencu in mu zašcpetnla na uho: »Pazite so! Gospod ima danes napad!« »Kakšen napad?« se je začudil gost. jI, kakšen! Napad blaznosti. Ali ne vidite, tlu brusi nože?« »Da brusi nože?« jc ponovil gost. »Pa zakaj?« »Boste žc videli. Ali nc veste, kaj počenja gospod, kadar dobi napad? Ušesa poreže vsakomur, ki pride prcdejij!« »Zu božjo voljo,« jc vzkliknil prestrašeni gost, planil pokoncu in jo ubral v divjem begu po stopnicah. Gospodar jc ves presenečen vprašal kuharico: sKaj sc jc zgodilo? Zakaj beži?« »Joj, kaj niste ničesar videli, gospod?« jc odgovorila zvita kuharica. -PograbiI je jerebicc in zbežal z njimi.« imenitnik je bil ves obupan. Skočil jc k oknu in zagledal znanca, ki je bežal čez trg, kolikor so ga nesle nogo. Niti ozreti se ui hotel. Imenitnik jc. mahajoč z nožem e-kozi okno, zaklical za njim: »Vsaj eno, vsaj eno!« (Mislil jc jerebico.) Gost pa jc bežal, s c <1 r ž a 1 za ušesa ter kričal: Nobenega, liobcnegu!« Čudne živali Prečudna preilpotopnu zver — lhneuiuoii. kakor si jo jc predstavljal slikar pred več sto leti. Ilineumon je 1 » i 1 silno krvoločna zver in ni hrustal samo živili mišk, kač in drugih živali, marveč cclo — strupene krokodili1, čc sinemo verjeti staremu opisu te zveri. Jc Ilinenoum baje krokodilu zlezel v žrelo, mu razgrizcl čeljusti. tako. da sc je krokodil zadušil, on sam pa jc spet živ prišel iz žrela ter nato krokodila požrl... Krasotica kamela, kakor so jo pred sto leti kazali v nekem jioUijočein cirkusu. Seveda so v cirkusu lahkovernim ljudem tvezili na uho, da je to čudna predpotopna žival, zadnja svojega rodu. Danes bi jiir tega seveda nihče več nc verjel! ZABJSTRE glave Rešitev zlogovnice 1. Mesto na Gorenjskem: Radovljica, 2. Mesto na štajerskem: Šoštanj. \ Mesto na Dolenjskem: Novo mesto. 4. Letovišče na Gorenjskem: Kranjska gora. 5. Zdravilišče nu štajerskem: Dobrna. 6. Izletniški hrib v bližini Ljubljane: šmarna gora. Pravilnih rešitev je bilo topot 98. Zu nagrado jc bila izžrebana Anka Koblar. učenka I. razr. pri uršulinkah v Ljubljani. Dobi knjigo: Grimm, Pravljice. Szpolnjevalha : Jutro Rožnati valovi zarje pljuskajo tiliotno izza srebrnih oblakovim ravan — — — Vsi šc spijo — le škrjanček brodi žc po morju bele, svilnate meglice daleč na--— Vsi šc spijo — le pastirček žc ua pašo žene ovce mehkorune, krotke pod gorč — — — /. zvončkom ni ti ovčicu bela radostno pozvanja, on pu spev o mladi sreči na piščalko-- Izpolnievalka : Kresnica Kresnica zlata, postoj, didl daj, povej, kje so vrata, ki vodijo v —? Brž z lučko prejasno » pokaži nam pot, b krilatccm nas božjim popelji — —!« Krcsnica jc modra, visoko zleti. «c deci strmeči poredno smeji: «Otroci, holaj, kdor misli na —, nuj Bogu. nc meni sc— — — —!< Nn mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. 1'ina od pravilnih rešitev bo izžrebana /;i nagradil. Rešitev pošljite najkasnej do četrtku, 23. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovencu« v Ljubljani. rmi •• M • v » Јгце tovariši Tam za goro, za skalnato goro so se srečali trijo tovariši. Prvi tovariš — jasno solnce, drugi tovariš — bledi mesec, tretji tovariš — drobni dež. In solnce reče: »Kadar jaz vstanem izza gore, se vse razveseli na svetu.<- In mesec reče: Kadar jaz zvečer zasvetim na nebu, se radujejo ribe v morju, ljudje na poti in živali na polju.« In dež reče: »Ko pričnem škropiti zemljo, se vzradosti rž in pšenica in gozd in livada,« Tam za goro, za skalnato goro so se srečali in vprašali: Kdo od nas treh je koristnejši?' Kdor to ve, naj jim pove! Mlada greda Tožb a. S hrepenenjem brezmejnim mi roma srce pred božji doni, kjer kliče in vabi veliki zvon svetega Jurija. Pokojno tam spi že osem let v grobu tihotnem, s prstjo odet, ves truden od dolgega dela, moj očka. Ko gledam njegovo gomilo ob svitu svečk in obdano od rož. se zdi mi, da bije njegovo premilo srce spet zamé... O očka. brez tebe po zemlji potujem, danes doma sem, jutri na tujem — vendar nikdar ne pozabim na té. Vedno po tebi hrepeni mi srce. Marica iti Verica Javornik. učenki 11. mešč. razr. v škofji Loki. Nagajivka. Kotičkov striček. didcldu. hej, mladi gotici so žc tu! Trohcntnjo in piskajo iu vmes veselo vriskajo. Kotičkov striček, tralala, zaplešivu zdaj šc midva! lako bova zarujula, tla zemlja sc bo majala... Kotičkov striček, hopsasa. ko bova utrujena oba, natočiva si sludkcga iu pristnega niulinovcu. Kotičkov striček, hopsasa. s kozarci potlej trčiva: .Bog živi Tc, Kotičkov striček iu ves zabavni Tvoj kotiček!« Sonja V a n il o t, učenka V. razr. na Mladiki v Ljubljani. ZA ZIDANO VOLJO Marica in muca. Mala Marica je zbolela. Ko je ležala v postelji in se nemirno obračala sem in tja, ji jc mama obljubovala vsakovrstne reči, če bo potrpežljiva. Marica si jc zaželela muco. Medtem je zdravnik materi dejal, da je potrebna majhna operacija, če hoče, da bo hčerka ozdra- | vela. Mama pove Marici, da mora iti v bolnišnico in j da ji bo potem kupila muco, če bo pridna. Marici so dali v bolnišnici omamna sredstva ! in zdravniki so jo operirali. Ko se je Marica zbudila iz omotice, je vzdih- j nila proli mami, ki jc sedela zraven postelje: »Oh, mama, koliko mora človek pretrpeti, da mu kupijo mačko!« Učitelj (ki jc razlagal pojiti o velikosti): Povej nam Matevžek, razliko med slonom in bolho.« Matevžek: Slon ima lahko bolho, bolha pa slona ne more imeti.« Učitelj je razlagal svojim mladini modri- ! janom, da priimek dostikrat pomeni, da so ! imeli predniki poklice, ki so se nanašali na ta imena. N. pr. recimo, da se eden od vas piše Mlinar, to bi pomenilo, da so bili morda pradedje mlinarji. Ali pa ime Kovač, gotovo so bili njegovi starši ali sorodniki kovači ild. itd. No, povej nam Mrežar, kaj so mogli biti tvoji pradedje? »Pajki, se je odrezal Mrežar. 496. Dragi striček! •— Prisrčna hvala za odgo-vorček v Slovencu.. Zelo sem ga bila vesela, prav tako tudi objavljene slike. Veš, čeprav mi nisi tako dolgo odgovoril, sem vedno upala, da sc me spomniš. In res, nisem se motila. Tvoj odgovor ni ugajal samo meni, marveč vsem, ki so ga čitali. 0 razmerah v Zagorju si dobro poučen. Z vesoljnim potopom pa lc počakaj še malo. Kadar pa bo, skoči hitro v Noctovo barko (čc bo katera). Vidiva sc vsaj tam, če nc drugje. V Zagorje Te najbrž nikoli nc bo. Kadar pridem v Ljubljano, Tc obiščcni. Kje pa stanuješ, striček? Prisrčno Tc pozdravlja Olgica Kure, učenka V. razr. v Zagorju ob Savi. Draga Olgica! — Potrpežljivost je božja mast, pravijo, in se meni kar močno zdi, da sc Ti s to mastjo pridno mažeš, ker si tako dolgo čakala in upala . . . Nekateri pa se mažejo z mastjo, ki ji jc nestrpnost ime in ki učinkuje sila neprijetno: dan za dnem nergajo in drezajo vame 1er mi celo grozijo z nezaslišanimi rečmi, čc jih pri priči v kotiček ne dam. Bog se usmili njih in mene, ki moram požirati grenke očitke žc na tešče in potem šc za kosilo in večerjo! Čc bo šlo tako dalje, bom hrano svoji gospodinji kar odpovedal, ker se žc teli očitkov lahko do sitega najem in me vrhu tega ne stanejo niti počenega groša, za hrano pa moram vsaK incscc s kislim obrazom odriniti lepe novcc ... Z vesoljnim potopom naj šc malo počakam, ! praviš. Hm! Ali me imaš za tako mogočnega, da I lahko napravim vesoljni potop, kadar se mi zljubi? Nc, tako mogočen pu spet nisem! In o Noetovi barki nekaj govoriš. Noetove barke brez Noeta si jaz kar ne morem predstavljati. Noe jc umrl žc pred več tisoč leti, s kakšno pravico naj sc torej imenuje barka, ki jo bom zgradil za nov vesoljni potop — Noetova barka? Je ta reč potrebna teme-Ijitejšc razlagcl Siccr pa, ker smo že ravno pri barkah, naj mimogrede omenim, da ob novem vesoljnem potopu ne bo nobenega pomanjkanja bark. Posebno pri nas Slovencih ne! Saj danes žc skorajda vsak izmed nas svojo barko »vozi« (zlasti ponoči!) in sc nam torej vesoljnega potopa nič bati ni... Kje stanujem? Se razume samo po sebi, da ne stanujem kje na gmajni ali na skednju, nego stanujem gosposko in imenitno, kakor se pač Kotičko-vemu stričku spodobi, visoko nekje pod streho stare mestne hiše... Le pridi me obiskat, le! Te lepo pozdravlja — Kotičkov striček, 497. Dragi Kotičkov striček! — Velikemu številu Tvojih kotičkarjev sc pridružim ludi jaz in Ti pišem, — odkod, iztuhtaj sam, ali pa reci Požgan-čevemu očetu na luni, naj pogledajo doli na zemljo in naj me poiščejo. In še to jim povej, naj me ne iščejo med Indijanci in Kitajci, ampak med veselimi šolarji na Kranjskem. Ko boš izvedel, kje sem, me pa le vlakni v kotiček — in jaz Ti bom hvalo pel Veš, peti znam jaz imenitno — posebno pavzc! Tc pozdravlja — Alojzij Zaje, dijak v Sloveniji. Dragi Alojz! — Si se najbrž zmotil v naslovu. Ugank ne prinašam v kotičku, nego jih prinašam na drugem mestu pod naslovom »Za bistre glave«. Tja bi se moral s svojo uganko zateči in nasloviti na brihtne glavice milo prošnjo, naj Te poiščejo. Jc r*s hudo, če človek nc ve, kje jc! Toliko veš, da nisi med Indijanci in Kitajci, ampak nekje na Slovenskem. No, to bo žc malo olajšalo naše iskanje, kajti slovenska dežela res ni tolikšna, da bi se mogel človek v njej za vedno izgubiti, Če prej ne — vsaj takrat Tc bomo gotovo našli, ko bodo meje naše preljube žemljice še bolj skrčili, tako skrčili, da jc nazadnje ne bo ostalo niti za pet pedi... Dosti več je že zdaj cii! Torej potrpi do onega dne in nikar nc obupaj, izgubljenčck moj! Na Požganče-vega očeta se pa kar nič ne zanašaj! Oni Tc že ne bodo našli, oni. So tako kratkovidni, da niti lastnega nosu pred seboj nc vidijo, kako naj potici vidijo Tebe tako daleč in globoko na zemlji!? Za petje se Ti pa kar lepo priporočam! Petje jaz silno obrajtam in ljubim. Zlasti rad poslušam pavze, ki jih Ti, kakor praviš, imenitno peti znaš. Ali jih poješ iz not? Ja? Vidiš, to je pa kakor nalašč! Imam doma praznega notnega papirja na kupe! Najlepše in najginljivcjše pavzc si boš lahko i- tega kupa izbral in mi milo prepeval do belega dne. Sicer zbudi v meni takšne sorte petje zmerom grenak spomin. Sem jo namreč baš zaradi tc svoje ljubezni do petja kruto izkupil! — V gostilni sem sedel ves tih in sam in sem žalostno srkal sladko mlekcc iz kozarca. V nasprotnem kolu gostilne pa so trije fantje sedeli in peli, s hripavimi grli peli ono premilo »Kam si šla, mladost li moja?« tako lepo, tako sladko, oj, da so mi privabili solze v oči. Ves ganjen sem si zakril ušesa z dlanmi in se zamislil v davno minule srečne mlade čase ... Potem pa sem vrlim pevcem hvaležno in navdušeno zaploskal: »Bravo, fantje, bravo! Dajte no, zdaj pa še tisto zapojte, ki sc začne in neha z dolgimi p a v z a m i I« Ali misliš, da so mi jo zapeli? Kaj še! S pestmi so navalili name, kajoni grdi, s pestmi, '■— čof! resk! bums! je reklo in bil sem zunaj na cesti... Vidiš, takclc reči mora človek pretrpeti zaradi svoje velike ljubezni! Ljudje so res čudni in kruli in brez srca. .. Bog Tc živi! — Kotičkov striček. 498. Dragi Kotičkov striček! _ Kadar čitam Tvoj kotiček, zapazim nove kotičkarje v njem. Sklenila sem, da tudi jaz stopim v to veselo druž-bico. Mislim, da s Fale nisi šc nobenega glasu prejel. O elektrarni na Fali si pa gotovo že kaj slišal. Tam sem jaz doma. Pridi na majniški izlet! Vem, da si na vse kraje povabljen, ampak moje prošnje nikar ne odbij. Prisrčno Te pozdravlja moj striček, moja mama, posebno pa jaz, Tvoja nova kotičkarica — Frida Trojak, učenka III. razr. v Mariboru. Draga Frida! — Glasu s Fale res še nisem nobenega prejel, glasu, kajti se mi zdi, da glasu sploh ne moremo prejeti. Dva ali tri pisemca sem pa že prejel, če se ne motim. Nikakor torej nisi Ti prva, ki mi s Fale piše, nego si četrta — pa kljub temu prideš prva v kočitek! Ona tri pisemca so, kolikor se spominjam, nekam tako klavrna in krmcžljava, da bi vse kotičkarje v slabo voljo spravila, čc bi jih objavil — zato naj le še kar malo počakajo na dnu moje torbe, da se jim čemerno lice zjasni! Je sicer malo verjetno, da sc to zgodi, ampak saj ni izključeno, da se zgodi čudež . Na majniški izlet pa ne morem priti. Sem zadnje čase prečudno potrt in otožen. Veš, zakaj? Sem poznal punčko, drobno in kakor igračka srčka-no punčko. Anica ji ic bilo ime in imel sem jo rad, tako rad, kakor ne more imeti očka svoje hčerke rad. In tudi ona je mene rada imela. Pripovedoval sem ji pravljice, vesele in žalostne pravljice iz davnih dni in igrala sva se »slepe miši« in druge takšne zabavne igrice. Ves sem se pomladil ob tej drobni, kakor igračka srčkani punčki in dnevi so mi tekli kakor v raju... Nedavno pa je ta moja mlada prijateljica spet prišla k meni — in jc bila čisto drugačna kakor prejšnje dni. Nič več se ni smehljal njen beli obrazek, nič več se me ni oklenila okoli vratu in me zaprosila: »Striček, povej mi pravljico!« Postavila si jc pred mene vsa tuja in zamišljena ter mi zabrusila v obraz: »Striček, tvojih pravljic sem sita! Nič več nc pridem k tebi... Me je sosedova Angelca predstavila drugemu stričku — on ti zna pravljicc pripovedovati, on! In zmerom ima polne žepe sladkorčkov in fig in tako dober in radodaren j Veš, mi jc takoj prvi dan kupil lepega pajaca v trgovini in še voziček zraven .. . Takega strička imam jaz rada, takega!« In je šla. Niti roke mi ni stisnila v slovo, niti zbogom mi ni rekla. Šla je in sc ne vrne nikdar v tč. Kakor da mi jc umrla, kakor da so jo pokopali v globok, globok grob, mi je pri srcu. Bog z njo! Zdaj sem spet čisto sam. Nikogar nimam več, ki bi vsaj košček solnca prinesel v mojo tiho, puščobno izbo, nikogar nimam, ki bi iskreno in prisrčno kramljal z menoj ter mi bil v veselje in T tolažbo na stare dni... lako zdaj odklanjani vsa povabila in nc grem nikamor. Tudi na majniški izlet ne. Kaj bi tudi hodil s svojo cmergavostjo — še drugim veselje grenit!? Se bomo pa morda drugo leto zmenili za kakšen izlet, čc bo ta moja črna žalost do takrat šla mimo ... Te prav lepo pozdravlja — Kotičkov striček. VESTNIK Delavska mladina in spolnost Poleg gospodarske krize nas danes tlači tudi težka duhovna kriza. Iz ene in druge iščemo izhoda in rešitve. Tudi sodobna mladina hoče vreči raz sebe tako materielno, kakor duhovno stisko. Tako tudi mladina okrog »Mladega plamena«. V pravkar izišli 8. številki so sc vrgli na spolno krizo, ki jo preživlja danes proletarska mladina. Kakor vzradoščeni pozdravljamo vsak zdrav pokret in delo, ki naj prepreči in omeji spolne zablode, prav tako pa moramo ogorčeno in odločno zavreči grobi in surovi materializem, ki diha iz člankov v omenjeni številki. Prinašamo samo nekaj odstavkov iz članka »Spolno vprašanje«. »Mi ne bomo postavili vprašanja: spolno vzdržnost in moralnost ali pa spolna umazanija, ampak bomo rekli: zdravo ali bolno spolno življenje. Spolno se izživlja vsa mladina brez izjeme: prav tako nevzgojeni »materialisti', kakor tudi tisti, ki nosijo zapoved čistosti na svojem praporu. Moramo končno biti na jasnem, da ima moralno strahovanje v končnih posledicah isti učinek kakor prava umazana literatura in vse bedne materialne razmere, v katerih raste sodobna mladina.« ...»Kapitalizem zagovarja »čistost« izvenzakonskega življenja, mnogoštevilnost otrok v zakonu, zabranjuje prodajo preventivnih sredstev in kaznuje splavljenjc. Po drugi strani pa uc daje možnosti, da bi delavcc dostojno vzdrževal družino ...« Ne spuščamo sc v podrobnosti, pač pa poudarimo tole: Katoliška delavska mladina /. vso ostalo krščansko mladino nosi in bo nosila ne samo na praporu, temveč tudi v svojem srcu zapoved čistosti. Zato smatra tako pisanje za ostudno kleveto. Mi tudi ločimo poiav kapitalizma in krščanske morale. Nam ne narekuje izvenzakonske čistosti in spolne vzdržnosti kapitalizem, temveč Bog v svoji zapovedi: Ne nečistuj! Današnji čas zahteva močnih ljudi, odločnih fantov in mož. Velikih dejanj spolni razbrzdanci niso in nikdar napravili ne bodo. Velikih dejanj, ki naj imajo trajen uspeh, je zmožna le ona mladina, ki zna brzdati svojo telesno poželjivost, ki zna svoje telo podrediti svoji duši in svojo dušo Bogu. Ni čudno če .Mladi plamen« niti z eno besedo ne omenja Boga in vrednega prejemanja sv. zakramentov. Saj razbrzdanost sam zagovarja in opravičuje »moralno šlevo«. (Pavleta v članku Spoved.) Ali mar misli »Mladi plamen., da bo z zgodnjim zakonom preprečil spolne zablode in zmanjšal zlo in stisko? Nima samo družba dolžnosti do posameznika, temveč je tudi narobe. Ko si storil svojo dolžnost, potem šele smeš družbo dolžiti in klicati na odgovor. Poleg duševnih lastnosti za srečen in dostojen zakon so potrebni tudi telesni in gospodarski pogoji. Res ima vsakdo naravno pravico stopiti v zakon in človeška postava mu te pravice vzeti nc more. Res pa je tudi, da je brezvestno, če se kdo te naravne pravice posluži, pa nima zato potrebnih pogojev, ki so po človeški pameti potrebni za srečen in dostojen zakon. Brezvestno je iti v zakon duhovno nepripravljen, bolan in v popolnem pomanjkanju dela in jela. Katoliška delavska mladina smatra spolno čistost za sestavni del svojega programa in zato sledi svoji cerkvi, ki ji nudi za zatiranje in brzdanje poželjivosti edino uspešno sredstvo, sv. zakramente, sv. mašo in ^plitev. List, ki ga je delavski mladinski tabor sam vrgel iz svoje srede, nas ne bo istovetil z moralnimi šlevami. Poudarimo, da je pisanje -.Mladega plamena« nedostojno in lahkomiselno, če tudi se za njegovi članki skriva dr. V. R. Še celo komunistična etika pozna in propagira spolno vzdržnost. Ali hoče biti *Mladi plamen« radikalnejši od njih? Upravičeno sklepamo, da so »tovariši« okrog »Mladega plamena« istih misli kakor njih »tovarišice«, ki so v nedeljo popoldne zborovale v Delavski zbornici v Ljubljani. ZENA IN DOM Strah in ljubezen v družini Služkinjam pravico in časi Ni še dolgo, ko je bila v Belgradu obsojena na 3 mesece zapora neka gospodinja, ki je do smrti pretepla svojo služkinjo. Dogodek je z, žarko lučjo posvetil v življenjo in trpljenje služkinj. Vendar nam ni treba iskati primerov brezvestnih gospodinj drugod, ker jih imamo tudi doma dovelj. Mnoge gospodinje se danes ne zavedajo več, da je tudi služkinja človek, ustvarjen po božji podobi, ki ima tudi pravico do človeka vrednega življenja. Prava gospodinja, kateri krščanske resnice niso samo »tolažba za stare dekle«, temveč so ji življenjsko resnice, smatra služkinjo za del družine in pri njej ne dela razlike. Toda teh gospodinj je danes zelo malo. Marsikateri kužek, ki ga »milo-stliva« vodi in pestuje, je deležen večje pozornosti, kot služkinja. Za kužka mora biti dobro kosilce, dočim služkinja lahko strga lonce, ali pa za večerjo požira sline, če niso še kje kake jedi po dva ali tri dni stare. Za muciko imajo gospa mehko roko in kopo ljubeznivosti, za služkinjo pa la psovko in mnogokrat tudi — batine. Da tudi to! S solzami v očeh tožijo reve, da so morale zapustiti službo, ker so prejele več batin kot jedi. Pravo pogansko ravnanje! V primeri s tovarniško delavko je služkinja po večini na slabšem. Delavka dela v tovarni 8 ur in je potem prosta, so odpočije. Prosto ima vsako nedeljo in praznik. Ne tako služkinja. Ona gara od 5 zjutraj do polnoči. Ali moremo govoriti o nedeljskem oddihu, čc mora popoldne z razposajenimi otroki doma sedeti in so pokoravati njih trmi in šikanam? Po poselskeni redu bi morala imeti služkinja dnevno nerazdeljen počitek, redoma v času med 21. in C. uro. Vsako drugo nedeljo in vsak drugi praznik mora dobiti za oddih in razvedrilo prost popoldan najmanj 5 ur. Po 2-letncm službovanju brez presledka pa ima pravico do enotedenskega dopusta. Zc čas dopusta mora dobiti poleg cele plače tudi še doklado za hrano v višini poimesečne plače v gotovini, katero ii mora gospodinja odšteti ob nastopu dopusta. Te pravice daje služkinjam posebna naredba, ki jo je izdala deželna vlada za Slovenijo že 1021. leta in velja ta naredba so danes za ozemlje cele Dravske banovine. Kot kristjani in katoličani pa moramo poudariti, da se mora brezpogojno vsem služkinjam ob nedeljah in zapovedanih praznikih dati priložnost, da izpolnijo svojo versko dolžnost. Prekletstvo božje kliče na se ona gospodinja, ki svojim poslom ne dovoli, da bi vestno vršili to svojo dolžnost. Važna naloga naše socmlne politike Pod socialno politiko razumemo javno, družabno skrb za socialno slabejše ljudske skupine, stanove in sloje. K tem ljudskim skupinam prištevamo delavca, kmeta, obrtnika in uradnika t. j. vse one, ki danes v družbi nimajo onega položaja, ki jim gre po božjih in človeških postavah, in ki so — z eno besedo povedano — izkoriščani. Ker spadamo k tem ljudskim skupinam tudi mi, slovenski delavci in nameščenci, moramo vprašanjem »ocialne politike posvečati prav posebno pažnja. To so namreč tista vprašanja, od katerih pravilne ali nepravilne rešitve zavisi, ali bodo delovoi pogoji, zaščita dela, delavsko zavarovanje itd. tako, da bomo imeli živeli življenje človeka ali pa tako, da bo naše življenje podobno življenju sužnja. Socialno naprednejše države nam morajo dati mnogo pobud, ne smemo jih pa seveda kar enostavno posnemati. Vsak kraj, vsaka dežela in država ima svoje posebno socialno politične naloge ia potrebe. Tako tudi naša Slovenija in Jugoslavija. Zato mora biti smer naše socialnc politike uravnana na naše razmere in naše potrebe. O lein ei mora biti delavstvo, posebno pa še delavski vo- Si. zakon-vrelec livlfenia Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-—. ditelji na jasnem. Ne dajmo se vplivali od kapitalistično usmerjenih gospodarstvenikov, ki z vso silo nastopajo zoper vsak socialno političen ukrep, ravr.otako pa ne smemo slediti demagogom. Mnogo vprašanj eocialne politike smo si na tem mestu že ogledali. Danes ei oglejmo eno izmed najvažnejših. Preprečiti moramo, da bi se množice delovnega ljudstva kar na veliko pretvarjale v delavski proletarijat, kakoršnega imajo vse gospodarsko razvitejše države več kot preveč. To seveda ne znači, da ovirajmo industrijalizacijo naše države. Pač pa ne smemo dopustiti, da bi se industrializacija pri nas vršila neurejeno, kakor bo ravno slučaj nanceel oziroma kakor bodo narekovali zgolj zasebni interesi. Nasprotno s smotrnimi ( ukrepi jo moramo takoj od začetka uravnavati, da bo hkrati ustrezala našemu socialnemu programu ter tako služila ludi občemu blagostanju. Ne smemo namreč dopustiti, da bi se naša industrija zbirala le v mestih in drugih večjih industrijskih krajih. Naravnajmo jo ua deželo, Samo tu ima lahko večina delavskih družin svoj lasten dom. Še tako skromea dom s primernim zemljiščem krog njega pa je v fizičnem in moraličnem pogledu stokrat boljši od najtidobnejšega stanovanja v tuji hiši sredi mesta ali večjega industrijskega kraja. S porazdelitvijo industrije po vsej deželi pa bi bil obenem tudi že v veliki meri rešea problem našega kmeta. Seveda ima z.a to -tudi svoje meje. Znaten del industrije je navezan na določen kraj, oziroma na posebno krajevne okolnosti (n. pr. rudniki). Vendar ni dvoma, da bi se s smotrnimi ukrepi dala velika večina industrije v državi iepo porazdeliti po najrazličnejših krajih države. Kako hitro in ( iahko bi bilo n. pr. na ta način reeuo stanovanj-I sko vprašanje, vprašanje trga za kmetske pridel-I ke itd. Danes, ko nastaja večina industrije šele nanovo, bi se dalo v tem pogledu še veliko storiti, čez cle>ïel ali dvajset let bo večina tega žc zamujenega. ÂH gre nameščencu za čezurno delo 50 % povišek? Okrajno sodišče v Prcvaljah je zavrnilo tožbo nekega nameščenca, ki je zahteval za čezurno delo 50'.' povišek, češ, da smejo zahtevati 50% povišek po zalconu o zaščiti delavcev le pomožni delavci, ne pa tudi nameščenci. Proti tej sodbi se je nameščenec — skladiščnik — pritožil in je okrožno sodišče v Mariboru njegovemu prizivu ugodilo ter ; sodbo okrajnega sodišča razveljavilo. Okrožno so-I dišče jc izreklo, da je od zaščite po zakonu o za-I ščiti delavcev, torej ludi od plačila 50% poviška za čezurno delo, izvzeto le ono osobje, ki ima v podjetju vodilno vlogo, kakor to pravi zakon (poslovodje, knjigovodje itd.). Ostali nameščenci torej morajo dobiti čezurno delo plačano s 50% povi-škom, ravno tako, kol pomožni delavci. (Po »Delavski politiki«.) Kaj hočemo? Veljavo in oblast načelom »Quadragïsimo aitno« od prve do zadnje črke. Proli nam je tisti, ki je ne prizna, proti nam pa je tudi tisti, ki jo prezira. Vedeti pa je tudi to, da ni okrožnica napisana «ato, da sc o njej le debatira in govori, nego .-•jena vsebina in ton pričata, da je dana katoličanom žeto, da vendar enkrat aktivno, v vsakdanjem življenju, v delavnicah in tovarnah, v socialni zakone daji, pri vodstvu gospodarskega življenja, v politiki in v strokovni orgenizaciji, v zadrugi in povsod f.astopoma realizira, obnovi in preporodi družebni red po evangeljskih načelih. Poleg veljave in oblasti papeževi okrožnici hočemo tudi dejavnosti. Nc bodimo večni nergači i»i r.ezadovoljneži, ampak preprosti, vztrajni in tcin^-j ljiti delavci na brezmejnem socialnem polju p" i intcncijah Cerkve. Slovenci poznamo za vse pojme strahu samo eno označbo: strah. Strah pred Večnim oprcdelujeuio pobližc z »božjim struhonu, spoštovanje do svetega, lepega in dobrega, ki sc razodeva v nas v bojazni, da tega ne bi kakorkoli oskrunili, se obenj nespodobno zadeli, imenujmo svet strah (Nemci imajo za to »Ehr-furehtf) a za spoštljivi strah pred neko veljavno oblastjo, pa naj bo ta oblast zgolj nrav-nega ali pa tudi pravnega izvora, kar imenuje Latinec >avtoriteto«, poznamo mi samo izraz, »strah«. Tako pravimo o družini, kjer ni staršev ali pa nimajo nobene veljave, du je »brez strahu«. Sploh izraža Slovcncc avtoriteto s strahom in pomankanjem avtoritete s jiomanjka-njeni strahu. Pri tem pa zna vendar tenkočutno ločiti mod živalskim, zgolj nagonskim strahom pred telesno bolečino in med višjim, nravnim strahom pred kršitvijo prostovoljno priznanih zakonov ali oblasti. V tem zmislu jc umeti besedo strah v naslovu tega članka in njeno na-daljno rabo. Nosilna stebra družine sta strah in ljubezen in ta dva sta se začela majati v svojih temeljili. Če hočemo obdržati družino na človeški višini — svoje naravne oblike: mož — ženn — dete sploh lic more izgubiti — moramo ta dva stebra znova utrditi, dasi seve strah in ljubezen v družini za nove rodove nc moreta pomeniti čisto vsega tistega, kar doslej. Mladina sc je obrnila proti napačno umevaneinu strahu in žensko gibanje je razkrilo omalovaževanje ženske osebnosti v družini. To jc v resnici pretreslo družinske temelje, a ta pretres je bil naraven in zdrav in mora služiti lo kot prehod k novemu razvoju navzgor. Mož in žena imata naravno nalogo, da sta oče in mati, in sta v ta namen tudi prejela potrebne duševne očetovske in materinske sposobnosti. Temeljna moževa krepost je, da jc očetovski, in temeljna ženina, da jc materinska. Nn tam dejstvu, da sta onadva oče in matd, izhodišče življenja, temelji spoštljivi strah otrok do staršev. Kajti na podlagi tega strahu so starši, ki so podarili otrokom telesno življenje, tudi izhodišče za duševno in nravno življenje svojih otrok. Očetovstvu pripisujemo predvsem strah, materinstvu pn ljubezen. To povdarek je dejansko pravilen, le da očetovski strah učinkuje prepričevalno le, če je združen / očetovsko ljubeznijo, in materinska ljubezen more oblikovati otrokovo osebnost le v zvezi z materinskim strahom. Strah more obujati duševno in nravno življenje le v svobodi. Čim večji je strah, tem manj je treba sile in moranjn, in — kar je za veliko staršev težko umljivn resnica — čim več je moranjn. groženj, zaušnic, čim več je kazni, tem manj je strahu. Večina težav med starši in doraščajočimi otroci nastaja iz dejstvu, d« starši ne nmejo tc temeljne resnice, da more strah učinkovati lc v svobodi. da izvira i/, vzgojiteljeve notranje moči in sc tudi obrača na notranje sile otroka. Strah nc obuja samo spečih gojeučevih sposobnosti, marveč vzgaja tudi vzgojitelju, ker zahteva od njega neomajno oblast nad samim seboj in neprestano premočrtno6t življenja. Jeza in popustljivost, v čemer vzgojitelji najčešče grešc. izpodkopljcta strah. Skoraj vsi spori med starši in otroci izvirajo iz pomanjkanja strahu ali pu iz napačno unit-vanega etrahu. Mlad človek hoče, da ga vodimo, toda nc na povodcih, ne s samovoljo močnejšega, marveč da ga vodimo po njegovih lastnih najboljših zmožnostih. Mladostnik je silno občutljiv za vsako nasilje nad njegovim bistvom, a hvaležen za vsako spoštovanje njegove volje. V naprej izdelane programe. stremljenje, dn ga oblikujemo po lastnem tipu, po pravici odklanja. Na predpise in opoininc, sploh nn besede se mlad človek ne odziva. Kakor izredno občutljiv instrument je pn sprejemljiv za vse. kar prihaja iz isti-nitosti in naravne gotovosti vzgojitelja. Ne z neprestanim »To morast in >Tcga ne smeš«, marveč s svojim zgledom navajamo mladostnika, da obvladuje in obrazuje nagonsko življenje in razvija vse svoje sile po svojem lastnem notranjem zakonu. Svetega strahu, ki je začetek vse izomikc in izobrazbe, se na-uče otroci od staršev, če kažejo ti reenično. dejansko, nehlinjeno spoštovanje do večnih vrednot in do preteklosti (lastni starši, navade in običaji, zgodovina, ne pa z opomini, /. besedami, pa naj so te še tako lepe in pogoste. Tak strah ne potrebuje nobenega nadzoroval-nega sistema in mu ni treba na vsako vprašanje odgovarjati s točnim >da« ali »ne«. Strah se ne konča s šolsko dobo ali z 21. letom. Na njem se užiga otroška ljubezen, ki se nikoli ne zmanjša, marveč vedno lepše zori. Strah ne stoji v brezzračnem prostoru. Korenini vedno v verskem ali etičnem idealu. Svetovni nazor staršev daje .strahu njegovo bitnost. Skupen, enoten svetovni nazor je en s najmočnejših sil, ki ohranjajo družino. Posebno danes, ko so otroci izpostavljeni toli-kerim nezanesljivim, problematičnim, nasprotujočim si vplivom, je strah, ki ne pozna omahovanja in nemirnega šviganja zdaj sem zda.i tja, nujno potreben. Strah v družini je tista sila. ki oblikuje značaj. Cilj vzgoje je. da vzgaja otroke v samostojne, notranje svobodne, prave, resnične ljudi. In najboljše sredevo v ta namen je pravilno umcvnni strah. Za ta cilj in za to sredstvo se poteguje tudi nova mladina, ki pobija le tisto vzgojo, tisti strah, ki hoče iz otroka napraviti sužnja, mu v vsem vsiliti svoje lastno mnenje in voljo in brezobzirno tepta otrokovo pravico do lastne biti. Roditelji, ki so notranje mladi in razumejo mladino, si zato prizadevajo, da utrdijo v svoji družini strah, ki deluje odznotraj in obrazuje osebnost, ne pn jo ubija. Praktična posteljica za dojenčka. Kjer i/, kakoršnega kol i razloga nc žele ali ne morejo imeti v sobi vozička za dojenca. bi utegnila prav priti taka-le posteljica, ki odgovarja vsem zdravstvenim predpisom, pa jo tudi za oko čisto čedna. Posteljica sc da zložiti in jo brez truda prenesemo kamorkoli. Čiščenje umetne svile Pri čiščenju umetne svile moramo zelo previdno ravnati, da kaj nc pokvarimo, šc posebno zato, ker njene barve marsikdaj niso pristne. Postopujmo tako-le: Pripravimo mlačno milnico iz mila. ki nc sme vsebovati prav nič sode in mora biti milo. V tej milnici naj se namaka svila četrt ure. Nnto tkanino le še / rokami previdno narahlo /mencajmo. Splakujmo najprej v mlačni in potem v mrzli vodi. Zadnji vodi prilijmo par žlic kisa. ki poživi barve in lesk. Ovijati svile nikakor ne smemo, marveč jo obesimo tako. da se more hitro in enakomerno odteči iti potem posušiti. Nc obešajme naravnost nn sonce in tudi nc v neposredno bližino zakurjene peči ali štedilnika. Z likanjem začnimo šele potem, ko je svila že popolnoma suha, drugače nastanejo znani Mnaetni« madeži, ki jih skoraj ni mogoče več odpraviti Liknjino narobe. Razne rane in kožne bolezni ! razpokano kožo, srbenje, otiske, izjede od vlage ali znoja, volka od hoje, osobito pri otrocih hraste, opekline in ozebline se zdravi in preprečuje z ; redno uporabo splošno znane LJEKOVITE BARTULIČEVE MASTI. Cena škatli 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna , sv. Marije v Zagrebu, Dolac, poleg tržnice, lekar-' nnr Vladko Bartulič. «m :: 'M 1 . v\ f' ff ipl i MOD N E «■■ИИИИИИШИ—W— NOVOSTI Pražnja obleka za mlada dekleta iz svetlo rožnatega ali kakor N11 zelenega crCpe georgette-a. Pražnja obleka za zrelo ženo f« črnega crčpe georgette-a, okrašena z rožnatim chiffonom. v w V V V V Samo ta sklep jc mogoč: 1'rcu-pognite stvari! Zidajte hiše! Sadile drevje! Obnovite gospodarstvo! Prc-osnujte življenje! Da bodo uiogl ljudje zopet živeti. Da bodo mogle družine zopet v sebi stati! Da 1к> naravni zmieel zakonskega občestvu zopet vzcvetel! Ur, C. bonncnscheln. ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik O. L. — B. Potenja ne poznate niti pri napornih gorskih pohodih in ob žgočem solncu? Vprašate me, če je takšno stanje pravšno, ko opazujete na drugih obilno potenje. Ako je vaše po-čutenje povoljno tudi brez potenja, i>otem si ne delajte praznih skrbi. Potenje je pripomaganje, da se teleena toplina zniža ali da se odvisne in škodljive snovi izločijo iz telesa. Ce vaše lelo tega pomagala ne rabi in brez njega neoporečno deluje, blagor vami Jaz bi že rad zamenjal z vami to uravnalno napravo, ko se tako močno potim že pri manjšem naporu in ob neprevisoki toplini! M. R. — R. Malenkostne so zadeve, ki vam povzročajo nepotrebne žali. Počasen razvoj je boljši od prenaglega, pozne hruške so slajše in trpež-nejše od zgodnjih. Ne delajte si skrbi radi oblik! Človek je že tak, da vedno želi tisto, kar še nima. a ko dobi. mu je pridobitek brezpomemben. Pride čas, ko bo pogrešanega dovolj, če ne preveč. Krvni obtok in kar je v zvezi z njim, se najbolje uredi, ako si napravite noge stalno tople. Kako to dosežete. je bilo že večkrat razloženo. Tudi pravilna prehrana in redno iztrebljanje je pomembno. Ce vam je rekel zdravnik, da ima za vaše stanje še krepkejša zdravila, če bi milejša ne zalegla, pa se zglasite pri njem. O vseh podrobnostih se ne da javno razpravljati. Vedete pa, da je vaše gledanje v svet krivo, ker je preveč črno in preveč — nestrpno. &e najmanj pet let naj se vam nikamor ne mudi! J. M. — D. Močno krvavenje se je med tem že ustavilo, če ni bilo posebnega vzroka zanje, če se pa še ni, ne opravite brez zdravniške pomoči doma ali v bolnišnici. In ne odlašajte več. zamude se ne dajo vselej popraviti! Z. I. — Z. Razvezanja popka (nenavaden izraz za čudno pojmovanje) se bojite in to zavoljo lo-jeve zabele, ki jo morate včasih vživati? Ni mi znano, če vpliva loj kvarno v tem pogledu, znano pa mi je. da se napravi tudi pri odraslih, ki ne uživajo lojeve tolšče. kila na tem mestu. Tisti obroček, ki tesno obdaja popek, se največkrat zavoljo notranjega pritiska — prenppenjanja. zaprtja, trebušne zamaščenosti. nabiranja tekočine in si. — tako razširi, da sili ven tudi pečica ali črevo, če se ne da vzrok prevelike trebušne stiske odstraniti ali vsaj omiliti, bo potrebna operacija. Obvezil, ki jih je več vrst, vam ne priporočam, ker vobče ne zadržujejo kile in delajo dosti nadlege. M. H. — Lj. Zbadanje v prsih, posebno ob slabem vremenu, znači največkrat vnetje prsne (rebrne ali pljučne) mrene. Morda so to ostanki pljučnice pred več leti. zakaj pr vsaki hujši pljučnici je prizadeta tudi mrena; morda se vam vnetje mrene ponavlja, kar se tako rado dogaja. Tisto cviljenje oz. piskanje v sapniku in dušnikih je izjjaz vnetja sluznice morda zavoljo prehlada ali »hripec, morda zavoljo škodljivosti v vašem poklicu. morda pa je starejšega in drugačnega izvora. Vse to naj ugotovi zdravnik, ki vas ponovno preišče, čc tega ne more sam, naj vas pošlje na pregled v bolnišnico. Vsekakor je točna ugotovitev potrebna in prav tako primerno zdravljenje. da se usposobite za življenje. Isti. Glede glavobola je bilo povedano vse. kar Re da svetovati na daljo, v vmesni štev. (14. maja). J. P. — Lj. Kostna jetika je le izjemno samo krajevna bolezen, navadno je kostna bolezen le oddaljena naselbina prvotne okužbe v drobovju al' žlezah. Zato je zgolj kirurško zdravljenje kostne jetike vobče nezadostno, dasi mnogokdaj nujno. Ali so sedanje »bule« jetičnega značaja, torej s prejšnjo kostno boleznijo istega izvora in ali je operativno zdravljenje umestno, res ne morem presodili tako na daleč. F. M. — V. Oteklina v dlani, ki ji ne poznate izvora in vas že moti pri težjem delu, ne izgine sama, tudi ne z niažami ali sličnimi sredstvi. Napotite se čim prej v bolnišnico, kjer se ugotovi značaj nove tvorbe in je strokovnjaška odstranitev takoj izvršena. Vsako drugačno ravnanje je nežni i sel no. B. P. — K. Režoča bol v obeh nogah in sicer od pete na notranji strani proti vrhu — temu delu noge pravimo nart ali plesno — vas muči že mesec dni pri sedenju ali ležanju, pri hoji pa ne. Težko je kaj reči, ne da bi videl nogo, najbrže se pripravlja kakšna sprememba v »nožnem oboku» zavoljo napačne obutve ali neprimerne obremenitve nog. Brez zdravniškega pregleda je pameten nasvet nemogoč. F. H. — C. Bolečine v križu, zaprtje in mrše-vanje navzlic dobremu teku so znaki bržkone črevesnega obolenja. Brez odlašanje se napotite v kakšno večjo bolnišnico, kjer vas temeljito pregledajo in tudi rentgenizirajo in skoraj gotovo nato operirajo. Ne izgubljajte več dragocenega časa z brezuspešnim poslušanjem teh ali onih čistil, ki ne morejo tako zoženega črevesa popraviti, ampak samo stanje poslabšajo! J. J. — P. Mozoljčasti izpahki na tistem mestu in v takih okolnostih. kakor pri vas. niso nič posebnega, še manj nevarnega. Koliko je ljudi, ki dobivajo približno enake izpahke na ustnicah že pri najmanjši prebavni motnji. Takšna raz-dražljivost mine časih sama po sebi. Skrbite za potrebno, a nepretirano snago; če vam je zadeva sitna, pa se [»omenite z bližnjim zdravnikom, kako se taka nadležnost omeji, če ne odpravi. F. K. — R. Bolečine v trebuhu, otožnost in neveselje do dela pri krepko razvitem mladeniču v dobi težjega dela. da.io misliti, da je krvni obtok kakorkoli oviran, najbrž je srce nesposobno hkrati zadoščati dvema nalogama: telesnemu delu in prebavi, ki tudi pomeni svojevrstno, a veliko delo. Morda je srce samo po sebi sposobno za navadna opravila, morda se vi pri delu preveč ženete, saj se podobne motnje opažajo tudi pri krepkih spr.rt-nikih po kakšnem izrednem ali pretiranem naporu. Vsekakor se dajte zdravniško pregledati, ko se pojavijo opisane motnje. — O mozoljastem obrazu je bilo že letos nekajkrat povedano vse potrebno. Isti. Prehlajeno grlo kajpada moti vnetega pevca. Da se vam ta nadležnost ne bo tolik rat ponavljala, navadite se dihati zgolj skozi nos. zlasti ob slabem vremenu, vetru, v prahu in mrazu. Sicer pa vedite, da je občutljiv ta bolj v nosu. oni v goltancu, tretji v grlu ali sapniku. R. Č. S. Krčno žile si dajte kar operirati ali z vbodi usušili v bolnišnici; kateri način je za vašo bolezen prikladnejši, že določi zdravnik. Nikar se ne bojte, dn vam bo odprava krčnih žil na golenih škodovala kje drugod, nasprotno! Vaša primera z osuševanjem ribnika je — otroško pojmovanje. V vašem poklicu treba zdravih beder! J. M. — T. Skrivačem — nič! Pravni nasveti Odgovornost družabnika. A. B. Udeleženi ete bili pri pod jetju s še enim družabnikom, ki sta se pa razšla in pustila večji davčni zaostanek. Davčna uprava pa terja sedaj samo vas. Vprašajte, če ste dolžni plačati? — Predvsem bi bilo treba vekosili inkarnatno deteljo ali grašico za zeleno krmo. Za peso in zelje smo pa zemljo že prej pognojili in pripravili. Zasejati bo tudi nekaj koruze za zeleno krmo. za čas, ko nam bo zmanjkalo detelje in trave. — Nadaljujmo s pletvijo in okopavanjem vseh rastlin, proti koncu sled i tudi osipavanje okopavin. V to svrho nam najbolje služi vprežni okopalnik. ki se da uporabiti tudi kot osipalnik. Delo gre hitro in dobro izpod rok in prihranimo si s tem vprežnim orodjem mnogo izdatkov. Koruzo še enkrat preredčimo in osipamo. vmes pa posadimo fižol in buče. Pri krompirju pazimo na peronosporo: če se pojavi, ga takoj škropimo z modro galico. S kultivatorjem in osipalnikom gremo tako dolgo skozi okopavine, dokler nam je sploh mogoče. Zemlja mora biti rah'i: in čista, nofem ne trpi od suše. Vinogradništvo. Nadaljuje se čiščenje in vezanje mladja, škopljenje trt z nimlro galico. žvcplanje in zatiranje raznih trtnih škodljivcev: trinoga zavijača. kiseljaka. hrošča, ki ga je letos polno. Ob cvetju pa je bolje, da ne gremo med trte; škoduje zarodu ledaj vsako škropljenje ali žvcplanje. Čas je tudi za plotov, ker je tudi v vinogradu pognal plevel. — Če imamo kaj divjakov preeepiti v zeleno, moramo paziti, da ujamemo pravi čas, ko je mladje dovolj krepko, pa vendar še muževno. Kletarstvo. Sonce vedno močneje sije in v kleteh raste toplota, zato moramo paziti, da se nam vino ne pokvari. Klet zračimo samo v hladnih nočeh, drugače dobro zadelajmo okna in vrata ter ne puščajmo svetlobe vanjo. Odstranimo iz nje vsako snov. ki bi lahko ob toploti povzročila neprijeten vonj. ki bi se ga vino lahko navzelo. Prezračiljmo jo le v hladnih nočeh. Vina poskusimo, če je v njih že nehalo spomladno vrenje; take sode dopolnimo in dobro zamašimo. Že učiŠčena bolj šibka vina pretočimo v sode. ki jih le malo znžvepla-nio. (la se v njih čez [Kiletje laže držijo. Vrtnarstvo. Rastline, ki so za mraz občutljive. kakor so paradižniki, paprika, kumare in buče presajamo iz toplih gred šele sedaj, ko je nevarnost slane že minula. Na prosto sejemo nadzemske in podzemske kolerabe, pozni ohrovt. rožni knpus. letne solate in drugo. Ponovno sadimo grah. daljo nizki in liatiški fižol. Pozneje sejemo tudi zeleno in celo zgodnjo endivijo. — Plotov in okopavanje je stalno delo nn vrtu in po potrebi tudi zalivanje. Ob deževnem vremenu zalivamo zelenjavo z razredčeno gnojnico. Proti bolham nn mladih setvah se borimo s škropljenjem z zelo razredčenim tobačnim izvlečkom ali s trošenjem pepela po uredicah. Klet. kjer smo imeli čez zimo spravljeno zelenjavo, očistimo, znesemo iz nje zemljo in pesek, jo doliTo prezračimo in osušimo in po potrebi prebelimo. Sadjarstvo. V drevesnici: Drevesnice, ki so bile okopnne spomladi meseca marca, se naj okopi jc jo že vdrugo Nn delih divjakov, oku-liranih meseca avgusta lanskecn leta. je odstranjevati divje poganjke. Žlahtne mladike, ki so sc razvile iz vloženega očesca, je privezati ! na štreelj (čep), ko dorastejo višino 15—20 cm. Žlahtne mladike moramo privezati na štreelj, da ravno rastejo in jih veter ne odlomi. V sadonosniku; Poškropi drevje čim prej z % — \% razstopino modre galice, rozkisone z I I — 44% kg gašenega apna. Tej količini mastnega apna je primešati za 100 1 škropiva 10 do i 12 dkg urania zelenila. Pred škropljenjem namočimo v pripravljeno raztopino ozek trak ; fenolftalein-papirja. Ako papir spremeni svojo belo barvo v živordečo, je znamenje, da je tekočina dobro pripravljena. Ako fenolftalein-1 papir ne spremeni barve, je znamenje, da tekočina ni razkisana in bi v tem slučaju ožga-i Ia listje. Takemu nerazkisanemu škropivu mo-! ramo dodati še nekaj apna ali apnene vode, ; dokler omenjeni papir ne pordeči. ★ Vprašanje: Po črpalki, ki sega 6 svojo cevjo b!4 m globoko v zemljo, mi doteka peskasto rjava umazana voda. Po daljšem črpanju priteka čisto voda, ki pa postane čez noč v kozarcu rjava umazana in mastna na : površini. Tako črpam že 3 tedne in nič ne ' kaže, da bi se voda kdaj izčistila. Ali bi lahko i zabil še t—2 m dolge cevi ali naj bi črpalko odstranil iz tega mesta. Pripominjam, da je kraj, kjer je zabita črpalka, oddaljen 50 do 60 m od tekoče reke. Vodo rabim za uživanje. A. O.-O. Odgovor: Voda, ki jo črpate e sesalko, je umazana in mastna radi tega, ker prihaja : iz glinastih in ilovnatih zemeljskih plasti. Čisto vodo bo dajala sesalka le tedaj, ako jo zabijete do gramoznih in peščenih tal. Vendar običajna sesalka ne deluje brezhibno do večje globine kot 7 m. Zato nadaljno zabijanje t do 2 m ne bo imelo uspeha posebno, ker ni verjetno. da pridete skozi ilovnata tla do peščenih. Iz istega razloga je zelo dvomljivo, da boste imeli uspeh, ako sesalko prestavite na drugo mesto. Treba bi bilo preje preizkusiti tla s poskusnim kopanjem Ako pridete na gramozna, peščena tla v globini 7 m. je seveda usneh zajamčen, ako sesalko prestavite na do-tično mesto. — V vašem slučaju bo boljše, ako si postavite za pitno vodo običajen vodnjak, ker pri njem niste vezani na globino in je verjetneje, do v večji globini pridete na pravilna tla. Če tudi nc pridete do takih tal, morete okus in motnost vode z.boljšati na ta način. dn daste v vodnjak apnenec in oglje. Ako se mudi slučajno kdaj v Vašem kraju strokovnjak. noj si ogleda svet. kjer želite dobiti vodo. ker je le tako mogoče dati pravilen nasvet. Vprašanje. Imam 6 marelic, starih 6 let; 4 rastejo ob zidu na vzhodni strani, na katerih sad dobro uspeva. 2 rasteta ob zidu na jugo-zapadni strani, na katerih pa ne uspeva. Lepo cvetitn in na to se pa cvet posuši, oplodi malenkost komaj 10—I- sadov. Zemljo imajo vse enako in rastejo skupaj ob vogalu hiše. Listje prvih štirih je sveže zeleno, drugih dveh je pa malo rumenkasto in cunjasto. Pričakujem tozadevnega pojasnilu, kako naj se postopa v bodoče z ostalima, da oplodita sad? V. K. B. p. Odgovor: Težko je odgovoriti na vaše vprašanje, ker v njem niso natančno opisani značilni pojavi na marelicah. Najbrž navidezno zdravi marelici odeveteta in ozelenita. Ko so poganjki že več centimetrov dolgi, postane listje malo rumenkasto, posamezni poganjki začnejo veneti in v enem ali dveh tednih popolnoma odmrjejo. Ti pojavi na marelicah so znaki zavratne bolezni, takozvane m o n i 1 i j e. Bolezen povzroča glivica Scleratina taxa, Ici napada pri koščičastem sadnem plemenu tudi les. Bolezen se očitno pokaže šele tedaj, ko je že prepozno. Ker se ta bolezen raznašo, je treba napadene dele odžagati ali odrezati globoko v zdrav les in jih sežgati. Proti tej nadlogi še niso iznašli zanesljivega pripomočka. Utegnilo bi najučinkovitejše delovati zimsko Škropljenje ali mazanje drevja v prvi polovici meseca februarja s 5% raztopino modre galice. Na 10 litro- vode raztopite K- kg galice in I kg mastnega gašenega apna. S tako pripravljeno raztopino namažite ali poškropite zdrave in napadene marelice. Ta bolezen napada drevje onih plemen in sort. katerim talne in podnebne razmere ne ugajajo. M. Ž., v I. Mejo v obliki terase pri svoji njivi bi radi zasadili, pa ne veste, kaj bi vzeli kot najboljše zo tok nasad: črešnje ali čcšplje. V prvi vrsli prihaja v poštev sporazum s sosedom. ki ga je treba radi take vrste nasada z njim skleniti, da ne bo kasneje delal radi kapa, sence in pobiranja sadja kakih preglavic. Nadalje je upoštevati, da so take terase zelo podvržene suši. vsled katere bi drevje pri nas poleti zelo trpelo. Tudi sajenje in oodelava zemlje v kasnejših letih se protivi takemu nasadu. Gospodarska načela nam kar po vrsti diktirajo nasad vrhu meje. ali še bolje na njivi sami v oddaljenosti vsaj 2 metrov od roba meje, ker je ta pas mogoče obdelavati z gosjxidar-skimi stroji Tak nasad ima le malenkostne napake: malo več senee pada na njivo in pa drevesna vrsta ovira deloma obdelovanje polja. Vendar so preolnosti glede lepšega razvoja drevja, večje rodovitnosti in lepše kakovosti sadja taka protiutež, proti opisanim oviram, da v najnaprednejših sadjarskih krajih prerlnjači poljsko in vrtno sadjarstvo onemu, kakor je pri nas običajno. Glede sadnih plemen so za polje in meje enako primerna vsa plemena, še naj-: manj orehi in hruške mišnice ter črešnje sa-moeevke, ki jih je največ videti na naših poljih ali na mejah (v živih mejah enako) pri našem ekstenzivnem sadjarstvu. Vendar bi z ozirom na stavljeno vprašanje radi oddaljenosti kraja od večjega tržišča dal prednost češpl jam, sam pa bi zasadil njivo z jablanami, ki delajo pokončno krono ali pa bi nasadil v vrsti jablan tudi še čcšplje. Pazite pa na velike razdalje (čcšplje uajinanj 8 m. jablane 12 m), da bo korist ocl drevja in polja. Proučite vprašanje sort, napravite načrt in si vsaj do avgusta zagotovite primerno drevje, nakar začnite s kopanjem jam, pripravo kolov in izboljševanjem zemlje, čc ni bila njiva doslei žc dovolj : zagnojena. Pred jesensko saditvijo ni pri|)oro-čil. da vsaj oni del njive, kjer bo rastla vrsta drevja, zrigolate in njivo temeljito zagnojite, i Kar začudili se boste drugo leto. kako to obdelovanje koristi — ne samo drevju — ampak predvsem polju, zlasti čc pri rigolanju ne spravite mrtvice na površje. Za to delo je najpri-kladnejši rigolni plug. Ne bo vam žal drugo leto. če se za to delo letos odločite in ga jeseni izvedetel Sk. CITATELJEM ZA NEDELJO Лхс! Munthc: Steklina i. Usojeno jc, da so psi, ki so med živalmi ljubezni najbolj vredni, hkrutu nosilci najstrašnejše vseh bolezni — stekline. V Pasteurjevem zavodu sciu doživel začetek dolgotrajnega boja znanosti s tem strašnim sovražnikom; doživel pa tudi njeno končno zmago. Drago je bila plačana. Treba je bilo žrtvovati stotine psov in pač tudi nekaj človeških življenj. Včasih sem obiskal nesrečne žrtve v pesjakih Pasteurje-vega zavoda in skušal nekoliko olajšati njihovo usodo. Bilo pu mi je samemu tako hudo, da neknj časa sploh nisem mogel stopiti v zavod. Vendar nisem niti za hip dvomil, da se jc to, kar se je godilo, moralo goditi. Videl sem marsikaterega bolniku umirati, predno so ga cepili in po cepljenju z novim sredstvom. Pasteurja so ostro napadali, ne samo dobrosrčni in nevedni pasji prijatelji, nego tudi njegovi tovariši. Očitali so mu celo, da je s 6vojim novim cepivom povzročil smrt nekaterih bolnikov. On pa je navzlic vsem neuspehom neustrašeno nadaljeval svojo pot. Toda kdor ga je videl tiste dni, je spoznal, kako sam trpi radi muk. ki jih mora prizadevati psom. Suj je bil velik prijatelj teh živali in tudi sicer najdobrosrčnejši človek, kar si jih je mogoče misliti. Slišal sem ga nekoč reči, da mu srce nc da ustreliti ptiča. Storili so vse, kar je bilo možno, da bi omilili poskusnim živalim trpljenje. Celo paznika pesjakov v Villeneuve do l'Etang je izbral sam Pasteur, ker je vedel, da je ljubitelj psov. V teh oborili je bilo do šestdeset s serumom cepljenih psov, ki so jih redno dostavljali v stari licej Rolain, kjer so delali poskuse z ugrizi. Tu je bilo štirideset steklih psov. Ravnanje s tcini od besnosti penečimi se živalmi je bilo silno nevarno in marsikdaj sem občudoval pogum, ki so ga prizadeti razodevali. Pasteur sam ni poznal strahu. Videl 6cm ga. ko se je nekoč trudil, da bi vzel slino naravnost iz čeljusti steklega psa. S stekleno ccvko jo usrknl nekaj kapljic morilne sline iz gobca besneče buldogc. Žival jc ležala na mizi, držalu sta jo dva pomožna zdravnika z rokami, zavarovanimi z močnimi usiijatiini rokavicami. Skoro vsi ti poskusni psi so bili klateži brez gospodarja, polovljeni po stražnikih na pariških cestah, vendar se jc marsikateremu poznalo, da jc doživel že boljše dni. Tu so skrito trpeli in umirali, neznani vojaki v borbi človeštva z boleznijo in smrtjo. V bližini jc nu lepem pasjem pokopališču — ustanovil gu je si* Richard Wallace — ležalo pokopanih nu stotine razvajenih psičkov. Ljubeče roke so napisale na bele marmornate spomenike podatke o teh razkošnih in nepotrebnih bitjih. Takrat ee jc pripetila zgodba šestih ruskih Kmetov, ki jih je napadlo krdelo steklih volkov in so jih pripeljali na carjeve stroške v Pa-steurjev zavod. Bili so po obrazu in rokah strahovito razgrizeni in možnost ozdravljenja je bila že iz početka izključena. Tedaj je bilo tudi že znano, da je volčja steklina še hujša od pasje in dn je pri vgrizih v obraz skoro vselej smrten izid. Paeteur je to vedel bolje ko kdorkoli, in ko bi ne bil, kar je bil, gotovo "n bi bil prevzel oskrbe. Namestili so kmete v posebnem oddelku bolnice »llotel Dieuc pod nadzorstvom profesorja TillaiiN-a, uajodličnejšega in najčloveko-Ijubnejšega pariškega zdravnika svoje dobe. Bil je obenem prepričan pristaš in najboljši D. M. e. in C. M. s. Perl-prejico, Mouliné krpanec, kvačkatiec. svilo, gumbe za plašče, lišp in perilo, zaponke za obleke, čipke, pasove, sukanec ter drugo galanterijsko, kratko in modno blago v veliki izbiri pri Osvald Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 No debelo I Na drobno ' prijatelj Pastcurjev. Prihajal je vsnk dan s profesorjem cepit bolnike in dan zu dnem stra-lioma opazoval njihovo -tanje. Nihče ni razumel besedice tega, kar so govorili. — Devet dni pozneje Sem poskušal enemu mužikov vliti skozi mzgrizeno grlo malo mleka I5il je cel velikan, obraz je imel od volčjih zob ves zma-ličen. Nenadoma se je v njegovih očeh za-bliskol divji, grozljiv ogenj, čeljustne mišice so se napenjale in popuščale s pokujočim škle-pctoin iu grozovit krik, kakor ga še nisem bil čul ne od človeka ne od živali, sc je izvil iz penečih se ust. Be.sno je skušal skočiti i/, postelje i ti bi inc bil skoro pobil na tla. ko sem ga skušal obdržati uu nji. Njegove roke, močne kukor medvedje šape, so me držale liki klešče. Čutil sem smrdljivo sapo iz spenjenegu žrelu, njegova strupena slinu je polzela nu moj obraz. Zagrabil sem ga zu vrat, obveze so spolzele s strašnih rau in ko sem umaknil roke od njegovih hlastajočih čeljusti, so bile rdeče od krvi. Krčevit drget mu jo stresel telo. roke u doslej vedno zelo dostojna in tudi meni zelo naklonjena. Odpeljalu sva se nemudoma v njegovo delavnico. l'es je bil zaprt v spalnici in njegov gospodar me je naprosil, naj bi ga takoj ustrelil. sam su natančno ogledal in ustrc-litcv odložil mi prihodnji dnu, ker kljub vsem znakom nisem bil prepričan, da je stekel. Pri začetni steklini se često primerijo napačne diagnoze. Celo glavni znak. ki je dal tej strašni bolezni latinsko ime — hvdrophobja (strah pred vodo) — ui zanesljiv. Steklemu psu se voda ne gnusi vedno. Večkrat sem videl take pse, ki so pohlepno lokali vodo iz vrča, ki sem ga postavil v kletko. Samo pri steklih ljudeh se smemo nn ta znak zanesti. Velika večina psov, ki jih kot stekle pokončajo, ima kako drugo, razmeroma nedolžno bolezen. Pti ludi čc je to možno s preiskavo dognati, je še teže prepričati tega. ki je hil oklan. Strah preti strašno boleznijo ostane in ta je ruvnotuko nevaren kot bolezen sama. Najbolje je psa varno zapreti in ga preskrbovati / jedjo in pijačo! -Če po desetih dneh šc živi. je gotovo, du nima stekline in vse je dobro. Naslednje jutro sem skozi špranjo pri vratih opazoval bnldogo. Migala jc s svojim krc-Ijcm in me s krvavo obrobljenimi očmi kar prijazno gledala. Ko sem pa iztegnil roko, da bi jo pobožal, je renče zlezla nazaj pod posteljo. Nisem vedel, kaj naj si mislim. Vendar •sem dejal slikarju, dn ne verjamem, da bi bila • steklu. O tem ni nuirai ničesar slišati in me je ponovno prosil, nuj žival takoj ustrelim. Branil sem se, češ' da bom še cn dan počakal. Slikar jc bil prečni vso noč korakajoč sem ter tja. po svoji delavnici; na mizi je ležala medicinska knjiga, v njej so liili znaki stekline pri človeku in psu s svinčnikom podčrtani. Zagnal sem knjigo na ogenj. Njegov sosed, ruski kipar, ki nii je obljubil, da ostane ves dan pri njeni, mi je zvečer povedal, da jc odklonil vsakršno jed in pijačo, si neprestano brisal slino z ustnic in govoril samo o steklini. Dal sem mu skodelico kave. Žalostno inc jc pogledal in dejal, da nc more požirati. Z grozo sem opazil, knko so mu čeljustne mišice 11. F. nogavice svilene, flor, kratke in pavolnate, rokavice /.a gospode, dame in otroke, maje za deco, velike in telovadne satnoveznice, regats. mašence in ovratnike priporoča najceneje Osvald Dobeic. Ljubljana Pred Škofijo 15 Na debelo! Na drobno) otrpnile v krču; vse telo je vztrepetalo in z obupnim krikom se je zrušil na stol. Dal sem mu obilno mero morfija in mu zatrjeval svoje trdno prepričanje, da psu nič ni. V dokaz, du sem pripravljen stopiti še enkrat k psu. Vendar dvomim, pravil suknjo in počasi izplačal iz-voščka. Zdelo se mu jo da je izvošček kar okamenel, ko je zagledal njegovega Stanislava. Pustjakov je zadovoljno pokašljal iu (stopil v hišo. V sprednji sobi si jc slckcl suknjo in pogledal v obednico. Za dolgo mizo jc tam že sedelo kakih petnajst gostov in obedovalo. Čulo se jc govorjenje in rožljanje posode. »Kdo zvoni?« sc je začul gospodarjev glas. »O, Lev Nikolojcvič! Kar izvolite! Malo ste zamudili, pa nič hudega... Pravkar smo prisedli.« Pustjakov jc napel prsi, se priklonil in stopil v obednico. Tedaj pa jc zagledal nekaj strašnega. Za mizo, poleg Zine, je sedel njegov službeni tovariš, učitelj francoščine, Trcm-bland. Da bi pokazal Francozu red, bi pomenilo cel kup samih neprijetnih vprašanj, pomenilo bi za vse večne čase se osramotili, izgubiti vso čast... Najprej si je Pustjakov hotel strgati red, ali zbežati nazaj. Ali red jc bil trdno prišit in odtrgati ga jc bilo nemogoče. Urno si je položil desnico na prsi, prikril red, se sklju-čil ter se nerodno priklonil. Nc da bi komu podal roko, sc jc težko spustil na prazno mesto, kot nalašč baš nasproti Francoza. »Napil sc je najbrž!« si je mislil Spičkin, ko jc videl njegov zmedeni obraz. Postavili so predenj krožnik juhe. Z levico jc vzel žlico, pa se je spomnil, da v dostojni družbi ni spodobno jesti ? levico. Zato je rekel, da je /e obedoval in da nima prav nobenega teka več. »Sem žc jedel... Hvala lepa...« je zanir-mrnl. »Bil sem na obisku pri dedu. protopopu Elejevu, pa me je povabil, nuj poobedujevu skupaj.« Duša Pustjnkova sc je napolnila - čudilo žalostjo ju zlobno nestrpnostjo: juha jc razširjala tako prijeten vonj in <>vesila oči v prazne krožnike. »Videl jc, lopov!« jc pomislil Pustjakov. Po rdečici vidim, da je opazil! lil tu ničvredne/ vse zatoži. Žc jutri bo nesel lo na uho ravnatelju!« Poobedovoli so gostje četrto jed, poobc-dovali so tudi peto, po volji božji... Tedaj po sc jc dvignila neka visoka živina s širokimi, tenkimi nosnicami, topim nosom in krmežljavirai očmi. Pogladil ec je po pleši ter spregovoril: »Predlagam, da napijemo na zdravje vseli navzočih dami« Gostji: so sc šumno dvignili in prijeli za čnše. Gromki »litirn« sc jc razlegal po vsej hiši. Dume -o sc zahvalile in pričele trkati. Pustjakov se jc dvignil in prijel čašo z levico. . »Lev Nikolajič, dajte, prosim, tole čašo Naetneji Timofejcvni!« — se jc obrnil nanj neki gost ter um podal čašo. Naj še ona \v-pije!« V tem hipu jc bil Pustjakov \ veliki zadregi. mola I je zaposliti še desnico. Stanislav je slednji«" !< /agkd.il luč dlietu in zasijal > svoji čisti, zluti svetlobi. Pustjakov je prebledel, glava mu je klonila na prsi in postrani je pogledal na Francoza. Ta pa ga jc gledal z začudenimi, vprn-šujočimi očmi. Ustnici sta sc mu tresli in iz obraza jc mahoma izginila vsa zinedeiv.mt. — »Julij Avgustovič!« — sc i»; obrtni nun., gospodar, »dujte nii, prosim, steklenic:.!t Francoz jc neodločno stegnil desnico k steklenki in — o sreča! Pustjakov je /ugledal red na njegovih prsih. Pa to ni bil Stanislav, ampak kar cela Ana! A, zato sc je tudi Francoz zmedel. Pustjakov sc ju zasmejal od zadovoljstva, ecdcl je in sc oddahnil... Sedaj pač ni imelo pomena skrivati Stanislava! Oba imata isti greh na grbi in nikd<» ue more nikogar osramotiti... »A — u — a, hm!« sc jc začudil Spičkin, ko jc zagledal red nu prsih učiteljevih. »Da. da!« je dejal Pustjakov. »čudovito, kaj ne. Julij Avgustovič! Kako malo odlikovanj je bilo pred prazniki. In koliko nas jc vseli, po evn ga dobilu le Vi in jaz. Ču-do-vi-to, res!« Francoz je veselo prikimal z glavo in napel levo stran prsi, kjer sc jc ponosno koše tiln Ano tretje stopnje. Po obedu je Pustjakov hodil [>o vseli sobah in kazal gospem svoj red. Lahko mu je bilo v oru sploh misliti ni bilo mogoče. Kdo bi nas pa sicer tudi branil? Slu-žinčad? Ne rekel bi dvakrat, da ni bila v dogovoru z banditi. Treba se je bilo vdati v voljo božjo in mirno gledati, kako eo liani jemali denar, dragocenosti in celo sobno opravo. Tako spokojno so vam gosjxxlarili. ko d* ne ropajo, ampak ko da se selimo. Nazadnje pa mi še maloda niso prestrelili glave. Kaj mislite, zakaj? Ko so že vso brkljarijo iznosili iz stanovanja, se nisem mogel vzdržati, da ne bi jeknil: »Ljudje božji, kako morete tako nekrščan-sko rojNiti, tako brezbožno?« Nato pa eden banditov kur skoči k meni in mi kar kratkomalo začne vihteti brovuing nad glavo... »Kako ropati, kaj ropati? To ni rop. samo ekspropriacija!« Čudež je bil, da sem odnesel zdravo kožo. Nesreča je hotela, da sem imel doma večjo vsoto denarja, zatorej sem to ekspropriacijo dolgo pomnil. Toda naučil sem se, da kraje ni mogoče imenovati kraja. In ko so mi nekaj mesecev pozneje v Varšavi na ulici vzeli denarnico, mi še na misel ni prišlo, da so me okrali. »Ekspropriacija.« Komaj da se je revolucija polegla, že je buknila vojska. Nekega dne se pripelje pred hišo oddelek vojakov. Odpeljejo mi živino iz hleva, konje iz konjušnice, pobero perilo, odeje, opravo, celo srebrnino. Čemu je bila vojaku v vojski srebrnina, tega še danes ne razumem. Nisem se mogel zdržati, jeknil sem: »Gospoda, to se pravi ropati!...« Na to pa ti kar skoči častnik k meni in začne kar mahati s sabljo nad glavo: »Kaj ropati, kako ropati?! To je rekvi-zicija!« Grozil mi je, da me bo dal pri priči obesiti pred hišo. Že sta me dva vojaka zgrabila za roke. da me odvedeta na vejo. Od osuplosti sem omedlel. Ko sem odprl oči, vojakov že ni bilo več. Očividno so mislili, da sem umrl, in da me ni vredno obešati. Povem vam. da je bil pravi čudež, kako sem odnesel zdravo kožo. Seveda me je to spametovalo. Od takrat se nisem upiral, če so ini kedaj kaj vzeli. Trudil sem se, da bi zgubo bagateliziral: »Malenkost. .. Rekvizicija .. .« loda to so bili že nemški časi, in veste, kako so znali Nemci rekvirirati — tako, da se mi je nazadnje življenje priskutilo. Ozlovoljil sem se in produl posestvo. Že smo mislili oditi v Varšavo, tolažil sem se, da bom rešen vseh vaških skrbi, ko se nepričakovano pojavi pri meni vrhovni stražnik z žeudarmerije. »Plačajte, prosim, deset tisoč.« Nisem se mogel premagati, da ne bi jeknil: »Pa to je razbojništvo na lepem, pri belem dnevu!« On pa kar plane nadme. kar z ročno granato mi začne zamahovati pod nos: »Kakšno razbojništvo?! Kako se upate tako izražati? To je kontrihucija.« Skazalo se je. da so v okolici nekje izvršili nekak zločin in oblasti so nam vsem naložile kontribucijo. Dobro, naj bo - kontrihucija, to je nekaj • .-iigega. Brez obotavljanja sem plačal. Do-spemo v Varšavo. Vedeti morate, da so mi vsoto, ki sem jo dobil za posestvo, izplačali v ruski valuti. Grem zmenjat in v banki mi ponudijo okrog sto mark za sto ruftljev. Kri mi je udarila v glavo. »Toda to se pravi krasti!« Bankir pa kar skoči k meni. in mi kar začne žugati z buciko, s katero je vbadal bankovce .. . Da se nisem o pravem času umaknil, kdo ve, če bi mi ne iztaknil očesa. >Kako morete tako nesramno govoriti? Io ni nikaka tatvina, to je samo devalvacija! . .« Ekspropriacija, kontrilbucija, rekvizicija, devalvacija!____ Nihče še me ni nikdar v življenju okral, a vendar sem ob vse. Zadnjič sem se napravil z ženo in otroki v gledališče. V naših takratnih razmerah je bilo blazno, dovoljevati si tako potrato, toda težko je: pridejo trenotki. da človek ne Šteje do zadnjega beliča, samo, da se razvedri in V6aj za dve ali tri ure pozabi na skrbi. Vrnemo se okoli enajstih in v salonu za-slišim nekak šum. Planem noter in ugledam zamazanega potepuha, ki mi nekaj pleni okrog pisalnika. Hvala Bogu, da sem dosti močan. Brž, ko sem ga zgrabil in stisnil za vrat, je fant namah pozelenel. »Kaj delaš tu, lopov ti?« — pravim. On pa nato: »Krast sem prišel, prosim.« In, mislite si, kakor hitro sem to slišni, kakor hitro sem ugledal človeka, ki mi je preprosto, po krščansko fiovedal, da krade, me je tako ganilo, da sem ga začel poljubljati in objemati. »Saj me razumete, kaj ne? Vi sami bi na mojem mestu tako ravnali, toda drugi so razglasili. da sem zblaznel .. .« — je končal moj sofiotnik s trpkim vzdihom. Sah Frtaučku Gustl ma beseda »lok za vie ure sva ee zdej zmenila, Žane. jest um skusu, kokr hitr u niugoče, dubit Šaljapina u roka, de mu um taka ura na srce pu ložu. On u že naredu putrebne kurake, de se u toj nasvet realizi-ru. kokr se prau Še preh morin pa guvort iz Zajcam čez tu. de u naredu en proračun, de um vedu Šaljapine puvedat, kulk b ta špas kuštou. Veš, dondons je tešku za gnar. Sej s mende brau, kuku sa se peglal na rotuž. In use sam zavle gnarja Taka ura pa na bo pucen. Jest na verjamem, de b blu zadost, če sam na gramufone dauk nalu-žeja, kokr je edn svetvou. Tu b mogl gvišn tudi na čoline, ke jh ma gespoda ua Iblanc. kej nalužit, kokr sa na becikle naloži. Pol b mu rde šlu. Sam na vem. če b bli ubčin.ski svetniki iz takem daukam zadovoln. Viš, glih tist svetnik, ke je predlogu dauk na gramufone, ma tu. . . „ Lc8—d7; 26. Sd6Xf5. De7—f8; 27. Šf5Xh6. Kg8—h8; 28. La2— —bi in črni se je vdal, ker ne more več kriti mata. Problem št. 17. B. Stockli Beli: Kc4, Dh6. P: d5, h2 (4 figure) Črni: Ke5. P: db (2 figuri). abc defçh Mat v treh potezah. Rešitev problema št. 16. 1. Df3—аЗ|, f7—f5; 2. Ig4—g3; t. ..., Sd7—f6; 2. Da3—c5 + ; 1. ..„ Ta—g8; 3. Se4-g5+. Najnovejši modeli dvokoles, otroških 'n igračnih vozičkov, i revi znih tricik-tjev. motorjev in šivalnih strojev Velika izbera — Najnižje cene — Ceniki franko Tribune' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. 191 Pravni nasveti Služnost travnika. P L. — Poleg Vašga travnika ima sosed travnik in je že več kot 30 let vozil s svojega travnika ob suhem vremenu svoje seno čez Vaš travnik. Brez Vaše vednosti je sosed pred par leti postavil na svoj travnik šu,k> za snranjenje sena. Sedaj vozi sosed seno tudi ob vlažnem vremenu, tako da se poznajo na Vašem travniku kolesnice, ki jih preje nikdar ni bilo. — Vprašati, če lahko zahtevate odstranitev šupe, odnosno da jo |>ožge, ker ne sme desk voziti preko Vašega travnika — Na svojem svetu sosed lahko postavi kar hoče, če dobi stavbno dovoljenje od županstva. Sosed je sicer brez vsake pravice zvozil deske za šujio preko Vašega travnika. Takrat bi ga lahko radi tega tožili radi motenja posesti, sedaj več ne. — Sosed ima samo služnostn« pravico odvažanja sena preko Vašega travnika. Vse druge vožnje mu lahko zabranite Ne morete pa po našem mnenju sosedu pre|K>vedati odvažati seno ob vlažnem vremenu, ker z> izvrševanje služnosti vožnje je to netnerodajno Prodnno. n še ne izplačeno kolo. Z. R. Lj. Avgusta 1932 ste kupili že rabljeno kolo za 700 Din. Dogovorili ste se. da plačate kupnino v obrokih prej ko mogoče. Na račun kolesa ste do oktobra 1932 plačali 510 Din. Nekega večera je bilo Vam kolo izpred hiše odpeljano. Slučajno ste zvedeli, da je dal prodajalec kolo po svojem vajencu odpeljat' domov. To ste prijavili sodišču, Bili ste zaslišani a od tedaj je že preteklo 5 mesecev vendar ni bilo še nobene razprave. Vprašate, kako bi dobili nazaj svoj denar oziroma kolo. — Iz gornjega sledi, da je na Vašo ovadbo začeto kazensko preganjanje bilo po zaslišanju prizadetih ustavljeno. — Prodajalec kolesa je dolžan, da Varm vrne na račun sprejeti denar, odnosno da Vam izroči proti doplačilu 190 Din že prodano kolo. Svojo zahtevo boste mogli uveljaviti pri civilnem sodniku Svetujemo Vam. da stopite na uradni dan na okrajno sodišče in daste povabiti Vašega nasprotnika in boste s posredovanjem eodnika zadevo najhitreje uredili Težave sina M H. BI. Radi zapravljivosti je bil 1912 leta Vaš oče preklican in mu je bila žena — Vaša mati — postavljena za skrbnika. Leta 1930 je mati umrla in je sodišče Vas po-etavilo za skrbnika očetu. Oče Vas je začel v zadnjem času preganjati in zahteva od Vas denarja za pijačo. Ker ni pri hiši nobene ženske, a stari ste že 26 let. se hočete oženiti in vprašate. če lahko prisilite očeta, da Vam izroči posestvo. — Dokler oče živi, nimate do posestva nobenih lastninskih pravic. Kot skrbnik Vašega očeta ste pač dolžni oskrbovati očetovo imovino in morate o tem polagati račun pri sodišču. Morda z lepim pridobite očeta, da Vam izroči posestvo, prisiliti ga v to ne morete. Srečka. D. N. Lj Srečke bivšega avstrijskega rdečega križa so sedaj brez prave vrednosti. Če je bila Vaša srečka izžrebana, lahko poizveste pri katerikoli banki, kjer imajo trza-devne tiskane sezname izžrebanih dobitkov in da jo tozadevne informacije strankam brezplačno. Pogoj jamčevnnja. R J. ž Februarja 1932 ste dovršili neki stranki mizarska dela za prenovljeno stavko. Dogovorjeno je bilo, da se ima plačati delo po dovršitvi. Stranka je doslej plačala *k, eno petino pn je še ostala dolžna. Na opomin je stranka odgovorila, da nima gotovine. Na drugi ojKimin pa je odgovorila stranka. češ. da ni vse delo v redu izdelano, do гк> dnin na Vaše stroške popraviti in da !>o dala na Vaše stroške komisijsko pregledati pomanjkljivo delo. Stranka pri prevzemu mizarskih del ni grajala, pač na jih je dala prepleskati in jih uporablja г drugimi strankami vred V po-srodbi se niste zmenili za nobeno jamstvo. — Tudi če se s jxigodbo niste zavezali za jamstvo, jamči vsak. kdor prepusti stvar drugemu n« odplaten način, da ima stvar lastnosti, ki so izrecno pogojene ali običajno pri njem domnevana Vendar mora oni. ki hoče zahtevati jamčenje. svojo pravico sodno uveljaviti v šestih mesecih. - Ker stranka Vaših mizarskih del ni grajala niti pri prevzemu niti tekom šestih me-seeev ne more toraj Vaši zahtevi na popolno plačilo kupnine ničesar več ugovarjati in bo morala v slučaju tožbe Vaš zaslužek pošteno plačati. — Stranka lahko napravi komisijonelni ogled, a vse to gre na njene stroške. Dijaki Novo! Mladeniči Mi kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in lako fantovska kakor Lue z gora spisai Kr VVeiser D. J.poslovenil Jože Jagodic Cena broširani Din 15— polplatnu vezan' Din 22- Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljan Specijelni entel oblek, ažuriranje predtisk naihitreiša postrežba — naifineiše delo pri Mateh&Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukel) Vezenje raznovrstnih monogramov perila zaves, pregrinial entlanie izdelovante gumbnic Velika izbira predtiskanih žen ročnih dei Vsled naimoderneiše ureditve podietia — nainižie cene. INSERIRAJTE V »SLOVEM L«! revmatizmu protinu - bodljajih išiasu - zobobolu glavobolu se priporoča masaža. Za masažo je R«r st 18.117/32. 1 steklenica «ALGA« Din 14 — ljudsko posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo y novi lastni palači sprejeme hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar ie pri njei naložen popolnoma varno kei jamč1 zani poleg (ezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnlkov ? vsem svojim premozeniem Kmetje na poučnem potovanju Vrhniška živinorejska zadruga jc J9. ni 30. aprila 1033 s Mojimi člani napravila poučno lMitovauji'. na voleposcstvo Parili, Novi Klostcr, llausiimpaclier Moče, veleposestvo jurkovic 111 Schorbaiini Kadvanje pri Mariboru, nato ,,a na I,an. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, na veleposestvo Julij Vieilli pri Gornji Itadgoni, ban. kmetijsko šolo llnkičaii, banov insko s»mu-nogojsko postajo Beltinci in ban. kmetijska šola 'št. lurij ob luž. železnici. Žo iz načrta jo razvidno, da je bilo potovanje posvečeno pvett-vseni živinoreji. Ker so Vrhničani dodeljeni \ pasenisk i okoli š enobiliv. govedi. jih je zanimala v prvi vrsti siva montafonsku živina. t re-jiričani nu smo, osveto\nl-liici občinskega urada na Bregu zopet občinska seja. Na dnevnem redu je predvsem konstituiranje odborov, ker so bili. kakor smo žo poročali pred kratkim, imenovani novi občinski odborniki. ■& Tatvina kolesa. V petek dne 19. t. m. okrog 12 je bilo iz veže neke gostilno v Prešernovi ulici ukradeno moško dvokolo, brez znamke in številke, črno pleskano, vredno okrog 850 Din. Kolo je last nekega Žagarja s Frankolovega. nastanejo največkrat vsled slabega pre-mavljouja snovi, pomanjkanja redne prebave kakor ludi zaradi slabega mešanja in obnavljania krvi. t)—12 tedensko spomladno zdravljenje z naravnim zdravilnim „Pf-ANSNKA-.ČAIEM BAHOVEC izboruo učinkuie na nečisto kri ter na posledice, ki se vsled tega pojavljajo. /.uhlovajte v lekarnah iu drogerijah samo pravi MPLAN1MKA"-ČA| B.VKOVfcti ki se no prodaja odprto, ampak samo v plombiranih zavitkih po Din 20'— t. naslovom proizvajalca: u,.K. >., ш», .m« r„ № Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana J Trboviše Na prn/.nik v četrtek bodo uprizorili v Društvenem domu igro Guzaj«, prirejeno |к> znani Golečevi povesti. Gradi se letos malo. Na novo -i je začel zidati hišo edino bivši rud. sluvbenik g. Kralj, na soinruem prostoru |mhI Terezijo. Na Poretju pa si grudi svoj doni Lanišnik Avgust, drugi pa nima konijž.o začeti. Občina dokončava bolnišnico /n nalezljive bole/ni, ali kakor jo navadno imenujemo izolirnico in so vsa dela že oddana posameznim obrtnikom. Stavba bo v teku poletju končana. Postavljena na vzvišenem prostoru delu lep vtis. Spori 0 Izgubljena zlata broška. Žena nekega drž. uradnika je v petek v dopoldanek'h urah izgubila v mestu zlato broško, vredno 200 Din. S3 Nogometna tekma Celje : Gaberje in pred-tekma Atletik rez. : Šoštanj je zaradi tehničnih ovir preložena nn nedoločeni čas. 13 Primarij dr. Franco Pestotnik. specialist •n\ živčne bolezni, ordinira od 15. maja v Celju, Krekov trg šl. 7-11, v palači Mestne hranilnice dnevno od 142 do 4 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od %M dopoldne do УЛ popoldne. j& Samo (i(> Din par moških ali ženskih čevljev, garantiranili iz samo pristnega usnja. Ster-merki — Celje. Phv Agrarna reforma. Veleposestvo graščak« Lipita v Turiršču pri Ptuju se končnoveljavno parcelira. Razlasti se 193 ha zemlje. Dobrovoljci dobijo 163 ha, 30 ha pa odpade na graščinske uslužbeuce, ki ostanejo brez službe. GraŠčaku Lipitu ostane še 75 lia obdelane zemlje in vsi gozdovi. Dobrovoljci, ki so dobili zemljo, so vsi iz Slovenije; borci so dobili pa 5 ha, neborci pa 3 ha. Itolnišnica iu hiralnica dobila vode. Banska uprava v Ljubljani jc dovolila gradnjo dveh velikih vodnjakov v ptujski boln snici, odnosno v hiralnici. Gradnjo je prevzela tvrdka Martin Macun. S tem bo končno rešeno vprašanje zadostne dobave vode za omenjena zavoda kakor tudi funkcioniranje kanalizacijske naprave. Zngonetka Na nepojasnjen način je izginil 18-letni Janez Vilčnik, uslužben ko! past'r pri posestniku Majeriču v Velovlaku. Pred dnevi je v redu opravil svoje posle ter se podal k počitku v hlev. Drugo julro ga niso našli nikjer. Iskali so ga ob potoku, ki je zaradi naliva bil zelo deroč in narastel, pa so našli na pesniški brvi njegov klobuk. To je podkrepilo sum, da je našel Vilčnik smrt v narasli vodi. Preiskali so strugo daleč naprej, pa trupla še niso našli; brez dvoma ga je deroča voda odnesla v Dravo. Ni še ugotovljeno, ali si je Vilčnik sam poiskal smrt v deročem po-loku, ali pa je postal žrlev zagonetnega zločinskega dejanja. Tedensko službo ptujskih gasilcev vrši od ''I do 28. I. m. piva desetina prvega voda, in sicer čelovodj« Ernest I laseh in desetnik Ljudevit Kropi. Reševalna služba: šofer Herbert Schdnlaub, desetnik Mihael Zamuda, od moštvo Kmetec in Murko. Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem lednu lekarna Pri zlatem jelenu«. Smrtna kosu. V ptujski bolnišnici je umrl 28-lelni posestnik Jakob Ogrinec iz Krčevine pri Vur-bprgu. Blag mu spomin! Slovenska Bistrica Dr. Jernej Cerne, zdravnik za splošne bolezni, sc jc preselil iz Doliernc v Slov. Bistrico. Ordinira v hiši Rcmec. Plombira in zdravi tudi zobe. ВАбКЛ NA OTOKU KRKO Slovito udobno morsko in Ullniatlčno kopališče za odraslo, otroko in neolnvalre. Nalveiljn J kin dolga plnžn na našem Jadranu. Uftodno solnčenjo nn peščenih morskih plttlnh. Dnovnu narohrodska zvezn к Sntakom in ostalimi mesti ifornjecn Jadran«. Električna razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. Hoteli: -UnSkn« - «Grandie — >F,nrnpa< - »l'rnlin« - »Voleblt« »Voinrić'. - Ponulonl: »Л. Barbalić' -'.hidrati - Kvnrner« - »K"ia« — »Tomša« — »Triglav« — »Zvonimir«. - Uostilnn F. C. Dnlmovlć in vo _privatnih vil 1ч hl8. - Informacije posije nn zahtevo breaplaSuo Uprava kopalii a. _ HOTEL VOLARIĆ MORJE Patuinirl Veslanle! Motorni čolni I .1,17.7 baiul! Komfnrt! Swe!o/no reMS^SS-kopailšte se ;e prilagodilo sedanjim razmeram 1er vpclialo pav--nlnc kure s 15 različni-Ktgt, -, mi cenami TrudicL nalno kW^IW M blatno zdravljenje revine, l^O^BW r i rotina ištasa. ženskih bo-lezni. - 5000 s b. cenena 1 prehrano, komtort. vsak ® dan družabne prireditve, i! vse vrste športa in zabav Pojasnim : Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Marenbera Spremembe v občinskem oilhoru. V četrtek, dno 18. t. 111. jo jiovzel županske posle novo imenovani župan, posestnik g. Franc Helbl. Novi župan je trdna in zavedna kmečka korenina. Njegov prednik je bil g. Siegbert Wrentschur, tovarnar v Ma-renbergu. — Istočasno z županom sta bila imenovana še dva občinska odbornika, in sicer g. Jurij Matjaš, posestnik ter g. Andrej Rlžnik. mesar v trgu. Zavzela sta mesti odstopivših gg. Maksa llolblinga, trgovca iu Deulschnianna, gostilničarju v trgu. — Ker je pred kratkim umrl Itajmund lt:tošek in je gostilničar g. Štefan Praprotnik odložil svoj občinski mandat, sta prazni še dve odborniški mesti. Za škrlntico so oboleli trije otroci. Izvršili so sc varnostni ukrepi, da ee nalezljiva bolezen ne razširi. Središče ob Dravi Prenovitve v cerkvi. Tukaj se je mudil zadnjih I 12 dni g. Zora 11 i, fmzlatar iz. Maribora, ki jc pre-1 novil v župnijski cerkvi glavni in Marijin oltar. Strokovno je očistil oba oltarja, marsikaj nanovo pozlatil, da sta ko nova. Pozlačena sta zdaj tudi dva velika svečnika (vis. 1.80 m) ob glavnem oltarju. Tudi na pokopališču bo obnovljen veliki križ. Telo Kristusovo (vis. 1.20 111), ki jo i/, litega železa, je pozlačeno in sc bo veličastno bleščalo sredi obširne božjo njive. Da ni trpela cerkvena blagajna, je dala potrebno vsolo na razpolago gospa Marija Dogša na Grabah. Ona i ti njen bral, biagopokojni Martin Dogša, kanonik, ki tudi počiva v naši fari, sta zadnja leta silno veliko žrtvovala za domačo cerkev. Naj jima Bog obilo jioplača, kar sta storila za toli pcirebno olepšavo hiše božje! Stavbna podjetnost. Toliko se že dolgo ni gradilo v središču kakor letos in lani. Zraslo je 8 večinoma enonadstropnih hiš in še več gospodarskih poslopij. No gradijo samo dotični, ki so bili nesrečni ob lanskem požaru, ampak tudi drugi, zlasti obrtniki. Omenjamo samo nekatere: Kovača gg. Masten iu Hanželič, brivec g. Praprotnik so si zgradili velike stanovanjske hiše, ključavničar g. Jur-jnševič gospodarsko poslopje. Prav lepo hišo si je postavil g. Ferlin iz Varaždina. Posestnik g. Stam-berger bo dozidal hiši še enonad.stropiio stnnovanje iti tudi g. Panič bo stavil hišo. Pri toliki ]>odjetnosti bo dobil trg dokaj lepše lice. škoda na polju. Vsled obilnega dežja je začelo polegati bujno rastoče žito, koruza pa postaja rumena. Vse žo težko pričakuje lepih, Eolnčnih dni. K ran* — Dr. Ivan Eržen, zobozdravnik v Kranju, ne ordinira od 19. maja do 2. junija 1933. Cerkveni vestnih Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani od 21. do 23. maja. Polovična vožnja jc dovoljena v vsej dravski banovini od 22. do 2". maja (vključno) in sicer nn vseli vlakih (razen cksprestiiii) in v vseh razredih. Udeleženci, ki se bodo poslužili tc ugodnosti, naj kupijo na odhodni postaji cclo vozno karto, jo dajo žigosati, v Ljubljani na postaji pa naj ne oddajo karte, ker jim bo služila za brezplačen povratek. Nn Rakovniku dobijo legitimacijo, da so se udeležili shoda. — S|>ored praznika je sledeči: 24. maja: (d) 7 zvečer akademija pri lut.ški votlini (godba, deklanuićije, petje, prizor). Sledi procesija s svečkami. Ob o. ko si: vrača procesija, razsvetljava svetišča. P<> procesiji govor, pete litanije in blagoslov. Od II do 12 ponoči ura molitve pred Najsvetejšim, / govorom. 23. maja. na Vnebohod Gospodov: Oh 3 sc prične deliti sv. obhajilo. Ob 4 prva sv. maša. Ob 3 sv. maša pred Najsvetejšim za sotrndstvo. Ob pol 10 govor nato pon-tifikalna sv. maša (poje zbor gojencev, spremlja orkester bivših gojencev). Po pontiTikalni sv. maši shod sotrudstvu pri turški votlini. Ob II zadnja sv. maša. Ob )kiI 4 popoldne govor v ccrkvi in na dvorišču. Po govoru slovesna procesija s kipom Marije Pomočnico. Po jiro-cesiji darovanje; med darovanjem poje vsa cerkev Marijine pesmi. Blagoslov / Najsvetejšim je na dvorišču in v cerkvi. — Po službi božji koncert godbe gojencev na srednjem dvorišču. Prosimo Marijine družbe, da se udeleže procesije z zastavo, ako jim je Ic mogoče (prijavite udeležbo, da se rezervira prostor v cerkvi!). Starši v Ljubljani iti okolici, pustite otroke k Marijini proslavi (belooblcčcnc, križarje, klaricc). Naj bo številno /nstopann tudi narodna noša, dn bo čim vcličastnejše Marijino slavljc.' DANES: HAŠK : ASK PRIMORJE Na priinorjanskem igrišču se bo odigrala danes popoldne važna nogometna tekma zu drž. prvenstvo med zagrebškimi akademiki iu slovenskim zastopnikom v nacionalni ligi ASK Pri-iiiorjcui. tekma jc važna zlusti za črno-bele. kajti sedaj gre pu žo prav zares, če se hočejo še v bodoče obdržati v ligi. Toda Haškovu euaj-storiea bo za domače zelo trd oreh, poleg tega so pa tehnično na taki višini, da mu zlepa ne more kdo do živega. Moštvo sc je spopolnil« / ( nekaterimi novimi močmi, tako, da nam bo , prcdvedlo tak nogomet, kakršnega najbrže že precej časa nismo videli v Ljubljani. Saj so za to najboljši dokazi njegove zadnje zmage nad Concordio in Hajdukom in lepi uspehi v inozemstvu. črno-beli bodo morali zaigrati z vsem članom, če bodo hoteli doseči časten rezultat. Svojo postavo bodo — kakor čujemo — z ozirom na zadnje neuspehe nekoliko spremenili. I pujino. da nas bo vsaj spremenjena enajsto-rica bolje zastopala in da nam bo zaigrala / članom, ki ji edini more prinesti kak uspeh. Glavna tekma se prične ob 10.30, prva pred-tekma Primorje II. : Reka se prične ob 13.30 druga med Primorjcni I. in Slovanom po ob 15. TENIS TURNIR NA ILIRIJI Danes ob 0 dopoldne sc nadaljuje tenis i turnir za državno prvenstvo na prostorih Ilirije j iti sicer z II. kolom. Kakor znano, je naša Ilirija preteklo nedeljo premagalo mariborskega Ra-pida. Danes jo pa čaka dokaj težja naloga, kn.j-li z zagrebškim moštvom bo igral znani Palln-du. igralec za Davvisov |iokal, poleg njega pa bodo prav dobre tudi ostale moči. tako, da l>o moštvo ATK predvidoma nastopilo v svoji najmočnejši postavi. Ilirijo bodo zastopali: Truden, šivic, Dacar, Bnnko, peti igralec pn še ni določen. Za turnir ni nobene vstopnine, ker hoče Ilirija na ta način seznaniti širšo publiko s tem : lepim, a pri nas žal tako malo poznanim spor-I toni. žc pri zadnjem turnirju je bilo precejšnje i število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili J lepi borbi, zato jc danes pričakovati šc večje udeležbe in to tembolj, ker lin borba / ozirom na odlično kvaliteto gostov ostrejša in zanimivejša. Turnir iio skoraj gotovo že dopoldne končati, zato naj vsakdo izrabi priliko in ga ogleda. NADALJEVANJE PROPAGANDNEG \ LAHKOATLET. MITINGA PRIMORJu Danes dopoldne ob 9 se nadaljuje propa i gandni lahkoatlctski initiug ASK Priinorju. ki se jc pričel včeraj popoldne. Današnji program vsebuje naslednje točke: Juniorji do 10 leta: 200 m in štafeta 4 x 100 m: juniorji do IS leta: 200 tli. troskok, 1000 in, štafeta 4\ 100 tn in skok ob palici. Seniorji: 200 m. irnskok. met kopja, štafeta 4 \ 100 m, 1300 m in skok ob palici. Kolo jahačev iu vozačov priredi danes. 1. j. 21. maja, terensko jahanje čez Golovec Orle —Sv. Lenart—Vevče—vojaško vežbališče- -Ljubljana. Zbirališče ob pol 3 v jnhalnlci ua Blei-weisovi cesti. MAB - Hotel Slavija in VILA MARJAN v borovem gozdu nad morjem. Dunatska in domača kuhinja. Popolni pension od Din 60'— do Din 7â -— г v.«emi taksami Prospekte pošilja Ante Filipini, bivši lastnik hotela Adrijn JV naznanila Služkinje! Obveščamo vse članice, da bo red-i ni letni občni zbor »Poselske zveze« v Ljubljani ; prihodnjo nedeljo t. j. dno 28. maja, ob pol 4 popoldne v dvorani »Služkinjekega doma«, Križevni-ška ulica 2 z običajnim dnevnim redom. Prosimo, i da se udeležite v ohilnem številu. — Vabi odbor. Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva se bo vršil v soboto 27. maj» v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27. Za ietek ob 8 zjutraj. Občni zbor Stavbne hranilnice in posojilnice ■ -Moj Dom«, r. z. z o, z, v Ljubljani, «e mora vršiti ; radi nepredvidenih zaprek v nedeljo, dne 21. I. m., ' oh 9 dopoldne v Delavski zbornici na Miklošičev' i cesti št. 22. A. v pritlični dvorani. Sv. Jurij ob južni žel. Prostovoljno gasilno društvo Sv. Jurij, okolica, vljudno naznanja, da ne bo vprizorilo igre Voda*, kakor je bilo oznanjeno v Slov. Gospodarju, ker ni dobilo tozadevne rešitve. Ruše. (Gregorčičev večer.) Proslavo ddčnogit našega pesnika Gregorčiča priredi pevsko društvo Ruše danes zvečer ob 8. Spored obsega pesmi slavnostni govor in živo sliko. Sv. Jurij ob Taboru. Cerkveni pevski zbor vprizori danes ob pol t popoldne v dvorani cerkvene hiše dramo v jielilt dejanjih Žrtev spo vedne molčečnost i f. Vsi zavedni katoličani so vabljeni. ker se bodo na ta način lahko prepričali, kako težak je ravno duhovniški stan, posebno pa še v današnjih dneh. Slov. Bistrica. Danes popoldne gremo vsi na cerkveni koncert, ki ga priredi v naši Župnijski cerkvi »Slov. pevsko društvo Maribor«. Izvaja se znameniti Haydnov oratorij «Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu«. Dol pri Hrastniku. Danes priredi Krščanski, šola prelepo igro »Prisegam« s peljem. Da vidite, kako lepa jc ljubezen dveh seotra. pridite na Dol « mruštveni dom ob 4 popoldne. Ljubljanska borza v L 1932 Prejeli smo poslovno porodilo ljubljanske borze za blago in vrednote za leto 1932. Iz obširnega in dokumentiranega stTokovmega poročila posnemamo tele važne ugotovitve in statistike: Zaradi znanih razmer na deviznem tržišču je promet na naših borz h padel marca 1932 na minimum. Še februarja je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 43.3 milj., naslednji mesec pa je padel radi zmanjšanja intervencije Narodne banke in uvedbe polaganja plačil na začasno vezane račune na 11.4 milj., v prihodnjih mesecih se je zmanjševal naprej in dosegel v septembru minimum 2.86 milj. Din. V oktobru se je pričelo trgovanje s šilingom v zasebnem kliringu, kar je povečalo borzni promet, ki je inarastel oktobra na 4.84, novembra na 6.7 in decembra na 7.6 milj. Din. Skupni devizni promet je znašal 148.2 milj. Dim v primeri s 852.0 leta 1931 in 957.0 milj. lela 1930. Povečal pa se je promet v valutah »d 0.5 milj. leta 1931 na 3.5 milj. lani, vendar j« bil valutni promet zabeležen samo v prvih 4 mesecih lani. Efektni promet je zelo skrčen in je znašal samo 0.14 milj. Din v primeri s 1.5 mili. Din 1. 1931. Tudi blagovuii promet se je radi znanih omejitev v zunanji trgovini in težkoč v plačilnem prometu ter splošnega poslabšanja konjunkture zelo skrčil. Znašal je v lesu 2% vag. v vrednosti 2.33 milj. Din (leta 1931 OT4 z« 5.54 milj., 1930 pa 1.837 vag. za 10.9 milj. Din). Promet v oglju beleži zaključkov 9 vag. za 0.043 milj. (1931 109 vag. za 0.8 milj.) in 1930 164 vag. za 1.36 milj. Din. V žitu in ml. izdelkih je bilo prometa 151 vatf. v vredn. 1.95 milj., 1931 205 vag. za 3.1 milj., 1( D 406 vag. za 6.6 milj. Skupno je bilo blagovnega prometa lani: 493 vag. za 6.466 milj., dočim je znašal blagovni promet leta 1931 1.022 vag. za 10.56 milj. in leta 1930 2.418 vag. za 18.9 milj. Din. Poslovanje borznega razsodišča se je razvijalo še naprej uspešno. Število tožb se je povečalo od t.758 v 1. 1930 na 2.327 v 1. 1931 in 3.141 v 1. 1932. Svota vtoženih terjatev je sicer od 1930 na 1931 narasla od 7.4 na 9.69 milj., od 1. 1931 na 1932 pa samo za 0.05 na 9.74 milj. Din. Trgovstvo se dobro zaveda bonitet, ki mu jih daje borzno razsodišče. Poslovni uepeh za 1932 je bil sicer ugodnejši, toda predvsem radi povečanih dohodkov od razsodišča. Na drugi strani pa so se zvišali tudi upravni stroSki. Zaradi manjše svote odpisov se je čisti dobiček celo nekoliko povečal. Imovina borze znaša okoli 1.26 milj., od česar predstavlja stavbni sklad 1 milj. Po seznamu članov 0.758 (62.126) ha. ječmen 15.235 (15.475) ha in rž 31.SI4 (32.152) ha. Zmanjšanje posejane površine je najznaincjše pri rži. Elektrarna Fala Iz poslovnega poročila za 1932 posnemamo, da se je produkcija toka v celem le malo povečala, za 0.4 milj. na 128.9 milj. kilovatnih ur. Če izvzamemo Ruše, je pa produkcija za ostali konzum padla od 54.6 na 51.9 milj. ur. Ta padec je v glavnem pri-■pisovati zmanjšanju konzuma Trboveljske za 9 odst. Priključna v cdnosl vseh odjemalcev toka se jc povečala radi izvedenega priključka Čakovec za 1.39 odst. na 34.666 kilovatov. Bilanca za 1933 izkazuje povečanje investicij od 118.5 na 120.4 milj. Din 30.8 na 30.9 milj. šv. fr.), čemur največ odgovarja povečacje upnikov od 121.9 na 175.2 milj. Din) od 30 85 na 31.3 milj. šv. fr.). Brutodonos se je zmanjšal od 25.9 na 25.7 milj., nadalje so se zmanjšali upravni stroški in obresti, dočim so javne dajatve narasle. Poleg tega je nastala izguba 1.95 milj. Din pri tranferu zaradi znižanja dinarja. Odpisov ni v rač. zaključku Izguba za 1932 znaša 37.208 (1931 43.387) Din in se prenese na nov račun. Poslovanje Zagrebške borze Iz poročila za 1. 1932 posnemamo, da je število članov borze nadalje padlo od 565 na 546. Ves promet borze je lani znašal samo 605.5 (1931 3.255.0) milj. Din. Promet se razdeli sledeče: blago 49.5 (4-4.0), efekti 98.6 (271.45), devize 416.5 (2.877.44) in valute 40.7 (62.2) milj. D6n. Efektni promet ee razdeli: državni papirji dinarski 47.7 (142.9), dolarski 47J (106.5), delnice bank 3.54 (14.6). ind. in trg. podjetij 0.2 (7.4) milj. Din. Dohodki borze so se zmanjšali od 3.3 na 3.0 milj. Dm, predvsem radi nižjega donosa pristojbin, dočim je razsodišče prineslo več dohodkov. Na drugi strani pa so se zmanjšali tudi izdatki in znaša prebitek 0.15 (0.21 milj. Imovina znaša 25.5 (26.0), do tega hiša 24.5 (24.8), dolg pa 4.6 (5.1) milj. Din. Kakor pri drugih borzah tako je tudi na zagrebški število tožb naraslo od 1.381 na 4.848, padla pa j« višina terjatev, za katere so bile tožbe vložene, od 43.45 na У2Л milj. Najvišje terjatev je bila 1. 1931 7.1 milj., lani pa samo 1.53 milj. Din. Poe to vino poročilo je po obsegu n.i dosti izpre-menilo, pogreb «urno pa splošnega pregleda razmer, Kakor smo ga boli vajeni iz prejšnjih let. Važni gospodarski ukrepi т Avstriji Mfnistrsk i svet je na Dunaju v petek sklen;., da bo Avstrija dovolila brezcarinski uvoz 560 vag. pšenice za pomožno akcijo gorskim kmetom in brezposelnim, nadalje znižala zamudne davčne obresti aa 6 odst. ter med drugim tudi sklenila, da bodo v davčnih zadevah konzumne zadruge izenačene z ostalimi zadrugami in s tem tudi trgovina. Končno je prepovedana podrobna prodaja živil po velikih trgovskih hišah. Konkurz jc razglašen o imovini zapuščine dne 18. febr. v Kosezah pri Ljubljani umrlega stiSči-čarja Brandta Emila: oglasiti se je do 17. junija, ugotovitveni narok 22. junije; nadalje o imovini dr. Godnlča Josipi, odvetnika na Vranskem, prvi zbor upnikov 1. junija, oglasiti se je do 1. julija, ugotovitveni narok 13. julija; nadalje o ležeči zapuščini j«) 18. febr. umrli Sohôner Mariji v LaSkem, prvi zbor upnikov 29. maja, oglasiti ee je do 1. jul., ugotovitveni narok 10. julij«. Likvidacija: Motor Iniport Cie., agent ura Nn trgovina z motornimi vozili, d. z o. z. v Celju. Konec poravnalnega postopanja: Kosmač Svito, tTgovec v Lučah, Manot, mehanična pletarna (lastnik Vladimir Manojlovič) v Žalcu — sklenjeni poravnavi. Kmetijski tečaj т Trebi ji nad Škofje Loko. Okr. načelstvo kranjsko bo priredilo sporazumno z okr. kmetijskim odborom celodnevni kmetijski tečaj v Trebi j i nad Škof jo I/»ko, in sicer v nedeljo dne 28. maja t, 1. Poučevala boeta dva kmetijska strokovnjaka govedorejo, pnašičjerejo in sadjarstvo. Poleg predavanj se bodo vrSile nazorne demonstracije. Tečaj bo pričel ob 8 dopoldne in bo trejaJ z cnournioi odmorom do 6 popokine. Borza Dne 30. maja. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 3.5 milj. v primeri s 3.1, 2.5, 3.4 in 3.6 milj. v prejšnjih tednih. Največ je bilo prometa v šilingih, ki so narasli v tečaju: 1.7 milj in v devizi Berlin, ki se je tudi Okrepila po Hitlerjevem govoru: 0.5 milj. Din. Tudi dolar je narastel. Cnrih. Pariz 30.38. London 17.56, New York 453.75, Bruselj 72.10, Milan 27.02. Madrid 44.275, Amsterdam 208.25, Berlin 121.85. Dunaj 73.29 (75), Stockholm 90.00, Oslo 89.10, Kopenhagen 78.15, Praga 15.42. Varšava 58.05, Atene 2.94, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Dunaj. Don. sav. jadr. 58.65, Alpine 12.95, Trboveljska 16.40, Rima Murany 21—. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, bč. okol. Novi Sad. sred. bč., gor. bč., srem., bč. ladja Begej 210—212,50, bč. potiska, bč. ladja Tisa 212.50 do 215, gor. ban. 207.50—210. — Moka: bč„ ban. šl. Og Ogg 346—360, št. 2 325—340, št. 5 306—320, št. 6 277.50— 282.50, št. 7 175-185, šl. 8 65—67.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neipremenjena. -Promet: 103 vafjoni. Chicago. Pšenica: julij 71.375. septemb. 72.25, december 74.50. Koruza: julij 45.375, september 47.125, december 48.50. - Oves: maj 25.25, julij 25.50. - Rž: maj 56.50, julij 27.625. Winnipeg. Pšenica: maj 62.75, julij 63.375- oktober 65.25. Les Položaj slovenske lesne trgovine je bil minuli teden nekoliko boljši. Prišlo je do zaključkov v rezanem kakor tudi v tesanem jelovem blagu. Kakor vsako leto se je tudi leitos obrnila k nam Sicilija za drobne trame. Cena seveda je času primerna. — V parjenj bukovini je vedno večje povpraševanje. — Istotako je povpraševanje po oglju stopilo zadnje dni v ospredje, medtem ko so drva skoro popolnoma na mrtvi točki. — V splošnem se opaža nekoliko živahnejše trgovanje, toda do pravega razmaha nikakor ne more priti, kar je , pripisati prenizkim cenam, obenem pa še vedno zelo občiitn°mu pomanjkanju likvidnega denarja, "i drugi strani tvorijo oviro razne neprilike glede plačila, med katere spada seveda tudi kliring. Ob današnjih trgovskih prilikah bo naravno še marsikatera lesna produkcija morala prenehati z obratovanjem, ako se kaj kmalu ne najde splošna rešitev denarno zamotanega položaja. Hmelj III. poročilo Hmeljarskega društva o stanju limeljskih nasadov. (Žalec v Savinjski dolini, dne 20. 5. 1933) Od našega zadnjega poroči ia sem imamo hladno vreme s padavinami, kar ne pospešuje rast mlade raMline ter ovira nadaljno napeljevanje pol do 1 meter visoko zrastlih trt k drogom. Neugodno vreme ovira tudii rahlanje zemlje s kulti vat orjem in brano, Stanovitno lepo vreme je nujno potrebno. Za ostanke letine 1929 in 1930 še ni zanimanja. — Društveni odbor. MARIBORSKO GLKDAUŠCE Nedelja, 21. maja ob 15: V KRALJESTVU PALČKOV. Prireditev marihor. ženskega društva. Ponedeljek, 22. maja: zaprto. Torek, 23. maja: zaprto. Sreda, 24. maja ob 20: ADIEU MIMi. Predstav* v korist Udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije. Izven. Novo V „LJUDSKI KNJIŽNICI" Kristjan Elster SODNIKOVA HIŠA OB FJORDU roman prevedla Ivanka Klemenčic 248 strani, broš Din 45'— v platnu Din 55.— Naročnikom „Ljudske knjižnice" bomo knjigo razposlali prihodnji teden Sigrid Undset piše: Izredno lepo je zgrajena knjiga ob stari materi. Z žilavim, neupogljivim pogumom zasleduje usodo svoiih otrok ; kar se v knjigi dogaja, gre skozi njeno staro srce, preko njene sive glave Gotovo bo ta človeško lepa in občutja polna knjiga mnogim čitateljem med tistimi, h kateri se še vedno rad vračaš, ko si druge že davno pozabil. Jugoslovanska knjigarna Ljubljana Radio Programi Rarflo-LfuMfcmei Nedelja, 21. maja: 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) — 9.00 Božja postava (dr. R. Tor^jnec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz M. p(» i-rske cerkve — 10.00 Ljubljanska pokopališča (Rudolf Dostal) — 10.30 Naša zakonodaja in njene naloge (dr. BajiČ) — 11.00 Rezervirano za prenos — 12.00 C .is, plošče — 15.00 Uredimo našo živinorejo (g. Janauk) — 15.30 šramel kvartet: Kramar — 16.00 Plošče — 17.«) Lr. Levstik: Sintez«, igrajo člani nar. gledališča — 20.00 Koncert orkesitra »Triglav« — 21.30 Poročila — 21.45 Jazz »Zarje« — 22.30 Ploščo. Ponedeljek. 22. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Cas, plošče borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Južni Sokol od ustanovitve do svetovne vojne (dr. Riko Fuolis) — 19.30 Srbohrvaščina (dr. I!upol) — 2000 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, poročila, salonski kvintet. Torek, 23. maja: 11.15 šolska ura: Naš največji sovražnik — alkoholizem in njegov vpliv (Rudolf Horvat) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plosiîe, borza — 18.00 Koncert zbora Mestne ženske realne gimnazije — 18.30 Plošče — 19.00 Nemščina (dr. Grafenauor) — 19.30 Naša mala letovišča (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi t Nedelja, 21. maja: Zagreb: 20.00 Koncert dudaškega tria, prenos iz Prage — Milano: 20.30 »Liberia«, opera (Gior-dano) — London: 22.05 Koncert komorne glasbe — Stuttgart: 20.00 Pester koncert — Leipzig: 20.00 »Prepovedana ljubezen«, opera (Wagner) — Suisse Romande: 21.00 Solistovski koncert — Beograd: 20.15 Koncert radio orkestra ob spremljevanju ksilofona — Rim: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Večer V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni gospod aniv. med. erner ffofm kopališki zdravnik dne 20. t. m., zadet od srčne kapi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v ponedeljek, dne 22. maja ob 15 iz hiše žalosti na pokopališče h Kapeli. Slatina-Radenci, dne 20. maja 1933. Žalujoči ostali. izbrane glasbe — Langenberg: 20.15 Večerni koncert radio orkestra — Praga: 19.55 Koncert vojaške godbe — Dunaj: 20.00 Pester večer Ponedeljek, 22. maja: Zagreb: 20.45 Jugoslovanski večer zagrebškega kvarteta — Milano: 21.00 Koncert komorne glasbe — London: 19.30 Vokalni koncert —21.00 Orkestralni koncert — 21.55 Aida, 11. dej. (Verdi) — Leipzig: 20.00 Instrumentalni koncert — Suisse Romande: 21.25 Vokalni koncert — Berlin: 20.10 Reportaža iz VVagnerjeve rojstne hiše — Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Riin: 30.15 Vokalni koncert — Dunaj: 19.25 Operni prenos — Miinclien: 21.15 Bavarske balade — Budapest: 20.30 »Letni časi«, oratorij — Varšava: 20.00 »Lahka kavale rija«, opereta (Suppe). Torek. 23. maja: Zagreb: 20.00 Operni prenos iz narodnega gle. dališča r Ljubljani — Milano: 21.00 Varielojski program — London: 21.00 Vokalni koncert — 22.15 Koncert gledališkega orkestra — Stultgart: 21.00 Vokalni koncert — Suisse-lîomande: 20.10 Koncert komorno glasbe — Berlin: 21.00 Vokalni koncert — Belgrad: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Rim: 20.45 »Liberia«, opera (Giordano) — Langenberg: 21.05 R. Wagnerjev večer — Praga: 19.00 Tannhauser, opera, (Wagner) — Dunaj: 21.00 Gustav Mahlerjeve simfonije — Miinclien: 21.20 Simfonični koncert — Budapest: 20.3O Klasična angleška glasba — Var šava: 20.00 Večerni koncert.' OTVORITEV VINOTOČA! Podpisani javljam p. n. občinstvu, da bom odprl dne 31. maja t. 1. na Špičniku št. 1 vinotoč, kjer bom točil svoja vina, katera so priznano najboljše kakovosti. Špičnik nudi eno najlepših razglednih točk celih Slovenskih goric. Oddaljen je od Svečine 1 uro hoda. Redni avtobusni promet med Mariborom in Svečino 1er obratno je vpostavljen. Za obilen obisk se priporočam. Ivan Dreisiehncr, lastnik vinogradov. Za birmance kupite dobro in poceni v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15 Oglejte si zalogo pred nakupom! hf> 1)0 I*!1@ili. Popolen seznam dr. Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno na razpolago. 2 «c =••3 e (0 Ste B E: Samuel Lover: 24 RORY O'MORE Irski ljudski roman. »Draga milostiva, nikar ne hodite k tistemu strašnemu Mc Garriju! Ta vam bo samo zdravje pokvaril, vaše dragoceno zdravje! Na njegova zdravila se ne morete zanesti, niso pristnal Kako pa naj bi tudi bila! Saj bi vam napisal recept, ko bi bila njegova zdravila zanesljiva, pa niso, verjemite mi, da niso! Recimo, draga gospa, recimo, da bi se vaši živci zrahljali in da bi vam hotel dati kaj »aluvialnega«, pa bi vam zapisal malo dozo »h i p p o p o t a m u s a«, bi vam najbrž, ako ne bi imel te reči v svoji »c o r n u c o p i - j i«, bi vam najbrž dal »v o x populi«. Zdaj si pa Ie mislite, če bi užili »vox populi« namesto »hippopotamusa«! Kakšne posledice bi imelo to! Morda popolno »prostitucijo« — prostitucijo inoči mislim, premislite! Rečem vam, McGar-ry je nevaren; vrh tega upravlja Mc Garry še poštni urad. In kako more človek opravljati dva posla, kako more služiti dvema gospodarjema?! Ali, kakor je dejal sodnik oni dan: »Kako more biti hkrati na dveh krajih?« Ha, ha! Zelo dobro, ali ne?! No, zdaj pa resno, Mc Garry jo res nevaren! »Bolje bi bilo, ko bi svoja zdravila in svoje zdravilstvo vrgel psu«, kakor pravi Bard iz Devona; pa res, saj ni za drugo rabo! Zato je bolje, da vam pošljem malo škatlo pilul in steklenico tiste reči, ki sem vam jo prej poslal. To so patentna zdravila. Sijajna zdravila, vam rečeml Saj so vam ugajala zadnjič, ali ne? So bolj močnega okusa, pravite, no, tem bolje, vas bodo pa še okrepila; tudi to je zelo dobro. So sicer draga, pa kaj je to v primeri z vašim dragocenim zdravjem! Bolje, kakor da bi se zastrupili z »vox populijem«. Tako je ta prekanjeni in nevedni lopov kvasil norcem, ki so tupeli, da jim je pošiljal svoja patentna zdravila in zasoljene računa. Ko je Sweeny videl, da je Rory O'More kupil zdravila pri Mc Garriju, ga je vprašal, kdo je bolan. Rory toga človeka ni maral zaradi njegovega vohunstva in ni hote), da bi vedel, za koga so. Ker bi utegnil priti v njegovo kočo z izgovorom, da bi kaj svetoval, in bi tam videl tujca, ter kar bi bilo še slabše, ga slišal, kako se tnu blede, je Rory sklenil, da se to zaradi gosta ne sme zgoditi. Zato se je izognil vsem vprašanjem zdravniškega odvetnika tako mirno, kolikor je le mogel ter odšel, ne da bi mu dal kakšno pojasnilo. To pa je bilo dovolj, da si podžgal Sweenijevo radovednost. In res, ali ni drugi dan prijezdil obiskat 0'Moreove in jim izvabljat tajnost? Ko je dospel do hiše, je obesil vajeti na klin blizu vrat in takoj stopil v hišo. Rory, njegova mati in sestra so bili pokoncu, kar je jasno pričalo, da od družine nihče ni bolan. »Drugo jutro, vdova!« je kar najuljudneje pozdravil Sweeny. »Veseli me, da vas vidim, gospa, in vas, Mary O'More, obe zdravi in veseli. Zdravi ste vsi, kakor vidim, no, to me veseli. Bal sem se že, da je kdo od vas bolan, ko sem videl Rorija, da je kupoval zdravila. Zato sem se oglasil, ko sem jezdil mimo, da bi pomagal z nasvetom. Kdo je torej bolan?« »Hvala, g. Sweeny,« je hladno odgovorila vdova. >Hotela sem samo imeti nekaj zdravil doma, zato je Rory šel ponje.« Pri tem je tako ropotala, kolikor je mogla, kakor da mu pokaže, da se ne mara pogovarjati z njim. Sweenija se pa nisi mogel odkrižati kar zlepa. »Ali vam morem kaj svetovati, gospa 0'More?« je kljub temu vpraševal. »Oh, saj res, g. Sweeny! Saj sem že nameravala iti k vam, da bi vas vprašala o zakupnih postavah, ker bom nekaj dokupila.« »To pa, to — gotovo — zakupne postave — gotovo — vedno sem vam na razpolago, gospa O'More; a mislim zaradi zdravja, saj veste, da sem spreten, gospa O'More, in ker je pri vas nekdo bolan, če moreni pomagati, me bo zelo veselilo — zelo me bo veselilo, gospa O'More.« Ko je vdova videla, da se odvetnika le ne more odkrižati, je priznala, da je neki potnik zbolel na poti, in da so ga vzeli pod streho ter ga spravili v posteljo. »Pa saj ni vredno, da bi govorili o tem; hvala Bogu, v enem ali dveh dneh bo zopet zdrav,« je naglo končala. >Ce morem pomagati, bom to gotovo z veseljem storil,« se je zopet vsiljeval Sweeny. >Hvala, sen» mu že sama dala nekaj, kar vem, da mu ho pomagalo, hvala vseeno.« »Ali je reven?« je z zanimanjem vprašal Sweeny. »Tega pa ga nisem vprašala,« je očilajoče in s po-vdarkom odvrnila vdova. »Seveda, seveda — a mislim — morda ste ugenili.« >Ugenili!« je jezno vzkliknil Rory, ki je Sweenija že ves čas prezirno motril. »Ugenili! Kaj mislite, da jp mož uganka, da bomo o njem ugibali!« Ves čas med tem pogovarjanjem so Sweenijeve male sive oči švigale okoli. Ko pa je nazadnje odkril de I^acijevo potno torbo, je pristopil bliže, jo vzel v roko >No, in kaj potem, če je!« se je odrezal Kory. No, in kaj potem, če je !« se je odrezal Rory. »0, nič, nič,« je dejal Sweeny, ko jo je kar meni nič tebi nič pregledaval in pretipava!, ali ne hi morda našel imena ali monograma. »Upam, da to ni nič hudega, če vprašam.« »Pa tudi nič dobrega ne,« se je glasil Rorijev odgovor. »Ta torba priča, da je potnik gospod,« je zvito pripomnil Sweeny. »Da, ni izmed najslabših,« je dejal Rory. »Ako bi mogel kaj storiti, bi me zelo veselilo,« se jc» že zopet ponujal Sweeny. »Hvala, saj mu nič ne maniku. to vam lahko rečem,« je zagotavljala vdova. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjàl znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko» Pri izbiri letne obutve • Q je naibolj privlačna p A 1M H A Mehanična delavnica o|»ank in obutve Petar M. Dumitrov. Pančevo. ■■■ Letovišča Fredsezona (So 1. julija Pension in restavracija »Bogatin« ob Bohinjskem jezsru Vam nudi celodnevno oskrbo à 45 Din. Krasni izleti v planine, kakor v bližnjo okolico. ANICA STARE. II Službenem Trgovski pomočnik mešane stroke, z znanjem nemščine in srbohrvaščine, vesten in zanesljiv, želi premeniti službo. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod »Poštenost zajamčena« 5701. (a) Službo oskrbnika na večje posestvo nastopim. Sem samec. Za vestno službo položim kavcijo. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a) Prodajalka mešane stroke, z dobrimi ••pričevali, zmožna samostojnega vodstva, zna kuhati, šivati in opravljati vsa gospodinjska dela, želi primerno službo s 1. ali 15. junijem. Gre najraje na deželo. Ponudbe pod »Delam vse« 5730 na podružnico »Slovenca« ▼ Celju. (a) Dekle itara 18 let, poštenih katoliških staršev, bi se rada izučila za šiviljo. Je že nekoliko izvežbana v šivanju in ženskem ročnem delu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod lt. 5606. (a) Službo hlapca iiče mladenič. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 5634. (a) Sobarica Vešča nemščine, šivanja, išče službo, po možnosti ▼ mestu. Brigita Gore-njak, stolno župnišče — Maribor. (a) Gospodična trg. naobražena, pripravljena položiti kavcijo, išče primerne zaposlitve. Gre tudi k otrokom k boljši družini. Cenj. ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Junij« 5769. (a) 100 Din dnevno zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovor! (b) Mestna hranilnica v Radovljici razpisuje mesto upravnika za svoje nove naprave, veščega upravljanja javnih kopališč in parkov Podrobnejši podatki se dobe v uradnih urah pri razpiso-valki. Prošnje je vložiti do 10. junija t 1. Nastop službe takoj. (b) Mižflpfš dobrega, izvežbanega — agilnega, samostojnega, z obrtnim listom, sprejme večje podjetje v prometnem mestu, eventuelno mu odda obrat v najem. Kavcija po dogovoru. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod značko: »Agilen samostojen mizar« št. 5806. (b) Poverjenike in zastopnike (lahek, velik zaslužek) — sprejme »Zadruga«. Ljubljana — poštni predal 49. (b) 28—40 letno žensko tudi vdovo, s spričevali, sprejmem za vsa domača dela, kuho in samostojno gospodinjstvo. Samo delavoljne naj se zglase. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 556. (b) Služkinja pridna, poštena, za kuho in vsa hišna opravila, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko j »250 Din« 5780. (b) Zastopnika (-co) za Slovenijo za prodajo perja iščem proti visoki proviziji. Ponudbe je po-: slati na Adolf Wolken-; stein, Čonoplja (Dunav-ska banovina). (b) Iščem dekle mlado, pridno in pošteno, vajeno gospodinjskih del in event. kuhe. Oskrba dobra. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Služkinja« 5763. (b) Dekle pošteno, pridno, z dežele, sprejmem v gostilno. Potrebna kavcija. Ponudbe pod »Kavcija« 5774 na upravo »Slovenca«. (b) Graverja sprejmem takoj. - Hajrič, Zagreb, Petrinjska 4. (b) Sprejmem hlapca v starosti 18—20 let, vajenega vseh kmečkih del. Naslov v upravi »Slovenca« tod št. 5746. (b) Mlado dekle dobi službo kot mala pomoč v trgovini. - Naslov j v upravi »Slovenca« pod št. 5794 (b) Sedlar, pomočnika mlajšega, takoi sprejme Franc Korošec, sedlar in tapetnik, Bled. (b) Kuharica srednjih let, vaiena vseh hišnih in poljskih del — prosi za službo kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Po :tena« st 5742. (a) Mlada prodajalka išče službo v kakršnikoli stroki. - Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Strankam prijetna« It. 5811. (a) ч prakso, perfokten v nemščini in srbohrvaščini ter stenografiji obeh jez kov se takoj sprejme v industrijsko podjetje v bližini Ljubljane. Lastnoročno pisane ponudije z opisom dosedanje zaposlitve je poslati do 23. mas pod »^.anesljiva moč 5740« na upravo »Slovenca«. Služkinjo OoSteno, zanesljivo, vajeno dobre kuhe, hišnih in zunanjih del, sprejme takoj boljša rodbina na deželi. Pcnudbe upravi • Slovenca« pod »Dežela« št. 5820. (b) Mlado dekle za navadna dela sprejmem. Cestnik, Ulica na Grad št 2. (b) Izurjeno pletiljo sprejme takoj M. Alešo-vec, Cankarjevo nabrežje l/I. (b) Tapetniški vajenec se sprejme. Čerin, Pristaniška 3, Maribor, (v) Kleparskega vajenca sprejme takoj Jos. Jereb, kleparstvo — Cesta na loko 18, Ljubljana (v) Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Ivan Šu-šteršič, čevljar, Prešernova ulica 21, Moste pri Ljubljani. (v) 3000 Din mesečno plačamo agilnim zastopnikom. Pišite na upravo »Slovenca« pod »Novo« 5652. Priložite znamkel z Šoferska šola E. Ce h bivša Сагаегшкиуа šuleraka šolat Liubl.ana Puna;ska c. 3V *ola za pnklicnr floft-rje In amaterji:. Pro«peUtl in po lannta zastonj Iti franko Prihrojevaini tečaj u tiamstiB In moWa ob.atiia se prične 18. juni.ia 30. junija 1983 Učnina znižana za 50°/o Ta tečaj je posebno priporočljiv za izpite bodočih majsterc in mojstrov. Prijave do 10. junija 1933. TEODOR KUNO lastnik konc. strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra e. 4/11 Oglojte si r»7.»lavo risb te, a ja na ve esiijmu pavi Jon N1 Šoferska šota L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Gosood išče kakršnokoli zaposle-nie raznašalca ali slično. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5814. (a) Kmetsko dekle želi službo k boljši družini kot začetnica. Mar-čič Justina, Hrastje, p. Limbuš. (a) Ha Ci opùiùi fficiencii zesjamcno ndjpopoineiii iweh « teh leikih časih se mor, e najlaže dobiti z nstino vilviio domače ,,|elarne. Mi name vsakomur tekoče delo ker smo dremalci za ple 'enine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zn ple renie kar dokaau|e mnog« 'ahvalnic. V Maram, da hefete delati in zailniiii, se obrnile po gralis-prospekft na tvrdko Domača Pletarski nduilrija Josip Tomaži,. Maribnr. Krekova ul. IS/M Maser za kopališče, ki je skozi celo leto odprto, se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedaniega službovania pod »Takojšen nastop« št. 5827 na upravo »Slovenca«. (b) Služkinjo pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela, z večletnimi spričevali — sprelmem na deželo. Po-nndbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva«. Tkalski mofafer za ročne statve, dober, l izvežban in agilen — se i sprejme v večje podjetje. ! Pismene ponudbe je po-i slati upravi »Slovenca« pod šifro «Tkalski mojster« št. 5805. (b) Vrtnarski vajenec ' star 15 let, se želi izučiti 1 vrtnarstva. Naslov pove uprava »Slovenca« pod zn. »Vrtnarski vajenec« I št. 5688. (v) Učenca zdravega, močnega — z najmanj 4 razr. srednje šole, sprejme veletrgovina Ludovik Kviharič, Ormož. (v) Vajenec za špecerijsko trgovino v , Ljubljani se sprejme. Ponudbe pod »Priden« št. ; 5699 na upravo »Slovenca«. Posojilo brezobrestno, dolgoročno, neodpovedliivo — proti vkniižbi zaiamti vsakemu članu Stavbna hranilnica in posoiilnica »Moi dom«, Liubliana Tvrševa 31 1 d Posojila proti dolgoletnemu od- plačevaritu, za rardolži-tev, nakup nairazličneiših premičnin in nepremičnin za doto itd podeljuje: »Mobilna zadruga«. Ljubljana, M stii trg 25-1. -Išče povsod poverjenike! Brezobrestno posojilo vsak dobi! Pišite upravi pod »Denar« št. 5652. — Priložite znamke! (d) Pojasnila za brezobrestna posojila proti tridesetletn. amortizacijskemu odplačeva-niti daje glavni zastopnik »Edinosti« — vzajemnega gospodarskega dmštva r. z. z o. z. — Jakob Zagode, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 I. n. (d) Preselitev! Društvo stanovanjskih najemnikov se je preselilo v nebotičnik, III. nadstr. (o) Podpisani opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, katere napravi moj sin Albert. -Polde Lampič, Kamnik, o Zatekel se je pes-ovčar, sive barve, z dolgo dlako. Kdor bi o njem kaj zvedel, naj sporoči proti nagradi: Blei-weisova cesta 34. (e) \Linoyanja IŠČEJO: Sobo in kuhinjo za dve, ves dan odsotni osebi, iščem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5712. (c) Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi I Pazite na bodočnosti £№3288 Doicnishe toplice Vam sigurno ozdr ivi revmatizem, iSijas. ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost i. t. d. — Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk; radi tega neokrnjeno bogastvo emanacije in ogljikove kisline. — V kopališkem domu bo kopelji in sobo pod eno streho; radi tega stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah in izvanredna ugodnost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brz.ojav, telefon. Postaja Straža-Toplice, Zahtevajte brezplačno prospekte 1 Sezona od 1. maja do 11. oktobra Zračno sobo prazno ali opremljeno, za dve osebi, z vso oskrbo, pri boljši družini, iščem v bližini Cojzove ceste ali Obrtne šole. Primer-; no za 8 letnega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dom 8« št. 5713, (s) Za 1. september iščem dvosobno stanovanje ter plačam event. tudi za par let naprej. Ponudbe s popisom stanovanja pod »Solidna cena« št. 5745 na upravo »Slovenca«. (č) Sobo in kuhinjo iščem za 1. ali 15. junij. Podpritličje izključeno. -Dopisi, šifra »Pod mestom« št. 5834 na upravo »Slovenca«. (c) ODDAJO: Stanovanje dvo- in trisobno se odda. Istotam se odda skladišče in trgovina Stari trg it. 24. (č) Opremljena soba čista, se takoj odda pri trnovski cerkvi za 200 dinarjev. Poizve se: Špe-ceriia — Dunajska cesta št. 36. (s) Gospodično sprejmem na stanovanje. Bučar, Pred škofijo 21/U. Solnčno sobo oddam zelo ugodno 1—2 osebama. - Sodarska 6/1. Nad cerkvijo sv. Florijana._(s) Opremljena soba se odda. Cankarjevo nabrežje it 7/II. (s) Solnčno in zračno sobico oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5793. (s) II Posestva Večje stanovanje v moderni vili, 5 sob in kabinet s pritiklino, visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom, z uporabo vrta, prosto po 1. avgustu, se odda Dopisi na poštni predal 219 — Ljubljana 1. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo oddam mirni stranki za 200 Din. Stožice 91. (č) Enosobno stanovanje oddam. Stožice 119, blizu gostilne pri Urbančku. č ODDAJO: Švicarija in letna restavracija vila • Beilevue« ter vinotoč in bufet »Straža«, oboje z dovoljenjem (mestno pravico), se odda poceni v naiem. Primerno za obrt-I nika ali upokojenca, ki ima osebno pravico. Prevzeti je takoj. Vpraša ali ogleda se pri upravi kopališča Krapinske Toplice._(n) Oddam takoj opremljen trgovski lokal sredi mesta, z inventarjem, za vpeljano trgovino s fotomateriia-lom. Temnica poleg. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5716. (n) Enosobno stanovanje z vodovodom, elektriko in priliklinami oddam takoj. Kermevnar, Brezovica 85, 4 minute od ko- j lodvora. (č) I Stanovanje soba, kuhinia veranda, i pritikline. oddam z juni- I jem sli julijem. Zadružna ulica 7, Kodeljevo. (č) j Stanovanje » j soba, kuhinja, takoj od-1 dam. Mala vas 49. Ježi-ca. __(č) O^dam sobo in kuhinjo, ali opremljeno sobo. Rožna dolina c. VII št. 31, pod streliščem. (č) Trisobno stanovanje Ljubljana, poštni predli s kopalnico se odda s 1. junijem. Knazjva 37, ' pri novi šišenski cerkvi. Posojila daje na zelo ugodno odplačevanje — »Zadruga« št. 49. (d) (v) Pečarskega vajenca sprejmem. Učnina po dogovoru. Franc Kosmač, pečarija, Vel. Mengeš, v Mizarski vajenec priden in pošten, s hrano in stanovanjem v hiši — se takoj sprejme. J. Peternelj. škofja loka, Grajska pot 9. (v) 60/ 00 Din posojila v gotovini, na prvi stavek na veliko dvonadstropno trgovsko hišo z velikim ?k1adiščpm, iščem za dobo 1 do 2 let. — Vredno«* hiše je najmanj 900.000 Din. Ponudbe na opravo »Slovenca« v Celju do 26. maia 1933. (d) Sol'dno dobro vpeljano podjetje (damska obrt), ki ima svoj lokal že več desetletij na zelo prometnem kraju v središču mesta, želi sprejeti družabnika z večjo vlogo v svrho re-noviranja obrata. Le resne neanonimne ponudbe pod Obit 120. št. 5622 na upravo »Slovenca«. Poštene stranke i ! mirne, dobe na Kodelje-vem poceni solnčno stanovanje: soba, kuhinja in pritikline, vrt. Vprašati: Jegličeva 1. (č) Miroljubni družini poceni oddam juniia dvosobno stanovanje, blizu , vodmatskega tramvaja. -I Predovičeva U. (č) Dvosobno stanovanje parketirano, pritikline in vrt, oddam s 1. junijem. Stožice št. 151, nasproti konzuma. (č) Dve opremljeni sobi z dvema posteljama, s separatnim vhodom, se od-dasta za 1 junij Poizve i s*: Boritaikov trg 1. (■) lepi pisarn, prostori obstoječi iz 6 sob, poleg banske uprave, se oddajo po ugodni ceni v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5714. (n) Lokal za trgovino v Tavčarjevi ulici 4, se odda za mesečno najemnino 800 Din. Poizve se istotam v trgovini s čev-Ш.____ Jn) Trgovski lokal na najbolj prometni točki Dunajske ceste, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5803. (n) Veîika klet se takoj odda. Uporabljiva tudi za delavnico. Pojasnila pri Vidmar, Rimska cesta 6. (n) Lokal in enosobno stanovanje se takoj odda. Forijan-ska 40 (n) Motorno kolo znamke B.S.A., 350 ccm, dobro ohranjeno, prodam, tudi za hranilno knjižico popularnega zavoda. Na ogled pri G. Skedlnu — mehaniku, Novo mesto. 1 Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico da. Hišo prodam za gotovino. Vipavska ulica 8, Kolezija. Več štabnih parcel ugodno naprodaj. Wester, Hradeckega cesta 8. (p) Gospodar, poslopje poleg šole naprodaj. Primerno za stanovanje. Cena 42.000 Din, gotovine polovico. Št. Vid 33 nad Ljubljano. (p) Stavbne parcele ob Tyrievi cesti proti Ježici, ugodno naprodaj za hranilne knjižice, polovica gotovine. Informacije daje Kobi, Gosposvetska 4. (p) Prodamo radi preselitve hišo z gostilniško obrtjo in malo posetve, ter hišo, novo, z več posetve, 2 minuti mad postajo, pripravno za upokojence ali železničarje. — Jakob Brvar, Zagorje ob Savi. (p) Kupim zemljišče v vrednosti do 40.000 Din v ljubljanski okolici, najraje ob Dunajski cesti. Večje naplačilo, ostanek v mesečnih obrokih po 1000 Din. Ponudbe pod šifro »Uradnik« št. 5526 : na upravo »Slovenca«, p Enodružinska hiša novo zidana — naprodaj. Tri sobe, kuhinja, lep vrt, električna razsvetljava. Pobrežje, Delavska št. 11, Maribor. (p) Posestvo srednje veliko, prav lepo, j obstoječe iz: travnikov, več njiv, lepega gozda in ; treh sadonosnikov, pro-i dam. Hiša in vsa gospo-i darska poslopja so v najboljšem stanju Posestvo leži pol ure od postaje Sevnica, čisto blizu ceste, ki pelje iz Sevnice na Planino. Cena je Din ! 75.000. Poizve se v Šmarju št. 10 pri Sevnici, (p) Posestvo 26 oralov zemlje (njive, travniki in gozd), skrajno ugodna lega, dve hiši in ; gospodarsko poslopje, dobro ohranjeno, naprodaj, j Cena 85.000 Din. Ugodni i plačilni pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod ! št. 5683. (p) Dve stavbni parceli v Stožicah naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5759. (p) Naprodaj posestvo hiša, njive, lep sadni vrt, v Mostah ob glavni cesti pri postajališču projektirane električne železnice. Posestvo se lahko parce-lira, vporabno je tudi za vrtnarstvo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 5762. (p) Več parcel na periferiji ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod 5796. (p) Naprodaj posestvo tik Viča pri Ljubljani. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5751. (p) Sin p! m o Parni stroj 8 ks, stoječ, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stroj« itev. 5626. (k) Vsakovrstno zlato Kanale po naivišiib cenab CERNE, luvelir, Liubliana, Woltova ulica it 3- Cunje* tekstilne odpadke, krojaške odrezke. ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. it. iS Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kupimo takoj proti gotovini: venecijan-ko na 4 žage cirkular in stucer, kompletno prenes-ljivo, rabljeno, a v po- Polnoma dobrem stanju, onudbe poslati na Električno i industrijsko društvo, Vel Gradište. (k) Ziato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska rafinerija zlata, Popovičeva ul. 5 Železne sode i pocinkane, uporabljive za bencin in petrolei, kupi vsako množino Ivan Ravnikar, Celje. (k) Enodružinsko hišo j z vrtom in vsemi pritikli-nami tik Kranja prodam. Naslov v upravi »Sloven- ca« pod št. 5775. (P) stružnico za kovine Auto limuzino petsedežno, prodam na hranilne knjižice. Poizve se: Borštnikov trg L (f) Motorno kolo »Puch 250« naprodaj tudi za knjižico. Grašek, Ljub-linn? Herbersteinova uli-lc IS. Ш Bukova drva in oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Naprodaj 25 parcel zraven nove šišenske cerkve. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5800. (p) Proda se na javni dražbi 29. t. m. ob 9 dopoldne v Podložu 10 (poleg cerkve na Ptujski gori) posestvo pokojnega Gojkoviča Antona (hiša, vinograd, njive, pašniki in gozd) v izmeri 2 ha 92 a 64 m2. -Izklicna cena 19 059.65 D. Dražbeni pogoji so na vpoged pri podpisanem notarju. — Sevnik Lavi-slav, javni notar v Ptuju, kot »odm komisar kompletno, za dolžine do 1.5 m in skobelnl stroj za les, kombiniran — oboje rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Stroji« 5770 na upravo »Slovenca« (k) Šivalni stroj rabljen, pogrezljiv, boljše vrste — kupim. Pismene ponudbe z navedbo rcne in znamke na uprave-»Slovenca« pod »Do*'-, ohranjen«. (k. Gasilno brizgalno (ročno), srednje veliko, dobro ohranjeno, kupimo, Ponudbe z navedbo cene m opisom prosimo poslati Prostovoljnemu gasilnemu društvu Trebija, p. Gorenja vas nad Skoti» Loko. (k) » Avtotaksi St. 64 »e vljudno priporoča. Telefon 3390. (r) Kožuhovino shranite čez poletje najvarnejše pri krznarju Peter Semko, Maribor, Gosposka 37. (r) Milostljiva! Vaš krzneni plaSč čez poletje najskrbneje kon-servira tvrdka L. Rot, Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele leseni pri prevzemu. _ tr) Otroke sprejmem v oekrbo na deželo za 150 Dtn mesečno. Tečna hrana, kozje mleko. Uče se lahko nemščine. Marila Murn, Sv. Križ pri Litiji (r) Spalnice iperane in maaivoe, kakor tudi kuhinjske opreme dobite po prav nizkih cenah. Za solidno delo jamčim. Sprejmem vaienca poStenega in zdravega Teodor Stupica, strojno sploino mizarstvo, St. Vid, Lukovica pri Domžalah. V krojnem učilišču Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/1., se dobijo raznovrstni kroji po meri in sliki. (r) Birmansko botro in botra iščem. Pismene ponudbe pod »Hvaležna« St. 5836. ( r) Glasba! Slovenske narodne pesmi prirejam za citre in petje ter jih izdajam že 20 let. Priljubile so se med citraši in so razširjene povsod, kjer bivajo Slovenci. Niso »Slagerji«, temveč lepe naše narodne pesmi, ki imajo trajno vrednost. Vsled oslabelih oči pa moram, žal, to opustiti; zato bi rad vso zalogo prodal tudi po nizki ceni. Opozarjam na to slovenske trgovce mu-zikalij. — Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka uli-ca St. 9._(g) Prijatelji glasbe! Po nizki ceni nudimo strune, vse potreščine, note, Sole, tamburaške I partiture in razna glasbila izpod cene. Trgovina i glasbil Stjepušin, Zagreb, i Frankopanska 16. (g) Lep klavir 1 poceni naprodaj pri g. Pagon-u, Gosposka ulica 3, L nadstr,- (g) w 200 let «tare hrastove mobilje, ročno delo, bivša last ljubljanskega škofa grofa Herbersteina, naprodaj za vsoto 140.000 Din. Obstoji iz 13 komadov. Za ogled istih se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 5593. (5) Spalnico iz orehove korenine (vezano) zelo ugodno kupite pri Franc Čepcljnik, mizarstvo, Vižmarje. (S) Krasna jedilnica nova, orehova korenina, ugodno naprodaj — tudi proti hranilni knjigi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5749. (S) Klavirje, planine prvovrstnih inozemskih znamk nudi naj-oeneje tudi na obroke, oglašuje in popravlja Mu-zilta, Ljubljana, Sv, Petra cesta 40. (g) Kratek klavir Srn, skoraj nov, pancer ploSča — krasen glaj — znamke »Luner« Dunaj, proda radi odhoda Zwit-ter, Maribor, Stritarjeva St. 5, I. nadstropje. (I) Pianino dobro ohranjen, kupim proti Wanilni knjižici. — Naslov: Berglez, Loče pri Poljčan^h. (g) «>«»»» 4H«»«W»«mt«| Če avto svo/ stari o rodai ai аГ motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnu(ro prižene Slovtniev na/manjS' insérât Modna konfekcija! Najboljši nakupi A. Pre-sker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. (1) Rabljene šival, stroje, kolesa, motorje — dobite najceneje pri Alojz Ussar, Trubarjeva 9/1, Maribor. VINT za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Stavbenikom in lovcem Gorenjske! Dne 24. maja 1933 se bo prodalo na javoi dražbi v Radovljici št. 3, ca. 500 komadov cementnih cevi različne velikosti in ena lovska dvocevna puška. Dražba začne ob 18. (1) šest Žnidaršičevih panjev čebel, lahko tudi samo okvirje — prodam. Andrejuzzi, Gorenja dobrava, Gorenja vas. (1) Skobeljniki (Hobelbank) po 500 Din naprodaj. Mušič Franc, mizar, Mengeš. (!) Dve lovski puški skoraj novi, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5661. (1) Manufakturo po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi m SLOVENIJO Ljubljana, Tyrseva 29 (v hiši Gospodar, zveze). Prodaja tudi na hraniine kn mce članic Zadružne zveze Ljubljana. Staro se dobi ob K^vškovi c. Sp. Šiška Otroški voziček pleten, na peresih, ter lepi oleandri — ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5714. (1) Kovčeki za potovan e damske torbice, denarnice, aktovke vse po najnižjih cenah pri Maribor Trg Svobode 6. Berite 'Slovenca- in oçlaéujte v njem! Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ui. in Stari trg. '-Çâ^-wZ*', š"' i јРјНВК?£ y ; Velika izbira potnih kovčekov in usnjatih torbic Ivan Krav os Maribor, Aleksandrova 13 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. v vsoh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo I Mite. H rili« Pri »Škofu« CA „/ŽA^POVdOD Dnevno sveže praženo priporoča KARL LOIBNER Celje, Kralja Petra c. 17 pri »Zvoncu«. POTNICE (ZNOJNiCE) bele, roza in črne najboljše kakovosti nabavite si najceneje pri Osvđisl Pobeic LJUBL ANA Pred Škofijo št. 15 Na debelo №a drobno! Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jcrko, Črnuče. (1) Perje 8 Din kg, gosje, puh, ter voino m žsmo za modroce, prodaja najceneje Šega, Wolfova 12 (dvorišče). garantirane vinograd- ske škropilnice, port-land cement kupujte pri CELJE - GLAVNI TRG Velika zaloga železninespecerije vseh vrst, mreže za postelje, ležalne stole, pod-nožnice, dobite najceneje in najbolje pri I. Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). Ugoden nakup pristne goveje žime in morske trave. ZA DELOVNE DNI NA DEŽELI IN V MESTU RABITE POCENI OBLEKO IZDELALI SMO TAKO ZA VAS Oglejte si v naših prodajalnah obleke ,Selo" pe Din 140'- 150'- 160'- popolna obleka (suknjič, telovnik, hlače» Dm 50'- 55"- 60'- stanejo samo hlače Javnosti služimo z nizkimi cenami, dobrim blagom, veliko izbiro Rabljena spalnica se po ugodni ceni proda. Ogledati: pleteršnikova št. 25/1._0) Otroški vozički po najnižjih cenah. Trgo-! vina M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Tri avbe naprodaj. Vprašati: Pra- žakova ulica 3/П — - pri M. Kurnik. (D Motorno kolo s prikolico in clektr. razsvetljavo, brezhibno, poceni naprodaj. Vevče 10. <55® Narnanfamo tntno veel, da je naJa srčno dobra mati, stara mati, prababica, tašča in sestrična, gospa Ana Bernardi dne 20. maja 1933, v starosti 80 let, po prejemu sv. zakramentov, boguvdano zaspala. Pogreb bo 22. t. m. ob 9 dopoldne. Sv. maša zaduSnica sc bo darovala na dan pogreba in dne 23. t. m. Dravograd, dne 20. maja 1933. Drtitio« : BERNARDI, POTOTSCHNIG, DR. KAC. Bre* posebnega obvestila Vrtne stole zložljive proda - Tribuč, Glincc, Tržaška 6, telefon št. 2605. (j) Nogavice, rokavice, robce, perilo, lorbiee, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-U Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Joughurt, kéîir mleko, razni sir, najbolje m najceneje v Mlekarni, lyrševa (Dunajska) c. 17. Kbčite tel. 27-01. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj; Klavir, šivalni stroj, pisalni stroj, razni električni materijal, več pohištva in drugo, dne 24. 5. 1933 ob 14, Ljubljana, Oledališka ul. 8, in Glin-ce c. VIII št. 3. Avtobus, osebni avto, pisalni stroj in drugo, dne 22. 5. 1933 ob 14, Ljubljana VII, Celovška cesta 38. Težek voz, koleselj, dne 26. 5. 1933 ob 12, Sv. Jedert 87 pri Žalcu. Moško kolo, dva konja, voz in drugo, dne 22. 5. 1933 ob 17, Šmarje ta 25 pri Celju. Zelezo-stružnica, dne 22. 5. 1933 ob 9, Metlika št. 247. Moško kolo in drugo, dne 26. 5. 1933 ob 10, Sodišinci 18 pri Murski Soboti. Prodam: lepe svetilke h kočiji, tri velike zaboje za žito, lahek kompleten komat. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5838. (1) Prašičke nemške, bele pasme, starost 8 tednov, ima naprodaj Hotel Slon, Ljub- I ijana. (1) 3 divanc m fotelje malo rabljene, prodam. Cena nizka. - Sv. Petra cesta 71. (1) Mlekarna v Zagreba na debelo, z dvema podružnicama in inventarjem, zaradi bolezni ugodno naprodaj. — Ponudbe pod - Mlekarna« št. 5810 na upravo »Slovenca«. 1 Plinski rešo in emajlirana železna po- ; stelja naprodaj, Bleiwei- { sova 5, priti., desno. (1) Žensko kolo močno, novo, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5750. (1) Imam naprodaj več vagonov zdrave, suhe, presejane koruze. L. i Noušak, Bos. Dubica. (1) »Domači vedež« nevezan, proda Zanoškar, Ljubljana, Tržaška 17. (1) Perje puhasto . . kg 32 Din belo . . . Ig 45 Din bevcem za Ranljive ialostinke. Žalujoči ostali. Vrsta 242 Otroški telovadni čevlji s prožnim kroni-podplatom. Potrebni za telovadbo v šob. pri Sokolu in sploh za vsako g.mnastiko. Ženski Din 35.- Vrsta 3661-00 Vašim ljubljenčkom te visoke čeveljčke il rjavega boksa s podplatom iz krupona Lahki in udobni. Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale e crep-gumijastim podplatom. Za tople solnčne dneve neobhodno potrebne Vaši deci. Vrsta 5851-30 Vašim malim otrokom najlepše. Ti čeveljčki iz laka ali rjavega boksa so kot ustvarjeni zanje. 69.- Štev. 27 34 "" Vrsta 5fc42-40 Deklicam te udobnn ileksibl čeveljčke iz laka ali rjavega boksa. ZA TOPLE Ce menjate večkrat obutev in nogavice, prihranite veliko denarja, razen tega pa se počutite vedno sveži in razpoloženi Preskrbeli smo naše prodajalne z letno obutvijo za celo družino in z nogavicami v vseh modnih barvah in desenih. Vrsta 4462-29 »Sportke . Idealen in najcenejši čeveij za vse panoge sooita za turisbko in razne gre Primerni in trpežni čevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom in istotako peto. Za le,ie solnčne dneve. 129* Vrsta 2945-11 Za vsakdanjo nošnjo te čeveljčke iz boksa v črni ali rjavi barvi. Polvisoka usnjena peta. Iz laka Din 99.- Vrsta 1805 68 Model sezone: Črn lak, kombiniran s semi-šem. Iz ševroja Din 149,- Vrsta 164505 Priprost toda okusen čeveljček iz laka ali prvovrstnega črnega ali rjavega boksa. Vrsta 9505-97 Vedno elegantni salonski čeveljčki \/ ševroja z diskretnim okraskom. Iz laka Din 129.- Lahke Ileksibl sandale s crep-«umijasiim podplatom. Ne žulijo ne nog ne žepa. Ženske Din 59.- Vrsta 2927 41 Zračne in lahke sandale s krom-podplatom. V toplih dnevih neobhodno potrebne. Vrsta 1937-29 Polčevlji iz močnega boksa s prožnim uumi-jastim podplatom. Za vsakdanjo nošnjo. Imamo jih v Črni in rjavi barvi. 149.- Vrsta 1637 80 Polčevlji iz prvovrstnega telečjega bo'