Bombardiranje nemških mest - Darlan gospodar Francije ■ ' ^-S--———il •_______________ Angleški in ruski napadi se množe Angleži so napadli ob belem dnevu največje po rensko mesto Cologne. — Rusi v četrtič bombardirali Berlin. — Čimbolj se umika poletje in se daljšajo noči, hujši zračni napadi se obetajo. London, Anglija. — Angleški bombniki so včeraj izvršili drzovit napad na porensko mesto Cologne in vso tamošnjo industrijsko okolico. Vprizar-jati zračne napade po dnevu je zelo rizkantna reč, ker letala nudijo izboren cilj protiletalskim baterijam, ki pošiljajo v zrak proti letalom nevarne šrapnele, ki so urejene in navite, da se v gotovi višini raz-strele in jekleni drobci se razpršijo na daleč. Toda drzni Angleži so kljub temu z velikim številom bombnikov napadli Porenje in najbolj občutno je bilo prizadeto mesto Cologne, ki je najvažnejše industrijsko mesto v Porenju, kjer obratuje glavna nemttfc vojna industrija. Mesto samo šteje do blizu 800,000 prebivalcev in je nekoliko manjše od mesta Clevelanda. To mesto so Angleži bombardirali v tej vojni gotovo že več kakor stokrat. Ob istem Času so angleški bombniki bombardirali druge kraje v Porenju in skoro vsa francoska obalna pristanišča v Atlantiku. Iz Moskve prihaja poročilo, da so bili sinoči ruski bombniki v četrtič nad Berlinom. Berlinska radio postaja je sinoči na hitro jenjala oddajati. Jutranje poročilo pa omenja, da so bili nad mestom in pred mestji zopet ruska letala. Ne omenja pa nemško poročilo o kaki škodi. Vendar se domneva, da povzročena škoda mora biti precejšnja, ker požari, ki so jih zanetile bomjbe so trajali celo noč. Angleški letalci so sinoči napadli tdi več italijanskih mest v Kalahriji, na koncu zapati-nega dela italijanskega poluo-toka. Po privatnih vesteh iz Nemčije se zaznava, da se Nemci vznemirjeno Čudijo, kako je mogoče, da Anglija še vedno vstraja in napada Nemčijo, ko je nazijska propaganda dopo-vedala, da bo konec Anglije še lani. Cezdalje bolj spoznavajo, da jih v\ada farba in vleče za nos in da gre vsa nazijska mašma proti žalostnemu koncu. SRDIT ODPOR RUSOV Rusi zanikajo nemška poročila O uspehih. — Padec Smolen-ika še ni jasen. Moskva, Rusija. — Rusko poročilo pravi, da se Rusi srdito upirajo nemškemu obkrože-vanju pri Leningradu, kakor tudi na jugu okrog Kijeva v Ukrajini. Obenem pravi rusko poročilo, da Rusi so še vedno gospodarji nad cesto in progo med Smolenskom in Moskvo. Tudi odločitev pri Korostenu, 80 milj severnovzhodno od Kijeva še ni izvojevana, da si srditi boji nadaljujejo. Gue-rilska vojna v zaledju nemških armad je tako silna, da Nemci ne morejo naprej. Nemci so vrgli na ukrajin sko fronto nad 1 milijon mož cjačenj po prvih dveh ofenzi-vih, kar kaže, da so morali doživeti v tem kraju strahovite izgube. RUSI APELIRAJO ZA POMOČ NA VSE SLOVANE Stockholm, Švedska. — Iz Finske poročajo, da so včeraj iz Moskve oddajali radio apel na vse slovanske narode in ljudstva, da naj pomagajo Rusiji. Apel je oddajala vseslo-vanska konferenca, ki je pričela z zborovanjem v Moskvf te dni. Govor je omenjal nevarnost nordijskih zavojevai cev, če zmagajo, ker ti groze z iztrebljenjem slovanskega upliva. Boljševizma ali tretjo internacionale se v govorih ni omenjalo. Apel je bil naslovljen tudi na slovanske grupe v Zdr. državah, da naj urgirajo 1 nadaljno pomoč Rusiji in da * naj javno demonstrirajo proti I Nemčiji kot sovražnici slovanskih narodov. Veliki Rusiji bi se dalo marsikaj očitati, kar je v tem oziru zagrešila zadnjih par let. Ampak kar je bilo je bilo, zdaj je treba gledati le na vsak žarek upanja za slovanstvo. Pozno se prebujajo, ampak glavno je, da se vsaj malce prebujajo zaspani Slovani. a —«—- SPREMEMBO V TURŠKI VLADI PRIČAKUJEJO Ankara, Turčija. — V turških političnih krogih se napo veduje, da pride do večjih sprememb v turški vladi. Sedanji zunanji minister Sucru Saracoglu bo najbrže prihodnji turški ministerski predsednik. Tevfik Rustu, dosedanji poslanik v Londonu pa je na listi, da postane zunanji minister Turčije. Poročila omenjajo, da politične stranke zahtevajo, da pride mlajša kri na važna mesta v vladi. V resnici pa tolmačijo to spremembo, da so turške politične stranke nezadovoljne s sedanjo vlado, ki na vseh koncih popušča Nemcem. Političen odpor je skoro sličen, kakor je bil v Jugoslaviji proti prejšnji vladi. JAPONCI UVAJAJO VOJNI RED Tokio. Japonska. — Japonska vlada je objavila naredbe mobilizacijskega zakona, ki postavlja vso trgovino in ves promet .v deželi na podlago vojnega reda. Vojno minister-stvo ima polno moč spreminjati raznovrstni trgovinski in promeftni red v deželi po svoji mili volji, kakor to zahtevajo interesi vojske. Zopet znamenje, da Japonci se resno pripravljajo za vojsko. TRGOVSKA POGAJANJA MED NEMCI IN TURKI ODLOŽENA Ankara, Turčija. — Nemški trgovski zastopniki, ki so prišli zadnji teden z vladnim nemškim naročilom, da skušajo skleniti s Turčijo velike trgovske dogovore, da bi z njimi navezali Turčijo na Nemčijo, so dobili iz Berlina poziv, da se naj vrnejo domov. Pogajanja so odložena za nedoločen čas, menda vsaj toliko časa, dokler bodo Nemci zaposleni z Rusijo na vzhodni fronti, kar pomeni, da še precej časa. Nemci so nameravali dati Tur-kom za kakih 150 milijonov dolarjev businessa, omenja poročilo. -o- POLOVICO VPOKLICAN-CEV NESPOSOBNIH ZA VOJAŠKO SLUŽBO Washington, D. C. — Urad no poročilo omenja, da je skoro polovico vpoklicanih nabornikov za vojno službo izvrženih radi fizičnih in mentalnih nedostatkov. Vojaški zdravniki izjavljajo, da je to sramota za deželo, katera pravi, da ima najvišji življenjski standard, življenja, najboljši vzgo-jevalni sistem in najboljšo zdravstveno oskrbo na svetu. V zadnji vojni je bilo eno tretjino izvrženih, zdaj pa skoro polovico. — -o- ZADRUŽNI MLIN POGOREL McHenry, 111. — Tu je pogorel zadružni farmarski mlin zadnji ponedeljek večer, v katerega je udarilo v nevihti. Mlin je pogorel do tal in vsa oprema. Starček Petain se udal pritisku Posvet čefcvorice f Vichyu je sprejel zaključek, da se izroči podpredsedniku francoske vlade admiralu Darlanu notranjo in zunanjo državno upravo. — Obramba zapad-ne Afrike kočljiva zadeva. £ KRIŽEM SVETA --J — Berlin, Nemčija. — Nemško sodišče je sodilo zadnji ponedeljek 350 oseb, ki so bile obtožene nelegalnega trgovin-stva in oderuštva v teh vojnih časih. Ernest Albig, ki je bil obtožen visokih ponaredb pri naročilih raznega: provijanta je bil obsojen na smrt. Drugi so prejeli nižje in višje kazni. — Bangkok, Thailand.—En italijanski in en nemški par-nik sta tajno, odplula predsi-nočjim iz siamske luke blizu Bangkoka, kjer sta bila pridržana po siamski oblasti že oq začetka vojne, kamor sta se zatekla predUMfeSjU© gleškimi ladijami. Parnika sta pobegnila najbrže v kako in-dokineško luko, katera dežela je sedaj po japonsko zaščito. — Quito, Ecuador. — Poročila omenjajo, da so zopet iz-bruhnile sovražnosti med ecuadorskimi in peruvanskimi četami v Zapotillo okrožju, za katero ozemlje vlada spor med! obema deželama. Sovražnosti V so bile za par tednov ustavljene na predlog Argentine in Zdr. držav. — London, Anglija. — Delavski minister Ernest Bevin je objavil te dni poročilo svojega urada in omenja, da je bilo tekom meseca julija 1941. popolnoma nezaposlenih delavcev v Angliji 277,280. Poročilo omenja, da je med temi mnogo takih, ki so nezapos-ljivi. 25,000 DEL IN SLUŽB NA RAZPOLAGO Chicago, 111. — FVank J. Graves, državni nadzornik za-posljevalnega urada objavlja poročilo, da je v Chicagi in okolici na razpolago 25,000 raznih služb in del, za katere ni mogoče dobiti primernih moči. To so izkušeni "tool-makers," učenci za strojnike, drugi raznovrstni izkušeni mehaniki, izkušeni pisarniški delavci, stenografi, (tipkarice, klerki, itd. To je prvič po depresiji, da je več služb kot delavcev. Vichy, Francija. — Sinoči je objavil uradni tiskovni urad Petainove vlade v Vichyu nekatere zaključke posveta, ki se je vršil zadnje dni med mar šalom Petainom kot predsednikom vlade, admiralom Dar-lanom podpredsednikom vlade, prokonzulom Weygandom in vojnim ministrom genera lom Huntzigerjem. Eden izmed glavnim zaključkov je, da je posvetovanje zaključilo, da se izroči notranja in zunanja državna uprava v roke podpredsedniku vlade Darlanu, ki je s tem postal skoro ne. omejen vladar Francije. Da je prišlo do tega pripisujejo zunanji opazovalci zaslugo pritisku iz Berlina. Hitlerjev nsebni zastopnik in poflKi nik za Francijo znani Abetz, je že tedne in tedne pritiskal v vichyško vlado, da mora napraviti temeljite spremembe v kabinetu in da se mora dati več pravic Darlanu, kateremu edino je mogoče od strani Nemcev kaj zaupati. Ta prr-| tisk je zdaj uspel. Stari Petain se je udal. Naj kočij ivejša zadeva je obramba zapadne obale Afrike. Dakar se ima utrditi in nastopiti se mora proti generalu de Gaulle. Ker je Darlan Hitlerjev ljubljenec in je že preje obljubil popolno sodelovanje z Nemčijo, bo ta Dakar prej ali slej izročil Nemcem. Tu pa se bodo srečali interesi Anglije in Amerike z nazij-skim prodiranjem na Atlantik. Kaj bo sledilo temu,bi bilo zanimivo vedeti. tz stare domovine Vojaški governer Srbije, nemški general Von Schroeder. je po težki nesreči izdihnil v beogradski bolnišnici. — Na Hrvaškem obešajo sumljive osebe. — Razne druge zapoznele vesti iz domovine. Japonsko svarilo Ameriki in Angliji Tokio, Japonska. — Glasilo japonske vojaške klike dnevnik "Kokumin" je objavil včeraj proti Ameriki in Angliji svareč uvodnik, izjavljajoč, da vsak nadaljni pritisk od strani Amerike in Anglije zna roditi najslabšo situacijo m da Japonska se ne bo menila za nobeno prigovarjanje, ampak bo šla naprej za svojim ciljem na Daljnem vzhodu. Članek omenja, da japonsko stalitta je začrtano ob miroljubnih linijah in nima agresivnega namena. (Japonska je nedolžen jagenjček, ki mu nagajate Amerika in Anglija! (Op. ured.) S posebnim gnjevom se jezi na Angleže in dolži te,da se prizadevajo, da bi zanetili med Zdr. državami in Japonci apor. Zastopnik informativnega, urada v kabinetu Koh Ishii, je izrazil zaskrbljenost nad pošiljanjem orožja in municije iz Ameriki v Rusijo. Pravi, Ja- KANADSKI NAČELNIK MORNARICE V LONDONU London, Anglija. — L. Mac Donald, kanadski mornariški minister je te dni na tajnem posvetu v Londonu. Vrše se obsežna posvetovanja glede sodelovanja kanadske mornarice v Pacifiku. Kanada gradi veliko število rušilcev in nad 1 milijon trgovske mornarice za Anglijo. Ustanovile se pa bodo v Pacifiku nadaljne ladjedelnice, ker pričakujejo se veliki dogodki v Pacifiku v kratkem. ponci se bojimo, da bo Amerika naredila iz Vladivostoka prvo obrambno linijo proti Japonski. ^ Angleški poslanik Cralgie v Tokio, je vteraj konferiral z zunanjim ministrom uro in pol in dokazeval resnost položaja, ako bo Japonska silila v Siam. Senator George iz Georgije, ki je najstarejši član odbora za zunanje zadeve, je izjavil včeraj, da je popolnoma mož. no, da bodo Zdr. države popolnoma prekinile vsake trgovske zveze z Japonsko, ako napravi le še kak korak v južnem Pacifiku. Tako gredo prerekanja z Japonci naprej in razmere postajajo bolj in bolj napete. Ameriška pomoč Rusiji je baje na potu. Kaj bedo storili Japonci je uganka. Ce jo bodo skušali prestreči, bo sigurno spopad. Nekaj vesti iz "Jugoslovanskega Kurirja" Berlin, 28; julija.— (JK). — Vojaški poveljnik- v krajih Jugoslavije, ki jih je zasedla Nemčija, torej poveljnik Srbije, je preminil dne 23. t. m. v neki belgrajski bolnišnici pc težki nesreči. — Samo dva dni kasneje, t. j. 30* julija, javlja zopet iz Berlina agencija DNB, da je Schroeder umrl v j letalski nesreči, ki se je pripetila ob spuščenju na belgraj-skem letališču. Ce je to tudi res, potem dokazuje ustrelitev ''mnogih ljudi" na isti dan dovolj jasno, da je njegovo mi-sterijozno s,mrt povzročila prejkone sabotaža na letališču — 28. julija! Berlin, 30. julija. — (JK). — Uradna nemška agencija DNB, frrfT—ml« danes, 4a je bil kot naslednik umrlega gen. Von Schroeder j a postavljen za guvernerja Srbije nemški letalski general Danjckel-mann. Včeraj je novi vojaški guverner Srbije odredil za Bel-grad in okolico poostreno obsedno stanje. London, 12. julija. — (JK). — V zvezi s podpisanim sporazumom vlade Velike Britanije in vlade Sovjetske Rusije, s katero še obvezujeta na vse-stranjsko sodelovanje in medsebojno pomoč v vojni proti Nemčiji, ter da ne bo nobena od njij brez znanja in privo-lenja druge sklepala premirja, niti miru v tej vojski, — dal je danes predsed. Jugoslov. vlade v pregnanstvu, gen. g. Dušan T. Simovič, uradno izjavo o stališču jugoslov. vlade, ter povdaril da je že v svojem go-, voru po radijo dne 27. junija izjavil, da je stališče jugoslov. vlade proti Rusiji popolnoma enako stališču*Vel. Britanije. Od sedaj naprej se tudi Jugoslavija smatra za vojno tovari-šico Sovj. Rusije. Poleg ostalega je dobesedno rekel, da se njegova vlada . . popolno m a strinja s stališčem, katere ga je zavzela vlada Vel Britanije napram vojni, ki jo je Nemčija vsilila Sovjetski Rusiji Jugoslovanska vlada se bo v vsemu držala istih načel in sta lišč." Berlin, 11. julija. — (JK). — Sinoči je po tukajšnjem radijo objavila nemška D KB agencija novico zagrebškega radija, da je po rešitvi hrvatskega ministrstva notranjih zadev, bilo obešenih deset oseb, o katerih je hrvatsko ministrstvo notranjih zadev trdilo, da so baje nekaki komuni-stički voditelji in katere je obtoževalo edino le iz sumnje, da so bili v zaroti za umor nekega žandarja. V poročilu se ne pravi, da !i je ta "žandar" poveljnik straže "poglavnika" Paveliča, "stotnik" Mijo Ba-bič, katerega so Četnici poslali Bogu na račun dne 3. julija, nekje v Bosni, ali je to kaki drugi žandar. Toda sodeči po številu obešenih, moral je ta žandar biti zelo — ugledni redar. Nizek odstotek jetike v Ljubljani Za presojo zdravstvenega stanja večjega mesta je važna umrljivost za jetiko. V letu 1940. jih je umrlo zaradi jetike v Ljubljani le 7.05 na 1000 prebivalcev. Na to nizko številko smo lahko ponosni in moramo v tem pogledu Ljubljano prištevati men najbolj zdrava mesta na svetu. Domačinov je lani umrlo za jetiko 62. Kakor je iz poročila razvidno, je jetika zahtevala največ žrtev v starosti med 15. in 20„ ter 30. in 40. letom. za jetiko delavci m uradnik] Protijetični dispanzer je izvršil lani 9759 pregledov. Rentgenoloških pregledov je bilo 4701. Dispanzerske sestre so izvršile 301 obisk na domu. Žalostna in porazna je statistika spolnih bolezni. Številke pri spolnih boleznih gredo v stotine. Za to žalostno dejstvo nosijo največ krivde neurejene socialne razmere, slaba vzgoja, propadanje družin, nezmožnost mladih ljudi, da bi si ustvarili družinsko življenje itd. -o- Znorela ker je bil umorjen njen mož Pred sodiščem v Kraljevu se je zagovarjala Marina Spaso-jevič, ki je s pomočjo svoje hčere Milislave umorila svojega zeta. Marina, ki je bila zelo oblastna, je hotela brezpogojno sama voditi gospodarstvo svojega zeta. Ker pa zet Aleksander ni hotel izročiti vodstva' gospodarstva, ga je začela Marina sovražiti. Dolge časa je prigovarjala svoji hčerj Milislavi, ki je svojega moža zelo ljubila in živela složno in v najlepšem soglasju s svojim možem. Končno je podlegla materinim prigovarjanjem in nazadnje sta obe zeta ubili, ko je spal. Po umoru je Milislavo začela peči vest. Njena ljubezen do rajnega je spet oživela in je reva toliko trpela, da se ji je nazadnje omračil um ter so jo morali oddati v umobolnico. Njena mati, tašča umorjenega, je. pa bila obsojena na 20 let ječe. --o—— Vcerkvi okradena V frančiškanski cerkvi v Mariboru je neznana oseba ukradla zlato zapestnico in zlato verižico iz ročne torbice učiteljice Frančiške Baši. Tatvina se je zgodila tako, da je učiteljica med molitvijo položila ročno torbico kraj sebe. Njeno zbranost v molitvi je tatinski zlikovec izrabil sebi v prid in pobral iz torbice omenjeno zlatenino. {sol amerikanski Slovenes] B LP.T.W-1CO I PKVI SLOVENSKI IjlBI R AMERIKI | TtT I 91 obhaja htoa 11 K*Ht: Ta wrt fc narod — m traffaf — Ml boj* to mmagil * • 1 tDRDŽBNiH Z t V GLASnX) SLOV. KATOE. B^VSTV^ V lin IftvURADNO GESSUŽO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. a DRUŽBE SV. MOHOR« X ? »«2™ J CHICAGI j ZAPADNK SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DR2AVAH. j) amkkiIkih. ffl Imo-o^aJ _■ __{Official Organ of four Soveidan Organieationt) ferrgr^rr^^Vf STEV. (NO.) 157. _ _CHICAGO. ILL., ČETRTEK, 14. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 14, 1941 LETNIK (VOL) L. AMEftfltANSKJ SLOVENEC s= Četrtek, 14. avgusta 1941 Amerikatiski Slovenec M ia najstarejši afevtuU ; Hit 9 AmtrikL . DUFOowiJ-tot* UU bhiji mk tema nWl po®* i^fror in dam p« pnoaUdh. 1 / bdajt ia Šakal EDINOST PUBLISHING jCO. Naslov uixintttv In opran! }S4i W. Carmak RiL. Clucaio J#Ufoa: CANAL ftg&l BHk .- Naročnina] ffi 3CA« /tr»* an4 M« Ofctet Slovau newspaper in Amerigo, Established 189L Issued daily, accept Sunday, Monday and tbo day alter holiday«. PaUished by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Ebone: CANAL 5544 Za celo leto yw Za pol leU-I— M Za četrt let* -L50 U Chicago, Imate la Krropa: Za celo leto-<6 00 Za pol lgp , 100 Za četrt leta , 1.75 Posamezna številka ... 3c Subscription! For one year-$5.00 For half s year-- 2.50 For three months -- 1-50 Chicago, Canada sad Bacope: For one year .,, . $6JX) For half a year- 3.00 or three months ■ ingle copy_,_— 3c I DopW vsinega pooMna aa hitro objavo morajo biti poalani na nra4niItvo mi dan in pol pred dnevom, ko Uide Hat — Za ssdnjo številko v tedna je Čas do četrtka dopoldne. — Ha dajiee ksas odpisa as ae oaixa. mm Bahnrtfir ptfd-■Utvo ne vrajp. ______A Entered ea second daas matter. November 10» 10SS at the past office at Chtcaec, « onder the Act of March 3, 1879.___ ugledne slovenske župnije sv. Jožefa. Ko je "Am. Slovenec" obhajal svoj zlati jubilej in ga obhaja v tem'letu smo zapisali, da zlati jubileji niso vsak dan. Srečen je, kdor ga doživi. Veliko veselje je za vsak narod, če njegove ustanove uspevajo in dožive slavne obletnice, med katerimi je baš zlati jubilej nekfg posebnega. Kdo naj se slovenskih zlatih jubilejev veseli, če se jih mi Slovenci ne bomo? Kud očitek bi zaslužili, če bi ob takih prilikah zanimanja ne pokazali. Zato pa Slovenci, pa naj se nahajamo kjerkoli po tej široki in v$fki Ameriški, veselimo se letos zlatega jubileja slovenske župnije sv. \ Jožefa v Jolietu. Slovenska naselbina v Jolietu je bila tekom zadnjih petdeset let in je še tisto središče za Ameriško Slovenijo, iz katere je prihajalo mnogo pobude za katolištvo in slovenstvo med nami. Naj to slovensko središče živi krepko naprej, še dolgo dolgo, dokler bo kaj slovenske krvi v Ameriki i ^ Slovenski Joliet, iskrene čestitke k tvojemu zlatemu jubileju! Bog živi slovensko župnijo sy. Jožefa v Jolietu in Bog živi vse vrle jolietske Slovence! —n. Zlati jubilej slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu PROSLAVA ZLATEGA JUBILEJA ME5TA BARBERTON Barber ton, O. Jubilejno proslavo, 50 letnico i^šega mesta, smo slavili Slovenci nad vse druge narodnosti. Saj smo Slovenci tudi zmagali in dobili svojo kraljico v osebi Miss Margaret Okolish, ki jc hčerka ugledne in požrtvovalne slovenske družine, katerim naj bo na tem mestu izrečena vsa čast. — Kako smo se vsi veselili*, ko je zmagala naša rojakinja. Pa, saj smo tudi vsi Slovenci skupno delali za večji in lepši uspeh teh jubilejnih proslav. Zato naj tukaj sledi uradno poročilo o proslavah, ki ga je izdal tajnik odbora teh jubilejnih proslav, ki se glasi: V oficijalnem programu, katerega je izdal v obliki brošure odbor slavnosti 50 letnice mesta Barberton, se poroča tudi, da so se priprave za slavnost vršile skoro eno leto. Ker je bila ta slavnost zelo važna tudi za nas Slovence in ker smo pri tej slovesnosti tudi mi Slovenci bili nemalo aktivni, in ker je bila ta slavnost zelo važen zgodovinski dogodek našega naroda tukaj, se mi vidi potrebno, podati tukaj bolj podrobno poročilo. V prej rečenem programu za to slavnost vidimo tudi Slovence in sicer sledeče: Vincent Lauter, predsednik; Anton Okolish, tajnik; Louis Arko, blagajnik; Louis Trenta, in Antonija Moze in Jennie Okolish. " Slovenci smo skupno z drugimi imeli v ta namen seje v poslopju Barberton Chamber of Commerce. Značilno in vse hvale vredno dejstvo pri tem je to, da so ob tej priliki nastopili Slovenci tukaj skupno. V to svrho se je sklicala seja zastopnikov vseh slovenskih organizacij v našem mestu; podpornih, kulturnih, zabavnih in verskih. Vseh f kupa j dvaindvajset. Slovenci smo bili toraj zastopani kot narod in ne po posameznih organizacijah. Na eni izmed naših sej, se je nominiralo štiri naša dekleta za Miss Barberton in obenem za kraljico proslave. Izvoljena je bila po rečenih zastopnikih za kandidatinjo Miss Margaret Okolish, učenka tukaj-šne višje šole, stara 16 let. Dru- Letos praznuje pijonirska slovenska župnija sv. Jožefa v Jolietu petdesetletnico svojega začetka in ustanovitve. Zanimiv dogodek za vso ameriško Slovenijo je to. Leto 1891 je za ameriško Slovenijo važno zgodovinsko leto. V tem letu so ameriški Slovenci dobili svoj prvi slovenski list "Amerifcanski Slovenec", v katerem čitate te le vrstice. In istega leta so ustanovili slovenski pijonirji v Jolietu svojo lastno slovensko župnijo sv. Jožefa. Kar dva tako važna dogodka v enem in istem letu. In letos obe te pijonirske slovenske ustanove praznujete svoj zlati jubilej — petdesetletnico. Kdo bi se ne veselil takih dogodkov? Vsak Slovenec se jih mora, ki ima še kaj slovenskega srca in slovenske duše v sebi. Oni slovenski pijonirji, ki so že odšli v večnost in imajo zasluge pri tem delu, se gotovo z največjim veseljem ozirajo iz večnosti na ta dobra .dela, pri katerih so sodelovali v svojem življenju tu na zemlji. Veseli se jih vsak še živeč Slovenec, ko vidi, da je slovensko delo v tej novi domovini najaredovalo in uspelo. Na mestu je, da>v*iim Slovencem v Jolietu, ki slavijo letos zlati jubilej svoje župnije vsi ameriški Slovenci iskreno in prisrčno čestitamo, tako njihovim voditeljem, kakor vsem našim ljudem, ki so tako požrtvovalno in navdušeno sledili svojim vzornim voditeljem in dosegli z njimi vred tako sijajne uspehe. Mnogi Slovenci vsako poletje mnogo potujejo. Večina ima avtomobile, ali prise-dejo k prijateljem in gredo na potovanje, na obiske po raznih naselbinah in krajih. Zakaj ne bi Slovenci iz drugih krajev, ki potujejo mimo ali blizu Jolieta ne obiskali v tem jubilejnem letu pijonirske slovenske naselbine v Jolietu. Tam boste videli veliko impozantno slovensko cerkev sv. Jožefa, ki letos slavi svoj zlati jubilej. Tam boste videli krasen impozanten slovenski park in slovensko pokopališče sv. Jožefa na hribu, kjer spi in počiva toliko slovenskih pijonirjev iz Jolieta in drugih krajev. Počasti vsak vsaj s skromnim obiskom pokojne slovenske pijo-nirje, katerim ameriška Slovenija mnogo dolguje. Slovensko naselbino so nazivali že naši pijonirji za slovenski Rim v Ameriki. Razlog v tem je, ker je nastala tu v pijonirskih letih slovenskega življenja v Ameriki največja in najmočnejša slovenska župnija v Ameriki. To je odlično priznanje, na katerega morejo biti vrli Joliet-čani vsikdar ponosni. Poleg največje slovenske župnije, pozneje tudi največje in najlepše slovenske cerkve v Ameriki, so Slovenci v Jolietu tudi ustanovili prvo slovensko podporno bratsko organizacijo K. S. K. Jednoto. Vse to ogromno delo jim daje vse prvenstvo na polju slovenskega katoliškega življenja v Ameriki. Zato je naziv "Slovenski Rim" na mestu, ki jim gre po vsej pravici radi velikih ^zaslug za katolištvo in slovenstvo med nami. Zgodovinski podatki slovenske župnije v Jolietu kažejo, da se je pričelo zanimanje za slovensko župnijo že v letih 1889 in 1890. V letu 1891 pa je prišlo do uresničenja teh želja. Preč. g. pokojni John Solnce, ki je do tedaj hodil versko oskrbovat Slovence v Jolietu iz Minnesote, je šel v staro domovino in je pripeljal seboj gorečega in navdušenega duhovnika pu-eč. g. Frančiška Šušteršiča, ki je dospel v Joliet 12. maja 1891. Takoj nato se je začelo z delom za lastno župnijo. Prvi letnik "Amer. Slovenca" kaže v svojih poročilih iz Jolieta, da je bilo tisto leto cela vrsta raznih slavnosti v Jolietu. Dne 19. julija 1891 so že položili in blagoslovili yogelni kamen slovenski cerkvi sv. Jožefa. Udeležba je bila velikanska, pravi poročilo. Sodelovali so Čehi, Hrvati/Poljaki in Nemci iz domaČega kraja in drugih krajev. Dne 18. oktobra istega leta pa so blagoslovili na* slovesen način novo slovensko cerkev sv. Jožefa. Poročila zopet omenjajo številno udeležbo. Zato, ko čitamo letos, da bodo imeli več slavnosti in nekaj so jih že imeli za proslavo zlatega jubileja župnije sv. Jožefa, je to čisto v skladu in prav. S tem je tudi dana zunanjim ljudem prilika, da ob emi ali drugi slavnosti posetijo latos slovenski Joliet in se vs^j za par ur po vesele s Slovenci v Jolietu ob proslavah-zl^tega jubileja njihove odlične in ge kandidatinje za to častno mesto so bile, in to poročam zato, da se vidi kako hudo kompetici-jo da smo imeli, so bila dekleta od: Women of Moose & Loyal Order of Moose, Hungarian Groups, Ladies Auxiliary of F. O. E. No. 562, Citizens Hospital-Nurses Homer Theta Rho Girls and Odd Fellows, Dames of Malta. Liedertafel, Sun Rubber Co., C. I. O., Daughters of America-Barberton Council in od Elks. Pred tekmo nam je bilo povedano, da tista dekle, v katere namen bode prodanih največ vstopuinskih tiketov in katera bo dobila največje število glasov, potom glasovnic priobčenih v tukajšnjih časopisih in potom glasovnic, katere so se dobile v prodajalnah, bo imenovana za Miss Barberton in obenem tudi z? kraljico proslave. Tista pa, katera dobi za qjo največje število glasov, pa bolmenovana za Miss Columbia. Druge kandidatinje, z manjšim številom glasov, pa bodo dvorjanke kraljici. V tekmi je zmagala Slovenka Miss Margaret Okoliši*. Da smo Slovenci zmagali, gre seveda največ zaslug Mrs. Jennie Okolish, katera se je največ trudila pri prodaji tiketov in pa Vincent Lauter ju, kateri je v glavnem skrbel za vse, kar se tiče Slovencev. Zar hvala gre seveda tudi našim organizacijam in posameznim, posebno ženskam. Oficijalno naznanilo rezultata tekme in proglasitev Miss Barberton in kraljice proslave se je izvršilo v poslopju Industrial Arts Gymnasium dne 30. junija, za katero priliko se je povabilo sem znanega Ben Bernie and his Lads orkester, da igra pri plesu, prirejenem na čast Miss Barberton. Ben Bernie je ob tej priliki naznanil po radio, kateri se je slišal po celi Ameriki, kdo izmed deklet je zmagal v tekmi. Takoj za tem se je tudi Miss Barberton zahvalila našim slovenskim organizacijam, materi in drugim, za pomoč v tekmi. Da so to slišali naši ljudje, pričajo brzojavke, v katerih se je častitalo Miss Barberton. Glavni program proslave se je vršil v High School Stadium. Tam se je pet večerov zaporedoma predpostavljalo zgodovino našega mesta, pri kateri predstavi je sodelovalo nad 750 igralcev. Prva predstava se je ] vršila dne 1. jojija. Ob tej prili- 1 ki je pri vedel pred občinstvo i Miss Barberton, naš Zvezni kon- i grešnik Hon. Dow Harter, kateri i je prišel nalašč za to iz Wash- £ ingtona. Po nagovoru je ta pred- J stavil Miss Barberton ter jo na i to kronal za kraljico. V vrstah f igralcev te proslave vidimo tudi i precejšnje število tukaj rojenih i naših otrok. Ob vsaki predstavi je prišla pred občinstvo kraljica 1 v spremstvu in med vrsto zastav ter pozdravila občinstvo v imenu mest* Barbertona. Predstave so se pričele s prizorom Indijancev in njih glavarja Hopocan, kateri so tukaj bivali pred prihodom belega človeka. Njih tedanje življenje, tekme in boje. Zatem je bil prizor prihod prvih belih priseljencev. Prometna sredstva, ko še tukaj ni bilo železnice in se je ves promet vršil le potom kanala v čolnih in s konjsko vprego in ježo. Kar se tiče verskega udej-stvovanja, je bilo predstavljano, kako je prvo versko življenje tukaj gojila Mrs. Ellen Runkle, od United Brethren sekte. Prvo versko opravilo tukaj kjer je sedaj Barberton, pa je opravil Rev. James Christophary, katoliški duhovnik. Prva sveta maša se je brala tukaj meseca novembra 1887 v poslopju pok. John McNamara, v delu našega mesta, kateri se je takrat imenoval New Portage. Vprizarjal se je prihod prvega belega človeka v ta kraj. Za tem, kako je ustanov-nik našega mesta Ohio Columbus Barber, začel ustanovljati mesto in trgovino, in po katerem je naše mesto dobilo ime. Za tem so se kazali nadaljni prizori do današnjega dne. Vsaka predstava je trajala okoli dve uri. Bilo je nekaj svečanega in veličastnega. V dneh 2. in 3. julija popol- | dne, pa smo imeli Slovenci v Stadium, svoje posebne prireditve, pri katerih so nastopili: pevski zbor "Slavčki", pevski zbor "Ja-vornik", pevski zbor slovenske cerkve Sv. Srca Jezusovega, posamezni igralci na godbene in strumen te (mladina) in sicer: Agnes Troha, Julia Knaus, Louis in Jannet Ujcic, Anthony Troha, Eugene Grbec in Anthony Gra-dishar. Slovenci v narodnih nošah so proizvajali narodne plese, pri katerih je igral na harmoniko Matt Usnik. Telovadna krožka (drill teams) od Slovenske ženske zveze, podružnica št. 6, in od društva Srce Marije št. Ill, KSKJ. Prvo imenovani krožek je dobil prvo priznanje od strani sodnikov in sicer 97% perfektnosti, in drugo imenovani krožek pa 92% perfektnosti. Telovadni krožek od bratske organizacije Eagles pa je bil na tretjem mestu. V tekmi med otroci, v takozvani JCiddie Parade, pa je dobil prvo nagrado 8 letni deček Robert Okolish. Tako vidite smo bili mi Slovenci takorekoč prvi pri tej slovesnosti. Dne 4. julija, na praznik neodvisnosti, se je vršila nad 3 milje dolga parada. Kraljica je seveda imela svoj poseben voz (float). Slovenci so imeli svojo godbo in sicer ono od sv. Lovrenca iz Clevelanda. V paradi sta korakala prej omenjena telovadna krožka, Slovenci v narodnih nošah, otroci v belih oblekah, kateri so s svojim napisom povedali, da bodo sodelovali pri stoletnici mesta, in drugi ne uniformirani. Da se pokažemo I pri paradi da smo dobri državljani, smo imeli za to še druge primerne napise in korakali smo le pod ameriškimi zastavami in ne pod društvenimi. Odbor slo-venake sekcije proslave se tem potom zahvaljuje vsem našim slovenskim organizacijam v Barbertonu, kot tudi posameznim, za njih sodelovanje pri tej slavnosti, katera nam je zelo mnogo pripomogla k ugledu med someščani mesta Barbertona. Za odbor — Anton Okolish, tajnik, odbora. Frank Smole, zastopnik -o- VABILO NA PIKNIK Chicago, 111. V nedeljo 17. aug. bo pomenljiv dan za vse člane in članice K. S. K. J., njih družine kakor tudi za sorodnike ii; prijatelje, ker ta dan priredijo združena društva K.S.K.J. skupno izlet in piknik na zna nem Keglovem prostoru v Willow Spring, Illinois. V hladni senci pod košatimi drevesi v družbi članstva združenih društev, kakor tudi sorodnikov, znancev.in prijateljev, bomo užili par uric zdravega, poštenega in veselega razvedrila. Piknik združenih društev ne bo zaostajal za prejšnjimi prireditvami, katere so bile v splošno uslugo občinstva in kar se tiče razno-ličnosti za piknik je pripravljalni odbor pridno na delu in ugiba, tuhta, da bo zopet kaj prijetno novega v zabavo udeležencem. Lepa priložnost za razvedrilo omogočena z uljudno postrežbo v hladni senci, se raz-govarjat in obuditi spomine iz sedanjega, kakor tudi iz prejšnjega življenja s članstvom Jednote ter s svojimi sorodniki in prijatelji. Godba za ples bo izvrstna, okrepčila raznovrstna z uljudno postrežbo za stare kakor mlade pa tudi po zmernj ceni. Vabljeni so vsi člani in članice združenih društev, kakoi tudi članstvo iz bližnjih naselbin, sorodniki, znanci in prijatelji, da se udeležijo piknika združenih društev v nedeljo 17. avgusta. Busi bodo vozili v Chicagi od šole sv. Štefana v Willow Spring in nazaj 50c za osebo. Kdor se želi peljali z busom se naj pravočasno priglasi pri Mr. John Terselich, 1847 W. Cermak Road, Telefon 3411. Z sobratskim pozdravom Joseph Kremeaec, član pripravljalnega odbora. -o- GAGNSTER MED RASTLINAMI Imamo živali, ki so vegeta rijanci ali rast lin oje d ci, a imamo tudi rastline, ki se preživ Ijajo z živalmi in jim pravimo mesojede. Najbolj požrešna mesojedna cvetica je "Rosee de soleil" —sončna rosica. Kakor je nežno in ljubko njeno ime, tako je tudi njena barvt prav lepa in rdeča in z njo privablja nase žuželke. Cim se kak metulj ali čebela ali muha usede na cvetico, izloči ta ne žna sončna rosica neko lepljivo tekočino iz sebe in ujame neprevidno žuželko. Cim bolj se žuželka brani in otepa, tem bolj globoko se pogreza v cvetlično čašo in ne more več zbc-žati. Zdaj se cvetlični listi oklenejo ujete žuželke ko lovke iii jo počasi zadušijo. Dogodki V vojaiko službo Cleveland, O..—Pretekli teden se je t drugimi vojaškimi novinci odpeljal tudi Lawrence P. Zupan, sin Mr. in Mrs. Ivan Zupanove družine, urednika "Glasila K. S. K. Jednote," da zadosti klicu domovine. Lawfrence, ki je ravno dovršil tretji letnik trgovskega tečaja na Miami (Oxford) univerzi v Ohio, je že drugi gin Zupanove družine ki je v službi Strica Sama. Njegov brat Henry je pri inženirskem oddelku že nekaj mesecev in sicer v Fort Knox, Kentucky. Smrt kosi Universal, Pa. — Tukaj je nedavno umrl rojak Jakob Je-lovčan, atar nekaj nad 50 let. Doma je bil v Zetini, pod Ble-gašem, v fari Poljane nad Skofjo Loko. Mesece je bil bolan, nazadnje ga je smrt rešila nadaljnega trpljenja. Zapušča ženo, enega sina, dve hčeri in eno sestro. Vile rojenice Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so oni dan obiskale družino Mr. in Mrs. Antpu Gubane, Jr. in jim prinesle v dar zalo hčerko. — Srečni oče je sin Mr. in Mrs. Anton Gu-. tanc, ki vodita modno trgovino na Waterloo Rd. — Prijatelji častitajo. Nov grob v južnem Iliinoiau Lincoln, 111. — Tukaj je dne 28. julija umrl rojak Frank Zupan, v starosti 58 let. Doma je bil v &t. Rupertu na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 35. leti. Zapušča ženo in dve hčeri, katerih ena živi v Chicagi.V Peimsylvaniji zapušča brata. Dve novi bolničarki Cleveland, O. — Kakor naznanja državni zdravstveni odbor sta dobili diplome kot poklicni bolničarki Kathryn Erjavec in Alice Marie Srbel. Prva iz Charity bolnišnice, druga iz St. John's bolnišnice. — Prijatelji častitajo vrlima Slovenkama. Se en grob Primrose, Pa. — V South-view je umrl rojak Vincent Pe-resutti, po domače Peršutnikov Vincel, v starosti 71 let. Doma je bil iz Gorenje vasi nad Škof jo Loko na Gorenjskem. Zapušča zeno in pet odrastlih otrok. Tetica štorklja na obisku Lorain, O. —Pri družini Mr. in Mrs. William Bresak so dobili hčerko prvorojenko. S tem je postala poznana Mrs. Frances Bresak, ki je glavna uradnica pri SDZ prvič stara mama. — Njej in mladim staršem častitamo! — X. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. T i. ■ PŠICE UDARIJO (265) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ali INSTANT 13BOBE TKE VOLLEY W4S DISCHARGED, Tt&lMi D£0PP6© TO ONE KNSE.T4S MKS1LES SAJLS) flVgg »iS HEAP. V trenutku, ko so bile piice izstreljene. je Tarzan pokleknil na eno koleno. Pšice so'sfrčale preko njegove * glave. THEN HIS SI6HTACM SHUTTLED BEtween atWEC AND BOW. WITH MACHINE* gA?!Qi7Y TUggg SPLIT TUSAJg, GUM rrrr THfcEE OF THE SAMV5E5 FELL BEPOSE THEY COULD &LGAD THE« SOWS. - - - ...... us BUT TH£ RXfem FIRED. THE ABCCM SPED "RUE — AND STRUCK TAR&Wf t—r Takoj nato je ic njegova desna roka £vi#ala od loka do tulca za pšice kot strojnica — tri pšice so rezale ozračje. Trije divjaki so popadali na tla. predno so mogli pritegniti pšice na lok. Toda četrti je svojo sestrelil. Pšica je sfračla skozi zrak — in zadela Tar- Četrtek, 14. avgusta 1941 KAKO JE PRIŠLO MED NEMČIJO IN RUSIJO DO SOVRAŽNOSTI? AM£fUKANSKl SLOVENEC Stran 8 Poročila, ki so povedala notranje skrivnosti nemških načrtov glede bojne ladije Bismarck in preje o Hessovem pobegu, so omenjala tudi, da je Rudolf Hess, predno je pobegnil na Škotsko obiskal urad nemškega zunanjega ministra in v tem u-radu so pozneje odkrili in pro-najdli, da so iz urada izginili važni dokumenti, v katerih so bili tudi osnutki na novo nameravanega dogovora z Rusijo, ki naj bi vseboval popolno vojaško zvezo z Rusijo. Ta novica je v Nemčiji silno razburila nazijske uradne kroge. Hess je moral do-tične papirje, ki so vsebovali načrt za dogovor z Rusijo ukrasti in jih odnesti seboj v Anglijo, da jih da najbrže Angležem. Te načrte so Nemci držali v veliki tajnosti. Kajti prezgodno odkritje teh načrtov bi znalo pokvariti ves namen, ki bi znalo predramiti Ruse in to bi znalo roditi potrebo za nemško napoved vojne proti Rusom. Resnica je, da je baje kmalu po Hessovem begu angleški minister Churchill stopil v zvezo z ruskim poslanikom Maiskom v Londonu. Kaj sta govorila razun nju nihče ne zna. Zna se pa sedaj iz tajnih poročil iz Nemčije, •J»a je tisti omenjeni načrt vseboval sledeče zahteve do Sovjetske Rusije. 1. Rusija bi morala polovico svoje vojske prestaviti v Srednjo Azijo ter jo pripraviti za napad na Indijo. 2. Ostali del sovjetske vojske, razun desetih divizij, ki naj bi r stale kot straža na meji, pa bi se morala umakniti najmanj 200 milj v notranjost Rusije. 3. Vse glavne ruske železnice z vzhodni Rusiji zlasti v Ukrajini bi se imele postaviti pod nemško kontrolo za časa vojne. 4. Vse baltiške ladjedelnice bi^ se morale oddati Nemcem za do-i bo petih let v najem. 5. Nemški veščaki od nemške vrhovne gospodarske komisije naj bi nadzorovali in vodili poljedelsko proizvodnjo, da bi imela Nemčija tako zagotovljeno potrebno sodelovanje od strani Rusov. V zameno za vše to bi Nemčija jamčila Rusiji njene sedanje meje (to je meje med njima pred sedanjim spopadom). Rusi ja pa bi morala sodelovati z Nemčijo v polni meri tudi vojaško. V Indiji naj bi Rusija dobila izhod na morje. Ta novica je morala biti sporočena Maiskyu v Londonu in ta jo je moral sporočiti Stalinu, ker v par dnevih so zavladale v Moskvi in Berlinu čisto druge razmere. Druga politična sapa je začela pihati. In posledice so bile, da je 22. junija res izbruhnila vojska med Rusijo in Nemčijo. Hitler je na hitro roko spremenil svoj načrt za invazijo Anglije in svoje sile obrnil na enkrat proti Rusiji. Zanimivo si je malo ogledati vzroke in razloge, radi katerih je prišlo do tako hitre spremembe. Prvotno, to je se pred sedanjo vojno leta 1938 in 1939 se je pletla zveza proti komunistični Rusiji. Temu gibanju je nače-loval Mussolini, španski Franko, nekateri Francozi, Madžari, itd. Vstopali so v takozvani proti-komunistični blok proti Moskvi. Drugi vzrok je imel tudi pri Hitlerju nekak verski obzir, ker Hitler je začel uvajati nekako svojo lastno religijo. Predstavljal se je, da je on nekako božje orodje, ki naj vodi krusado proti brezbožništvu. Tretji vzrok je bil tudi deloma, ker je na Hitlerjevo nared-bo višja vojaška komanda v Nemčiji bila podrejena nazijski politični stranki, katera je postala absolutna gospodarica v deželi. Vrhovna vojaška komanda je po zmagi na Balkanu spoznala, da tja do konca septembra tega leta ne bo pripravno za vojakova* je v Sredozemlju in Afriki I reče! KRALJICA BARBERTONA =5= Zato se je napad na angleško otočje odložil. To pa je dalo nemškim silam prostost za druge načrte. Medtem se je Stalin začel sumljivo obnašati, ker je najbrže slutil po vesteh iz Londona, da Hitler nekaj pripravlja proti njemu. Med tem so se tudi v nazijski stranki godile izredne reči. Hess je pobegnil. Goeb-bels, Himmler in Robbentrop so bili potisnjeni nekam v ozadje. Hitler pa je postal nekako povišan kot neoporekljiv vladar z zaupniki kot maršal Keitel, načelnik vrhovne komande, potem general Haider, načelnik generalnega štaba in maršal Goering. Za hitro spremembo politične linije proti Rusiji je v veliki meri odgovoren Mussolini. Odnašaj i med Hitlerjem in Mussolini jem so se sicer precej spremenili od začetka vojne leta 1939. Najbolj prisrčni odnošaji so vladali med njima leta 193£ v času znanega Monakovega dogodka. Takrat je imel Mussolini še veliko besdo. Takrat sta naredila načrte, kako si bosta razdelila Evropo. Naredila sta načrte glede francoskega imperija in še marsikaj drugega. Pozneje pa je prišlo med Hitlerjem in Mussolinijem tudi do prepirov, za katere pa takoj tedaj svet ni zvedel. Hitler se je Mussolini ju zameril, ko ga je obvestil v juliju leta 1939, v času krize med Nemčijo in Poljsko, da namerava skleniti z Rusijo prijateljski pakt. Mussolini je takoj po prejemu obvestila telefoniral Hitlerju, ter zahteval posvetovanje, predno napravi Hitler kak na-daljni korak v tem oziru. Hitler je pristal na to zahtevo in sestanek med njima se je vršil na železniški progi severno od Bolzano, ki se je vršil v največji tajnosti in podrobnosti se dolgo niso izdale. Zdaj se približno ve, kaj se je godilo na tistem sestanku. Mussolini je nastopal j ako neodvisno in je omenjal, da sicer ni njegova zadeva, če si želi Hitler navezati na svoj vrat mlinski kamen, ki ga bo potegnil na dno, je pa upravičen kot podpisnik protikomunističnega pakta, da poda svojo izjavo. Naglasil je, da je bilo že težavno spraviti italijansko ljudstvo v zvezo z Nemci. Ampak vsaka pogodba z Rusi, je pa že v naprej izključena. Fašizem je vendar zrastel kot potreba protikomunistične poteze . . . Sprava s tem sovražnikom bi izpodkopala temeljč, na katerih stojita fašizem in nazi-zem. ' Zares, je povdaril, Hitler mora biti blazen, ko hoče to. Hitler je baje mirno odgovoril Mussoliniju, da je on vse prej, kakor pa blazen. Povdarjal je, da Francija in Anglija iščeta zveze in pakt z Rusijo proti osi-šču. Mussolini je obljubil svojemu narodu razširjenje in povečanje Italije in Hitler je obljubil isto Nemcem. Ako se Anglija in Francija povežete z Rusijo, sta on in Mussolini izgubljena. Zapadne velesile sicer niste še uapele v tem, ker niste pri volji plačati cene, ki jo Stalin zahteva. On, Hitler, pa lahko doseže, sporazum in pakt, s tem, če pristane na zahtevano ceno. Mussolini je nato vprašal, kaj in kakšna je cena, ki jo zahteva Stalin ? Ko mu je Hitler pojasnil, da Stalin zahteva Finsko, baltiške države in Besarabijo, da se jih prepusti ruskemu uplivu in delokrogu, ter dalje še vzhodni dal katoliške Poljske, se je Mussolini razhudil. Dopovedoval je, da je Italija sto odstotno katoliška dežela, tako so Španci, Madžari in drugi podpisniki protikomunističnega pakta v Evropi. Izjavil je, da rimska katoliška cerkev ne bi nikdar pristala na to, da bi se velik del Poljske odrezalo bolj še vi kom. (Dalje prih.) Predstavite v«uum prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, de se nenj se- lla sliki so Miss Geraldine Anper. Miss Margaret Okolish in Ben Bernie. — Miss Margaret Okolish, ki je hčerka Mr. in Mrs. Anton Okoiish-a iz Barbertcna natega rojaka, je bila pri proslavi izvoljena za ~ Kraljico Barbertona in jo slika kaže v trenutku, ko je bila za to slavnost slovesno kronana. — Sliko iz prijaznosti posodil "Akron Beacon Journal". — (Glej dopis na 2. strani.) KAJ SE SUŠI PO SVETU? S2> POROČILO FRANCOSKE NARODNE BANKE Vichy, Francija. — Francoska narodna banka je izdala te dni uradno finančno poroči lo ali izkaz njenega s.anja. Poročilo kaže, da ima banka nad 335, bilijonov frankov več obligacij, kakor jih je imela ob začetku te vojne. Poročile tudi omenja, da dosedaj stane Francijo nemška okupacija 117,665,000,000.00 frankov. Pred letom še je veljalo 100 frankov nekaj nacf zdaj le $2.18. Tako gfe francosko bogastvo navzdol. Hitler ga bo temeljito izsesal. svoje puške, aH pa bodo pobili Dunna in Fentrissa. Da bi se kak ubej preprečil so sLraž niki ubogali in ukaz izvršili. Jetniki so nato pobrali, hitre planili v neki zraven stoječ avto in pobegnili. Niso pa mogli ven iz ozemlja jetnišnice, ker zunaj imajo prekope in ceste in pota vodijo p?*eko mostov, katere so dvignili in po beg z avtom je bil nemogoč. Zasledovalci so bili kmalu za njimi in so se spopadli. Pri streljanju so bili štirje ubiti, upravitelj jetnišnice in ječar in dva jetnika. Štirje pa so bili hudo ranjeni. GREEN BO ODLOŽIL PRED-SEDNISTVO Portland, Oregon.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki je nasledil pred dolgimi leti bivšega predsednika Samuela Gom persa", bo baje na prihodnji narodni konvenciji v oktobru podal resignacijo, pravi poročilo. POMANJKANJE OLJA GROZI ANGLIJI Vodilni krogi v Angliji so v skrbeh, da bo na Angleškem začelo primanjkovati olja in gaso-lina. Vojna letala porabijo zadnje mesece ogromne količine olja. Noč za nočjo se dviga na stotine in stotine bombnikov na daljne polete. Porabijo ga mnogo tanki in motorna vozila na raznih frontah in doma, kar naglo učinkuje na zaloge olja in gasolina na Angleškem. -o— SPOR MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO SE IZRAVNAVA Med Združenimi državami in Mehiko stari spor, ki izvira iz državne zasege oljnih vrelcev in oljnih čistilnic v Mehiki, še danes ni poravnan. Pogajanja se nadaljujejo in upa se, da zastopniki obeh dežela pridejo do sporazuma. Oljne družbe Standard in Shell odklanjata ponudbo mehikanske vlade, ki se hoče z njima pogoditi na isti podlagi, kakor se je pogodila s Sinclair družbo. Obe družbe vstrajate, da JUŽNI SLOVANI PRED NOVIMI NALOGAMI njihna vrednost v Mehiki je či sto drugega značaja, kakor Sin clair družbe. Zraven teh vprašanj so na dnevnem redu še dru ga vprašanja, kot vodna plovba na Rio Grande ter uzvoz in izvoz žita in nekaterih drugih predmetov. Ker je v interesu Združenih držav, da se zlasti v teh viharnih časih izravna med deželami zapadne poloble vse sporne točke, je upati, da do popolne poravnave v vseh zadevah kmalu pride, -o- ANGLEŽI POSTAJAJO MOČNI V LETALSTVU - - t Poročila iz autentičnih krogov javljajo, da je Anglija glede števila in traniranja pilotov do-šla NemoJjo. Angležem mnogo pomaga to, da v Kanadi ameriški veščaki tranirajo angleške pilote v velikem številu. Zdaj je treba, da ameriška aeroplanska industrija dohiti še proizvodnjo letal in Angleži bodo kmalu pustili zadaj Nemce v zraku. Potem še le se bo prava tekma za Evropo pričela. ŠTIRI UBITI, ŠT1RJI RANJENI PRI POBEGU IZ JETNIŠNICE McAleste