Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurf 2
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurf
Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov
P. b. b.
Umrl je zvezni prezident dr. Scharf
Zadnjo nedeljo v zgodnjih večernih urah se je razširila po Avstriji in širom po svetu vest, da je po kratki težki bolezni umrl zvezni prezident dr. Adolf Scharf.
Vest je globoko odjeknila med vsem avstrijskim ljudstvom ne glede na politično prepričanje, kajti zvezni prezident dr. Scharf je kot najvišji reprezentant države suvereno stal nad strankarsko politiko. Še več: postal je simbol skupnosti in sodelovanja vseh demokratičnih sil v republiki, saj je v letih svoje predsedniške funkcije ne le enkrat * odločno voljo in akcijo obvaroval našo državo pred nevarno notranjepolitično krizo.
Že od mladih let povezan z naprednim gibanjem, se je dr. Scharf povzpel med vodilne osebnosti avstrijske socialdemokracije. Na odgovornem položaju je sodoživljal rojstvo prve avstrijske republike. Bil je v prvih vrstah graditeljev druge republike, kateri je z vso predanostjo služil najprej skozi dvanajst let kot vicekancler, od leta 19S7 dalje pa na položaju zvezne-go prezidenta kot njen najvišji predstavnik. Kakor njegova predhodnika Renner in Komer je tudi dr. Scharf kot pravi socialist in predan demokrat izpolnjeval svojo visoko funkcijo z dosledno objektiv-nostjo, ki so jo morali priznati tudi njegovi politični nasprotniki; bil je •vetji veliki prezident druge republike, kateri je užival spoštovanje in zoupanje vsega avstrijskega ljudstva.
Dr. Scharf pa je bil kot državnik deležen ugleda tudi v mednarodnem merilu. Čeprav je reprezentiral *e majhno državo, je spadal med velike osebnosti današnje svelov-ne politike. Nesporne so njegove zasluge pri obnovi avstrijske demo-"facije po drugi svetovni vojni in zn dosego avstrijske suverenosti z državno pogodbo, kakor je bila P°membna tudi njegova vloga pri zgodovinskem sestanku Hruščova In Kennedyja na Dunaju, s katerim *e je začel tajati led nevarne napetosti v svetu. Pod njegovim vodstvom se je Avstrija kot neodvisna In nevtralna država v srcu Evrope 'ozvila v činitelja miru in stabilnosti.
S smrtjo zveznega prezidenta dr. Scharfa je bilo pretrgano življenje Priljubljenega politika in vsestran-sko spoštovanega državnika; kon-*a|o se je življenje, ki je bilo skozi dolga desetletja posvečeno boju Za pravice avstrijskega delavstva e' vztrajnemu in požrtvovalnemu Prizadevanju po uveljavitvi demokratičnih načel. Svojemu življenjskemu delu je ostal zvest tudi v svoji oporoki, v kateri je izrazil že-)o in upanje, da bo Avstrija ho-
denta klanjamo tudi koroški Slovenci. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se ga je spomnila na včerajšnji skupni seji Nadzornega in Upravnega odbora.
Koroški Slovenci
ob smrti zveznega prezidenta
dr. Adolfa Scharf a
Ob smrti zveznega prezidenta dr. Adolfa Scharfa je poslala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zveznemu kanclerju dr. Jo-sefu Klausu brzojavko naslednje vsebine:
Skupno z vsem avstrijskim ljudstvom se tudi koroški Slovenci v žalosti in spoštovanju klanjamo veliki osebnosti umrlega gospoda zveznega prezidenta dr. Adolfa Scharfa ter izražamo naše iskreno sožalje.
V brzojavki, ki jo je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poslala ob tej priložnosti koroškemu deželnemu glavarju Ferdinandu Wedenigu, pa je rečeno:
Ob nenadni smrti visoko spoštovanega zveznega prezidenta dr. Adolfa Scharfa žalujemo z vsem avstrijskim ljudstvom tudi koroški Slovenci in izražamo iskreno sočustvovanje.
Treba je povedati resnico!
Vprašanje, zakaj ni enotne odločitve glede nastopa pri deželnozbor-skih volitvah, ki ga je slišati po vseh krajih, je razumljivo. Saj na zunaj izgleda, da bi bila enotna odločitev za javnost boljša in s to javnostjo radi mešetarijo na zborovanjih razni propagandisti, ki jih je čedalje bolj strah zaradi svoje lastne odločitve.
Tudi ta strah je razumljiv, kajti pri odločitvi glede nastopa pri de-želnozborskih volitvah bi smelo odločati edinole vprašanje, kaj je v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti in kaj tej skupnosti škoduje. V tej luči pa je odločitev za samostojni nastop naravnost usodna. Zato se Zveza slovenskih organizacij na Koroškem nikakor ni mogla pridružiti temu sklepu, zlasti ker je ta sklep brez slehernih priprav proti vsemu dosedanjemu usmerjevanju našega človeka. V ostalem tudi nihče ni poskušal — in to bodi resnici na ljubo ponovno poudarjeno — da bi prišlo do enotnega sklepa.
Zveza slovenskih organizacij pa je imela pri svoji odločitvi pred očmi
naprej po poti ozdravitve svo-
dih,
lcga gospodarstva In krepitve dr-avn® zavesti svojih državljanov, Po poti v bodočnost popolne demokracije, blagostanja In svobode * miru.
Skupaj z vsem avstrijskim Ijud-1 v<>m se spominu umrlega preži-
Za enakopravnost in sožitje!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem k deželnozborskim volitvam
Izhajajoč iz načela, ki ga je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sprejela na svojem ustanovnem občnem zboru pred desetimi leti, da ne tvorimo več lastne nacionalne politične stranke, marveč se kot polnopravni državljani zavestno vključimo v splosno avstrijsko družbeno dogajanje in državno življenje, in v doslednem izvajanju programa ZSO o narodno-političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki ga je soglasno odobrilo in sklenilo nad sto delegiranih zastopnikov iz vseh predelov Južne Koroške na občnem zboru 30. januarja 1965, sta Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na svoji skupni seji dne 13. februarja 1965 po temeljiti presoji trenutnega narodnega in splošnega političnega stanja v deželi sklenila
poziv slovenskim volivcem na Koroškem
naj pri deželnozborskih volitvah dne 14. marca glasujejo za
SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE
Naše izkušnje zlasti iz zadnjih desetih let potrjujejo pravilnost naše koncepcije manjšinske politike, da je rešitev narodnostnih vprašanj v današnjem času v prvi vrsti stvar zrelosti notranjega demokratičnega razvoja v državi. Zato je naša dolžnost, da soustvarjalno sodelujemo tudi pri oblikovanju politične volje in se ne izključujemo iz splošne družbe, v kateri živimo, marveč s svojim pozitivnim sodelovanjem na vseh področjih javnega življenja doprinašamo svoj del k njenemu demokratičnemu razvoju v deželi in državi.
Pri naši odločitvi, da podpremo Socialistično stranko Avstrije, nas mimo tega načelnega narodnostno-političnega gledanja vodi zavest skupnosti z avstrijskim delovnim človekom, s katerim nas vežejo sorodni gospodarski in socialni pogledi in zato od njegove stranke najbolj upravičeno pričakujemo razumevanje in podporo tudi za naše narodnostne težnje in potrebe.
Sklep Narodnega sveta koroških Slovencev o samostojnem nastopu pri volitvah -o katerem ZSO nikdar ni bila obveščena niti o tem v nasprotju z razširjenimi vestmi tudi ni bilo govora v koordinacijskem odboru - samo potrjuje pravilnost našega na osnovi dolgoletnih izkušenj izoblikovanega stališča, da koroška OVP doslej ni pokazala nobenega razumevanja za življenjske težnje našega ljudstva. Ne glede na to pa se nam vsaka odločitev, ki slabi odnose med manjšino in večinskim narodom, z ozirom na razvoj dobrega sožitja in od tega odvisnega sporazumnega reševanja bistvenih vprašanj zdi močno problematična.
Na osnovi našega stalnega odločnega in iniciativnega prizadevanja za koristi in enotnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter v trdnem zaupanju v zrelost našega človeka smo prepričani, da bo pretežna večina slovenskih volivcev sledila našemu pozivu in pri volitvah 14. marca glasovala za
SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE!
med zadnjo vojno in po njej izvršeno opredelitev koroških Slovencev, bistveno spremembo družbene strukture tudi našega ljudstva posebno po vojni in ne nazadnje hladni račun volilne geometrije, katerega rezultat ob danem številčnem razmerju v deželi ne dopušča nobenih dvomov.
Težka zgodovina našega ljudstva nas tudi uči, da v zahodni demokraciji ni mogoče od volicev pričakovati odločitve le iz enega samega vidika. Sleherni volivec, tudi slovenski, živi v družbenem ustroju, na katerega je navezan in od katerega je po svoje odvisen in se zato odloča pri volitvah nujno iz več vidikov, ne zgolj iz nacionalnih, marveč tudi iz gospodarskih, socialnih, kulturnih in splošnopolitičnih. Zgolj iz enega samega vidika se morda lahko odloči gospodarsko in socialno neodvisni človek, ne moremo niti ne smemo pa pričakovati take odločitve od vsakega našega človeka. Dovolj je, da smo zaradi takega ozkega gledanja izgubili v preteklosti cele sloje, ki so zaradi tega postali po večini tudi narodno brezbrižni. Po izkušnjah iz zgodovine so zato nadvse neodgovorne trditve, da je za Slovence mogoča le ena sama odločitev. Take trditve pomenijo po nas samih izvedeno redčenje in zoževanje slovenskih vrst, pomeni dejansko odbijanje večine našega ljudstva, ki že od nekdaj voli tudi splošne avstrijske stranke. Odločitev Zveze slovenskih organizacij je zato tudi upoštevanje tega dejstva in če se kdo lahko upravičeno sklicuje na ljudsko voljo, potem brez dvoma tisti, ki upošteva voljo večine.
Mnogo se piše in govori tudi o narodnem dostojanstvu, ki da zahteva baje volitev samo ene stranke. Toda kje je logika v trditvi, da dokazuje več narodnega dostojanstva in ponosa tisti, ki ga skrivaj izraža na tajnih volitvah, kakor tisti, ki ga javno izpričuje dan za dnem v svojem poklicu in v družbi, v kateri živi?
Ta trditev je prav tako neresnična in demagoška, kakor je neresnično in
<><x>o<><>o<>ckxx>o<ckxx><><>o<><x>o
Naš človek je zrel dovolj in se bo odločil stvarno in pametno!
<xxx><xx>ooooooooooooooooo
demagoško postavljanje, da gre pri volitvah v koroški deželni zbor za vprašanje reševanja člena 7 državne pogodbe. Reševanje določil državne pogodbe in zadeve manjšine spadalo namreč po ustavi izključno v pristojnost države in deželi pripada le delna izvedbena zakonodaja v okviru ozkih ustavnih meja. Zveza slovenskih organizacij je zato jasno postavila narodni program in stvarno pokazala dosedanje uspehe pa tudi ne-dostatke pri reševanju naših zahtev. Pri tem pa nam za volitve ni bilo treba in ni treba spreminjati našega stališča in zahtev, ker smo mnenja,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Treba je povedati resnico!
(Nadaljevanje s 1. sira ni)
da z demagoškim postavljanjem ne koristimo ne slovenski stvari, ne tistim avstrijskim silam, ki so v teka zadnjih let brez dvoma pokazale določeno razumevanje tudi za nase narodnostne težnje. V današnjem času splošnega svetovnega iskanja skupnih teženj za ohranitev dobrine miru med najbolj nasprotujočimi si silami ne kaže lahkomiselno in neodgovorno zanikati dolgoletne napore v korist naše slovenske skupnosti ter mirnega sožitja v deželi in našega uveljavljenja v državi.
Velja: z glasovnico odločamo o naši bodočnosti! Pri tem pa se zavedamo, da glas, oddan za stranko, ki ob danem številčnem razmerju po neovrgljivih zakonih volilne geometrije absolutno nima nobenega izgleda za uspeh, dejansko pomeni podporo OVP in FPO, ki sta združeni v naskoku na socialistično večino v koroškem deželnem zboru. V tej zvezi govoričenje o mandatu, pridobljenem s preostankom glasov, je zavestno zavajanje volivcev, ker pri deželno-zborskih volitvah takega mandata sploh ni in so vsi glasovi za stranko, ki ne dosežejo potrebnega količnika — pri teh volitvah bo znašal najmanj 7500 glasov! — brezkoristni in v dani koroški stvarnosti samo v pomoč OVP, katere sovražno nastrojenost proti koroškim Slovencem priznavajo končno tudi tisti, ki so do nedavnega vse preveč slepo spregledali njen resnični odnos do koroških Slovencev.
Koroški Slovenci pa hočemo lepšo bodočnost, katere garant so le ojačane napredne demokratične sile v deželi. Zato bomo vsi, ki hočemo lepšo bodočnost v miru in enakopravnosti, podprli te sile in v nedeljo 14. marca glasovali za Socialistično stranko Avstrije — listo 1.
MNENJE DRUGIH:
„Volilna aritmetika s Slovenci4'
Ugledni avstrijski dnevnik „Die Presse* )• v četrtek 25. februarja 1965 pod gornjim našlo* voin objavil prispevek člana svoje redakcije FeliJta Camillschga, ki se bavi s problematiko deielnozborskih volitev na splošno ter posebej s pogajanji Narodnega sveta koroških Slovencev z OVP in njegovo odločitvijo, da se udeleži volitev s samostojno volilno stranko »Koroška volilna skupnost — Kdrnfner Wahlgemeinschaft", ker se z OVP ni mogel sporazumeti o slovenskih kandidatih na njeni listi.
OVP, ki je doslej v deželnem zboru zastopana z 12, v deželni vladi pa z 2 mandati — pravi Gamillscheg — si je izračunala upravičene upe na 13. mandat. Da bi ta cilj dosegla, se mora potruditi, da bo izčrpala vse rezerve. Le-te pa vidi zlasti v svojih slojih, ki so v nacionalističnem taboru pripravljeni voliti med OVP in FPO.
Sedaj pa je koroška posebnost — je nadalje rečeno v omenjenem prispevku — da nacionalistične volivce pritegne le tisti, ki je pripravljen ostro nastopiti prot) Slovencem. Tipanjem na desno so bila torej ovira prizodevonja, ki so ila za tem, da nudijo manjšini možnost zastopstva v deželnem zboru in da jo s tem pridobijo za volivce me-Ičanske stranke.
Ko Gamillscheg govori o poteku pogajanj med NSKS in OVP, provi:
„Der Kdrntner Landesobmann des OAA8, Hofrat Ludwig Weiss, halte dies Gesprtiche zunttchst auch erfolgreich mit den Slowenen gefiihrt, doch stieff er in der eigenen Partei auf Widerstar>d. Zwar sitzt schon jetzt der Ob-mann des »Bundes der Windlschen”, Prof. Valentin Einspieler, als OVP-Abgeordneter im Landtag, aber er und seine Gruppe, die sich fOr die Assimilierung der MinderheH einsetzt, werden von den natlonalbewufjlen Slowenen obgelehnt. Weiss' BemOhungen zielten nun daroufhin, einen Sprecher dieser Slowenen auf die Kandidatenliste setzen zu lassen. Zu-nttchst nannte der »Rat der Kdrntner Slowe-n en" den Professor am slowenischen Gymna-sium, Reginald Vospernik, als seinen Kandidaten, dann, als dieser in der Partei auf W!derstand stielj, den Tierarzt Marko Dumpel-nik, der schon als Ortsobmann der OVP, so-gar in einer rein deutschen Ortschaft, ge-wirkt hatte. Schliefjlich aber kam man in der OVP selbst auf die Idee, den Slovrenen die Aufstellung einer eigenen Liste zu empfehlen.
Damit sollen mehrere Fliegen mit einem Schlag erledigt vrerden. Zundchst einmal wUr-de damit den Freiheitllchen der Wahlschlager genom m en, die OVP wolle einen Slovrenen in den Landtag bringen. Gleichzeitig erhoffte man sich auch eine Schwdchung der Sozia-
listen.”
■ ■
Slovenski volivci bomo glasovali za SPO
Volitve so družbenopolitični akt demokratične države. Z njimi volivci osebno soodločamo in dajemo svoj doprinos k izoblikovanju političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja v deželi, s tem pa tudi k izoblikovanju naših življenjskih pogojev. Zato mora biti naša odločitev na volišču odločitev razuma, ne pa stvar srca ali patetičnih gesel.
Iz tega gledišča je poziv ZSO, da slovenski volivci 14. marca oddamo svoj glas za Socialistično stranko Avstrije, docela stvaren in jasen.
Na socialistični listi za koroški deželni zbor prevladuje tokrat mlada generacija. Na prvem mestu liste stoji sedanji namestnik deželnega glavarja Hans Sima, ki prevzema odgovornosti svojega predhodnika na socialističnih listah za deželni zbor, deželnega glavarja Ferdinanda W e d e -ni ga. Ko se je namestnik deželnega glavarja Sima 4. novembra 1962 udeležil proslave devetdesetletnice obstoja Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu v Rožu, je v svojem nagovoru med drugim dejal:
Devetdeset let obstoja prve kmečke kreditne zadruge v Avstriji dokazuje razgledanost naših slovenskih sodeželanov. S tem je vsakomur jasno dokazano, da je spoznanje zadružne samopomoči na Koroškem in prav v tem njenem delu zelo staro in da si ga vzame lahko marsikdo za vzgled. Ravno načela, ki so vodila vaše prednike in starejše med vami in ki jih njihovi nasledniki in sedanja generacija prenašajo v sedanjost, dokazujejo, da smo po poti skupnosti, po poti opuščanja vsega, kar nas loči in po poti postavljanja v ospredje tega, kar nas druži, v sta-
nju, da pridemo naprej in da sebi ter skupnosti ustvarimo lepšo in mirnejšo bodočnost.
Ta načela vodijo v letih po drugi svetovni vojni tudi koroško deželno politiko. Načela naše deželne politike so: zagotovitev socialne varnosti, kulturni napredek in krepitev našega gospodarstva. Zato pa je ohranitev socialnega in nacionalnega miru v deželi naše največje načelo. Tega načela se bomo tudi v bodoče držali z vsemi svojimi silami. Napravili bomo vse, da se zoperstavimo nestrpnosti, ki korenini v preteklosti, in slehernemu šovinizmu v naši deželi, kajti
to so sile, ki so koncem konca privedle našo deželo na rob propada.	vt.
H tem načelom se priznavamo tudi slovenski volivci na Koroškem. Ker smo proti nestrpnosti in slehernemu šovinizmu, ker smo za zagotovitev socialne varnosti, za kulturni napredek in krepitev našega gospodarstva, predvsem pa za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov, bomo 14. marca skupno s koroškimi delovnimi ljudmi volili Socialistično stranko Avstrije — listo 1.
Socialistična deželna politika preobrazuje deželo
2e v uvodniku v zadnji številki smo opozorili na veliko razliko med gospodarskim in socialnim položajem v deželi v času prve republike in poznejših režimov ter razvojem v zadnjih 20 letih. Takrat je stalno nazadovalo število obrtnikov in zaposlenih v deželi, na kmetijah je bil eksekutor stalen pojav, industrija pa je zapirala vrata svojih podjetij. Le armada brezposelnih je stalno naraščala.
V tistih letih je vipliv socialistov v deželi nazadoval, ddkler ni bil leta 1934 s silo docela onemogočen.
Daleč smo še od tega, ko bomo lahko rekli, da je zaostalost naše dežele, zlasti pa naših krajev, katere vzroki koreninijo v dobi preteklih režimov, ki so vladali do leta 1945, že odpravljena. Lahko pa rečemo, da se gospodarske in socialne razmere v deželi in po naših krajih zboljšuje-jo, odkar imajo socialisti v deželi odločilno besedo. Obseg deželnega proračuna iz leta v leto narašča. Leta 1960 je znašal 575 milijonov, letos pa je že prerastel milijardo šilingov in je izravnan in brez primanjkljaja, medtem ko izkazuje na Nižjem Avstrijskem, kjer vlada že 20 let OVP brez ozira na socialiste, blizu 240 milijonov primanjkljaja in nad milijardo šilingov deželnih dolgov. Na Koroškem pa je deželni dolg — ki korenini v preteklosti — s skrbnim gospodarstvom od 20,4 % proračuna leta 1956 padel na 4,4 %> leta 1965.
Ob naraščajočem deželnem proračunu narašča tudi gospodarska, socialna in kulturna dejavnost dežele. V investicijskem programu v višini 890 milijonov šilingov, kakor je bil zadnjič sklenjen, je 520 milijonov šilingov deželnih sredstev. Kakor v zadnijh letih ibo z njim spet mnogo odpravljenega, kar je bilo v pretekli dobi zamujenega in zanemarjenega. Če gledamo le na plodno
investicijsko dejavnost
na področju zdravstva
potem vidimo, da brez investicij dežele v višini 300 milijonov šilingov ne bi imeli novih poslopij in moderniziranih internih oddelkov v deželnih bolnišnicah v Celovcu in Wolfs-bergu, zdravilišč za pljučne bolezni v Celovcu in Laasu in domov za kronično bolne v Beljaku, Celovcu in Wolfsbergu. Brez socialistične iniciative ne bi bile deželne bolnišnice tako moderno opremljene, kot so in se število razpoložljivih postelj ne bi
moglo povečati na 5000, število per-sonala po teh bolnišnicah pa od 1442 leta 1956 na 2473 leta 1965.
Kakor pogoji za zdravljenje bolnikov, so se v zadnjih dveh desetletjih zboljševali tudi pogoji za lajšanje življenja onemoglih in pohabljenih
ki so v veliki meri tudi v skrbi socialnega referata deželne vlade, za katerega odgovarjajo socialisti. V tekočem letnem deželnem proračunu je za lajšanje gorja slepih, gluhih, tbc-bolnih ter drugače onemoglih in pohabljenih predvidenih 9,5 milijona šilingov, kar je znatno več, kot je bilo na razpolago lani.
Pogoji za zdravljenje bolnikov po deželnih bolnišnicah in za lajšanje gorja onemoglih in pohabljenih se zboljšuje iz leta v leto in se bodo zboljševali tudi v bodoče, kajti za gradnjo bolnišnic, zdravilišč in podobnih domov bo po socialistični iniciativi vloženih nadaljnjih 300 milijonov šilingov.
Dalekosežno skrb posveča socialistična deželna politika nadalje ustvarjanju pogojev za
šolanje in poklicno usposabljanje mladine
v obliki gradnje šol ter domov za šolarje, vajence in visokošolce. Za gradnjo glavnih šol je dala deželna vlada doslej na razpolago 93 milijonov šilingov, za gradnjo obrtnih poklicnih šol pa doslej 37,6 milijona, medtem ko je v sedanjem triletnem načrtu v ta namen predvidenih nadaljnjih 90 milijonov šilingov. Za šolsko in vajeniško mladino gradi 15 domov, kjer bo prostora za 446 šolarjev in vajencev, poleg tega pa ima na Dunaju prostora za 241 visoko-šolcev. Če k temu še dodamo, da je — čeprav spada to v pristojnost zvezne vlade — zgradila v Celovcu realko in dala zemljišča za gimnazijo in povečanje trgovske akademije brezplačno na razpolago, potem je njena skrb za lažje utiranje poti mladine v poklic in življenje dovolj jasno očrtana.
Na vseh teh področjih je Koroška daleč pred zveznimi deželami, kjer ne odločajo socialisti. Isto lahko ugotovimo za
področje pospeševanja gradnje stanovanj
kjer je bilo na Koroškem, ki šteje pol milijona prebivalcev, od leta 1945 do leta 1963 zgrajenih 60.900
stanovanj, medtem ko jih je bilo v Avstriji s 7 milijoni prebivalcev zgrajenih le 664.000. Na 1000 prebivalcev je bilo s tem na Koroškem zgrajenih 123 novih stanovanj, v avstrijskem povprečju pa komaj 94. V letošnjem proračunu so se v koroškem deželnem proračunu sredstva za gradnjo stanovanj povečala za 45,6 na 220,5 milijona šilingov.
Če se sedaj na kratko ustavimo še pri socialističnih prizadevanjih za
razvoj novih gospodarskih panog
v deželi, potem nikakor ne moremo prezreti prizadevanj za razvoj turizma. Za pospeševanje razvoja turizma je bilo v zadnjih letih izvedenih 7 velikih projektov, ki so odprla turistom nove privlačne točke v deželi. Med njimi sta cesta na Dobrač in cesta na Peco. Z istim namenom je bilo s pomočjo deželnih sredstev zgrajenih 13 liftov in 15 kopališč ter modernizirano letališče v Celovcu. Novi zakon o pospeševanju turizma, ki je bil na socialistično iniciativo po sedmih letih zaviranja s strani OVP lani končno sklenjen, pa odpira pospeševanju razvoja turizma nove perspektive.
V prizadevanjih za razvoj novih gospodarskih panog v deželi tudi ne smemo prezreti proizvodnjo električne energije, ki je Koroška ustvari 14,2 °/» od avstrijske ustvarjene energije, medtem ko je je leta 1925 ustvarila le 3,9 %>. Deželno podjetje KELAG in podržavljeno podjetje DDK sta doslej v gradnjo elektrarn na Koroškem investirali nad 5 milijard šilingov, najmanj take investicije pa lahko še pričakujemo.
Vsa ta dejavnost nedvomno krepi celotno koroško gospodarstvo in s tem tudi gospodarstvo naših občin. Ne smemo prezreti, da tudi pomoč za gospodarski razvoj južne Koroške sodi med socialistične iniciative in da je dežela v zadnjih štirih letih iz svojega dala v ta namen nad 24 milijonov šilingov za gradnjo cest in potov, ,za naselitev obrti in industrije, za pospeševanje turizma in za gospodarsko krepitev kmetij.
Te primerjave govorijo jasno besedo in dokazujejo, da socialistična deželna politika preobrazuje deželo in naše kraje v prid in dobro vsega prebivalstva. Ta politika zagotavlja nova delovna mesta in zagotavlja razvoj obrti ter je tako v neposredno korist tudi kmetijstvu.
__••
Volitve niso stvar srca, marveč stvar razuma	C
Zato razsodi stvarno, trezno in zrelo — voli v3 A v/
( PO ŠIRNEM SVETU )
MOSKVA. — Prejšnji teden je predsednik sovjetske vlade Kosigin imel govor po moskovski televiziji, v katerem je poročal o svojem nedavnem obisku v nekaterih azijskih državah. Politični opazovalci so kot najbolj važen in zanimiv označili tisti del govora, ki se je nanašal na stališče Sovjetske zveze do vprašanja Indokine. Kosigin je zelo jasno povedal, da se Sovjetska zveza žeti pogajati o miroljubni rešitvi vpraianj Jugovzhodne Azije, toda samo na podlagi načel ženevskega sporazuma. Zato je opozoril tudi na posledice, ki jih utegne imeti politika Amerike, katera se vmešava v notranje zadeve azijskih držav in z oboroženo silo skuta zatreti tamkajžnja osvobodilna gibanja. Poglavitnega pomena v Ko-siginovem govoru pa je nedvomno močno poudarjena odločenost Sovjetske zveze, da si tudi v bodoče kar najbolj prizadeva za krepitev miru na svetu.
BRUSELJ. — Stalni predstavniki šestih držav Evropske gospodarske skupnosti so pooblastili komisijo EGS, naj se začne pogajati z Avstrijo. Pri tem pa je vsekakor zanimivo, da v teh pooblastilih ni natančno navedeno, o kak-Snem sporazumu se bo komisija pogajala z Avstrijo.
WA5HINGTON. — Govor predsednika sovjetske vlade Kosigina o vpraSanjih Jugovzhodne Azije v ameriških vladnih krogih ni naletel na potrebno razumevanje. Zlasti Kosigi-nov poziv, naj se ameriške čele umaknejo iz Južnega Vietnama in tako ustvarijo pogoje za pogajanja, so v VVashingtonu zavrnili kot »popolnoma nesprejemljiv”. Pač pa ne morejo zanikati, da je bil govor predsednika sovjetske vlade »relativno zmeren”, čeprav po mnenju ameriških krogov »ni prinesel nobenega novega elementa v položaj v Jugovzhodni Aziji”.
KIEL. — Javno tožilstvo v Kielu je obtožilo bivšega oficirja nacistične policije Wernerja Mayerja, da je med zadnjo vojno sodeloval pri umoru 50 ljudi v sovjetskem mestu Gome-lu. Prav tako je bilo uvedena preiskava proti visokemu zahodnonemSkemu funkcionarju Hein-zu Richterju in inženirju Hasseju, ker sta sodelovala pri pobijanju Zidov v Sovjetski zvezi.
SAJGON. — Vojna v Južnem Vietnamu je priSla v nevaren položaj, odkar se je Amerika javno vključila v vojaSke akcije in skupaj z južnoviefnamskimi silami začela bombardirati položaje v Severnem Vietnamu. To svoje dejanje skuSa Amerika opravičevati s trditvijo, da je severnovietnamska vlada uvedla proti Južnemu Vietnamu »premišljeno kampanjo”, ki da je prov tako nevarna kot oborožena agresija. Vendar pa ima pri tem izgovoru prav tako malo uspeha kot svoječasno v Kongu, ko je skupaj z Belgijo zagreSila očiten vojaSki napad na osvobodilno gibanje.
NEW YORK. — AfriSka država Gambija, ki je pred nedavnim dosegla svojo neodvisnost, je zaprosila za sprejem v OZN in bo postala 115. članica svetovne organizacije.
KAIRO. — Vzhodnonemški predsednik Ul-bricht je bil v Kairu sprejet z najviSjimi častmi, ki so predvidene za državne poglavarje. Zaradi tega so bili zahodnanemSki krogi silno ogorčeni, saj so morali spoznati, da s svojimi grožnjami nič ne morejo doseči.
BONN. — Izraelska vlada je izročila zahod no n emS ki vladi kopijo »Črne knjige”, v kateri so objavljeni podrobni podatki o pomorih Židov v Evropi med drugo svetovno vojno. Knjiga vsebuje imena 25.000 raznih krajev in mest v Evropi, kjer so nacisti pobijali Žide.
NEV/ YORK. — Predsednik Generalne skupščine OZN je objavil seznam članov odbora za mirovne akcije Združenih narodov. V odboru so Afganistan, Argentina, Avstrija, Avstralija, Brazilija, CeSkoslovaSka, El Salvador, Etiopija, Franclja, Nizozemska, Indija, Irak, Irska, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Madžarska, Mavretanija, Mehika, Nigerija, Pakistan, Poljska, Romunija, Sierra Leone, Sovjetska zveza. Velika Britanija, Venezuela, Združena arabska republika in Združene države Amerike.
MOSKVA. — Trije sovjetski tožilci na nOrn-bcrSkem procesu proti glavnim nacističnim zločincem so poslali pismo tožilcem zavezniških držav in jih pozvali, naj se pridružijo protestnemu gibanju proti sklepu zahodno-nemSke vlade o zastaranju nacističnih vojnih zločinov.
LEIPZIG. — Zadnjo nedeljo je bil v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji odprt mednarodni velesejem, na katerem sodelujejo razstavljale! iz 70 držav. Otvoritvene slavnosti so se udeležili uradni zastopniki okoli 20 držav, med njimi sta bila tudi predsednik sovjetske vlade Kosigin in predsednik čeSkoslovaSke vlade Cyrankiewicz.
PRAGA. — Češkoslovaški pravosodni minister bo poslal na Dunaj koplje nacističnih dokumentov, ki so jih lani odkrili v Črnem jezeru. Dokumenti se nanašajo na akcije S S in nacistične policije na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi. Celotna zbirka obsega dva železniška vagona. Najdeni dokumenti so zanimivi tudi za Avstrijo, ker obsegajo podatke o nacističnih edinkah, katere so bile sestavljene iz Avstrijcev.
KAIRO. — Arabske države, ki so združene v arabskem gospodorskem svetu, so sklenile, da bodo podprle Združeno arabsko republiko, če bi Zahodna Nemčija izvajala proti njej gospodarske sankcije, ker se ni uklonita bonskemu pritisku glede obiska vzhodnonemškega predsednika Ulbrichta.
------E2223u£g3
Dr. Franc Petek - osemdesetletnik
Izkušnje iz preteklosti
šola za sedanjost in bodočnost
Ob 80-letnici predsednika Nadzornega odbora ZSO dr. Franca Petka smo z jubilantom obujali spomine na minula desetletja. Zastopnik našega lista mu je ob tej priložnosti stavil vrsto vprašanj in ga prosil, da bi povedal nekaj besed o svojih izkušnjah, ki jih je imel pri svojem dolgoletnem delu v javnem in političnem življenju.
# Kakine so po volem mnenju najbolj značilne spremembe med položajem v prvi in položajem v drugi republiki!
Druge republike s prvo pravzaprav sploh ni mogoče primerjati. Za Avstrijo, kakršna je nastala s senžermensko pogodbo, se nihče ni prav navduševal; v vseh avstrijskih strankah ]e več ali manj prevladoval duh nemškega nacionalizma, o nacionalnih manjšinah pa do takrat sploh ni bilo govora. Avstrijska demokracija je stala na zelo slabih nogah in je — kakor je pokazal nadaljnji razvoj — trajala le kratko časa. V takih razmerah pač ni bilo mogoče, da bi se razvilo pozitivno delo, predvsem pa niso bili dani pogoji za uspešno reševanje manjšinskih problemov, posebno če upoštevamo, da se je pojem organizirane nacionalne manjšine šele začel oblikovati.
Vmesni dogodki, zlasti doba avstrofašizma *n poznejšega nacizma, pa so privedli do tega, da je druga republika zgrajena na bistveno drugačnih temeljih. Za osvoboditev Avstrije v zadnji vojni so se borili njeni državljani nemškega jezika, zanjo pa srno se bojevali tudi koroški Slovenci. Današnja avstrijska demokracija je torej sad skupnega boja in skupnih žrtev ter kot taka nudi mnogo boljše pogoje za skupno reševanje odprtih vprašanj.
% V prvi republiki ste bili na slovenski listi izvoljeni v korolki deželni zbor. Kako dolgo ste bili v deželnem zboru in kaklne so bile Vale takratne izkulnje)
V koroškem deželnem zboru sem bil ves čas od 1923 do 1934, ko je bila v Avstriji razbita parlamentarna demokracija. Čeprav sva bila v deželnem zboru dva slovenska poslanca, pa ob vzdušju, ki je vladalo v takratnih avstrijskih strankah, sploh nisva mogla igrati kake pomembnejše vloge. Edino ko je šlo za vprašanje kulturne avtonomije, sva slovenska poslanca postala nekako partnerja ostalih, vendar se je zlasti tukaj pokazalo, da na nasprotni strani ni bilo nobenega razumevanja za slovenske narodnostne težnje. Zato je značilno, da je bila avtonomija odklonjena v tistem trenutku, ko sva slovenska poslanca pristala na pogoje, ki so jih stavili zastopniki večinskega naroda.
% Po drugi svetovni vojni je prillo med koro-ikimi Slovenci do diferenciacije. Kako gledate Vi kot nekdanji izvoljeni mandatar Slovenske koroške stranke na danainje razmere!
Čeprav smo imeli koroški Slovenci za časa prve republike le eno narodno-politično organizacijo, so vendar že takrat v njenem okviru
Zdi se, kakor da bi bilo žele pred nekaj meseci, ko smo v našem listu poročali o življenjskem jubileju dr. Franca Petka, ki je takrat obhajal svojo 75-letnico. In vendar je minilo polnih pet let in v sredo je dr. Petek slavil svojo osemdesetletnico.
Rojstni dnevi so sicer več ali manj osebna stvar vsakega posameznika, toda življenjski jubilej osebnosti, kot je dr. Franc Petek, daleč presega družinski krog in je pomemben dogodek v vse širšem merilu. Ko je Zveza slovenskih organizacij čestitala jubilantu v okviru majhne slavnosti, smo se zato vsi zavedali, da veljajo naše želje in čestitke človeku, brez katerega si ne bi mogli predstavljati političnega, kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev v zadnjem polstoletju.
Dr. Franc Petek, rojen 3. marca 1885 kot sin bajtarske družine v Stari vasi pri $t. Lip-šu v Podjuni, je po maturi na celovški gimnaziji nadaljeval študije na medicinski fakulteti dunajske univerze, kjer je leta 1911 promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Po dveletni praksi v celovški bolnišnici je postal praktični zdravnik v Velikovcu, kjer živi tudi še danes. Zaslovel je kot sposoben strokovnjak, vendar je ostal vse svoje življenje skromen, v pravem pomenu besede ljudski zdravnik, ki je le prečestokrat nudil svojo pomoč brez vsakega plačila, kar utemeljuje s tem, da iz lastne izkušnje ve, kako težavno se revne družine prebijajo skozi življenje.
Toda zdravniški poklic, čeprav ga je izvajal z velikim znanjem in požrtvovalnostjo, je bil dr. Petku le del njegove življenjske naloge. Veliko svojega časa, svojih sil in
obstojala različna svetovnonazorna gledanja. Da do diferenciacije, kot smo jo doživeli po drugi svetovni vojni, takrat še ni prišlo, je vzrok tudi v dejstvu, da so takrat vse nemške stranke odklanjale kakršnokoli sodelovanje s Slovenci.
0 Zveza slovenskih organizacij na Koroikem se je že pred desetimi leti odločila, da se odpove lastni politični stranki in se prizadeva za enakopravno vključevanje koroških Slovencev v splošno avstrijsko politično in družabno dogajanje. Kaj mislite Vi o tej odločitvi!
Po dobi nasilja v prvi republiki in zlasti v času nacizma so prišli v ospredje drugačni momenti. Avstrija se je zavedla svoje samostojne bitnosti in tudi odnos do narodnostnega vprašanja — predvsem v delavskih vrstah — se je bistveno spremenil. Ob novih pogledih se je spremenil tudi naš položaj in sodelovanje je
sposobnosti je posvetil delu za narod. Že kot visokošolec se je udejstvoval v Klubu koroških slovenskih akademikov na Dunaju in v akademskem društvu ..Slovenija”, po letu 1920 pa je na vseh področjih stal v prvih vrstah v boju za demokratične pravice koroških Slovencev. Od leta 1923 naprej je bil predsednik Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, bil je med soustanovitvelji Zveze slovenskih zadrug in kot predsednik je vodil Slovensko šolsko društvo. Leta 1923 je bil prvič izvoljen kot slovenski deželni poslanec in je
postalo mnogo lažje. Zato sem se tudi osebno od vsega začetka zavzemal za koncepcijo vključevanja v avstrijsko družbo, predvsem pri tistih, ki kažejo pripravljenost za sodelovanje in s katerimi nas vežejo tudi sorodni gospodarski in socialni pogledi.
0 Čez dober teden bodo na Koroškem deželno-zborske volitve. Kako presojate Vi kot bivši slovenski poslanec odločitve koroških Slovencev!
Iz svojih izkušenj kot poslanec se mi zdi posebno v novih avstrijskih razmerah potrebno in koristno, da se skušamo uveljaviti v splošnem avstrijskem političnem in družabnem dogajanju ter tam skušamo doseči tudi svoje narodnostne pravice. Zlasti pa se mi ob novi družbeni strukturi in ob diferenciaciji med koroškimi Slovenci za časa vojne in po vojni zdi tvegano, znova stopiti na pot izolacije.
ostal v koroškem deželnem zboru vse do leta 1934, ko je v Avstriji zavladala diktatura. V letih med obema vojnama pa je zastopal koroške Slovence tudi na mednarodnih manjšinskih kongresih.
Po zlomu demokracije in zlasti v dobi nacizma je bil dr. Petek kot pogumen demokrat in napredno usmerjen človek izpostavljen mnogim preganjanjem, kljub temu pa je ostal zvest svojim načelom in je že leta 1942 navezal stike s protifašističnim gibanjem. Ko se je po drugi svetovni vojni vrnil iz pregnanstva, je takoj spet stopil v prve vrste slovenskega narodnega gibanja na Koroškem, kjer je njegovo mesto tudi še danes, ko je predsednik Nadzornega odbora ZSO ter na vodilnem položaju v raznih drugih naših ustanovah. Ne nazadnje pa smo mu koroški Slovenci dolžni hvaležnosti in priznanja kot dolgoletnemu izdajatelju ..Slovenskega vestnika”.
S svojo mnogostransko dejavnostjo, pri kateri so ga vedno vodili idealizem, požrtvovalnost in jasen pogled na dogodke, sl je dr. Petek pridobil ugled in spoštovanje vsega našega ljudstva, ki gleda v njem doslednega in nesebičnega pcbornika za narodne, politične, kulturne, socialne in gospodarske pravice koroških Slovencev. Njegova splošna priljubljenost pa izvira tudi iz njegovih značajnih vrlin: kljub temu, da je zavzemal in še vedno zavzema visoke odgovorne funkcije, je vse do danes ostal tesno povezan s preprostim ljudstvom, katerega potrebam in tažavam je v prvi vrsti veljala njegova skrb. Bil in ostal je skromen, pravi ljudski človek, ki nikdar ni stremel po osebnem blagostanju, marveč raje žrtvoval za svojega sočloveka.
To bi bila le v kratkih besedah nakazana življenjska pot našega spoštovanega jubilanta, kateri tudi ob svoji 80-letnici stoji sredi življenja našega ljudstva. Za temi kratkimi podatki njegovega življenjepisa pa se skriva mnogo požrtvovalnega truda, predanega dela in vztrajnega prizadevanja za dobrobit in napredek slovenske narodne skupine na Koroškem. Zato ob svojem visokem življenjskem jubileju lahko z zadoščenjem in ponosom zre na prehojeno pot, ki jo je kljub mnogim težavam, oviram in udarcem hodil dosledno, zvest svojim načelom in svojemu prepričanju.
Naše prisrčne čestitke ob njegovi 80-letnici pa združujemo z vdanim spoštovanjem in globoko hvaležnostjo!
Koristna izmenjava mnenj in izkušenj
med slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji
Kakor smo poročali tudi v našem listu, sta se pred nekaj tedni sestala v Trstu izvršna odbora Italijanske unije za Istro in Reko ter Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Sestanek vodstev osrednjih organizacij slovenje manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji je imel namen, da medsebojno izmenjata izkušnje in mnenja o stanju manjšinskih skupin v obeh državah.
Ob tej priložnosti so bili osvetljeni temelji, na katerih sloni obstoj in delovanje obeh organizacij, in podrobneje obdelane razmere, v katerih žive °be skupnosti. Poglobljena je bila predvsem splošna problematika s poseb-nim poudarkom na še nerešena vprašanja, medtem ko sta bili področji kulture in šolstva obdelani samo v splošnih potezah, ker sta se obe organizaciji dogovorili, da bosta tem vprašanjem posvetili poseben sestanek. Za zaključek sestanka je bila sprejeta posebna resolucija, v kateri so nakazani pogledi na položaj obeh narodnostnih skupnosti. Ker so ti zaključki v marsičem zanimivi za primerjavo s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, resolucijo objavljamo tudi v našem listu.
Na podlagi sporočil predsednikov °heh organizacij in razprave, v ka-teri so sodelovali člani obeh izvrš-n'jj odborov, poudarjata oba izvršna °d.bora soglasno sledeča načela, ugotovitve in potrebe:
. *• Zaščita narodnostnih skupnosti
zagotovitev pravic njihovega jezica, kulture, običajev in posebnosti {cr enakopravnosti na vseh področjih družbenih dejavnosti, ne glede na njihovo številčno moč, na stopnjo njihove kulturne ravni in narodnostne Zavesti, spada med prve dolžnosti moderne države.
2- Država ne sme videti v obstoju manjšin na svojem območju bremena, 'N zapleta že obstoječe težke notra-nJe probleme, ampak priliko za plemenito pomoč, da lajša manjšini živ-lenje in prispeva k zbliževanju med narodi.
y Manjšino spravlja v neenak polo-.aJ že dejstvo, da je manjšina. Zato /^Prizadetost, s katero se ji lajša po-■®Zaj, znamenje globoke demokratič-e miselnosti in etike.
Učinkovita in dosledna konkretizacija načel za zaščito narodnostnih manjšin zahteva mnogo podrobnega dela in naporov. Zadostuje pri tem pregledati delo in sklepe komisije devetnajstih za deželo Trident-Gornje Poadižje in določila statutov občin Kopra, Rovinja, Izole in Pirana.
3.	Manjšina se ne sme izolirati od stvarnosti, v kateri živi. Obe manjšini, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji, pripomoreta po svojih silah z zavestno udeležbo k reševanju splošnih vprašanj v državi in na področjih, kjer prebivata. Zavedata se, da s tem rešujeta tudi lastne probleme.
4.	Sosedski odnosi ne smejo vplivati na zadržanje države do narodnostnih manjšin, je pa gotovo, da dobro sosedstvo med matičnimi deželami ugodno vpliva na narodnostne manjšine in da pravilno ravnanje Z manjšinami utrjuje obenemi dobre odnose med prizadetimi državami. Naši manjšini si zato v svoji dejavnosti prizadevata — tudi zaradi glo-
boke privrženosti stvari miru, kot najvišji dobrini človeštva — za vedno iboljše odnose in poglobitev medsebojnega zaupanja med Republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
5.	Manjšina črpa moralno moč za svoj obstoj iz stvarnosti, v kateri živi in iz svojega matičnega naroda. V skrbi matičnega naroda za razmere, v katerih manjšina živi in se razvija, se zrcali njena upravičena prizadetost za usodo svojih sorojakov. Ta skrb bo za manjšino toliko bolj koristna, kolikor ne teži za tem, da se manjšina izrablja kot povod razdora, marveč je činitelj zbliževanja in sodelovanja med narodi.
Matični narod mora skrbeti za očuvanje živega jedra svoje manjšine v drugi državi s tem, da ne nudi njenim pripadnikom posebnih privilegijev in olajšav v matični deželi, v cilju da zapustijo domače ognjišče.
6.	Pospeševati in poglabljati je treba stike manjšine z matičnim narodom. Globlje spoznavanje pridobitev na družbenem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem torišču lastnega naroda bo manjšini v pomembno moralno oporo in jo bo usposabljalo za posredovalca v zbliževanju obeh narodov.
Obe Zvezi se zavzemata za olajšanje in nadaljnjo sprostitev prehoda jugoslovansko-italijanske meje s poenostavitvijo izdajanja ustreznih dokumentov in odpravo vseh — vstopnih in izstopnih — vizumov. Koristna bi bila razširitev področja, podaljšanje časa bivanja, uvedba neomejenega števila prehodov in vse druge poenostavitve v zvezi z maloobmejnim prometom.
7.	Obe zvezi stojita na stališču, da je treba manjšinam nuditi vse, kar jim pripada kot narodnostnim skupnostim, zato odklanjata stališče re--ciprocitete v ravnanju. Vendar se na podlagi poročil vsiljuje primerjava med položajema obeh skupnosti.
Italijanska narodnostna skupnost v SFR Jugoslaviji je zaščitena z zvezno ustavo in ustavama SR Hr-vatske in SR Slovenije, z zakoni ter s statuti občin. Statuti nekaterih občin, v katerih živijo pripadniki italijanske etnične skupine s Slovenci oziroma Hrvati, določajo jezikovno mešana področja, v katerih sta oba jezika enakopravna. Na teh področjih je dvojezičnost izpeljana v vseh podrobnostih in ni zgolj kot zadovoljitev potreb v formalnem in zunanjem smislu, ampak predvsem kot stremljenje, da se ustvari vzdušje medsebojnega poznavanja in spoštovanja. To se doseže z obveznim učenjem in s popolno enakopravnostjo obeh jezikov v javnem in družbenem življenju.
S popolno uveljavitvijo in utrditvijo načel, na katerih slonijo statuti jezikovno mešanih področij, narodnostna manjšina preneha biti »manjšina« in postane vsak njen pripadnik enakopraven član družbeno-politične skupnosti, v kteri živi, kar učinkovito preprečuje vsak asimilacijski proces.
V tistih občinah SFR Jugoslavije, v katerih prebivajo pripadniki italijanske narodnostne skupine in kjer ni dvojezičnost niti zasnovana niti sankcionirana in se niti ne izvaja, je treba v duhu omenjenih načel statuta izpopolniti in določila dosledno izvajati.
Slovensko narodnostno skupino v Republiki Italiji sicer ščitijo členi državne ustave im posebnega deželnega statuta, toda — v na-
sprotju z nemško skupnostjo v deželi Trident-Gornje Poadižje 'n s francosko v Dolini Aosta — razen šolskega zakona ni drugih zakonov, ki bi na najrazličnejših področjih določali in zagotavljali praktično izvajanje določil ustave in statuta. Poleg vsega tega je šolski zakon omejen samo na tržaško in go-riško pokrajino in tako izključuje vsako, tudi minimalno poučevanje materinega jezika slovenskih otrok videmske pokrajine.
Niti Spomenice o soglasju, ki velja samo za tržaško ozemlje, ni parlament italijanske republike 'ratificiral, s čimer so določila Posebnega statuta ostala notranje pravno neobvezna. Samo na Tržaškem, in to predvsem v okoliških občinah, ki so naseljene predvsem s slovenskim prebivalstvom, je le delno in okrnjeno dovoljena uporaba slovenskega jezika.
Na ta način je slovenska skupnost v Italiji še vedno v neenakopravnem položaju in izpostavljena asimilacijskemu pritisku. Zato je neodložljivo, da parlament Republike Italije razveljavi ostanke fašistične zakonodaje, ki prepoveduje celo uporabo slovenskega jezika na sodiščih, in izglasuje zakone, ki bodo priznali pravico pripadnikom slovenske narodnostne skupine, uporabljati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s 'predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti, ter pravico, dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku, omogočiti pravično zastopstvo v javnih uradih in ustanovah, v sodstvu in v upravnih komisijah ter jih zaščititi pred izbruhi narodne nestrpnosti. Skratka, vse kar je potrebno, da bo zagotovljena enakopravnost pripadnikom slovenske skupnosti v Italiji.
(Dalje prihodnjič)
4 — Štev. 10 (1188)
BK2S^H!3-
5. marec 1965
Geschehen j-j in
Siidkarnten
n ~~
Zu den Karntner Landtagswahlen am 14. Mdrz 1965 haf auch der Zentralverband slo-weni$cher Organisationen in Karnlen Stellung genommen und folgenden
A u f r u f
on die slowenischen VVahler erlassen:
Ausgehcnd von seinem Grundsatz, den der Zentralverband s!owenischer Organisationen In Karnten bei seiner GrUndungsversammlung vor zehn Jahren angenommen Hat, dass wir keine eigene nationale politische Partei mehr bilden, sondern uns als gleichberechtigte Staatsbiirger bevvusst in die Entwicklung der dslerreichischen Gesellschaft einschliessen, und in konsequenter Befolgung des von Uber 100 delegierten aus allen Teilen SOdkarntens in der Generalversammlung des Zentralver-bondes slowenischer Organisationen in Kdrn-ten am 30. Jdnner 1965 beschlossenen natio-nal-politischen, kulturellen und wirtschaft-lichen Programmes des Zentralverbandes slo-wemscher Organisationen in Karnten, haben der Aufsichtsrat und der Verwaltungsausschuss des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten in gemeinsamer Sitzung am 13. Februar 1965 nach eingehender Beratung der gegenwdrtigen nationalen und allge-meinen politischen Loge im Lande beschlos-*en, die slowenischen Wahler in Karnten auf-zurufen, bei den Landtagswahlen am 14. Mdrz lOr die
Sozialistlsche Partei Oslerreichs
zu stimmen.
Unsere Erfahrungen, insbesondere in den letzten zehn Jahren, bestdtigen die Richtig-keit unserer Konzeption der Minderheiten-politik, dass die Ldsung von Nationalitaten-fragen in der gegenwartigen Zeit in erster Linie Sache der Reife der inneren demokra-tischen Ent-.vicklung im Sfaafe ist. Deshalb ist es unsere Pflicht, dass wir auch bei der Ge-staltung des politischen Willens tatkraftig mit-wirken und uns nicht aus der allgemeinen Gesellschaft, in der wir leben, aussehliessen, sondern mit unserer positiven Mitvvirkung zu seiner demokratischen Entwicklung im Lande unseren Teil beitragen.
Bei unserer Entscheidung, dass wir die Soztolistische Partei Osferreichs unter-stOtzen, leitet uns neben dieser grundsatz-Ikhen national-politischen Einstellung auch das Bewusstsein der Gemeinsamkeit mit dem Bsterreichischen werktatigen Menschen, mit dem uns verwandte wirtschaftliche und soziale Gesichtspunkte verbinden und wir deshalb von seiner Partei berechtigt Verstandnis und Unter-stOtzung auch in unseren nationalen Belangen und BedOrfnissen erwarten.
Der Beschluss des Rates der Karntner Slo-wenen, bei den Wahlen selbstandig aufzu-Ireten — von welchem der Zentralverband s!owenischer Organisationen in Kdrnfen nicht In Kenntnis gesetzt wurde und im Gegensatz zu den verbreitenen Behauptungen von ihm ouch im Koordinationsausschus keine Rede var — bestatigt nur die Richtigkeit unseres ouf Grund langjdhriger Erfahrungen gestalfeten Stondpunktes, dass die Karntner CfVP bisher fOr die Lebensbelange unseres Volkes kein Verstandnis gezeigt hat. Ohne Rucksicht dar-ouf scheint uns, jede Entscheidung, die die Beziehungen zwischen der Minderheit und dem Mehrheitsvolke schwacht, mit ROcksicht auf die Entwkklung des guten Zusammenlebens und der davon abhangigen einverndhmlichen Ldsung entscheidender Fragen sehr problema-lisch.
Auf Grund unseres stdndigen tatkrdftigen Inttiativen Eintretens f ur die Interessen und die Einheit der slowenischen Volksgruppe in Kdroten sowie im festen Vertrauen in die Reife unseres Menschen sind wir Oberzeugt, dass die Gberwiegende Mehrheit der slowe-nischen Wahler unserem Aufruf folgen und om 14. Mdrz ftir die Sozialistische Partei Osterreichs stimmen wird.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
na
družabno prireditev
v nedeljo, 7. marca 1965, ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmi uri zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Na sporedu:
nastop mešanega in moškega pevskega zbora dve veseloigri
prvi nastop naših mladih muzikantov.
KOLEDAR
Petek, 5. marec: Evzebij Sobota, 6. marec: Perp. in Fel. Nedelja, 7. marec: Tomaž Ponedeljek, 8. marec: Janez Torek, 9. marec: Frončiška Sreda, 10. marec: 40 mučencev četrtek, 11. marec: Sofronija
Za kaj gre pri volitvah 14. marca?
Šest strank vabi koroške volivce, da bi jim pri volitvah v koroški deželni zbor oddali svoj glas. Če pa gledamo na te volitve stvarno in zrelo, potem lahko rečemo, da bo z njimi odločitev o sestavu bodočega deželnega zbora padla med dvema strankama, med SPb in 'OVP. V razmerju političnih sil druge republike Avstrije še nikoli ni bilo drugače. Pri vseh volitvah, državnozborskih in deželnozbor-
skih po vseh zveznih deželah, so se volivci vedno spet odločili — odgovarjajoče svojim gospodarskim in socialnim interesom — za eno izmed koalicijskih strank, druge pa so pustili ob strani političnih dogajanj. To so napravili s KPd, tako delajo s FPd in tako usodo je doživela doslej še vsaka druga stranka ali skupina, ki je hotela po poti volitev stopiti v avstrijsko politično življenje ali v družbeno življenje njenih zveznih dežel.
Na Koroškem ni bilo doslej nič drugače. Med deželnozborskimi volitvami leta 1949 in leta 1960, ko smo zadnjič volili koroški deželni zbor, je število glasov za SPD na-naslo od 40,8 na 48,5 odstotka, število glasov za DVP pa od 31,9 na 33,3 odstotka. V istem razdobju je število glasov, ki so bili oddani za FPO, padlo od 20,5 na 14,9 odstotka, število glasov, ki so bili dani za KPD, pa od 4 na 3 odstotke. Vsaka nova volilna stranka, ki se je v teh letih pojavila, ni mogla dobiti niti enega mandata v deželnem zboru in je kot taka po volitvah izginila s koroške politične pozornice.
Zadnje deželnozborske volitve leta 1960 so prinesle SPO' 18 poslancev, DVP jih je dobila 12, FPO 5 in KPD enega. Posebnost poslovnika koroškega deželnega zbora je, da njegov predsednik nima glasovalne pravice, medtem ko n. pr. velja glas predsednika štajerskega deželnega zbora praktično kar za dva glasova. Ta koroška
Koc >po drugih ‘krajih je tudi v naši občini pozimi večje število ljudi brezposelnih. Le-ti so se morali doslej vsako zimo voziti po brezposelno podporo v občinski urad v Do-brli vasi, kar je bilo vedno povezano z nepotrebnimi denarnimi izdatki. Sedaj je ta nevšečnost končno odpravljena. Lokalna organizacija socialistične stranke je namreč posredovala pri okrajnem in deželnem uradu za delo, ki sta ugodila prošnji, da ibi brezposelno podporo izplačevali tudi v domačem občinskem uradu. Sedaj prejemajo naši brezposelni delavci to podporo v Globasnici in so zaradi tega zelo veseli. Sploh se naša lokalna organizacija socialistične stranke — odkar je bila postavljena na novo podlago — zelo dobro razvija in nudi vedno večjo oporo našim delojemalcem.
Ker se drugače bolj redko oglašamo, hočemo danes nanizati še nekaj drugih novic iz zadnjih tednov. V letošnjem pustu smo imeli dve poroki. Naš občinski odbornik in podpredsednik globaškega prosvetnega društva Karel 'P i k a 1 o se je poročil z Marijo Auprecht, drugi zakonski par pa sta v tem času postala Friderik E g g e r iz Štebna in Greti Sa-mič iz Kazaz. Novoporočencem želimo vse najboljše in obilo sreče na skupni življenjski poti.
posebnost, ki je v nasprotju z enakopravnostjo državljanov, pa igra pri prihodnjih deželnozborskih volitvah zelo pomembno vlogo.
Od leta 1960 naprej sta CiVP in FPO pri vseh važnejših odločitvah v deželnem zboru glasovali proti socialistom. Če dobi ena od njih 14. marca le enega poslanca več, kot ga je imela, potem sta skupno v deželnem zboru proti socialistom v večini. En mandat v deželnem zboru več, kot jih ima, pa prinese OVP tudi nadaljnje mesto v deželni vladi, kjer bi socialisti s tem zgubili dosedanjo večino.
Zato je razumljivo, da se DVP bori za 13., socialisti pa za 19. mandat v deželnem zboru. Devetnajsti mandat na listi SPO’ v koroškem deželnem zboru pa ni le želja socialistov, marveč je potreben za zavarovanje interesov koroških delovnih ljudi, za nadaljevanje dosedanje aktivne gospodarske, socialne in kulturne politike v deželi, za gospodarski razmah njenih občin, zlasti pa naših gospodarsko
V zadnjem času pa smo imeli tudi dva pogreba. V Globasnici nas je zapustila 72-letna Zepejeva Meta, ki je dolga leta oskrbovala globaško mežnarijo in uživala splošno priljub-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Sporočilo
Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem sporoča, da je zaradi smrti zveznega prezidenta predavanje dr. Sergeja Vrižarja o baročnih plastikah v Sloveniji, ki je bilo napovedano za danes zvečer, preloženo na poznejši čas.
iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiini
ljenost. V Štebnu pa je zatisnila svoje trudne oči Bindišova mati, Marija Wolfl. Pokojno, ki je umrla v 77. letu starosti in ki jo je dobro poznala daljna okolica, smo položili 17. februarja k zadnjemu počitku na domačem pokopališču. Žalost pri hiši je tem večja, ker je pred kratkim utonil edini triletni sinček.
Naše prosvetno društvo je vedno aktivno. V nedeljo 14. februarja je
zaostalih predelov in za naraščanje števila novih delovnih mest po naših krajih, kar vsega ni bilo, ko na Koroškem še niso odločali socialisti.
Devetnajsti poslanec na listi SPd v koroškem deželnem zboru pa je za koroške Slovence tudi drugače velikega pomena. dVP je znova dokazala, da za naše življenjske potrebe nima nobenega razumevanja. V njej spet prevladuje nemško nacionalistično krilo okoli dr. Mayrhoferja in dr. Einspielerja. S tem je dVP znova utrdila svojo protislovensko zvezo z FPd. Zato je poziv Zveze slovenskih organizacij na Koroškem slovenskim volivcem, da pri teh volitvah glasujejo za SPd, resen poziv, ki temelji na izkušnjah njene desetletne koncepcije. Če iz teh volitev izideta dVP in FPd okrepljeni, potem bomo koroški Slovenci to občutili v svojo škodo kot delovni ljudje in tudi v pogledu na naše zahteve po enakopravnosti in na naše težnje po mirnem sožitju v deželi.
marca
iprl Šoštarju uprizorilo lepo zgodovinsko igro »Črni križ na Hrastovcu«, ki sta jo pripravila domačina Raimund Greiner in Matilda Košut-nikova.
Živinorejce bo zanimala vest, da se je živinozdravnik dr. Marko Dum-pelnik iz Reichenfelsa spet preselil v svojo domačo občino Globasnico. Pri njegovem živinozdravniškem delu mu želimo obilo uspeha.
Presodimo stvarno!
Za deželnozborske volitve 14. marca je 316.317 volilnih upravičencev. To je za 13.246 več kot pri deželnozborskih volitvah leta 1960. Pri zadnjih volitvah je bilo pri 87-odstotni volilni udeležbi in pri 259.902 veljavnih glasovih za dosego mandata ali poslanskega mesta potrebnih 7219 glasov.
Četudi bi bila pri letošnjih volitvah volilna udeležba tako slaba, kot je bila pri zadnjih — kar pa ni pričakovati — sme na poslansko mesto računati le stranka, ki bo dosegla najmanj 7644 glasov, pri višji volilni udeležbi pa bi bilo potrebnih celo 8000 in več glasov. Tako imenovanih preostalih mandatov (Rest-mandatej, kakor jih poznamo pri državnozborskih volitvah, namreč pri deželnozborskih volitvah ni.
Spričo tega in spričo dosedanjih izkušenj za stranke, ki že v sedanjem deželnem zboru niso bile zastopane, sploh ni izgleda, da bi dosegle svojega poslanca.
Sveče
(Janez Waldhauser)
Zopet je kruta smrt posegla v naše vrste in odlomila od našega narodnega debla staro 'korenino. Po kratki bolezni je nenadoma umrl naš Honza Waldhauser, rentnik in invalid iz prve svetovne vojne. V%78. letu starosti ga je zadela kap. Z njim smo izgubili 'zadnjega ustanovitelja prosvetnega društva »Kočna« in njegovega dolgoletnega odbornika in neumornega blagajnika. Za njegovo požrtvovalno delo za razvoj slovenske prosvete in kulture je ob 50-let-nici ustanovitve Slovenske prosvetne zveze prejel »Drabosnjakovo priznanje« skupno s svojo ženo Marijo iz znane Hauptmanove hiše na Otožu.
Naš pokojni Honza je bil zaposlen v lesni industriji na Bistrici v Rožu. S svojo pridnostjo sta si z ženo, s katero sta preživela 47 let skupnega življenja v najlepši harmoniji, ustanovila prijeten domek, kjer so se dolga leta zbirali sveški stari in mladi prosvetaši ter kovali načrte prireditev in vadili njihove sporede. Ko je bilo treba pri pripravah za prireditve prijeti za delo ter urediti dvorano in postaviti oder, je bil pokojni z enako vnemo pri rokah, kot pri prireditvi sami, ko je desetletja opravljal posle blagajnika.
V torek 23. februarja smo rajnega Honzo ‘položili na sveškem pokopališču k zadnjemu počitku, kjer mu je dolga vrsta žalnih gostov izkazala zadnjo čast. Doma in ob odprtem grobu so se od njega pod vodstvom dr. Antona Feiniga poslovili domači pevci, ki so mu zapeli lepe žalostin-ke. Od pokojnika se je v lepih besedah poslovil domači župnik.
Ko mu tudi tem potom izrekamo zahvalo za njegovo dolgoletno prizadevanje na polju 'našega narodnega prosvetljevanja, izrekamo istočasno tudi njegovi ženi in sinu edincu naše iskreno sožalje.
Volimo odgovorno in pravilno! :
i	. S
Naš glas pri volitvah bo soodločal o bodoči politiki na Koroškem. Zato se moramo pri teh volitvah odločiti s čutom odgovornosti.
Glasovati moramo za tisto stranko, s katero nas
■	vežejo sorodni gospodarski in socialni pogledi in S od katere smemo tudi v narodnem vprašanju pričakovati največ razumevanja in podpore.
■
Glasovati moramo za
: Socialistično stranko Avstrije — lista 1
■
Tako bomo volili 14.
AMTLICHER STIMMZETTEL
SOZIALISTISCHE PARTEI ČSTERREICHS
Vsaka neudeležba na volitvah, vsak neveljaven glas in vsak glas za katerokoli drugo stranko lahko koristi le združenim namenom OeVP in FPOe.
Zato v nedeljo 14. marca vs! na volišče!
Zato vsak glas za SPOe — lista številka 1.
To in ono iz Globasnice in Štebna
5. marec 1965
P€STRO ID
Dl O) IVO
Štev. 10 (1188) — «
Evropejci, prijatelji dobrega kuhanja, se bodo. težko navadili na tiste reči, ki jih pripravljajo na angleškem otoku. Še neprimerno teže ie tedaj, ko Angleži obiščejo orient in jim postre-zejp z močno dišečo bravino in jedmi, ki plavajo v loju. Vendar se evropejski želodec tudi temu nekako prilagodi, dokler ga v Aziji ali Afriki ne počastijo s ».poslasticami«, ki jih ima za neužitne. Takrat pomeni ta dogodek prelomnico v mišljenju in si te »poslastice« pridobijo nove navdušene pristaše ali pa zaklete sovražnike. Toda, videti je, da je prvih več, saj prav te »poslastice« vedno pogosteje srečujemo v nekaterih zahodnoevropskih restavracijah ter v konservah na policah trgovin, tudi ameriških. Pisani nalepki .pa nepoučenemu toplo priporočijo afriške mravlje, svileooprejkine bube, pražene kobilice ali originalne mehiške maguey črve!
Nekaterim se že sama omemba žuželk kot prehranskih proizvodov gnusi. Toda zagovorniki take -hrane pravijo, da je predsodek neutemeljen in podkrepljujejo svoje ugovore s polzi, školjkami, ostrigi, raki in hobotnicami, ki tudi niso posebno privlačni. Kako naj po-tem razložimo naš odpor proti žuželkam? Re-cimo tako, da je morje, kjer živi večina omenjenih vretenčarjev, že toliko oddaljena od našega življenja, da ta bitja lahko jemo.
Upravičenost te domneve potrjujejo suhozem-ni raki, ki živijo ob toplih obalah in otokih, r rebivalci Floride jih sploh ne okusijo, čeprav so veliki prijatelji morskih rakov. Prebi-valci tropov pa tudi Portoričani niso tako izbirčni in suhozemnim rakom ne prizanašajo.
Zahodnjaška civilizacija v obsodbi žuželk ni vedno dosledna. To zgovorno izpričuje nied, ki bi se nam moral še bolj upirati, če-Prav ni žuželka, saj čebela medevino najprej Prebavi in nato izbljuje v satne celice.
Zgodovinski zapisi nas pouče, da so nek-?anji narodi postregli imenitnim gostom po-,eg meda tudi s kobilicami. Med se je ohranil v naši prehrani, kobilice pa so izginile z jedil-
Z baloni transportirajo debla
Za obširna odročna gozdna področja so se domislili Švedi nove metode za transport Posekanih debel. Naročili so v Angliji ne-£aJ balonov za privezovanje s kubaturo '00 m3 in nosilnostjo 300 kg in z njimi s po-'bočjo jeklenih vrvi prenašajo debla iz ne-°slopnih krajev na zbiralna mesta.
,,]\ič boljšega kot kobilice44
trajnem prizadevanju razvozlal uganko in definiral mano, ki jo v zgodovinskih zapiskih toliko omenjajo.
Pred tem so menili, da je mana lišaj Leca-nora asculenta, ki raste po stenah na Srednjem vzhodu in obrodi sladke plodove gra-
Naš jedilni list je pravzaprav stvar tradicij in predsodkov
nega lista, čeprav jih tedaj močni činitelji, veroizpovedi, niso prepovedale.
Kobilici, ki je bila in je spet postala prehranski proizvod, pravimo latinsko Schisto-cerca. Prebiva v deželah Bližnjega vzhoda ter v severnem in tropskem delu Afrike. Živi sama in se po določenih presledkih pridruži svojim sovrstnikom. Tedaj število posameznikov naraste do fantastičnih izmer. Ker so te kobilice selivke, povzročajo velikansko škodo. Danes se borimo proti njim z zapraševanjem iz letal.
Grki na srečo niso imeli dosti opravkov s to kcbiličjo zalego in so na svoj jedilni list uvrstili škržate. Filozof Aristotel v svoji živalski zgodovini ugotavlja, da so najslastnejše škržatove ličinke, ki ravno zlezejo iz tal. Po njegovem mnenju so dobri tudi samci, vendar daje prednost samicam in to tistim, ki še niso znesle jajčeca.
V prijetnem kramljanju grških zgodovinarjev pa so tudi podatki o narodih, ki so jedli kobilice. Ko opisujejo te ljudi, jih omenjajo kot Acridaphage ali jedce kobilic. To so bili baje majhni črni ljudje na ozemlju današnje Etiopije. Diodorus s Sicilije pa je zebeležil, da so ti ljudje zgodaj umirali. Menda so se zaradi kobiličje diete zaredili v njihovih telesih nekakšni gnusni paraziti. Diodorusovo pisanje potrjuje sodobna medicinska literatura, ki je zabeležila več primerov resnih prebavnih motenj med Afričani, ki so jedli kobilice. Do motenj pa je prišlo samo zaradi nemarnosti teh ljudi, saj niso upoštevali osnovnih načel, da je treba zavreči ne prebavljiva krila in krake. Tako je bila požrešnost ali neznanje vzrok bolezni.
Za nerazvite vzhodne narode pomenijo kobilice isto kot sardelice za obmorske narode. Očiščene, zmlete, posušene in posoljene kobilice se držijo mesece in so dragocena rezerva hrane.
Poleg meda, kobilic in škržatov prištevamo med žuželkine proizvode tudi mano. Dr. Bo-denheimer, izraelski znanstvenik, je po dolgo-
Je na iMctvsu življenje?
Skupina mladih kazahstanskih znanstvenikov je postavila novo domnevo o življe-|j]u na Marsu. Po natančni analizi so prišli do sklepa, da so spektri višje razvitih rasf-n na našem planetu nenavadno podobni spektrom modro zelenih peg na Marsu. No-VQ domneva je vzbudila veliko zanimanje uglednih strokovnjakov. Ponovno je obrni-0 Pozornost vsega sveta na raziskovanja mladih kazahstanskih znanstvenikov, zbranih v narodnem observatoriju v Alma Ati, ki je prvi observatorij te vrste na svetu.
Narodni observatorij so osnovali učenci slavnega sovjetskega znanstvenika, Gavri-0 Tihova, ustanovitelja astrobotanike in astrobiologije, ki je bil trdno prepričan, da je na Marsu in na Veneri možno življenje. Program dela observatorija so uskladili z de-°m kazahstanskega inštituta za astrofiziko in s slavnim Pulkovskim observatorijem pri
Leningradu.
V narodnem observatoriju v Alma Ati se mladi znanstveniki ukvarjajo s poskus-n m ustvarjanjem rastlin, ki se lahko v zaprtem biološkem ciklusu razvijejo v izvenze-!”e*iskih kozmičnih postajah. Njihovo delo je velikega pomena za bodoče medplane-,ar"e polete človeka.
hove velikosti. Potniki s sinajskega področja pa so mano povezali z grmičevjem tamarisk. Mislili so, da je mana sladek izloček, ki se pojavlja na njem. Dr. Bodenheimer pa je ugotovil, da je izloček proizvod dveh kaparjev, ki živita na tamariski. Svojemu praktičnemu in teoretskemu dokazu je pridružil še etimološkega. Man je arabska beseda, ki pomeni hkrati listne ušice in njihov sladki proizvod. V arabskih ali perzijskih lekarniških knjigah pa zasledimo nadalje še besedo man-res-sima, ■kar pomeni mano z neba.
Sodobno man-es-simo pridobivajo v hrastovih gozdovih Kurdistana, a izraelski znanstvenik je trdno prepričan, da je tudi ta proizvod, kot tisti ma Sinaju, izloček neke neidentificirane listne ušice. Na bogdadskem trgu prodajo letno približno 20.000 ton mane. Primešana jajcem, mandeljnom in drugim dodatkom da mana pravljično dobre sladkarije. Kemično je mana predvsem redek disaharidni sladkor, tre-■haloza.
Za medom in kobilicami so ikot hrana najbolj upoštevane mravlje ter termiti, ki jih pogosto imenujejo bele mravlje.
Tremiti kot hrana so se uveljavili predvsem pri prebivalcih tropske Afrike. O tej hrani so se že razpisali prvi potniki v afriško divjino in zato obstaja kar čedno število zapiskov in nasvetov o izbiranju in pripravljanju teh žuželk.
Že sam lov zahteva precej potrpežljivosti in spretnosti kot tudi uporabo posebnih naprav, s katerimi lovijo krilate termite, ko ti zapuščajo domačijo. Razen teh termitov jedo nekatera plemena termite delavce in vojake, vendar morajo vdreti v termitnjak.
Poslastica brez primerjave pa je, po pripovedovanjih sodeč, debela, do 10 cm dolga matica, kraljica termitev, ki živi ob vznožju trdno grajenega termitnjaka in izleže na dan tudi do 80.000 jajčec. Ker je tako dobro zaščitena, je mogoče ujeti matico le tako, da razrušiš celotno naselbino.
Tisti Evropejci, ki so se premagali in so termite poskusili, pravijo, da so po okusu prijetni oziroma da ne odbijajo. Za Afričane pa so seveda prava delikatesa. Na to je opozoril že slavni raziskovalec David Livingstone, ki je nekemu poglavarju ponudil kruh in posušene marelice. Poglavar je to vljudno pogoltnil, vendar je na Livingstonovo vprašanje, če tudi pri njih v Afriki premorejo tako dobre reči, vzkliknil: »Oh, kaj niste še nikoli poskusili belih mravelj?«
Dr. Bodenheimer je sklenil tudi ugotoviti hranilno vrednost teh termitov. Izkazalo se je, da so termiti po številu kalorij najbogatejši in jih lahko primerjamo z oljem ameriških lešnikov. Po analizi je 100 gramov termitov enakovredno 561 kalorijam. Ta vrednost je nekajkrat večja od kalorične vrednosti govedine ali rib.
Na jedilnem listu številnih pokrajin so tudi navadne mravlje. Jedci uživajo predvsem bube (mravljina jajca), ličinke ali pač delavke,
vendar je krilata spolna oblika najbolj cenjena.
Mojstri za pripravljanje mravelj so manjša mesta v Južni Ameriki. Hrustave, pražene mravlje prodajajo v vrečkah in jih ljudje običajno jedo med kinopredstavo. Zadnje čase so se lotili tega dela tudi Japonci, ki svoje pražene mravlje pošiljajo po svetu v konservah, vendar po kakovosti te mravlje precej zaostajajo za južnoameriškimi.
Navdušenje nad nevsakdanjimi prehranskimi proizvodi se seveda spreminja od osebe do osebe. Tisti, iki se poskušnji najbolj upirajo, postanejo neredko privrženci nove hrane. Že vneti zagovorniki pa malce zlobno zagotavljajo, da skušajo pridobiti nadaljnje somišljenike iz vrst gostov in redkeje iz družinskega kroga.
imivosaif,«!
% Poljski kirurg profesor Moll je skonstruiral stroj, ki pri operacijah nadomešča pljuča in srce in je izredno učinkovit pri komaj 2,5 litra porabljene krvi. Dosedanje podobne naprave so porobile tudi po dvanajst litrov krvi za operacijo.
$ Ostanke gigantskega nosoroga (Paraceratherium), ki je živel pred nekako tridesetimi milijoni let, so odkrili v vzhodnem Kazahstanu (Sovjetska zveza), ko so v neki globeli kopali temelje za novo zgradbo. Okamenelo okostje na žalost sicer ni bilo popolno, vendor je bilo temu mogoče vsoj delno izračunati velikost te predpotopne poiasti. 2iv nosorog je bil visok kot — enonadstropna hiia!
0 Pri General Electricu nameravajo Izdelati aparat, ki naj bi bil vir energije za vesoljska vozila s posadko ali brez nje. — STAR-R, tako so imenovali pripravo, bo cilindrično oblikovan jedrski reaktor, ki ga bo sestavljala vrsta obročev, te pa posamezni segmenti z določeno količino atomskega goriva ter posebno termoionično napravo, ki bo neposredno pretvarjala toplotno energijo jedrske cepitve v električno energijo. Naprave te vrste bodo povezane, tako da bodo lahko skupno dale od 1000 do 100.000 wattov moči, kar bo kajpok odvisno od Števila obročev, ki jih bodo odvzemali oz. dodajali po potrebi. Reaktor STAR-R bo dolg približno meter, v premeru bo pa meril 30 centimetrov. Količina atomskega goriva bo zadostovala za 20 tisoč ur oziroma 800 dni.
% AngleSki kirurgi so presadili bolnikom z defektnimi srčnimi zaklopkami zdrave srčne zaklopke, ki so jih dobili pri mladih zdravih žrtvah prometnih nezgod, šestdesetim odstotkom bolnikov, ki so bili sicer zapisani smrti, so tako reSill življenje. Zdravniška ekipa, ki se je lotila tega dela, se trudi, da bi la odstotek še povečala.
Radioaktivnost v ljudeh
Oddelek raziskovalnega centra za žar-čenje v mestu Karlsruhe (Zahodna Nemčija) meri ie nekaj let količino radioaktivnih elementov pri skupini 40 oseb. Merjenja se nanašajo na večletno obdobje jedrskih eksplozij, ki so imela za posledico veliko povečanje radioaktivnega cezija 137 v atmosferi.
Na poskusnih osebah so ugotovili pri merjenju pred in po eksplozijah več kot petkratno povečanje količine radioaktivnosti. Po poročilu Mednarodne komisije za zaščito proti žarčenju sme vsebovati 70 kg težko telo človeka največ 300.000 pikocurijev radioaktivnega cezija 137. Sedanja količina ustreza 6 °/o dovoljene vrednosti.
Cezij 137 pride v človeško telo večinoma z živalskimi produkti, n. pr. mlekom, in se z razpolovno dobo 140 dni zopet izloča iz telesa.
OOOOOOOOOO
000<XXXXXXXX><XX><XX>0<XX><XX><><XX><><XX><><><XX><XXXXXXXX><XXX><X><><X><X><><XXXX><XXXXXXXXX><><X><><><>0000<>0<>00<><X>0<>00000<><><><><><><>00<><><>0
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
že na moriu' so nas sprejeli trgovci tudi na suhem. Po nekaj korakih me je ustavil Arabec. Še preden sem zavedal, kaj ponuja, mi je že nataknil na roko zapestno r0i To, da eno že imam, ga ni nič motilo. Bila je ura, ki vilkVZbUJala sP°š,ovanie- Na njej je bilo trikrat preveč šte-'n trikrat preveč kazalcev. Merila je vse, kar je v dn Z' S časom: desetinke sekunde, sekunde minute, ure, Ve in mesece. Zraven je bila antimagnetična in zavaja ?na 2oper udarce, vodo in kaj vem proti čemu še, in t® poleg vsega še sama navijala. Gotovo je imela ob *e kakšno prednost. Ta čudež švicarske urarske nike mi je ponujal samo za devet angleških funtov, čo- Sem ^enar preračunal v dinarje (po uradnem te-j *U soveda), sem si moral priznati, da me je moja ura, ki tud"' ^r'^ra* manj številk in kazalcev in ki ne kaže dni ter ^ ,1 v Vs®m drugem dosti manj popolna, stala nekaj tiso-ko °V V6*” Lahko bi bil jezen nanjo, če bi si bila takrat, tud1**"'1' jo bil kupil, sama nastavila ceno. In nemara bi nQ 1 bl' jezen, ko bi ne bila z mano preživela in tako vda-ref Prenesla vseh tropskih težav. Marsikatera ura bi nam-prQ °^POvedala. Zato mi ni bilo, da bi jo zamenjal, če-Po b' ,s' ^'1 lahko očital staromodne pomisleke. Trgovec bil je jjv kof jjvo srebro — ni hotel popustiti. Prijel
me je za roko, da je ne bi mogel potegniti z desnice, in me pri tem po angleško, arabsko in italijansko prepričeval o njenih nenavadnih kvalitetah. Nisem se pogajal, kajti za trdno sem se odločil, da svoje ure ne bom menjal. Trgovcu pa nisem mogel nadeti nagobčnika in tako so me rafali njegovih besed kar naprej obstreljevali. Preden sva se ločila, sprta za vse večne čase, je ura veljala samo še štiri in pol funta.
Z Georgeom in njegovo ženo smo se iz pristanišča, skozi slikovito krajino in mimo romantičnih ostankov nekdanje turške trdnjave zapeljali v mesto. Tudi tu smo naleteli na veliko ljudi, ki živijo od posredništva: vse vedo in vse nudijo, in če jih nisi voljan poslušati, so silovito nadležni.
Adenske trgovine niso razkošne, so pa založene. Preplavljene so s fotoaparati, filmskimi kamerami, transistorji, radioaparati, televizorji, magnetofoni, šivalnimi stroji, sesalci, urami, ventilatorji, pralnimi stroji in še z mnogimi podobnimi rečmi. Tako kot je izbira velika, je tudi pestra. In kar je za kupca najbolj važno: blago je v primeri z istim blagom v drugih deželah izredno poceni.
V trgovinah skoraj povsod visijo fotografije Njenega kraljevskega veličanstva. Gospa imajo v laseh dragocen diadem, na belih, čipkastih oblekah pa znamenja visokih odlikovanj. Ta pridejo do polne veljave na tistih slikah, ki so obarvane. Na žalost pa niso v vseh primerih. In toliko kot kraljice, je v trgovinah tudi Naserja: ali pa še več. Kajti v nekaterih izmed njih mu kraljevsko veličanstvo ni delalo družbe na steni. V arabskem svetu moški več velja, sicer pa so za tem še drugačna ozadja.
Ob slikovitih prodajalnah so slikoviti še bazarji, ulice in ljudje. Ljudski cocktail je izredno pisan: zagoreli Arabci, črni Somalci, evropski in ameriški turisti s turističnim veličastjem in brez njega, potniki, ki potujejo med Londonom
in Melburneom, mornarji, vojaki in policisti s črnimi fesi, ženske s feredžami in brez njih, otroci, ki že začenjajo trgovati, ob vsem pa še avtomobili, osli in kamele. Nad mestom so v hrib potisnjene revne barake. Lepenkastim hišam revščine je podnebje naklonjeno, saj v Adenu že dve leti ni padla kaplja dežja.
Ko smo se vračali v pristanišče (bil sem še vedno z Georgeom in Pat), nas je vozil zelo zgovoren črnec. Potem ko sem se nekaj časa pogovarjal s Pat, me je vprašal:
„You, where come from?”
Dal mi je prednost pred žensko, kar je povsem razumljivo.
„lz Jugoslavije," sem odvrnil.
»Niste iz Jugoslavije, Američan ste. (You not Yugo-slav, you Yankee.)"
»Zakaj misliš, da sem Američan in ne Jugoslovan?"
»Zato, ker poznam ljudi po govoru."
Potem sem mu pokazal potni list in ga prepričal, da sem res to, za kar se izdajam. Ta igra je Georgea tako zabavala, da se je še on izrekel za Jugoslovana. Po mojem potnem listu ni imel črnec nobenih pomislekov več.
»Maršal Tito je dober mož," je rekel. »Prav tako kot Naser."
»Kaj pa Kennedy?" je vprašal George.
»John Fitzgerald Kennedy," je rekel voznik in ga imenoval v vsej njegovi zvočnosti, »ima dolarje in ne misli s svojo glavo."
»Kako da ne misli s svojo glavo?" je spet vprašal George.
»Ker je pajac, kot je bil Eisenhower. Če bi ne bil pajac, bi Lumumbe ne bili ubili. Tako pa počenja to, kar hočejo kapitalisti, ki ga za to tudi plačajo."
»Vsak dobiva plačo za svoje delo," je povzel George.
|	6 _ Štev. 10(1188)		m	5. marec 1965
Agrarni investicijski krediti v letu 1965
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo In gozdarstvo je objavilo splošne smernice za letošnjo akcijo investicijskih kreditov. Med akcijami, ki so bile po splošnem zakonu o kmetijstvu označene kot nujni ukrepi na področju pospeševanja kmetijstva in gozdarstva s pomočjo dolgoročnih agrarnih investicijskih kreditov z nizkimi obrestmi, omenjamo predvsem naslednje akcije, pri katerih mora odobritev za dosego kredita dati
£ Kmetijska zbornica:
—	zboljšanje kmetijskih stanovanjskih in gospodarskih poslopij,
—	ukrepi za utrditev kmečkih gospodarstev,
—	ukrepi za preusmeritev kmetovanja,
—	tovorna pota, vključno dovozov do kmetij,
—	gradnja stanovanj za kmetijske delavce,
—	pospeševanje govedoreje na storilnost in kvaliteto,
—	govedoreja na splošno,
—	tehnizacija malih in gorskih kmetij,
—	rastlinska proizvodnja na splošno in proizvodnja krme vključno naprav za sušenje zelene krme,
—	pobijanje škodljivcev,
—	zboljšanje gospodinjstva,
—	gospodarstvo z gnojem in zboljšanje hlevov,
—	zelenjadarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo vključno ukrepov za odkup in predelavo njihovih pridelkov,
—	ukrepi v gozdarstvu, vključno naprav za
spravilo lesa.
£ Deželna vlada:
—	naseljevanje kmetov,
—	agrarne operacije, zlasti zložitev zemljišč,
—	zaključek elektrifikacije in ojačanje omrežja električnih vodov,
—	kmetijske vodogradnje,
Silaža v plastičnih vrečah
Rutgers University v New Jerseyju je objavila poročilo o dolgoletnih poizkusih na področju tehnike siliranja. Cilj poizkusov je bilo siliranje v plastičnih vrečah.
V kovinasti obod s prostornino za 1 do 2 toni teže so dali plastično vrečo. Ta obod so postavili na primerno vozilo za traktorjem in travniškim kombajnom. Ko je bila vreča polna zrezane silaže, so jo vrgli iz oboda in djali vanj novo vrečo, polno vrečo pa so s primernimi sredstvi neprodusno zaprli.
Prednost tega načina siliranja so v lahkem transportu in skladiščenju silaže. Ta sistem omogoča, da silažo krmimo tudi na pašnikih dodatno k polsni travi in da s tem na preprost način izenačimo razmerje med beljakovinami in škrobnimi enotami, kakor živalim najbolj ustreza.
O stroikih tega postopka se ni defini-tivnih podatkov.
— planšarstvo in pašništvo vključno planinskih potov in naprav za spravilo.
Za vse te kredite so bile izdane še posebne smernice, ki urejajo postopek za dosego kredita. Njihova točna določila, ki so zelo obsežna, imajo okrajne kmečke zbornice, kmetijska zbornica in deželna vlada, v kolikor je pristojna za njihovo odobritev.
SPLOŠNE SMERNICE
Obseg znižanja obrestne mere
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo daje na vse agrarne investicijske kredite (AIK), ki so bili najeti od 1. januarja 1965 naprej, za vso dobo, v kateri morajo biti vrnjeni, prispevek k obrestim v višini
4.5	odstotka letno. S tem so omenjeni krediti na splošno dosegljivi proti obrestim v višini 3 odstotkov.
Krediti za pogozdovanje površin, ki so bile posekane pred 31. decembrom 1948, nadalje za one površine, ki ne pridejo v poštev za nobeno drugo rabo in za gojitvene ukrepe v gozdu — predvsem za zboljšanje tal potom gnojenja — so krediti dosegljivi proti 1 odstotku obresti, ker daje ministrstvo v te namene prispevek v višini
6.5	odstotka obresti letno.
Višina kreditov
Spodnja meja za AIK je določena s 5 tisoč šilingi, gornja meja pa s kreditno sposobnostjo prosilca, vendar ne sme biti v nobenem primeru višja od dveh tretjin skupnih stroškov, ki jih ukrep zahteva. To pomeni, da za ukrepe, ki stanejo manj kot 7500 šilingov, ni mogoče dobiti AIK.
Vračilo kreditov
AIK je treba na splošno vrniti tekom 10 let in sicer običajno v polletnih obrokih. Tako je n. pr. treba kredit v višini 50.000 šilingov vrniti tekom 10 let v poletnih obrokih po 2500 šilingov dodatno obresti za še nevrnjen kredit.
V ekstremnih gorskokmečkih pogojih, kjer katastrski pokazatelj pokaže več kot 80 točk, se povračilo kredita lahko podaljša tudi na 15 let, vendar daje ministrstvo v teh primerih prispevke k obrestim le za prvih 10 let, za preostalih 5 let pa je treba plačati polne obresti za še nevrnjen kredit.
Posebne smernice predvidevajo za nekatere kredite, kot so nakup strojev in orodja, krajšo dobo povračila.
Za en in isti ukrep ni mogoče dobiti AIK, če je bil zanj dan že agrarni posebni kredit (Agrarsonderkredit).
Jamstvo za AIK
Država jamči za AIK pri kmetijskih posestvih, katerih enotna vrednost ne presega 50.000 šilingov, za 60 odstotkov, pri kmetij-
skih posestvih, katerih enotna vrednost je višja od 50.000 šilingov, pa za 50 odstotkov danega oz. nepovrnjenega posojila.
Ministrstvo je denarnim zavodom, ki izplačujejo agrarne investicijske kredite, naročilo, da pogoje za jamstvo za te kredite kolikor le morejo poenostavijo, da se bodo tudi gospodarsko šibkejši posojilojemalci lahko udeležili uvodoma navedenih akcij.
V kolikor višina kreditov ne presega zneska 50.000 šilingov, naj denarni zavodi dajejo kredite po možnosti brez jamstva ali pa v drugi, kolikor mogoče preprosti obliki jamstva (cesija, menica, pridržanje pravice lastništva do povračila kredita in podobno). Le za kredite, ki so višji od 50.000 šilingov, mora posojilojemalec nuditi zahtevano jamstvo.
Vlaganje prošenj, izvedba in uporaba kreditov
Prošnje je treba, v kolikor spada njihova odobritev v pristojnost kmetijske zbornice, vložiti pri pristojni okrajni kmečki zbornici.
Le-ta je dolžna, da po posebnih smernicah ugotovi potrebo in upravičenost predvidenih ukrepov ter potrebo in upravičenost višine kredita, pri čemer mora tudi ugotoviti, da je posojiloprosilec morebiti že v posesti tudi pocenjenega drugega kredita. Preden prošnje odpošlje kmetijski zbornici, ji mora priložiti izpolnjene predvidene priloge. Ona mora tudi vsakega prosilca seznaniti s pogoji za dosego posojila. Za dajanje posojila veljajo pogoji, kakor jih predvidevajo štatuti denarnega zavoda, ki posojilo izplača.
Prošnje, katerih pristojnost spada v pristojnost deželne vlade, je treba vložiti pri deželni vladi.
Uporabo AIK za namene, za katere so bili dani, kontrolira kmetijsko ministrstvo po svojih organih. Posojilojemalec Je dolžan, da z računi, potrdili in tudi dejansko dokaže, da je kredit porabil za določene namene. Zato mora že predhodno podpisati izjavo, da privoljuje v kontrolo uporabe kredita.
Podrobneje bomo o nekaterih kreditih spregovorili v prihodnjih obvestilih.
Racionalizacija pitanja mladih goved
(5. nadaljevanje)
Na štirih primerih poskusnega pitanja mladih .goved, ki jih je napravil Max-'Planckov inštitut za živinorejo in prehrano živali, nismo le spoznali, da je za kmetovalca pitanje bikcev gospodarsko dosti bolj rentabilno od pitanja volov in telic, marveč smo tudi spoznali, da pri pitanju goveda nizke ter visoke ozke rasti krmo slabše izkoriščajo kot goveda široke rasti, globokih prsi in široke medenice.
PRIPRAVNOST BIKCEV ZA PITANJE SODIMO PO MATERAH
Da dobimo živali takega tipa le od staršev, ki imajo razvito široko okostje ali ogrodje, na njem pa močno razvito mišičevje, se razume samo po sebi. To pa pomeni, da moramo pri nakupu krav za pleme enako gledati na znake vseh trčh lastnosti, ki jih od krav zahtevamo: na znake dobre molznosti, visokega odstotka masti v mleku in dobro razvitega mišičevja. Po tem kriteriju moramo presojati tudi bike, b katerim krave pripuščamo ali s katerimi jih osemenjujemo.
Zahtevo po razvitem širokem okostju z močno razvitim mišičevjem pa sodobno kmetijstvo postavlja tudi pred organizacije, ki se bavijo z zrejo živine za pleme in z njihovo selekcijo ali pa namenskim križanjem med pasmami. Čas nas uči, da je proizvodnja mleka vedno ibolj vzročno povezana s' proizvodnjo mesa. Krave, ki so selekcionirane zgolj na proizvodnjo mleka in ki niso primerne rasti z dobro razvitim mišičevjem, koristijo kmetijstvu in družbi manj od krav, ki v molznosti niso ravno rdkorderke, ki pa imajo dobro razvite znake za naglo priraščanje in proizvodnjo mesa.
Danes še težko govorimo o pasmi, ki bi bila izrazit predstavnik kombinacije zgoraj omenjenih treh lastnosti. V vsaki pasmi srečamo ob živalih s širokim in globokim trupom in dobro razvitim mišičevjem živali visoke in ozke rasti ter živali nizke rasti. Zgoraj omenjeni institut je analiziral tudi razlike med temi tipi živali, ki jih je pital do starosti 14 do 15 mesecev. Čeprav so bikci pripadali isti pasmi in so bili potomci istega bika, so bile med njimi velike razlike. Tako je višina vihra nihala med 114 in 128 cm. Bikci normalne široke rasti z dobro razvitim mišičevjem so povprečno na dan prirasli :za 890 gramov, medtem ko so visoki ozkorastni bikci prirasli le za 879 gramov.
Najslabše so odrezali nizki bikci, ki so prirasli komaj za 730 gramov dnevno. Njihovo pitanje je bilo gospodarsko nerentabilno, ker je izkupiček zaostajal za 63 nemških mark za proizvodnimi stroški. Pri visokih ozkorastnih bikcih je izkupiček presegel proizvodne stroške za 42 nemških mark, pri bikcih normalne rasti pa za 85 nemških mark. Razlika v rentabilnosti pitanja bikcev iste pasme, starosti in istega očeta je torej znašala 148 nemških mark ali okroglo 900 šilingov. S tem pa imamo tudi jasen dokaz za gornjo trditev, da je pripravnost bikcev za pitanje v največji meri odvisna od njihovih mater. Ker pa bodo krave, ki zagotavljajo dobro pitanje svojih potomcev, v bodoče vedno dražje od izrazitih molznic, je že danes priporočljivo, da tudi po kmečkih rejah izvedemo ustrezno selekcijo in da odrejamo telice za pleme le od krav, ki kažejo lastnosti za dobro pitanje. (Se nadaljuje)
■
S
i
■
m
5
5
S
*
■
š
s
■
š
■
m
j
■
■
■
i
m
:
g
S
■

Pa kdo jih plača? Odkod jim denar? Od nas, ki nam ga kradejo. Američani nič niso boljši od Angležev in Francozov."
»Zakaj pa ravno od Francozov in Angležev?" je vprašal George.
»Ker so eni kot drugi kapitalisti, ki izkoriščajo druge ljudi in jim kradejo denar."
»Mar mislite, da sami nič ne delajo?"
»Nič me ne briga, kaj delajo doma. Zame je važno, kaj delajo tukaj: kaj delajo pri nas. Čemu so sploh prišli sem! Jih je kdo klical? Kaj bi bilo, če bi prišli zamorci v Anglijo, Belgijo ali Francijo delit pravico belim ljudem? Pravijo, da so nam prišli pomagat, pa nam le kradejo. Povem vam, da nismo tako neumni, da si ne bi znali sami vladati. Pa tudi njihovih dolarjev ne potrebujemo. Čemu Amerika kriči, da jo ogroža Kuba? To je tako, kot da bi rekel slon, da se boji miške. Kako le morejo misliti, da so ljudje na svetu tako neumni. Amerika se boji Kube: kdo jim verjame, ko še sami sebi ne verjamejo I"
»To pa ne bo čisto držalo," ga je prekinil George. »Mnogi so, ki to verjamejo."
»Naj verjame, kdor hoče, mi pa nismo tako neumni: čeprav mislijo, da imamo pod črno kožo tudi črne možgane. Ko sem šel od doma, so bili belci še pri nas. Vsako leto posebej so nam obljubljali vodo. In	nikoli	je nismo
dobili. Zdaj, ko so šli	in si vladamo sami, so	moji	na-
posled dobili vodo. In beli pravijo, da bi jim morali biti hvaležni. Le zakaj?	Zato, ker so nas	vsako	leto	posebej nalagali in nam	pokradli še tisto	malo,	kar	smo
imeli? Saj jih nihče ni klical na pomoč. Kar naj govorijo, da jim je Kuba nevarnal Saj so se Lumumbe tudi bali. Zato so ga ubili. In Naserja bi tudi ubili, če bi mogli, in Nehruja tudi in Tita tudi..."
Popoldne smo Aden zapustili. Na ladjo so se vkrcali trije potniki grškega porekla, ki potujejo v Aleksandrijo. Mali Mihael se je najbolj razveselil osemletne deklice, ki ga prerašča za podrugo glavo, a ji vendar na prisrčen otroški način dvori z igračkami, sramežljivimi pogledi in nasmehi.
Ponoči smo zapluli v Rdeče morje. S samotno vožnjo je konec. Druščino na vodi nam delajo poslej mnogi tankerji, ki iz Perzijskega zaliva razvažajo natto.
*
Včeraj sem po kosilu opazil na jamboru modro-rumeno-zeleno zastavo. Čif je povedal, da bomo okoli 14. ure zapluli v Port Sudan.
Precej časa smo se bližali celini, preden smo zaznali obrise zemlje. Sopara sive megle nam je dolgo kljubovala. Naposled je George ujel v daljnogled razbitino nasedle ladje. Kmalu zatem ko smo si jo vsi ogledali z otroki vred, smo uzrli kopno.
Port Sudan je na naši vožnji prva afriška luka. Odkril se nam je s podobno puščobnostjo, kot na poti z »Romanijo" Džibuti.
Puščava, sonce, bencinski tanki, pusta skladišča, ladijski jambori, pristaniški žerjavi in goli hribi v ozadju, to je kompozicija po civilizaciji ranjene divjine. Prizor za predstavo globoke in temne zamorske melanholije, obarvane s sivkasto rjavo barvo peska, prahu, presušene zemlje, revščine, neskončnosti in sonca. Potem, ko smo zagledali hiše, hiše v ozadju in avtomobile, čolne, tračnice, vagone in ljudi, je bila ob vsem, kar smo videli, barva neba še vedno najbolj vesela. Morje se mi je zdelo težko ko stopljena kovina. Če bi bil naravnal poglede mimo mesta in pristanišča na levo in desno ter priprl oči,
bi bila podoba Port Sudana zgolj fata morgana: tehni-zirana oaza današnje dobe sredi puščave.
Pred pristaniščem nas je sprejel pilot in nas med mnogimi ladjami varno zapeljal v pristanišče. Vsi pomoli so bili zasedeni. Med francoskimi, grškimi, japonskimi, liberijskimi in drugimi ladjami se je stiskala jugoslovansko »Zenica.”
Ko smo vrgli sidro, so se na čolnih in splavih pripeljali pristaniški delavci, pripadniki plemena Fuzi Vuzi. Ti delavci so na glasu kot izredno prizadevni in najbolj hitri daleč naokrog. Opazoval sem jih, za kar je bilo dosti prilike. Slikati se niso pustili. Za denar pa so privolili tudi v to.
Fuzi Vuziji so sloki, mišičasti moški, lepo grajeni, s precej temno poltjo. Razen tega da slavijo kot dobri delavci, slovijo še po lem, da smrdijo bolj od dihurjev. Slovijo pa tudi po pričeskah, ki so podobne košatimi grivastim lasuljam. Kodrasti, ščetinasti lasje jim obkrožajo glavo kot črno obarvana svetniška aureola. Štrlijo na vse strani in padajo zlepljeni na temenu, v šopih po vratu navzdol. V to štrenasto, od prahu sivo grivo so vtaknjene iz lesa izrezljane vilice, s katerimi Fuzi Vuzij' krotijo srbečico na lasišču. S prsti namreč ne prodrejo skozi goščo zlepljenih las. Vendar nimajo vsi takih lasulj. Povedali so mi, da si moški, ko se poročijo, porežejo vso kosmatijo. Zares jih je bilo dosti med njimi tudi z obritimi lobanjami. Nad komolcem leve roke so imeli privezane po eno ali dve kovinski škatlici. Verjetno jim služijo kot amuleti. Oblečeni so bili v umazane cunje, na katerih razen umazanije ni bilo barve. Med delom so si prepevali: prav tako enolično kot delavci v Džibutiju-Delali so zares silno hitro, kar je v tej vročini še toliko bolj neverjetno.
(Nadaljevanj* sledi)
Že na prvi pogled se mi je smilil. Morda zato, ker je stal pred njim prazen kozarec, pred menoj pa poln, fflorda pa tudi zato, ker je ibila moja obleka nova, njegova pa že zelo oguljena. Pri takšnih srečanjih prične olovek nehote razmišljati o samem sebi. Čez dvajset let bom jaz sredi
Moj vlak je odpeljal šele čez pol ure. Imel sem še čas. Razen tega se je v meni vzbudilo zanimanje, ker sem 'slutil, da bo sledila izpoved.
Pričakujoče sem ga pogledal.
— Ime mu je bilo Ghris Selby, — je pričel možak svojo pripoved. — Tedaj je bil znan in uspešen gledali-
VICTOR CANNING
In dvakrat na leto je tudi spravil iz Pariza v London približno pet tisoč ur.
Morda je slišati malce pretirano, toda neverjetno je, koliko ur lahko skrijemo v avto, če 65-litrski bencinski tank razdelimo tako, da je v njem prostora samo za deset litrov
Mož, ki je sovražil ure
šestdesetih let kot on zdaj — in v dvajsetih letih se utegne marsikaj zgoditi.
Sklonil se je naprej in se naslonil !la mizo. Iz žepa svojega telovnika !e Uvlekel uro in jo položil med na-JU- Bila je dobra srebrna ura z zlatimi kazalci, kakršnih zdaj ne uporabljajo več.
Za dvajset frankov bo vaša. ~’e bojte se, pošteno sem jo plačal.
Po načinu, kako je takoj prešel na
ški agent v Londonu. Zaslužil je dobro, toda kljub temu ni mogel premagati skušnjave, da bi ne zaslužil še kaj po strani, čeprav ta pot ni bila čisto poštena.
Iz možakarjevega nadaljnjega pripovedovanja sem povzel, da se je vse to dogajalo pred kratkimi dvajsetimi leti — pred prvo svetovno vojno. Ta Chriis Selby je bil torej mož slad-kadar je bilo treba
bencina, in če ima razen tega avto še dvojna tla. Seveda je bilo treba v tem primeru avto pogosteje ustavljati in polniti z gorivom. Toda kaj je že to, če človek zasluži pri vsaki vožnji kakih dvajset tisoč frankov!
— Tedaj torej, — je pripovedoval stari mož dalje, — se je odpeljal Chris precej slabe volje iz Londona. Ne morda zato, ker bi si delal skrbi zaradi carinikov, ampak zato, ker je bil besen na moža, ki mu je ure do-
kih besed, kadar je bilo treba kaj doseči, in hladen računar, kadar je
^o,~s7m’^oznaCda“]eJimermno-	njegovkh dvajset odstotkov pri baVljaLUKakih dsoč ur .z njegovega
P°Imel je navado, da je pet do šest- tovora vse narareč, sPloh ni <jal° na' krat letno odpotoval v Pariz, kjer je J1*1?	drugih m .ustrezala naro-
■sklepal nove pogodbe in angažiral cem kvaliteti in sploh je bila vsa po-•	1	v • v° i siljka tako slabo povita, da so mno-
go izkušenj v takšnih stvareh.
Ne potrebujem je, — sem dejal. In ker se mi je možak smilil, sem jnu hkrati z uro stisnil prek .mize tudi pet frankov.
Ko sem opazil presenečenje v njegovih očeh, sem naročil zanj steklenico piva in šunkarico.
Ljubše bi mi bilo, če bi kupili Ut,°> — je dejal, ko nama je natakar Postregel.
Ne mislite več na to, — sem
odgovoril.
Napravil je dolg požirek.
~~ Sovražim ure! nadoma
je dejal ne-takšno .grenkobo, kakor
nove igralce. Njegov očarujoči smehljaj mu je pomagal, da svojih večerov na Champs-Elysses ni preživljal sam. Njegovi posli so mu omogočali, da mu ni (bilo treba preštevati svojih frankov.
Dvakrat na leto s? je odpeljal v Francijo s svojim avtomobilom.
Potoval je vedno prek Dovra in Calaisa, kjer ga je večina carinikov že dobro poznala. Z njimi je navezal prijateljske stike in jim včasih velikodušno daroval brezplačne vstopnice za svoje londonske in pariške prireditve.
-----	^	giumvuu,
r? b* se spominjal neprijetne preteklosti. — Vse se je pričelo z njimi.
^°<K>00<><X>0<X><><X><><><><>00<><>00<X><X><XX><XX><><><X><><><>0<><>0<><><>
Na rezilu britve
Ce-Kiang je bil velik cesar, ki je nekoč vladal nad vso Kitajsko.
Vsi so hvalili njega in njegova dela. Toda Ce-Kiang je bil tega vajen °d mladosti in zato ga je vse to utrudilo. Mračne misli so mu rojile Po glavi, mučilo ga je dolgočasje. Zaželel si je smrt, ni pa bil dovolj hraber, da bi si sam končal življenje.
Vsako jutro, ko so sončni žarki pozlatili strehe prepovedanega mesta, je prihajal v cesarsko palačo Lang-Fu, cesarski osebni brivec, hil je to star mož z dobrimi očmi. Evnuhi in sluge so ga spremili do cesarjevih soban, britve pa mu je nosil pomočnik. Nekatere teh britev so imele držaje iz slonove kosti, druge iz ebenovine, vse pa so bile okrašene z dragimi kamni. Le ena britev je imela preprost lesen držaj.
Nikoli poprej niso cesarjeve utrujene oči videle tega preprostega noža. In ko je ostro rezilo drselo po cesarjevem obrazu, je Ce-Kiang pomislil, da bi zadostoval samo rahel gib brivčeve roke in bi &a za vselej rešil bednega životarjenja.
Ce-Kiang je zapodil sluge iz sobe in ko sta bila sama z Lang-hujem, mu je dejal: »Lang-Fu, sklenil sem umreti, ti pa bos mojo voljo izpolnil!*
Lang-Fu je padel na kolena, cesar pa je dodal: »Preden mine mesec, mi boi prerezal goltanec, ne da bi me prej opozoril!*
Starček se je tresel po vsem telesu. Rad bi bil ugovarjal, toda Pod strogim cesarjevim pogledom je sklonil glavo in mrmral: »Zelja. nebeškega sina se bo izpolnila.* Nato je odšel.
Cesar je v srcu čutil globoko srečo. Bil je vajen brezpogojne poslušnosti svojih podložnikov in ni dvomil, da ga stari brivec ne bi ubogal.
Drugo jutro je prišel — kakor vsak dan — Lang-Fu. Ce-Kiang [e bil prepričan, da zapovedi ne bo tako hitro izpolnil. Kljub temu >e gibe brivčeve spretne roke spremljal z veliko pozornostjo. Ves Čeden se je ponavljala miroljubna ceremonija, ki je imela za cesarja Priokus pogrebnega obreda. Dan za dnevom je cesar čutil, da mu le smrt vse bliže. Poskušal je razbrati svojo usodo iz obraza starega moža, toda njegove poteze niso ničesar izdale.
V teh dneh se je veliko spremenilo. Cesar je podzavestno čutil, da je zopet vzljubil življenje, da so mu ljudje prijatelji in da uživa v nasmehu lepih žena. Dotlej neznana nežnost se je zlila v njego-Vo dušo. Včasih se je zalotil, da žalostno vzdihuje. Ure so bile sončne kakor dragoceni plodovi in neizmerno bogate. Ko je mrak “gasnil škrlatno rdeče zmajeve oči na strehi palače, je cesar čutil, da mu groza stiska srce. Takrat je zbudil svoje najzvestejše sluge, oendar ga nihče ni mogel umiriti.
Nekega jutra je Lang-Fu nalahno pritisnil rezilo na cesarjev orat. Cesar je otrpnil in malo je manjkalo, da ni zavpil, naj preneha z britjem. Toda nož je mirno drsel dalje po cesarjevem obrazu.
Cesarja ni več zapustil spomin na ta dogodek. Ko je brivec °dšel, si je globoko oddahnil.
Da pa bi svoji božanski osebi prihranil ponižajoči preklic svoje '■‘povedi, je zapovedal, naj zvestemu brivcu Lang-Fuju odsekajo &lavo.
^^^OOOOOOC^OOOOOO-ZOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOK
ge ure prispele poškodovane na cilj.
Njegov dobavitelj j'e bil neki mon-sieur Audiat, pariški juvelir, ki je vodil svoje podjetje dkupno s svojima dvema ne posebno bistrima bratoma. Monsieur Audiat ni bil le sposoben trgovec, temveč je bil tudi zelo previden. Chris Selby je bil njegov edini odjemalec za to vrsto posla in monsieur Audiat se je raje zadovoljil z rednim manjšim dobičkom dvakrat na leto, .kot da bi se spuščal v nevarno razširjanje svojega posla.
Preden je Ghris Selby zapustil Pariz, je običajno pustil svoj avto čez noč v .garaži gospoda Audiata, ki ga je s svojima — ne posebno bistrima — bratoma do jutra natovoril z urami.
Kakor že omenjeno, Chris Selby je bil tokrat jezen na svojega dobavitelja, in ko je prispel v Pariz, se je odpeljal takoj h gospodu Audiatu. Njegov očarljivi smeh je izginil in na ubogega Audiata se je vsula toča ne ravno izbranih besed. Ni .pozabil tudi na to, da je vstavil v svoj hudournik besed od časa do časa tudi kakšno zlobno pripombo o trgovcih nasploh in o francoskih trgovcih posebej. Bila je predstava, ki jo je Sel-
by kot gledališki agent obvladal do popolnosti.
Na ikonou bi .gospod Audiat svojemu družabniku najraje potisnil nož med rebra, če ne bi s tem izgubil svojega rednega dobička. Izjavil je le, da je ure iz Švice prejel in jih natovoril v avto, ne da bi jih pregledal. Obljubil je, da .bo v naslednji pošiljki z bratoma skrbno pregledal vsako uro.
Naslednji dan je Selby porabil za to, da je iskal nove plesalke za svojo londonsko revijo. Zvečer je telefoniral Audiatu in izvedel, da so ure iz Švice prispele. Takoj je odpeljal svoj avto v Audiatovo garažo in dal dobavitelju natančna navodila, kako morajo biti ure povite.
Drugo jutro se je Chris že okoli četrte ure peljal s svojim avtom proti Calaisu. Zadovoljno je prepeval, in kjer koli je srečal na cesti kakšno mlado .dekle, se ji je občudujoče nasmehnil.
Bilo je hladno jutro in ko je prispel v Calais, ni delal francoskim carinikom nobenih težav. Zapeljal je svoj avto na ladjo, sam pa je stopil v ladijski bar in popil močan konjak.
Carinika v Dovru je dobro poznal. Bil je mož približno njegovih let. Chris Selby mu je pripovedoval najnovejše pariške šale in odgovarjal na običajna vprašanja. Vse je šlo dobro in Chris je že hotel vstopiti v svoj avto, ko so nenadoma zatulile vse sirene in so vsi ljudje obstali.
Chris Selbi je vedel, kaj to pomeni. V tistih dneh so se ljudje še živo spominjali prve svetovne vojne. Enajstega novembra — na dan sklenitve premirja — so vsako leto zatulile sirene. Vsi ljudje so obstali na svojih mestih. Dve minuti je vladala popolna tišina. Celo galebi so prestrašeni obmolknili s svojim hrešča-njem. Chris Selby in carinik sta stala kot dva kipa ob avtu. Lahko bi slišala buciko, ki bi padla na tla.
Nihče ni izpustil bucike, toda Chris Selby in carinik sta slišala nekaj drugega: ne sicer nosabno glasno, toda vendar dovolj glasno, da je slišal carinik, je bilo slišati tiktakanje pet tisoč ur.
Da bi se prepričala o kvaliteti vsake posamezne ure, sta bila ne posebno bistra brata gospoda Audiata navila vseh pet tisoč ur ...
Na tem mestu je možak prekinil svojo zgodbo in ponovno segel po pivu in šunkarici. Ni mi bilo žal tistih petih frankov, ki sem mu jih dal. Zgodba je bila zanimiva. Toda hotel sem izvedeti še več. Dejal sem:
»Če mi boste zdajle rekli, da ste
DOMISLICE
•	Sreča ne pozvoni na
vratih. Nenadno pride in če dobro ne pazimo nanjo, odide. Sreča se nikdar ne usede.	OQO
•	Srečen biti se pravi ne biti nesrečen. To ljudje radi pozabljajo.
ooo
•	Malo sreče, malo toplo-
te, malo smeha — to je velika sreča.	OOQ
•	Velika sreča je le v spominu in hrepenenju. Kdor ima poleg tega še malo sreče, je lahko zadovoljen.
ooo
•	O človeku, ki se mu vse posreči, pravimo, da ima srečo. Pa ima le uspeh.
ooo
•	Velika nesreča je vidna, velika sreča nevidna.
ooo
•	Človeku, ki nikdar nima sreče, ni mogoče pomagati, pri njem nekaj ni v redu.
ooo
•	Vedno upaj na malo sreče in laže boš živel.
ooo
•	K pravi uporabi časa spada najmanj toliko vzgoje, kot k pravi uporabi denarja.
ooo
•	Kdor nima denarja, ga prosi, ali pa si ga izposodi. Kdor pa nima časa, temu ni pomoči. OOQ
•	Izgubljeni denar lahko najdemo, nikdar pa izgubljenega časa.
vi Chris Selby, vam bom dal dvajset frankov za uro!«
Toda starec me je (pogledal In zmajal z glavo.
— ,Seliby je pred nekaj leti umrl. Ne, jaz sem bil carinik. S svojim očarljivim smehljajem me je v desetih minutah pregovoril, da sem za dobro nagrado postal njegov tihotapski družabnik — in dve leti pozneje so naju oba prijeli...
W. BREINHOLT
Povabilo na večerjo
Aleksander Hansen in njegova žena sta bila povabljena na večerjo h konzulu Piepinbrinku. Hansen je trgovec na veliko, zdi se mu zelo važno, da ostane v dobrih odnosih s konzulom, zato sta bila soproga Hansen ta večer nekoliko vznemirjena.
Že se je bližala pol sedma ura. Gospa Hansen je nekajkrat zaman poskušala vstopiti v kopalnico. Vrata so bila zaklenjena.
»Trenutek!" je v kopalnici jezno zavpil njen mož. „Kje je pravzaprav moj čopič za britje? Si ga ti kam založila, Elfrieda?"
Odprl je vrata, da bi mu žena lahko pomagala pri iskanju.
»Imaš ga vendar v roki!"
»Res. Mislil sem, da je to milo."
Deset minut pozneje je odjeknil njegov glas iz spalnice.
»Elfrieda! Kje je moja srajca?"
Pohitela je in mu jo dala.
»Ne, ta mi je premajhna. Če jo oblečem, se bo na vseh straneh razparala."
»Druga ni zlikana."
»Prosim te, zlikaj jo zdaj."
Elfrieda je vzdihujoč vzela likalnik. Njen mož se je pojavil v kuhinji.
»Na progastih hlačah manjka gumb," je zamrmral.
Žena je izključila likalnik, hitro vzela sukanec in iglo, da bi prišila gumb na hlače. Hansen je medtem odšel v kopalnico, da bi se počesal.
»Če boš tekal sem in ja, ti ne bom mogla prišiti gumba!" je razburjeno zavpila žena.
»Čas beži! Morava biti točna. Konzul ne mara zamujanja."
Slednjič je bil gumb prišit.
»Moje naramnice! Za vraga, kje so moje naramnice?"
»Nimam jih jaz na sebi."
»Potem jih išči. Ti si obesila hlače v omaro."
Elfrieda je našla naramnice in jih prinesla v spalnico. Ko je prišla tja, ni bilo moža nikjer. Slednjič ga je zagledala. Ujel se je pod posteljo, kjer je iskal gumb od ovratnika, ki mu je padel iz rok. Dvignila je posteljo, da se je lahko izvlekel.
»Bodi tako prijazna in mi poberi gumb," je rekel Hansen, »ti nisi tako debela kot jaz. Sicer se bom zopet ujel pod to prekleto posteljo."
Ko se je pojavila z gumbom, moža zopet ni bilo. Vpil je iz kopalnice:
»Lasje mi nikakor nočejo stati, kot bi rad. Pomagaj, Elfrieda I"
Elfrieda je pomagala.
»So moji čevlji čisti?"
»Ne ti!" — je razburjeno zavpil, ko mu je žena prinesla nove čevlje. »Dobro veš, da v teh ne morem dolgo vzdržati. Ožulijo mi prste takoj, ko jih obujem. Kje so drugi?"
»Niso očiščeni."
»Potem jih, prosim te, prinesi takšne, kakršni so, nimava več mnogo časa."
Hansen je potegnil iz omare kravato. Poskušal jo je zavezati, a mu nikakor ni uspelo. Ni in ni ji mogel dati zaželene oblike.
»Elfrieda!" je rjovel »Elfrieda!"
Elfrieda je čistila čevlje. Slednjič se je pojavila.
»Kravate si ne morem lepo zavezati."
Elfrieda mu je zavezala kravato. Zadovoljno in samodopadljivo se je opazoval v ogledalu. Nato je oblekel plašč.
»Elfrieda!" je zavpil v spalnico. Žena ni odgovorila. Vstopil je v sobo. Elfrieda je v domači obleki sedela pred ogledalom in se česala.
»Prekletstvo," je zamrmral. »Mar še nisi pripravljena? Kaj si delala ves čas?!"

RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
PoroCllo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 De teina poročila.
Sobota, 6. 3.: 8.05 Domači vrt — 14.15 Pozdrav nate
—	15.30 Križana dekla — 16.00 Ali poznaš Koroško —
17.15	Veseli delopust ob glasbi — 18.00 Kulturni razgledi
—	19.10 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 22.20 Glasba za lahko noč.
Nedelja, 7. 3.: 8.05 Kmečka oddaja — 12.55 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Avstrijsko smučarsko prvenstvo — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 V lastni zadevi.
Ponedeljek, 8. 3.: 8.00 Domača književnost — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in film — 20.15 Brati in razumeti — 20.30 Staroavstrijska slikanica 21.15 Za mesto in podeželje.
Torek, 9. 3.: 8.15 Jutranji koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.45 Ljudstvo in dežela — 18.00 Koroška avto-»n motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Sonkin, tragikomedija — 21.30 Toj, toj, toj.
Sreda, 10. 3.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.30 Ti si moja — 15.45 Predstavljamo vam — 18.00 Aktualna reportaža — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Orkestralni koncert.
Četrtek, 11. 3.: 8.15 Glasba Roberta Schumana — 15.15 Ura petja — 15.45 Odkar sem te zagledal — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Gospodarski komentar
—	18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Od pepelnice do cvetne nedelje — 21.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave.
Petek, 12. 3.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške godbe na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina-Donava — 20.45 Bilo je nekoč — 21.00 Glasbene šarade.
II.	PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) —
13.10	Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnev-
na glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 6. 3.: 8.20 Pestra jutranja glasba — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmevi iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.40 Vsaka stvar ima dve strani — 18.30 šeststo let dunajske univerze — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa
—	20.15 Avstrijska hit-parada — 22.20 Male dragocenosti. Nedelja, 7. 3.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko
ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste —
14.30	Dramatizirana nedeljska pripovedka — 15.00 Ob Donavi in ob Innu — 16.00 Temza-Donava — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.15 Geometer miterija — 21.15 Ob zibelki evropskega energetskega gospodarstva.
Ponedeljek, 8. 3.: 8.10 Da, to je moja melodija —
13.30	Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura
—	17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo —
19.30	Katarina Ismailova, opera — 22.15 Glasbeni vodič. Torek, 9. 3.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 13.20 Pomembni orkestri — 15.30 Cocktail z ansambli — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Slikar Rudolf von Alt — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko mirno govorimo.
Sreda, 10. 3.: 8.10 Z veselo igro — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 14.00 Sodobni avstrijski komponisti
—	16.00 Literarni portret — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 22.15 fretje znamenje.
Četrtek, 11. 3.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Pekel v glasbi in pesništvu — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Iz dela čebeljega zdravnika — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Tega ne slišimo vsak dan — 20.00 Vindobona, ti lepo mesto — 21.00 Svet enciklopedije — 22.15 Pesem prerije.
Petek, 12. 3.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere — 14,10 Sodobni avstrijski komponisti —
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiii
Ta teden vam priporočamo
Bf Leonid Leonov: JAZBECI, roman iz prve svetovne vojne, 408 str., pl.	24 šil.
BI Walter Lord: TITANIK, tragedija velike potniške ladje, 200 str., br.	18 šil.
Bij Jack London: HČI SNEGA, roman o iskalcih zlata na Aljaski, 176 str., kart. 24 šil. H Alberto Manzi: MREŽE SE RAZPIRAJO, zgodba o naselju bobrov,
96 str., ilustr. ppl. 10 šil.
g Guy de Maupassant: NJENO ŽIVLJENJE, roman, 268 str., pl.	26 šil.
B Robert Neumann: DRUGA STRAN MESECA, roman povratka iz jefniškega
taborišča, 152 str. br. 21 šil. H Milan Nikolič: PRSTAN Z ROŽO, detektivski roman, 160 str., ilustr., br. 18 šil. BB Radko Polič: PARTIZANOVI OBISKI, zapiski s povojnih obiskov v krajih
partizanskih bojev, 120 str., kart. 21 šil. E Veljko Petrovič: PREPELICA V ROKI in druge novele, 340 str., pl.	30 šil.
E Theodor Plievier: MORSKI PSI, roman iz mornariškega življenja,
180 str., br. 7 šil.
[ Jara Ribnikar: ZMAGA IN PORAZ, roman iz vojnih časov, 158 str., pl. 18 šil. Bi Ivan Ribič: GOZDOVI SO Ml POVEDALI, zbirka partizanskih novel,
208 str., pl. 20 šil.
B| Josip Ribičič: ZA ZAPAHI, zbirka črtic iz življenja v ječi, 144 str., ilustr., ppl. 8 šil. E Jose Eustasio Rivera: VRTINEC, roman o nabiralcih kavčuka v Kolumbiji,
284 str., ppl. 30 šil.
K Smiljan Rozman: TEDEN IMA SEDEM DNI, zbirka otroških zgodb,
132 str., ilustr., br. 22 šil.
|B Mara Samsa: TRST JE KLICAL, zbirka novel in črtic, 184 str., slik. priloge, br. 21 šil. B3 Frans E. Sillanpda: TRUDNO ŽIVLJENJE, roman iz tinskega podeželja,
176 str., ppl 20 šil.
H Ignazio Silone: FONTAMARA, podoba italijanskega življenja pod fašizmom, 224 str., br. 12 šil.
M Aleksander Solženicin: EN DAN IVANA DENISOVIČA, novele iz sibirskega
taborišča, 232 str., br. 30 šil.
B| Breda Smolnikar: OTROČKI, ŽIVLJENJE TEČE DALJE, zbirka črtic,
116 str., ilustr., br. 28 šil.
E Miriam Steiner: VOJAK Z ZLATIMI GUMBI, usoda otroka med nacističnim
nasiljem, 88 str., ilustr., br. 24 šil.
E Ramon Sender: KRALJ IN KRALJICA, roman iz španske državljanske vojne,
190 str., br. 20 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
15.45	Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse —- 19.30 Slušna igra — 21.00 Mi in gore
—	22.15 Vedre viže.
SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 6. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Za prijeten konec tedna.
Nedelja, 7. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 3.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda —- Za našo vas — 18.00 Športni obzornik.
Torek, 9. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od uglajenosti zunanjih družabnih oblik k notranji uglajenosti mladega človeka — Ura pesmi.
Sreda, 10. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 11. 3.: 14.15 Poročila, objave — Koroški kulturni pregled — Zbor slovenske gimnazije v Celovcu.
Petek, 12. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — S knjižne police — Mala davčna abeceda.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan
za vas — 18.00	Aktualnosti doma	in	po svetu	— 19.05
Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 6. 3.: 8.05 Poje kvintet Gorenjci — 9.25 Igrajo gojenci glasbenih šol — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Chopinovi plesi	— 14.05 Odlomki	iz	opere .Nikola Su-
bič Zrinjski" —	14.35 Voščila —	17.35 Pesmi	in plesi
jugoslovanskih narodov — 18.45 S knjižnega trga — 20.00
V	soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 7. 3.: 8.00 Čudovito mesto Ninagrad, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila	—	10.00 Še	pomnite,
tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila —
13.30	Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Majhni operni koncert — 17.30 Neukradeni avto, radijska igra — 18.30 Lahka koncertna glasba — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22,10 V plesnem ritmu.
Ponedeljek, 8. 3.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz naše narodne zakladnice
—	10.35 Naš podlistek 12.15 Kvintet bratov Avsenik
—	12.30 V naravi in v salonu s slovenskimi skladatelji
—	14.05 Odlomki iz Puccinijeve opere »Turandot" — 14.35 Voščila — 15.30 Zabavni zbori in godala — 17.05 Glasbena križanka — 18.45 Narava in človek — 20.00 V tričetrtinskem taktu — 22.10 S popevkami po svetu.
Torek, 9. 3.: 8.05 Veseli planšarji 12.15 Siiptarske narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 15.30
V	torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana
—	18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 črni šaht, radijska igra — 21.20 Serenadni večer.
Sreda, 10. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Domače pesmi in napevi
—	10.45 človek in zdravje — 12.15 čez hrib in dol — 14.35 Kaj in kako pojejo otroci — 15.30 Folklorna oddaja
—	17.05 Ob 90-letnici rojstva Mauricea Ravela — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije — 20.20 Tako pojo in igrajo v Bukarešti — 20.40 Mesečnica, opera.
Četrtek, 11. 3.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.45 Slovenske narodne — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Proti morju — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja —- 18,15 Odskočna deska — 18.45 Je-
Nedelja, 7. 3.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.00 Morje V slovenski pesmi — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 14.30 Sedem dni po svetu — 15.30 »Pozor, kdo strelja", kriminalka — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vabilo na ples.
Ponedeljek, 8. 3.; 11.45 Italijanski orkestri in pevci 17.20 Širimo obzorja — 18.30 Koncertisti naše dežele —’
19.15	Plošče za vas.
Torek, 9. 3.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Sodobna simfonična glasba — 19.00 Kraška flora — 20.35 Kulturni odmevi — 22.C0 Slovenske novele 19. stoletja.
Sreda, 10. 3.: 12.15 Brali smo za vas — 13.30 Prijetna srečanja — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov — 19.15 Higiena in zdravje — 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek, 11. 3.: 11.45 Rimski motivi — 17.20 Italijanščina po radiu — 17.35 Iz albuma lahke glasbe — 18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Primer Papaleo* enodejanka.
Petek, 12. 3.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.30 Slovenski solisti — 19.00 Italija in južni Slovani — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.30 Socialne vede.
AVSTRIJA
Sobota, 6. 3.: 17.00 Mladi dimnikar — 17.30 Knjižni kotiček — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sliki
—	20.10 Glasba na Atlantiku — 21.45 Skrivnostno okno* kriminalni film.
Nedelja, 7. 3.: 17.00 Svet mladine — 17.45 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 19.00 Družina Leitner —
19.30	Aktualni šport — 20.15 Bridge s stricem Tomom
22.10	Sedem dni svetovnih dogajanj.
Ponedeljek, 8. 3.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Nemščina za domačine — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Maigret in fižolovka — 21.05 Oddaja Rdečega križa — 21.25 Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu.
Torek, 9. 3.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Premišljevanje se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Horiconti
—	21.15 Zadnji dnevi človeštva.
Sreda, 10. 3.: 11.20 Maigret in fižolovka — 16.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki —
20.10	Nepopolni zakon — 21.40 Z najboljšimi priporočili* Četrtek, 11. 3.: 11.00 Winston Churchill — 12.00 Varstvo živali — 17.45 Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu
—	18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kaleidoskop
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Kvartet — 21.35 Zadnji dnevi človeštva.
Petek, 12. 3.: 11.00 Kvartet — 18.33 Za ljubitelja znamk
—	19.00 Trg koncem tedna — 19.30 čas v sliki   20.15
Zlata ieta — 21.05 Mestni pogovori.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 6. 3.: 16.50 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju' — 17.40 Kljukčeva domača naloga — 18.25 Obzornik — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.45 S kamero po svetu — 21.45 Humoristična oddaja — 22.15 Golo mesto.
Nedelja, 7. 3.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.45 Mendov spored — 10.30 Film za otroke — 11.00 Prenos športnih prireditev — 18.00 Mladinski TV klub — 19.00 Svetnik —
20.00	Dnevnik — 20.45 Quiz.
Ponedeljek, 8. 3.: 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Francozi pri vas doma — 1840 Risanke
—	18.25 Obzornik — 18.45 Energokombinat Velenje —*
19.15	Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Biseri glasbene literature — 20.40 Sova, igra.
Sreda, 10. 3.: 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 Tik-tak — 17.55 Pionirski Studio — 18.25 Obzornik — 18.45 Dosežki znanosti — 19.15 Pisma — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 črno na belem — 21*30 Kulturna panorama.
Četrtek, 11. 3.: 11.00 Francozi pri vas doma — 16.48
Izkušnje povojnih let kažejo, da se pri volitvah ni mogla uveljaviti nobena nova stranka.
Glas, oddan za tako stranko,
je torej vržen proč in koristi le Slovencem
sovražnim silam!
riikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Literarni večer — 22.10 Od popevke do popevke.
Petek, 12. 3.: 8.05 Popularen izbor domače orkestralne glasbo — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.30 Iz oper hrvaških avtorjev — 14.35 Schubert štiriročno — 15.30 Lužiško-srbske narodne pesmi —
15.45	Novo v znanosti — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelja jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje Sobota, 6. 3.: 1245 Okno v svet — 15.00 Volan —
17.00	Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Slovenski oktet.
Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Na črko* na črko — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena porota — 20.00 Dnevnik — 20.40 Balada ° taščici — 21.30 Koncert v studiu.
Petek, 12. 3.: 17.10 Učimo se angleščine — 18.10 Trsti' ka in kovač — 18.25 Obzornik — 18.45 Rdeči signal ■—
19.15	Sami smo izbrali — 20.00 Dnevnik — 20.30 Tri zgodbe —- 22.30 Sprehod po svetovnih galerijah.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizfl* cij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec* Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec* Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec • Klagenfurt 2, Postfach 124.
Traktorsattelspritzen Bandspritzgerate
in vielen Kombinationen fUr die
Schadlings- und Unkrautbekampf ung
Preise und Angebote durch Ihren Fachhandler oder von
Metallwarenfabrik V. Jessernigg & Urban, Graz
DOBROPIS
99.101
Brezplačno presenečenje za vse, kateri hočejo dobro in poceni kupiti J
w nekaj dneh prejmete popolnoma brezplačno in neobvezno največji avstrijski dobavni katalog s skoraj 8000 ponudbami, če nam z dopisnico sporočite Vaš naslov. Nalepite ta dobropis na dopisnico in jo pošljite še danes na naslednji naslov:
Inttfnationalts Grossversandhous