PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob« ▼ Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PAKISTANSKI PREDSEDNIK BUTO JE DRŽAL BESEDO Voditelj Bangla deša šejk Rahman osvobojen S posebnim letalom je prispel iz Ravvalpindija v London, od koder bo kmalu odpotoval v Dako - Tiskovna konferenca Pogovor s Heathom - Indira Gandi povabila Rahmana v Novi Delhi Je LONDON, 8. — S posebnim letalom pakistanske letalske družbe prispel danes zjutraj iz Ravvalpindija v London voditelj in predsednik Svobodne Bengalije (Bangla deš) šejk Mudžibur Rahman, ki ga je pakistansko sodišče lani spomladi obsodilo na smrt in je vse do sedaj preživel v raznih pakistanskih zaporih. Mudžiburja Rahmana je že vče- raj ponoči osvobodil novi pakistanski predsednik Buto, potem ko je imel z njim daljši pogovor. Novi pakistanski predsednik, ki je prevzel oblast v Pakistanu po odstavitvi generala Jahja Kana, je že pred tednom dni izjavil, da bo čimprej osvobodil voditelja Vzhodne Bengalije. Šejka Rahmana je na londonskem letališču sprejel načelnik ur-da britanskega zunanjega mi/TTstrstva za vprašanja Južne AzIr ki je imel z bengalskim vc: ttel/jm daljši pogovor v letališkm prostorih. Nato so Rahmana odpeljali v hotel v Središče Londona. Ko je Rahman zapustil letališče ni hotel ničesar odgovoriti na vprašanja številnih časnikarjev in se je omejil ie na izjavo, da je srečen, da je prispel v London. Z Rahmanom je bil tudi njegov sodelavec odvetnik Kamal Hossain, ki je bil z njim Zaprt v pakistanskih zaporih. Osvoboditev Rahmana in njegov odhod iz Ravvalpindija v London so pakistanske oblasti izvedle v Popolni tajnosti. Za osvoboditev se je zvedelo malo pred Rahma-hovim prihodom v London. Tudi britanske oblasti so bile obveščene o Rahmanovem prihodu šele eno uro in pol pred pristankom letala. Iz Ravvalpindija so sporočili, da je Rahmana pospremil na letališče v Ravvalpindiju Pakistanski predsednik Ali Buto. Danes popoldne je imel šejk Mudžibur Rahman v hotelu, kjer stanuje, tiskovno konferenco, na kateri je najprej poudaril, da je Svobodna Bengalija (Bangla deš) suverena in demokratična republika, ki želi čimprej navezati redne diplomatske stike z vsemi državami. Rahman je nato izrazil izredno zadovoljstvo za srečen konec jetništva, saj ga je pakistansko sodišče obsodilo na smrt. Zatem je govoril o osvobodilnem boju vzhodnobengalskega naroda in zmagi, s katero je nastala nova ljudska, neodvisna in suverena republika Svobodna Bengalija. Dejal je, da je zelo srečen, da ga je njegovo ljudstvo proglasilo za prvega predsednika Svobodne Bengalije, še ko je bil v pakistanski temnici in čakal da ga obesijo. Potem ko je Rahman poudaril, da je Svobodna Bengalija »nesporna stvarnost*, je povabil vse države naj priznajo novo državo ln naj navežejo z njo diplomatske stike ter naj ji pomagajo, da bo Postala članica OZN. Šejk Rahman se je zahvalil britanski vladi «ki si je prizadevala Ja njegovo usodo* in izjavil, da komaj pričakuje na vrnitev v domovino. Na razna vprašanja ni hotel točno povedati, kdaj se bo Pravzaprav vrnil v Dako, čeprav le bilo pozneje sporočeno, da bo odpotoval baje že jutri, ali najkasneje v ponedeljek. Ro je govoril o novi državi, Svobodni Bengaliji, je naglasil, da bo ohranila svojo neodvisnost, tudi če se bo obrnila na tuje države za gospodarsko pomoč. Nato je Rahman pripovedoval o grenkih izkušnjah v pakistanskih zaporih, kjer so ga do strmoglav-*Jenja Jahja Kana držali v samici. Izjavil je tudi, da so Pakistanci aretirali tudi njegove sinove, ki ?° jih poslali v koncentracijska taborišča, hišo v Vzhodni Bengaliji pa so mu zažgali. Zatem je govoril o zločinih, ki so jih Paki-atancj napravili v Svobodni Bengaliji, kjer so umorili in mučili ?.a milijone ljudi in ravnali z •Judstvom tako, «da bi se sam Hitler, če bi bil živ tega sramoval*. , ®e)k Rahman se je na tiskovni konferenci zahvalil Indiji, Sovjet-skl. zvezi, Poljski, Veliki Brita-mji in Franciji in vsem tistim, ki •JUbijo svobodo, vključno ZDA, ~a pomoč, ki jo je njegovo ljud-“tv° dobilo v osvobodilnem boju. j0. jo govoril o nedavnih pogo-TO ki jih je imel s pakistan-Kim predsednikom Butom, je P°yedal, da ga je Buto zaprosil, prouči možnost morebitnih vezi ?ted zahodnim Pakistanom in Svo-°un0 Bengalijo. Dejal je, da mu J® odgovoril, da ne more ničesar obljubiti, dokler se ne bo mval s svojimi ljudmi po v domovino. Blede vprašanja tuje pomoči je Rahman naglasil, da je Svobodna Bengalija pripravljena sprejeti tudi pomoči iz ZDA, ki pa ne sme biti politično pogojena. Na vprašanje, ali bo nova država tesno sodelovala s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami, je Rahman odgovoril: »Sovjetska zveza je bila ob naši strani, zato sem pripravljen sodelovati s Sovjetsko zvezo. Z mojim narodom in z mojo vlado bom odločno ob njeni strani*. Nocoj je šejka Mudžiburja Rahmana sprejel predsednik britanske vlade Edvvard Heath. Po pogovoru, o katerem ni bilo objavljeno nobeno sporočilo, so na predsedstvu vlade pojasnili, da je bilo to srečanje na osebno Heathovo pobudo in da se ga ne sme tolmačiti kot uradno priznanje Svobodne Bengalije. Kot poročajo iz Novega Delhija, je predsednica indijske vlade Indira Gandi danes povabila šejka Mudžiburja Rahmana, naj se ustavi v Novem Delhiju ob povratku v Dako. V indijskih vladnih krogih so pojasnili, da je Gandijeva osebno govorila z voditeljem Svobodne Bengalije po telefonu, takoj po njegovem prihodu v britansko prestolnico. Rahman je danes iz Londona govoril po telefonu tudi s svojimi najožjimi sodelavci v Daki. V pogovoru z Nazrulom Islamom, ki ob njegovi odsotnosti odpravlja posle predsednika Svobodne Bengalije, ga je slednji obvestil o zadnjih političnih dogodkih v domovini. Islam je zagotovil Rahmanu, da v vsej državi vlada red. Rahman se je nato pogovarjal še s predsednikom vlade in drugimi ministri, končno pa še s ženo in otroci, ki živijo v Daki. Ljudstvo v Svobodni Bengaliji je z izrednim navdušenjem sprejelo vest o osvoboditvi svojega voditelja. V Daki so ves popoldne in zvečer bile manifestacije, s katerimi je ljudstvo dalo duška svojemu zadovoljstvu. PO DVANAJSTIH LETIH NEZAKONITE KOMISARSKE UPRAVE Vendar tudi v Trstu volitve za kmečko bolniško blagajno Sedaj je priložnost, da se naši kmetje oddolžijo za dolgoletno poniževalno krivico Poziv k enotnosti in budnosti vseh kmetov za demokratično upravo bolniške blagajne šejk Mudžibur Rahman ob prihodu v londonski hotel, potem prispel iz Rawalpindija v Veliko Britanijo ko je Končno! Videti je, da smo dočakali tudi v tržaški pokrajini, da si bodo smeli kmetje sami voditi ustanovo, ki je tako važna kot blagajna, ki ima na skrbi njihovo zdravje, najbolj bistveno človekovo dobrino. Zakaj šele sedaj, ko vendar uživajo tc pravico kmetje v vsej državi že celih sedemnajst let? Zakaj .je vladni komisar raztegnil na tržaško področje veljavnost zakona iz leta I*)54, ki je uvedel tudi za neposredne obdelovalce zemlje zdravstveno oskrbo, šele 5 let pozneje, leta 1959? Koliko škode je že samo ta zamuda povzročila našim kmetom, ki so si morali vseh teh pet let ob bolezni sami plačevati zdravnika ali v hujših primerih oskrbo v bolnišnici? Zakaj komisar bolniške blagajne, ki je bil imenovan z dekretom vladnega generalnega komisarja iz leta 1959, ni trajal le 3 mesece, da pripravi prve volitve, kot točno določa zakon v členu 32? Tem vprašanjem ne moremo dati odgovora, ker ni nobenega pametnega opravičila za nezaslišano krivico, ki je bila našim ljudem prizadejana vsa ta dolga leta Odgovora prav tako ne morejo dati, vsaj takega, ki bi mo- iiiiuiiiinniiiiiiuiiiiiii nn iiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiii im im iiiiiiiiiiiniiii m im timu imiiiiiuiiliiiiimiiiiiiiiiiitiuiiiii im im m iiinnii m iiiiiiiiii im iiiiiiiuiiiuiin m i,i< immiiiiiiiiiiu mi ,1111111111111111 mini 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111111111 VLADNA KRIZA SE JE V RESNICI ŽE PRIČELA Bo Colombo že v ponedeljek podal ostavko? V ponedeljek seja vodstva PSD!, morda ob navzočnosti Saragata ■ Uvodnika «Avanti» in «Unita» odločno zavračata poskuse, da se uveljavi konservativna in reakcionarna politična usmeritev RIM, 8. — Vladna kriza se je v resnici že prižela. Colombo mora opraviti ie nekatere obveznosti, prišlo bo že do raznih razgovorov, na vsak način pa ne bo čakal do 18. januarja. Zelo verjetno je, da bo Colombo podal ostavko že v ponedeljek. Govore pa tudi o drugi možnosti, da bo počakal seji vodstev KD in PSDI, ki bosta v začetku prihodnjega tedna. Danes se je Colombo sestal s predsednikom PSDI Tanassijem, s katerim je govoril o političnem položaju in o vladni krizi. Ta-nassi je na vprašanje novinarjev odgovoril, da se bo politično tajništvo stranke sestalo v ponedeljek ali v torek. Vpr.: «Bo sodeloval tudi senator Saragat?* Odg.: «Mi ga bomo vprašali in pričakujemo, da bo sprejel*. Tajnik PSDI Ferri pa se je sestal s tajnikom PRI La Malfo. V uradnem poročilu je rečeno, da sta razpravljala o obnovitvi levega centra zlasti glede gospodarske konjunkture in programa reform, ki »mora biti resen in v skladu s finančnimi zmogljivostmi*. U- radno poročilo dodaja, da je socialdemokratsko tajništvo ocenilo razgovor »za pozitiven in prisrčen*. Očitno je, da gre za osnovni dogovor o novem levem centru in ko se govori «0 resnosti* se v resnici zavrača reforme ,češ da stanejo preveč in da je treba omejiti javne izdatke. V Montecitoriu se govori, da je la Malfa mnenja, da bodo z veliko težavo pridobili PSI za tako vrsto levega centra in da Je zaradi tega mnenja, da obstaja stvarna perspektiva predčasnih volitev. S tem pa se v rimskih krogih zastavlja vprašanje, če se v resnici teži k predčasnim volitvam, ali če gre za manevre, ko je treba pri pogajanjih zahtevati posve- vmitvi iiiiumiiiiiMiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiii URADNO SPOROČILO PODJETJA FIAT Cene avtomobilov zvišane za 5 odst. Sindikati ostro protestirajo proti ukrepu cino. nopolistienega podjetja» in napovedujejo stavko TURIN, 8. — FIAT je sporočila, da bodo od 10. januarja dalje zvišali cene avtomobilov, tovornjakov in industrijskih vozil za povprečno 5 odstotkov. Istočasno sta sporočili tudi povišanje cen avtomobilov podjetji Lancia in Autobianchi. Podjetje opravičuje zvišanje cene avtomobilov, češ da je v zadnjih dveh letih prišlo do zvišanja proizvodnih stroškov, ki ga ni bilo mogoče nadoknaditi z zadnjimi povečanji cen. Prišlo je do povečanja cen za tuje dobave in to po podatkih ISTAT za 16 odstotkov, v zadnjih treh letih so se zvišali izdatki za delovno silo za 46 odstotkov, proizvodni stroški so se zvečali za 25-30 odstotkov, draginj, doklada je narasla lani za osem točk in poleg tega se je s 1. januarjem 1972 znižalo število delovnih ui< zaposlenih na 40 tedensko, kar ne dopušča boljšega izkoriščanja naprav- Poleg tega pravijo, da je prišlo do zvišanja cen v vseh drugih državah in to do sedaj že v ZDA in Angliji, v kratkem pa bodo zvišali cene tudi v Nemčiji. Zaradi tega bo ostala konkurenčna sposobnost podjetja nespremenjena. Povsem drugačnega mnenja pa so pokrajinske sindikalne organi- zacije CGIL, CISL in UIL, ki pravijo v skupnem sporočilu, da je treba takoj izvesti odločno mobilizacijo, da se podjetje prisili, da spremeni svoj sklep. Sindikati ugotavljajo, da je zvišanje cen avtomobilov vedno znak za verižno reakcijo in za nediskrimi-nirano zvišanje cen vseh potrošnih dobrin. Gre za sistematični napad monopolističnega podjetja, ki ne spoštuje sprejete obveznosti, zaradi česar sindikati napovedujejo takojšnjo stavkovno akcijo. Jahja Kan v hišnim priporu KARAČI, 8. — Pakistanska vlada je sporočila, da sta bivši pakistanski predsednik Jahja Kan in bivša načelnik glavnega poveljstva vojske Abdul Hami Kan od danes v hišnem priporu. Vlada je sporočila po televiziji, da je sprejela ta ukrep v korist pakistanskega ljudstva. Pri tem je dodala, da če ta odločitev ni bila poprej sprejeta, je bilo tudi to storjeno v korist naroda. Kot znano, je sedanji predsednik Buto prevzel oblast 20. decembra lani, potem ko je bil Jahja Kan odstavljen zaradi poraza v vojni z Indijo. nekaj več, tako da se oteži položaj socialistov. V tej zvezi objavlja Jutrišnji cAvanti!* uvodnik v katerem pravi, da do sedaj še ni prišlo do vladne krize, ki bi imela tako jasne vzroke, istočasno pa do tako zapletenih med seboj vplivajočih se faktorjev. Vse skupaj Je izraz dveh teženj: Želi se napraviti neke vrste restavracija, vrniti se k političnim metodam, ki se jih označuje s centrizmom. Po drugi strani pa gre za težnje, da sc pospeši proces reform in modernizacije družbe. Med predsedniškimi volitvami je prišlo do frontalnega spopada in če bi socialisti postavili v prvi plan svoje interese, interese svoje stranke, potem bi lahko bili zadovoljni s krizo. Toda ni njih načelo «toliko slabše, toliko boljše*, temveč so vedno postavljali in branili prvenstvene interese delavcev ter vse države. Resolucija vodstva socialistične stranke odgovorja stvarnim potrebam in v njej ni ničesar takega, kar ne bi bilo sprejemljivo za politične sile, ki se sklicujejo na načela demokracije. Stranka krize pa se je že pojavila in že se govori o predčasnih volitvah. Socialisti bodo naredili vse napore, da preprečijo razbitje demokratičnega programa in da ohranijo razgovor z vsemi antifašističnimi silami, ki nameravajo ostati zveste antifašizmu, zato da se preprečijo ideološke in politične križarske vojne. Ni nobenega dvoma, da bi restavracija neo-centrizma pomenila resnični skok v neznano ter poleg tega tudi istočasno še politični samomor za demokratične sile, ki bi kaj takega poskusile. Jutrišnji »Unitš* pa v uvodniku ugotavlja, da je kriza zelo globoka ter ne gre samo za krizo neke vlade. V skladu z ustavo bi bilo treba krizo sprožiti v parlamentu, kar je poleg tega tudi osnovna dolžnost vseh odgovornih političnih sil Ta postopek ne bi zahteval mnogo časa, saj se lahko takoj skliče zasedanje zbornice ter je razprava lahko kratka in stvarna. Treba je obravnavati bistvena vprašanja, ko se skuša preusmeriti politično os v še bolj konservativno in celo reakcionarno smer. Te sile žele ustvariti ali desno vlado ali pa obnoviti štiristransko vlado, kjer bd ponižali socialiste, ki naj bi se odpovedali programu še tako skromne perspektive reform. Sedaj je še zlasti jasna perspek tiva rešitve krize v smeri demo kratičnega preokreta. Leto in pol zakonodajne dobe ni ravno mnogo, vendar se v tem času lahko na osnovi predlogov laičnih strank prepreči razkol, ki bi ga predstavljal referendum. »Unita* ugotavlja, da je možno sprejeti takojšnje ukrepe za o krepitev gospodarstva, da se zadosti potrebam brezposelnosti, da se mobilizirajo sredstva za razvoj Juga. pravično reši položaj spolovinarjev in kolonov ter da se pričnejo reševati pomembna socialna vprašanja, kot so pokojnine in zdravstvene reforme ter končno, da se pripelje v pristan zakon o reformi univerz. V tem času se lahko sprejmejo stvarne obveznosti glede zunanje politike, da se utrdi avtonomna vloga Italije ter se v tej zvezi prizna Hanoj. Predvsem pa je možno tudi v enem samem letu zavrteti krmilo v demokratičnem smislu in med drugim izvesti dokončno ofenzivo proti fašistom, ki uspevajo, ker se ne izvajajo zakoni in ustavna določila. »Unita* zavrača izsiljevanja s predčasnimi volitvami, sai ie možno na pozitiven način rešiti ob- stoječo krizo, tako da do kraja izkoristijo možnosti, ki ostajajo v sedanjem parlamentu Ne sme se izgubljati časa in ie treba misliti na nujne rešitve obstoječih vprašanj. »Unita* zaključuje, da so za hitro in pozitivno rešitev krize, za stvarno preverjanje, ki naj prevede do jasnih in točnih izbir, da pa so tudi pripravljeni predstaviti se volivcem in na ta način odgovoriti na reakcionarni in konservativni napad. OTTAWA. 8. — Po vesteh iz di plomatskih krogov bodo imenova li za novega kitajskega veleposlanika v Kanadi dosedanjega veleposlanika na Poljskem Yao Kuanga, ki bo zamenjal dosedanjega veleposlanika Hunag Hua, ki je bil novembra imenovan za stalnega predstavnika Ljudske republike Kitajske v OZN iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,minii,mu Posredovanje ZDA v sporu med V. Britanijo in Malto? Zdi se, da so Američani pripravljeni plačati del vsote za najemnino vojaških oporišč, ki jo zahteva malteška vlada LA VALLETTA, 8. - V diplomatskih krogih v La Valletti se Je zvedelo, kot poročajo zahodne tiskovne agencije, da ZDA proučujejo možnost prispevati k denarnim stroškom za ohranitev britanskih oporišč na Malti. Isti krogi znajo povedati, da so o tem baje govorili včeraj na sestanku med ameriškim --elepo-slanikom in britanskim visokim komisarjem na Malti. Diplomata naj bi ne govorila o vsoti ameriškega prispevka, čeprav domnevajo, da so ZDA pripravljene plačati razliko med vsoto, ki jo zahteva Dom Mintoff (18 milijonov šterlingov letno najemnine) in britansko ponudbo (10 milijonov šterlingov). Glede spora med Veliko Britanijo in Malto, kakor tudi koristi, ki naj bi jih imela NATO za ohranitev vojaških oporišč na otoku, se danes daje precejšnja važnost tudi obisku, ki sta ga opravila včeraj in danes v Rimu osebni tajnik Dom Mintoffa Jo Camille-ri in načelnik urada za informacije malteške vlade Paul Naudi. Malteška politika sta prišla v Rim 6. t.m. in sta danes odpotovala na Malto. S kom sta se srečala v Rimu in kaj sta sploh delala se še ne ve ničesar. Medtem pa se je zvedelo, da je libijska vlada zavrnila predlog britanske vlade, naj bi posredovala pri Dom Mintoffu, da podaljša rok za izročitev letališč malteški vladi. Libijska vlada je Britancem odgovorila, da se noče vmešavati v notranje zadeve Malte, ker je to vprašanje izključno v pristojnosti malteške vlade. Danes so začeli z Malte z letali odvažati družinske člane britanskih vojakov. Dopoldne je prispel v Veliko Britanijo prvi transport s 150 ženskami in otroki. Domnevajo, da se je do večera vrnilo z Malte v Veliko Britanijo okrog 750 britanskih civilistov. Zasedanje guvernerjev narodnih bank ŽENEVA, 8. — Danes so se pričeli preliminarni razgovori guvernerjev narodnih bank Zahodne Evrope, ZDA, Kanade in Japonske, ki obravnavajo zadnje monetarne dogodke, zvišanje cene zlata in posledice na najvažnejših mednarodnih tržiščih jutri bo plenarno zasedanje. RIM, 8. — Sindikati uslužbencev zasebnih plinskih podjetij so proglasili za ponedeljek 10. januarja vsedržavno osemurno stavko. Kategorija zahteva zvišanje produkcijske nagrade. gel kogarkoli prepričati, niti oblasti, ki so to krivico omogočile in dovoljevale Mislimo si pa seveda lahko svoje. Ali ni morebiti to prav posebno stanje, da so namreč naši kmetje bila prikrajšani za celih pet let zdravstvene oskrbe in da jim ni bilo dovoljeno, da si sami upravljajo bolniško blagajno, osnovano na dejstvu, da je ogromna večina kmetov v tržaški pokrajini slovenske narodnosti? Ali ni spadala ta nadaljnja diskriminacija v okvir onemogočanja njihovega pravega predstavništva v raznih ustanovah, kot na primer v trgovinski zbornici? Ali ni bilo tudi to v okviru politike nekaterih oblastvenih krogov, ki so hoteli držati naše ljudi ob strani, da ne pride do izraza njegov glas. ki prav gotovo ni mogel biti ubran na njihove strune? To jim sicer kljub vsem poskusom diskriminacije nd moglo uspeti, ker so naši ljudje imeli svoje organizacije, ki so in vedno bolj izražajo na vseh pristojnih mestih njihove potrebe in zahteve. Toda ali ne diši tako ravnanje do naših kmetov po — naj bo pač dovoljen izraz — kolonialni miselnosti? In zakaj so se sedaj premislili in napovedujejo v kratkem prve volitve za kmečko bolniško blagajno? To prav gotovo ni rezultat nenadne naklonjenosti pristojnih oblasti, niti ni podarjena milost, pač pa priborjena pravica, sad vztrajnih naporov naših kmetov in njihpve organizacije, Kmečke zveze, ki trajajo vse od leta lflLC- ob podpori demokratične javnosti v Trstu in državi. Bo-nomijevska organizacija v Trstu, katere častni predsednik Je poslanec Bologna, pa je vneto zagovarjala komisarsko upravo. Zares čuden sindikalizem! Toda vendar, kot je naš časopis že poročal, je 23. novembra lani minister za delo in socialno skrb stvo Donat Cattin odgovoril na ponovno vprašanje poslancev Šker-ka in Lizzera, da Je »ministrstvo ponovno proučilo problem in se odločilo, sklicati volitve za ustanovitev upravnega odbora pokrajinske bolniške blagajne za nepo sredne obdelovalce v Trstu, v smislu člena 3 dekreta generalne ga komisarja italijanske vlade za tržaško ozemlje z dne 27. 5. 1959, št. 20. Zato, da se izpremeni na kazano stanje, bo sedanja komi sarska uprava podaljšana izključno za čas, ki Je potreben za pripravo volitev.* Takoj ko smo prejeli to vest iz Rima, se Je sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je pozdravi! sklep o sklicanju volitev kot zmago tržaških kmetov proti tistim ljudem in organizacijam, ki lih hočejo obdržati v ponižujočem podrejenem položaju, da jih izrabljajo za smotre, ki so našim kmetom tuji im nasprotni. Torej v kratkem bodo volitve. Novi komisar bolniške blagajne, ki so ga nenadoma imenovali v Rimu namesto 12 let trajajočega dr. Degrandija, je uradni delegaciji Kmečke zveze, ki je zahtevala nujen sprejem, da mu obrazloži z vso potrebno resnostjo zahtevo tržaških kmetov po hitrem sklicanju volitev, odgovoril, da je dobil navodila sklicati volitve do konca februarja. Ostane pa cel kup problemov, ki nam Jih novi komisar še ni razjasnil. In treba jih je nujno razjasniti, da bodo te volitve, ki smo Jih bili prisiljeni tako dolgo čakati, potekale vsaj jasno, javno in brez možnosti nesporazumov ali nepravilnosti, kot se je drugod po državi neredko dogajalo. Nepreklicna zahteva T'mečke zveze Je, da se ves postopek za volitve izvrši tudi v slovenščini, Jeziku ogromne večine neposrednih obdelovalcev našega ozemlja. Seznami volilnih upravičencev morajo biti objavljeni pravočas-no in dani na razpolago tudi sindikalnim organizacijam: postopek mora biti točno določen, prav tako volilni sedeži, ki morajo biti izbramd tako, da Je vsem d" na možnost, da se osebno udeležijo glasovanja. Bodo naši kmetje smeli izvoliti le 11-članski odbor predstavnikov kmetov (torej tudi lahko ne kmetov), kot določa čl. 3 omenjenega dekreta iz leta 1959 na katerega se minister sklicuje, ali najprej po 15 kmetov v upravne odbore občinskih blagajn, katerih predsedniki potem imenujejo pokrajinski odbor, kot določa zakon? Moramo prav vedno biti nekaj posebnega? Ta vprašanja zahtevajo nujen odgovor komisarja bolniške bla- gajne, pa tudi vladni komisar, katerega je Kmečka zveza zaprosila za razgovor že pred več kot enim mesecem, bi lahko prispeval k razčiščenju dvomov, ki je nujno, če naj bodo volitve že konec februarja. Nekaj je pa že jasno. Naši kmetje imajo sedaj priložnost, da se primerno oddolžijo za žaljivo in poniževalno krivico, ki jim je bila vsa ta leta storjena po tistih oblasteh in krogih, ki so jih hoteli držati v podrejenem položaju kot delovno kategorijo in kot v veliki večini pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki so jih pitali z »allogeni* in s pozivi k pohlevnosti. Enotno, brez nobenih drugih interesov razen lastnih in skupnih, bodo naši kmetje, Slovenci in Italijani, ki hočejo sami odločati o svojih problemih, izvolili vodstvo ene izmed ustanov, ki mora biti »njihova* in ne «zanje*. Tisti isti krogi in organizacije, ki so jim onemogočale neposredno, demokratično upravo ene izmed najvažnejših ustanov, jih bodo skušali seveda na vse mogoče načine od tega odvračati. Trdili jim bodo, da je bolniška blagajna v deficitu (kot da bi druge ne bile, in kot da ni nastal ta deficit pod komisarjem, ki so ga vedno tako hvalili!) in da je ?ato bolje, da ne prevzamejo kmetje uprave, pač pa »sposobni ljudje*, ki bi jih že kje našli. Toda naši kmetje prav dobro vedo, da bo odbor sestavljen iz njih samih gotovo bolje upravljal bolniško blagajno kot kateri koli »sposoben* komisar. Sami bodo gotovo bolje vedeli, kaj jim je treba. Nezaslišano bi pa bilo, da bi demokratično izvoljeni upravi odrekali tiste prispevke za krit# primanjkljaja, ki so jih dajali komisarju! Trdili jim bodo, da bodo imeli sitnosti z upravljanjem, s številkami. Toda za to morajo vendar skrbeti nastavljeni uradniki. Skušali jih bodo tudi prepričati, da so že same volitve sitnost, izguba časa in stroški za pot v Trst in podobno, da je bolj pametno, da jim podpišejo pooblastilo, da bodo že oni opravili v njihovem irrienu, S tem bi jih hoteli zopet prikrajšati za pravico, da sami odločajo o svojih stvareh. Toda volitve niso in ne smejo biti sitnost, pač pa pravica in dolžnost naših kmetov, da dokažejo da znajo in hočejo sami prevzeti v roke svoje ustanove. Volilni sedeži pa morajo biti tako razporejeni, vsaj po eden v vsaki občini, da je čimkrajša pot do njega. Nobenih pooblastil torej takim prepričevalcem! V enotnosti vseh kmetov naše pokrajine bodo torej volitve za njihovo bolniško blagajno praznik, korak naprej k sistemu splošnega vsedržavnega zdravstvenega skrbstva, ki bo ščitil zdravje državljana, kmeta ali člana drugih delovnih kategorij, na enak način. Za tako dolgo dobo so hoteli naše kmete obdržati v podrejenem položaju Cankarjevih »hlapcev*, ki ne znajo in ne sme# odločati sami o sebi. Toda pri nas ni »hlapcev*, o tem pričajo preštevilni spomeniki po naših krajih in vaseh, ki spominjajo na uporno voljo naših ljudi, da se ne klanjajo »gospodarjem* in da si sami ustvarjajo svojo usodo. L. V. Sestanek predstavnikov Volkspartei in tirolske deželne vlade o izvajanju «paketa» MAULS, 8. — Danes so se sestali predstavniki Volkspartei in politični predstavniki tirolske deželne vlade na zasedanju «medti-rotskega odbora za stike*, katerega so ustanovili pred dvema letoma v zvezi z izvajanjem »paketa* za južnotirolsko manišino. Na zasedanju je dr Magnago poročal o predvidenem predajanju pristojnosti dežele bocenski pokrajini, kot je to določeno z novim italijanskim ustavnim zakonom. Razpravljali so tudi o u-krepih ,ki iih »paket* oredvideva in ki jih še niso uvedli in predvsem o razdelitvi sedežev v senatu med pokrajinama Bočen in Trento ter o hidroelektričnih koncesijah. Dr. Magnago je povedal, da se bo ianuarja sestala komisija devetih, ki ie bila ustanovljena, da nadzira izvajanje »paketa*. Medtirolski odbor pa ae bo sestal februarja. P rimoriti "dnevnik OBRAČUN PRETEKLEGA LETA 1971 Vsestransko in uspešno delovanje Slovenskega gospodarskega združenja Posebno vidni uspehi na področju obrtništva - la večje sodelovanje s Slovenijo m Hrvatsko - Spomladi izide jubilejna publikacija Slovensko gospodarsko združenje za deželo Furlanijo • Julijsko krajino Je v preteklem letu ponovno opravilo pomembno delo v korist slovenskih gospodarstvenikov, i>o-slovnih ljudi in vse slovenske manjšine. Tako naj zabeležimo uspeh, ki ga Je združenje lani doseglo v zvezi s svojimi prizadevanji, da bi pristojne oblasti dovolile brezcarinski uvoz govejega mesa iz Jugoslavije za potrebe tržaškega trga. SGZ Je bilo eden izmed glavnih pobudnikov za to olajšavo, ki Je — kakor znano — stopila v veljavo sredi lanskega leta. Združenje se Je svoj čas zavzelo tudi za vzpostavitev sodobnejših telefonskih zvez med našim področjem in Koprom. Tudi ta pobuda je bila lani kronana z uspehom, ko Je bila med Trstom in Koprom vzpostavljena avtomatična teleselek-cijska telefonska služba. Leto 1971 Je bilo leto pomembnih pobud na področju obrtništva. Na zadnjih volitvah v predstavniške organe deželnih obrtnikov je SGZ, kakor znano, nastopilo s svojo lastno listo ter doseglo pomerrime u-spehe: med drugim Je bil njegov predstavnik dr. K. Klobas imenovan za izvedenca v deželni odbor za obrtništvo. V zvezd z obrtniškimi dejavnostma naj zabeležimo tudi, da Je SGZ Januarja lani organiziralo s predstavniki deželnega združenja za razvoj obrti (ESA) posebno srečanje o finansiranju obrtniških podjetij. Srečanje Je bi lo v Vidmu 19. Januarja. Marca pa Je SGZ organiziralo skupno zasedanje s predstavniki ESA in Gospodarske zbornice SR Slovenije v Ljubljani. Ob tisti priložnosti so predstavniki poslovnih krogov iz naše dežele obiskali tudi vrsto obrtniških obratov v sosedni republiki. Izvoljeni predstavniki slovenskih obrtnikov so aprila 1971 predložili pismen predlog o rešitvi nekaterih vprašanj v zveza z regu- Trsta v Uvalo Scott. Prireditev Je doživela še večji uspeh kakor dosedanja tovrstna tekmovanja. SPZ obsoja skrunitev spomenika v Nabrežini Slovenska prosvetna zveza je na zadnji redni seji svojega predsedstva dne 5. januarja t. 1. z ogorčenjem obsodila oskrunitev nabre-žinskega spomenika padlim NOB ter mazanje zidov s prostaškimi gesli in znaki. Fašistična drhal se je zopet dotaknila tistega, kar nam je najbolj sveto, zato poziva SPZ vse antifašiste, naj bodo še v nadalje bolj strnjeni in budni. Ne moremo dopuščati, da nas plačani bojazljivci skušajo ustrahovati! SPZ zahteva, da organi javne varnosti za vselej odpravijo prostaško fašistično izzivanje, saj predstavlja tudi neprestano kršitev in skrunitev državne ustave. Zbor KUD »Brajla Raža* in harmonikarski ansambel OKUD «lstra» iz Pulja 15. t.m. v Križu. V GOSTEH TEATRA STABILE IN NAŠEGA SG Beograjski «Atelje 212» pride v Trst z «Opereto» Predstava tega zanimivega dela Poljaka Gombro-wicza bo v sredo, 12. t. m. v Politeama Rossetti Na svoji lanskoletni skupni turneji po Jugoslaviji sta bila Tea-tro Stabile in Slovensko gledališče v Zagrebu v gosteh pri Gavellovem gledališču, v Beogradu pa pri Ateljeju 212. Zdaj je prišel čas, da se naši gledališči gostiteljem oddolžita in tako bo proti koncu sezone Gavellovo gledališče nastopilo v Kulturnem domu s Krleževo dramo Kraljevo, medtem ko bo te v sredo nastopil v Politeama Rossetti ansambel Ateljeja 212. Beograjski umetniki, ki smo jih pred leti že videli v Kulturnem domu in katerih repertoar stopa vselej v korak z najpomembnejšimi gledališkimi iskanji v svetu, nam bodo tokrat uprizorili Opereto poljskega pisatelja, dramatika in esejista Witalda Gombrovvicza (1904 - Doslej čez 300 prijav za izlet v Makedonijo -• Najavljeni tradicionalni letni izlat nalaga dnevnika v Makedonijo je vzbudil med naročniki in žitatalji izredno veliko zanimanje. Dotlej te Je zanj v nakaj dneh prijavilo tamo v Trttu 264 izlatnlkov, precej prijav pa ja tudi v Gorici. Gleda na to, da ja rok prijava do 15. t.m. lahko prad-videvamo, da bo udeležba na izletu ret velika, če ne celo rekordna. Istočasno to začela prihajati tudi prva prijava za izlat z letalom v Kenijo. Tudi za ta poteče rok za prijava 15. t.m. (vviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiaiiiiiii 111111111111111111111111111111111 iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iimiifiiuiiii mm 1111111111111111111 ■iiiiiiiiaaii 11111111111111111111^111111111 n iii um PO LETIH ^KOLONIALNEGA* IZKORIŠČANJA DELAVK V PROSTI LUKI Tovarna «Lucky shoe zaprta 270 delavcev čez noč na cesti Lastnik podjetja, Amerikanec McCann, je moral predložiti upravne knjige sodišču - Zahteva, naj mu kvestura zapleni potni list • Izjava PSIUP Tovarna čevljev «Luchy shoe* v starem pristanišču je včeraj prenehala vsako dejavnost. 270 delavcev, predvsem delavk, se je takorekoč čez noč znašlo na cesti brez odpravnin. Nasprotno, niso jim bile izplačane niti mesečne plače za zadnji mesec dela. Vest o tem je v nekaj urah obšla mesto, predvsem pa pristanišče, kjer so vsi poznali nečloveške razmere, v katerih so morale delavke tovarne čevljev delati za majhen denar. Razburjenje je zajelo tudi politične kroge, med katerimi moramo zabeležiti PSIUP, ki je takoj izrazila mnenje tržaških delavcev: V Gorici vabi v petek, 14. julija ob 20.30 na LITERARNI VEČER na katerem bodo sodelovali mladi zamejski pesniki Ivanka Hergold, Ace Mermolja, Marij Čuk in Marko Kravos. Pesnike bosta spremljala s kitaro in orglicami Jožko Leban in Viljem Prinčič. Ob tej priliki bodo predstavili Pesniški list štev. 3 v katerem objavlja svoje pesmi Ace Mermolja. Večer bo v klubski dvorani na Korzu Verdi 13. KLUB «SIMON GREGORČIČ > v Gorici vabi na predavanje o tolminskem zgodovinarju SIMONU RUTARJU Predavala bosta ravnatelj soriškega muzeja Branko Marušič ln Tomaž Pavšič. Ob tej priliki bodo sprejemali naročila za ponatis Rutarjeve »Zgodovine Tolminske*. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13 jutri, 10.. januarja ob 20.30. Gorica VERDI 15.00-22.00; »Gri scassinato-ri». J. Paul Belmondo in Omar Sharif. Barvni film. CORSO 15.15—22.00: »Sole rosso*. Charles Bronson, Uršula Andress in Alain Delon. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00: «11 dio serpente*, N. Grassini in E. Mar-quez. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.00-21.30: »La vendet-ta š un piatto che si serve fred-do», I. Mann in K. Kinski; kinema-skopski film v barvah. V1TTORIA 15.00-21.30: »Mademoisel-le Desade e i suoi vizi*, M. P. Conte in L. Nanni; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 14.00; »Continuavano a chiamarlo Trinita*, T. Hill in B. Spencer. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR ob 14.00: »Love story». Aliče McGravve in R. 0’Neal. Barvni film. PRINCIPE ob 14.00: »Detenuto in at-tesa del giudizio*. Alberto Sordi. Barvni film. S. MICHELE ob 14.00: »Le meravi-gliose avventure di Chu Min*. Barvna slikanica. Ob 19.30 »Scaramou-che», Stewart Granger. Barvni film. Nova Gorica SOČA (N. Gorica); «Divja tolpa*, a-meriški barvni film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Ljubezenska zgodba*, ameriški barvni film — ob 16. 18. in 20. PRVAČINA: »Edina igra*, ameriški barvni film — ob 17. in 20. RENČE: »Maščevalec iz Caroline*, italijansko-nemški barvni film — ob 17. in 19. ŠEMPAS: «Upomik se vrača*, ameriški film — ob 17. in 19.30. KANAL: «Devica in Cigan*, ameri-ško-angleški barvni film — ob 17. in 19.30. DESKLE: «Dolgi dnevi maščevanja*, italijanski barvni film — ob 17. in 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Ga rici odprta lekarna PROVVIDENTI, Travnik 14; tel. 2972. V TRŽIČU Danes je v Tržiču odprta ves dan in ponoči lekarna »Centrale* — dott. Fitz in Enneri — Trg republike 26, tel. 72-341. TEČAJ MODERNIH PLESOV bo v Gorici, Verdijev korzo 13. Vpisovanje do 20. januarja 1972 na sedežu SPZ v UL Malta 2/1, tel. 24-95. Podrobnejša pojasnila ob vpisu. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna SUSMEL LOREDANA, Ul. XXIV. maja 24, Gorica. • *■*» 'j-': ' ------- DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, števerjan: dr. FERRUCCIO MILOCCO, Ul. delta Bona 10, tel. 3710 dr. GIOVANNI CRISTIANINI, Koc-zo Italija 204, tel. 2600. Krmin in okolica: dr. ALFONSO PAGNUTTI, Ul. Conti Zucco 9, tel. 6255. DEKLE 15 -16 let lepe zunanja sti dobi ZAPOSLITEV pri trga vini BORLETTI. Predstavita' se od 9.30 do 10.30 v Gorici, Ul. Rossini 7. »Naš Kras... Naše mine*. »Pripovedovanje doberdobske žene*. »Jamlje v NOB*, «Poziv»: to so glavni •v , . naslovi periodične revije »Naš pravila po 20 do 25 cm dolge žare- Kras»_ katero izdaja prosvetno dru- ze, očitno z namenom, da bi jih pokvarili in se tako »ohladili* za klavrn uspeh vloma. Upravi urada ni preostalo drugega, kot da je vlom prijavila letečemu oddelku goriške kvesture, ki na osnovi pičlih sledov skuša najti pot do nepovabljenih nočnih vandalov. Prošnje za ljudska stanovanja v Gorici Predsednik pokrajinskega zavoda za ljudske hiše (IACP) za Goriško Massimo Cellie je na osnovi zakona št. 655 od 23. 5. 1964 in v zvezi s členoma 17 in 5 tega zakona razpisal natečaj za dodelitev stanovanj na pordočju goriške občine, lu bi med letom postala razpoložljiva, ali v zameno za prav tako prosto stanovanje, ki bi bolje u-strezalo družinskim razmeram prosilca. V zadevi odloča pokrajinska komisija pri civilnem tehničnem lira* du v Gorici. Tisti družinski poglavarji, ki bi radi prišli do ustreznega stanovanja IACP naj vložijo predpisano prošnjo na sedežu IACP v Gorici, Ul. Pitteri 4 na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na sedežu. Tam bodo lahko dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila o sestavi prošnje in dokumentih, ki jih morajo predložiti. Prošnjo je treba vložiti v roku od 10. januarja do 8. februarja. Vse prejšnje prošnje za ljudska stanovanja, ki so bile vložene na sedežu IACP ali na prefekturi, za ta razpis niso veljavne in jih je treba torej ponoviti. Filmsko predavanje v torek v Standrežu Prosvetno društvo »O. Župančič* iz štamdreža priredi v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v torek 11. t. m. ob 20.30 na svojem sedežu na Trgu v Standrežu predavanje s predvajanjem dokumentarnega filma o »planinsko - orientacijskem pohodu* ki so ga posneli lanskega 1. maja v Steverjanu. Člani dramske družine društva bodo vmes recitirali tudi več priložnostnih deklamacij. Vabljeni so člani in vsi prijatelji, zlasti pa mladina. stvo »Jezero* v Doberdobu. V prvem članku se Kraševci sprašujejo, katere so realne nevarna sli, ki se prikazujejo z govoricami, da so vojaške oblasti postavile na Krasu atomske mine in kakšne so perspektive razvoja doberdobske občine zaradi ovir. Id jih predstavljajo vojaške Služnosti. Zanimivo je nadaljevanje pripovedovanja doberdobske žene, ki se spominja karaterističndh momentov iz življenja starega Doberdoba. Sledi članek, ki govori o življenju Jameljcev v NOB in prikazuje njih prispevek v boju proti nacifašizmu. Nekaj poslancev je pred meseci predlagalo v parlamentu, naj se obsodi desničarska stranka in njen voditelj; o tem je govor v članku »Poziv*. Sledijo izčrpna poročila o delovanju balincarskega društva »Gradina* ln prosvetnega društva »Jezero*. Današnji gledališki program v Novi Gorici V okviru srečanja malih odrov v Novi Gorici bodo danes ob 16. uri nastopili študentje iz Benetk skupine Teatro universitario Cš Fo-scari s Sigmunda Freuda igro: «0-pazovanje težkega primera emiane-stezije nekega histerika*. Ob 20 uri pa bodo ponovili, v izvedbi Primorskega dramskega gledališča, Jeana Geneta »Poostreni nadzor* Otrok pod avto v Gorici Včeraj nekaj pred 13. uro je pripeljala njegova mati v splošno ga rižko bolnišnico 3 letnega Massimi-liama Zuechiattija iz Gorice, Ul. Ponte del Torrione 39. Nudili so mu prvo pomoč za številna odrg-njenja in rano na jeziku; okreval bo v 4 dneh. Deček je prišel v bližini svojega doma pod avto renault, ki ga je vozil 19-letni dijak Antonio Semeone iz Pevme Ul Papa, ki se otroku ni mogel izogniti, kakor ie ugotovila cestna policija. Tu g3t Trod«8 90. bar'„ K cena" pro^odn' prodaja ob koncu vsega blaga sezone TRENTO TREVISO BELLUNO volnena ženska obleka od 1.900 lir dalje volneno krilo od 990 lir dalje moške in ženske hlače od 1.900 lir dalje moški in ženski površnik od 9.900 lir dalje moška volnena obleka od 10.900 lir dalje volnena moška jopa od 6.900 lir dalje srajca iz bombaža in teritala od 1.500 lir dalje Iz goriškega matičnega urada ' Od 5. do vključno 8. januarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 17 rojstev, 8 smrti, 4 poroke GORICA, Korzo Italia 51/A PrSmorštiTinevIufc KULTURA 9. januarja 1972 OB 70-LEmtCl ROJAKA BOGOMILA GERLANCA Življenje posvečeno ljubezni do naroda in njegove kulture Od proseškega kulturnega delavca v mladosti do priznanega urednika, bibliografa in publicista ter enega največjih slovenskih in jugoslov. strokovnjakov za založništvo in knjigotrštvo . Čeprav z majhno zamudo, ki nam J° bo jubilant gotovo oprostil, se Moramo spomniti življenjskega in »lovnega .jubileja našega zasluž-»Sa primorskega rojaka in dolgoletnega sodelavca našega dnevnika in Jadranskega koledarja Bogoroi-« Gerlanca. Neumorni slovenski kulturni delavec, urednik, biblio-in publicist Gerlanc .je našim bralcem sicer dobro znan, vendar * narn zdi prav, da ob taki priložnosti povemo tudi o njem sa-ibbfn^ kaj več. lom8* * v -iubilant ^ *e rodil 27 dec. 1!|01 na Kontovelu pri Trstu v šte-™ni kmečko-delavski družini Jo-®Pa in Josipine roj. Dainev. Kulturno delo je bilo v družini Gerlancev tako rekoč v tradiciji. Že Prod prvo svetovno vojno je jubilantov oče pel v zboru »Danice*. Prav tako drugi člani družine. Jubilantov brat Jože je bil po vojni Predsednik »Danice*, poznejšega ljudskega odra. Tudi Bogomil Ger-pnc je sam deloval v obeh kulturnih organizacijah in vodil na- repnikom na štajerskem trn v peti. Ko so tudi Celje zasedli nem-ci, .je moral zbežati v Ljubljano, potetn pa je odšel k sorodnikom v Kočevje kjer se je zaposlil pri gozdni upravi. Že junija 1941 je bil med prvimi organizatorji OF na Kočevskem. Aktivno ie deloval v kočevskem rajonskem in mestnem odboru OF, zato ni čudno, da se je nekajkrat znašel v italijanskih zaporih, čeprav se mu je zaradi znanja italijanskega jezika posrečilo priti spet na svobodo. Ko je 8. septembra 1943 osvobodilno gibanje nrevzelo civilno oblast v mestu Kočevju in okolici, je bil Gerlanc seveda zraven kot eden najbolj vnetih in odgovornih delavcev OF. Ob nemški ofenzivi je moral v ilegalo, zatem pa je deloval kot inšpektor oddelka za prosveto SNOS v ribniškem okrožju, ki je segalo od Kolpe do Ljubljane. Vneto je organiziral šolstvo in prosvetno življenje, tečaje slovenskega jezika za učitelje na osvobojenem ozemlju, predaval. L' L" v"~" r '~T - ■ii Bogomil Gerlanc *tope zbora. Vodil je tudi zadnji bastop zbora na Proseku leta 1924, je bdi sploh zadnji javni nastop ®Jovenskih kulturnih društev na Težaškem. Gerlanc je sodeloval “bdi pri organiziranju ljudske knjižnice na Proseku, ki je bila najbolj uspevajočih ljudskih Knjižnic na Tržaškem in Goriškem. ■Njegovo delo, pri katerem so sodelovali tudi drugi zavedhi sloven-01 (npr. še živeča Tone Ukmar v Kopru in Simon Prašeli v Ljub-*jand), je bilo tesno povezano tudi * gibanjem za majniško dekla-racijo. Na Proseku je Gerlanc obisko-V®1 osnovno šolo in pripravljalnico za nemško srednjo šolo. nato pa Sj® je vpisal v nemško realko v Irstu. Mati mu je zgodaj umrla. Poleg tega pa je izbruhnila prva svetovna vojna, in tako je moral šolanje prekiniti. Leta 1917 je sto-Pu v goriško učiteljišče (začelo je delovati v Trstu), toda ko so naše Kraje zasedli Italijani in s pretvezo- da razsaja španska gripa, slo-yenske šole zaprli, je Gerlanc od-v Jugoslavijo in se vpisal v ~bgi letnik mariborskega učiteljišča. Narodno ogrožena štajerska je *P'ademu Gerlancu močno prirastla k srcu, sai je kot zaveden Slovenec videl tudi tu široke možnosti ln tudi živo potrebo po svojem ddejstvovaniu. Najprej ie po ma-pdri poučeval v Petrovčah pri ^‘ju. odslužil nato vojaški rok, Polem pa učil na meščanski šoli da ^ Jesenicah. Sam si ie zaželel službovati v Celju in tam je. razen dveh let, ko je služboval v Latern, poučeval na osnovni oziro-dja meščanski šoli vse do nemške dKUpacije. Toda tudi med svojim bivanjem v Jugoslaviji ni Gerlanc pozabil da svoje domače kraje. Med potnicami je redno prihajal domov ,n vodil pevski zbor na Kontoveiu '■Pevsko je deloval tudi v Glasbeni diatici v Mariboru in bil leto in Pel celo član zbora v mariborskem K edališču). Z moškim zborom Kon-"^elcev je leta 1923 nastopil v ^ani na velikem slovenskem zbo-r°van,ju, pri čemer so bili zaradi •Vozečega napada fašistov vsi Pevci oboroženi s palicami. Konec dvgusta 1924 je na Kontovelu prav ■®k<) nastopil z mešanim zborom 'a domači slovesnosti in uprizoril ludi enodejanko Čehova -.Medved*. Tudi v Celju, v katerem so pred rfugo svetovno vojno dvigali glave Kulturbundovci in hitlerjevci. je ”®r.anc budil narodno zavest in 5™ral okoli sebe tamkai živeče d«moreč Obnovil le in tri leta moški pevski zbor »Oljka* J.yde je zbor dobil po znani pesmi dUbona Gregorčiča), po mogočnem 5*drovanju kulturno prosvetnih ~JJŠtev »Svobod* (1936) pa je prev-in vodil razpuščeni mešani Pevski zbor. Ni čuda. da je bdi Gerlanc nem-Kim šovinistom in njihovim pod- bodril itd. Tudi kot načelnik oddelka za ljudsko prosveto piri SNOS, za katerega je bil postavljen septembra 1944, se je ves posvetil prosvetni dejavnosti, le da je bil njegov delokrog še širši in odgovornejši. Po osvoboditvi ga ie tedanje ministrstvo LR Slovenije že 11. maja 1945 postavilo za svojega delegata v Celju, kjer si je znova pridobil velike zasluge za obnovitev slovenskega šolstva, pri reševanju kulturnih vrednot in arhivov na območju celjskega okrožja itd., dokler ni jeseni 1945 nastopil službo v ministrstvu za prosveto v Ljubljani. Življenje in javno delovanje Bogomila Gerlanca je vseskozi prevevala in še vedno preveva globoka ljubezen do slovenske knjige in slovenske kulture. Za to je imel, kakor smo že omenili, v domači družini in v rodnem Kontovelu že zgodaj mnogo spodbud. Na Kontovelu je bila že leta 1910 ustanovljena javna ljudska knjižnica. Zaradi znane knjige Podlim-barskega «Gospodin Franjo*, ki jo .je avstrijska cenzura ob začetku prve svetovne vojne zaplenila, pa je bilo delovanje ljudske knjižnice na Kontovelu prekinjeno. Toda prizadevni Gerlanc je jeseni 1917 sam začel zbirati raztresene knjige ter leta 1918 knjižnico obnovil, jo pomnožil in vodil vse do pozne jeseni 1920. Tudi v Mariboru in Celju, kot že omenjeno, ni stal ob strani. Požrtvovalno je deloval med naprednim dijaštvom in bil zaradi svojih idej celo izključen iz 3. letnika mariborskega učiteljišča, v Celju je deloval v strokovni organizaciji učiteljev in v delavskem gibanju, sodeloval pri razvoju celjske Mestne knjižnice in jo po letu 1935. ko jo je oblast hotela ukiniti, odločno javno branil, hkrati pa zahteval, da se knjižnica razširi v študijsko knjižnico. Leta 1938 je skupaj z Vero Levstikovo, sestro pisatelja Vladimira Levstika, organiziral razstavo celjskih tiskov, tik pred vojno pa razstavo Prešeren v Celju. Zvesta ljubezen do slovenske knjige je Gerlanca že zgodaj privedla v založništvo, ki se mu ie posvečal že vse od leta 1930. Najprej je sodeloval pri Mohorjevi družbi oziroma pri Mohorjevi tiskarni v Celju, eo osvoboditvi pa je deloval v raznih slovenskih založbah. Najprej je delal pri Slovenskem knjižnem zavodu nato ie bil urednik in vodja raznih založniških oddelkov pri Državni založbi Slovenije, pri Statističnem zavodu Slovenije, bil je vodja uredništva založbe Kmečka knjiga, nazadnje pa vrsto let strokovni tajnik za založništvo in knjigotrštvo pri tedanji Trgovinski zbornici. Po ustanovitvi Gospodarske zbornice SR Slovenije je postal tajnik njenega sveta za grafično, založniško. knjigotrško in filmsko dejavnost. Leta 1966 je po več kot štirih desetletjih službovanja odšel v pokoj, toda Gerlanc bi ne bil Gerlanc, če ne bi še naprej neumorno deloval, saj je odtlej pa vse dio danes urednik in vodja oddelka za šolske knjige in učbenike pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Ko praznuje svoj življenjski jubilej, praznuje tudi 25-letnico svojega aktivnega strokovnega dela v slovenskem založništ- vu. V tem obdobju si je pridobil sloves enega najboljših slovenskih in tudi .jugoslovanskih strokovnjakov za založništvo in knjigotrštvo. Nadvse bogato in raznovrstno je jubilantovo publicistično in uredniško delo. Če bi ga hoteli v celoti zajeti, bi bila za to potrebna že posebna bibliografija. Verjetno niti jubilant sam nima pregleda nad vsem. kar je v dolgih desetletjih svoje javne dejavnosti napisal in priobčil. Pisal je skorai v vse slovenske časnike in časopise, tudi med narodnoosvobodilnim bojem se je oglašal v raznih glasilih osvoobodilnega gibanja. In našemu dnevniku je v čast. da .je Bogomil Gerlanc že od njegove ustanovitve med njegovimi prizadevnimi in uglednimi sodelavci, prav tako med sodelavci Jadranskega koledarja. Kar 20 let je bil Bogomil Gerlanc nepretrgoma sourednik novih slovenskih beril za osnovno šolo (ki so še danes v veljavi), Dr. Rado Bordon (Nadaljevanje na 6. strani) Platnice «Vodnika» po Koroški PREDSTAVA TEATRA STABILE V ROSSETTIJU Nakazane nove možnosti uprizarjanja Grumove «Goge » Režija Francesco Macedonio, scena in kostumi Sergio d’Osmo Začel bom tam, kjer bi moral pravzaprav nehati: s prizoriščem Sergia D’Osma za predstavo drame Slavka Gruma «Dogodek v mestu Gogi» v izvedbi tržaškega Stalnega gledališča. Tedaj s prostorom. ki zadobiva v Grumoven kot tudi drugih miljejsko nedoločenih delih svoj značaj uprizoritve. To neopredeljenost prostora Grum označuje za rprilepijenost ljudi v svojih bivališčih», Korunova, najnovejša slovenska režija iiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliii.. | branje z naslovom «Moja knjiž-| niča* ter je sam pripravil in ko-| montiral več knjig. Tak slovenski kulturni delavec, kakršen Je Gerlanc, je bil ves čas in je seveda še danes vnet občudovalec našega Prešerna. Prav na njegovo pobudo je bila obletnica pesnikove smrti (8. februar) proglašena za slovenski kulturni praznik. Svojo ljubezen do rodnega Kontovela in do slovenskega kulturnega življenja na Tržaškem pa je znova izpričal s svojim lepim prispevkom v publikaciji »Osemdesetletnica pevskega društva Danica na Kon-tovelu* (Trst 1969). Še in še bi lahko naštevali sadove dolgoletnega požrtvovalnega in nesebičnega prizadevanja našega rojaka, slovenskega kulturnega delavca Bogomila Gerlanca. Zdaj, ko si je naprtil že sedem križev, mu lahko samo od srca čestitamo k njegovemu lepemu jubileju in k delu. ki ga .je doslej opravil Spominjamo se ga s hvaležnostjo in občudovanjem, hkrati pa iskreno želimo, da bi ostal zdrav in čil ter ohranil zvestobo tistim idealom, ki se jim je že mlad posvetil v svoji ožji domovini. Kli-čermu mu: Ad multos annos! kot druga knjiga izbrana čakavska poezija tega istrskega pesnika v prevodu italijanskega pesnika in publicista Giacoma Scottija. Pravzaprav ne gre za prevod in tudi ne za prevod v italijanščini, pač pa je Giacomo Scotti čakavske stihe Zvaneta čmje prepesnil v beneško-istrsko italijansko narečje. Za čakavsko poezijo Zvaneta Čmje je Vjeko Dobrinčič napisal takole: «Njegova žminjska čakavščina je trda, koncizna, kakršen je pač kamen istrskih hribov, kot so trdi žulji istrskih kmetov. Njegova čakavščina se upira »literarnim* manipulacijam, ona je hkrati zvok in vonj in tudi misel Istre. Vladimir Nazor je nekoč zapisal, da se s čakavščino ne more le govoriti, z njo se mora tudi misliti.* če je Vjeko Dobrinčič tako visoko ocenil poezijo tega znanega istrskega pesnika, ni nič nižje o-cenil prepesnitev njegovih verzov in poezij v beneško-istrsko narečje, prepesnitev, ki jo je izvedel Rečan Giacomo Scotti. Vjeko Dobrinčič je za to prepesnitev zapisal takole: «Da bi to poezijo (poezijo Zvaneta čmje, op. ur.) čimbolj vemo predstavil italijanskim bralcem, se je Giacomo Scotti odločil za beneško-istrsko narečje ne samo zato, ker je to narečje tako rekoč zemljenisni sosed čakavskemu narečju Zvaneta Čmje, pač pa tudi zaradi več globljih razlogov. Rekel bi, da bi mogli te razloge i-menovati tudi: razredna blizkost. Obe narečji namreč govorijo težaki, tlačeni ljudje, siromaki, obe narečji govore tisti, ki se upirajo in borijo proti tistim, «ki štejejo dukate*. »Bralec — zaključuje Vjeko Dobrinčič — more to kontrolirati s tem, da na levi strani prebira čakavske stihe, na desni pa njihovo prepesnitev. Svežost teh prepesnitev podčrtujejo tudi kadence nežnega, tožnega, vendar pa tudi čakavsko borbenega in upornega dialekta. Scotti je s temi svojimi pre- pesnitvami pripravil pravo senzacijo za literarne sladokusce. Pravzaprav je napravil še nekaj več, pokazal je, kako globoki so lahko temelji sodelovanja dveh narodov, kako ti temelji niso le deklaracija, pač pa zelo jasna in precizna opredeljenost. Zahvaliti se je treba Giacomu Scottiju za ta njegov delež bratstvu in enotnosti narodov, ki žive v Istri.* FILMI NA LJUBLJANSKI TV Andrej Einspieler in njegov list «Mir» (Nadaljevanje s 5, strani) Strašna logika za narode in človeštvo Iz stolpcev v poslednji številki zveni poslovilna beseda ko izpraševanje vesti vsemu človeštvu. In mar^ ne kličejo te pogumne, odkritosrčne misli še v naš čas z vsemi njegovimi preizkušnjami ter neizpolnjenimi obveznostmi do slovenske manjšine? »čudno je», tako ugotavlja «Mir», da »pozna vsakdo pravico samo zase. V istih razmerah so živeli koroški Slovenci kot tirolski Italijani. Isti bič .ie žvižgal nad njimi, ista peta jih je tlačila. In vendar so priznali naš plebiscit kot pravično sredstvo in se je z italijanske strani storilo vse. da je poteklo glasovanje v prilog Nemcem. Na južnem Tirolskem pa smatrajo plebiscit za krivičen. In zopet imajo plebiscit na Koroškem za pravičen, za Goriško pa je zopet — po mnenju Italjanov — nedopusten. Strašna logika je to, usodna za narode in za človeštvo.* Kljub vsemu vrednote slovenske časniške besede Na klasičnih tleh slovenstva pa kljub vsemu še zmerom živi svetla tradicija vrednot slovenske časniške in časopisne besede. Prijetno nas preseneča, da si je vzporedno s političnima časnikoma (napredni slovenski vestnik in katoliški Naš tednik), z »Vestnikom koroških par-tiizanov*, itd. uspešno utrlo pot ustvarjalno hotenje mlade slovenske generacije. Svoj publicistični odzvok ima to hotenje v stolpcih mladinske kulturne revije Mladje», nadalje za slovensko misel vztrajno zavzetega študentskega «Kladiva» ter zelo spretno urejevanega mesečnika Mladi rod*, iz katerega diha topla domača misel šolske mladine. Spodbudno pa nas je presenetila tudi lepo govorjena in prijetno, bistro izpovedana slovenska beseda, ki smo .ii iz ust preprostih slovenskih koroških delovnih ljudi prisluhnili v nedavni oddaji ljubljanske televizije (1). (1) Posamezne številke časnika »Mir*. Slovenski biografski leksikon I, str. 151-5. Janko Šlebinger: Slovenski časniki in časopisi. Ljubljana 1937, str. 6-7 in 24. Dr. Ivan Prijatelj: Kulturna in politična zgodovina Slovencev II., str. 15. Dr. Dragotin Lončar: Politično življenje Slovencev. Str. 73. Dr. Janko Pleterski’ Politični profil koroškega časopisa «Mir» - Zgodovinski časopis 1956-7, str 183-216. Dr. Fran Vatovec: Razvoj jugoslovanskega novinarstva I. Visoka šola za politične vede. Ljubljana 1967. str. 194-5. Dr. Fran Vatovec: Mejnik v slovenskem časnikarstvu. Slovenski vestnik (Celovec) 23. in 31. dec. 1954. Dr. Fran Vatovec: Levstikove puščice in Einspielerjevega »Slovenca*. Ljudska pravica 9. januarja 1955. Dr. Fran Vatovec: Celovec, prvo žarišče slovenske publicistike. Naši razgledi 9. januarja 1965. Dr. Fran Vatovec: Svetla časnikarska portreta na slovenskem publicističnem obzorju. Primorski dnevnik 31. januarja 1965. Dr. Fran Vatovec: 100 letnica smrti Antona Janežiča. Primorski dnevnik 2. oktobra 1969. Dr. Fran Vatovec: Ognjišči v Celovcu. Delo (sobotna priloga) 8. novembra 1969. Dr. Fran Vatovec: Slovenska časniška beseda na Koroškem v predplebiscitnem obdobju. Dia’ogi (Maribor) 1970. štev. 10. Dr. Fran Vatovec: Živa in pričevalna slovenska časniška beseda ob zibelki slovenstva in njegove publicistične izpovednosti. Slovenski vestnik (Celovec) 18. junija 1971. Dr. Fran Vatovec: Slovenska časniška in časopisna beseda na Koroškem (Koroška in koroški Slovenci). Maribor (Obzorja) 1971. Str. 224-243. Dr. Fran Vatovec: Slovenačka periodična publicistika u Koru-škoj. Naša štampa (Beograd) jan. 1971. Dr. Fran Vatovec: Delež slovenske periodične publicistike na Koroškem. Vestnik koroških partizanov. Ljubijana avgust 1971, štev. 3, str.x 35-41. Dino Risi in Vincente Minelli Danes, v nedeljo 9. januarja, oh 18. uri je na sporedu italijanski barvni film Vina Risija «Ope-cija San Gennaro* (Operazione San Gennaro. 1968). Igrajo Nino Manfredi. Senta Berger, Harry Guardino, Mapo Adorf in Toto. Film je kmedija - kriminalka o skupini gangsteriev, ki so se odločili, da bodo oropali neapeljskega patrona San Gennaro, Id ima v svoji cerkvi privlačne dragocenosti. Ni med najboljšimi filma Dina Risija, je pa le zabaven. V torek 11. t.m. ob 20 35 je na sporedu ameriški film Vincentea Minnellija «Mesto iluzij* (The Bad and the Beautiful, 1952. italijanski naslov «11 bruto e la bella). Igrajo Lana Turner, Kirk Douglas. Walter Pidgeon, Dick Pou-ivell. Zopet lepa Minnellijeva melodrama! Tokrat je sodba postavljena v ambient hollywoodske filmske industrije; film je torej še posebno zanimiv kot razmiš-Ijenje o filmu samem. Tudi tukaj se izraža trčenje med sanjami in realnostjo. S. C. KRIŽANKA i~ 2 3 4 6 r L I 8” 9~ ir 11 ir m 1/. 15 U 16“ 17 ir 19 ■ 2T 21 22 ■ 23 24 ■ 25 26 1 27 ra 28 ’ 29 30 31 32 33~ % c 35“ 1 36 ' H n 38 39 i 40 41 42 43 ■ 44 4T 46 47 48 n 49“ 50 51 __ _ _ _ “1 52 _ __ - ■ VODORAVNO: 1. moralna vrlina, 8. glavno mesto Makedonije, 14. časopisni ali radijski poročevalec, 16. odličen ameriški pisatelj (Jack, «Martin Eden*), 17. otroško vozilo na dveh kolesih, 18. vesoljsko vozilo, 20. veznik, 21. katran, 22. skupina plezalcev v steni, 23. okrasni izdelek brez umetniške vrednosti, 24. arabski žrebec, 25. obdelovalec kamna, 27. sunek z nogo, 28. alpski prelaz, 29. korak, 31. širok dežnik pri slovenski narodni noši, 33. zdravilo v obliki kroglice, 35. grški bog divjega vojskovanja, 36. ime jugoslovanske filmske igralke Dravič, 37. kratica za »akademski klub*, 39, kačji glas, 40. ime sovjetskega voditelja Brežnjeva, 42. naziv za Hercegovca, 43. avtomobilska oznaka Karlovca, 44. slavnostni mimohod, sprevod, 45. gorski masiv v centralni Aziji, 47. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju, 49. bebavost, 51. mračno brezno, kamor je Zeus vrgel titane, 52. kopališče pri Kopru. NAVPIČNO: 1. rakev, 2. teniški rekvizit, 3. pokrajina v severozahodni Grčiji, 4. povrtnina, 5. makedonsko kolo, 6. avtomobilska oznaka Splita, 7. ravna streha, 8. zdravilna rastlina (čaj), 9. na zemljevidu označena nadmorska višina, 10. slovenska modna revija Elle, 11. kratica za «planinsko društvo*, 12. vrsta oblačila, 13. računski znak, 15. glavno mesto Pakistana, 19. podredni veznik, 22. reka, na katere bregovih stoji Leningrad, 23. cunja, 25. velik ogenj, 26. pastir v operi »Sneguročka*, 27. lovsko metalno o-rožje pri južnoameriških Indijancih in gavčih, 28. slovenski virtuoz na kitaro. 29. odtis noge, 30. velika morska riba, 31. glavno mesto arabskega sultanata Omana, 32. roman francoskega pisatelja Claudea Ane-ta, 34. Homerjeva pesnitev, 36, izumrla orjaška ptica, katere okostje so našli na Novi Zelandiji, 37. o-perni spev, 38. muslimansko sveto pismo, 40. deščica, 41. državna blagajna, 42. arabski knez, 44. glavni števnik, 45. detonacija, 46. oče, 48. avtomobilska oznaka Kranja, 50. veznik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Beograd, 8. kla-pa, 13. intriga, 14. sramota, 16. vokali, 17. Tatari, 19. RL, 20. Alan. 21. sirena, 22. Pag, 23. ko, 24. kavelj, 25. mate, 26. Grieg, 29. S (iman) J(enko), 30. ponor, 31. Ar-ras, 33. avion, 35. Kadar, 37. TS. 29. otrok, 41. Odin, 42. navada, 44. OM, 46. Aro, 47. salama, 48. mera, 50. le, 51. N tkite, 52. rapir, 53. aspirin, 55. trapist, 57. atlet, 58. insekti. Zimski motiv v kraški vasi: lteptn (Foto M. Magajna) Veljaven od 9. do 15. januarja 1972 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z zadovoljstvom boste ugotovili, da ste neki opravek pravo-časno in pozitivno spra- _ > vili pod streho. Ne- ,©! kdo vam bo ali v pismu ali po 1 telefonu sporočil nekaj, kar vas bo zelo razveselilo. Zadovoljni boste tudi, ker bo v ljubezni šlo vse lepo. Malo glavobola. ___ BIK (od 21. 4. do Z' N 20. 5.) Pomoč prija-f ejii^jt\ teljev in sorodnikov vam bo v veliko ute-V y ho, ker se boste mo- gli lotiti tudi nalog, ki ste jih prej puščali ob strani, ker ste se čutili osamljeni. Pustite ob strani govorice in tvezenja, ker so brez podlage. Ljubezen je trdna. Motnje v prebavi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nekaj na račun stare prakse, nekaj na račun sreče, pa tudi prirojene intuicije in vaši posli se bodo razvijali odlično. Opravka boste imeli tudi z oblastmi, vendar brez hujših posledic. Razčistite nesporazum z ljubljeno o-sebo. Pazite se prehlada. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite brez skrbi, da bi vam kaj ne šlo od rok. Imate redno srečo in daljšem zastoju se do vaši posli ali vaša dejavnost nemoteno razvijali. Kljub temu je varčevanje priporočljivo. V ljubezni vse v najboljšem redu. In vendar boste ljubosumni. Influenca se bliža. ozi- ste LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Besede ne bodo zadoščale, pa čeprav bodo koristne. Pazite, da pravočasno uredite neke zadeve, da boste nato mirneje spali. Brez večjih težav, vendar vas bo marsikaj spravilo v slabo voljo. Deloma ste si sami krivi. V ljubezni vse po starem. Malo glavobola. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vzdušje je kot nalašč, da se ponovno lotite dela, roma opravkov, ki jih opustili v prazničnih dneh. Kaže. da bi ne bilo napak zavihati rokave. Dobili boste pismo ali kako sporočilo, ki vas bo močno razveselilo. Popazite nekoliko na svoje zdravje. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Ker bodo vaši predstojniki ali delodajalci sprejeli vaše načrte oziroma predloge, boste zelo dovoljni. Ne bi bilo napak v primeru poskrbeti tudi za morebitno napredovanje. Odločnejši bodite do ljubljene osebe, ki staja kapricasta. Influenca je teku, ali se bliža ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Zapletli se boste v neke probleme, ki bi vam znali pokvariti teden. Z nekim prijateljstvom ne bo nič. Računali ste. da vam bo neka zveza pomagala, pa vam bo celo v oviro. Tešite se v družbi, ki ste jo že preverili. Stopite k zdravniku na kontrolo. za- tem po- lt STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nekdo pričakuje od vas po-I vsem določen in dokončen odgovor. Potrudite se, kajti čas hiti in če ne boste pravočasno ukrepali, bo ceha precejšnja. Tudi v družini bo začelo nekje šepati, ker ste preveč egocentrični in zanemarjate okolico. Zdravje odlično. _____ KOZOROG (od 21.12 /------N do 20. 1.) V prvih dne- f _ k N vih tedna se boste lo J vili in tipali v nežna \* no. Nato boste ubral pravo pot in bili zado voljni, če vaše zahteve niso pre velike. Tudi v ljubezni boste Iah ko zadovoljni, celo srečni, koli kor vaše težnje niso prevelike Zdravje kar dobro. VOON4R (od vi 1 do 19. 2.) Doživeli boste to, česar že dolgo niste: duševno in materialno zadovoljstvo, celo dokajšnje priznanje. Izkoristite priložnost za u-trditev položaja. Ljubljena oseba se čuti zapostavljena in bi ne bilo napak, če bi to zadevo nekoliko uredili. Pazite na prebavo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vzdušje neko- liko negotovo, vendar I se bo vse prav izteklo v splošno zadovoljstvo vas in vaših sodelav- cev. oziroma predstojnikov. Bodite kar se da precizni in dinamični. Neka oseba, ki ste jo imeli radi, se vam ponovno približuje. Zdravje o.k. © _____ 1 TOME SVETIMA 281. VIIASA TRETJA KNJIGA Gozd ga je zredil, gozd ga je pogubil... Robovi so se zganili, mogočni in črni kot vettikanske čeljusti. Dvignili so se in se podrli nanj. Telebnil je na tla in obležal... Stotnik je stopil k njemu in ga ustrelil še v vrat, da ja ne bi več vstal. Njegov kurir pa je nekajkrat z brzostrelko užgal med drevje. Cez nekaj minut so pridrveli na pomoč policisti. Stotnik jim je pokazal na tleh mrliča in dejal zaprepadeno: «Padli smo v zasedo.» Ukazal je, da Pesjaku privežejo za vrat pas in ga odvlečejo s seboj. Soteska pod njimi se je kopala v valovih megle, ki jih je vrtinčil jug v vulkanskem ritmu. Sestopali so po melišču, med skalnimi stenami. Med nogami se jim je valilo okrvavljeno kamenje. Pesjaka je vlekel policist za seboj kot ustreljeno zver. Oči je imel odprte, srepo strmeče v nebo. Za njim je šel stotnik Vogt, mrk in zamišljen. Včasih mu Je pogled zdrsnil na Pesjaka. Zdelo se mu je, da je s tem nekaj vrnil majorju Wolfu. Sit je bil Jelovice, kjer ni ničesar izgubil, sit vojne in psov za preganjanje ljudi. Prepričan Je bil, da bodo zdaj imeli več miru in da bo marsikateremu od teh vojakov prihranil življenje. Sam pa si je želel, da bi bilo vojne čimprej konec in da bi se spet srečal s svojimi domačimi. S političnim zborom so bili vsi zadovoljni. Zavarovani z zasedami odreda, so se zbrali v hotelu Zlatorog v Bohinju. Razpravljali so, poslušali, peli in ploskali, ko da bo čez mesec dni svoboda. In na koncu so imeli še miting. Kako imenitno je Miha ukanil gestapo, ko je premestil zbor sredi noči na breg Bohinjskega Jezera, so vedeli samo nekateri. Sladko so se smejali na ta račun in se srečno izmuznili iz nevarne Bohinjske kotline. Blisk se je s spremljevalcem vračal prek Jelovice z važnimi poročili za štab korpusa. Vedel je, da so v gozdu Nemci. Zato sta hodila počasi in zelo previdno. Na najbolj nevarnem območju sta se ogibala poti in celo stez. Nebo je temnelo, ko se je svet prevesil in sta zagledala robovje nad Trav-nikarjevo domačijo. Na pasje lajanje Je mož prišel iz hleva in takoj spoznal Bliska. «Glej ga no!» se ga Je razveselil. ((Zvedel sem, da sl hodil tod, pa smo te vsak dan pričakovali. Toliko novic imam iz doline, od vas pa nobenega! Ali je to povezava vojske z oblastjo?!« «Saj zato sem prišel, Travnikar!« se Je smejal Blisk in podal možu roko. «Tako sem te pogrešal, da bom celo prenočil pri vas, če imaš kaj prostora in večerje za naju.« «Za koga pa, če ne zate? Pa stopimo raje malo v hlev, da boš videl, kako fletno mlado imamo,« se je namuznil in odrinil vrata. V siju petrolejke so zagledali Tinko in Ano, ki sta molzli. «0, Blisk!« se Je vzradostdla Ana. Ker pa je nehala molsti, jo je krava švrknila z repom; vsi so počili v smeh. Travnikar je dejal: «Le še stisni malo, Ana! Da bo videl, kako znaš, in da se bosta lahko odžejala!« Ana je stiskala vime, da se je mleko kar penilo v molžni-ku, ki ga je oklepala s koleni. Travnikar je skočil v hišo po korec, Blisk pa je vprašal Tinko: «Kako ste zadovoljni z njo?« «Ata so se za deset let pomladili, odkar je Ana pri nas,» se je zvonko zasmejala Tinka. «Midve pa se tudi dobro razumeva.« Travnikar se je vrnil s korcem; Blisk in kurir sta nato popila vse, kar je bila namolzla Ana. «Kako je z Melito?« »(Pozdravlja te. Midva se dobro razumeva. V divizijski zaščitni četi je skojevska sekretarka. Hudujem se nanjo, pa nič ne pomaga. Večkrat jo prime in gre z bombaši.« ((Trmasta je. Že doma je delala mami in meni nakljub, p* tudi v šoli se ni nikomur pustila.« ((Bojim se zanjo, nepremišljena je. Preveč tvega.« «Jaz jo poznam. Tebi hoče biti podobna.« Odšli so v hišo. Odložila sta orožje in vsi so, kot včasih družina, sedli k mizi. ((Naših fantov ni, pa pridejo vaši in se nam zdi, da smb spet vsi skupaj kot pred vojno,« je dejala mama in prinesi« na mizo žgancev in mleka. Travnikar je imel glavno besedo. ((Blisk, pri nas nismo nikoli molili; če pa se je mam* kregala, sem jaz malo zapel. Celo hišnega boga imam pod streho, odkar se belogardisti borijo zanj « Mama pa mu je zabrusila: «Hišni bog ne bo tam ostal, prinesla ga bom nazaj, ke* nima nič opraviti z belogardisti. V hiši je visel, odkar j« bila postavljena.« Potem se je obrnila k možu: «Le kaj b° s tabo na onem svetu?« «Kako je tam, nihče ne ve, saj ni bilo še nikogar nazaj, da bi povedal. Naši so padli že trije, pa se še ni nobeden oglasil.« «Bog jim daj večni mdr. Jaz vseeno molim zanje, čeprft? pravi oče, da je bog pri belih, naš skojevski sekretar pa, d* ga sploh ni,» se je oglasila Tinka. V daljavi je zabobnelo; polagoma se je bobnenje zldilo v zamolklo podrhtevanje. Blisk je pogledal ven. Grom je pri’ PrfeoriltrSnevmk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. januarja V AMATERSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Na sporedu le zaostale tekme Danes bodo v amaterskih nogometnih ligah odigrali le nekaj zaostalih srečanj. 2. amaterska liga formi, kar smo videli tudi v prijateljski tekmi s Primorjem, ki jo je izgubila s 3:1. Čeprav so napovedi tvegane, pa lahko predvidevamo, da se bo ta Eniški del prvenstva se je dejan- derbi. zaklju^l z delitvijo točk, ra-’ ......... - zen ce ne bo Vesna zaigrala po že zaključil. Odigrali bodo le še "ostalo srečanje med Zarjo in Ves-,° in sicer danes popoldne v Ba-^Ksi. Na lestvici ima Zarja dve “m® prednosti pred Vesno, ki je r? zadnjih neuspehih zdrsnila neko-kii? navzdol. Obeta se torej ostra “N® za točke. Tudi Bazovci v zadnjih tednih m®® preveč zadovoljili. Zadnji uspeh J® izbojevalo to moštvo 31. oktobra CRDA. Res pa je, da je ta ®Pa_ naletela v zadnjih tednih na koraj same težke nasprotnike. Raz-Poioženje v moštvu je kljub temu '"uro, saj je cilj ekipe v glavnem le obstanek v ligi. Večjih ambicij Moštvo torej nima. Prav zato bi se Verjetno Zarja zadovoljila tudi le ? točko, čeprav bo igrala pred do-™acim občinstvom. , .Drugačno vzdušje je v Križu, j?6* je domača ekipa z zadnjimi na-r®Pi precej razočarala svoje navi-Kce. v petih poslednjih nastopih je tarnred osvojila le dve bori točki. ■Zadnji uspeh je to moštvo doseglo v sedmem kolu proti S. Annd in je mj0 njegov položaj na lestvici pre-®®j kritičen. Prav zato Križani me-"Jp na zmago, saj bi poraz prav gotovo povzročil v ekipi krizo. Ves-119 namreč trenutno ni v najboljši DOMAČI ŠPORT DANES nedelja, 9. januarja 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja — Vesna * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Olimpija * * * 8.30 v Trstu, Sv. Sergij COOP — Union • * * * MLADINCI 10.00 v Št. Petru ob Soči Pier d'lzonzo — Mladost » » • 12.30 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana — Primorje a * a sv<* V Naraščajniki , , 10.30 v Podgori rodgora — Juventina . * * Uiu ' — ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» »reg _ Primavera * * * 10.00 v Gottolengu *’9noni — Sokol * * * . MLADINCI 10-00 V Rocolu Kras — ARC Linea * * * 8.15 v Trstu, stadion «1. maj» »°r — CRDA MLADINKE 12.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor A — Inter KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11-00 v Skednju ®®rvolana — Bor * * * MLADINCI ^8 30 v Trstu, Ul. della Valle B°r — Italsider NAMIZNI TENIS . mednarodni turnir J-Oo V Chiassu Nastopa tudi B. Košuta svojih sposobnostih in odnesla ves izkupiček. IZIDI ZADNJIH TEKEM S. Anna — CRDA 4:2 Inter SS — Libertas 0:1 Vesna — S. Michele 0:1 Muggesana — Breg 1:1 LESTVICA S. Michele 26 CMM 20 Flaminio 16 Aurisina 15 Muggesana 14 Zarja 13 Juventina in Breg 12 Vesna in Libertas 11 Inter SS in S. Anna 10 CRDA in Staranzano 5 PRIHODNJI: KOLO (16.1.1972) Libertas — Flaminio Muggesana — S. Anna Inter SS — Zarja Breg — CRDA CMM — Aurisina Staranzano — Vesna Juventina — S. Michele 3. amaterska liga Tudi v prvenstvu te, lige bo na sporedu le nekaj zaostalih srečanj. V skupini N bodo odigrali za lestvico zelo pomembne tekme Por-tuale — Libertas S. Marco, Giariz-zole — Devin in Bar Veneto — Roianese. PRIMORJE — OLIMPIJA V skupini O bo slovenski derbi, o katerem pravi igralec Primorja Puntar, ki je po daljšem času (po poškodbi) zopet začel nastopati: «Menim, da je moštvo končno nar šlo svoj sistem igre. Trener Ver-ginella Je z nekaj spremembami povsem spremenil taktiko in rezultate smo že videli v tekmi z Vesno. Posrečena je bila premaknitev Barbianija v ospredje. Upam pa, da odslej ne bo večjih sprememb v moštvu. Žal, pa v tej tekmi ne bo igral oboleli branilec Bukavec. Sicer pa sem glede naše zmage optimist. V četrtek sem le dal Vesni dva gola in upam, da bom nadaljeval po tej poti. še i mlajše. ved«) namreč iščem potrdilo za svojo sposobnost po lanski dokaj neuspeli sezoni, če bom uspel, bom zadovoljen iln upam tudi navUači». Član Olimpije Ukmar pa je povedal: «To bo za Olimpijo težka naloga. Slišal sem, da je Primorje zaigralo proti Vesni dobro, kar pomeni, da je uigrano. Zato je favorit Primorje, vendar pa tudi Olimpija ne bo že vnaprej vrgla puške v koruzo, žoga Je pač okrogla...* UNION PodlonJerci bodo igrali v nedeljo pri COOP, ki Je na zadnjem mestu lestvice. Favorit je zato Union, ki pa seveda nasprotnika ne sme podcenjevati. B. R. KOŠARKA V prvem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov je v Pragi domača Slavij a premagala Jugoslovanski klub Ju-goplastiko s tesnim izidom 78:75. Ekipa iz Splita ima zdaj veliko priložnost, da v domači povratni tekmi nadomesti majhno razliko in premaga svoje nasprotnike. V MLADINSKIH ODBOJKARSKIH PRVENSTVIH V glavnem že vse odločeno Prvenstvo mladink in mladincev Linea nadaljuje zmagovito pot Mla- se bo kot ostala prvenstva nadaljevalo danes. Zadnje predpraznične tekme na lestvici niso prinesle bistvenih sprememb in sedaj lahko že izrečemo končni vrstni red v posameznih skupinah. Pri mladincih je Are Linea že zanesljivo zmagovalec in s tem finalist nadaljnjega deželnega prvenstva. Pri mladinkah pa bo po končanem prvenstvu še sklepni turnir prvih dveh šesteric iz vsake skupine in sicer po vsej verjetnosti med Borom A in OMA iz 1. skupine ter Sokolom in Bregom A iz 2. skupine. Zmagovalec finalnega turnirja pa bo branil barve naše pokrajine v deželnem finalu. MLADINCI: Bor — ENAOLI 3:2 Adc Linea LESTVICA 5 5 0 15- 2 10 ENAOLI 5 3 2 11- 7 6 Kras 5 3 2 10- 8 6 CRDA 5 1 4 4-15 2 Bor 6 1 5 8-17 2 zadnje mladinske tekme Bor — Ferroviario: Stojan Hrvatič skače na odbito žogo (št. 13), za njim Mladen Šare Po petih zaporednih porazih so mladi zastopniki Bora le izbojevali prvo zmago in to povrhu nad drugo najboljšo ekipo ENAOLI. V preostalih dveh tekmah je pričakovati, da bo Bor dosedanji skromni izkupiček še povečal. Pri vrtu ni prišlo do bistvenih sprememb, ker Are di Kraševci pa se držijo sredine lestvice. Kljub zmagi pa je Bor še vedno na zadnjem mestu. MLADINKE Skupina A Rezultati OMA — Bor A 2:1 Breg B - UGSS A 2:0 Julia — Inter. 2:0 LESTVICA Bor A 5 4 1 9-2 8 OMA 5 4 1 9-3 8 Julia 5 3 2 7—4 6 UGSS A 5 2 3 5-7 4 Breg B 5 1 4 2—8 2 Inter 5 0 5 0-14 0 Mlade zastopnice Bora A so doži- vele v petem kolu prvi letošnji poraz proti najbolj nevarnim nasprotnicam v tej skupini, odbojkaricam OMA. Kljub porazu pa je Bor še vedno na prvem mestu lestvice, ker ima boljšo razliko v setih in o končnem zmagovalcu v tej skupini bo odločalo povratno srečanje teh dveh ekip. Mlade odbojkarice Brega B so proti UGGS A zaigrale dobro in so tesno izgubile, pa čeprav se je tekma končala z 2:0. Breg je po tem porazu še vedno na predzadnjem mestu. Zadnji je Inter, ki je obenem najslabša ekipa tega prvenstva. •iii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiii„,1,1,lii„„ii,nll„lllllllIlllll.1I,1111,IulIinlliU11I11IIIllllllllllllllllll|1111|111111I11I1111(iiIII1111111111(1|(1IiI11Illlllllllll(lIillltlIIiiliiiii|iiiiij|iMi|ii(iiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiin i A w/vni-/v