MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UrsdmStvo m uprava: Maribor, aospoaka u). 11 / Talaton uredništva 2440, uprave 346C lahaja rasan nadalja in praznikov vsak dan «• uri / Valja maaečno prajaman » upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi pe ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani i Poštni čekovni račun fit. 11.40«
99
JUTRA
99
Zahodna disonanca
Leta 1936., torej približno čez leto dni, fioteče pomorski sporazum, ki je bil sklenjen v W a s h i n g t o n u, po katerem so s' vse pomorske sile dogovorno določile Maksimalne meje za oborožitev na morju ln razmerje druge do druge. Anglija, ki jo sporazumna ureditev pomorstva oborožitve zanima vse bolj kakor one na kopnem, je pričela že lani prva uvodna poganja s posameznimi zainteresiranimi V|adami, vendar brez posebnih pomemb-n'ti rezultatov. Velesile, zlasti Italija, ^ancija in Japonska stoje namreč na stališču, da se eno leto pred potekom se-^iijega sporazuma še ne morejo vezati n-a določena razmeria. ker se v tem letu lahko še marsikaj’ spremeni. Zaradi tega 'e Pa Angliji: tembolj z veseljem pogra-bsla pripravljenost Nemčije pogoditi se z njo še pred londonsko pomorsko konferenco, in to še toliko prej, ker Nemčije zadnjič v Wasliingtonu sploh ni bilo, sai kot razorožena država ni niti mogla liti soiela v zbor pomorskih vojaških si!.
Kakor glede oboroževanja na kopnem 1,1 v zraku, tako je Nemčija letos po pekarskem plebiscitu raztrgala tudi določila versailleske mirovne pogodbe glede °boroževania na morju. Anglija, ki je po tem nemškem koraku tako v Stresi katar v Ženevi napela vse svoje sile, da Prepreči, da bi Francija zahieyala zaradi te|a uporabo kakršnihkoli mednarodnih s:nkcij proti Nemčiji, je tako tudj sedaj Dokazala, da so njeni interesi v tem oziru čisto svojevrstni, čisto ločeni od interesov n. pr. Francije. Pričetek londonskih pomorskih pogajanj med Anglijo in Nemčijo ic pomenil že sam po sebi malo čudno in nepričakovano gesto nupram drugim pomorskim državam, v prvi vrsti I' r a n c i j i in Italiji, pa tudi napram Vsem tistim malim in velikim državam, ki so sopodpisale versaillesko mirovno Pogodbo in s tem zagotovile s svojo moralno in materialno podporo nieno izvajale ter spoštovanje. S te^i je Anglija sa-Ha sankcionirala nemško kršitev ver-sailleska mirovne pogodie, odnosno samovoljno priznala, da njena vojaška določila niso več v veljavi ne le za Nemčijo, ampak tudi za A n g 1 i .i o!
Doseženi sporazum, po katerem se Anglijo zadovoljuje s tem, da si zgradi N e niči j:: vojno mornarico, ki bo po tonaži ladij obsegal, 35 odstotkov celokupne Velikobritanske vojne mornarice (tprej ne 'e angleške v Evropi, ampak tudi veliko-frritanske v kolonijah in dominionih na vseh petih celinah), pa pomeni dejansko tudi uradno potrditev prej omenjenega stališča londonske vlade. Ker pa soglašata s tem londonskim sporazumom med Nemčijo in Anglijo tudi Japonska m Amerika, pomeni to, da tudi ti dve Velesili ne priznavata več veljavnosti petega dela versailleske mirovne pogodbe. Cisto razumljivo jc zato, da je ta korak Anglije vzbudil zlasti v Franciji silno ogorčenje in vznemirjenje, ogorčeni sta pa ■ tudi Italija in Rusija, prva morda | boli narejeno, da se ne zameri Franciji in Pa da bi mogla izbiti zase pri prihodnji Pomorski konferenci večjo tonažo, druga Ha kot poleg Francije najneizprosnejša Nasprotnica Hitlerjeve Nemčije.
Dogodek je povzročil tako silno disonanco med »stresko fronto«, t. j. Anglijo, Francijo in Italijo, da je čutila angleška vlada nujno potrebo poslati ministra lordi' Ed e n a v Pariz in Rim, kj naj bi La-vai.u in Mussoliniju »obrazložil vzroke in "amene«. zakaj je Anglija tako postopala in »(.ia s tem ni nameravala razbiti solidarnosti zahodnih velesil«. V Parizu in
Vlada splošnega sporazuma
Lista ministrov nove vlade — Osebnosti elanov nove vlade - Zaprisega in prevzem poslov - Smernice bodočega dela — Vlada ima večino
tudi v sedanji skupščini
BEOGRAD, 25. junija. Včeraj ob 5. uri popoldne je bila zaprisežena nova vlada dr. Milana S t o i a d i n o-v i č a, ki jo tvorijo dr. Milan S t o-j a d i n o v i č kot ministrski predsednik in zunanji minister, dr. Anton K o r o š e c kot notranji minister, general Peter Ž i v k o v i č kot vojni in mornariški minister, dr. Mehnied S p a-h o kot minister za promet, dr. Svetozar Stankovič kot kmetijski minister, Nikola Preka kot minister za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Ljudevit A u e r kot pravosodni minister, inž. Miloš Bobič kot gradbeni minister, dr. Milan Vrbanič kot minister za trgovino in industrijo, dr. Dušan L e t i c a kot finančni minister, Dobrivoj S t o š e v i č kot prosvetni .minister, lgnjat S t e f a n o-v i č kot minister za gozdove in rudnike, Mirko Komne n ovič kot minister za telesno vzgojo ter dr. Šet-kija B e h m e n in Djuro Jankovič kot ministra brez portielja.
BEOGRAD, 25. junija. Novi ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan S t o j a d i n o v i č je bil doslej v Jevtičevi vladi finančni ;ni-nister, po svoji politični pripadnosti pa je izšel iz vrst radikalov: armadni general Peter Ž i v k o v i č, star 56 let, je bil sedaj vojni minister in jc obdržal ta resor tudi v novi vladi; novi notranji minister dr. Anton Korošec je bil rojen leta 1972. in jc izšel iz vrst bivše Slovenske ljudske stranke kot njen voditelj; novi finančni minister Dušan L e t i c a se je rodil leta 1879. v Glini na Hrvaškem in je bil za časa vlade Jevtiča pomočnik ministra finančnih zadev in njegov glavni sodelavec; dr. Mehmed S p a li o, novi minister za promet, je bil rojen v Sarajevu leta 1883. in je izšel iz vrst bivše Jugoslovanske muslimanske stranke kot njen voditelj; novi minister za javna dela inž. Milan Bobič, znan kot eden izmed voditeljev bivše radikalne stranke, je bil rojen leta 1886. v Beogradu in nazadnje beograjski župan; minister za socialno politiko Nikola P r c k a jc po rodu iz Nevesinja v Hercegovini, pripadal je Hrvatski seljački stranki in bil že ponovno minister tudi v vladali po 6. januarju, v zadnjem času pa se ni udeleževai političnega življenja; novi trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, ravnatelj Hrvatske eskontne banke, je bil minister v tem resoru tudi v Jevtičevi vladi; poljedeljski minister Svetozar S t a n k o v i č je bil rojen v Obi-ličevu v Banatu in bil svoječasno mini ster za agrarno reformo kot pristaš radikalov; pravosodni minister dr. Ljudevit A u e r je bil doslej v Jevtičevi vladi minister za telesno vzgojo; novi prosvetni minister Dobrivoje S t o š e v i č je bil pred imenovanjem
za ministra oddelkovni šef v finančnem ministrstvu; minister za rudnike lgnjat S t e f a n o v i č je bil rojen leta 1888. v Srbiji in je študiral v Beogradu, po poklicu odvetnik je bil svoječasno poslanec demokratske stranke, v zadnjem času pa je bil inšpektor notranjega ministrstva; minister za telesno vzgojo Mirko Komnenovič je bil rojen leta 1870. v Ercegnovem, pred 6. januarjem je bil narodni poslanec radikalne stranke; dr. Šefkija B e h m e n je bil v prejšnjih letih že ponovno minister in je poleg Spahe eden glavnih voditeljev muslimanov; Gjuro Jankovič, minister brez portfelja, jc bi! dolga leta radikalni poslanec.
BEOGRAD, 25. junija. Novi ministri so že včeraj takoj po zaprisegi prevzeli svoje posle. Prvi se je pojavil v svojem ministrstvu novi notra-
nji minister dr. Anton Korošec. Nova vlada bo sklicala narodno skupščino in senat najbrže k seji L julija, na kateri bo podala tudi svojo deklaracijo. Glede nadaljnjega razvoja dela še niso bile podane nobene obvezne izjave, vendar je gotovo, da bo nova vlada najbrže s sedanjo narodno skupščino in senatom uredila še vprašanje proračuna. V .narodni skupščini ima, kakor se je pokazalo, nova vlada, zlasti pa njen predsednik dr. Milan Sto-jadinovič, že sedaj zagotovljeno veliko večino. Splošno se pa zatrjuje, da bo nova vlada imela v glavnem nalogo likvidirati dosedanje i>olitične razmere in pripraviti vse za nov notranji politični razvoj kraljevine Jugosla* vije. V zunanji politiki bo ostala tudi nova vlada zvesta dosedanjim smernicam.
Nadaljevanje oosvetovani v Rimu
ANGLIJA ODLOČNO ZANIKA, DA BI BILA PRIPRAVLJENA PRISTATI NA
ITALIJANSKI PROTEKTORAT.
RIM, 25. junija. Konference angleškega ministra lorda Edena z Mussolinijem se nadaljujejo danes dopoldne, izdana pa niso bila noben:: uradna poročila. Kolikor je mogoče izvedeti, sta lord Eden in Mussolini razpravljala o nemško-angleškem pomorskem sporazumu in o vseh aktualnih vprašanjih. Kljub zanikanju se nadalje izjavlja, da se vodi razprava tudi o abesinski zadevi. S tem v zvezi se zatrjuje, da ima lord Eden nalogo pripraviti Italijo na
vsak način do opustitve nameravane vojaške akcije v Afriki. Anglija •nudi za t.o Italiji razne koncesije na trgovinskem področju in glede prometa, nadalje pa tudi glede souporabe vod in pašnikov v abesinski pokrajini Ogadin. Odločno se pa zanika z verodostojnega mesta, da bi Anglija bila pripravljena pristati na italijanski protektorat nad Abesinijo, pa bilo to v kakršnikoli obliki.
Nemško-angleSki sporazum
LONDON, 25. junija. Po odhodu nemške pomorske delegacije se zatrjuje, da je Anglija ugodila nemškim zahtevam v glavnem zaradi tega, ker se je Nemčija obvezala, da ne bo svojih podmornic v primeru vojne nikoli uporabljala proti angleškim trgovskim ladjam. Nadalje se je Nemčija obvezala, da njene posamezne podmornice ne bodo večje, kakor od 600 do 800 ton. Nekatera določila sporazuma so pa baje tajna in augleška vlada zaradi tega pogodbe ne bo objavila, ali pa kvečjemu samo tedaj, ako bo s tem sporazumna tudi Nemčija.
Težkoče italijanske vošske
LONDON, 25. junija. Tukajšnji listi poročajo iz Egipta, da so naleteli Italijani pri zbiranju svojih čet v vzhodni Afriki na velike težkoče. Težkoče ne obstojajo toliko v dobavi hrane, katero dovažajo italijanska oblastva v zadostnih količinah od vseh strani, ampak predvsem glede dobave vode. Kakor je znano je zlasti Somalija brez zdrave pitne vode. Za nekatere oddelke morajo privažatl vodo
Rimu je dobil lord E d e n v odgovor, da bi odpustilj vse, le tega ne morejo pozabiti kar tako, da se je Anglija sporazumela z Nemčijo na svojo roko in le veni zadevi, ko bi se po londonskem protokolu morala tailca vprašanja reševati ob sodelovanju vseh in v celotnem kompleksu mednarodnih vprašanj. Toda tudi
lord Eden je mogel postreči Lavalu in Mussoliniju s tehtnim odgovorom na ta ugovor: da ni Anglija zagrešila nič večje napake kakor jo je Francija, ko jc sklenila na svojo roko pakt z Rusijo in kakor jo je Italiji , ki se tudi ita svojo roko kljub nasprotnim pogodbam pripravlja na vojno proti — Abesiniji.	-r.
celo 350 milj daleč iz Sudana. Ker nakupujejo Italijani v Sudanu tudi živila, se je sudanski trgovinski promet dvignil od lani za več tisoč odstotkov.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
BEOGRAD, 25. junija. Zaradi naše vla ■ diie krize odgodena konferenca zunanjih ministrov male antante bo najbrže sre^,: julija v Beogradu.
ANGLEŠKI ODGOVOR.
PARIZ, 25. junija. Francoska vlada e prejela včeraj odgovor angleške glede njenega vprašanja o pojasnitvi angleško-nemškega pomorskega sporazuma. Angleški odgovor je kratek iti skoro lc potrditev prejema francoskega vprašanja. Anglija izjavlja le, da bi bila zaželjena posebna konferenca pomorskih sil, ne stavi Pa konkretnih predlogov in ne vsebuje po vabila Franciji na tako konferenco.
ITALIJA ZA OBOROŽEVANJE.
RIM, 25. junija. V italijanskih političnih krogih se zatrjuje, da bo Italija skušala sedaj najti s Francijo sporazum za povečanje svoje vojne mornarice, ker smatra, da je ustanovitev nemške vojne mornarice spremenila dosedanje ravnotežje.
STRAŠNA LETALSKA NESREČA.
PANAMA, 25. junija. V Kolumbiji se je dogodila strašna letalska nesreča. Nad Midenlino sta trčili zaradi vetra skimaj dve veliki trimotorni vodni letali. Pri tem so se ubili vsi potniki, skupno 17, in vsi piloti ter ostali nameščenci. Med mrtvimi sta tudi ravnatelj letalske družbe »Saco« in argentinski operni peve^ Carlo Gardez.
itran
ifarfSorsSl »Ve 2 er a IS« Jtslra.
7 Mariboru, dne 25. VT. 1933.
Dnevne vesti
Priprave za nacionalno proslavo ob madžarski meji
JUBILEJNI PROSLAVI OSVOBOJENJA PREKMURJA IN SOKOLSKEGA DE-
LA V DOLNJI LENDAVI.
eksponirana točka madžarstva v sosed-ščini s slovenstvom in da je kot taka uživala od madžarske uradne in privatne strani vso politično in gospodarsko pod-
V nedeljo 7. julija bo Sokolsko društvo v Dolnji Lendavi slovesno proslavilo 15-letnico društvenega delovanja v naj skrajnejšem predelu ob madžarski meji. S sokolsko proslavo, na kateri bo slavnostno razvit tudi sokolski prapor, ki ga je poklonil dolnjelendavskemu Sokolu naš kralj, bo združena tudi jubilejna proslava osvobojenja Prekmurja iti Medmurja. Posebno pozornost je obema jubilejema posvetila tudi mariborska sokolska župa, ki bo priredila na ta dan v Dol. Lendavi delni župni zlet, obvezen za ptuj sko in murskosoboško okrožje. Udeležile pa se bodo proslave razne druge nacionalne in narodne obrambne organizacije iz Maribora in iz drugih krajev.
Bilo je 12. avgusta 1919, ko so jugoslovanske čete zasedle najlepši in najrodo-vitnejši kotiček naše zemlje, katerega ljudstvo sta blagoslovila naša apostola Ciril in Metod. Težko je bilo Slovencem, ko so izgubili svoja apostola in so prišli med nje Madžari, ki so v Prekmurju gospodovali dolgih tisoč let. Umljivo je potem, da je po vojaški zasedbi Prekmurja, čeprav so odšli grotje, graščinski val-peti in madžarski uradniki, bilo še marsikaj potrebnega. Mimo političnih, gospodarskih in prosvetnih preureditev je bila. zlasti nujna poživitev zavednega narodnega duha. Tega dela se je lotil Sokol, ki je naša najintenzivnejša narodna organizacija, takoj po prevratu. Odveč bi bilo na široko razlagati napore mladega društva, ki je v pomadžarjenem mestecu doživljalo nasprotja kjerkoli je pričelo z delom, saj sta si Sokol in madžarska Lendava kakor ogenj in voda. Znano je, da so madžarski raznarodovalci neštetokrat uradno izjavili, da ie Lendava najbolj
poro. To se je poznalo tudi na šolah. Iz Lendave se je širil madžarski duh v slovenske vasi ob Muri. Toda zgodovina je velela temu početju svoj stoj in Prekmurje je doživelo svojo narodno svobodo.
Po osvobojeni u, ko je bilo treba dvigniti slovensko tradicijo kar je je še ostalo neporušene, je Sokol v 15. letih storil kar je mogel. Če je pri svojem delu naletel na nasprotja z madžarskimi političnimi in gospodarsko razlaščevalnimi tendencami slovenskega okoliškega kmeta, pomeni, da je bil in da je na pravi poti. če je pri svojem delu prišel navzkriž z onim slovenskim domačim elementom, ki se mu je zdelo delo v Sokolu preveč korenito, obžaluje to dejstvo naša viteška organizacija Sokola, ki pa ne more odstopiti od svojih načel. Sokol s svojo slovansko tradicijo ne želi tujega, a nepomirljivo čuva vse svoje. Po tem geslu bo nadaljeval tudi delo v bodočnosti. Danes, ko madžarski revizionizem še vedno škili preko meje, je tembolj potrebno, da se sokolska postojanka v Dolnji Lendavi močno utrdi.
V znamenju »Čuvajmo našo mejo!« naj torej pobite pripadniki sokolske armade in drugih nacionalnih organizacij na dan 7. julija v Dolnjo Lendavo. Ob 9. uri dopoldne bo sprejem gostov na postaji, ob
9.30 bodo skušnje za sokolski nastop, ob
11.30 bo slavnostni občni zbor in razvitje prapora, ob 14. uri slavnostni sprevod po mestu, ob 15. uri pa javni sokolski nastop.
Veličastno slovo od koroškega borca Alfreda Lavriča
Zadnje slovo generalštabnega majorja Alfreda Lavriča, plemenitega Zaplas, bo ostalo vsem zavednim Mariborčanom v trajnem spominu. Brez prisotnosti duhov nikov, ki so sicer že blagoslavljali tako-zvane -brezverce«, ki so se tudi dali upe peliiti, se je pogrebna ceremonija izvršila kar najsvečanejše. Mimo častne čete mariborskega pešpolka, so spremili pokojnega narodnega borca na zadnji poti številni odlični predstavniki raznih obla-stev, med njimi zastopnik bana okrajni glavar g. dr. S e n e k o v i č, ki je v imenu bana položil na krsto prekrasen venec, nadalje mestni župan g. dr. L i-p o 1 d, upokojeni minister g. dr. K u k o-v e c, major g. P a v 1 i č, vdova ga. Marija Maistrova ter številni zastopniki raznih mariborskih nacionalnih in stanovskih organizacij. V imenu Maistrovih borcev se je poslovil od pokojnika predsednik g. dr. Anton Dolar. Njegov globoko zamišljeni poslovilni govor je orivabil solze v oči od pogrebcev. Pevci so zapeli večno lepo »Vigred«, častna četa pa je oddala salvo. Krsto, ki je bila vsa v zelenju in cvetju, -so ob tužnih zvokih vojaške godbe naložili na. avto. Težko je bilo vsem, ko so odpeljali velikega borca za svobodo naše domovine. Slava njegovemu spominu!
Otroška slavnost v Francoskem krožku
Francoski krožek, ki je prevzel nalogo, da čim bolj širi znanje francoskega jezika, je ustanovil francoski otroški vrtec iti tečaje za ljudskosolsko mladino. Kako lepi uspehi so se dosegli na teh tečajih, je pokazala zaključna slavnostna prireditev v »Vesni« v soboto 22. t. m. ž navdušenjem in velikim veseljem so otroci deklamirali male pesmice, peli stare francoske otroške pesmi, plesali kolo, spremljano s petjem in igrali majhne prizore iz otroškega življenja, kakor: »Nous allons au Če rele francais, Une bonne petite ntenagere, La belic au boi s dor-inant«. Kreinje in igra. so dokazovale„da
Hosuh Juseu
Praznična številka „Večemika“ bo izšla v povečani nakladi in povečanem obsegu ter ostane Šliri dlll v rokah čitaleljev! ■— Trgovci in gostilničarji imajo najugodnejšo in-sercijsko priliko, da potom oglasov opozorijo odjemalce.
Trgovci na bogato izbiro in zalogo blaga po zelo ugodnih cenah.
Gostilničarji na sloves svoje kuhinje in kleti.
Oglase sprejema uprava „ VečerniRa** do četrtRa 29-junija do 9. ure dopoldne v GosposRi ulici 11.
cijali. Zmagal je točno ob 23. uri Rus Kirilov. Borbe prehajajo v stadij razpleta.
jim to niso prazne besede, ki so se jih naučili na pamet, ampak da je jezikovni izraz tesno spojen s predmetom. Samo moderni, nazorni pouk v tečajih z manjšim številom udeležencev more dati o-trokom tako naravno, neprisiljeno možnost izražanja. Posebno pa se je opazila dobra izgovorjava francoščine pri večjih otrocih, katero bi jim lahko zavidal marsikateri absolvent prvega razreda srednje šole. V tečaju so otroci predelali vso snov tega razreda, tako, d atem otrokom, ki pridejo iz ljudske v srednjo šolo, ne dela francoščina v prvem razredu nobenih preglavic. Tečaj sta vodili z vso vnemo ga. B. Vrečkova in ga. C. D’Acarova, kateri sta lahko ponosni na lepi uspeh njunega požrtvovalnega dela. Pri sobotni prireditvi sta doživeli veliko priznanje in zahvalo. Občinstvo je izvajanju sledilo z največjo pozornostjo. —-Zahvalo Francoskega krožka obema gospema za tako lep uspeh je izrekla ga. Maistrova, v imenu otrok pa se je zahvalila neka učenka.
Unionske borbe
Ob pričetku ponedeljkovih borb je sodnik Konič sporočil številnemu občinstvu, da ie Črna maska napovedala svoj prihod za sredo, dne 26. t. m. Tudi se je ob tej priliki predstavil novi borec, in sicer jugoslovanski mojster Markovič, ki se je že prvi večer poizkusil z židovskim prvakom Faktorjem. Markovič je svojega nasprotnika potisnil na lopatice. Zanimiva in napeta borba je bila med Poljakom Šerbinskim in Nemcem Auder-schem. Videti je bilo premoč Poljaka. Čuditi se je le dvojnemu opominu, ki ga je sodnik prisodil Poljaku popolnoma neutemeljeno. Borba je ostala neodločena. Sledil je odlo čilni spoprijem med Jugoslovanom Janežem in Črncem Kidom Carneyem. Jaueš ;e odločno prevladoval in v tretjem kolu potlačil pod seboj svojega soborca. V živih odmevih, ki so jih povzročali masažni udarci, je tekla četrta borba večera: Rus Kirilov se je srečal z Angležem Mortonom. Morton kaže v svoji borbi znake italijanske rokoborbne šole. kar se izraža zlasti v njegovih skokih, raznih ovinkarskih fintah in drngih podobnih reak
Kapetan Stanojevič se je poslovil. Vče
raj popoldne se je odpeljal iz Maribora na svojo novo službeno mesto v Beograd priljubljeni častnik mestnega poveljstva v Mariboru, kapetan g. Budimir Stanojevič. Na kolodvoru se je zbralo lepo število njegovih prijateljev, ki so odhajajočemu g. Stanojeviču želeli vso srečo na novem mestu. Preteklo soboto zvečer pa se je od častniškega zbora mariborske garnizije poslovil v lepo okrašeni dvorani »Pri Zamorcu«. Prisrčne besede mu je ob tej priliki spregovoril v slovo major Pavlovič in njegov zvesti tovariš Bo-rislav Jankovič ter Milosad Rojič. V naj lepšem prijateljskem razpoloženju je potekel poslovilni večer.
Znaki priznavanja vzornemu vzgojitelju naše mladine. V izložbi učiteljska knjigarne v palači banovinske hranilnice v Tyrševi ulici sta razstavljeni dve lepi diplomi, ki jih je podarilo učiteljsko društvo Maribor in učiteljsko društvo za mariborski levi breg svojemu priljubljenemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu Tomažiču ob priliki imenovanja svojim častnim članom. Eno diplomo je izdelal g. Vokač, drugo pa učitelj g. Blažič.
KINO
GRAJSKI KINO
Danes torek na splošno zahtevo nepozabni film
»Zgodbice iz Wienerwalda“
Leo Slezak, Magda Schneider. Ob 4. in tričetrt na 7. globoko znižane cene. Pn večerni pred' stavi mednarodni ženski boks-match.
Pride senzacija za Maribor? Velefilm?
Pride ..BOSAMBO
ti
Prva državna dekliška meščanska šola v Mariboru (Miklošičeva ul..) Vpisovanje za šolsko leto 1935-36 se bo vršilo v četrtek, 27. t. m. od S.—12. in od 15.—17. ure.
Vpisovanje v 1. razred 2. drž. dekliške meščanske šole (Cankarjeva ulica) bo v četrtek, dne 27. junija od S. do 13. ure. Sprejemajo se učenke, ki so brez slabe ocene dovršile 4. ali 5. razred osnovne šole in ne bodo do 1. septembra tl. prekoračile 14. leta. Učenke predlože pri začasnem vpisovanju samo izkaz o šolskem napredku. Redno vpisovanje bo jeseni 2. in 3. septembra 1.1. Takrat se mora ponovno vpisati ter bo redno sprejeta šele po predložitvi izpolnjene prijave in plačani šolnini.
Dela dobe. Mariborska Borza dela išče restavracijskega kuharja, dva železo stru garja, dva strojna ključavničarja in izučenega soboslikarja. Podrobnejše informacije dobe brezposelni pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici med dopoldanskimi urami.
Prijave za romanje zadružnikov na Oplenac so z današnjim dnem zaključene. Posebni vlak odhaja iz Maribora 28. t. m. ob 18.26 in se ustavi na naslednjih postajah: Pragersko ob 18.49, Poljčane 19.07, Celje 19.44, Zidani most 20.24, Zagreb 21.55. Prihod v Mladenovac dne 29. trn. ob 6.12 zjutraj. Kdor se je prijavil, naj vstopi na vlak na omenjenih postajah, kjer bo vsakemu dodeljen vagon in izročena železniška kontrolna karta.
Združenje pekovskih mojstrov opozarja p. n. občinstvo, da bodo pekarne in prodajalne na praznik sv. Petra in Pavla v soboto 29. t. m. popoldne zaprte in se je zategadel treba pravočasno preskrbeti s kruhom in pecivom.
Česky klub. V petek, dne 28. t. m. se vrača v svojo domovino naš rojak g. Miroslav Vagncr, vodja predilnice pri tvrdki Doctor & drug. Svojemu priljubljenemu družabniku in zavednemu Slovanu priredimo v sredo, dne 26. t. m. ob priliki svojega rednega sestanka v hotelu
»Orel« poslovilni večer, katerega naj st vsi rojaki po možnosti udeležijo. Odbor.
II. redni občni zbor Mariborskega te
dna, r. z. z o. z. bo v četrtek 27. junija ob pol 18. uri v mestni posvetovalnici.
Redni občni zbor Mariborskega šahovskega kluba bo v torek, dne 2. julija t. 1. ob 20. uri v kavarni »Central« z običaja nim dnevnim redom.
Društvo »Nanos« poziva vse svoje člane in druge prijatelje društva, da se udeleže nastopa Sokolske čete. v Sladkem vrhu, dne 7. julija. Ker jc od Št. lija še skoro poldrugo uro hoda do Sladkega vrha bo društvo najelo več avtobusov in tovornih avtomobilov za prevoz udeležencev, kateri naj se javijo do 4. julija vsak večer v društvenih prostorih v gradu. Vožnja bo znižana na avtobusih in tovornih avtomobilih. Podrobnosti sc zve do v društvenih prostorih. Dolžnost vseh članov je, da se zleta udeleže; polnoštevilno vabimo seveda tudi vse naše rojake zlasti pa našo inteligenco, da ta dan po hiti z nami na zapuščeni Sladki vrli. Odbor.
Večerni promenadni koncert. Jutri v sredo zvečer bo v Mestnem parku od 8. do pol 10. ure večerni promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, ob 20.30, dne 25. junija se borijo sledeči pari: Markovič (Jugoslovan): Morton (Anglež), Šerbinski (Poljak) :Faktor (Žid). —-Dva odločilna boja: Kirilov (Rus):Carney (francoski črnec) in Janeš (Jugoslovan): dr. Audersoh (Nemec).
Nočna lekarniška služba. V sredo bosta imeli nočno lekarniško službo Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralj*'5 Petra trgu in Konigova lekarna »Pii Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Obsojen vlomilce. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne zagovarjal 23-letni Emerik Čuš iz Maribora, obtožen, znanega vloma v stanovanje ge. Eigner-jeve v Židovski ulici. Pri obravnavi je priznal svoj greh. Obsojen ie bil na 18 mesecev težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
Nezgodna kronika. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj popoldne in danes dopoldne 6 ponesrečencev. V Bre-zolah je padel z voza 25-letni posestnikov sin Franc Vuk in si pri padcu nevarno poškodoval levo ramo. Iz Dolnje Počehove so pripeljali 34-letnega hlapca Fr. Vrabiča, ki ga je na Pobrežju tako močno brcnila kobila v prsi, da mu je zlomila nekaj reber. V Potrčaku je 65-letni berač Franc Mačec padel s hleva in si zlomil levo nogo. V Oplotnici se je pri sekanju d : nevarno vsekal v levo nogo 50-letni Ignac Vreže. V Račah pa je padla s čre-šnje 14-letna -'osestniška hčerka Marija Ribičeva in si nevarno poškodovala obe roki. V Recenjaku na Pohorju pa je padel z voza 46-letni delavec Ivan Governak, tako nesrečno, da si je zlomil desno no go.
Drobne vesti s policije. Včeraj je policija aretirala nekega Janeza G., ki je osumljen, da je kradel kokoši iz kokošnjakov v Melju. Zaradi hude telesne poškodbe pa je bil prijavljen neki Bogdan D., ki je na Zrinjskem trgu podrl s kolesom na tla 81-letno zasebnico Katarino Majhnovo, katera se je pri padcu nevarno poškodovala na glavi. Nadalje je bil prijavljen policiji zaradi kalenja nočnega mirti neki Karl V., neki Janez V. zaradi poškodbe tuje lastnine. Edvard B. pa zaradi tatvine jagod neki branjevki na Glavnem trgu. Poročnik Pantelič, usluž-ben pri mestnem poveljstvu pa jc policiji prijavil, da je ujel mlado zeleno papigo na dvorišču vojašnice. Na policiji se je zglasila tudi tkalka Julka S. in prijavila nekega Mirka H., ker jo je brez povoda pričel pretepati, ko je odklonila njegovo ljubezen.
Mariboru, dne 25. VT. 1935.
BOW3TW^TMU3IBUJB..BMIJ ' JU »■■■
Maritiorsk! »V e2 e r n lic« Tuira.
mtm m » «usoun ■bb
Stran 3.
Jadranska straža in njeno delovanje
v Mariboru
°RED SLOVESNO OTVORITVIJO DOMA V BAKRU.
z,e v onih težkih dneh, ko še ni bila osvobojena obala našega Jadranskega morja, je vstala v našem primorskem ljudstvu samozavest, upreti se podjarmljenju s potrebnim obrambnim delom za zaščito naših narodnih interesov na našem morju in za očuvanje naše lepe obale zedinjeni domovini. Tako je prišlo tedaj v naši primorski metropoli, v našem Splitu, do zamisli, da se kot protiutež tolikim društvom na nasprotni obali, osnuje nacionalno društvo »Jadranska straža«, ki naj zajame naš celotni jugoslovanski narod in z živo propagando deluje na tem, da se osnuje — pa bilo tudi z narodnim denarjem — vojna mornarica. To je bila ideja g. prof. Silvija Alfireviča iz Splita, kateremu so se pridružili še drugi izkušeni borci za naše pravice. Tako gg. Juraj Biankini. dr. Don Frane Bulič, dr. Ivo Tartalja in drugi zavedni možje, ki so uvideli potrebo osnovanja takega društva, potom katerega naj bi bil ves jugoslovanski narod nastopil za obrambo našega morja.
Tako se je v Splitu v teni letu ustanovil prvi odbor JS s predsednikom gosp. Jurajem Biankinijem na čelu in razvilo se je delovanje JS najprej v Splitu in v našem Primorju, ki je bilo v tem oziru najbolj prizadeto s postopanjem naših sosedov. Ideja JS se je vedno bolj širila tudi v druge kraje in organizirali so se krajevni odbori JS v vseh večjih mestih naše domovine, in to povsod, kjer so se nagli možje, ki so razumevali nevarno igro naših neprijateljev, prežečih na plen v nadi, da je ta naša država le trenotna tvorba, ki se bo v kratkem razsula, meneč, da so njeni temelji krhki in negotovi. Mi smo pa medtem pokazali, da so trdni, ker so zgrajeni na neomahljivi volji jugoslovanskega naroda* čuvati to državo in naše morje zedinjeni domovini, ki nam jo je zapustil naš veliki vladar, bla-gopokojni viteški kralj Aleksander I. Ze-dinitclj.
Leta 1925. je bil tudi v Mariboru v našem Narodnem domu postavljen temelj Jadranski straži, in sicer na občnem zboru 15. maja. Tu se je konstituiral prvi odbor s tedanjim županom g. dr. O. Pirkmajerjem na čelu. Med tedanjimi odborniki najdemo nekatere, ki se danes delujejo za razvoj in napredek društva, bo to gg. dr. Franjo Lipold. sedanj, predsednik oblastnega odbora, dr. Josip Leskovar, sedanji predsednik nadzornega odbora, gospa Maistrova m ga. Asičeva ter g. A. Lavrenčič, vsi še sedaj elani oblastnega odbora JS v Mariboru.
Moramo priznati, da je JS le počasi po sanjala'-svoje korenine v našem mestu, m fo zara^i tega, ker je bilo naše mesto vse do tedai popolnoma kontinentalno onent -rano in tako tudi nas slovenski narod Le počasi je vstajala in se prebujala v našem narodu zavest, da imamo tam dol. v oddaljenosti kakih 400 kilometrov nase morje, katero zavest je podžigal vpnhem
meri naš primorski element, ki se je u-makiiil raznarodovanju v naše mesto in je tako polagal trden temelj JS, ki je polagoma iz Maribora ven razširjala svoje delovanje tudi lia deželo. Osnovali so se po vrsti odbori po našem podeželju, tedanji krajevni odbor JS v Mariboru jo pa prevzel vodstvo organizacije za vso tedanjo mariborsko oblast in se pfeosnoval v oblastni odbor, ki je. imel nalogo z zdru ženimi sredstvi vse oblasti širiti ideologijo JS. Požrtvovalno v tej ”i sta se posebno udejstvovala tedanji upravnik policije g. Vekoslav Keršovan in blagajnik Ante Lavrenčič. Leta 1930, ko se je število članstva znatno dvignilo z vzorno organizacijo, ko so se osnovali še drugi krajevni odbori in poverjeništva, ki so dajali potrebna sredstva za organizacijo društva, je bil prav viden napredek društva na področju oblastnega odbora v Mariboru. Ta si je tedaj nadel nalogo, poglobiti delovanje posebno med mladino, ker je prav ona prva poklicana, da širi ideologjio JS in da žanje obenem tudi njene sadove. Tako se je v tem času zbralo na področju OOJS za šolsko ladjo »Jadran«, ki jo je celotna Jadranska straža poklonila naši vojni mornarici, znesek
45.000 Din, zbralo se je za fond ponesrečenih mornarjev na »Daksi« 5000 Din in začele so se podeljevati naši šolski mladini nagrade za naloge, ki obdelujejo teme našega morja. V zadnji namen sta izdala oblastni odbor in sedanji krajevni od bor JS preko 10.000 Din. Dalje so se podeljevale podpore za letovanje in ekskurzije naše mladine na morje ter sc je v ta namen v zadnjih 3. letih plačalo preko
20.000 Din. Pomladki so se organizirali na vseh ljudskih, srednjih in meščanskih šolah, ustanovili so se krajevni odbori v vseh večjih krajih našega podeželja tako, da ima sedanji oblastni odbor v svojem področju 33 krajevnih odborov in 65 poverjeništev v raznih krajih, kateri vsi po svojih močeh prispevajo za nadaljno organizacijo našega društva. Preko 6000 članov štejejo vsi krajevni odbori in preko 20.000 je včlanjene mladine v pomladku JS, ki se najlepše razvija iti dviga s tem ugled in važnost naše organizacije. Večje edinice pomladka so si že zamislile in razvile svoje zastave, ki je enaka za vse šole, ker je ves pomladek podrejen banski upravi, katera s svojo vzorno organizacijo in s podporami skrbi, da se mladina zainteresira za naše morje.
Oblastni odbor JS v Mariboru si je z ozirom na vse to nadel nalogo, da pripomore, da vsak naš otrok za časa svojega šolanja pride vsaj enkrat na morje, da ga vidi, vzljubi in spozna njegovo važnost v narodnem, trgovskem in kulturnem smislu. Nastalo je vprašanje, kako priti do tega. Nastala je potreba osnovanja lastnega doma na našem Jadranu. Ker je pokazal tudi izvršni odbor v Splitu svojo naklonjenost tej ideji lastnih domov JS na našem morju, je vzel OOJS
to vprašanje lani resno v pretres ter se mu je tildi posrečilo to stvar v tem letu izvesti.
V Bakru na Jadranu, v prijaznem zgo devinskem primorskem mestecu, je OOJS kupil lepo zgradbo ter jo preuredil in opremil kot lasten dom, ki je posvečen spominu našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ta dom bo O. O. letos 29. junija slovesno otvoril in izročil svojemu namenu:	da
služi kot letovališče in zdravilišče naši mladini ob našem sinjem Jadranu. S tem je ustvarjen pogoj, da bo mogel vsakdo izmed otrok,. ki se šolajo, vsaj enkrat obiskati ta naš doni, bodisi da bo v njem letoval daljši čas, ali pa, da ga kot eks-kurzist obišče in najde v njem svoje zaklonišče za časa bivanja na morju. Da bi zamogel OOJS privabiti čim večje število mladine v ta dom, je letos razpisal 50 podpor po 140 Din, katerih so deležni oni, ki se prijavijo za letovanje v domu za 4 tedne in doplačajo iz svojega v ta namen še 500 Din ter vožnjo do Bakra in nazaj. Tudi ekskurzisti bodo prišli na svoj ra čun, ker je določena minimalna cena 13 Din za hrano in stanovanje in bodo go tovo to mnogi izkoristili.
S tem je oblastni odbor JS izpolnil svojo Veliko nalogo, sedaj je mladini, da vse to izkoristi v prid sebi in organizaciji. Tako bo JS na naši severni meji še
močnejša in še trdnejša kakor je bila doslej. ........ . .
Slovesna otvoritev doma bo 29. junija v Bakru, kamor bodo gotovo pohiteli naši zvesti jadranski stražarji, da tako pokažejo, kako močna organizacija, je tu na sevenri meji države in ki se more kosati z marsikatero drugo. Na to otvoritev so že prijavili svoje delegacije oblastni odbor iz Zagreba, ki pride s svojo društveno zastavo, oblastni odbor iz Ljubljane, Sušaka in Farlovca ter ostali drugi krajevni odbori iz našega Primorja.
Oblastni odbor JS si je dovolil povabiti na to svečano otvoritev tudi Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo ta dan zastopan na otvoritvi. Poleg tega bo zastopan tudi po veljnik naše vojne mornarice po poveljniku naše eskadre, katera bo za ta dait poslala nekaj edinic v Bakar, da bo tako slovesnost dobila še jačji pomen za našo organizacijo.
Pozivamo vse prijatelje JS iz Maribora, kakor tudi vse one jadranske stražarje iz območja oblastnega odbora, da bi za ta dan v velikem številu obiskali Bakar in se udeležili slovesne otvoritve doma JS. Drugi dan 30. junija je izlet u Bakra na Krk.
Pokažimo ob tej priliki z udeležbo, da hočemo čuvati morje kot del naše velike države, kot naš biser, katerega veljajo besede:	»Sve za Jadran, a Jadran ni
zašto!«.
Poljčane
Zaključna gledališka predstava. Amaterski sokolski oder je tekom letošnje sezone prav marljivo deloval. Od decembra do junija je postavil na oder s svojimi vrlimi amaterskimi igralci 5 del: »Scampola«, »Marjetico«, »Švejka«, »Desetega brata« in na pretekli praznik ^Matajevega Matijo«. Ta poslednja reč je zelo burkasta in je prav zato široki publiki ugajala. Zahteva precej vaje in rutiniranosti igralcev. Vse to je pri nas spravil svojstveno v sklad naš tiajmar-ljivejši režiser br. Ritonja, ki je prevzel tudi levji delež igre, vlogo Matije iz Telebanovega in jo rešil odlično. Poleg njega so še nastopali v večjih in manjših vlogah (nekateri kar v dveh) sestre in bratje Malnerjeva (Elizabeta), Mlinaričeva (Nica), Detičkova (Anka), Brem-čeva (Sabina), Gašparičeva, čerčkova ter Savski (Andraž), Živko, Roner in cela vrsta Telebanovcev. Smeha in priznanja ni manjkalo, tudi obisk ni bil najslabši. — Na Petrovo priredi dramski odsek izlet v Zreče. Na tamošnjem sokolskem odru vprizori enodejanko »Sovražnik žensk«. To bo obenem nekaka poslovilna predstava naše prve igralke gdč. Olge Čerčkove, ki odhaja kot učiteljica v Št. Janž na Dravskem polju Njen odhod bo zasekal v živo in zapustil globoko vrzel v naši sokolski amaterski družini. _________________ KI.
Šport
Jugoslavija balkanski prvak 1935
Včeraj se je v Sofiji zaključila letošnja nogometna balkanijada. Ob navzočnosti
25.000	gledalcev sta se srečala Jugoslavija in Bolgarija. Tekma se je končala neodločeno 3:3 (2:2). Ker ima Jugoslavija boljšo goldiferenco je bila naša država proglašena za zmagovalca v letošnjem nogometnem turnirju. Na drugem mestu se je plasirala Bolgarija, na tretjem Grčija in na četrtem mestu Rumuni-ja, ki je igrala proti Grčiji 2:2. V nedeljo je imel odbor za balkanski pokal svojo sejo, na kateri sc je odločilo, da bo prihodnja olimpijada v Bukarešti namesto v Beogradu, kjer bi se po pravilih morala vršiti. To je Rumunija dosegla s pomočjo Grkov, kajti glavni predsednik, ki je to odločil, je Grk. Naš delegat dr. Andreje-vič je proti tej odločbi protestiral ter izjavil, da se Jugoslavija, ako ostane pri tem sklepu, ne bo udeležila prihodnje balkanijade. Končno odločitev o tem. ali sc bo naša država udeležila ali ne . i'"1 padla na seji JNS.
Službene objave OOLNP. Razpon.;
tekem za nedeljo 30. t. m.: V Mariboru na igrišču SK Svobode ob 16. pokalna teknja ISSK Maribor jun.: SK Svoboda jun.; ob 17.30 prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljubljana):SK Svoboda. Službujoči odbornik g. Ilovar. Na igrišču SK Železničarja ob 9. pokalna tekma SK Železničar jun.:SK Rapid jun. Službujoči odb-or nik g. Fišer. Tajnik.
*a fPemen^fc Viteškega krati a Aleksandra I. Zedinite*^ v Maribora
D. B.:
Svetle lučke
Vse preide, ostanejo samo spomini, ki so kakor lučke, ki svetijo ena bou druga manj. Ob spominih zazive pred nami nailepši in najslajši trenotki zivu -nja. Sai morda ni bilo vse tako 'epo m svetta. a nase misli pohitevajo :ako rade nazaj in ko se vračajo, nam srce vzdrhti kot nekoč v onih prelepih dnelv ko smo res živeli in uživali, pa se tega niti zavedali nismo. In nekje, Prav ,z dna srca, kjer so skrite vse tihe zelje, se izvije vroče hrepenenje: samo enkra še.. -
Med svežnji orumenelih listov je gospod Franjo hranil uvel brezbarven sc-pek vijolic. Kadar je prebiral orumenela pisma, je vzel v roke šopek. Povonjal ga je, kot da bi bile drobne cvetke pravkar natrgane kje na solnčn! livadi. Nato si je nataknil očala in menda že stotič prečital drobno pisemce. Oči so božale besede in vrstice, ob koncu pa so ga
pričele skeleti oči in solza za solzo nit čila pisemce in. šopek...
je
Bilo je pred mnogimi leti... Žito je poganjalo v klasje, bila je pozna pomlad, ki budi v človeku najlepša in najslajša čuvstva. Franjo je bil mlad, prešeren fant, Marija brhko in postavno dekle Prav tiste pomladi sta se našla. Ko sta uvidela, da eden brez drugega ne more biti, sta sklenila večno zvezo pred Bogom in ljudmi. Ampak je bilo prav tako: Franjo in Marija sta se imela res rada, ne samo tisto pomlad in leto, še po mnogih letih je bila njuna ljubezen enako močna in osrečujoča.
Nekega večera je Marija pred njim za ihtela. Bila je zopet pomlad In tisto noč sia tja do zore ugibala in skiepala na-' črte kako bo ko bodo po nekaj mesecih trije. To bo šele prava ljubezen, še tesnejša vez med obema.
Plavooko in svetlolaso deklico sta krstila za Sonjo. Tako je želela Marija. Kdo bi popisal vse tiste lepe dni, ki so iili preživeli v troje?
Nato je prišel čas, ki je razdrl tnarsi
katero družinsko idilo: svetovna vojna. Franjo je moral na fronto, daleč, Mariia in Sonja sta ostali sami. Vojna je vihrala iz leta v leto. Troje ljudi, čeprav daleč narazen, je živelo še vedno drug za drugega. Misli so romale ena k drugi, sprem ljane z najlepšimi nadami v bodočnost.
Vojna je prinesla marsikaj. Seveda mnogo slabega. V mestu, kjer je bilo mnogo ranjencev in ujetnikov, so se pojavile kužne bolezni, ki niso prizanašale. Drobno Sonjo so pokopali. Ko je Franjo čital Marijino pismo, je preklel vojno in ves svet.
Njemu je smrt prizanašala. V bojnem metežu, v rovih, lužah, povsod grozno obličje smrti, a človek ostane živ in sto pa med trupli kot zmagovalec nad vsem. V podivjanosti je drobno pismo ljubljene žene kot balzam in obenem postoterjeno hrepenenje po domu in miru. Marija je pisala:
»... na Sonjinem grobu cveto že vijolice. Drobne in nežne, kot je bila najina zlata Sonja. Natrgala sem jih in priložila tem vrsticam. Poljubila sem jih, kot sem nekoč poljubljala njo. Poljubi
jih še Ti... Kdaj bo konec vsega? Kako hrepenim po Tebi in dnevu, ko se vrneš. Takrat, dragi moj, pričneva z novim življenjem...«
Franjo se je vrnil prepozno, da bi pričela z novim življenjem. Tudi na Marijinem grobu je že poganjalo cvetje, pod grudo pa so bili pokopani strti upi obeh.
* * *
Pismo z vijolicami s Sonjinega groba je bilo poslednje Marijino pismo. S smrtjo dveh bitij je bila pokopana tudi sreča tretjega. Mimo Franja so brzeli dnevi, meseci in leta, zanj je ugasnilo vse. Ni bilo več ničesar, kar bi ga priklenilo :n mu dalo novih življenskih sokov. Če je na ulici srečal drobno, plavolaso dekletce, je videl v njej Sonjo in dolgo je zrl za žensko, ki je bila vsaj malo podobna Mariji. Potem je zopet utonil v pozabo, v vsakdanjost.
Ob večerih, ko ni mogel zaspati, je presedel do zore ob pismih in ob šopku vijolic. In vedno znova je zaživel v spominih, edinih svetlih trenotkih jeseni svojega življenja
Stran <.
Mariborski »Več or ni k« Jutra
/ Mariboru, dne 25. V!. 1935.
A. Strindberg:
Ljubezen in kruh
Asistent ni bil niti malo pomislil na to, da mora pogledati za žitnimi cenami, ko se je pripravljal k majorju snubit: pač pa je pogledal major.
»Ljubim jo,« reče asistent. — »Koliko zaslužiš?« vpraša stari. *— »Tisoč dvesto sicer samo, toda ljubiva se ...«
»To ni meni nič mar; tisoč dvesto je premalo.« — »In potem imam še posebne dohodke in Luiza pozna moje srce.« — »Ne blebetaj neumnosti. Kako veliki so posebni dohodki?« — »Boš odgovoril ali ne? Številke, številke!« — »Imam prevode, deset kron pola, imam učence za francoščino ...«
»Kake prevode imaš? Število!«
»Kake prevode imam? Ali, tega vendar ne morem kar tako povedati.« — »Kaj? Da imaš prevode, praviš: !n ne maraš reči, kakšne? Kakšno govorjenje pa je to?« — »Imam Guizotovo »Kulturno zgodovino«, 25 pol. Po 10 K, da 250 K.« — »In potem?« — »Potem? Tega vendar ne vem vnaprej!«
»Jei, jej, tega ne veš vnaprej? A prav to moraš vedeti vnaprej! — Ženitev ni igračkanje! Sicer se mi pa zdiš pošten človek, zato se lahko zaročiš, toda preskrbi si kruha, zakaj bližajo se težki časi: žitne cene se dvigajo!«
Asistent je ves zardel ob zaključnih besedah, toda radost, da dobi svojo Lu-izo, je bila tolikšna, da je staremu poljubil roko. In za Boga. kako je bil srečen! Ko sta prvikrat šla roko v roki po ulici, se jima je zdelo, da gledajo vsi za
njima in jima delajo častno spremstvo na njunem triumfalnem pohodu; in z lahkimi koraki sta hitela naprej, dvigaje glavo in ponosno gledaje okoli sebe.
Zvečer je prišel k njej; čitala iti popravljala sta prevod. »To je iznajdljiv dečko,« si je mislil stari. In ko sta končala, je rekel zaročenec:	»Sedaj sva
zaslužila 3 K!« Nato sta se poljubila Drugi večer sta bila v gledališču in sta se peljala domov, kar ju je stalo 12 K. Včasih, ko bi bil moral imeti učne ure — kaj vse se ne naredi za ljubezen — je uro izpustil in prišel k njej, da sta šla na izprehod.
Toda poroka se je bližala. Ogledala sta si pohištvo. Vsak kos je moral biti iz pristne orehovine, razen tega je bilo treba rdeče napolnjenih podzglavnikov, perila, namizne priprave, kuhinjske o-preme itd. itd.
Koliko dela je imel on! Sprejemati menice, trkati po bankah, iskati stanovanje ... Svoje delo je moral vsekakor pustiti; o da bi bil že poročen, potem bo že spet začel!
Od kraja sta hotela imeti le dve sobi, a ti dve dobro opremljeni. Našel je dve sobi s kuhinjo v prvem nadstropju za 600 K in ko je Luiza omenila, da bi prav lahko imela tri sobe s kuhinjo za 500 K, je bil nekoliko v zadregi; ali kaj zato, da se !e ljubita! Tega mnenja je bila tudi Luiza, toda pripomnila je, da se v stanovanju z nižjo najemnino lahko prav tako rada imata kakor v dražjem.
Neko soboto večer je bila poroka. In v nedeljo zjutraj! Hej, kakšno življenje! Ali ni lepo, biti oženjen! Človek lahko
naredi, kar hoče, in nato pridejo roditelji in sorodniki in ti še čestitajo k temu! —
Spalnica je ob devetih zjutraj še temna. Na ulici ni ropotanja vozov, zvonovi pritrkavajo tako veselo, kakor da kličejo ves svet na okup, da naj slavi onega, ki je ustvaril moža in ženo. In končno vstane on, da naroči zajtrk. Ho, kako močnega se počuti! Bodočnost se mu vidi kakor gora. ki prihaja naproti; pihnil bo in gora se sesuje kakor pesek pred nogami, on pa pohiti s svojo ženko v naročju preko ruševin!
Naroči tedaj bogat zajtrk v sosednji restavraciji in ukaže služkinji, naj pogrne mizo: sam postavi poročni zajtrk tu in tudi ženka v jutrnjem jopiču je pripravljena: mora najprej izpiti kozarček likerja in nato pojesti košček kruha s kaviarjem. Streže ji, kakor bi bila Še njegova nevesta. Kakšen zajtrk! In nihče jima ne more kaj.
»Kako neumni so ljudje, ki se ne po-roče! Taki egoisti!« 'A' ženka se upa o-porekati, seveda kar najbolj prijazno: »Vsi nimajo sredstev, in če bi jih imeli, bi se pač radi poročili!«
Asistentu postane za trenutek tesno pri srcu, zakaj vsa njegova sreča je na gmotnem vprašanju in če, če . . . Eh, kaj! Kozarec burgundca! Zdaj bo treba delati! Zdaj bo treba delati! Bosta že videla!
In nato pride na mizo pečen piščanec s kumarcami, končno artičoke. »Artičoke? Ludvik, to je preveč! Koliko neki stanejo v tem letnem času?« — »Sta-
nejo? Mar niso dobre? Nu, to je glavno. Vina! Ali se ti ne zdi življenje lepo? Oh, krasno, divno!«
Popoldne ob šestih stoji pred hišo kočija. Mlada žena bi bila skoro huda. Toda kako lepo je. peljati se proti zoološkemu vrtu. Znanci pozdravljajo, tovariši žugajo s prstom, kakor bi govoril:	»Ha, ti pretkanec, denar si dobil!«
Tako jima je mahoma minil mesec dni. Plesi, obiski, dineji. supeji, gledališče. A najboljše je bilo še doma. Kako divno je, če vzameš svojo ženo po večerji mami in očetu prav izpred nosa ni migneš z glavo, rekoč:	»Sedaj	se	pa
peljeva domov! In tam bova delala k?” nama drago.«
Med tem pa je Ludvikovo delo povsem zaostalo; odkar sta se poročila, še ni bil napravil nikakega prevoda, obenem so jeli pritiskati in groziti upniki. Mlada žena je v skrbeh svarila moža pred negotovo bodočnostjo, zlasti ker je čutila, da se bliža njen čas. In mladi mož, ves srečen, da bo oče, je priznal, da sta živela nekoliko preveč veselo in trdno obljubil, da bo zdaj takoj drugače. In sedaj, koliko dela namah! Ves dan ima posla z nakupovanjem potrebnih stvari. Toda žitne cene se dvigajo. Težki‘časi prihajajo. Nobenega prevoda, nobene korekture. Ljudje so postali materialisti. Ne čitajo več knjig, ideali izginjajo iz življenja, življenje T nrekleto prozaično! Kočijaži ne mar'	:č prevažati asistenta zastonj v	jšk’ vrl
in celo trgovec hoče imeti svoje b!arn plačano. O, kaki realisti!
Strahofe bodoče vojne
KAJ PRAVI O BODOČI VOJNI IZVE DENEC ZA PLINSKO VOJNO PRI RDEČEM KRIŽU V ŽENEVI? — STRA HOTNEJŠE OD PLINOV SO VŽIGAL-
NE BOMBE.
Kdor je okusil grozote štiriletnega sve tovnega klanja, more pravilno doumeti, kaj čaka ubogo človeštvo v bodoči svetovni vojni. Ni čudno torej, če se dandanes govori in. piše toliko o svetovnem miru. Vsi, ki se zbirajo okrog palmove vejice, imajo morebiti najresnejšo voljo, toda kaj ko je meso tako slabo. Ta slabost pa se dovolj jasno očitu-je v modernih in spopolnjenih tovarnah ■za najrazličnejše morilno orožje in strelivo, očituje se v strahotnih izumih, ki naj bi služili v bodoči vojni človeku zoper sočloveka, očituje se v velikih manevrih na kopnem, na morju in v zraku, očituje se jasno v številnih skrivnostnih utrdbah, ki jih grade posamezne države proti svojim sosedom, očituje se v najrazličnejših komunikacijah, ki jfh grade v višavah in nižavah.
Če bi človek izračunaj koliko posamezne dnžave sveta žrtvujejo za vojno in za priprave, bi se mogel prepričati, da so vse konference in vsi sestanki in v;.c pogodbe o svetovnem miru le prazna pena, gole fraze, s katerimi se kratkočasi današnji politični človek. In če še konečno pomislimo, čigav je v pretežni večini kapital, ki se preliva v topove, smodnik in strupene pline, aotem bi morali biti rodeni topoglavci, če bi slepo verjeli mirovnim prerokom. Dandanašnje človeštvo pa je lahko prepričano, da se bo palmova vejica posušila in tedaj, — gorje tebi!
Morebiti bo naše čitateije zanimalo, kaj pravi o bodoči vojni neki izvedenec za plinsko vojno pri Rdečem križu v Ženevi, ko je ob neki priliki razpravljal z nekim novinarjem o grozotah bodoče vojne. Uničujoči učinki nekaterih plinov so nezaslišni. Med nje spada na primer fosgen in celo »rumeni križ«. To je tekočina brez vsakega duha, ki pokaže svoje posledice šele čez nekaj ur. najstrašnejše opekline, oslepitev itd. Prvi so uporabljali te pline Nemci proti koncu svetovne vojtie. Najstrahotnejše pa je to, da se ti plini ne dado ugotoviti v zraku z nobenim sredstvom. Rdeči križ je razpisal že pred leti veliko nagrado tistemu, ki bi iznašel sredstvo za ugotovitev plina. Vkljub temu, je nadaljeval izvedenec, pa niso plini najstrahotnejše orožje bodoče vojne. Prvenstvo imajo
letalski napadi z vžigalnimi bombami.
Akcijski radij današnjih brodovij bomb nih letal znaša do 10.000 km. Obrambna lovska letala ne zaležejo dosti proti njim. To so pokazali zračni manevri nad raznimi evropskimi centri, Celo kjer obrambna lovska letala v kompaktnih formacijah družijo s popolno organizacijo topovske obrambe, bo vsaj eno sovražno letalo doseglo svoj smoter, recimo s 500—600 malimi vžigalnimi bombami v skupni teži 1000 kg. Vsaj polovica teh bomb bo zadela, to se pravi 300 požarov, ki jih ne bo mogoče pod nobenim pogojem ukrotiti. A številke so še globoko pod mejo verjetnosti. Med malimi vžigalnimi bombami so lahko velike, ki bodo izvrtale v zemljo ogromna razpoč-na žrela. Mimo vžigalnih snovi pa lahko vsebujejo tudi strupene pline. Najboljša je vžigalna snov, toda vsakdo, ki vdihne strupeni plin, mora brezpogojno umreti.
Še tako dobro organizirani zračni manevri raznih držav so pokazali tudi, da obramba ne more biti popolna. Zlasti obrambni topovi kaj malo zaležejo. Med tem ko so med vojno na etio zadeto sovražno letalo računali 8000 strelov, jih je danes še vedno treba 4000. To je lahko razumeti, če pomislimo, da se današnje letalo dvigne lahko višje in operira v višini do 6000 metrov. Popolnega varstva za prebivalsto v teh okolščinah torej ni. Relativno varstvo, a le proti strupenim plinom, nudijo maske. Toda vojaške oblasti mislijo radikalnejše. Zanje je najboljša obramba prebivalstva ta, da ga spravijo v celoti iz ogroženih krajev, drugič pa, da ustrahujejo sovražnika s »kazenskimi ekspedicijami« nad njihovim civilnim prebivalstvom!
Ob konou razgovora je izvedenec še dodal, da Rdeči križ ne more proti nezadržnemu oboroževanju držav ničesar. Mednarodne pogodbe bi morda pomagale, a mnogo je držav, ki nočejo o njih ničesar slišati. In tudi če kdo pogodbo podpiše, je vprašanje, ali se je bo držal?
TIGER PRI ZOBOZDRAVNIKU.
Bengalski tiger »Rajali«, ponos londonskega zoološkega vrta je zadnje čase žalostno povešal glavo. Jesti ni hotel, žalostno je gledal paznike in
vidno j,e pešal. Upravnik je poklical živinozdravnika, ki je tigra temeljito preiskal. Ugotovil je, da muči bivšega kralja bengalske džungle hud glavobol. Oba podočnika sta sc mu hudo majala. Zdravnikov nasvet je bil dragocen, kajti tiger pri lečenju zob ni tako potrpežljiv kakor človek. Le-čenje tigrovih zob je upravnik zaupal izkušenemu živinozdravniku, ki je mo ral poklicati na pomoč svoje pomočnike. Z združenimi močmi so tigra narkotizirali in mu izdrli bolna zoba. Tiger brez podočnjakov pa ni bil več povšeči upravniku. Zato je naročil strokovnjaku, naj napravi tigru umetne zobe. Kako se je ubogi tiger počutil pri zobotelmiku, tega pa angleški listi ne poročajo.
AFRIŠKI ČRNCI.
Afriški zamorci so ob rojstvu le malo svetlejši od svojih staršev. Nubijci pa pridejo na svet čisto črni. Jako red ko se rodi med njimi »belec«, ki ima po navadi grozno življenje. Črnci se ga izogibajo kakor hudega duha. Zanimivi so novorojenci pri avstralskih črncih. Po vsem životu so rumeni kot med, okrog oči, ust in nohtov pa ima dojenček ogleno črne proge. Brž ko je otrok le nekaj dni na solncu, se prično
se širiti po vsem životku, dokler popolnoma ne počrni. Sive ostanejo do konca dni le dlani in podplati.
ZAKAJ SE PES NE ZNOJI?
Pes se domala nič ne poti. V pljučih izloča namreč toplotni prebitek ob dirkanju ali ob solnčenju. Zaradi tega diha hropeče. Ako bi ovirali to sredstvo za izločanje vročine s teni. da bi mu zapečatili gobec in psa pustili nekaj minut na solncu, da bi se mu znatno povečala temperatur«— H kaj naglo poginil.
NOV PLANETOID.
V zvezdami »Juhanesbourg« pri Da\vi-nu so odkrili nov planetoid. ki so ga označili s »HH«. Njegova pot sega v nasprotju s potjo vseh drugih doslej znanih planetoidov tudi v notranjost zemeljske poti in tako se mala zvezda naši premič-nici lahko približa bolj, kakor vsak izmed doslej znanih planetoidov. Astronomi pripisujejo odkritju velevažen pomen.
V šoli.
»Andrejček, povej nam, koliko zob ima človek?«
»Kakor se vzame, gospod učitelj. Moj dedek jih ima čez dan 32. ponoči pa samo dva.«
Oglas.
Soomnite se CMD
Kupulto evoje po* trebiilne pri naii* inserentih I
V konkurzni zadevi Tomažiča JOSipa se bo vršila dne 26. junija 1935 ob 15. uri v Mariboru, Dvoršakova ulica 10 sodna dražba inventarja in zaloge blaga, obstoječe iz volne in ca. 85 ducatov raznih nogavic.
Konkurzni upravitelj dr. L« Mtthleisen.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega svaka, strica in bratranca, gospoda
Karla Dolenca
pisarniškega ravnatelja okraj, glavarstva v. p.
za poklonjeno cvetje in prekrasne vence, za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zlasti gospodu župniku p. Valerijanu Landergotu za tolažila sv. vere ob smrtnem boju in za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu, drugemu govorniku gospodu Lahu, pevskemu društvu Jadran, odboru mag-dalenskega Olepševalnega društva, ožjim prijateljem za njihovo pomoč in ppžrtvovalnost ter zdravniku gospodu dr. Pihlarju za izredno požrtvovalnost, trud in skrb med njegovo boleznijo.
Maribor, dne 24. junija 1935.
Globoko žalujoči ostali.
lxda-ja konzorcij ».hitra« v Ljubljani-; predstavnic hdaiateH-’ I" 'iirdnik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru, Tisko Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribo«).