Domžale, 1. IX. 1989, letnik XXVIII, št. 12
cm/
orocevolec
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale
Telefoni, telefoni! Staro dotrajano centralo je v Domžalah zamenjala nova vo-Zliščna centrala Siemen-sove izdelave...
V mesecu avgustu je bila v promet vključena nova vo-zliščna centrala v Domžalah in nova končna centrala v Mengšu. Z vklučitvijo obeh central in novimi medkrajevnimi povezavami do nadrejene glavne centrale V Ljubljani se je telefonski promet na območju občine Domžale občutno izboljšal. K temu sta zlasti prispevala akcija 4000
\
4
Ob začetku šolskega leta:
Nobena akcija ne pomaga,
če ..._-_
Vnovič smo se znašli na pragu jesenskih dni, ta prag pa obeležuje in to najbolj manife-stativno-prvi šolski dan v začetku septembra. V vsakem pogledu brezskrbni poletni meseci naj bi se v začetku septembra obrnili vnovič v delovne, študijske in druge ustvarjalne obveznosti.
Z množico šolarjev, sproščenih in razigranih od poletnega počitka na naših cestah pa smo v teh dneh spet enkrat postavljeni v kopico prometnih zagat in problemov. Le-ti se ob neosveščenih udeležencih v prometu iz dneva v dan povečujejo, dokler nismo soočeni s prvo tragedijo, ki ji vsak dan sledijo nove in nove. Vnovična prisotnost množice šolajoče se mladine na prometnih površinah ob naši nespremenjeni šoferski innertnosti kar sama kliče nove in nove sporne prometne situacije, med katerimi se premnoga obrne v najslabšo možno posledico — smrt.
Pri tej šoferski inertnosti in našem splošnem neodgovornem ravnanju pa seveda ne gre iskati krivde samo pri šoferjih osebnih vozil. Če pogledamo strukturo udeležencev prometnih nezgod lahko vidimo, da so vse bolj med krivci za katastrofalno bilanco našega prometa vozniki tudi drugih prometnih sredstev, denimo koles s pomožnim motorjem, priklopnikov različne kmetijske mehanizacije, pa tudi vozniki dvokoles in naposled še pešci. Vsi skupaj tudi na področju prometa enotno drvimo v brezumje vsakršnih absurdov. Pravi gospodar naših cest je alkohol, edini zakon, zakon močnejšega, saj tudi na cesti velja, tako kot v življenju; kdo bo koga. Ne pomaga nobena akcija (recimo -10), ne pomaga na desetine uradnih institucij, ki se vse ukvarjajo s prometom, njegovo preventivo, vprašanji varnosti, tehničnimi zadevami prometa in množico drugih vprašanj; kot bi upali, da bodo ustanove in množica prometnih strokovnjakov dosegle, česar ni zmogla nobena vzgoja in nobena šola: da bi bil vsak izmed nas na cesti človek, da bi bili mi vsi skupaj drugim udeležencem v prometu — ljudje. In ker ne znamo biti, je pač tako, kot je.
Črne kronike bodo žal še bolj črne, izpod s krvjo oškropljenih vozil bodo tudi poslej vlekli desetine izmučenih teles, ambulantna vozila bodo tudi v prihodnje jezljivo tulila v naš vsakdanjik .. »Saj ni mojega povozilo...
Matjaž Brojan
telefonov, s katero je širše območje Domžal pridobilo nove telefonske priključke in kakovostnejše telekomunikacijsko omrežje. Nove zmogljivosti so zelo razbremenile dosedanjo telefonsko centralo tako v krajevnem kot medkrajevnem telefonskem prometu.
MENGEŠ
Nove naročnike že priključujemo na območju obstoječega krajevnega telefonskega omrežja centrale Mengeš, kjer bo poleg obstoječih 800 naročnikov dobilo v I. fazi (do konca oktobra 1989) še približno 300 novih naročnikov, ki so združevali sredstva po sporazumu za sofinanciranje novih ptt zmogljivosti.
S podpisniki sporazuma SKIS (Razvojni zavod Domžale) in krajevno skupnostjo Mengeš je bil sprejet dogovor za operativni plan vključevanja po seznamu prijav z den 30. 6. 1989. V planu so prednostno opredeljene delovne organizacije, obrtniki in najstarejši interesenti za telefone, pa tudi tehnološke možnosti, saj sedanje zmogljivosti ponekod še dopuščajo vključevanja novih naročnikov.
Po osnovnem sporazumu bo možno priključiti le 420 novih telefonskih naročnikov, po dodatnem pa še 330 v Mengšu in 50 na Dobenu. Ker omrežje še ni povsod zgrajeno, je potrebno za II. fazo priključevanja naročnikov zgraditi novo krajevno kabelsko in naročninsko telefonsko omrežje v Mengšu; zlasti na obrobju mesta, kjer je največ novogradenj: Dobeno, Pristava, Topole. V samem Mengšu pa je potrebno dograditi omrežje v naslednjih ulicah: Dolinškova, Dra-garjeva, Slavičeva, Gorenjska, Gorjupova, Jelovškova, večji del Kamniške, Keržanova, Kersnikova, Kosmačeva, Liparjeva, Muljava, Partizanska, Pot Raši-ške čete, Strehovčeva, Vese-lovo nabrežje, Vrhovnikova, Zavrti, Šinkova in Šlandrova. Upoštevaje spisek Razvojnega zavoda Domžale je na tem območju potrebno zgraditi oz. priključiti še blizu 200 naročnikov.
Tako je v pripravi še dodatni sporazum za gradnjo krajevnega kabelskega omrežja za še
330 novih naročnikov za Mengeš in 50 telefonskih naročnikov za Dobeno, za katerega pa bo potrebno še posebej dodatno združevati sredstva za telefonsko omrežje.
DOMŽALE
V pripravi je I. faza priključevanja in zgraditev telefonskih priključkov na obstoječe telefonsko omrežje, kjer bo možno priključiti določeno število novih naročnikov po naslednjih krajevnih skupnostih:
priključkov 200 100 750 200 100 150 150 150
Ihan
Jarše Rodica Slavko Šlander Simon Jenko Vencelj Perko Tomo Brejc Vir Dob Trzin
To pomeni skupaj 1800 novih telefonskih priključkov, od tega bo v letošnjem letu zgrajenih cca 1500 priključkov, 300 priključkov pa v začetku leta 1990. Preostali interesnti, kjer trenutno ni tehničnih možnosti za priklop, bodo priključeni na telefonsko omrežje predvidoma v letu 1990 - kot je opredeljeno v pogodbah med naročniki in SKIS Domžale.
OBVESTILO PRIČAKOVALCEM!
Informacije o možnostih priključevanja po posameznih krajevnih skupnostih - naseljih in ulicah bo dajala tov. Jagoda Ko-smina, tel. št. 722-022 oz. 721-919 (Razvojni zavod Domžale), v njeni odsotnosi pa tov. Franc Nahtigal.
Obenem priporočamo, da čim več naročnikov uporablja dodatne tehnične možnosti nove centrale s ton ferkvenčnim izbiranjem (MFC), zato vam predlagamo, da se posvetujete s ptt tehničnimi delavci o nakupu ustreznih telefonskih aparatov ETA 38...)
Vljudno naprošamo vse priča-kovalce, da po pridobitvi ustreznih informacij s pogostimi klici ali drugimi zahtevami ne obremenjujejo preveč ustreznih strokovnih služb!
Za razumevanje se zahvaljujemo.
Služba PTT Ljubljana
ReMi so*.        e brez
Svobode brez    ^ ^ in
tega se moramo      .p ^ tudi tisti, ki P° se je v letih vrednotit. J^&nt £
SS Sft
vati težave, k' F      in so-B"°sti- VtneX>res^
Ob dobskem krajevnem prazniku, ki so ga praznovali na Trojici, so se domačini zahvalili tudi Štefanu Polajžarju (na desni), zasebniku, ki je že v mnogih vaških gradnjah občanom brezplačno priskočil na pomoč s svojo gradbeno mehanizacijo.
Vodovod na Trojici je resnično ogromna pridobitev za občane teh krajev, ki so se pred nedavnim odločili, da bodo poslej vključeni v KS Dob.
Rezultati delavnih rok se že kažejo ...
Praznik na Trojici
19. avgusta 1989 je minilo natančno 45 let, od kar je okupator požgal vrsto domačij na Trojici in okolici in s tem kljub bližajočemu koncu zadal temu območju težak udarec, ki pa so ga po vojni s skupnimi močmi vaščani teh vasi uspešno premagali.
Skupščina občine Domžale, Občinski odbor ZZB NOV Domžale, Krajevna skupnost Dob ter organizacije in krajani Žej in Trojice so prav na dan obletnice pripravili spominsko slovesnost, ki je bila združena z otvoritvijo dela ceste na vrh Trojice in ^vodovodnega omrežja, ki bo tudi temu delčku naše občine zagotovil zdravo pitno vodo.
Spomine na težke dni NOB je obudila predsednica Občinskega odbora ZZB NOV Domžale tov. Dragica Kolenc, ki je orisala najpomembnejše dogodke iz NOB na tem območju, ob tem pa poudarila predanost in požrtvovalnost krajanov teh območij med NOB. »Vsaka domačija zase, vsaka partizanska stezica, vsak aktivist, borec, partizanska mami so del spominov, ki pričajo o težkih dneh NOV, ki ne smejo biti pozabljeni,« je poudarila tov. Dragica in opozorila na pomembnost obujanja in negovanja tradicij NOB, katerih delček moramo vgrajevati tudi v prizadevanja za naš skupni jutri.
V imenu odbora za cesto je več kot 10-letna prizadevanja predstavil njegov predsednik Marjan Cencelj. V cesti je delček prizadevanj slehernega krajana tega območja, je delček njegovega potu, je veliko odrekanj in prostovoljnega dela, pa tudi prispevek širše družbenopolitične skupnosti, ki je vedno skušala najti razumevanje pa tudi finančna sredstva zato, da je Trojica vsem nam bližje. Cesta do vrha Trojice je zato zmaga vseh, ki so kakorkoli prisluhnili potrebam tega območja in tudi sami prispevali k tej zmagi.
Po otvoritvi ceste je prizadevanja za izgradnjo vodovoda orisal Franc Habjan, predsednik Samoupravne interesne komunalno-cestoenergetske skupnosti naše občine. Odbor za izgradnjo vodovoda je vodil prizadevni Franc Pirnat, tudi v njem pa so sledi dela vseh krajanov, ki so tudi v prihodnje pripravljeni graditi svoj kraj. O tem priča tudi že precej izgrajeni Dom krajanov, v katerem bodo našli svoje mesto vsi, ki bodo želeli na tak ali drugačen način izgrajevati ta del naše občine.
V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba ter recitatorka Marija Ravnikar, vse udeležence pa je pozdravil tudi Peter Primožič, predsednik SO Domžale.
Sledilo je prisrčno tovariško srečanje.
^9999999999
16
Peter Primožič -petdesetletnik
Dobski gasilci v Varšavi
Težko je na kratko predstaviti življenje in delo našega župana Petra Primožiča, ki je 30. julija 1989 praznoval življenjski jubilej — petdesetletnico življenja, za katerega lahko rečemo, da je bogato, polno prizadevanj za doseganje širših ciljev, povezano z družbenopolitičnim delom na vseh ravneh, pa tudi polno družinske topline, tesne povezanosti s starši in domom ter prijetnih druženj s prijatelji — planinci.
Rojen je bil v precej Številni družini na Prevaljah in se rad spominja prijetnih otroških in mladostnih let, ko sicer ni bilo obilja, je bilo pa razumevanje za strmljenje mladega fanta, ki bi želel več. Od tu njegovi spomini na vsakdanja odhajanja v šolo na Brdo, pa kolesarjenje v Domžale, gimnazijo v Kamniku in nato študij na pravni fakulteti, ki jo je uspešno zaključil.
Družbenopolitično delo sega v njegovo mladost, kjer je bil aktiven že kot študent, zelo zgodaj pa se je vključil tudi v delo družbenopolitičnih organizacij na terenu, kjer se ga nekateri še spominjajo kot zelo mladega predsednika organizacije SZDL na Prevojah.
Nov dom sta si z ženo zgradila v Domžalah, kjer je v novi sredini kmalu našel mesto v različnih organih, ob razdelitvi mesta pa prevzel funkcijo predsednika Krajevne konference SZDL v KS Venc-Ija Perka. Le kdo bi našteval, v katerih komisijah, odborih in različnih delovnih skupinah je sodeloval in zlasti s svojim znanjem s področja prava prispeval k oblikovanju najustreznejših rešitev. Do prevzema funkcije predsednika Skupščine občine Domžale smo ga poznali predvsem kot zavzetega aktivista, kot družbenega pravobranilca samoupravljanja naše občine, ki ni nikoli okoliševal, s pošteno in pravično besedo, ki je Še danes osnova njegovih prizadevanj, je rekel bobu bob in vedno skušal najti rešitev problema.
Čas, v katerem je prevzel predsedniško funkcijo, ni čas velikih uspehov in govorov, temveč je čas
Od 24. do 31. julija 1989 je v Varšavi potekala GASILSKA OLIMPIJADA, katere so se v konkurenci članov — prostovoljcev udeležili tudi člani Gasilskega društva iz Doba.
dela in iskanja novih rešitev in tem izhodiščem je naš župan namenil vsa svoja prizadevanja. Je župan v pravem pomenu besede, ljudski človek, katerega vrata pisarne so odprta vsem in vselej, vedno, ne glede na uro, najde čas za sodelovanje na sestanku, za srečanje s krajani, kjer pove svoje mnenje, podprto z argumenti, obenem pa vedno znova prisluhne tegobam in problemom slehernega človeka. Je pa tudi nepoboljšljiv optimist, ki vedno najde žarek upanja na poti, ki pelje v odkrivanje prave rešitve. Njegovi govori so kratki, ljudem blizu. Odkrito jim pove, kaj misli, nakaže konkretne rešitve "in vselej tudi zagotovi, da bo po svojih močeh pomagal. Zanj ni velikih in manjših problemov, so problemi, ki jih je treba rešiti in v prizadevanja za to bo vložil vse svoje znanje in moči.
Prostega časa ob vsem tem nima veliko, vendar ga zna izkoristiti. Planine so bile in ostajajo njegova velika ljubezen. V obilici dela in sestankov vedno najde čas zanje, pohiti v njihovo naročje, v njih najde počitek in nove moči za odgovorno delo.
Našemu županu, za katerega lahko zapišemo, da je predvsem človek, spoštovan zaradi svojih dejanj in nenehnih prizadevanj, da bi s skupnimi močmi našli najboljše rešitve, pa naj gre za posameznika ali skupnost v celoti, želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva!
I-
K0l
Same priprave so bile preveč odvisne samo od njih, saj so morali poleg svojega prostega časa žrtvovati tudi svoja finančna sredstva za pripravo rekvizitov, kljub pomoči nekaterih pa so morali precej globoko seči v lastne žepe tudi na poti na Poljsko. Pogrešali so strokovno pomoč, ki je ni bilo, precej utrujeni po dolgi poti pa so lahko ugotovili, da so tudi rekviziti malce drugačnejši kot tisti, na katerih so vadili. Pa nič ne de! Z veliko volje, pa tudi ob pomoči poljskih gasilcev so dneve uradnih in ma-njuradnih treningov dobro izkoristili in uspešno sodelovali na tekmovanju. Sicer pa je bilo razpoloženje v redu: stanovali so v študentskem naselju, vsak večer lahko obiskovali različne prireditve v posebej postavljenem šotoru in kovali nova prijateljstva. Nasploh pa je bilo
J
časa malo, saj je mineval kot blisk. Na tekmovanju je šlo dobro: med 56 ekipami so zasedli 9. mesto in bili zadovoljni, čeprav bi ob manj naporni poti (le kje bi dobili denar za udobnejši prevoz) morda bili uspešnejši. V mendarodni CTIF vaji na 20 m ceveh (doma so vadili na 15 m) so dese-gli rezultat 41 sekund, v štafeti z ovirami, ki so tudi malce drugačne, od tistih, ki so jih vajeni, pa 66 sekund. Najboljši so bili Avstrijci.
Doma jih je pričakal prisrčen sprejem.
Za konec pa naštejemo še člane ekipe: Milan Hribar (mentor), Mitja Vilar, Pavel Orehek, Stane Ravnikar, Vili Pevec, Tone Ažman, Rajko Cvetko, Franc Štrukelj, Janez Cerar, Andrej Videmšek in Vid Vilar. Srečno Fantje!
V.V.
Koliko nas prizadene nesreča do soljudi?
Ali smo še ljudje?_
Vsako leto znova, zdaj tu, zdaj tam ljudje okušajo na lastnih plečih rušilno moč narave, ki po nedoumljivem scenariju udari vsakič drugje; elementarno surovo, nepredvidljivo. K sreči je bilo vsaj doslej tako, da je marsikje udarila enkrat, nato pa z bičem usode istem kraju prizanašala dolga leta.
Pa seje ta nekakšna pravičnost narave letos izjalovila in udarila je večkrat z vso nedoumljivo močjo na eno mesto — v občini Laško, Ptuj, Šentjur pri Celju, Slovenski Bistrici, Lenartu.
Škoda v ponavljajočih se ujmah, ki udarjajo iz tedna v teden se povečuje v tisoče milijard novih dinarjev.
Stotine domačij na teh območjih so preživele kataklizmo uničenja ob dejstvu, da morajo živeti naprej.
Bodo ob tem ostali sami?
Ali nam, tistim, ki nam je desetletja s temi težavami prizanešeno, vseeno, kako se bodo ti ljudje vnovič postavili pokonci? Ali gredo hkrati ko potujejo ti podatki nečloveško mimo naše zavesti tudi mimo naše vesti in srca?
Smo res že tako daleč!
Ne, ne, stokrat ne! Zato skupno strnimo našo pripravljenost pomagati sočloveku. Ne ker je taka linija ali zato ker nam pošiljajo take smernice, predvsem zlasti in edino zato, ker želimo in hočemo biti ljudje... Žal pa se bo to pokazalo na zelo banalen z zbranim zneskom denarja izkazan način. Tako žal je...
V Laškem, občini, ki je bila v zadnjem času najbolj prizadeta, je naslov žiro računa:
Večji del stroškov udeležebe na olimpijadi je sicer poravnalo Gasilsko društvo Dob, ki se v imenu udeležencev iskreno zahvaljuje vsem, ki so materialno, finančno in moralno pomagali k uspešnemu sodelovanju na olimpijadi. Še zlasti iskrena hvala pa: Skupščini občine Domžale, SIS za varstvo pred požarom občine Domžale, Krajevni skupnosti Dob, Tosami Domžale, Helios Domžale, Viplan Domžale, Emoni Ljubljana, Jugobanki Ljubljana, Universale Domžale, Meblo Nova Gorica ter Francu Aliču in Edu Kranjcu.
SKIS LAŠKO 50710-662-224, drugje pa so odprli svoje žiro račune...
Rdeči križ Slovenije in tudi nekatere občine so že odprle posebne žiro račune za zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov.
Žiro račun pri Rdečem križu Slovenije ima številko:
50101-678-51579 — »Za prizadete ob neurju v severovzhodni Sloveniji«
Ptujski Rdeči križ je odprl žiro račun: 52400-743-41021
Na nas je, da dokažemo, da ob govorjenju o humanosti, človeški solidarnosti in globini dojemanja bolečine, v tragediji drugih nismo samo govorci, pač pa tudi in predvsem čuteči ljudje.
Brojan
Za humanost gre...
Katastrofalno neurje, ki je zajelo območje Haloz v začetku meseca julija je povzročilo ogromno materialno škodo kmetom, delavskim družinam in celotni občini Ptuj, ki bi morala za sanacijo nastale škode odmeriti kar 25 odstotkov v občini ustvarjenega družbenega proizvoda. V najslabšem položaju so v tem trenutku prav gotovo delavske in kmečke družine, ki morajo v kratkem obdobju odpraviti posledice na svojih nepremičninah, da si bodo zagotovile minimalne življenske pogoje. Pomembno načelo, ki smo ga v sindikalni delavski organizaciji in njenem gibanju vsestalno spoštovali, negovali in v praksi učinkovito dokazovali je načelo široke delavsko-socialisti-čne solidarnosti, ki mora tudi tokrat Haložanom pomagati iz trenutne življenjske stiske. V občinski sindikalni organizaciji se bomo z akcijo v dejanjih odzvali temu, žal tudi večkrat pozabljenemu, načelu in organizirali akcijo zbiranja finančnih sredstev za pomoč delavnim ljudem in občanom v Halozah. Da bi
Prireditev, ki bo v Zlatem polju:
Dializni bolniki se bodo srečali__
DNE: 10.9. 1989 ob 10. uri KRAJ: Pri osnovni šoli Zlato polje KAJ: Družabno in delovno srečanje dia-liznih bolnikov in vseh tistih, ki skrbijo za njihovo zdravje, svojcev in občanov
ORGANIZATOR: Dializno društvo Ljubljana
POKROVITELJ: OK SZDL Domžale PROGRAM:
— zabavna glasba
— zborovsko petje
— razvedrilo
— srečolov
— in vse kar boste hoteli. SODELUJEJO:   ANSAMBLI: Nika
Zajca, Danila Poljanska, bratov Omahna in Toneta Habjaniča
PEVSKI ZBORI: Janko Kersnik-Luko-vica, Stobljanski oktet
CITRARKA: Tanja Zaje
HARMONIKARJI: Milan Resnik, Roman Habjanič, Sonja Habjanič
HUMORISTI: Tone Fornezzi-Tof (lahko s svojo ekipo na mopedu)
POVEZOVALEC: Boris Kopitar
Vsi sodelujoči v programu so se odrekli honorarju v korist izboljšanju razmer dializ-nih bolnikov.
Vsi ljubitelji glasbe, razvedrila in veselja v naravi, boste s svojo udeležbo za svoje veselje na human način izboljšali pogoje za zdravljenje dializnih bolnikov.
Zato vabljeni, 10.9.1989 ob 10. uri v Zlato polje!
Dializno društvo Ljubljana
bila akcija domžalskih sindikalistov v prvi vrsti hitra in učinkovita in da so pri tem upoštevani tudi sklepi predsedstva občinske organizacije sindikata, smo preko OO ZSS Ptuj že uspostavili stik s Centrom za socialno delo v Ptuju, ki nam je posredoval podatke o dveh najbolj ogroženih družinah zaradi posledic neurja.
Občinski svet ZSS Domžale bo na podlagi sprejetih sklepov v okviru občinske sindikalne organizacije (odvisno od višine zbranih sredstev) pomagal družinam:
1. RODOŠEK, Strajna 7, 62286 Podlehnik, krajevna skupnost Podlehnik. Imajo 4 otroke, od teh so 3 še predšolski. Noben od staršev ni zaposlen, oče je nesposoben za delo.
2. LONČARIČ, Jelovice 16, 62322 Majšperk, krajevna skupnost Majšperk. Oče in mati sta zaposlena v Planiki Kranj — obrat obutve Majšperk. Imajo 3 otroke, od teh je 1 še dojenček. Z njimi v družini živi tudi stari oče.
Občinski sindikalni svet Domžale bo na podlagi presoje finančno-materialnega poslovanja do 30. 6. 1989 in ocene do zaključka koledarskega leta v ta namen lahko namenil 15.000.000 din.
Ker se zavedamo, da so ta sredstva v primerjavi s cenami gradbenega materiala in drugimi izdelki »izredno nizka
pozivamo
vse osnovne organizacije sindikata v občini Domžale, da v enotno vodeni humanitarni in solidarnostni akciji združimo sredstva in ob naših zmožnostih pomagamo obema družinama.
Osnovnim organizacijam in konferencam sindikata predlagamo, da na podlagi sprejetih sklepov in predhodnem pregledu finančnega poslovanja nakažejo finančna sredstva na žiro račun: 50120-678-55029 OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOMŽALE z obvezno navedbo »POMOČ PRIZADETIM PO NEURJU V HALOZAH«.
Strokovna služba v občinskem sindikalnem svetu Domžale bo po zaključku akcije v svojem glasilu »Informacije« in v Občinskem poročevalcu izdala celovito informacijo o poteku akcije.
Občinski sindikalni svet Domžale
Poletni tabor domžalskih tabornikov - Bohinj 89
smo vsi, kar nas je tabornikov prve izmene. Zbrani smo taborniki odreda Skalnih taborov iz "Omžal. V Bohinju smo taborili od 11. do 20. julija. Za nami so prišli na naše stalno šotorišče še zborniki iz Mengša, Radomelj in od drugod.
Ker živimo ob vodi, je Bohinjsko jezero seveda kot nalašč za dokazovanje veslaških veščin.
Dviganje zastave je vsakodnevno jutranje in večerno uradno taborniško opravilo.
Predstavljamo delo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale:
»Mnogo odprtih vprašanj«
Ko se utrga oblak...
»Nujno je zagotoviti večji vpliv vlagateljev — lastnikov družbenih stanovanj tako do porabe amortizacije kot do lastninskega odnosa glede stanovanjskih razmerij«, je bila ena izmed naših ugotovitev v razgovoru s predsednikom Samoupravne stanovanjske skupnosti tov. Antonom Kosom in sekretarko skupnosti tov. Jelko Zalogar.
Nadaljnji razvoj odnosov
Samoupravna stanovanjska skupnost naše občine se je vseskozi aktivno vključevala v razprave o novi zakonodaji in zahtevala, da predvidene spremembe opredelijo celovit in učinkovitejši koncept stanovanjskega gospodarstva kot del celotnega gospodarstva, pri čemer naj bi bilo stanovanje izpostavljeno kot dobrina s svojim ekonomskim pa tudi socialnim statusom. Opozarjali so vseskozi na zatečeno stanje na področju prenove in vzdrževanja, kjer je stanje kritično, pa na stanarine, ki niso dosegale niti 60 % stanarine, ki bi pokrila stroške enostavne reprodukcije. Pobude so bile dane v smeri, da je nujna poenostavitev postopkov tako glede izvajanja nujno potrebnih vzdrževalnih del kot tudi zagotavljanja sredstev oz. izterjave, posebna skrb pa naj bi bila namenjena tudi gospodarjenju pri vzdrževanju skupnih delov in naprav, ki v primeru nedoslednosti lahko povzroči nepopravljivo škodo. Spremembe naj bi zagotovile tudi izboljšanje stanja tako na področju solidarnosti kot družbene pomoči.
Zaradi nekaterih neznank tako glede sprememb ustave kot nekaterih sistemskih zakonov še ni znano, kakšna bo usoda naših predlogov.
Stanovanjska gradnja
Na tem področju se ugotavlja dokončanje izgradnje prizidka k Ljubljanski 83 »Kovinar« (32 stanovanjskih enot — 60 % kupcev iz naše občine), dokončana je II. faza SPB, s 101 stanovanji, v teku pa je tudi gradnja zadnjega objekta v soseski Zavrti — Mengeš z 62 stanovanji. Potekajo tudi aktivnosti za gradnjo poslo-vno-stanovanjskega objekta v Moravčah, pa prenova objekta v Ožboltu, načrtujejo pa še prenovo nekaterih drugih starejših objektov.
Precej obširna je individualna gradnja, koder večina novo-graditeljev, pa tudi občanov, ki prenavljajo starejše objekte, gradi v okviru stanovanjskih zadrug. Ob tem je potrebno poudariti, da so občani izredno prizadevni in skušajo z lastnimi močmi reševati svoje stanovanjske probleme. Na to kaže tudi podatek, da bi blizu 60 % graditeljev upoštevaje cenzus OD za solidarnostna stanovanja, bilo upravičenih do le-teh, pa so se odločili za individualno gradnjo, pri kateri se jim v okviru možnosti pomaga s stanovanjskimi posojili.
Stanarine, stanarine
Zaradi spremenjene zakonodaje se je višina stanarin lahko v letošnjem letu oblikovala na
Tudi v naši občini krajevne organizacije SZDL skupaj z Občinsko konferenco SZDL Domžale organizirajo podpisovanje TEMELJNE LISTINE SLOVENIJE 1989. Podpisati jo je mogoče v prostorih krajevnih skupnosti, v nekaterih javnih prostorih (trgovine, pošte, ipd), v nekaterih delovnih organizacijah, v Domžalah pa tudi v VELEBLAGOVNICI NAPREDEK Domžale in v prostorih Občinske konference SZDL Domžale, Ljubljanska 70/1.
Podpisovanje bo potekalo do konca letošnjega leta.
SZDL Domžale
Republiška koferenca SZDL Slovenije je na S. seji, 27. junija 1989 obravnavala in sprejela naslednje besedilo:
TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda In vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in svetom.
2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zahteve urejali po načelu soglasja, in samo v tekem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih.'Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. Ljubljana, 27. junij 1989 SZDL Slovenije
osnovi soglasja Izvršnega sveta. Mesečno povečevanje stanarine pa ni dalo pričakovanih rezultatov, saj se je zaradi inflacije porast stanarin sproti izničeval. Čeprav smo bili v juliju med občinami z najvišjim deležem stanarine v RV, smo dosegali le 38 % ekonomske stanarine. Porast stanarin v prvih 7 mesecih je bil tako 493%, Zanimiv je tudi podatek o povprečni stanarini v juliju — ta je bila 465950 din, povprečna subvencija je znašala 340018 din, število subvencij v juliju 1989 pa je bilo 194.
Kam gre stanarina?
Večji del stanarine gre za amortizacijo, ki se združuje na osnovi samoupravnega sporazuma in se porablja za prenovo in večja vzdrževalna dela. Tako je bil v lanskem in letošnjem letu večji delež teh sredstev namenjen prenovi kotlovnic (soseski L. Šercerja in V. Vlahoviča) in napeljavo plinovodnega omrežja, kar vse bo bistveno prispevalo k čistejšem ozračju in okolju, v obnovo streh, priklopov objektov na kanalizacijsko omrežje ter obvezno zamenjavo dotrajanih instalacij.
Okoli 40 % stanarine se porabi za vzdrževanje, med njimi so tudi sredstva skupnosti stanovalcev namenjena za manjša vzdrževalna dela, servisiranje dvigal, naprav v kotlovnicah in dimnikarske storitve. Pri tem pa ugotavljamo, da so bile na skupnosti stanovalcev prenesene prevelike pristojnosti, da skupnosti stanovalcev niso zaživele v polni meri. Vzroki so v nezainteresiranosti stanovalcev za sodelovanje, ki je posledica trenutnih težkih razmer, polne zaposlenosti stanovalcev, pa tudi prisotnost problematike »spalnih« naselij.
Zato bo potrebno v prihodnje doseči, da družbena skrb za gospodarjenje s stanovanjskim skladom (v občini Domžale je 1753 družbenih stanovanj) ne bo prepuščena voluntarizmu, pač pa strokovni organizaciji, ki bo na podlagi pogodbenega odnosa tako glede obsega kot cene opravljala storitve.
Prenova, vzdrževanje
Prenova in vzdrževanje zagotavljata preprečevanje propadanja objektov in varnost bivanja. Največji problem so starejši objekti, v katere se je zadnja leta veliko vlagalo tudi na račun novejših objektov, pa tudi nesolidno delo izvajalcev, saj posamezne napake in pomanjkljivosti ter njihovo odpravljanje povzroča veliko slabe volje pa tudi materialno škodo. Zato zahteve po kvalitetnejšem nadzoru, po ažurnej-ši in učinkovitejši izterjavi ter po gospodarnem ravnanju z vsemi sredstvi na tem področju. Pri tem pa ne gre prezreti nenajboljšega odnosa samih stanovalcev do družbene lastnine.
Solidarnost, pomoč novograditeljem
Pred leti po OZD narejena anketa je pokazala, da je solidarnost dala pozitivne rezultate. V občini je solidarnostnih stanovanj 440, del solidarnostnih sredstev je bilo porabljenih za subvencioniranje stanarin in gradnjo domov upokojencev. S spremembami v zakonodaji v letu 1988 se del teh sredstev lahko namenja tudi za kreditiranje v stanovanjskem gospodarstvu — nakup, gradnja, prenova.
Za ilustracijo nekaj številk:
Silovita neurja, povezana s točo, prestopi rek in potokov, zemeljskimi plazovi in drugimi neprijetnostmi, so v naši republiki v letošnjem poletju povzročila katastrofalne posledice, ki jih bo celotna družbenopolitična skupnost čutila še dolga leta.
Te naravne katastrofe pa niso obšle niti naše občine, čeprav lahko ugotovimo, da smo jo konec koncev odnesli relativno »srečno«. Neurja konec junija oz. v začetku julija pa so tudi v naši občini povzročila precejšnjo škodo na cestno-ko-munalnih objektih, nekaj škode pa je bilo ugotovljene tudi na kmetijskem področju. Le-ta je bila ugotovljena zlasti po neurjih v drugi polovici julija. Ob tem pa se je pokazalo, da vedno ne vemo, kaj v primeru posledic neurja.
V okviru Izvršnega sveta SO
prispevna stopnja za solidarnost v letu 1988 1,842 (med najnižjimi v SR Sloveniji), po razpisu v letošnjem letu je na prioritetno listo uvrščenih 153 prosilcev, pričakuje pa se, da bo v naslednjih 2 letih dodeljenih 34 do 40 stanovanj; posojila je prejelo 14 udeležencev NOV, za nakup stanovanj je bilo razdeljenih 9 posojil, 323 upravičencem pa je odobreno posojilo za gradnjo oz. obnovo lastnih stanovanjskih enot.
In kako v prihodnje?
Zaradi nedorečenosti na različnih področjih ostaja v stanovanjskem gospodarstvu vrsta odprtih vrašanj. Kljub te-'mu, da SlS-i niso več predvideni, bo potrebno to področje ustrezno organizirati. Osnovni cilj, ki ga bo potrebno zasledo-,vati je, da bo upravljanje vršila strokovna organizacija, ki bo (morda) na osnovi pogodbenega odnosa z vlagatelji, etažnimi lastniki (teh je v občini 1400) in stanovalci upravljala s tem delom družbene lastnine v skupno korist in zadovoljstvo.
Še naprej pa bo potrebno osnovno skrb namejati:
— vzdrževanju in vlaganju v obnovo stanovanjskega fonda,
— pomoči socialno ogroženim družinam, ki mora biti organizirana,
— krepitvi pozitivnega odnosa do družbene lastnine na tem področju.
AGROPOP V DOBU:
V nedeljo, 3. septembra 1989 vas organizatorji v TVD Partizan Dob vabijo v domači kraj - v športni park Dob na
VESELO PRIREDITEV S PLESOM
Sodeluje najznamenitejša med znamenitimi - skupina AGROPOP z lahko ŠERBI...
Dobljani obetajo vse, kar vesela prireditev v tekočem in mastnem smislu potrebuje.
Čakajo vas v želji, da vas postrežejo, veselje si boste pa pridobili na prireditvi sami?
Domžale obstajata dve komisiji:
— komisija za ocenjevanje škode po elementarnih nesrečah
— za komunalno področje
— komisija za ocenjevanje škode po elementarnih nesrečah
— za kmetijsko področje,
ki spremljata, ugotavljata in delno tudi skrbita za odpravo posledic naravnih nesreč, veliko pa je seveda odvisno od nas samih, od krajevnih skupnosti, od posameznikov, ki so v organih le-teh zadolženi tudi za ta področja.
Če smo lahko zadovoljni z odzivom organov in različnih društev, ki vedno v konkretnih primerih priskočijo na pomoč (izčrpavanje vode, reševanje imovine ipd.), pa se pričakuje večja pomoč pri ugotavljanju predvsem pa pri pravočasnem obveščanju o posledicah neurij.
Najprimerneje je, če o posledicah elementarnih nesreč pristojne   organe   obvesti prizadeta
stranka sama, o tem obvesti tudi krajevno skupnost in druge organe.
Zlasti v krajevnih skupnostih pa bi morali biti pozornejši ob različnih ujmah. Tako sveti KS kot tudi drugi pristojni organi naj bi čimpreje, najbolje pa takoj obveščali ustrezne organe na občinski ravni (Izvršni svet Skupščine občine, njegovi komisiji, v hujših primerih tudi Štab za civilno zaščito in Postajo milice) o posledicah naravnih katastrof, kajti le na tak način bo zagotovljena hitra pomoč. Pri tem pa ne pozabimo, da imamo v KS poleg svetov krajevnih skupnosti tudi druge organe, tako za področje civilne zaščite, kot socialnega varstva, da imamo različna humanitarna društva, ki bodo (in so jo tudi doslej!) pomagala in nudila pomoč. Izkoristimo torej vse možnosti, ki so nam na voljo, in pomagajmo takoj!
Vera Vojska
Čeprav se je novo šolsko leto skoraj že začelo, prinašamo # en zapozneli utrinek prejšnjega. Predsednik Sob Domžale l v hali Komunalnega centra priredil vsakoletni tradicionaH1' sprejem za najboljše učence vseh oddelkov osnovnih I" srednjih šol občine Domžale.
Illlllllillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll^
Turistično društvo iz Lukovice je tudi letos tik pred pocifj ca mi pripravilo rokovnjaško prireditev, ki pa jo je mora1 zaradi slabega vremena večkrat prestavljati. V sklopu pfiff ditve so bile tudi galopske dirke kmečkih konj na fotografi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
14. september praznik KS v mestu Domžale
Čestitamo ob krajevnem prazniku
Vsem občanom, ki živijo in delajo na območjih KS Slavka štift dra, KS Venclja Perka in KS Simona Jenka čestitamo k njihovem11 krajevnemu prazniku 14. septembru. Samoupravni organi, DPO
in tajništva krajevnih skupnosti
V zbirki znanstvenega inštituta Filozofske fakultete je izšla knjiga diplomirane etnologinje Marjance Klobčar:
Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletja - občina Domžale
Etnografsko gradivo z domžalskega območja je pomenilo avtorici Kamničanki Marjanci Klobčar bogat temelj, na katerem je mogla zasnovati delo v naši zlasti slamnikarski in sploh kulturni dediščini. Ob izidu tega dela so v Knjižnici Domžale odprli tudi posebno priložnostno razstavo.
Kot je poudaril ob otvoritvi .^stave predsednik Skupščine ^turne skupnosti Domžale j?r' Miroslav Stiplovšek (na tem ^estu povzemamo nekaj nje-^>vih misli), gre za pomembno ptogatitev t. i. domoznanske li-srature. Gre za široko zasno-api raziskovalni načrt, ki obrav-"ava ljudsko kulturo konkretnih ^užbenih in gospodarskih to-^ minule dobe.
Mari
Občina Domžale
je v delu lance Klobčar predstavljena
z vsemi temeljnimi splošnimi značilnostmi, posebej skrbno je prikazano življenje pred industrializacijo in po njej, za katero je bilo temelj evropsko znano slamnikarstvo.
Delo Marjance Klobčar lahko služi tudi kot primer kako naj bi v nastajanje domoznanske literature vključili občinske raziskovalne in kulturne skupnosti. Raziskovalna skupnost Domžale je sofinancirala to etnološko raziskovalno nalogo o domžal-
-112-
15
I I
15 I I
_Q
h-—
20 20
-90-1-120-1  I-40H  I-120-1-90-
□ s:
-500-
ftčemo pokrovitelja obnove:
Bomo očuvali Plečnikovo dediščino?
Na Ljubljanski cesti v Domžalah stoji napol razpadla hiša pokojnega domžalskega zdravnika dr. Ti-feta zajca. Ob njej je dal pokojni zdravnik, sicer prijatelj velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, *9/aditi spominski objekt, ograjo z znamenjem, Navznoter ob znamenju s privzdignjeno površino.
Gradbena dela je domnevno izvajal pokojni zidar ^en, kovinarska dela pa tudi že pokojni ključavničar Franc Končan.
Ograja in znamenje sta v izredno slabem stanju, ^a bi tik preden za vselej izgine edina Plečnikova s'ed v Domžalah ohranili spomin nanjo, sta se lotila Poskusa rekonstrukcije dva študenta arhitekture. G|re za študenta 3. letnika Braneta GrujČiČa IZ
Medvod in Edvarda Mandića z Reke.
sta obiskovala predmet teorija arhitektonskega ^likovanja in kompozicije pri prof. TinetM KM-Ta profesor jima je tudi dal idejo, da bi °P/avila delo popolne rekonstrukcije objekta. Opravljeno je bilo v letošnji pomladi, zanimivo pa je, da jjta objekt komajda našla. Nihče od povprašanih D°mžalčanov namreč ni vedel, kje naj bi objekt jjPloh bil. zbrala sta vse podatke, opravila izmere, gensko delo, risanje. V pogovoru z njima v uredniku sta povedala, da je soočenje s takšnim dragoce-^"n spomenikom za arhitekta pravo doživetje, saj je yse, na kar sta pri spomeniku naletela, nabito s sim-
in zgrajeno, oblikovano iz določenih globljih na-%ov.
»Žal, stokrat žal, če boste Domžalčani dovolili, ^ bo objekt propadel...«
B.
ski občini, z občinsko kulturno skupnostjo pa sta omogočili izid knjige ob deležu, ki ga je dal izdajatelj - ZNANSTVENI INŠTITUT.
Hkrati pa so na priložnostni prireditvi v Knjižnici Domžale odprli tudi razstavo: Domžale, slamnikarstvo in kulturna dediščina. Ta razstava je po prizadevanju njene avtorice Marjance Klobčar prerasla iz ilustracije etnološke topografije domžalske občine v bogato, samostojno predstavitev polpretekle in današnje podobe Domžal. Bogata kot je, lahko pomeni pomemben prispevek pri odločanju o bodočem razvoju, ko bomo razmišljali o ohranjanju kulturne dediščine.
Knjiga Marjance Klobčar je temeljit, širok in pester pogled na življenje naše polpretekle in pretekle dobe in v veliki meri bogati knjižnico tovrstne literature domžalske občine. Ob knjigah župnika Franca Berni-ka, ob dveh Mengeških zbornikih, knjigah Staneta Stražarja, knjigi Marije Jagodic o narodopisni podobi Mengša ter številnih prispevkih Toneta Ravnikarja o zgodovini slamnikarstva gre za še eno poglobljeno študijo o krajih, časih in ljudeh, ki jih ni več.
B.
Avtorica knjige Marjanca Klobčar.
Beseda dr. Miroslava Stiplovška ob predstavitvi knjige Marjance Klobčar Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletja in otvoritvi razstave.
2. letna šola iz naravoslovja:
Pamet je boljša kot žamet
Organizatorja Občinska raziskovalna skupnost in Poslovna skupnost osnovnih šol občine Domžale
Drugo letno šolo iz naravoslovja so za sposobne učence 7. in 8. razredov osnovnih šol v občini letos pripravili v OŠ Martin Koželj v Dobu.
Šola je pod vodstvom enajstih mentorjev s področij biologije, fizike, kemije, speleologije, astronomije in računalništva potekala v dneh od 24. do vključno 30. junija 1989. Namen šole je vključevanje sposobnih učencev v raziskovalno delo in usmerjanje v naravoslovne poklice zlasti za potrebe občine Domžale.
Kemija, biologija in fizika so bila temeljna področja dela: speleologija, astronomija in računalništvo pa so bile dopolnilne dejavnosti. O vsaki obliki posebej so pripravili izčrpno poročilo, ki je bilo zadnji dan šole izdano v posebnem, pestro in bogato urejenem biltenu. Vodstvo šole kot udeleženci menijo, da je šola lepo uspela, posebej pa so želeli izreči zahvalo Biotehnični fakulteti za vsestransko pomoč, kemikalije, instrumente, pomoč pri natisu biltena, pa tudi sodelavcem Ko-njerejskega centra te ustanove.
B.
KAJ SO POVEDALI UDELEŽENCI 2. LETNE ŠOLE IZ NARAVOSLOVJA:
S potekom 2. letne šole iz naravoslovja sem zelo zadovoljna, saj sem izpopolnila svoje znanje in spoznala veliko novega. Zelo sem bila zadovoljna z delom na terenu, še bolj pa z laboratorijskimi raziskavami.
MATEJA
Spoznali smo veliko novega. Mislim, da mi bo to znanje koristilo v nadaljnem šolanju.
DANE
Raziskovalno delo se mi zdi dokaj naporno, a zelo zanimivo.
BOŠTJAN
Svoje znanje sem izpopolnila največ pri fiziki, pa tudi pri biologiji je bilo čudovito, ko smo spoznali nove rastline in živali.
URŠKA
Z marsikatero stvarjo smo se ukvarjali že v šoli, vendar šele sedaj dodobra razumem pomen dela in raziskav.
Šele sedaj sem dojela resnični pomen naravoslovnih
Udeleženci druge letne šole iz naravoslovja, fotografirani zadnji dan »pouka« pred osnovno šolo Martin Koželj Dob.
znanosti. To je prava šola za življenje in poklice.
KATJA
Izpopolnila sem znanje iz teh predmetov, vendar mislim, da je en teden prekratka doba, da bi toliko zanimivosti lahko strpali v naše možgane.
BARBARA
Veliko stvari je novih, nekaj stvari pa se mi je šele sedaj pojasnilo.
Ne vem, kaj naj napišem: vse je super — všeč mi je.
Šola mi je zelo všeč. To bi morali večkrat ponoviti za dalj časa, ne bi bilo slabo tako organizirati šolo v celoti.
Šola mi je všeč. Čez vse pa je zanimivo to, da je poleg rednega raziskovalnega dela poskrbljeno še za druge aktivnosti: jamarstvo, jahanje, računalništvo in šport. Super!
Zelo sem zadovoljen.
UROŠ
IN KAJ VODSTVO LETNE ŠOLE:
Za dobo, ki prihaja, je znanje kot zaloga vedenja o predmetih in pojavih mnogo premalo. Znanje v človekovi glavi še zdaleč ne more tekmovati z znanjem, nakopičenim v računalniških skladiščih znanja. Zato sodobna šola otroka predvsem usposobi, da sam išče znanje in ga uporabi. Sodobna šola zatorej ni šola, ki daje osnovno znanje in izobrazbo, ampak razvija otrokove sposobnosti in interese. Tistim, ki želijo in zmorejo poiskati več znanja, ki so sposobnejši in hitrejši, tudi na takšen način, kot je naša letna šola iz naravoslovja.
Cilj, ki smo si ga zastavili na začetku, je uresničen. Učence, ki jih naravoslovje posebej privlači, smo seznanili z nekaterimi postopki in metodami dela, ki jih bodo pripeljale do poglobljenih spoznanj o njihovem bližnjem okolju, o pojavih in procesih v njem.
Da je šola uspešno delovala gre zahvala prizadevnim -mentorjem, svetovalcem Zavoda SRS za šolstvo tovari-šici Ireni Perenič, tovarišu Vinku Udirju in tovarišici Irmi Veljič, pa tudi kolektivu osnovne šole Martin Koželj, ki nam je omogočila prijetno bivanje in ugodne pogoje za delo.
Prisrčna hvala tudi vsem pokroviteljem, ki so izvedbo šole iz naravoslovja finančno omogočili.
ANDREJA JARC MARIJA ŠPENDL MAJDA NIKOLlC
Prijetno srečanje v Trzinu
Vodstvo Krajevne organizacije ZZB NOV Trzin je za svoje člane, ki so dopolnili 80 let, sredi julija gripravilo prisrčno slovesnost. Anton Bitenc, Franc Zun, Vinko Kern in Franc Lukman (slednji je 80-le-tnico sicer praznoval lani) so aktivni udeleženci NOV, ki so se radi odzvali povabilu. Nageljček, pripet s trobojnico, je bil dobrodošlica, ki je ob krajšem nagovoru marsikomu izvabila solzo sreče in veselja ob prijetnem občutku, da nisi pozabljen.
Večer je ob skromni zakuski, kramljanju, petju in obujanju spominov kar prehitro minil. Tov. Žun se je v imenu povabljenih slavljencev zahvalil za pozornost in hudomušno pristavil, da bi bilo zelo lepo če bomo skupaj praznovali tudi 80-letnice mlajših članov. Razšli smo se veseli, zadovoljni in s spoznanjem, kako malo je potrebno, da osrečiš ljudi.
Srečno, fantje!
A.M.
Pred volitvami 1990:
Bo med
m. mm   m     m m
kandidati
npr
Vse bolj se bliža čas, ko se bomo odločali, komu zaupati najodgovornejše družbene funkcije. Volitve v letu 1990 bodo drugačne kot doslej, vsekakor bolj privlačne za volilce, bolj zahtevne za kandidate, bodo pa tudi prvi resni preizkus demokratizacije našega volilnega in družbenopolitičnega sistema.
Prav pripravam na volitve v letu 1990 pa je bil namenjen tudi posvet, ki ga je pripravil Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Domžale. O namenu in vsebini posveta smo se pogovarjali z njegovo predsednico ALMIRO ZEMUIČ.
Kje so vzroki, da se je Svet za ženske, kot ga radi na kratko imenujemo med prvimi vključil v priprave na VOLITVE 1990?
»Ženske v času, ko se oblikuje nova podoba naše družbe, hočemo v polni meri soodločati o tej podobi, o prihodnjem življenju pri nas,« je moto prizadevanj podobnega sveta, ki na republiški ravni vodi aktivnosti, ki naj bi zagotovile več žensk med kandidati za volitve v letu 1990. Za našo občino so taka prizadevanja še toliko bolj aktualna, saj ugotavljamo, da je med zaposlenimi več kot polovica žensk, njihova udeležba med delegati in na odgovornejših funkcijah pa je milo rečeno skromna. In če naše ženske — delavke, kmetice, izo-braženke, obrtnice pa tudi gospodinje s svojim delom ustvarjajo denar, potem je prav, da o njegovi porabi na vseh ravneh v večji meri tudi odločamo.«
so postavljeni konkretni cilji?
Eden izmed ciljev, ki ga je podprl tudi Izvršni odbor Predsedstva Republiške konference SZDL je, da naj bi bilo v vseh oblikah družbenega upravljanja in odločanja v družbi vsaj 40 % žensk, bistveno več kot doslej tudi na odgovornejših funkcijah. Vendar pa si bomo morale ženske same prizadevati, da bomo imele enake možnosti pri kandidiranju. To pa si bomo med drugim zagotovile tudi s kontinuirano aktivno vlogo žensk v vseh volilnih postopkih in tega se v svetu še kako zavedamo. Zato bomo skušali v okviru splošnih programov- za VOLITVE 1990 pripraviti lastni program, katerega osnova bo pripravljenost in usposobljenost žensk, da v organih odločanja na vseh ravneh sodelujejo pri dogovarjanju o poteh razvoja naše družbe«
Se ne bojite, da bi tudi na prihodnjih volitvah ženske volili predvsem na področja tako imenovanih »ženskih« vprašanj?
Na to smo že večkrat opozarjali, da »ženskih« oz. »drugih« vprašanj ni, so le naša skupna vprašanja, potrebna skupnih rešitev, vsa enako pomembna. Zato si bomo v svetu posebej prizadevali, da bodo ženske izvoljene v vse oblike odločanja. Pričakujemo sicer, da se bo-
do nekatere težko odločale za kan-didaduto, vendar sem prepričana, da bodo s skupnimi prizadevanji rezultati aktivne prisotnosti žensk boljši kot ob prejšnjih volitvah. Seveda pa bodo uspehi odvisni od aktivnosti naših žensk v njihovih temeljnih okoljih. Pomembna bo tako vloga zaposlenih v DO, kot tistih v krajevnih skupnostih, pa v aktivih kmečkih žena, mladih zadružnic in vseh ostalih.
Omenili ste aktive kmečkih žena in mladih zadružnic. Jim svet namenja posebno skrb?
Njihovo problematiko smo res obravnavali že na lanskoletni okrogli mizi, ki je potrdila, da so problemi hitreje razrešljivi z aktivnim vključevanjem deklet in žena, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v organe na tem področju. Le tako bomo ka-kovostneje rešili kmečko vprašanje in vodili ustreznejšo kmetijsko politiko, to pa bo vodilo v smotrno gospodarjenje s plodno zemljo, v dostojen življenjski standard kmečke družine in tudi kmetici zagotovilo ustrezen materialni in pravni status.
Ne bodo morda trenutne težke gospodarske razmere marsikateri ženski ovira pri njeni odločitvi za prevzem funkcije?
Zanesljivo, se ji bo zaradi obveznosti, ki jih ji, tako kot tudi moškim, nalaga trenutna gospodarska situacija, težje odločiti, vendar menim, da bo pretehtala njena želja pri aktivnejši vlogi v odločanju. Na to nam ne nazadnje kaže tudi zgodovina," saj so bile v času NOV naše ženske tiste, ki so enakopravno z moškimi sodelovale v graditvi domovine.
Morda še kakšna beseda za konec pogovora?
Želela bi, da bi teh nekaj besed naše ženske razumele kot poziv k razmišljanju o naši aktivnejši vlogi v družbi. Zavedati se namreč moramo, da bomo le s svojo aktivno prisotnostjo dosegle, da se bodo tudi naše družbene izkušnje v večji meri upoštevale pri sprejemanju odločitev. To pa bomo dosegle le z večjo prisotnostjo žensk v organih odločanja — na vseh področjih in na vseh ravneh.
Pogovor opravila —
glavna urednica
V stanovanjski soseski SPB-2 že gledajo TV programe iz vesolja:
Domžalsko »okno v svet« se odpira...
Razvoj vesoljske in komunikacijske tehnike je že sredi 60. let omogočil izstrelitev satelitev v orbito okoli zemlje, ki so lahko prenašali televizijsko sliko med poljubnimi točkami našega planeta, sredi sedemdesetih let pa je tehnologija že tako napredovala, da so signale s teh satelitov lahko začeli sprejemati tudi posamezniki. V začetku so bile naprave za sprejem velike, zapletene in drage, kasneje pa se je moč satelitov stalno povečevala, cena sprejemnih naprav pa nižala. Radiodifuzni sateliti so tako postali tehnično sredstvo za satelitsko prenašanje televizijskih programov, ki je cenejše od klasične zemeljske pret-vorniške mreže in omogoča sprejem znatno večjemu številu gledalcev.
Domžalčani smo znani po tem, da nočemo zaostajati za svetom. V Evropi se tačas ponuja že 46 satelitskih in zemeljskih TV programov, v Sloveniji jih je moč »ujeti« že 26, prebivalci domžalske stanovanjske soseske SPB-2 pa jih od začetka julija naprej gledajo 12, v jeseni pa se jim bodo pridružili še trije ali štirje.
Ideja se je porodila že lani, ko je Skupnost stanovalcev Ljubljanske 95 opravila anketo med prebivalci soseske. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil odziv prebivalcev bolj majhen, kajti le dobra polovica jih je izjavila, da bi se želeli priključiti na skupinski antenski sistem, ki bi omogočal sprejem več zemeljskih in satelitskih TV programov. Toda poskusni satelitski programi, ki jih je začela oddajati druga TV mreža Ljubljana, pa vedno več informacij o gradnji kabelskih sistemov po Sloveniji, so kaj hitro vplivali na odločitve ljudi, ki si vse bolj želijo sodobnega stika s svetom.
Takrat, ko je Občinski poročevalec objavil izziv z naslovom Kabelska TV pred durmi, je v soseski že stekla akcija. Ustanovljen je bil Odbor za gradnjo SAN SAT TV SRB-2 Domžale (skupinska satelitska antenska televizijska naprava), v katerem so bili predstavniki Skupnosti stanovalcev šestih stanovanjskih poslovnih blokov (Ljubljanska 87, 89, 91, 93, 95 in 97). Odbor si je zastavil nalogo, da v strnjeni soseski postavi sodobno napravo oziroma sistem, ki bo take vrste, da se bo kasneje lahko vključil v katerikoli drug kabelski sistem, hkrati pa bo omogočal tudi drugim interesentom, da se priključijo nanj, torej naj bi morda postal celo osrednji sistem v Domžalah. Drugi najpomembnejši cilj odbora pa je bil: primerna cena, ki bo tako nizka, da posameznikom ne bo pomenila prevelikega bremena v vedno bolj oskubljenih družinskih proračunih.
Na podlagi ponudb, ki so jih odboru posredovali različni izvajalci, je bil izbran sistem,
ki ga je ponudil Servis Goro San. Ta sistem omogoča sprejem zemeljskih TV programov (Ljubljana 1 in 2, Zagreb, Koper, Avstrijo 1 in 2) na I in III frekvenčnem področju ter sprejem satelitskih TV programov s satelita EUTEL SAT 1 F4 (RTL PLUS, 3 SAT, SAT 1, SUPE CHANELL, SKY CHANELL in FILM NET), ki se prenašajo na posebnih S kanalih. Ti kanali so značilni po tem, da jih ne motijo različne elektronske in druge motnje in so zadnji krik tehnike na tem področju. Druga plat medalje te tehnologije pa je nekoliko slabša. Starejši TV aparati, ki nimajo vgrajenih teh kanalov (Cabel tuner) ne morejo sprejemati vseh programov. Toda rešitev je enostavna. Za petsto-tisoč dinarjev je moč kupiti konverter-pretvornik, ki S kanale pretvori na UHF področje ali pa — kar je storilo kar precej lastnikov — zamenjati svoje »okno v svet«.
In cena. Približno 150 do 200 DEM za priključek, s tem, da so denar zbirali v blokih tri mesece, torej v treh obrokih.
Približno zato, ker so v posameznih stanovanjskih blokih pač različno reševali problem tistih, ki se kljub sklepom zborov stanovalcev o obnovi in razširitvi skupinskega antenskega sistema niso mogli ali hoteli odzvati. Na sistem je priključenih 172 stanovanj, v jeseni pa se bodo nanj priključili tudi nekateri lokali v soseski, prav tako pa tudi stanovanjski bloki, ki bodo pokazali interes ža priključitev. Največ zanimanja so doslej izrazili stanovalci z Ljubljanske 83'in 85, pa tudi iz stolpnic Ljube Šercerja 1 in 4. Odbor je sklenil, da bo tudi cena priključka
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI po. Jarše p. Domžale
induplati
Vas zanima delo na sodobnem računalniku IBM S/38?_
Če vas zanima in bi želeli delati pri projektiranju informacijskega sistema ali programiranju v sredini z dolgoletno tradicijo, se oglasite v naši delovni organizaciji.
Vabimo strokovnjake z izkušnjami, pripravnike, pa tudi študente, ki bi se po končanem študiju z našo štipendijo želeli zaposliti pri nas.
Lahko nam pišete, se oglasite osebno ali nas pokličete po telefonu na št. 721-911 — kadrovska služba.
v teh stanovanjskih zgradbah enaka, s tem da se bo sistem jeseni razširil še na sprejem TV programov s satelita ASTRA (SKY MOVIES, SKY NEWS in DISNEY CHANELL), načrtuje pa se tudi en kanal za lokalne oddaje, najprej za oddajanje lokalnih informacij po videotekstu in morebitni filmski program domžalskih video-tek, ki rastejo kot gobe po dežju.
Za primerjavo je potrebno
povedati še to, da so cene podobnih sistemov drugod bistveno večje. Tako je denimo v Medvodah, kjer ja ne sistem kabelske televizije priključenih 1715 naročnikov stal priključek okoli 1400 DEM, napove; dani »domžalski« sistem pabj po cenah iz januarja stal (če bj se nanj priključilo cea j300- | naročnikov!?) približno 1000 DEM. Res je v teh cena* največji strošek izredno dra| kabel, toda primerjava je več kot slikovita.
Tudi to je treba povedati, d* razen minimalnih obratovalnih stroškov (elektrika), pf0' grami, ki jih lahko gledajo v Domžalah, z ničemer na posegajo v denarnice prebivalce* soseske SPB-2. Čeprav so f>e' kateri programi kodirani, pa s.e bo prispevek za dekoderje zbiral iz skupnega sklada, ki b° nastajal ob širjenju prikljt^' kov.
Sašo Novak
Piknik Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale Kamnik
Tik pred počitnicami so v INCE Mengeš spet pripravili vsakoletni piknik — družabno srečanje, ki ga organizirajo že vrsto let. Tudi letos so pripravili tak piknik, ki se ga je udeležilo okrog 300 udeležencev, med njimi 50 gostov iz pobratenega društva na Reki.
Brezplačno sta udeležencem igrala na pikniku ansambla Krt in Agroper iz Mengša. V veliko po; moč je bilo združeno delo in zasebni obrtniki, ki so prispevali dobitke za bogato tombolo. Več o delu društva bomo pisali v prihodnji številki.
B.
Presežki delavcev:
Kam z njimi
Občinski svet Zveze sindikatov, Klub samoupra-vljalcev in Občinski komite ZK so pripravili aktualno okroglo mizo o presežkih delavcev. V sejni sobi tovarn« Induplati se je zbralo kakih 50 udeležencev, ki so $e poenotili o pomembnosti tega perečega vprašanja, odgovorov, ki bi pokazali na reševanje pa nismo slišal'-Mogoče tudi zato ne, ker skoraj ni bilo prisotnih p0' slovodnih delavcev, ki naj bi v prihodnosti dobili večjo vlogo v oblikovanju zaposlovalne politike v podjetjih-
Zastrašujoč je podatek, da imamo, glede na potrebe, kar 20 odstotkov preveč zaposlenih delavcev. To pomeni, da je, ob doslednem delovanju trga, vsak peti delavec odveč in da se je le vsako tretje podjetje pri nas sposobno obdržati na tržišču. Zato lahko pričakujemo spremembo zakonodaje, ki bo omogočala:
— svoboden dostop in možnost konkuriranja vsakogar na sleherno že zasedeno delovno mesto;
— možnost odpuščanja de-
bi"
lavcev, tudi tistih, ki so sprejeti za nedoločen čas:
— tržna cena delovne s p ki bo odvisna od ponudbe „ povpraševanja (v praksi t°y meni, da bodo plače za ve* delavcev verjetno še nižje)- *
Naloga družbenopolit^ji) organizacij, še posebno pa $ dikata, v takšnih socialn0 splozivnih časih pa je, da %• konodajo sistemsko vključ' ^ lež družbenega proizvoda-.^, bo   namenjen nezaposleno Razvite družbe namreč tudi 10 in več odstotkov, i" komaj 0,689.
SREDNJA KOVINARSKA IN USNJARSKA ŠOL* DOMŽALE vpisuje kandidate za izobraževanje ob delu za program
— strojništvo
— usnjarsko predelovalna usmeritev
za šol. leto 1989/90 od 25.8.1989 dalje vsaK dan od 8. do 12. ure v tajništvu šole na Cesti ta'' cev 19 a Domžale.
Vse informacije dobijo kandidati v tajništvu šole ali na telefon št. 721-604.
Ravnatelj: Marjan Ogrinc
>• Tudi v KS Mengeš so praznovali:
Temeljni kamen
leze
Letošnje slovesnosti ob 8. juliju — prazniku Krajevne skupnosti Mengeš so se pričele s položitvijo temeljnega kamna za gasilsko-godbeni dom. Z njim bodo tako kulturniki — zlasti godba — kot gasilci dobili veliko ugodnejše pogoje za delo in zanesljivo lahko že danes zapišemo, da bo nova pridobitev pomenila še kvalitetnejšo rast tako godbeništva kot gasilstva v tej KS.
Y letnem gledališču pa se je Ve'iko število krajanov in go-sj?v na tradicionalni slovesno-I l> kjer je zbranim spregovori-;„a Danica Blejc, predsednica i^upščine KS Mengeš, ki je izpostavila nekatere uspehe, doline v preteklem letu, se zavalila krajanom za njihove Prispevke, obenem pa jih pobila, da tudi v prihodnje Ktivno sodelujejo s Krajevno s,cUpnostjo Mengeš. , Priznanja KS Mengeš so to-Krat prejeli:
sReCko berčič
~T za prizadevno delo pri do-'davi oz. adaptaciji Doma sta-eJsih občanov v Mengšu ter za
zgledno sodelovanje s KS,
mlade generacije športnikov,
vili majdič
— za dolgoletno uspešno delo v Nogometnem klubu Mengeš, kjer je bil dober nogometaš, aktiven društveni delavec in mentor,
jože merču
— za prizadevno delo v organih in organizacijah KS, kjer je aktiven delegat in za uspešno delo v Društvu upokojencev
pavel šimenc
— za dolgoletno delo in uspehe v vrhunskem športu, kakor tudi za delo v delegacijah SIS in v svetu KS,
&raga bevk        tanja blejc
za požrtvovalno delo v or-°anizaciji Rdečega križa in v °r8anih KS - zlasti na po-r°čju socialnega varstva,
tVAN blejc
^ za dolgoletno aktivno delo ■ Športnem društvu Partizan za prizadevanja pri vzgoji
—- za prizadevno delo v Društvu prijateljev mladine ter za prizadevanja pri izgradnji otroškega igrišča v krajevni skupnosti. V kulturnem programu je uspešno nastopila Mengeška godba, ki se je predstavila s slavnostnim koncertom.
Samoiniciativna uspela akcija Jožeta Toniga:
Nekdanji videz stare kapelice..._
Stari Domžalčani tej kapelici na Stobljanski ulici pravijo Čebulova kapelica, po lastnikih, ki so stanovali v hiši na mestu sedanjega Termita. Pipi so se menda Dečman, le hiši se je reklo »Pri Čebul...« > Ko v Domžalah še ni bilo fare, so se pogrebi pri tej kapelici ustavili, župnik iz Domžal je opravil svoj poslovilni obred, zapustil pogrebce in Pogreb je krenil preko polja do Mengša, kjer jih je pričakal mengeški 2"pnik. 'Pokojniki so bili nato v Mengšu pokopani.
Za kapelico so skrbele Dečmanove sestre Reza in Mina. Ob praznikih s° prinesle vanjo kip Marije in ga zvečer odnašale domov.
Kot piše v Bernikovi knjigi Zgodovina fare Domžale, je šlo že tedaj za *elo staro kapelico, kije stala za nekdanjo stobljansko domačijo št. 13. O datumu njene postavitve ni nobenega poročila, v zvezi z njo tudi ni mo* 9°če najti nobene letnice. Kot objekt spada pod Spomeniško varstvo kranj. Akademski kipar — domačin v bližini kapelice Jože Tonig je prvi v'del nujnost obnove. Dela seje lotil temeljito in je obnovil mnogo potov, Preden se je dokopal do vseh podatkov in potrebnih informacij.
Umetnik je popolnoma obnovil vso fasado in opravil druga gradbe-1,0 dela. Izdelal je troje tabelnih fresk: (fresk sv. Frančiška, Kamenjanje Sv- Štefana in fresko sv. Martina, ki daje suknjo siromaku). Izdelal je tudi lov mavčni kip Marije.
Prvič je obnovo opravil v letu 1935 Merčun, podatek pa je Jože Tbnig f|ašel na eni od fresk. Z drugo obnovo se je skušal še bolj približati ne-l^anjemu videzu spomenika. Gre za pomembno kulturno dejanje, ki ga Je ne le opravil brezplačno, prevzel je tudi vse materialne stroške, ki so Pri gradnji nastali.
Občani živeči v Stobu so se umetniku ob priložnostni krajevni priredili (pel je Stobljanski oktet) lepo zahvalili za opravljeno delo.
Brojan
fKzerski salon Briglta
Januš Brigita Blejčeva 32 61234 Mengeš tel: 061/737-046
Novi lokal je odprt od 1. septembra 1989 dalje...
Otvoritev nove krajevne pridobitve - ceste v KS Tomo Brejc Vir ob krajevnem prazniku je opravil predsednik skupščine KS Franc Rozman.
Nove pridobitve v KS Tomo Brejc
Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku je bila letos ob novo zgrajeni cesti »B« ob Kamniški Bistrici, kjer je zbranim krajanom in gostom spregovoril predsednik skupščine KS tov. Janez Leskovec. Na kratko je orisal zgodovino KS, ki vsako leto z novimi pridobitvami izboljšuje kakovost življenja svojih krajanov. Tudi letos ni bilo drugače, saj so ob tej priložnosti otvorili že imenovano cesto »B«, pa del prenovljene Papirniške ceste, del ceste na Področju, prenovljena pa jih je dočakala tudi Bukovčeva cesta. Ob praznovanju so podelili tudi pohvale in priznanja KS, ki so jih za uspešno sodelovanje in prizadevno delo v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir prejeli:
pohvale: Krajevna skupnost Dob, Janko Auman, Zoran Brvar, Slavka Cerar, Franc Grajzar, Pavel Gros, Jernej Lenič, Slavka Sevšek, Marjan Smolnikar, Fani Zalokar, Jakob Zanoškar, Franc Zorman in Miha Žnidar;
priznanja: Delavska univerza Domžale, pobratena Krajevna skupnost Belišče, Anica Bernardič in Marija Matičič.
Krajevna konferenca SZDL pa je bronasta priznanja za aktivno delo v KS in SZDL podelila naslednjim aktivistom: Justi Arnuš, Gregorju Brezniku in Ladini Korbar.
Ob tej priložnosti so v KS izdali tudi posebno številko glasila VIR, v kateri so poleg čestitke objavili tudi rezultate glasovanja za samoprispevek, ki je v tej KS lepo uspel. Z odločitvijo »ZA« pa so krajani te — ene izmed največjih KS v naši občini — ponovno potrdili pripravljenost, da tudi v naprej sodelujejo pri razvoju KS in z lastnimi močmi prispevajo k njeni lepši in boljši urejenosti.
V takem stanju je bila kapelica predno se je Jože Tonig lotil restavratorskih del.
PAPIRNICA KOLIČEVO Splošno kadrovski sektor
Razpis kadrovskih štipendij
Ponovno razpisujemo štipendije:
— papirničar, IV. stopnja — 10 štipendij
— papirniški tehnik, V. stopnja — 5 štipendij
— kovač, IV. stopnja — 1 štipendija
— elektrikar, IV. stopnja — 2 štipendiji Štipendije za poklic papirničar in papirniški
tehnik so poleg že povečanih štipendij iz naslova deficitarnih poklicev še dodatno povečane.
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti v kadrovsko službo do 30. 9. 1989.
Kandidati morajo vlogi (obr DZS SPN-1, »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic) priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem
, gospodinjstvu.
Vabimo vas k sodelovanju!
Brez krajevnih samoprispevkov in prostovoljnega dela ni napredka:
Komunalne zagate rešujejo sami
V krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog v občini Domžale si občani želijo vodo, asfaltne ceste, telefonijo in večnamensko ploščo med osnovno šolo in gasilskim domom Vrhpolje. Pred nedavnim je bil izglasovan krajevni 1,5 odstotni samoprispevek, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog. Samoprispevek je uveden za obdobje 5 let, trajal pa bo od 1. maja do 30. aprila 1994. Najbolj pereč problem je še vedno pitna voda, ker te ob sušnih obdobjih primanjkuje. Vodo morajo na ogrožena območja dovažati v cisternah moravski gasilci. Sicer bodo zadevo uredili v letošnjem letu, ko bo zgrajen nov vodohram v kraju Podkraj — Zgornji Tustanj.
Postopoma bodo asfaltirali 2.000 m nekategoriziranih cest do naselij. Posebej jih pesti, ker v krajevni skupnosti ni nobene gospodarske organizacije. Zato se pri vseh pomembnejših nalogah opirajo na lastne sile, na samoprispevek krajanov in na njihovo prostovoljno delo. Ena zadnjih uspešnih akcij je bila gradnja mostu preko Rače pod vasjo Tustanj (glej fotografijo!). Krajani so vložili vsak že skoraj 70 ur prostovoljnega dela, prispevali pa so tudi les za opaže. Poleg cest pa bi v krajevni skupno-
nega življenja v kraju pa lahko pohvalimo delo in aktivnost sveta krajevne skupnosti, vaške odbore, manj zadovoljni pa so z interesnimi skupnostmi, kjer mnogokrat ne vidijo svojih neposrednih interesov. Problemov v tej nekoliko odmaknjeni krajevni skupnosti torej ne zmanjka. Še letos se bodo lotili gradnje vodohrama in oskrbe krajanov s pitno vodo, posebno skrb pa vzbuja še nerešeno odlaganje odpadkov. V okoliških gozdovih in ob potokih se množijo »črna odlagališča«, saj je kontejnersko
Krajani Spodnjega Tustanja so takole betonirali, ko so popravljali most preko Rače pod vasjo.
sti potrebovali tudi nove telefonske priključke. Vendar so pri tem odvisni od gradnje nove telefonske centrale v Moravčah. Po izračunih bi potrebovali vsaj 200 novih telefonskih priključkov, da bi rešili ta problem, saj sedanjih 32 že dolgo ne zadošča več. Tako kot so delavni krajani, ko gre za različne delovne akcije, se lahko pohvalijo, da dobro delajo tudi društva in organizacije, zlasti gasilsko društvo in tamburaški orkester KUD Vrh-polja. Pri ocenjevanju samouprav-
odvažanje smeti — urejeno le za Vrhpolje, Zalog pod Trojico in Kokošnje. Krajani se sicer izgovarjajo, da kmetje sami uporabljajo odpadke, kar pa žal ne drži, saj nenehno rastejo nova »črna odlagališča«. Vsako leto organizirajo skupno s Komrnalnim podjetjem Domžale očiščevalne akcije — dodatno kupijo nekaj kontejnerjev, vendar bo ureditev tega problema odvisna predvsem od zavesti krajanov.
Jože Novak
Pevke in pevce vabijo:
Mešani pevski zbor pri Kulturnem društvu Domžale vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Vaje bodo vsak torek ob 19.30. uri v Glasbeni šoli Domžale.
Začetek 5. septembra 1989.
Vabljeni!
CTAMIZ Mengeš
»TAM!Z» Mengeš, Blejčeva 46 61234 MENGEŠ
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev podjetja »TAMIZ« Mengeš, razpisuje prosta dela in naloge:
1. dva lesarja širokega profila
2. enega ključavničarja
Pogoji:
Pod zap. št. 1: končana srednja lesarska šola poizkusno delo: 2 meseca
Pod zap. št. 2: končana poklicna kovinarska šola
poizkusno delo: 2 meseca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: »Komisija za medsebojna delovna razmerja podjetja »TAMIZ« Mengeš, Blejčeva 46.
O izboru kandidatov bomo obvestili v 10 dneh po sklepu Komisije za medsebojna delovna razmerja podjetja »TAMIZ« Mengeš.
Že nekaj let KS Krašnja praznujejo svoj praznik 8. julij, dan ki jih spominja na grozote NOB iz leta 1942, ko je okupator v bližini vasi Koreno zagrešil gnusni zločin nad delovnimi in poštenimi ter nedolžnimi ljudmi. Vaščani, takrat živeči v tej vasi, se tega spominjajo z grozo in tudi kasnejše generacije se nerade spominjajo krute preteklosti in ohromele rojstne vasi. Veliko rajši in ponosno se spominjajo obdobje tiste preteklosti, ko so pridne kmečke roke »požga-no vas« ponovno oživele. Danes je vas Koreno prijetna obrobna vasica v KS Krašnja. Njeni vaščani pa se delovno vključujejo v življenje KS. Program letošnjega praznovanja je ponovno pripravil Odbor za prireditve pri KK SZDL Krašnja. V njegovo pestrost in izvedbo pa so se vključila društva in DPO v KS.
KUD Fran Maselj-Podlimbarski je letos prvič in zelo uspešno organiziral »EX TE M PORE Krašnja 1989« na katerem so sodelovali člani Likovnega društva Peter Loboda in sicer akademski slikar Danijel Fugger ter slikarke Ide Rebula, Marjana Tavčar in Danica Smrdel. Naslikali so čudovite motive Krašnje ter slike poklonili KUD. Obojestransko zadovoljstvo je privedlo do dogovora, da naj bi ta oblika likovne ustvarjalnosti v KS Krašnja postala tradicionalna, kar naj bi nekoč pomenilo zbirko neprecenljive vrednosti t. j. »dediščina«, ki bo vse zdajšnje pa tudi kasnejše generacije živo spominjala na podobe svojega kraja.
Zelo zanimiv program je pripravilo tudi ŠD Krašnja pod geslom »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«.
V soboto, 8. julija je ves dan potekala akcija oz. iskanje geometričnega središča KS, ki ga je bilo moč najti na zahodnem delu Golovca v Farji vasi; tako temu kraju pravijo domačini.
Naslednji dan je bilo organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško in AGILITY — domiselno pripravljen poligon za prijetno sprostitev lastnikov in njihovih štirinožnih prijateljev.
Vseh akcij društva se je udeležilo zelo veliko krajanov vseh starosti, ki so na ta način prispevali obilico veselja in razgibanosti.
Zelo lep in uspešen program so izvedli tudi najmlajši gasilci v kraju in na ta način prisotnim pokazali, da že zelo veliko vedo o področju požarnovarnostne zaščite.
Kot se je izkazalo, bodo po dolgoletnem mrtvilu ponovno zaživele akcije in delavnost mladincev iz OO ZSMS Krašnja. Prav v teh dneh praznovanja so se zelo delavno vključili v organiziranost vseh prireditev z željo, da bi vsi krajani družabno praznovali.
V času svečane seje so tudi navdušili s svojim kulturnim programom. Res pa je, da jim bo potrebno nameniti še veliko truda in delavnosti, da si bodo pridobili svoj prepotrebni prostor, kjer bodo lahko še bolj aktivni. Lepih prireditev in trenutkov ob praznovanju praznika KS resnično ni manjkalo. Tudi svečana seja, ki je bila v avli osnovne šole Franc Vido v Krašnji, je ob prisotnosti gostov minila v prijetnem in prijateljskem vzdušju.
O življenju in delu KS ter o njenih nadaljnih načrtih je v slavnostnem nagovoru spregovoril predsednik sveta KS tov. Peter Avbelj. Na seji so bila podeljena tudi priznanja OF Slovenskega naroda, ki so jih prejeli:
Mini plesna šola jazz balet v Domžalah
v začetku septembra bomo na Občinski konferenci mladine Domžale znova organizirali dva tečaja jazz baleta in sicer začetni ter nadaljevalni v dveh skupinah: i. skupina od 6. do 14. leta starosti in ll. skupina od 15. leta starosti dalje.
Tečaji bodo v mali dvorani Hale komunalnega centra Domžale (vhod zadaj).
cena v septembru 89 za 16 šolskih ur je 200.000.— din. Mini plesna šola bo trajala predvidoma do junija 1990.
Prijave bomo sprejemali na OK ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/H. nadstropje (nasproti Veleblagovnice) do 10. septembra 89.
Vse dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu 711-790.
OK ZSMS Domžale
tov. Erika Ribnikar za večletno prizadevno delo na področju družbeno političnih prizadevanj in za pridno delo v društvih;
tov. Marija Udovč za več kot dvajsetletno prizadevno delo na področju rejništva in
Šolsko Kulturno društvo Franc Per Vido za izjemen uspeh z uprizoritvijo igrice PIKA NOGAVIČKA na srečanju »Mladih dramskih skupin« v Tolminu. Ob zaključku slavnostne seje so mladinci odnesli na grobove padlih na
Koreno, v Sp šopke cvetja.
Lepo pa si je bilo ogledati tudi pripravljeno razstavo likovnih del akademskega slikarja in slikark, ki so sodelovali na EX TEMPORE v Krašnji. Za zaključek naj omenim, da je bilo letošnje praznovanje praznika KS Krašnje zagotovo eno izmed najbolje organiziranih do sedaj. Ne bo odveč, če vse marljive organizatorje in sodelujoče pohvalimo za njihovo prizadevno organizacijsko delo, ki je vse prisotne nedvomno obogatilo z novimi lepimi doživetji. Škoda pa je, ker jim tega dela nekateri ne priznajo in zraven nočejo sodelovati. Če že drugega ne, bi bil lahko naslov tega mojega prispevka: »VSI V KS KRAŠNJA SO PRAZNOVALI SVOJ PRAZNIK!« To pa bi bilo zagotovo najlepše pfačilo za trud vsem tistim, ki se že vrsto let trudijo in v težkih pogojih dela želijo na takšen ali drugačen način obogatiti življenje v Icraju kjer živimo (vsi) skupaj.
Marjan Štrukelj
V Moravčah odprt nov frizerski salon IRENA
V Moravčah, na Vegovi 40 je odprt nov frizerski salon IRENA za moške in ženske.
Delovni čas je: ponedeljek od 13. do 20. ure torek, sreda od 8. do 14. ure četrtek, petek od 13. do 20. ure in sobota od 6. do 12. ure.
Cenjenim strankam priporočam svoje storitve in se priporočam za obisk.
Irena Urbanija
V Srednjih Jaršah se na tem mestu zbirajo odpadne surovine in razbremenjujejo naše okolje...
Zasebna dejavnost Boruta Zalokarja:
DINOS ali ODPAD spet v Domžalah:
Odkup različnih surovin je organiziran v Srednjih Jaršah 8:
Precej časa (več kot eno leto!) je že minilo, odkar so v Prešernovi ulici v Domžalah prenehali odkupovati odpadne surovine. Seveda se je to brž pokazalo na večjih količinah odpadkov v naravi, na obrežjih, ob makadamskih in stranskih poteh.
Odslej je tudi v tej dejavnosti v Domžalah organiziran vnovični odkup odpadnih surovin. Te ekološko zelo pomembne popoldanske dejavnosti se je lotil Borut Zalokar, ki si je uredil odkupno mesto v gospodarskem poslopju domačije v Srednjih Jaršah 8.
Ob našem obisku smo ugotovili, da se občani že v veliki meri poslužujejo te oblike posredovanja odpadnih surovin nazaj v industrijo, zlasti še, ker znatne odkupne cene (plačilo v gotovini takoj!) lahko navržejo posamezniku pomemben vir dodatnega zaslužka.
Nekateri občani so se že lotili čiščenja svoje okolice in zbrani odpadni materiali so jim prinesli znatne zneske nepričakovanega zaslužka.
Borut Zalokar ima odprto odkupno mesto v Srednjih Jaršah 8 v naslednjih dneh in urah:
ponedeljek od 15. do 18. ure
sreda       od 15.30 do 18.30 ure
četrtek     od 15. do 18. ure
sobota      od 9. do 12. ure
Če bi vas v zvezi z odkupom odpadnih surovin karkoli zanimalo, Boruta lahko pokličete na telefon 721-195.
Z vrnjenimi odpadnimi surovinami bomo skupno vrnili naravi nakdanji videz!
V sklopu prireditev krašenjskega krajevnega praznika so v kraju pripravili tudi tekmovanje ps°l - AGILITY. Prva takšna prireditev v kraju je vzbudila veliko zanimanja, zato so se Krašnja"1! odločili, da bodo tudi v prihodnje pripravili različne aktivnosti, ki jih še ne poznajo, vendar * z njimi ukvarjajo v Domžalah ali kje drugje. Na fotografiji: Lastniki in njihovi štirlnožni prijatelji P( končanem tekmovanju v Krašnji.
-:-1
Morska in sladkovodna riba vsaj enkrat tedensko na vašem jedilniku!
Pravilna priprava ribe
Pomembni napotki:
Kuhinjski pripomočki in roke Se ne bodo navzeli duha po ribah, če ribe oplaknemo s hladno vodo, preden jih začnemo pripravljati. Ribe pripravljamo po naslednjem vrstnem redu: čiščenje — kisanje — soljenje.
čiščenje:
Večino rib moramo pred pečenjem oluskati. Najprej s škarjami odrežemo trebušne, hrbtne in stranske plavuti. Od vrste ribe in recepta je odvisno, ali hkrati z ostrim nožem odrežemo tudi glavo. Ribo primemo s krpo za rep, nato pa pod vodo s topo stranjo noževega rezila strgamo luske od repa proti glavi. Če ribo luskamo pod vodo, luske ne odletavajo naokrog. Potem z ostrim nožem prerežemo trebuh od repa do glave in previdno izvlečemo drob, ne da bi poškodovali žolčnik, jetra izločimo iz drobovine, jih umijemo in porabimo za omako ali nadev ali jih spečemo. Temne ostanke kože in krvi odstranim* iz trebušne votline tako, da jih odrgnemo s soljo; potem ribo še enkrat oplaknemo z mrzlo vodo. Če večjo ribo pečemo celo, jo na vsaki strani od trebuha do hrbtenice po štirikrat poševno zarežemo, da se enakomerno spečejo debeli in tanki deli in da traja pečenje manj časa.
Kisanje:
Ribe pokapamo z limoninim sokom ali s kisom in pustimo, da 15 minut stojijo (meso postane bolj čvrsto, duh po ribi pa izgine).
Soljenje:
Ribe z zunanje in notranje strani natremo s soljo.
PEČENA SKARPENA
— Sočna riba, pečena v foliji Sestavine za 4—5 oseb
Približno 1,50 kg (ena ali več) očiščenih škarpen, 4 žlice limoninega soka, 3 rezine kruha za toast, 3 stroki česna, šopek peteršilja, žlička soli, noževa konica sveže zmletega belega popra, žlica sladke paprike, 6 žlic olivnega olja, limona
Očiščeno škarpeno osušimo in zunaj in znotraj pokapamo z limoninim sokom. Kruhovim rezinam odrežemo skorjo, sredico zdrobimo. Česen olupimo in sesekljamo. Peteršilj operemo, osušimo, sesekljamo in pomešamo s česnom. Pečico segrejemo na 200°. Ribo znotraj in zunaj natremo s soljo in poprom. Polovico mešanice peteršilja in česna damo ribi v trebuh. Nato ribo položimo v folijo za pečenje. Preostali peteršilj zmešamo s kruhom, papriko in oljem ter mešanico porazdelimo po ribi. Pečemo na srednji letvi 40 minut. Limono umijemo, obrišemo in zrežemo na rezine. Z njimi okrasimo ribo. K ribi ponudimo pečen krompir, začinjen s timijanom in lovorom, in svežo zeleno solato.
SKUŠE S PARADIŽNIKI
— Ribe in paradižniki se zelo dobro ujemajo
Sestavina za 4 osebe
1 kg skuš, 2 žlici limoninega soka, 2 noževi konici sveže zmletega črnega popra, 2 žlici sveže sesekljanega ali žlica suhega pehtrana, 1 kg paradižnikov, 3 stroki česna, žlica olivnega olja, žlička morske soli, 2 žlički sveže sesekljane ali žlička suhe bazilike, žlica moke, 1/8 I suhega belega vina
Skuše umijemo in jim odrežemo glave, ribe po dolgem razpolovimo, odstranimo hrbtenico in kožo nekajkrat poševno zarežemo. Po obeh straneh jih pokapamo z limoninim sokom in potresemo z noževo konico popra, pehtran potresemo na zunanjo stran,
na zarezano kožo. Paradižnike navZ' križ zarežemo, prelijemo z vrelo vodi olupimo in zrežemo na četrtinke. Čes-1 nove stroke olupimo in drobno zrežn mo. Olivno olje segrejemo v zelo velik' ponvi. Opražimo česen, da postekleni; i nato dodamo paradižnike, preostal1 j poper, 1/2 žličke soli in baziliko. Paradižniki naj zavro. Moko razmešamo* vinom in enakomerno prelijemo f°\ paradižnikih. Skuše s kožo navzgdI zložimo na paradižnike. Jed kuhamo'l pokriti posodi 10 do 15 minut. Parfl'i dižnike in ribe posolimo s preostal0! soljo. K tako pripravljenim skušam s£[ prilega krompir s peteršiljem ali ko-1 prom.
RIBJI ZVITKI
Sestavina za 4 osebe
80 dag očiščenih osličevih filej* 4 dag masla, 2 dag moke, sol, popef' limonin sok, 5 sesekljanih kaper, tem ni koprc
Osličeve fileje posolimo, pokapamo j z limoninim sokom, potresemo s sesf kljanimi kaprami in koprcem. Fileje; zvijemo v mladice, jih prebodemo I zobotrebcem in povaljamo v moki' Opečemo jih na maslu. Ponudimo ji*1 na rižu, kateremu dodamo zelenjavo in olive. Jed okrasimo z zelenimi lis'1 koprca.
RIBJI BIFTEK PO ŠTAJERSKO
sestavina za 4 osebe
Kilogram postrvi, sol, poper, maW ša čebula, 4 stroki česna, 20 g mof neze, žlička rdeče paprike, 2 feferon«
Ribe skuhamo in meso ločimo v> kosti. Meso sesekljamo, dodamo z"' čimbe, po okusu solimo in poprac"0, dodamo majonezo, sesekljana fefei* na in zmešamo. Ponudimo z maslo'' in toastom.
DOBER TEK VAM ŽELI RIBARNICA »RIB** DOMŽALE!
L!
Skupaj z gasilci
Krajevni skupnosti Radomlje in Preserje praznujeta v spomin na odhod prvih borcev za svobodo na oborožene akcije proti okupatorju — 27. julija 1941. leta — svoj krajevni praznik, ki so ga letos združili s praznovanjem 60-letnice Gasilskega društva Radomlje. Prireditve, ki so potekale skoraj ves teden, so privabile mnogo obiskovalcev, ki so z različnih prireditev, ki so jih pripravila domača društva, odhajali zadovoljni.
so zlasti zadovoljnji bližnji kmejj saj je bila ob tej priložnosti oaf nova zbiralnica mleka, ki so jo u'y dili v prizidku gasilskega doA Radomljah. Vse slovesnosti so * zaključile z veliko gasilsko paf* in prijetnim srečanjem. i Praznovanje je pokazalo vso ' sano in pestro dejavnost posa^-nih društev in organizacij, ki tud'; cer bogatijo vsakdanje živlF. krajanov v teh krajevnih skupn stih.
Tako so se v okviru 60-letnice Gasilskega društva Radomlje predstavile na veliki medsektorski vaji gasilske enote občine Domžale, isti večer pa so se predstavili neutrudni člani Foto kino kluba MAVRICE, ki so skupaj s folkloristi pripravili prijeten večer ob tabornem ognju. Slavnostno sejo Gasilskega društva, kjer so spregovorili o zgodovini in sedanjih uspehih društa ter najzaslužnejšim podelili tudi priznanja, je popestril z ubranim petjem Moški pevski zbor Radomlje. Praznovanje se je nadaljevalo z 9. tradicionalnim tekom na Kolovec in tradicionalno spominsko slovesnostjo v Kriškarjevih smrekicah, ko so prižgali žaro in prisluhnili kulturnemu orogramu mladih iz Osnovne šole Radomeljske čete Preserje ter Moškemu pevskemu zboru. Seveda tudi brez prijetne veselice ni šlo.
Krajevni praznik pa je pomenil tudi novo delovno zmago, s katero
Mercator
ETA Živilska industrija Kamnik, P-"'
META, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK objavlja
prosta dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri
— 3—4 leta delovnih izkušenj na podobnih delil1
— 6 mesecev poskusno delo
Prijave sprejema kadrovska služba v roku 8 dni P objavi.
r b
D
7437
so*
i p«
Kolektiv poslovalnice Potrošnik v Domžalah vabi Domžal-°ane na obisk svoje dobro založene trgovine.
Predstavljamo trgovino Potrošnik, Lju bljanska 85 v centru Domžal:
Vse, kar potrebuje gospodinja...
Trgovina, kot ji rečemo domačini »Pri Jelki«, Je dobila ime po nekdanji poslovodkinji Jelki Strajnar; to ime se je ohranilo še danes, po že Preteklih 13 letih, odkar je Jelka odšla v pokoj.
Trgovina, ki je bila nekoč prva samopostrežna trgovina v domžalski občini, je sedaj klasična špecerijska trgovina s 5 zaposlenimi.
Ohranila je svojo dobro založenost z vsem, kar stranka v gospodinjstvu potrebuje, vključno 2 nekaterimi galanterijskimi izdelki. Med mesnicami je na voljo celotna, zelo široka izbira mesnin ter širok in pester izbor pijač.
Zaposleni na čelu s poslovodkinjo Stanko °solnik prijazno postrežejo svoje stranke vsak dan neprekinjeno od 7.30 fo 19. ure.
Vsak dan prodajajo 6 do 7 vrst kruha, ki ga pripeljejo 3 x na dan iz Ljubljane in Kamnika. V trgovini je na voljo še vedno zelo pester izbor uvodnih izdelkov — mila, mehčalcev perila, pralnega praška, čistil, margarine Rama, čokolade Milka in drugih drobnarij. Občasno gre za prodajo Posebne ponudbe, ki ga trgovke ponudijo z opo-sorilom ugoden nakup.
Ko predstavljamo majhen in prizadeven kolektiv želimo poudariti, da bi bilo prav, da se občani v večjem številu vrnejo nazaj na svojo preizkušeno in po trgovskih izkušnjah prekaljeno prodajalko. Pa je vseeno ali bomo rekli da gre za trgovino Pri Potrošniku ali Pri Jelki.
Slovesno
Krajevna skupnost Dob praznuje svoj krajevni praznik 7. avgusta v spomin na uspešen spopad partizanov z Nemci na Hrastovcu. Prvi so krajevni praznik z velikim gasilskim tekmovanjem za pokal KS Dob obeležili domači gasilci, ki so se uspešno vrnili z gasilske olimpijade na Poljskem. Pridružili so se jim tudi člani Nogometnega kluba Dob, ki so letos prvič organizirali tekmovanje v malem nogometu za pokal KS Dob, med prireditve pa lahko prištejemo tudi vse slovesnosti na Trojici, saj je ta delček naše občine po uspešno izvedenem referendumu postal del KS Dob.
Posebna številka HRAST-a, ki vsako leto izide pred krajevnim praznikom, je občane seznanilaz najaktualnejšimi dogodki v krajevni skupnosti, ki se zaradi že pred dvema letoma izglasovanega samoprispevka — namenjen je za izgradnjo kanalizacije in cest — pospešeno razvija.
Tako bo mogoče 9. septembra 1989, ko se bodo s tradicionalnim pohodom na Hrastovec slovesnosti tudi zaključile, svečano predati svojemu namenu: asaltirani Čopovo in Erjavčevo ulico, prenovljeno in posodobljeno Ulico 7. avgusta, asfaltiran je tudi del Župančičeve in pokrit del potoka skozi središče
vasi, od lanskega leta pa je urejen tudi most. Nova je tudi avtobusna postaja, pospešeno pa se izgrajuje tudi kanalizacija (v tem obdobju je bilo izgrajene blizu 1,5 km). Vse kaže, da se bo uspešno delo nadaljevalo, saj so krajani poleg samoprispevka z dodatnimi prispevki pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje.
Zato je Svet KS ob čestitki za krajevni praznik izrazil tudi zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali, da investicije tečejo (brezplačni odstopi zemljišč podiranje oz. prestavljanje ograj, dodatni prispevki ipd.), ob tem pa izrazil upanje, da bo tako tudi v prihodnje.
Beton, spet beton, samo beton in še kar naprej beton in nič drugega kot beton. Kdaj se bo ustavilo betonsko nasilje nad nami nam telefonirajo občani, mi pa jim ne znamo odgovoriti.
it
t $
t t * * *
* * *
\* t t t t
'ji
!
4*
* t
A* t
Predstavljamo zasebnika, ključavničarja Štefana Koželja._
Štedilnik naših prababic...
Štefan Koželj je doma v Srednjih Jaršah 62 in je znan človek, Vida, njegova žena tudi! O Vidini gostilni srno pisali pred nedavnim, saj Vida med zasebnimi tr-9ovci v Jaršah utira čisto novo pot. Zanimanja kupcev /e vse več, četudi je trgovina nekoliko težje najti. Pa vendar: kdor trgovino VIDA ob Bistrici najde prvič, se p vrne vanjo. Pa danes ne bo tekla beseda o trgovini. Štefan Koželj, njen mož, se že nekaj let intenzivno Ukvarja tudi z razvojem domačega štedilnika. Takega, h' bi bil nekaj novega, pa tudi takega, ki bi pomenil nadaljevanje razvoja videza in funkcionalnih lastnosti
štedilnikov naših prababic. V enkaj letih je nastal izdelek, ki ga je Štefan ob koncu avgusta že predstavil na moravškem kmečkem prazniku. Po obliki: kot bi imel sto let, praviš, pa je znotraj ves sodobno zasnovan z mnogo litine in s sposobnostjo, da dolgo, dolgo zadrži pridobljeno toploto.
Štefan Koželj ga naročniku lahko izdela po želji: glede na dimni,, z manj aH več »rink«, s prostorom za toplo vodo ali brez njega. Posebnost je pečica, ta čarobni prostor naših prababic. »Temu delu štedilnika sem posvetil največ pozornosti«, pripoveduje Štefan, »saj naročniku pečica največ tudi pomeni. Večini že...« pravi.
Izvedb tega štedilnika je mnogo, saj ima praktično vsak kupec kako novo zahtevo.
Dokler se ne bo proizvodnja bistveno povečala, vsakemu njegove specifične želje še vedno lahko vne-sem v izdelek.
Obiskovalci razstave cvetja in kmečko pripravljene hrane v Moravčah so si njegov štedilnik z velikim zanimanjem ogledovali... Nekaterim se je ogledovanje — kot smo izvedeli že preobrnilo — v nakup...
Kako gradimo zaklonišča?
Z Zakonom o Splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je bilo v letu 1982 urejeno tudi področje izgradnje zaklonišč, ki smo ga v naši občini uredili z Odlokom o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v letu 1983. Povprašali smo sekretarja Sekretariata za Ljudsko obrambo naše občine Franca Arnuša, kakšni so rezultati zbiranja in porabe sredstev za zaklonišča?
»Območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnja odpornosti zaklonišč, kakor tudi višina prispevkov, ki jih morajo investitorji, imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanjskih, poslovnih in počitniških stavb in prostorov plačevati, so pripravljeni na osnovi republiške usmeritve in ocene ogroženosti območja naše občine v vojni. Razlikujemo: individualna zaklonišča, ki so jih dolžni zgraditi občani na območjih, določenih z odlokom — načrt zaklonišča je sestavni del gradbene dokumentacije in zaklonišča v družbenih objektih.
Kaj vse smo izgradili v zadnjih 5 letih?
Kljub temu, da imamo v naši občini najnižjo prispevno stopnjo, ki jo še dopušča zakon, smo v obdobju 1983 do 1988 iz -zbranih sredstev zgradili zaklonišča pri oz. v Domu počitka Mengeš (65 zakloniščnih mest, Rodica — trgovina (200), Domžale SPB 1 Kino dvorana (200) ter Postaja milice Domžale (100). Sicer pa smo v naši občini v obdobju veljavnosti te zakonodaje zgradili skupaj 7500 zakloniščnih mest (OZD, šole, vrtci, stanovanjske soseske, zasebni investitorji itd.) Kakšna je cena 1 zakloniščne-ga mesta in koliko denarja smo pravzaprav zbrali v zadnjih letih?
V letu 1987 smo iz tega naslova zbrali 36.357.862 din, v lanskem letu pa
113.229.460 din. Če vemo, da je ta sredstva zbralo 6592 zavezancev, potem lahko izračunamo, da je povprečni prispevek
1 zavezanca znašal v letu 1988 17.176 din, cena enega zaklo-niščnega mesta, izračunana v decembru lanskega leta, pa je znašala 3.500.000 do 4.000.000 din, (zaklonišče z odpornostjo 200 kPa).
Morda že lahko napoveste povprečno letošnjo obremenitev na zavezanca?
V letošnjem letu je zavezancev 6590, skupaj naj bi zbrali 449.570.520 din kar pomeni, da je povprečna obremenitev zavezanca 68.220 din. In kako v prihodnje?
Razmišljamo in načrtujemo aktivnosti zlasti v naslednjih smereh:
— glede na vsesplošna prizadevanja za razbremenitev gospodarstva in posameznikov bomo dali pobude za zmanjšanje teh prispevkov — uspešni bomo le, če se bo spremenila republiška in zvezna zakonodaja, ker sem že omenil, da imamo, upoštevajoč osnovo zakona, najmanjši možni prispevek;
— v temeljne planske dokumente občine je potrebno uvesti že izdelano mrežo skupnih javnih zaklonišč ter na tej osnovi z združenimi sredstvi in dinamiko, ki naj temelji na osnovi gospodarskega razvoja, graditi zaklonišča;
-- upoštevajoč v okviru republike sprejeta stališča,, usmeritve in oceno ogroženosti v vojni borno ponovno pretehtali razvrstitev posameznih območij glede na obvezno izgradnjo zaklonišč, proučili pa bomo tudi možnost zmanjšanja stopnje odpornosti iz 200 na 100 kPa.
V. V.
Ena od športnih veščin: Zakaj pa ne karate?
SANKUKAI KARATE DOMŽALE VPISUJE NOVE ČLANE IN ČLANICE TER PIONIRJE V ZAČETNE TRENINGE KARATEJA IN SAMOOBRAMBE
Karate klub Domžale se je v zadnjih nekaj letih zelo razvil in povečal število svojih članov. To kaže na vse večje zanimanje in tudi kakovost dela. Vidni pa so tudi tekmovalni uspehi vseh tekmovalcev, saj prva mesta osvajajo tako člani kot pionirji in članice. Zelo veliko je tudi število visokih pasov od plavega pasu navzgor.
Ob tej priložnosti želimo povabiti vse, ki želijo spoznati vzhodnjaške borilne veščine ali pa narediti nekaj za svoje zdravje in mladostno počutje, da se čimprej vpišejo. Tečaj samoobrambe poteka hkrati z začetno skupino karateja.
Treningi pionirjev so ločeno v zgodnejših večernih urah. VPIŠETE SE LAHKO DO 20. SEPTEMBRA OB TORKIH IN ČETRTKIH V HALI KOMUNALNEGA CENTRA OD 18. DO 20. URE.
Trenerji: Slavko Šorotar 3. Dan in Darko Kotar 1, Dan
Pomočniki: Ivo Rode 2. Kyu in Robert Bombek 2. Kyu
Slavko Šorotar
Obogatitev Verine galerije na prostem
Komaj se je zaključila ena kulturna sezona, že pričenjamo novo.
Vera Terstenjak Jovičič, akademska slikarka — domačinka je v pretekli kulturni sezoni
uspešno uresničila del svojih delovnih načrtov. V izobraževalni pedagoški proces je vključila mlade v sedmero delovnih skupin in to izobraževanje uspešno privedla do kon-
f° sem izgubila ... j  Na poti od Veleblagovnice do Zdravstvenega doma sem 9. avgusta 1989 izgubila ročno uro Danvill. Prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne <a tooj naslov: Francka Novak, Javorje 5, 61223 Blagovica, ,e,efon: 733-151.
žarnico smo našli... Na Savski cesti v Domžalah smo našli denarnico (listni-} nekaj gotovine in voznim listkom. Občan, ki jo je izgu-ft' jo lahko dobi v Dragomlju 37, proti nevedbi zneska de-
	
	
ca. Povedati moramo, da je njen nekonvencionalen pristop k likovnemu pouku vzbudil v pedagoških krogih mnogo zanimanja, kot kaže pa tudi že prve posnemovalce. Vera bo to svoje uspešno začeto pedagoško delo nadaljevala.
Tudi letos bomo že 9. septembra ob 18. uri priče novi prireditvi v njeni galeriji na prostem. Vsako leto povabi namreč nove avtorje k sodelovanju v tej galeriji. Letos se bodo nanovo predstavili s kulturami na prostem naslednji avtorji:
Dragica Čadež
Lisa Gardner
Stane Jarm
Janez Knez
Aleksander Prokofljev
Jure Smole.
Da je Vera Terstenjak Jovičič lahko uresničila svoje načrte gre zahvala mnogim delovnim organizacijam in družbe-
nim ustanovam, ki so Veri vsaka po svojih močeh pomagale. To so: Skupščina občine Domžale, Kulturna skupnost Domžale, TOK Gozdarstvo Domžale, PKB TOZD Commerce Trzin, Metalka Domžale, Ljubljanska banka Domžale, Razvojni zavod Domžale, DO He-lios Domžale, Mineral Ljubljana, Hotel Turist Ljubljana, Hotel Ilirija Ljubljana, Kamnolom Josip Dol, Napredek Domžale, Marmor Sežana, Komunalno podjetje Domžale.
V soboto, 9. septembra 1989 ob 18. uri se v galeriji Vera v Domžalah ob Prešernovi cesti 9 obeta zanimiva kulturna prireditev, ki ji je umetnica dala naslov »Srečanje likovnikov«. Za prireditev so pripravili bogat umetniški program.
B.
RAZGLASI, OBJAME, RAZPISI
Mali oglasi
Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Kliči po 1. oktobru. Nena: 722-266.
Smrekov opaž prodam. Informacije na telefon: 737-139.
Gajbice za krompir in jabolka prodam po ugodni ceni, kvalitetna izdelava. Pohitite, dokler so na zalogi.
Okorn Mavricij, Slomškova 19, Domžale.
Rolete in žaluzije
Marjan   Koprivnikar, Veljka Vlahoviča 7, Domžale Telefon: 484-949.
NUDIM
Dobavo, montažo, popravila in obnovo ter zapiranje balkonov z roletami ali žaluzijami.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.
Oddam dobro ohranjena krila oken in poceni prodam motorno škropilnico za sadno drevje. Telefon: 714-304.
Prodam dobro ohranjen uvožen kombinirani otroški voziček. Telefon: 722-209.
Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu v Domžalah. Telefon: 737-094.
Nemščina!
Poučujem otroke in odrasle, individualno ali v skupini, lahko dojemljivo in približano uporabi. Naslov: KATARINA KOKOT, Vir, Bukovčeva 3. Telefon 061/ 722-536.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali gasiti in reševati pri požaru dne 18. 8. 198« na Skrjančcvcm št. 5.
Zahvala velja zlasti sosedom, vaščanom in mimoidočim, ki so požrtvovalno priskočili na pomoč in preprečili, da bi bila škoda še večja, kakor tudi številnim gasilskim enotam, ki so od blizu in daleč prihitele na pomoč. Posebno se zvahaljujemo požrtvovalnim gasilcem Gasilskih društev Radomlje. Topole, Dob____
ter članom Industrijske gasilske enote Hclios Domžale.
V stiski spoznaš prijatelje!
Kos mačevi
Zapustil dom si, svoje drage odšel si tja, kjer vrnitve ni nazaj,
kako povsod sedaj je prazno,
ko vrnem se v svoj rodni kraj.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega očeta in brata
JANEZA PELETA iz Spodnjega Tustanja 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vso pomoč. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku z vrh polja pri Moravčah za lepo opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo namenjamo pevcem Iz Moravč za tako lepo zapete žalostinke. Najlepša zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu.
vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala. Vsi njegovi.
In memoriam:
Albin Pavlin
V vročih poletnih dneh julija se je sklenilo bogato in plemenito življenje znanega Domžalčana — Stobljana, aktivnega družbenopolitičnega delavca mnogih desetletij. Albin Pavlin je dal domžalskemu političnemu, gospodarskemu in komunalnemu področju svoj velik osebni prispevek. Z njim se je vključil med tiste aktivne, delovne in ustvarjalne ljudi, ki za razvoj in napredek niso varčevali s svojimi lastnimi močmi.
Rodil se je 1. februarja 1920 v Domžalah v siromašni številčni družini. Izučil se je za krznarja in se tudi zaposlil v tej stroki. Ob začetku okupacije je bil poslal na delo v Celje. Začel je simpatizirati z OF in delovati za njene cilje, zato so ga Nemci že v oktobru 1941 za tri tedne zaprti v celjski Stari Pisker. V NOV se je vključil novembra 1943 in sicer v Šlandrovo brigado. Bil je pogumen in drzen borec. V borbi pod Ratitovcem je bil težje ranjen in je bil zato na zdravljenju v partizanski bolnici v Moravski dolini od aprila do julija 1944. Nato je bil ekonom v tej bolnici, nakar je stopil v enoto Okrožne narodne zaščite. Kasneje se je ponovno vključil v Šlandrovo brigado in bil v njej do osvoboditve.
Že v partizanskih enotah je kot član KP opravljal razne funkcije. Po osvoboditvi se je vključil v politično gospodarsko delovanje v Domžalah in širše.
Zaposlen je bil na gospodarskem oddelku Okraja Kamnik in nato kot načelnik za gospodarstvo Občine Domžale. Ob delu je diplomiral na Višji upravni soli v Ljubljani.
Posebno velik delež je v organizaciji in pridobitvi domala vseh komunalnih naprav; vodovoda, kanalizacije, cest, čistilne naprave. Še v pokoju je želel biti dejaven, bil je soustvarjalec razvoja naše družbe v pravkar minulem obdobju, saj je bil še nedolgo tega
član Izvršnega sveta, kjer je bil zadolžen za krajevne skupnosti. V veliko veselje mu je bilo vsakršno delo, še posebej pa je z veseljem opravljal tajniške posle Skupnosti borcev Šlandrove brigade. Bil je med enakimi, kar so bili drugi, to je bil sam.
Na hrup in hrupne prireditve ni dal dosti, skromnost in odmaknjenost od praznoval-stva sta bili njegovi značilnosti. Slovo si je izbral sam: v ožjem družinskem krogu.
Z Žmajdovim Albinom odhaja tudi iz nekdanjih Domžal več, kot se nam sprva zdi. V zavesti mnogih Stobljanov — se zdi — kot da se trgajo poslednji ostanki nekdanjih korenin in krajevne identitete, ki jo je Stob v mestu Domžale in kasneje v občini vedno imel.
Kot Domžalčan se spominja pesmice, ki so jo na bratovsko trojko Žmajdovih v Domžalah hudomušno peli: Cusa, Žane in Albin.
Da Albini Hvala tU Naj ti bo miren počitek! Brojan
ZAHVALA
ALBINA ŠLI BAR
V večnost je zaspala na svoj 64. rojstni dan Bejeva mama iz Moravč, z možem Mihaelom, ki je umrl že pred 18 leti je v težkih povojnih časih vzgojila pet sinov.
Kljub bolezni v zadnjih letih je ostajala tesno povezana s svojimi sinovi in njihovimi družinami, še posebej s sinom duhovnikom, ki pomaga bolnim in umirajočim v bolnišnicah.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, še posebej dr. Ruži Vregovi in dr. Rado-miru Djuriču za vso medicinsko pomoč.
iskrena hvala nadškofu Šuštarju in duhovnikom za pogrebni obred in daritev svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, posebej še prijateljem invalidom.
Zgled Bejeve mame nas vzpodbuja, da bomo šli tudi mi po njeni poti do konca.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice, prababice in tete
FRANČIŠKE PUNGERČAR roj. Prelovšek želimo za vsa pisna in ustna sožalja izreči globoko zahvalo. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom za trud, da bi mami podaljšali življenje. Hvala vsem za podarjeno cvetje, spremstvo na zadnji poti, bratom Pirnat za prelepo petje ter gospodu župniku za lep poslovilni obred. Posebna hvala njenim prijateljicam, ki ste ji olepšale njeno jesen življenja.
V hvaležnosti za vsa njena plemenita dejanja za njo žalujemo Vsi njeni.
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustila draga
OLGA TOMAŽIČ
zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjajo in obiskujejo njen prerani grob.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene in mame
ANE SLAPNIK
roj. Stupica se   iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama osebno ali
pisno izrekli sožalje, podarili cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala zdravnici dr. Mariji Star-bek in osebju zdravstvenega doma Domžale za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala DO Emona TOZD Cen-tromerkur iz Ljubljane za izkazano pomoč sodelavcu za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Za njo ostajava v globoki žalosti mož in sin.
Tvoje življenje ti dobri, ti dragi,
bil delavnik poln je truda, tvoje plačilo grob skromni, kjer te v tihem naročju čuva gomila.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega ljubljenega moža in očka
JANEZA GLUKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem tesarstva Anton Žekar — Homec, PKB Marketing — Trzin, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Homca, pevskemu zboru in gasilcem iz Nove Štifte pri Gornjemu Gradu, gospodu župniku iz Doba, gospodu Tomažu in stricu Rudiju za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
žalujoča žena s hčerkama.
Tukaj ta grob... in okoli polje.
Sava in Šmarna gora za njo, v snegu planine in sonce na njih,
zadaj Ljubljana, še dalje morje,
narodi pota. ..in tukaj ta grob.
V SPOMIN
MILKI ERJAVEC roj. Skok 30. julija je minilo 22 let, odkar te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a ti se več ne prebudiš.
Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni! Mengeš — Brod
zahvala
Ob smrti naše mame, babice in prababice
FRANČIŠKE NOVAK
roj. Nemec iz Vira, Robbova ul.
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo pevcem Društva upokojencev Domžale za ganljivo zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred v njeni farni cerkvi v Dobu.
Našo posebno zahvalo pa izrekamo vsemu osebju Doma upokojencev Domžale za njihovo požrtvovalno in prisrčno skrb za našo mamo, ko je bila pri njih.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
TONETA
KOPRIVNIKARJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zdravstvenemu osebju, delovnim organizacijam in gospodu župniku za vso pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih, vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
VALENTINA MLAKARJA
iz Pelechove 36 v Preserjah se   iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
iskrena hvala tudi dr. Ce-rarju in dr. Zajčevi za skrb in pomoč ob njegovi bolezni. Hvala DO Induplati, Titan in Napredek za vence in denarno pomoč.
Zahvaljujemo se tudi tov. Rajku Hafnerju za poslovilni govor ob preranem grobu ter magistru gospodu Fran-ciju Šuštarju za lep poslovilni obred. Posebno pa se zahvaljujemo stanovalcem bloka Pelechova 35, družini Dime in ostalim sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
SLAVKA BOŠTAJA iz Negastrna 16 pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in sodelavcem. Hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalje ter darovali cvetje.
Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Moravč, Lukovice in Onkološkega inštituta ter DO Elek-tro Ljubljana mesto za posebno pozornost, iskrena hvala tov. Močniku in Lovri-ču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sestri Olga in Marinka z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in ata
IVANE in TONETA TROHE
iz Domžal se iskreno zahvaljujem"" vsem vaščanom za podarjeno cvetje, izročeno sožalje i" denarno pomoč, posebno # zahvaljujemo dr. Šiški, dr. Limbkovi, osebju UKC -hematološke gastroentero-loške klinike v Ljubljani, soci; alni delavki ZDD za pomot ob njuni težki bolezni.
Hvala DO »Induplati«' obratu V S Helios, gospodu župniku in kaplanu za tako lepo opravljen obred, p«v' cem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ju spremili n" njuni zadnji poti.
Vsi njuni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našeg" dragega moža, očeta in d«* dija
FRANCA JANEŽIČA
se zahvaljujemo vsem, ki sW ga spremili na njegovi zadnj1 poti. Hvala vsem sorodni' kom, prijateljem in znance** za prelepo svetje in izraz* sožalja. Hvala delovni org«' nizaciji Slovenijales Radoffj; Ije, kjer je preživel najbolj ustvarjalna leta svojega vljenja, za vso izkazano P0-zornost. Hvala Nogometu* mu klubu Domžale, ki se fl" je spomnil kot vnetega pr^j vojnega nogometaša in do1' goletnega povojnega furt"' cionarja.
Lepa hvala pevcem za & teno zapete pesmi. Zahvati"' jemo se vsem govornikom prelepe besede, Občinsketff sindikalnemu svetu, počiti11; ški skupnosti ter krajevi' skupnosti.
Prav posebna zahvala t njegovim prijateljem ribiče"1 iz ribiške družine Bistri^ med katerimi je preživel to"' ko lepih trenutkov, za pre'* po organizacijo njegovefr zadnjega slovesa. ,
Vsem in vsakemu poseW še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči iS bi našega ljubega moža, ta, brata, dedka in tastd
HALILA ALOVIĆA iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljuj^ vsem sosedom, prijatelje"!., znancem za izrečena soždU' za podarjeno cvetje a spremstvo na njegovi z""™
P01'- . đo-
Zahvaljujemo se tudi v vornikoma za poslovilne *| sede, tov. Trobcu za obČUjTJ, zaigrano »Tišino« in los K gasilcem ter praporščake Hvala tudi vsem, ki ste v dneh slovesa stali ob *tr ni.
Vsi njegovi.
Ove leti žalosti je minilo, odkar med nami več te ni, "Mro// te ne bomo pozabili, ker smo te zares močno ljubili.
V SPOMIN
3. septembra mineva dru-9o leto žalosti, odkar si nas '"nogo prezgodaj zapustil, dragi sin in brat
ŠTEFAN ROŽIČ ml.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi.
ZAHVALA
Boleče spoznanje, da med ""mi ni več naše ljube mame
MARIJE ŠIMIC
J0*" lajša misel, da ji je v **kih trenutkih njene bole-?" pomagalo toliko dobrih Sjjjj. Neprecenljiva je bila J°"b. ki ji jo je posvečal to-JJflš dr Janez Vasle in nega Jjjjtronaznih sester zdrav-f^enega doma Domžale, to-'Otišic vide, jelke in Brede. ;krena jim hvala! In hvala ?j"i vsem, ki ste jo skupaj z ?"*wi pospremili na njeni «*Jdnji poti( jj spregovorili v r°vo, se ji poklonili s parti-*"pskimi zastavami In ji za-Jfi in zaigrali njene posled-nJe pesmi.
J. 'emlja širna, zemlja lepa, ; ys» si bila moja last, 7?; ozka kletka me
£tyel sem se v nesrečno
(Simon Gregorčič)
°b tragični izgubi našega J£*9a očeta, moža, sina, ^*ta. zeta, svaka in strička
SILVA CERARJA 2 Vira pri Domžalah ^iskreno zahvaljujemo pj?* sorodnikom, sosedom, foteljem in znancem od J*M in daleč za tolažilne be-ki ste nam stali ob i,,^'. za podarjeno cvetje IV^ni, ki ste namesto cve-ijf*>rovall v druge namene 9Q v tako velikem številu
^rr^emili na njegovi zadnji ^Posebno se zahvaljuje-
9°spodu župniku za lepo Ciljen obred, cerkvene-* Pevskemu zboru iz Ko-
owlae- oktetu Tosama, ter bJPa govornikoma za lepe J^viine besede, iti,'enkrat vsem in za vsem hvala.
Vsi njeaovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
FRANCA KOKALJA-ZORKA iz Preloga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom iz Preloga in Rodice, zzb Ihan in Domžale za izražena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Iskrena hvala tov. Andreju Zajrcu za ganljive poslovilne besede ter nesebično pomoč in pevcem Društva upokojencev Domžale za zapete žalostinke.
Še posebno se iz srca zahvaljujemo dr. Farkašu in patronažni sestri Bredi Kavka za zdravljenje in nesebično pomoč v hudih mesecih njegovega trpljenja.
Hvala tudi ostalim patro-nažnim sestram za njihovo pomoč.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala za vse!
Vsi njegovi.
Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. S cvetjem ti zdaj grob krasimo,
v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami orosimo, v naših srcih je polno bolečin.
V SPOMIN
13. avgusta je minilo žalostno leto. odkar si nas za vedno zapustil in tiho odšel iz naše sredine ljubljeni mož, oče, ata, deda, brat in svak
FRANC MOČNIK iz Ihana
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšel si v večni dom. v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcu mojem bolečina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
»Žalujoči njegovi.
ZAHVALA
► °b nenadni in mnogo pre-whi izgubi našega dragega °*o. očeta, dedka in strica
ANTONA MIHELČIČA z Vira
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje ter vsem, ki ste darovali v druge namene in ga spremili na zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega
JANEZA DOLENCA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga z nami pospremili v njegov poslednji dom.
Posebej pa se zahvaljujemo Janezu in Petru Avblju, tov. Fani in kolektivu Cestnega podjetja Ljubljana.
Vsi njegovi.
Usode nisi sam gospod: pospravi vse, pripravi se,
ne veš, kdaj treba bo na pot...
(Oton Župančič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
VINKA STRAŽARJA
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste mi v težki bolezni in smrti dragega moža ponudili roko v pomoč, izrazili svoje sožalje, darovali cvetje, darovali v dobrodelne namene, ter se v velikem številu udeležili pogrebne svečanosti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Milanu Banku, dr. Mojci Zaje in dr. Stanetu Potokar-ju za njihovo požrtvovalno pomoč, gospodoma župnikoma Lojzetu Golobu in Jožetu Dolencu za molitve, darovanje sv. maše in slovesen pogrebni obred. Iskrena hvala KUD Miran Jarc in DO Papirnica Količevo za lepe poslovilne besede in denarno pomoč, gospodu Janezu Majce-noviču, oktetu bratov Pir-nat, mladinskemu pevskemu zboru župnije Homec in Marijinim sestram, ki ste ga pospremili s pesmijo vere in upanja.
Iskrena hvala vsem!
žena Unca s hčerkama.
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre in skrbne mame
IVANE STRAŽAR iz škocjana se vsi njeni iskreno zahvaljujemo dr. Mariji starbek in dr. Mojci Zaje za vse obiske na domu in skrbno spremljanje njene bolezni. Prav tako se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Mihi Žnidarju in kaplanu Janezu jasencu za poslovilni govor in obred, za poslovilne besede Vinku Kepcu, Francetu Marnu in Janezu Resniku.
Hvala vsem pevcem; še posebej oktetu bratov Pir-nat in Janezu Majcenoviču, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, delovnim organizacijam in društvom za izkazano pozornost in za izrečena ustna in pisna sožalja.
Za njo globoko žalujemo. Vsi njeni!
Zakaj usoda je hotela iz naše sredine te je vzela, v naših srcih boš ostala ker si bila res zlata Branka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete
BRANKE PAVLIC iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v dobre namene in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Ivu Pevcu, cerkvenemu mladinskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
vsi njeni.
»zakaj usoda te je hotela iz nase sredine te je vzela, v naših srcih boš ostala, ker bila si zlata mama.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice
JULIJANE RIBIČ Osoletove mame iz Desna
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Nevroki-rurške klinike v Ljubljani za zdravljenje v času njene bolezni, Slavki Srednjšckovi za ganljive poslovilne besede, moravskim pevcem za zapete žalostinke ter gospodu Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI, KI SO JO IMEU RADI!
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Gregorčič)
ZAHVALA
Ob slovesu od naše drage sestre, svakinje in tete
MARIJE BALOH roj. Prvinšek iz šentožbolta se   iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali za maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Posebna zahvala Rebrško-vim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in Cirilu Smerkolj za poslovilni govor ob odprtem grobu.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od naše drage mami, stare mame, sestre, svakinje in tete
JUSTINE FLIS
rojene Sušnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem tovarne Mlinostroj in univer-zale Domžale ter tovarni Litostroj iz Ljubljane. Posebna zahvala dr. Pevcu za zdravljenje, gospodu župniku Perčiču za lepo opravljen obred. Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, praporščakoma in Društvu upokojencev Domžale za poslovilne besede. Hvala se enkrat vsem za spremstvo na njeni zadnji poti, izraze sožalja in za darovano'cvetje.
Vsi njeni.
Domžale, Ljubljana, Dune-din Florida.
V srca naša si zapisan, nikdar ne boš izbrisan, ostal boš z nami, da ne bomo sami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina, brata, vnuka in nečaka
BOJANA PETERCA iz Sela pri Ihanu
se zahvaljujemo za vse, kar ste storili za njegovo zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in mladincem iz Ihana, Dola in Vidma pri Ljubljani.
Hvala župnikoma za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Posebna hvala gasilcem iz Ihana in ostalim GD za sodelovanje, ki so ga tako lepo pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji.
ZAHVALA
ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANKA KEPICA iz Dragomlja 9 pri Domžalah
se najlepše zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba, posebej pa še sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter za darovano cvetje.
Naša posebna zahvala velja dr. Farkažu in dr. Frange-žu za obiske na domu, kakor tudi ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Domžale za pomoč. Za pozornost se zahvaljujemo tudi Papirnici Količevo, praporščakom za spremstvo ter pevskemu zboru Mengeški zvon za ganljivo petje in govorniku Ivanu Kepicu za čudovite poslovilne besede.
Prisrčno se zahvaljujemo gospodu župniku dr. Stanetu Gorgolju iz Št. Jakoba ob Savi za tolažbo v njegovih najtežjih trenutkih ter za lepo izvršeno pogrebno opravilo.
Vsem in vsakemu posebej, zlasti pa tistim, ki se pomu-dijo in pomolijo ob njegovem grobu, še enkrat iskrena hvala.
vsi njegovi.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
•1230 DOMŽALE, KOLODVORSKA ULICA *
V jesenskem semestru vpisuje v: TEČAJE TUJIH JEZIKOV
— nemščine
— angleščine
— italijanščine
— ruščine
Vpišete se lahko v začetne, nadaljevalne in konver-zacijske tečaje.
ŠOLE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
— ekonomska šola V. stopnja za odrasle
— tekstilna šola V. stopnja za odrasle
— upravljaleč kmetijske mehanizacije
OBLIKE STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
— osnovna šola za odrasle
— tečaj za skladiščnike
— tečaj za voznike viličarjev
— tečaj osnovnega m obnovitvenega higienskega minimuma
— tečaj o varstvu pri delu
— tečaj o požarni varnosti
— tečaj računalništva
— strojepisni tečaj
IZOBRAŽEVANJE ZA PROSTI ČAS
— tečaj krojenja in šivanja
— kuharski tečaj
— glasbena vzgoja (učenje kitare, harmonike in pianina) -
AVTO ŠOLA
— za voznike »B« kategorije
Prijetno in koristno boste porabili svoj prosti čas, če se boste vključili v kratke zanimive času primerne in vam prilagojene izobraževalne oblike, ki jih bomo za vas organizirali na Delavski univerzi Domžale.
Če nas boste obiskali ali poklicali po telefonu 711-278, vam bomo radi podrobneje predstavili program.
Andrej Zaje:
»Razgibajmo življenje « — življenje pa že razgibava nas...
Končno se nam je odprlo. Po zaslugi TVD Partizan Slovenije živimo hudičevo razgibano. Ker že nakaj časa z vso močjo in strastjo na raznih področjih »razgibavamo življenje«. Pravzaprav skoraj po smernicah! Pa ga res razgibavamo, to naše življenje.
TVD Partizan si ni mogel izmisliti boljšega gesla za rehabilitacijo svojega imena, ki je bilo že na tem, da ga čas za vedno izbriše s seznama pomembnih družbenih dejavnikov.
Lahko smo ponosni, da so si republiški športni funkcionarji izbrali ravno Domžale za svojo akcijo, ki je dobila celo slovensko odmevnost. Tisto lepo jinijsko soboto smo, poleg do kosti obranega vola imeli kaj videti! Vse Domžale so migale in se razgibavale po šankih in po igrišlih. Kljub draginji so dobski športniki prodali toliko piva, ki so ga stregli z doma narejenim ledom, da bodo z izkupičkom dokončno lahko usposobili snežni top.
Hudo mi je le zaradi Mengšanov, ki jim zelena zavist ne da ^pati, da se je vse to moralo zgoditi v Domžalah. Pa ravno v Domžalah. In zdaj se razgibavamo skoraj do onemoglosti. Razgi-bavajmosemanija je preplavila vso Slovenijo. Bolj, kot kdajkoli plezamo, jahamo, brcamo in boksamo, plavamo, tečemo in skačemo kot še nikoli. Delavna storilnost se veča in presenečajo nas doseženi rezultati naših športnikov. Življenje razgibavamo križem kražem, ker se nam je odprlo z vsemi svojimi radostmi.
Na voljo so nam vseh vrst in barv potke, steze in stezice, lepo vzdrževane, za sprehode ali tek, kjer se ni bati, da bi nas kdo povozil ali prehitel, ker do zdaj še ni gneče na njih, kar bi človek za atletiko kot kraljico športov pričakoval.
Bolj, kot doslej bodo zaživeli atraktivni športi. Alpinisti bodo dobili sredi Domžal (tako je slišati) umetno steno, ki je silno draga, a neobhodno potrebna, če hočemo, da bodo fantje lahko trenirali in nas v svetu predstavljali tako, kot doslej.
Vseh vrst boksarji in drugi borilci bodo poleg obstoječega dobili še nov bazen, da bodo v nočnih urah lahko na glavo skakali vanj, pod pogojem, če jim bo direkte kopališča pravočasno spustil vodo iz bazena!
In tenis. Bum stoletja. Koga vse ni obsedel! Razgibalnik številka ena. Če nisi tenisač, nisi nič. Poleg diplomatskega kovčka je na drugem mestu teniške torba, da jo prenašaš in se kriviš pod njo; iz nje naj gleda vsaj pet loparjev. Igrati pa je itak enostavno. Le čez mrežo moraš poslati žogico nasprotniku, to je vse.
Za užitke ob tenisu in prihodnost, ki jo ta šport ima, smo v Domžalah že prej vedeli, predno so Partizanova prišli z akcijo »razgibajmo življenje.«
V razgibalniškem smislu nam je v Domžalah sreča sploh naklonjena. Drugod gospodarstveniki, predvsem pa politiki, bijejo težke boje za vstop v Evropo. »Nam« pa se z izgradnjo edinstvenega teniškega stadiona Evropa približuje kar sama; še več, odpira
se nam ves svet... Saj se ga ne bo moč ubraniti. Sveta namreč!!
Nobena skrivnost ni, da bo zgradba velika in pozantna, kakršne ni daleč naokoli. To dokazujeta tudi dve visoki gradbeni dvigali. Na tem specialnem stadionu se bodo odogravali veliki teniški turnirji, kakršne poznamo v razvitem zahodnem svetu. In to v Domžalah, in kaj vse to potegne za sabo; to lahko komaj slutimo! Kdo je prišel prvi na idejo, da se v Domžalah gradi in ustanavlja »teniški center«, ki mu ni para, ni tako važno, kot to, da primanjkuje denarja in da so širokosrčno priskočili drugi na pomoč.
Naj se razmere odvijajo tako ali drugače: reprezentančni stadion v Domžalah bo!! Grajen po vzoru Rimljanov izpred dva tisoč let. Osnovni namen uporabe bodo sicer veliki teniški turnirji, vendar močno dvomim, če jih bo na leto več kot eden, tak da bi bil svet usmerjen v Domžale. In ker bo stadion podoben rimskemu koloseu-mu ali naši puljski areni, bo za nas edinstvena priložnost, da v program »Razgibajmo življenje« vključimo tudi dva tisoč čet staro geslo: »Kruha in iger«. Kruha, kot kaže si bomo lahko privoščili vedno tanjši kos, glad pa nam bodo tešile »igre«, katerih ni nikoli preveč. Pogoji za neslutene užitke se nam ustvarjajo pred nosom. Samo od nas je odvisno, da jih ne zapravimo.
iger, predvsem iger.
V amfiteatrih, ki mu bo domžalski stadion podoben, so včasih med drugim v užitek cezarjem in drugim veljakom tudi »kristjane matrali«. No, danes tega užitka ne bomo dočakali, ker so si kristjani s pomočjo Smoleta in še koga, priborili tak status, da ne bo nič čudno, če bodo zdaj le-ti matrali tiste, ki so njih »matrali« petinštirideset let.
Skratka, obeta se nam »razgibajmo življenje«.
Kadar je beseda o smatranju kristjanov« ali kake druge zvrsti ljudi, si tega početja skoraj ne moremo misliti brez levov in naj me pes pocitra, če si ne bom med prvimi omislil farme levov, ki jih bom prodajal ali pa posojal organizatorjem razgibavanja življenja. Tu, v Domžalah, saj vemo, imajo levi zelo radi človeško meso, pa tudi ne gledajo, ali gre meso kristjanov ali antikristov.
Edina nevarnost, ki pri »razgibavanju življenja« grozi Domžalčanom je, da Mengšani uresničijo svoje napovedi in vroče želje in da zgradijo vsaj za nekaj sto sedežev večji teniški amfitia-ter.
Moje napovedi so resda malce črnoglede, ampak spričo prodora vedno novih strank, zvez in vsemogočnih oblastnikov, bo življenje šele prav razgibano v prihodnje. Ne verjamete? Počakajmo! Skupaj!
bčin/ki
poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: verja Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repdnšek.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. .
Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
Slamice od zgoraj in iz kleti
Novo v zasvinjani soseski, za katero vsi vemo kje se nahaja...
Vprašali boste, katera soseska je to, ki ji nadevamo ta ničkaj ugleden kompliment. Ne bo težko uganiti! Soseska za blokom SPB-2 nima konkurence, ne blizu, ne daleč. Tu so zanimivosti, ki jih doživljamo nekateri občani, tisti še v skrbi, da bi živeli v lepšem okolju.
Poimenovanje trga
Predlogov za ime trga je že več, mi pa posredujemo še nekaj dodatnih:
— Vandalsko nabrežje ...
— Trg svetega packona ...
— Smetarska ulica ...
— Trg rabljenih žimnic (Mari ratz strasse)
— Ulica zelenih pljunkov ...
— Pomožno dobsko smetišče...
občani se lahko izživljate v domišljanju novih imen in bolj, ko boste drastični, bolj boste lepo ujeli novi smisel trga.
Ekološko osveščena stranka
V SPB-2 že deluje znamenita ustvarjalka reda in miru, domnevno tudi čistoče in snage. V grozoviti želji preprečevati hrup meče iz stanovanja džezve, lonce in kozice z vsebino vred, prizadeva pa si tudi za moralno neoporečno življenje mladih in je v prostem času, ki ga ima sicer na pretek, honorarno nravstvena . policistka, ki se že usposablja v navzkrižnem zasledovanju mladih, v svoje zasliševal-ne postopke vključuje menda tiste, ki jim rada pride na žnablo kakšna kvanta. Samo da imamo še take ljudi, pa bo vse dobro ...
Pozor, sezona ozimnice je pred vrati...
Zvedeli smo, da v jeseni, ko se pripravlja ozimnica in ko je treba pospraviti korenček, zelo poskoči zanimanje za mivko pri W0 Čebelica. Opozarjamo interesente za zbiranje te mivke, da smo v zadnjem mesecu opazili na njihovi bodoči eksploataciji mivke pri opravljanju potrebe tri mačke, pet psov in dva človeška individuuma, ki sta prav tako kot živali zegre-bla v mivko bedni preostanek človeških tegob. Iz zdravstvenih nagibov odsvetujemo odtujevanje mivke s svarilnim vzklikom:
»Kaku, lulu, juhuhu,
zdaj bakterije so tu.«
Lastnikom lokalov...
Prebivalci, živeči s hipoteko tega trga naprošamo lastnike lokalov, da si omislijo drugačen tip gostov. Ker parkirišč zmanjka še za stanovalce, bi bilo dobro, da si za-gotove zlasti helikopterske goste, i<i bi lahko parkirali svoja frčala po vseh bližnjih ravnih strehah. Za te goste bi lahko uredili poseben dostop kar po gasilskih drsal-nicah, saj so dvigala itak v večini primerov pokvarjena. Primerno bi bilo, da bi takega gosta gasilska drsalnica usmerila skozi vrata direktno pred šank, kjer mu je tudi mesto. Hvala za sodelovanje!
Red mora biti!
V vsakem stopnišču našega znamenitega trga imamo napro-
šaš
1 r
Trg, ki pomeni našo skupno komunalno sramoto... Besedi »popoln nered« sta mili za opis vsega, kar se tu dogaja.
vljen razpored čiščenja, urejanja in pomivanja skupnih stopniščnih površin. Akcija je uspela le delno, saj posamezni zadolženi ob sobotah ali nedeljah počistijo le pred svojim pragom (bravo, vsaj to!!), sicer pa delujejo po sistemu: »svako prase — rije zase.«
Skrb matere občine ...
Da bi občani bili seznanjeni s tem, kakšno stanje vlada v higienskem pogledu na tem trgu, se je občina odločila, da namesti prav tja eno od svojih služb. Ta dolžnost je doletela Geodetsko upravo občine Domžale, ki deluje prav v teh pogojih.
Občani, ki pridejo od drugod in sicer ne živijo v idealnih življenjskih, bivanjskih in ekoloških razmerah, se po obisku in ogledu stopnišč pred Geodetsko upravo srečni vrnejo tja od koder so prišli /besedami: »Ce si bil enkrat v peklu, ti je vsaka težava lahka ...«
Podtalna vojna
Pod tlemi je običajno klet. Tudi na našem trgu Svetega packona imamo kleti. Stanje v teh prostorih je tako, da so nam občani prišli povedat, odkod ena najstrašnejših besed. Vedo namrei, odkod beseda PRE-KLET.
informativna služba
Znotraj soseske se je oblikovala znamenita informativna.služba s 24-urnim totalnim nadzorom gibanja občanov. Uradnim organom UJV, ONZ in drugim, ki se po strokovni plati ukvarjajo s to »dje-latnostjo« svetujemo, da poglobijo svoje znanje in izboljšajo uspešnost operativnih postopkov pri obeh tovarišicah in enem tovarišu, ki so že zelo dodelali sistem splošnega in posamičnega nadzora občanov: Podnevi in ponoči, pozimi in poleti, zjutraj in zvečer, služba nadzora ne glede na vremenske pogoje imenitno deluje ...
IV
jSfl
t Si
■ i
4 4 4 4
4 4 4 4 4 4
'4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
% 4 4 4
i
4 4
S
4
4 4 4 4
% "d
I c'ni
i °b\
\
I *no I obli I "Vo
{.Ha
1*01
IN
j to
M J*
Kov
Akademski kipar Jože Tonig ob restavriranem objektu - kapelici na Zavrteli.
Zlati slamnik — akademskemu kiparju Jožetu Tonigu
Uredniški odbor Občinskega poročevalca je na svoji zadnji seji sklenil, da se podeli priznanje ZLATI SLAMNIK akademskemu kiparju Jožetu Tonigu za samoiniciativno neplačano restavratorsko delo pri obnovi kapelice na Stobljanski v Domžalah.
Jože Tonig je sam nosil tudi vse stroške restavrira-nja in obnove.
Šest desetletij GD Vrtipolje
V sredini julija so vrhpoljski gasilci praznovali svoj jubilej, ki so mu dali nadvse svečano obeležje. Prireditve ob praznovanju so se pričele že v petek, 14. julija s slavnostno sejo. Na njej so ob jubileju podelili društvena priznanja, domači kulturniki pa so pripravili obsežen kulturni spored.
V soboto, 15. julija so pripravili veliko sektorsko vajo, po njej pa družabno srečanje gasilcev. Osrednja prireditev pa je bila v nedeljo, začela pa se je s slavnostno povorko domačih gasilcev, narodnih noš, gasilskih skupin in vozil od drugod. Posebna zanimivost prireditve je bilo obnovljeno vozilo s starinsko gasilsko brizgalno s kakršno (ročno seveda) so gasili na samem začetku stoletja. Tudi gasilci na vozilu so bili oblečeni v nekdanje uniforme.
Prireditev se je nadaljevala ob gasilskem domu na Vrh-polju z govori, podelitvijo priznanj ter glasbeno kulturnim sporedom. Ob tej priložnosti so izročili svojemu namenu novo gasilsko vozilo TAM 80.
Praznovanje 60- letnice gasilcev na Vrhpolju so sklenili z veselico ob zvokih ansambla bratov Poljanšek.
Gorjača rokovnjača — voznikom tovornjakov
Nesramnim voznikom tovornjakov na Viru pode') ljujemo grajo GORJAČA ROKOVNJAČA. J
Takole brezbrižno so ti vozniki težkih tovornjak?! I postavili svoja vozila naložena z zidaki kar na pločn1* J ob Šaranovičevi cesti na Viru, ne da pomislili na pe*c | in kolesarje, v prvi vrsti pa na otroke, saj so se le-ti vO' I žili oziroma hodili po magistralni cesti. Pa ne, da 5°. J ovirali samo pešce in kolesarje, predvsem bi mora' i tudi vedeti, da pločniki niso za tako težka vozila. ■ tovornjaki so namreč pripeljali zidno opeko na gr?đ'! bišče ob Šaranovičevi cesti, vendar so kljub opozori'1!: | da je prakrinega prostora dovolj pri mlinu na Viru al « čez Bistriški most, ostali na pločniku. S takim nep/^ i mišljenim ravnanjem verjetno ne bomo dosegli ozir0' J ma zmanjšali prometnih nesreč na - 10%.
S s
b
s
S?!
iS