Najvedji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa celo leto..........$ 800 Zi pol leto.................$3.00 Zi New York celo leto......$7.00 j! Za inozemstvo celo leto.....$7.00 TELEFON: 2876 CORTLANT. NO 1- ŠTEV. 4. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 6, 1921. - ČETRTEK, 6. JANUARJA, 1921| 2 Wl«M Z : Vt -^VOLUME XXIX. - LETNIK XXIX. REKA PROTESTIRA PROTI JUGOSLOVANOM JUGOSLOVANSKE ČETE SO SE IZKRCALE NA OTOKU ARBE. GRDITI SO POKRADLI D' ANNUNZIU DENAR. — AVSTRIJA £E ZOPET BLIŽA VELIKI KRIZI — KEMAL PAŠA SE NORČUJE IZ ANGLEŽEV. i! Rim, Italija, f». januarja. — Srbske čete so se izkrcale na otoku \rl»" katerega dosedaj še niso popolnoma zapustili D'Annunzijevi Ifgionarji. V sti o t» m manevru so povzročile na Reki velikansko razbur-• i Rečani so že poslali italjanskl vladi odločen protest. \diti so ukradli iz D'Annunzijevega urada več milijonov lir v "viui. Razstrelili >o jekleno blagajno ter vse pobrali. Ukradli so mu tu tli vse dokumente. I> Annunzio bo jutri zapustil Reko. Kam se bo podal, zaenkrat š<- znano. \ "-eraj j.' odpotovalo v Benetke tisoč legionarjev. Tristo jih gre < v Polj. Dunaj, Avstrija, 4. januarja. — Politične in gospodarske razum v Avstriji bodo zopet privedle deželo v krizo. danji kabinet bo v kratkem času resigniral. Prihodnji mini-i ki predsednik bo najbrže policijski komisar Schoder, ki je edini mo/.ni r-lovrk, da vzdrži red v deželi. Angora, Mala Azija. 5. januarja. — Turški nacionalistični vo-itt lj Kemul pasa. jt poslal angleškemu ministrskemu predsedniku . torgu zasmehljivo pismo, v katerem se mu zahvaljuje za pomoč", katero naklanja naeijonalistom. Kot znano, so poslali Turki Armencem nad petdeset tisoč strojih pušk in veliko vojnega materijala. Pred kratkim je bil imenovan Mustafa Kcmal paša feldmarša m v !urški armadi vsled njegovih velikih zaslug. TELEFON: 4687 CORTLANDT. LLOYD GEORGE SE BO POGAJAL Z DE VALERO LORD-MAJOR IZ CORXA V AMERIKI. — DE VALERA JE DOSPEL NA IRSKO. — LLOYD GEORGE SE BO BAJE Z NJIM POGAJAL GLEDE IRSKEGA VPRAŠANJA. Poročilo, da sta dospela Daniel O'Callaghan, sedanji lord-major .v Corku ter Peter J. MaeSwiney, brat umrlega lor-majorja MaeSwiney a v pristanišče Virginije v Ameriki, je izzvalo veliko presenečenje med tukajšnjimi irskimi voditelji. Omenjena Irca sta dospela sem skrita na neki ladji. MaeSwiney, ki js Newyorčan, se je že pred nekaj časom nameraval vrniti domov, toda o obisku Callagliana pa ni vedela živa di£a. Celo Even Harry Holland, tajnik De Valerov, ni ničesar vedel o tem da namerava lord-major iz Corka obiskati Ameriko. "Jaz ne vem, kakšna naj bi bila njegova misija v tej deželi; ce ni prišel morda zato, da poda svoje izjave pred Komitejem stoti-ne," je dejal Mr. Boilančl. "Najbrž ga je k temu koraku napotil P^ter MaeSwiney, brat umrlega lord-majorja iz Corka." Miss Mary MaeSwiney, sestra umrlega majorja, se nahaja sedaj* ^T^ri^^^l^Z^r^ ^ L. V Peter Sivine, je C*, v An.HJo „a vidi SVnJega no je slednji umrl vsled svoje gladovalne stavk.-. Odšel je brez vsakega potnega lista in ko se je nameraval povrnjti, je vprašal ameri- PRISELJEVANJE NI f Bernstein je imel sicer nekaj j besed polival;* za priseljeniškega POSEBNO OGROŽENO veiltiar ^ ->e «J*aviI, d*a potrebuje! j komisar izkušenosti. | — Ni spoznal. — je rekel Bern DELAVSKE RAZMERE .1 ... 1 --->---J J I- sko poslaništvo v Londonu, kakšne korake naj podvzame Tamkaj mu niso hoteli.dati nobenih informacij kakor tudi ne nobene pomo- ' e1' ees' da ^ prekršil mednarodni zakon, k^r je prišel v Anglijo brez , potnega lista. J Pozneje se je še enkrat poročalo, da mu je ameriško poslaništvo I zavrnilo prošnjo za potni list, in sicer prav vsled teh razlogov Državni department pa zanika to trditev in pravi, da je dobilo ameri-sko poslaništvo v Londonu nalog, naj vpraša MacSwineva, zakaj in kako Je odšel brez potnega lista v Anglijo. Sicer pa nimajo ameriške oblasti ničesar proti njegovi vrnitvi, ker je on ameriški državljan Pozneje je dobil MaeSwiney svoj potni list v Queenstownn, ne ca bi ga tam izpraševali ter zahtevali od njega kakih informacij — Iz Anglije je izginil dne 22. decembra in že tedaj se je splošno mi-Siilo, da se nahaja na potu v Ameriko. London, Anglija, 5. januarja. — Preki sod je bil proglašen oziroma razširjen tudi.ua okraje Waterford, Clare, Rexford,' Kilkenny ter nad mestom Waterford. To poročilo, ki je dospelo sem takoj nato, ko se je izvedelo da je dospel Earn on De Valera v Anglijo ter na Irsko, je izzvalo tukaj veliko presenečenje. Kakor vsa znamehja kažejo, je irski položaj sedaj bolj nevaren in bolj zapleten kot je bil kdaj prej, odkar se poslužuje angleška vlada na Irskem nasilja. "Daily Express" pravi, da angleške oblasti dobro vedo da se nahaja Eamon De Valera v Dublinu, na Irskem in nadalje je 'rečeno, ca je Lloyd George pripravljen za direktna pogajanja z njim na podlagi Home Rulle prava. Poroča se tudi, da se bo tekom prihodnjih par dni nekaj defini-itivnega ukrenilo v tem pogledu. | De Valera je baje prispel v osrčje mesta Dublin v navadni poulični kari ter da so ga njegovi prijatelji takoj spoznali, dasi je bil opravljen kot, navaden potnik. ČUDEN DOŽIVLJAJ I ■ AM. ZRAKOPLOVCEV FOCH O VPRAŠANJU RA20-R OŽENJA. Zastopniki židovskih organizacij izjavljajo, da ni pričakovati invazije. Izgledi na Poljskem. Washington, D. C. 5. januarja. Se nadaljni opoziciji proti predlogi, da se prepove priseljevanje za eno leto, se je dalo izraza od strani prič, ki so nastopile pred raseljeniškim senatnim komitejem, ki ima sedaj tozadevno predlogo v svojih rokah. Glavni argument nasprotujočih prič je bil, dn ni predloga izraz nobene nujnosti, kajti Združenim državam ne preti nobena invazija priseljen cev kot je trdil priseljeniški ko-irisar poslanike zbornice. Glavna priča včeraj popoldne, John L. Berntein Hebrew Sheltering Aid Soeictv. je zanikal ugotovilo, da pričakuje njegova organizacija 2-30.000 židovskih priseljencev tekom tekočega leta. Za prišeljenje tolikih ljudi bi bilo treba $37.000.000, dočim je znašal največji prispevek $325.000 in sicer leta 1919. Priča pa je priznal, da si želi 250.000 židovskih žena in otrok priti v Združene države, da se združijo s poglavarji družin, ki se m ude sedaj tukaj. Tekom cele serije vprašanj, ti-kajočih se aktivnosti njegove or-j ganizaeije v inozemstvu, je rekel Bernstein: — Mi skušamo vršiti na Poljskem policijsko delo, da preprečimo izkoriščanje izseljencev ter smo pri tem prav tako uspešni kakor newyorška policija: Bernstein jo zavrnil trditev da oblega v Varšavi vsaki dan 2500 ljudi ameriški konzulat, da dobi vizije za potne liste ter rekel, da je to danzadnem ista ljudska množica, ki čaka, da pride na vrsto, kajti ura.l je opremljen tako, da more izdati vsak dan le štirideset do.sedemdeset potnih listov Kekel je, da je navadno vzelo G tednov, predno se je dobilo potni list, ob'času, ko se je on mudil v Fvropi tekom preteklega poletja in da so ženske z otroci vred stale v vrsti toiiko časa, predno so prišle na vrsto. Razmere so se sedaj izboljšale potom ustanovi je-nja posebnega urada. Senator Johnson iz Californije je pričel s celo vrsto vprašanj, s pomočjo katerih je hotel izvedeti, lu.-ko močna je želja med poljskimi Židi, da pridejo v Združene države. Bernstein je odgovoril, da jt ta želja sicer močna, da bi pa Židje še rajši ostali na. Poljskem če bi bile tamošnje razmere urejene. Pozneje je rekel Bernstein, da bi bila v slučaju, da bi bili mož j je na Poljskem ter žene in otroci v Ameriki, želja vrniti se na Poljsko prav tako velika kot je sedaj želja, da pridejo v Ameriko. Glede progromov je rekel nato Bernstein, da hoče poljska vlada po njegovem mnenju izbolišati razmere med židovsko manjšino. ■ H ^m m K ^^K - B ■ H 1 iHi' TV (13505 ■imSl' ški»<(s«.sj£ir. utiavtcf t .iiStfilH. _.PggHg3P_gn> DIBTRIBUT5D TODKB TZBXTT (Wo. 55«.) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBEJt 6, 1917. ON FILE AT THE POST OmCK OF HEW YORK, K. Y. By Order of tt«, Pral , A. B. B^riwon, P. M. On. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. I^1 75,000 Readers. CABRANZOV VODITELJ Jil UŠEL. Mexico City, Mehika, 4. jan. — Iz tukajšnje jetnišnice je nezna-nokam pobegnil general Murguia, ki je bil svoj čas poveljnik Car-ranzovili čet. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik ^am kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER. nortlmndt 8t Kav Vork W V KRVAVE DEMONSTRACIJE V w BELGRADU. Belgrad, Jugoslavija, 3. jan. — Danes je prišlo do krvavih demonstracij med komunisti in policijo. Kakih d vet o oseb je bilo ranjenih. Med demonstranti je bi-j lo tudi veliko Rusov-beguncev. Ko' so obkolili policisti poslopje, v katerem so" kljub prepovedi zbo-?rovali komunisti, jih je začela množica obdelovati s kamenjem. HAMBURŠKI PRISTANIŠKI DELAVCI ŠTRAKAJO Hamburg, Nemčija, 4. januarja. Danes so zaštrajkali tukaj vsi pristaniški delavci. Stodvainpet-deset skladišč oziroma tovarn so morali zapreti. Omislili tfobro, komu fio sti vročili denar zo poslat) f sbri knl alipazaražnjo listki. Beda] Urimo v bum Mfotovoctft In llmbe. vsak akni* ponat tlftro bogat, ne glede na arojega -bližnjega. Basni agentj« is *%ko» d bankirji rastejo povsod, kakor gobe po deijn. V teh Saših se stavijo ▼ denarnem prometa nepriftakovs^r m »>reke starim isknienim in premožnim trrdkami kako bo pa mali* a-jo vse panoge javnega življenja. SOCIJALISTI PROTI LIGI. Bern, Švica. 4. januarja. — Švicarska socijalistična stranka je .vsem svojim članom strogo pre-Ipovedala prevzeti katerokoli delo za Ligo narodov. — Eksekutiva j stranke je sprejela sklep, v katerem se glasi, da je sprejem kateregakoli mandata Lige ali kake cd nje ustvarjene naprave nedopusten za vsakega, ki zavzema katerokoli zaupno mesto v švicarski 'soeijalističui stranki. I SENATOR HARDING KOT PROSTOZIDAR. Columbus, O., f>. januarja. — Snator Ha rdi ng, bodoči predsed-jnik Združenih Tlržav, ba danes [proglašen prostozidarjem dvain-;tridesetega reda. Iz Mariona bo prišel semkaj z avtomobilom. Ka-korhitro bo dospel semkaj opoldne, se bodo vršile cerimonije, ki so predpisane za take prilike. Uvedenje, ki bo spravilo senatorja od četrte do dvaintridesete stppnje, bo najbrž končano šele pozno zvečer. MAJHNA NAPAKA FRANCOSKEGA GENERALA. Berlin, Nemčija, 5. januarja. — Nemški listi ponatiskujejo sporočilo iz Prage, v katerem se glasi, sd je stal neki francoski general "habtaht", ko je godba igrala nemško pesem Die Wacht am Ixhein. Očividno je mislil, da gre pri tem za čehe-slovaško- narodno bimno. I Pariz, Francija, 5. januarja. — T'radno se objavlja, da se bo kon-, coni januarja vršila v Parizu cn-1 ftrenca zavezniških ministrskih ]>redsednikov, da sprejme poročilo generala Focha o razoroženju Nemčije in da razpravlja o odškodninskem vprašanju. Raz -pi*avljalo se bo tudi o položaju, ki je nastal vsled zadnjih razvojev na Grškem. 1 Francoska vlada je predlagala to konferenco v brzojavki, kate-10 je poslala na vlade v Londonu, Bimu in Bruselju. Čeprav je bil zopetni pričetek bruseljske reparacijske konference določen na dan 10. januarja, j«; sedaj vendar vesjeno, da bo ta konferenca zopet preložena in da s* bo vršila šele po zaključku kon fer^nee zavezniških ministrskih predsednikov. Če bi zavzelo vojaško delova-rje ruskih boljševikov nevaren obseg, se bo mogoče spravilo v o-kvir posvetovanj tudi tozadevno vprašanje. --——- AMERIŠKE LADJE V HAMBURGU. Hamburg, Neirčija, 5. januarja — Tekom mt -icca decembra je dospelo v tuajšnje pristanišče 46 ladij, ki so vozile pod ameriško zastavo. To kaže, da se je pričel Hamburg prebujati iz spanja, v katerega je padel tekom vojne. POZOR ROJAKI! Zadnji čas dobivamo reklamacije, da ni bilavta ali ona knjiga dostavljena, da je naslov na časopisu napačen ali da se kakn po-žiljatev ne opravi tako kot bi se morala. Krivda je skoraj v vsakem sJučaju na strani onega, ki reklamira. Rojak se naprimer naroči na "Glas Naroda", v isti sapi pa vprašuje, kateri parnik bi bil najbolj pripraven za potovanje v Jugoslavijo in počem so krone ali lire. Tako pismo mora iti skozi vse tozadevne departmente tTdke Fran* Sakser, predno pride nam v roko. Vsled tega je najboljše, da se na vsa vprašanja, ki se tičejo "Glas Naroda", naroee-vanja knjig, oglasov in dopisov, pošiljajo na Slovenic Publishing Company. Č2 hočete zvedeti kaj glede parnikov ali pošiljanja denarja, zapišite to na poseben listek, ae boljše je pa če pošljete to v posebni koverti na tvrdko Frank Sakser. Na ta način bo postrežba veliko bolj točna in delo nam bo jako olajšano. . SLOVENIC PUBLISHING CO., 52 Cortland* ftt, New York City. Izgubljeni v oblakih, so domnevali, da so v državi New York. — Pristali so, ko so culi lajati psa. Cohrane, Ont., 5. januarja. — NVki anglikanski duhovnik v Moose Factory je poslal sporočili tla so zrakoplovei, ki so zapustili Rovkawav, N. V. zrakoplov-' no postajo dne 13. decembra krog poldne, pristali šestnajst milj se-verozapadno od Moose Factory popoldne naslednjega dne. Mislili da Ke š*» vedno nahajajo v dr->. vi New York, kajti bili so med oblaki skozi ve« čas, odkar so se v 1 jem pismu, da bi zrako-V ovci mogli ostati še dolgo W isa v Jen, kajti vrgli so preko rovu 1 sv-»j balast in številne rage fdmete, katere so nosili sebo rondoli. Zra ovci so sporočili, da so eljno kali kako naselbino, tredn pristali, kajti prišli so lo sp nja, da se ne morejo d ča^a ozdržati v zraku, j« dal nadalje izraza, /vojei aziienju. da bi prišel balon lučaju, da so ostali še eno « .njem, nad James Bay f/š in da r&koplovci brez dvoma IKtfin premikajočem se sne- ^Hlpad al .danes po stezah, ■^»Jlrije ameriški zn- DELAVSKE RAZMERE j VSAK DAN SUBŠE Skrčenje plač v Indiani. _ Harvester Co. nastavlja nove delavce Sprejem "open shopa" Indianapolis, Ind. 5. januarja. V Indiani se je izvedlo povprečno srčen je plač od dvajsetih do j petindvajsetih odstotkov. Tvor-ničarji so dali delavcem na razpolago, Če hočejo sprejeti novo plačilno lestvico ali pa ne. V večini velikih mest ni pričakovati i-ikakih delavskih težkoč. AvtIJI ves ne le tega inesta, ampak tudi ilaljanske države?! Ta slučaj je pa tem težji in hujši, ker so bili prizadeti pripadniki naroda, s katerim mora Italija iskati in tudi išče prijateljstva in trgovinskh stikov, a ko naj ne gre bodočnost Trsta na kose! Dopisi m . jodplm trn oootraootl ao no prlobfiujajo. Denar aa4 ao fclaccveB Order. Pri apromombl traja naročnikov proalmo. da ao aaa M njo blvrnJIŠČ® naananl. da oitr«J« najdemo naalornlka. BLAB NARODA ■orotiflh of Manhattan, Tolophonot Cortlandt am Padanje cen in nezaposlenost. V deeemberskem poročilu zvezne rese r v ne oblasti je citati dolga razpravljanja o prilagodenju, skozi katero mora iti dežela v sedanjem času, dii ust reže zahtevani novega časa. To prilagodenje je zna men je sedanje gospodarske perijode ter prinaša s seboj svoja veselja in svoje žalosti, soglasno s stališčem, katero zavzema opazovalec. Razveseljivo za konsumente je padanje een, katero je opaziti na vseh j »olj i h. Za mesec december znaša padanje cen povprečno iS f.dstotkov in pol in cen.* znašajo sedaj 190 odstotkov cen kot so pre vladovale v časih pred izbruhom svetmrie vojne, to je leta 1913. • Koka v roki s padanjem *-« 11 pa gre tudi nezaposlenost. Industri-jnlne naprava skrčile svoje obratovanje na štirideset do petdeset odstotkov v primeri z normalno produkcijo. Tako skn-enje obratu vanju mora seveda v prvi vrsti prizadeti delavstvo in (»d vseh stran, se poroča, da so bile.plače skrčene od dvajset t tudi ne ^ Pokazali pa so vnovič, da ni mogoče romantičnega in junaškega nikdar popolnoma izločiti iz znanstvenega. Dokazali so zopet, kar je še vsak iznajditelj ali raziskovalec dokazal v teku stoletij, da mora človek, ki skuša rešiti skrivnosti zemlje, vedno ostati mož in da ne sme nikdar postati avtomat Spominjajo nas ostale na dej-slvo, da pove narava svoje skrivnosti le onim, ki so drzn^ in da svel še vedno potrebuje Kolumba. Sredi prozaičnega naštevanja dejstev in številk, ki ga imenujemo znanost igra romantika že vedno svojo ulogo. 19 let. Frančiška Zobec, j 57 let. Marija Mušič, zasebnica, j let. ! Terezija Karnel, služkinja. 33 : let. Ivan Rovan, bivši čevljar, 61 let. Frančiška UlČar, strežnica. 70 let. Ljubomil Martin Zalokar, kurjače v sin, 3 mesece. Frančiška Radovan, hči zobozdravnika, 9 mesecev. j Razne bolezni na Slovenskem. Griža je v zadnjem času pobra-| la veliko ljudi po Sloveniji. Ra-|zen nje so se pojavile v večjem | obsegu še škrlatiea, davica ter trebušni tifus. Sneg* in divjačina. Ker je padlo pretekle dni po hribih in planinah obilo snega, je pri bežal a divjačina iz gozdov v j ravan. Xa Gorenjskem in Notranjskem so se pojavile okrog kmet.sk ill vasi rvo hrihih lisiee in ku glavne pošte v Ljubljani. Dne decembra je detektiv Lovišček privedel k revirnemu postrežnica, nadzorniku Habetu poštnega ra-jčunskega ofieiala Karola Lassba-56eherja. kateri je po' večdnevnem tajenju priznal, da je prišel dne 26. novembra zvečer okoli pol devetih v uradno sobo računskega revidenta Klavora. kjer je popravil vpis zbirabiice iz 73,462.29 K na 8:3,462.29 K in plačilno listo na desetih točkah za 10.000 K več. Prilastil si je tudi 10,000 K. katere je pa izročil svojim predstojnikom, ki so potvorbo listin še pravočasno zapazili. Karola Lassbacherja so izročili v zapore deželnega sodišča. Plemenski kozli. Vsled pomanjkanja plemenskih kozlov v ljubljanski okolici namerava poverjeništvo za kmetijstvo posredovati pri'njih nabavi. Rop v Selih pri Pancih. Dne 15. februarja 1920 so Roman Rešek, brata -Jožef in Ivan Bohutnik ter Jožef Kosec oboroženi z morilnim orožjem Franči- V Napad na Slovence in Cehe v Trstu. Pred kratkim je priredila ožja zasebna družba Miklavžev ve-ecr v dvorani Tartini v ulici Cardueei. "Edinost" poroča o tem dogodku, da tega večera ni priredilo kako slovansko društvo ali organizacija, ampak le nekoliko družin, ki so povabile nekaj znancev in prijateljev. Nedolina zabava je bila to v ožjem družinskem kro-yu, ki pač ni mogla tudi najsrditejšemu italjanskemu nacijonalistu dati niti najmanjšega povoda za vznemirjenje. V tem, da se je nekoliko ljudi nedolžno zabavalo med seboj med štirimi stenami, pač ni moglo biti nikake n »vpmosti za italjanski značaj mest, ali celo za — D'Annunzijevo podjttje na Reki. Imenitno pa j« še posebno dejstvo, da je bila večina udeležencev iz tukajšnje češke kolonije! Vendar je okoli polnoči vdrlo v dvorano nekaj mladih "bojevnikov", kričaje razne vzklike Italiji, D'Annunziju in r.ajrobatejša žaljenja na naslov Slovanov sploh in Jugoslovanov še posebej. Ker so tudi •rrozili in bili dobro opremljeni, je nastala seveda zmešnjava in je tudi par gospa padlo v nezavest. Zabava se je seveda takoj prekinila, da ne hi imeli napadalci povoda za nadaljne — reševanje italjanstva v Trstu. To je bil suhi dr>«zodek. Povdarjamo pa, komentira 'Edinost', da so zlasti na češki strani silno ogorčeni radi takega nasilstva in kršenja iste gostoljubnosti, ki jo je vsako civilizirano mesto dolžno gostom, kaj š*le pripadnikom "prijateljskega naroda"! — In gospod Sforza je pred nekoliko dnevi zagotavljal Slovanom, ki pripadejo k Italiji, "najširšo svobodo", ker tako da ji velevata "častna obveza in politična modrost", a ministrski predsednik Giolitti je izjavljal slovesno, kako je Italija "vsikdar radodarna na prepoznavanju pravic tujcev" in kako da "najvestnejše spoštuje svobodo lasL nih državljanov katerekoli narodnosti". "Bojevniki" nas pa poučujejo slejkoprej, da nismo in ne bomo varni niti na svojih družinskih prireditvah, da si ne bomo smeli dovoljevati niti najnedolžnej-ŠigA socijalnega življenja! Kje je ir. kje bo tista najširša svoboda in spoštovanje naših pravic, o katerih sta toliko govorila ministra Sforza in Gioliti? Vprašamo ta dva gospoda in vprašamo tudi eksee-lenco Mosconia, kam plovemo in kam morata — če se bo ti divja £onja in ta norost nadaljevala — neizogibno dospeti ugled in slo- kmetskih vasi po hribih lisice in pa zajci, zlasti tam, koder jih j lovci ne preganjajo. Kmetje straži jo vsled tega že zdaj svoje sad-: no drevje, da jim ga zajci ne ob- ški Lužarjevi in Martinu Lužarju v njunem na samoti stoječem mlinu v Selili pri Pancih vzeli vse. kar so našli: obleko, perilo, živila in druge stvari v vrednosti naj- ijedo. Na drugi strani pap so se: manj 6000 kron. Brata Jožef in j pojavili na več krajih razni divji I van Bohutnik ter Jožef Kosec so (lovci, ki love zajce, jerebice ter j bili pred ljubljansko druge živali na zanjke. j Poštenjak v zaporu. Iz Tržiča poročajo: Posebno pa. Rešek je bil sicer vojak, ker poroto dne 28. maja 1920 že obsojeni. Sedaj se "zagovarja tudi Rešek pred "poroto v Ljubljani*zaradi tega ro- . smolo je imel Stefan Tumšek, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi suma tatvine. Gostilničarju je pa zagrešil zločin v družbi s civilisti, spada v smislu postave pod pristojnost civilnega kazen- Koširju je bila iz spalne sobe u-;skega sodišča. Rešek je pred po- ikradena obleka v vreklnosti 3000 kron in ker je bil slučajno tisti dan tam Turnšek, je šel suni na njega. V preiskavi se je pa pokazalo. da je Turnšek poštenjak, da pa je neznani uzmovič tudi njemu ukradel delavsko oMeko. Pro . ti Turašku se je preiskava vsta-.je stavil porotnikom 8 vprašanj vila in zdaj iščejo pravega krivca. Zagovornik dr. Krejši je v svojem zagovoru očital g. Milčin-"Čarovnici'' na Štajerskem. skemu, da ni storil prav, ker je K posestnici Antoniji Pavčnik 113letnega Reška obsodil v štiri-v Lešnikovem vrhu pri Ptuju sta mesečni zapor, češ, da ga je ta-prišli dve nepoznani ženski, ka- kratna strogost privedla danes na roto predrzno nastopal. Bil je že kot 131etni fantič obsojen, je kradel in ušel v Trst. Dne 24. sept. 1920 je rekel Rešek pri preiskovalnem sodniku: "Sreča, da moji tovariši niso tu; če bi bili tu, bi jih poklal kakor svinje." Senat teri sta se izdajali kot čarovnici. Rekli sta, da bosta s črno umetnostjo pomagali bolnemu možu in zahtevali reči v vrednosti 2122 K, ki da jih bosta pri "copranju" potrebovali in da jih bosta vrnili drugi dan, kar sta pa pozabili storiti. Na isti način sta eopmici zatožno klop. Porotniki so potrdili soglasno na nje stavljenih 5 prvih vprašanj glede na rop. vsled česar so odpadla tri dodatna vprašanja, stavljena porotnikom za slučaj tatvine, če bi zanikali vprašanja glede na rop. Nato je predsednik dvorni svetnik Re- Peter Zgaga Kako čudovite stvari, bi vedeli povedati v svojem govoru, — kadar se nahajate domov na poti z banketa. * * * Rad bi vedel, če bo prohibicija uveljavljena že v tem letu. * * * Ideja povprečnega Človeka glede novoletnih sklepov je ista kot ideja hišinje glede porcelanaste posode, — se jih namreč pobije. • * * Trinajst kaznjencev je zapustilo Sin? Sing in petnajst jih je prišlo v goste. Sing Sing bo kmalu tako izgledal kot newvorski subvav. * * * Zavezn i ki" neprestano zahtevajo, da je treba kajzerja še bolj kaznovati. D'Annunzia naj pošljejo v Doorn, da mu bo prebiral tam svoje pesmi. To bo gotovo najhujša kazen zanj. * * * Edinost je zadnjič namerila name pšico, da sedaj, v predpust-licra času premišljujem, kako bomo roijali vbodoče. Eto vam. ono sem si že izmislil. Poje se po napevu "Oj dekle, kaj s tak žalostno" in se glasi: Edinost, kaj si žalostna in krajšaš si stkani? Kaj vedno polna si starin? Se tinta ti suši/ Dobiš že man.ie peneza in manje naročnin? \ svet te tira otec svet iz srčnih bolečin. V svet me tira otec svet iz srčnih bolečin, r. jezik mu sedaj ni več kot prej je bil žareč. * * * Ker smo že ravno pri tej čudni čikaški žlahti. naj še omenim, da je poslal Skaza za Božič svojim zaupnikom strogo zaupno približno takele vrstice za božični dar: Taka je viža: Božič se bliža, v aržetu mojem denarcev več ni. Dajte mi, dajte in pomagajte — rakom bo žvižgat šlo brez pomoči. Moj otročiček je kot božičeK, moja Nesloga je kot uboga reviea, ki jo preganja Herod. Mi smo svetniki, mi smo veliki biseri, ki jih raztilja Gospod. Torej gospodje, c'&jte kvodričke, da bom dobičke imel za spomin. i Vsakdo Herod je, vsakdo je Kajfa, kdor ne nažajfa mojih mašin. * * * — Ka*korhitro se mi je zasme-jala, sem videl, da nima srca, — jc rekel zaljubljenec prijatelju. — Prokleto je morala na široko odpreti usta. * ^ * * V vas je bil prišel princ na obisk. Lep fant je bil in glej, v vasi je srečal vaškega fanta, ki mu je bil na las podoben. Lahko si mislite njegovo začudenje. — Odkod vendar ta podobnost? — vpraša fanta. — Ali je bila morda kdaj tvoja mati na dvoru? — Ne, moja mati ni bila, pač pa moj oče. On je bil pet let lajb-gardist. Sc-verovri zdravila vzdr/ujejo •dravje v družinah. RiriSiMwAbMBihn NU 1921 Ja ixt*L D*bit« M prf svojam lakarju. N« stan« nič. £• ga na dabiU, nam pUita pvtlafttta xa 2c pafttna znamko. Varajte svoje otroke ond vznemirjajoče m zimskem k&Slju a tam, da imate v hiši vedno SEVERA'S Cough Balsam (preje Severov Balzam za pljuča*. Povzroči naglo od pomoč, dela dihanje lažje in naravno in prepreči razvoj komplikacij* V dveh merah, S5c in 50c. Navadni kašelj, ki ni takoj u-stavljen. lahko povzroči resne bolečine, toda SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severovi Tableti proti prehladu in gripi) so zanesljivi za od pomoč pri prehladu v I kratkem času. odvajajo resne posledice in preprečijo gripo ali influenco. Po vseh lekarnah. Cena 30c. W. F S F V ERA CO. % CEDAR RAPIDS. IOWA znesku 2d odstotkov v iLastopnili dveh mesecih in tretji obrok zopet v znesku 25 odstotkov v na-daljnjib dveh mesecih. Poljedelsko orodje po znižaniH }_ cenah. Poljedelsko mini je dovolilo večji kredit za nakup poljedelskega orodja, ki bo prodajalo poljedelcem po /.nižanih cenah. Oziralo se b<> v j.ivi vrsti na poljedelce v pokraj' iah, kjer je divjala vojna. 4 Tihotapstvo v Jugoslaviji. lj Od prevrata so cariniki organi 1 samo na južni železnici zaplenili 1 za 7GO miljonov kron tihotapijo-'.nega blaga in denarj;s. bra ukradel v Pollakov i tovarni 22 kg jermenov, katere je prenesel v Zagreb kurjač južne železnice Andrej Naigode, kjer jih je kupila T. hrvatska t vomica stro-' jeva i ljevaonica žel jeza za 682"» kron, misleč, da je blago poštenega izvora. Od te svote je dobil Nagode 5720 kron. 1105 kron si je pa samovoljno pridržal njegov zagrebški posredovalec. Nagode sam je pa še prevaral Črnkoviča za C60 kron in mu je plačal Crn-kovie nagrado 1600 kron. Nagode je imel mesečne plače 3025 kron vin. Policija je Xagodeta, Črnkoviča in Goltesa izročila deželnemu sodišču v Ljubljani. Okradeni cigan. Cigan Herman Postner dela kot zidar v Ljubljani in spi v nekem hlevu, v katerem mu je bil ukraden, ko je spal, rjav kožith in siva športna čepica v vrednosti 3050 kron. Zadevo sta hitro in energično rešila okoliški nadzornik Karol AVisjaik in detektiv Cankar, tako da je dobil Postner ukradeno blago, katero je šlo že skozi več rok, nazaj. Koliko donaša carina JugoslavijiJ V mesecu oktobru 1020 je dobila Jugoslavija pri uvozu 141 mj-ljonov, pri izvozu pa !hS miljonov kron carine, torej skupno 239 mi-j Ijonov. K temu zniesku je dala mariborska carinarnica nad 15 in miljona, ljubljanska pa nad 5 in pol miljona kron. Ka- rllo. ,'erkni-je iia-et i v "letu. gaily razglasil sodbo, s katero je bil Roman Rešek obsojen na 15 let težke ječe. Nevarna tatinska družba prijeta. Ljubljanska* policija je zabeležila te dni zopet lep nspeh. Nad-frtražnik Fran Kras je aretiral radi sumljivega obnašanja sedlarskega pomočnika Franceta Golte-sa, ž njim sta šla še dva moža, ki sta pobegnila.- Goltes je že v stražnici priznal, da je vlomil s tovariši pri Pollaku in da sq odnesli jermen. Pod vodstvom revirnega nadzornika Ljubica je aretirala policija Antona Črnkoviča, ki je priznal, da je že začetkom okto- NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem i.; anjamo vsem prijateljem in -:.;in«,»m, da se je za vedno ločil ,,s: nam nepozabni JOHN KOBILSEK. Umreti je morali na Imlezni želodčni rak, ki ga je mm'-il več mesecev. Previden s sv. zakramenti je v Gospodu zaspal dne ;0. decembra 11)20 in je bil p-k .pun na katoliškem pokopal i» i sv. V i licenca. dne 2. januarja. St;i> je lnl 5G let. V Ameriki se .:•■ . uhajal 7 let. Doma je bil iz vn> 1'reterS list. 5, 1'ara Peče na (■ rm.iskeiiL V stari domovini zapu^< a zrno in sina Johna ter hčer Antmiijo, tukaj pa brata Franka ter - hodnika Francis in Rude Te ram, j Tem potom se mi tu v Ameriki ostali najsrčnejše zaiivaljujemo društvu sv. Družine št. li kateremu ranjki pripada Katerega vsi bratje so se vdeležili pogreba z zastavo in mu položili na groli lep venec v zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se tudi vse n »stalim prijateljem in znancem. \ >o st vdeležili pogreba v obilnem številu, da je bil sprevod tem lepši. ( Pokojnika priporočamo v uoli-tev in blag spomin. La Salle. 111., 3. jan. l!>21. , Žalujoči ostali: Frank Kobilšek, brnt. Francis in Rude Terdin, , sorodnika. I V starem kraju: Marija Kobilšek, sopr"g.i. Janez iu Antonija, sin in n<"-er. ' GLAS NAKOPA, 6. JAN. 1921 t NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem naznanjam -e sorodnikom in znancem ž;i!■ ^n vest, da je dne 29. decembra 1 po dveletni mučni bolezni. flena s sv. zakramenti za un ir joče, a- Gospodu zaspala i > preljubljena soproga oz. jimii FRANČIŠKA RAUSEfLJ, roj. Zalar. Pogreb se je vršil v sobyt - ti 1. januarja iz hiše'žalosti na k toliško pukoi»ališče v jCost-I!". Rajna je bila rojena v i.'erki či leta 1880. V Ameriki se je i! hajala 8 let, bivajoč pri j eti Lipseinu, podomače pri liot Tukaj zapušča merfe žalujoče soproga in tri otroke ter ve<" > rodnikov, v starem kraju na
  • lo- žila na njeno krsto. Najjjf; t™ zahvaljujem Johnu Špetijvo j nabral dar za venec in s neše ki se IxkIo brale za rajn<» zri*č na zalivala tudi druziniveJtzj družini Zad, družini Paj is. prt Bartol, Johnu liani bič, J in •v V j Jos. Lavne, Johnu Košn, .i- dolfu Roje, Josipu Kunik . i. Požar. Antonu Šega ?r stim, ki so jo spremil, k ' a0i počitku. )zna Tebi, preljuba soproga^^0, bodi lahka svobodna ^^ ' žemljica. Pokojnico prip'u ^ molitev in blag spomin. v s,\ Žalujoči ostali :ro v John &auseljr sopr^i z Joe in Charles, sin li v j Mary, hčerka. P^k Austin, Pa., 3. januarj^^k Nakup plemenskih ovac. Osrednja vlada je dovolila iz-; voz 2000 ovac jezersko-solčavske pasme proti garanciji uvoza ple-| nienske goveje živine v enaki vrednosti. Posebna komisija nakupuje oziroma nadaljuje nakup te ovce, in sicer zdravo plemensko blago v starosti do tretjega leta. ovce tudi z jagnjetom; ena tretjina bodo mrkači (ovni). Cena se bo sukala okoli 12 kron za^ kilogram žive teže. za izvrstno blago tudi nekaj višje. Za enkrat se namerava izvesti nakup v Jezerski in Kokrski dolini ter v go-renji Savinski dolini. Xaknp se bo vršil le v takih krajih, kjer se lahko računa na 100 komadov. / I Cene živini naraščajo. i j Ker je izvoz mesa iz Jugoslavije v Avstrijo dovoljen preko Maribora, so se začele cene živini dvigati. V Slavoniji plačujejo že po 20 kron za kilogram žive teže. Iz Maribora se marsikateri dan izvozi do 80 vagonov mesa v Avstrijo, kjer se plačuje kilogram po 42 .iugoslovansih kron. Kdo dobi glavni dobiček? 1 t Nova železniška zveza z morjem se namerava napraviti preko Delnic na Hrvatskem tako, da bi se vozilo iz Ljubljane naravnost na Suša k. I Kanadska pšenica, ki jo je leta lf*lf>. nabavilo jugoslovansko ministerstvo za setev v jHgoslaiiji, se je tam. kjer so jo sejali meseca februarja in meseca marca, prav dobro obnesla, dočim je jesenska setev slabo izpadla. Kruh iz te moke je sladkej-ši in okusnejši kot iz domače pšenice, le zrno ne gre rado iz lup ne ter( se da dobro omlatiti le s parno nilatilnieo. ! I Plačevanje davka na vojne dobičke | za leta 1914. do 1917. se je dovolilo v treh obrokih. Prvi obrok v znesku 50 odstotkov rte mora pla-jčati tekom 30 dni po vročitvi plačilnega naloga, drugi obrok v GLAS NARODA. 6. JAN 1921 Skriti zaklad v Santa Fe. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 833 E. lhoth St., Cleveland, O. Podpretl«Hlnik: LOUIS BALAXT. Box 10«, Peart Ave.Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely.j Minn. Blagajnik neizplačanih snirtnin: JOHN MOVE UN, u. luth, Minn. Vrhovni zdravnik: Pr. JOS. V. CftAHEK, S4S St., N. S. Pittsburgh, Pa. E. Ohio Nadzorni Odbor. MAX KI. RŽ I fiX I K, Box 872, Roek ftpringx, Wjo. MOHOK MLADIČ, 2C03 So. Lawndale Ave., Clik-ago, 111. Poroča Hugh Thomason. Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev knkor tudi denarne pošilja t ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoži*« naj se pošilja na predsednika (MmitDepi o«ll»ora. Pranje za sprejem novih ilaiiov in bolniška spričevala naj ko jxrniJja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katolika Joilnota se pri|>oroea vspm Jugoslovanom za o! 11 len pristop. Kdor želi |«o*tati f-lan te organizacije, naj se zglasl tajniku t»lji/iit-^a društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrniti* na cl. tajnika. Novo društvo se lahko v stan«-vi z s. <"-lani aH r-laiiu-aiiii. Pregledali -1110 rekord Franei-sea ter našli, da je bil vedno ubog iz roke v usta živeč lahkoživčclr, o katerem ni r.ihče vedel. s čim se } reži vi ja, da pa je danes posestnik ene največjih in najboljših rem" v Novi Mehiki in da ga sniat rajo ljudje zelo bogatim. I Chavez in jaz sva sklenila iti ven ter obiskati starega moža v namenu, da dobiva kake informa eije. preživela sva več dni na njegovi renči, občudovala njegovo g..vejo živino in drobnico ter ga neprestano izpraševala, a njegovi odgovori so bili vse prej kot točni. Nekega dne sva ga našla des«t n ilj od doma ter ga naravnost vprašala v tadnjem poskusu, da dobiva točne informacije, a 011 i? skomignil z rameni ter odvrnil: — Yo 110 se nada. (Jaz ne vrm ničesar f. Franeiseo Padillo je umrl pred par leti. Tako se končuje tudi povest o mojem lovu na skriti zaklad v Santa Fe. Obvezni poluietni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se je pričel z novim letom." Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Ičenei dobivajo redno drž. podpore ter imaj 1 prosto stanovanje v zavodu; s'" r be t i pa morajo sami za hran« in p'trebn« učne knjige. Poleg, p' -I'-^—ftrva poučuje ogledovanje klalnc žlvi-ne in meta. GUUOIISLOIH® RITMI JEBHOTE __WXAITOVXJPIA UTl W__MAYWI VMAB MLT. MU. CTXOEPOantAHA UTA H0> FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington! ! St., Denver, Colo. j Porotni Odbor. 1 LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, Box 17C, BI. I>iamond, Wash. FRANK ZORICH, Gig? St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni Odbor. VALENTIN P IRC, 319 Meadow Ave.,1 Roekdale, Juliet, 111. PAl'LINE ERMENC, 539 — 3rd St., Iji Salle, III. JOSIP STE RLE, 404 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 70C Market St., Waukegan, III. Jednotino uradno glasilo: "GLAS NARODA". 0 meni, da sem prestrog, toda. jaz ne morem pomagati, ker meni jej vseeno, brat, prijatelj ali sovraž-i nik, po pravilih se bo delovalo in to v vsakem oziru. Priznam, dal bo naporno delovanje, kaj ne ? I Dragi bratje, ko se bomo priva-1 lili. bo vsak videf, da je prav tako. Seje bodo zopet v Anton Tudi-1 harjevi dvorani kot dosedaj točno ob 9. uri doj>oldne vsako tretjo! nedeljo v meseeu. Ker va mimam zelo važne reči sporočiti pri prvi seji dne 16. ja-i nuarja, vas vljudno vabim, da' ako le nimate posebnega zadržka, vdeležite se te seje. Mesečnih plačil ne bom po se-' jah vknjiieval. Vsak, kateremu j ife bo mogoče priti, naj izroči temu ali onemu denar pred sejo. Knjigo bom pri seji imel. Kar se jih bo javilo s plačili. tisti bodo vknjiženi in nič drugače. Morate sami priznati, da za skromno plačo nikakor ne morem biti neodvisen. Jaz moram tudi kaj drugega delati, da se preživim. Upam, da <»• me i»o*te privadli. ker žei •"-as. da je m-kaki red. Tojr* j vsi na s*-jo 16. januarja ob uri dopoldie v navadnih pr- s?«.r"h. Brati.-. ne zabite pribijati par novih kandidatov. p.-' vejie. da novi ."lani ne IkkIo pla-"-vali naklade v p s rtnin-ki s*lad. P-» novih pravilih nima niti ena jednota take nd bn-sti kakor naši - ;ivna JSK-T. Končno vas pozdravljam vse brate in sestre društva št. in želim srečno novo leto. da l»i bilo mnogo napredka v letu 1921. Louis Vessel, tajnik. VOŠČILO. Collinwood- Cleveland, Ohio. Veselo in srečno novo leto že-' lim vsem članieam. Da bi ga Še mnogo let obhajale zdrave in ve-' sele. . Naši JSKJ. želim veliko uspeha in napredka v letu 1921. Agues Krall. tajnica društva št. 103 JSKJ. ' - RUSKI BEGUNCI IN JUGOSLAVIJA. Tržaška "Edinost** piše: To je žalostno poglavje Nas' tukej sicer ne zadevi je naravnost pa vendar se nam vsiljujejo trpke misli o tem problemu. Narav-j tnost bodi povedano, da nam |e ji'i-umljivo. čemu Jugoslavija redi. jt^te begunce? Ruski hegunei so povečini ljudje, ki so s svojim j vedenjem in svojo korupeijo izzvali v drugače krotkem ruskem 1 l rod ti revolucijo. Tu so mogoč--mi gospodje generali, ki so po finskem vzoru surovo ravnali z vojaštvom. Tu so industrijalci in finančniki, ki so se smejali ruski ledi. Tu so veleposestniki, irro'i. knezi in baroni, ki so kmeta šteli med "fundus instruct us" ter se, prepirali ob čajnih večerih, da 1I. inia kmet dušo ali ne. Tu so visn-i k" dame. ki so živele tisočkrat l olj v "moči teme" nego zr.ne-' marjena ljudska množiea. Tn v^a ta banda, nevredna ruskega ime-| jp-a, pač pa vredna svojih pariških iprotektorjev, ves ta gnoj velike j luske rane se vliva zdaj čez Balkan kakor oblak kobilic v letu katastrofe. Tn Jugoslavija, na čelu ji dični Vesni«', si smatra v čast da Franeiji na ljubo prehranjuje sedaj iz lastnih zalog celo jato t« h brezkoristnih trotov. Mi m--kaj kličemo javnemu mner.iu v Jugoslaviji: "Pošljite v Pariz Vesniea in njegovo klientelo!". čr je Franciji pri srcu usoda teh ljudi .naj jih prevzame ona sama . ■ v svojo oskrbo. Pokažite ji da i-1 mate tudi glrde beguneev svoje} nazore in svoje interese. Interes j jugoslovanskega ljudstva je več- ! jii od interesov fraoeoskih mili jar-darjev! Mi smo prepričani, da je,] med ruskimi begunci le malo do- ] stoinih in pomoči vrednih. Pre-',' pričani smo. da za bodoče odno- 1 šsje do rimskega naroda ti liudje ^ nimajo nobenega pomena. Če sol se izjemoma kateri oprijeli po- 1 štenega dela. nai bi bila izjema 1 zanje, ker "delavec ie vreden J svoiega plačila." Vse zdrave no- 1 stopače ]>a naj Jugoslavija pošlje 1 ekspresno Francozom, ki imajo 1 okus za to 1 j f?a treba sprejeti še nadaljnega v naš krog. Poklical sem Franeisa l liaves. takratnega šerifa Santa Fe okraja, ki je imel med Ameri-kanci šteilne prijatelje. Bil pa je naravnost bog mehiš. prebivalstva. Karkoli je rekel, je bilo sveto. Napočil je čas in neke nofS sem šel v kočo s svečami, krampom in lopato, da pričnem z delom, na katero sem nestrpno čakal tri 7e-ta. Chaves je zaprisegel \Vylli:;a kot pomožnega šerifa ter «.•> i>o-siavil en blok stran na Water St. d očim se je on sam postavil nh Sandoval St. Njun nrfčrt je bil po-\edati vsakemu iMehikaneu, da pričakujemo v nirsto tolpo roparji v in da mori', vsak Mehikance v okoliei ostati doma, ker bi bil tiru ga če gotovo zadet, ko bi se stelja-nje pričelo. Lotil sem dela. Najnrvo sem <»drrgal desk-1 t;il ter pričel s ko-pajem v trdnem pre}>ričanju. da bo nagrada moja prizadevanja 1.tnalu v mojih rokah. Kmalu seru titišel ploš<'naii kamen, ki pa ie bi' en čevelj pcxl ]>«»vršIno n>esto š*»st i is«"'-v k'»t . De!al sem luprej v velikem r-iz-' t. r jen ju t»-r izk>>p;tl n-kako štiri kvadratne čevlje riW^ajot'-o "jane.. Ko seru v globino nekako petih »-evljev. j*- moj kramp naenkrat zadel na nekaj. Ne oT.-<^riil V:raniy> v»-:i. ^em se ^pustil na kot.-na t-r z rokami o-■ -til we.'o kr.»g krampa. Prodrl ^eni - krampom •»taro zarjavelo Železo! Ravno p'-e.lno sem zadel na to /< Iezo. tem naletel na nekaj člo-,>>kih lobanj. I mira jo«" i mož je lekel. da bomo zadeli na t* ^ooa-nje ravno predno bomo zadali nr. bjagiijno. Splezal >em iz luknje i:: še! k svojim tovarišem, katerim sem rekel, naj imajo pripravljen voz. ker sem zadel na blagajne. ' »ba ^ta prihitela noter t>*r i/i?vi-ls. da bomo par trenutkih bogati ljudje. A Napravili smo luknjo večjo, da lahko odpremo blagajno ki je bila ^i>:{, sem odšel v Santa Fe z izreenim namenom, da \ resni«-i storim nekaj. Potem ko ",em pr< živel dva tedna v Santa F**, sem sklenil izdajati se za zastopnika nek« iztočne tvrdke. za kaTero l»i kupoval indijanske ku-i:joznosti in Navajo preproge \ ta namen bi seveda moral irn'e-t1 sv«, . sklad;š."-e. Skušal sem vz-'1-*i v naj'-j'i rusk'-ira Žida. ji- imel si:?a ravno v starr.sti* k-» je radovednost pri elovekn največja. Irpraševala s*a m*1 oba zelo natai .'-no, v kakšen namen ra-b:m ta'« • razpadlo in staro hišo, nahajaj«h'-o ^ tako 1«-*"- prot"-. — Imel p sem pripravljen primeren odgovor in kon'-no smo s" ^dogovorili, seveda za pretirano eeno. da vzamem hiš. > v na jem. Previdni Žid pa je šel k svojemu odvetniku, da ga vpraša za st-et. Ta «M.lv»-»tnik ie bil neki Lan-irhl m. poznejši zvezni srnlnik. —■ laitglilin je bil zelo intimen Pri-jate'j nekega mojega prijatelja. * eorge L. Wyllisa. !Med tem ča-v« ni ]>a s,-m /o spoznal. «la bo lov t.; zaklad zelo težavno podjetje za mene »amega. I»■ -1 sem se pfisvet"val z Wyllisom. ki je postal pozneje svak in on je seveda pričakoval delež pri zakladu v povračilo za j r. j ego v o sodelovanje. Nato ie bil tukaj še moj prijatelj zdravnik,' ki je zbral vse informacije in pov ■ eni naravno zahteval enak delež i;< t jaz. T., sem pojasnil Wyllisu ter mu rekel, da hočem doktorju zagotoviti polovico zakladi pod vsakim »^"rojeni. eepi~»v ^em j-/ r.osil dotedaj vse stroške. W vil is t>a je bil zelo bistve za '-on.'ui p pen podjetja. kajti i -re1 je n.; s%oji strani Laughlina. r. d vet »lik i starega Žida. Vedel sem. da l i me Žid in njegov zvedavi sin neprestano opazovala in se skušala p-i odvetniku in formi rati gled.:> mojih motivov. - Po dnevih <" a kanja in nagoto vosti sklenili sprej»-ti v svoj krog tudi Laughlina in jaz sem pristal v to. da razdelim svoj delež na tri dele. Kii|pl sein prenosljivo topilnico oglje in drugo orodje, kajti zln-jto sem ho'el odvesti v gore ter tra i tam stopiti, nakar bi izzval vsa-ikega. ki bi me vprašal, odko l ie prišlo to zlato in srebro. Kupil isem tudi pik. lopato in drugo o-jrodje ter bil pripravljen pričat? s kopanjem. kakorhitro bi p-e-šla hiša v mojo poseM. Med tem easom pa smo imeti Wyllis. Langhlin in jaz številna posvetovanja ter razmišljali na tem in de'ali načrte, kako bi pri- ' šli varno iz Santa Fe. Ko se bližal čas. da pričnem z operacijami, je postalo posem J iasno da me Mehikanci, živeči v bližini starega poslopja, opazuje- ] jo s sumom. Mehikanci so vedno* nezaupni. tudi drug proti druge- ] mu in še prav posebno, kadar je i med njimi kak "gringo". Na našem zaključnem sestanku. — na dan predno naj bi prev ! zel prostore, smo prišli do za ključ ka, da bo moral nekdo stati zunaj ! na straži, medtem ko bi jaz zno Iraj .raztrgal lesena tla. ki šo bi- 1 1» položen-i v zadnjem času. kaitj 1 drugače 1 i ^feliikanei brez dvo- 1 ma pris'i k hiši fer zasIe<|ovali 1 vsako kretnio skozi okna ter špra 1 nje starih vrat. i Vsled teh dejstev -smo prišli z 1 obžalovanjem do zaključka, da i i Leta 1881 eem živel v Novi Mehiki ter dobil nekega dne pismo jod nekega prijatelja v 1'tah, dr. jI. E. Gibbonse, ki me je prosil, naj pridem, če le mogoče, v Salt Lake City, ker mi ima sporočiti | nekaj, o čemur domneva, da naju bo napravilo oba bogata. On ni mogel iz Salt Lake City ob o-nem času radi svoje prakse, mi j" pisal, a ker ve. da sem jaz več ali manj pustolovskega duha, naj ■ pridem jaz k njemu ter se posvetujem z njim. 11 Živel sem takrat v rudarski kempi Los CVrillos, Nova Mehika ■ nekako sto milj od Santa Fe ter nisem hotel uprizoriti dolgega in ' dragega potovanja, ne tla bi ve-' del. za kaj gre pravzaprav. Spo • roe i l pa sem prijatelju, da sem ■ pripravljen za kakeršenkoli po l hod. če je mogoče kaj pridobiti s i tem. Dr. Gibbons mi je po-dal nato priporočeno pi-mo. ki je v>eb«»va-t I« skice, napravljene ob pos-.-ij i nekega umi nt jo.-. bolnika. Moj - je umrl par dni po tem. ko je dal ■ informacijo, iz katere naj «"-r • pal zdravnik dobiček, kajti 'tiri-rc.joči je vedel, da n^ bo denar i njemu nič ve-- korisTil. Pe.Inik. ki je bil znan r bolni-i bot Ju an t'.-t^llo. izveovcda! rd ravniku, je bila. da je n j''gave [resnično ime Manuel Maria Rios. Rekel je. da je edini preživeli tolpe petih roparjev, ki so ropali poštne vozove.na stari Santa Fe ee-|sti. Nakupičeni plen je bil končano skrit v metsu Santa Fe. Ni va Mehika, v nekem starem poslopju iz posušene ilovice, na vogalu t Water in Sandoval St. Zaklad je najti šest čevljev pod zemljo v sobi, ki ima izhod na Water St. Zaklad je vsebovan v stari bla-pajni iz močne pločevine ter ob . staja iz zlat.i. srebra, deman* ">v. rubinov in drugih vrednostni5-»predmetov. k;itere so ropa rti odvzeli potnikom ali pa iz poštnih vreč. Po skrbnem zrisanju poslopji: in sobe je T?ios potegnil črto do središča sobe. kjer je baje skri*. zaklad. Sest inčev pod površino tal se nahaja kamenita plošča, nekako en palec debela. Ta kamen znači mesto, pod katerim je zako-jpan zaklad, katerega je Rios- ee-i:il na en milijon in pol dolarjev. Rekel jo nadalje, da je obiskal Santa Fe pred tremi leti in da je našel poslopje nenpškodoano in prav tako kor je bilo ob času. ko jo služilo kot tolovajski glavni s|an. Rios je tudi opisal svoje tovariše, navedel imena, pod kat«ii-mi so bili znani in kje je umrl «a ali oni. Prvi je napravil konec v Lcadvilie, Colorado ter umrl v svojih škomjih v neki plesni :dvorani. Drugi je bil obešen v A-rizoni, ker je kradel živino. Četrti in zadnji po je umrl na mrzlici v mestu Parral, Chihuahua, Mehika. — edini njegovih t ova riše v v zločinu, ki je umrl naravne ?mr jtJ. | Rios je pojasnil, zakaj ni bil on sli kateri njegovih- tovarišev v stanu vrniti se na lice mesta ter 'dvigniti zaklad. To je bila namreč tako notorična zločinska tolpa, da so jo kkali po celem zapahu in končno so se morali razkro piti ter se skrivati za izmišljenimi imeni, da uidejo roki postae. S pomočjo risbe in podatkov, katere sem dobil, mi je bilo z°lo lahko ugotoviti poslopje v Santa Fe, vendar pa sem izvedel, da je lijšo vzel v najem neki ruski Žid ki jo je zopet dal v podnajem nekemu drugemu, d očim je sam u-porabljal gotove prostore kot « 1 Želim vsemu članstvu JSKJ. zdravo, srečno in veselo novo leto,' I društvu in Jednoti pa obilo .uspeha. Jos. Slapničar, biviši tajnik. New Duluth, Minn. Društvo sv. Srca Jezusovega št. 1128 JSKJ. je na redni seji meseca 'decembra izvolilo novi društveni odbor za leto 1921: predsednik Thomas Mršieh, podpredsednik Jack llrula, tajnik Math. Gašpe-rieh, 11. tajnik in zapisnikar Anthony Brula, blagajnik Joseph I'dovich, pomožni blagajnik Anthony Chernich; nadzorniki: Jack F. Strle, Frank Turk in Math. Polak; porotniki: Frank Blatnik, John Pri možic h in ELiah Pavli en; zastavonoša Martin Ju-I rLšich ; maršal Anthony Čačicli; vratar Simon Moris. Društveni zdravnik je Dr. J. V. Johnson. Organizator Nick Chernich. Društvene seje se vršijo vsako tretjo sml<» v mesecu ob 7. uri zvečer v prostorih Math. Gašpe-rich a. Želim mnogo uspeha za r»rid<>-bitev novih članov v..izvoljen--:!hil odboru V leT:i 1921. posrf-bno |S4? prijMtročatu za hp sj»rejem me«.l rojeni na. p«»iu !a«.j»-ga urada j kot izvoljenega organizatorja , društ va. N ie k < hern ie h. bivši tajnik. Ely, Minn. Vsem članom društva sv. Cirila in Met<«da št. l JSKJ. se teia potom naznanja, da se od sedaj naprej vr.še društvene seje vsako ! drugo nedelji« ob 2. uri [k>j> »Miie j v Jok. Skalovi dvorani. <»bencin naznanjam, da so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto (1921: predsednik Joseph špraj-lear. innlpreilsednik Frank Jerieh. ! L tajnik Joseph A. Mertel. Box 27zapisnikar Stephen Banovee st., blagajnik Vencel Kukec; nadzorniki: Joseph. Zobec, Joseph J. PesJiel in Mark Koehevar; p<»rot-niki: Frank Gruden, John Švab in John Majerle; redar 31ax Levstik: zastavonoši Joe M. Muheič' in Joseph W'idmar. Društveni zdravnik je dr. Owen Parker. Organizator Joseph A. Mertel. Obenem opozarjam vse člane, da bodo od sedaj naprej plačevali nekoliko več radi solveutno-sti. kar naj vzamejo v po«tev. Vsem oddaljenim članom naznanjam. da dobe pravila v krat-J , kem. kakor hitro jih jaz dobim, j Vsem rojakom, kateri še niso v. JSKJ., naznanjam, da lahko pri-( stopijo v društvo sv. Cirila in Me-j toda št. 1 v Ely. Minn., vsako 2.i nedeljo popoldne ob dveh. i Pozdrav vsem članom in člani-' cam 'JSKJ. Joseph A. Mertel, tajnik. P. O. Box 278, Ely, Minn. Ely, Minn. Društvo -Severna Zvezda štev. 12!» JSKJ. je izvolilo ^sledeči odbor za leto 1921: predsedmea Frances Koščak, podpredsednica Louise Petrič, tajnica Angela Pishler. zapisuikarica Mary Mar-kovič. Društvo je sklenilo, da priredij veliko veselico ali 'basket dance'I dne 15. januarja. Vljudno.vabimo I vsa društva, da se vdeleže te zabave. Za prigrizek in pijačo bo skrbel odlkor, za take, katere srbč podplate, pa naš veseli muzikant. Torej na svidenje dne 15. januarja v J. N. D.;mu! Frances Puehell. Gilbert, Minn. Društvo sv. Jožefa št. 20 JSKJ. v Gilbertu je imelo letno sejo 19, i decembra, na kateri .so bili izvoljeni sledeči uradniki za 1. 1921 : predsednik Frank Zgonc, tajnik ■ Louis Vessel/blagajnik je stari šel M. Majerle itd. j Cenjeni sobratje, ker ste mi1 dali zaupnico do tajništva, se vami! zahvaljujem. Težko nalogo ste mi naklonili, pa fakt je ta, da ako mi1 boste naklonjeni v poslovanju po', pravilih, mi ba lahko izpolnjevati \ vse v najlepšem redu. Držal se1, bom onega, kar imamo črno na', belem, to je pravil, sprejetih na', zadnji konveneiji meseca septem-', bra. Vem, da se bo kateri izrazili* uradnikov. Zato ste prošeni, da sel iste gotovo vdeležite. Neopravi-j jčena odsotnost se kaznuje po društvenih pravilih. Konečno želim vsemu članstvu JSKJ., posebno pa članstvu društva "Orel" veselo in srečno novo leto 1921. Valentine Orehek, tajnik. Joliet, m. Društvo sv. Petra in Pavla »t. 66 JSKJ. v Jolietu si je na svoji letni seji dne 19. decembra izvolilo za leto 1921. sledeči odbor: predsednik Jos. Jurjevich. pod-' predsednik Math. Golobitch, tajnik in organizator John Kren, zapisnikar Joseph Wolf, blagajnik John Papic-h; nadzorniki: John | Filak. John Živec in Joseph Slapničar; ravnatelj John Ausec; maršal Nick Žiigel; zastavonoše: Anthony Žugel in Martin Žugel ml., za narodno zastavo Anthony Sraj ml. Društveni zdravnik je Dr. W. M. StruzynskL I New York, N. Y. Slov. podp. društvo "Orel'' št. 90 JSKJ. v New Vorku si je izvolilo pri letni seji v mesecu decembru sledeči odbor: Predsednik Joseph Hems, j>odpredsednik Anthony Btrk, tajnik Valentine Orehek, blagajnik John Lacijan. zapisnikar Frank Mazovec; nadzornika: John &me in Jacob Videni šek ter nadzornica Fanny Birk. Mene ste poverili za društvenega organizatooroja. Pri tej priliki apeliram n« vse članstvo, da pridno pomaga agitirati, kjer bo le priložnost, da se pridobi kakega novega člana ali članico. Nadalje prosim vse člane in Članice, da se vdeleže vsake mesečne stfje, da ne bo. kakor v preteklem letu. samo po 4 do 5 članov navzočih, ker n« ta način mora iti društvo rakovo pot. Na bodoči četrtletni seji dne 15. januarja bo pregledba raču-j nov ter nastop novih društvenih' Naznanila. nezadovoljnež in dostikrat napada organizacijo ali nje uradnike v svoji nevednosti po nedolžnem.! Kar pravila določajo, je za vse enako obvezno. Vsakemu je podpora zasigurana. za kolikor je zavarovan. ako se ravna po pravilih. Nepoznanje pravil pa ne opravičuje nikogar za neizpolnovanje 1st ih. Pravila so bila razposlana dru-štvaut naravnost iz tiskarne dne 30. decembra 1920. Ako jih katero društvo ni prejelo, naj mi takoj sporoči. Z bratskim pozdravom • Jos. Pishler, gl. tajnik. Nova pravila, katera so stopila v veljav« s 1. januarjem 1921, so bila razjMxslana na vsa krajevna, društva. Vsak član(iea' je opra-' vičen(a\ da prejme en iztLs novih! pravil. Zadnja konvencija je uveljavila precej prenie.nb v pravi-! i ili, zato je tem bol j jKitrebno, da se članstvo seznani z novimi pia-( vili. Vsak naj pravila dobro pre*-' čita in preštudira. Poznanje pra-j vil je velike vrednosti za vsakega člana ali članico. Nepoznanje pra-' vil pa privede marsikaterega čla-j na do zlih posledic. Član, ki ne' pozna postav organizacije, si dostikrat d«nirišl ju je. da se mu krati' ta ali ona pravica, tako poslane Naznanilo gl. tajnika J. S. K. J, v Članstvu'J. S. K. J.! J k V novo "o stopamo, v b*o pcRlvojeiiih n-porov in podvejene-r« dela. Zadnja konvencija j«* -estavila natančen načrt za bodoče delovanje. Načrt je dol-er in Jedn<4i bo obs*an»-k zagotovljen, č-e bo vsak član, vsak d ruš* veni iu vsak glavni odbornik sioril svojo dolžnost. Na zadnji konvenciji se je tudi žafran ••Glasila"* iiatan"-no uredilo. Prejšnje kompli« irano postopanje bo posploše no s tem. da bo .iednota plačevala za '•Glasilo" iz "troškovnega sklada. Z upravni-; štvom "(iia- la" ne b^»lo "t^.rt-j imeli tajniki nobenega posla. • Ena i/i' » d njihovih p glavitnih dolžnosti pa bo. sestavljati po naročilu glavnega tajnika natančne imenike ter pošiljati z mesečnimi por<«"-iii tudi vse izpremembe med članstvom na glavni urad. Kljub veliki draginji in težavnemu položaju, v katerem se na-, liaja dandanašnji slovensko časopisje, je uprava "Glas Naroda" napravila članstvu J. S. K. J. uslugo s tem, da mu bo pošiljala dnevnik "Glas Naroda" nekoliko ceneje. Čl ani Jugoslovanske Katoliške Jednote .ki hočejo obnoviti na-i i"«'-nino na dnevnik "Glas Nar^Kla". naj plačajo torej le pet dolar-j v. Cena objavljena v listu namreč $6.00 na leto) velja za one, ki niso člani J. S. K. J. Upamo, da bo na ta na- in stvar najbolj ugodno rešena brez vsakih zapletljajev. Jedr.otine člane tudi opozarjamo, naj se malo bolj zanimajo za društvene zadeve ter naj malo več poročajo o njih. V zanimanju je življenje, v zanimanju je napredek. Vsem čl mom in < lanicam, društvenim odbornikom ter glavnemu odboru želi veselo Novo leto Uredništvo "Glasila". GLAS NARODA, 6. JAN. 1921 Novice iz Vzhoda« Slavni italjan tenorist Carnso in njegovažena.Caruso je pred kratkim zbolel na vnetju prsne mrene Lenin je izjavil 27. pr. m. na kongresu komunistov v Moskvi: "Ni zadosti da nad deželo vladamo, nego je potrebno, da damo zgled gospodarske organizacijo in pokažemo, da proletariat ne zna samo odbijati napade nego tudi kaj ustvariti. Če tega nismo zmožni, nam vojni uspehi ue bod.i nič pomagali. Življenje ruskega kmeta moramo osnovati na novih temeljih. Prvi korak k temu je elektrifikacija gospodarstva'' * "Dereverrska ja Komuna" piše. da sovjetski uradniki in delavci v državnih podjetjih in kmetskih gospodarstvih (komunalnih) dobijo na mesec: 15 kil moke, :{ kile mesa. 40 dkg sladkorja. 40 dkg j soli, 20 dkg masti, 40 dkg kavinega mi roga ta. S kg sočivja in :> ska*-Iji žveplenk. Vse drugo se pridobiva potom prepovedanega zasebnega nakupa in bujno cvetočo špekulacije. * * * Na zboru moskovske komunistične strankine organizacije je komisar Rvkov govoril o raznih strujah v komunizmu. Opaža se ločitev med aristokrati in plebejei. Delavci nočejo ničesar več prenašati. Tatvina, izsiljevanje, defravdaeija in podkupovanje so red-ni pojavi kakor pod earizmorn. ,S0 odstotkov kmet.skega prebivalstva je komunizmu soviažno, v kolikor mu nalaga žrtae. * * * Donski kozaki Wranglove armade so izrekli željo, da se naseli ali v Jugoslaviji «* i i v Ameriki. Naprosili so že jugoslovansko in ameriško vlado. * * * j * Poljska je dobila od entente 7 bivših nemških :<:;pe«lovk. ki so dospele v Gdansko. i . • . • Prikarpatskaja Rirs". to je oni del Ukrajincev, ki so p>d češko, dobe od Lige narodov kulturno in narodno avtonomijo. * * * V okrožju Kremenčuk-Čerkaškem ob Dnjepru se ši:\ kuielska ystaja. Kmetj,. vodijo brezobziren boj proti komunistom in uničujejo železniško progo ter napadajo vlake. Pravijo, da je kmetski.i vstašev okoli 40.000. * 4f * Proti atamanu Malino v jekaterinoslavski gnbomiji je boj ja-ko težak. Boljševiki so sklicali kongres v Harkovn, da organizirajo akcijo proti ustaškemu gibanju. Na Mahnovo glavo je razpisanih 800 tisoč rublje v. Proti njemu je komandiranin 2 diviziji pehote in 4 brigade kavalerije. * K * '/Atu so boljševiki v Ukrajini dobili 328 tisoč ton. * * * "Rdečo Pravo \ organ čeških komunistov, obtožuje ministra za zunanje zadevo Boneša, da hoče v službi entente organizirati pro- tiboljševiško gibanj.*, kateremu bi stala na čelu Korenski in Tušar. » # Of ic i join o so poroča, da je sovjetska vlada poslala domov 96,682 Kodaj je bil Pri "ken pravzaprav izpuščen i/. Sing Shiga jo dvo-i ljivo Njegova kazen bi morala poteči spomladi leta 1915. On sani pa pravi. da je prišel zopet med sve* v jeseni b*ta 1913 ter je mogoče da mu je bila odpuščena- nadaljna kazen. Na tem mestu pa se pričenja v resnici presenetljiva povest tega čudnega moža, — človeka, ki je neprestano padal ter se zopet dvigal. Ni nam treba na dojen in široko razlagati u»-odo zločinca, ki je ravnokar prišel iz svoje ječe. Ali mu da kdo s!užbo?AIi mu zaupa njegov lastni brat. ali ga prijazno sprejme ter mu skušal pomagati 1 Ali je najti kje tako mthko srce. da bi mu nudilo kaj drugega kot lepe besede in prazne obljube? Najti je številne pomožne družbe za tivše zločince in te so zaposlene noč in dan, da preskrbljajo prejšnjim kaznjencem najslabše službe pod najbolj poniževalnimi pogoja. Pred par leti je povzročil Henry Ford pravcato senzacijo z obja-vo, da bo vzel prejšnje kaznjence v svojo službo in da jim bo dal priliko rehabilitacij*« < e greste gorindol po kakem velikem mestu, boste kmalu zadeli na tc oproščene može, ki stradajo ter prosijo za delo ter majhno priliko, da se ohranijo na solncu. se ozrete fclob-ljc v zgodovino nanovo padlih kaznjencev, boste našli, da jih tira k novim zločinom le to. ker ne morejo dobiti dela in ker bi morali poginili lakote, ee bi so n* pustili zopet prijeti. To je ponavadi. Ali pa je bil Adolph Pricken t tuli take vrsto človek? Mogoče je imel tudi on svoje boje v pričetku. a moralo ie bili za čudovito kratko dobo. Se predno vemo. kako in kaj je bil Pricken uradnik Coastwise Warehouses, Inc., ki ima veliko napravo na "Washington Sr., v No-v Vorku. V naslednjem trenutku ga vidimo, kako si je izposodil od bankirjev $00.000, da lahko odwkupi svojega partnerja ter si *agotovi 85 odstotkov kontpauijskih delnic. Še en skok ir družita je plačala leta 1918 celih $130.000. od katerih je dobil Pricken sedemnajst dvajsetin. Pozneje ga wlimo. kako je vrnil tvrdki Park & Tilford denir, katerega jo dobil za ukradeni parfum iu pričel >e je tudi pogajati s tvrdko v Philadelphiji. katere knjige je pred petnajstimi leti falri-fioiral. Ko je izbruhnila vojna z Nemčijo so se pričeli za Prickena zanimati razni državni uradi, kojih naloga je bila nadzorovati inozemeo v Ameriki. Pricken je priznal, da ui bil nikdar naturaliziran ter povedal številnim raziskovalcem prostodušno svojo povest. Ce hi se natančno jemalo postavo glede imovine sovražnih inozen*eev, bi moral urad prevzeti to tvrdko, ker je-pripadala sovražnemu inozemcu Tc pa. se ni zgodilo, in sicer vsled razlogov, o katerih se more le ugibati. Nihče ga ni nadlegoval in svetovali so mu le, naj ostane lepo miren. JBH, || I H fy| * ♦ * Pred enim letom pa je prišel eden izmed dramatičnih razvojev v karijeri tega moža. Nastopil je v okrajnem sodiču ter pričal proti dvema uradnikoma in enemu inšpektorju za notranjo carino, katero se je dolžilo, da so se zarotili. da bodo osleparili vlado za davke. Pricken jo pričal, da sta prišla oba uradnika k njemu ter mu rekla, da mu lahko prihranita $60.000, če jima plača $11.000. Predlaga'a sta, naj tvrdka pričn-i z novimi knjigami ter !;tare uniči. Predstavila sta ga tudi inšpektorju, ki naj bi izdal ponarejeno poročilo tdede davka. Pricken je ugotovil, da je sporočil zadevo oblastim in da so ga visoki uradniki naprosili* da sodeluje pri zasačenju zarotnikov. Inšpektor je priznal ter potrdil izjave Prickena. Tukaj je stal torej človek, ki je prišel pred štirimi ali peti- Jugoslavia irredenta. ------"J Utl VlIVl da jo je mogočo izgubil. Zmajeval jo z glavo, češ. to vendar ni mogoče. V tem nut šine misel v glavo. da so mu jo najbrže odne-jsli tis-ti tički v gostilni. Povrnil t se je nazaj v isto gostilno, ali j tam ni bilo živega duha, razen i d«'l>elega krčma rja. Punku ni kazalo drugega, kot naznaniti tatvino k vest ur i ter se vrniti nazaj v svojo rojstno vas Materijo. Slovenska duhovščina odhaja iz Koroške. Tinjski prost Einspieler, na-vdušen Slovenec in izdajatelj "Mira"', glasila koroških Slovencev. je bil od Tinjčanov topen in 0 pl ju v an, ko je spravljal svoje pohištvo i/ proštije. V.^e pohištvo so mu razbili. Tinjska proštija jo razvalina, samo zidovje še stoji, tako so jo razdejali lastni furani. Prosti ja je bila pravcata srednjeveška graščina na hribčku. Dalje so odšli iz Koroško še sledeči gospodje: Matej Wets. Lasar. Raz-boi-šck. dr. M o rti in Dolinar. Bodi. šli š»* drugi in tako bo hudo pomanjkanje za slovenske duhovnike — in tako bo poneinČevanje Slovencev hitro napredovalo. Srce mora krvaveti vsakemu Slovencu. ko čn je ta poročila. Sedaj se bojo finančnega poloma. Prav jim jo. le naj pride, saj so glasovali. da ga hočejo! Zabavni večer "Sokola". "Sokol" v Cerknem je priredil pre« moral iznova z dolom. Mr. AdtTph Pricken bi se moral seznaniti s t' ?r dv^nia Lro^po.l<«riia. kaj*i njegova u>oda je sliena oni teh dveh. Mngtw'-e vtt* v zadnjih časih čitali ime Prii'Kciia v listih. Pred enim leto mje nastopit ter razkril zaroto, da se .»slopari vlado za dohodninski davek, katerega ji je bil dolžan. Prod kratkim časom pa je 1.1 aretiran, ker je baje sleparji z delnicami. Ljudje, ki trdijo, da jih i« < ^ Ipa ril za fi'iO.O'lO, so ^a dali aretirati. Mr. Pricken je vse obdolžit- /.ivrtu! in na namen ni razpravljati tukaj, če je kriv ali ne. Iloče- iru le svetiti barijero tega moža. ki je v resnici izvanredna. * * * Adolph Pricken se je rodil v Nemčiji ter jo še vedno bolj podo-1 * n Nemcu kot pa An-erikam-u. V Ameriko jo priel kot dečko, nato je bi enkrat zopet doma v Nemčiji pod zelo neugodnimi poboji, ki so ga pori tli okrog sveta k"i zajca. V ječi je bil več kot enkrat. On je visok, plešast ter star nekako štirideset let. in milijonar je, — kot izjavlja njegov odvetnik Kaj zahtevate še več od smrtnika* >sko/i vse te doživljaje je šel ta človek nekako v petnajstih letih. I ravi-ata čuda je stisnil škripaj v eno desetletje m pol. Nihče ni čn! o »'!• !i. vsaj kolikor s^rr moerel izvedeti jaz. do Spomladi leta 1905 — Urez dvom., hi Pricken osefc 10 rajšo videl, da bi se mu tudi pozneje i," posvečalo VfN pozornosti. Živel jt1 mirno mladost, katero jo prekinilo le potovanje preko Atlantika v novo deželo. Njegova prva moška h ta s«» bila istotako mirna. 1904 ali 1905 pa je postal knjiirovo 1- j i nckejra veletnrovea v Philadelphiji. Dosti denarja se mu je pov^i- 10 in Pricken je /e od n« kdaj ljubil denar. Predno je prišel kdo nn sieil umetnostim mladega moža, je imel na debit strani knjige svoto OOO. katere ni moerl vrniti. Ko je prišel pred sodišče, je Prieken priznal, da je falzificiral knjiire in da je ukradel to svoto. Kod išče je prišlo do sklepa, da bi ra l akih osem b t ječe mogoče ozdravilo takih navr.d in tako je bil poslan v Moameihilng v Philadelphiji. zrlo neprijeten prostor, — kajti \ iriš» 1 v New York po onem neprostovoljnem počitku ter dobil delo pri Park & Tilfoid, kjer so prodajali med drugim t uii neko i/vrst n« žganje. To pa se\eda nima nobenega ojwavka s Priekenom. Medtem ko je bil v službi pri Park & Tilford jo ta mladi mož 11 vrnil najbo.j bi a god i seč i zločin, kar jih. je kedaj udarilo v nosnice javnosti. Delodajalci vo ga smatrali energičnim iti zgovornim in tako je l>il prideljen zunanjemu department!! ter stavljen na čelo par f imerije. Dočim je zavzemal to mesto, se mu je posrečilo spraviti na stran za nekako $30c jo opravičil Ni mu žilo treba zanikali sta-! roga. To jo morala biti brez dvoma ura triumfa za Prickena in jrnj so bili motivi taki ali Jaki. Stal je pred sodiščem, ki ga je poslalo že' dvakrat v ječo in lahko jo dvignil roko ter rekel: — Vidite, prihajam k vam kot poštenjak. Kljub skušnjavi sem za zakon in postavo * * * To pa se je zgodil«' pred enim letom. Mesec december leta 1920 pa s.* je kaj slabo pričel za Čudovitega Mr.-Prickena. Dne ."». novembra je bil namreč aretiran, spravljen prod sodišče ter zopet izpuščen na svobodo proti varščini 4.50. 000. potom ko so je neki človek v Brooklynu pritožil, da jo Prick.«n izmozgal iz njega "i.fK>0 potom prodaje delnic številnih prodaja-bn. Dotični človek so io pritožil, da ga jo Pricken pregovoilr, d • "je vložil svoj dobri denar v podjetje, ki pa jo malo vredno ter rte obeta dosti. Pricken je položi? jamščino, zanikal obdolžbe, dvignjene proti' njemu ter mirno odšel po svojih potih. Dne 17. istega meseca pa ga jo zadela še Hujša nesreča. Tožilo' so ga je za $250.000, kat je samoobscbi lep kompliment, kajti mene i bi naprimer nihče ne mogel tožiti za tako svoto. Neki David Wei nor v družbi 33 nadaljnih tuli, da jim je prodali Prieken delnice raznih prodajalcu ter jim obljubil, da bodo nosiV po dvanajst odstotkov obresti. Tožbe, dvignjene proti Prickenn, mečejo vsaj nekaj luči na metode. katerih se je posluževal ta Človek. Ustanovil je kompan>j pregovoril ljudi, da ;o vložili denar ter jim obljubil visoke interese*' Sodišče bo odločilo, če i,- storil to v dobri veri ali ne. (ilasi se. cla je plačeval samemu sebi po;*72 000 na leto, kar jo precej čedna svotiea za tako mladega človeka. Zbogom Amerika, zbogom dolarji! Pred kratkim je prišel v Trst 122letni Frančišek Punk iz Mate-' rije, suknje, da izvleče listnico z 10,500 lirami. Ali listnico ni. So^ne še enkrat v en žep, v drugega, tretjega. A glej čudo l Listnice ni. Sam pri aebi si je mislil, Postojna mednarodna železniška j postaja. Italjanska vlada jo sklenila, proglasiti Postojno zA mednarodno postajo. | Italjani mečejo bombe v Gorici. •taljani so vrgli bombo v slovensko tiskarno. Hoteli so v prvi vrsti uničiti koledar za zasedeno ozemlje, ki je bil dot iskan v 25: tisoč izvodih. Nastal je požar, ki o ga pa Slovenci pogasili. Italjani divjajo še vedno proti i Jugoslovanom. v " Kmetijski list" piše: Čeprav jo sklenila naša država z Italijo >a nas pogubno in sramotno pogodbo, nas Italjani vendar še ve-| dno smatrajo za sovražnike. Po-' sobno divje nastopa reški ropar D'Anmmzio, ki s svojimi vojaki (arditi) pustoši in repa po oto-j kili, ki so priznani naši državi.i Ker smo Reko izgubili, prisojeno] nam je bilo pristanišče Baro«. ki pa je sfMlaj popolnoma opustode-j no in neporabno. Italjani so izro-pali vsa skladišča in jih nato sežgali. Železniški most so razstrelili. vso železniško progo razdejali. pristanišče pa zaprli s potopljenimi ladjami. Se huje gospodarijo na otokih. Na Krk je poslal D'Anmmzio 1000 sestradanih vojakov. ki ropajo živino in živila ter vse izvažajo na Reko. Roparji tudi cerkvam ne prizanašajo. Vojaki streljajo v«e križem ter mečejo granate. Mnogo oseb je bilo že ranjenih, med njimi več otrok. 'Dokazano jo, da italjanska vlada J ta nasilstva podpira, ker pošilja J D'Annunzijevi posadki živila preko Trsta. Za tak gnili "mir" je žrtvovala naša država čez pol miljoua naših uajlmljših rojakov. Kako naj verujemo vestem, da se je v Rapallu sklenil tajni sporazum, da bo Italija odstranila D'Annupzija z Reke. II -i '*'"" GLAS NARODA, 6. JAN. [Berač s stopnjic pri sv. Roka. Rtrsiiii-.ua povest. Angleški spisala Lady GeoVgina Fullerton. Slovensko- Ame-rikanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih: CLtVELAND, O. PoddruinlM Frank S«hi«r 6104 St. Clalr Avcnui. Jakob Rcanlk. 39M K. tt Street. Charles Karllnocr. 1Mt> Addiion Rd. LORAIN, o. John Kumse. 1735 E. 33 Street. Louis Baiant. Box 106. Pearl S«. BARBERTON, O. Albin Poljanec, 1M Melvln Street. Frank Poje. t07 W. Tuj;.r;« as Ave WEST NEWT•>.%'. PA. Job. Jo van. R. F. D. 7. 101, GREENSBUR j, PA. . Frank NovlK, R. R. 7. FOREST Cirv, PA. MatMa Kfmin. WILLOCK PA. Jos. PettrrH. Sr • 'TH VIEW. PA. Frank Strainer. AMBRIDOE, PA. Frank Jakah« 112 Waihlngtor. St. BROUOHTON. PA. Anton Ipavec. BESSEMER. PA. Louis Hribar. DUN LO. PA. A. Oshaben. JOHNSTOWN. PA. John Polanc, 54« Woodland Ave.« PITTSBURGH. PA. Zvonko JakSe. Iflnac Magister. -"os. Pogačar, 5307 Berlin Alley. EXPORT. PA. Jurij Previč. FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beecn Street. CONEMAUOH, PA. V. Rovaniek. 347 Greeve Street. CLARIDGE, PA. Anton Yerina. STEELTON. PA. Anton Hren. 2S2 Main Street. IMPERIAL, PA. i/al. Peternet. * UNITY STA.. PA. Frank Schlfrar. AURORA. ILL. Jernej Ve«-*»lč, 635 Aurora Ave. NORTH CHICAGO, ILL. Math. Ogrln. 10 — 10 Street. JOLIET. ILL. Frank Laurich. 634 Summit St. Frank BambiCh. 745 Summit St. CHICAGO. ILL. Joseph Blfsh. 1944 W. 22 Place. SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborict*. 1504 S. 15 Street. SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue. WEST ALLIS, WIS. Frank Skok. 485 — 52 Avenue. INDIANAPOLIS. IND. Louis Rudman. 737 N. Holmes Ave. CLINTON, IND. L. Bolskar. 318 N. 9 Street. PUEBLO. COLO. Peter Čulio, 1245 Sc. S. Fee Ave. 'rank Janesh. 1212 oohmen Ave. John Germ. 734 Moffat Avenue. ROCK SPRINGS WYo. Anton Justin. GOWANDA. N. Y. Karl Strm »ha. 114 Miller Street. LITTLE FALLS. N. Y. Frank Mult, 39 Danube Street. ST. LOUIS. MO. M. Gabrijan, 2834 Lyon Street. GILBERT. ftftNN. —cuts Vessel. ELY. MINN. Jos. Peshel. VIRGINIA. MINN. Frank HrovatJch. EAST HELENA. MONT. Frank Hrella. KLEIN. MONT. Geo. Zobec. FRANKLIN. KANS. Frank Leskovoc. SAN FRANCISCO CAL. J. Lausin, 558 San Brunno Ave. Cena 40 centov. Blaznikova Pratika —____ Cena je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko «no frejeli i z starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj po« je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bonu Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N Y. V Clevelandu, 0., se jih :lobi v noši podružnici; 6104 St. Clair Ave. Iščem svojega brata JOŽKFA NOVAK. Doma j«- iz Knežaka pri št. lVtrn na Notranjskem. Ako kateri rojakov ve /a njegov naslov. ga prosim, d ti mi ga naznani. ali nuj s.* pu s^iim javi svojemu bratu Antonu Novak. P. <> r. \ lL':{. St. Marys. P;,. «6-7— 1 Rati bi i/.vedet za naslov sorodni-ka JAKOBA ČOPU. doma iz ; Drskovč |>ri št. Petru u;i Notranjskem. Ker sem ravno prišel iz starega kraja, mu imam sporočiti vet** važnih stvari, zatorej prosim, dn m* mi oglasi.— •IoJui Čopič. hi:;4 Silvcrdnle S:.. K. K. Pittsburgh. Pa. (5-6— 1 ) ' ■—■ « Kje sin moja brat« JAKOB iu FRANK KOŠI|f • Doma sla iz I j 11 • • i i r«' nad škotjo I .oko. Poročati jima, imam važne stvari iz starega kraja, zato ju piv ^im, dn se mi čimpreje javita. — Mrs. Mary Steblv. p>5!I Addison Road. Cleveland.' Ohio. («;-7—i * (XZZX) OGLASI NAJ SE |FRANK JENKO. podomnee Aleš. ki s«, nahaja baje nekje v Chica-gu. 111. Pri nas ima pismo od bra-' j ta Josipa, kateri jo odpotoval s' jparnikom "La Touraine" dne 22. f tečem brit P120. Doma sta iz eerk-Ijanske fare pri Kranju. Cpravništvo C i las Naroda. < 'o rtlandt St.. New York. N. V (fi-8— 1 i NAPRODAJ majhno posestvo v Lučah pri Ljubnem. Podveza hšt. 4 z vsem orodjem iu pohištvom. < Vna sou dolarjev. Podrobnosti s.- izve od i lastnika : Joseph Koker, R. D. .'1. Worcester. N. V. KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v roke ancleško knjigo an časopis, teleinlco (notc-tracK) in angles ko-si j venski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano ang e£kd besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovor' In kak pomen Ima: zapišite neznane besede v beleinico In jih večkrat ponovite. V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jesenkl in zimski večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala Imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči na. slov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je 85. — Istotam lahko naroČite za $1.25 Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale. I 000000 Kje je MARIJA ŠKoF. omožr-mi ZCPANClC? Nahaja s«, nekje v Minnesnti. Doma je iz vasi Bojan j a, občina Radoviea na Belokranjskem. Želim, ako bi; ona čitala ta oglas, da se mi ja-i vi takoj, ker ji imam sporočiti žalostno novico. Tukaj je iiaiu-ree umrl njen brat John Škof. Bil je rdau Slovenskega Samostojnega Društva ter elan Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, pri kateri ima zavarovalno polico napravljeno ni* njeno ime. John škof je bil po-' kopan 31. decembra 1920. Pro-j sint. da se Mary Škof (Zupan-j čičl javi takoj, ali pa ako ka-t#*ri izmed rojakov ve za njen naslov, naj ga mi javi takoj.—j John Anžiček, 1022 X. State Street. Girard. Ohio. JO Patenti. Na zahtevo vam bo postanal j brezplačno dragocena knjižica | z informacijami o patentih. Iznajditelji In drugi, pišite ponjo. Ime A. M. WILSON Je ie 7nana 3G LET in vsaka nam poverjena patentna zadeva bo deležna najboljše pozornosti. Pošljite model ali sliko vaše iznajdbe v pregled. Pišite danes po s ovensko patentno knjižico v slovenskem jeziku na s edeči naslov: A. M. WILSON inc.] Registered Patent Attornevgj 320 Victor Btdg., Washington, D. C. Naznanilo! Rojakom v Greater New Yorku in onim, ki potujejo skozi New York | laznanjam. da imam dobro urejeno revstavrarijc in veliko plesno dvorano 1 Ridgewood Palm Garden i 489 Onderdonk Ave. Ridgewood, N. Y. g voisl Grwme Ave Dobra domača kuhinja. m t'C^a in ples ob sobotih od 7. ure naprej in ob nedeljah pa od 4. dalje. Iz New Yorku vozi IleKalli Ave', kani naravnost r smrt. toda popol-' noma miren. K«» se je |>ovrnil ki postelji svojega spokorjenea. je' 1 jroA 01 il ž njim z veliko milino, obenem pn tudi / n«'ko nepremagljivo silo. j "Jakob", je rek«»l, ' * nobenega greha ni. ki bi yra ne mogla oprati, dragocen« kri Odreneuikova. Ni-1 kdar ni prepozno Kpokoriti »»e. in' ako kesiiš, kakor jaz veni. da se. te zamorem odveznti te^a in j vseh dnn?ifi tvojih grehov. Poziv-1 Ijam te v imer.u Jesusa KristosaJ tvojega in mojega l»o«a. da se iz-' poveš in da prosiš odpnščanja.*'i j V -tluhovnikovein vedenju je I bilo nekaj, kar je s spoštovanjem! navdajalo do sedaj trdovratnega' 'grešnika in ga premagalo. Poniž-j I no se je odzval pozivu in opravili dolgo spoved z glasom, ki ga je večkrat ihtenje; in ko1 se je obtožil, da je kakor Judež, izdal svojega gospodarja, so mu prvikrat po dolgem času zopW j tekle solze po lieu. Duhoven ira j je tolažil z ganljivimi besedami in mu pomagal obujati popolno' kesanje. Ko pa je videl, da ne sme izgubljati časa. mu je dal «hI-vezo. Stvete besede so bile izgo-1 vorjene; umirajočemu je bilo odpuščeno, ju angeli so se veselili v oni ozki izbiei. kajti grešnik se .ie bil spokoril. Mir se je prikazal na obrazu, ua katerem je bil pred kratkim še videti divji obup. "Sedaj pa"', je rekel duhoven "sedaj, ko si se spravil z Bogom, mi samo še preostaja, da se spraviš še z menoj." "Z vami. gospod!" je jecljal spokorjenee. Ksiko sem mogel vas .razžaliti "Jakob", je odgovoril duhovnik svečano, "moj oče je bil ter moja mati in moji sestri, ki si jih ti poslal na morišee. Jaz sem mali Pavlin, ki si ua nekdaj nesel na svojih rokah po gorski stezi. Naš dobri Bog ti je odpu?5til in zato ti tudi jaz odpuščam iz vsega srca." Bolnik je uprl svoje oči v duhovnika. ga gledal za trenutek z neizrekljivim začudenjem: spoznal sra je. hotel je govoriti, a je le globoko vzdihtiil. stegnil roki proti duhovnu, se zgrudil na ležišče nazaj in umrl. Sin nedolžnih žrtev je dolgo in goreče molil pri mrliču, mu pp-Ik>živo zatisnil oci, nato pa odšel svojo pot radujoč se. da ga je Bo-g poslal, da stoji v zadnjih trenutkih ob strani človeka, ki je bil * tako potreben odveze, katero mu(" je dal kot duhovnik, in tako potreben odpuščanja, ki ga mu ni mogel dati nikdo drugi kakor on. T nekdanji mali Pavlin, ker njega J1 edinega si je pokojnik želel še en- I] krat videti, predno umrje. (' ___ s ■ s I Japonska o Ligi narodov. , J 1 Pri sprejemu zastopnikov časo- j 'p5s;a v Ženevi je dejal japonski A odposlanec Hayashi: Liga naro- j dov bo mogla začeti z reševanjem j najvažnejših vprašanj šele tedaj, . I c ji bodo pripadale Združene dr-j žave in Nemčija. Glede razorože- j vanja se je paponski delegat izra-'f Jzii, da se danes se mnogo držav.'] med njimi tudi Japonska, mora ob $ oroževati, da se ohrani mir. Japonska je pripravljena pomagati -Kitajski pri njenem gospodar-.] skera razvoj«. Ako dobi Kitajska} vlado, ki se bo znala pogajati, se začne Japonska pogajati tudi radi izpraznitve Kiaučana. ; Mesto vonjar, i Na francoski Rivieri v sosed-ščini prekrasnih Cannes leži tiho i mestece Grasse, središče franco-' ske industrije parfumov. Naziv-' ljajo ga "mesto vonjav". V njem " je petdeset tovaren parfumov in j vse mest« živi od tega* Mesto je utopljeno v nepregledno morje ! cvetov, kajti vsa mestna okolica goji le pomerančnike, jasmin, vrtnice in vijolice/Preteklo letino so ' cenili na 6 milijonov liber oranž-_ nih cvetov, na 2 milijona jasmi-, na, nad- 3 milpone vrtnic in na 1 » »iljon liber vijolic. Razen parfu-• mor izdelujejo v mestu še.cvetič-\. ni sladkor. ______ ' ...'*• *' B-'1 B B H . -;jBc * -'Jui jaz sem pil ž njrmi. OovorHi so o velikih dejanjih ljudstva v Pari- ' zu iu prepevali divje pesmi, do- « kler ni bila moja glava poi»oliio- . ma zmedena in sem j.iz ]»el in \i»il glasneje, kakor katerikoli izmed ' • njih. Oni s^ me pt*zdra\ijali ter . mi ploskali; imenovali so me do- i brega rodoljuba iu jaz sem čutil. I .kakor da bi se nov svet odpiral i pred menoj. njimi jo bil clo- | vek. ki me je potegnil na stran < ter mi pokazal tisk&n papir, v ka- 1 tereni je odbor upornikov na-znn- 1 njal, kri valila. Zagotavljal ' mi je." da dobim pravico do pose-( '•-ti uradu mojega prejšnjega go- ( 1 s)MHl:irja. ako jx»vem, kje da se < skrivajo. Vpričo takih misli se mi l je kar v glavi z vrtelo. Pozabil { seui vs»\ kar smo govofili pr«*tl s i nekoliko trenutki, vide! sem se ^ j v duhu naenkrat a:oH|»odarja in ' lastnika onega gradu, v katerem ' I sem preživel svoja mlada leta v I službi. Vprašal sem, kaj bi storili j 'mojemu gospodarju, ako bi gaj' j našli iu prijeli. Kti elovek mi je 1 povedal, da bi ga poslali k pro- 3 'gnanim vladarjem, ki bi gotovo jiepo skrbeli za svoje prijatelje^ iplemenitaše. Slišal sem bil svoje- ^ ga gospodarja govoriti, da se iz- * seli, zato sem dejal sam^pri sebi, i da ne bilo nič hudega, ako bi I ga * silo odpeljali tja. kamor je|t !sam želel iti. .Še vedno se nisem J mogel odI«H*itt, da bi ga izonj in ga vza- s 'meni. Čudno je. da more človek . živeti v takih trenutkih... Ni j i treba, da bi vam pripovedoval t '•»stalo. Pomorili so vse — vse. ra- ^ zun dečka. Nj*-ga so iincli dolgo t časa v ječi iu" ga potem poslali } pr(M-. ne veni kam, kajti jaz sem , po umoru svojega gospodarja ( kmalu zapustil svoj rojstni kraj | in postal begun na tej zemlji, kakor Kajn z znamenjem proklet-|stva, ki mi je bilo vtisnjeno na čelo. i 1 "Kakor je bilo pričakovati, ni-1 sem prejel za svoj zločin nobene 1 posvetne koristi. Človek, ki me je < pregovoril, da sem izdal gospo- < darja. je p (»stal lastnik grofove- i ga posestva. Ni mi znano, v eega- 1 vih rokah je ostalo. Ali se morete ; se*laj čuditi, da nisem od tedaj nikdar upal prestopiti praga v . cerkev, da sem živel kot izobčen , prognanec in da umrjetn kakor ( sem živel fM ' Strašno ječanje se je izvilo iz prsi nesrei-nega človeka. Obrni! je ^ I svoj obraz od duhovnika v stran i in obmolknil. •I "In križ!" je vprafal duho- i ven. ?! "Križ!" je vzkliknil bolnik, i "Križ mi je poslala ona. Ona ni j vedela, da sem jih jaz izdal. Bila • mi je hvaležna, da sem jim po-! magal pri njihovem begu. O, moj - Bog, pogostokrat mi je bil kakor r mučilno orodje, ta križ! Napro--'sila je ječarjevo ženo, da ga iz-, Iroči meni ter ž njim njeno zaz-i hvalo in njen blagoslov pred > smrtjo. Glejte, poglejte!" je .'vzkliknil, ko je krčevito prijel i mali dragoceni križ, "tukaj so za-r četne črke njenega imena. K. M., . in tarn", je nadaljeval še bolj ob-| & upno in istočasno privzdignil za-i i veso na steni poleg postelje, "tam i je njena slika. Vedel sem, kje je e visela v vrtni lopi in aeko noč ii em jo poiskal ter vzel a seboj. -— .. i; ko* prijatelj ter mu razkrije skrivnost, ki je zapirala njegove J ustnice in razjedala njegovo srce.'' "Mojo skrivnost!" je rekel' bolnik. "Ali bi hoteli poslušati mojo skrivm st? Taka je, da bi se 1 vam iasje ježili in da bi /. zaniče- 1 vaujem in gnjevom bežali od me- 1 ne. No. naj Imi ; ko boste vedeli, 1 ■> kakim malovrednežem imate 1 jm sla. boote opustili prazne po- 1 "»kiim' privesti ga do pravega ke-1 sanja. Priznali t>oste, «la" se'ni mo-(} »pokoriti za tako krivdo, ka- I * • , r Kor moja. Kesanje je pač tu- J kaj, foda nobenega upanja ni za odpuščanje. Ali je bilo Judežu J odpuščeno?" j1 "fJotovo bi mu bilo odpuščeno, ^ ako l>i hm bil obupal", je rekel ' duhoven. j "Dobro, povem vam svojo * zgodbo je vzdihnil Jakob; in 1 naslonil je glavo nu svojo roko,|' uprl sv#»je divje oči v mirni, resni obraz duliovnika ter začel pripo- * vedovati: 1 "Rojen sem bil na posestvu I plemenitaša, ki je bil nuiogo let ' .zaščitnik mojim domačim. Vzel s me j.- v službo, ko sem bil še zelo * mlad, iu živel sem nekaj časa v * njegovi hiši. ko jr- izbruhnila re-js 'volueija. Bil je prijazen, dober,' gospod iu njegova žena pravi angel j. Bogati jo spoštovali, re- ' veži pa častili. Iu kadar je kle- -s •'•alu v va^ki cerkvi ali oltmkovala ' iHilnike. ali dajala miloščino pri 1 grajskih vratih, se mi je videla s kakor svetnica. Njeni dve hčeri ^ sta bili ravno lako dobri in lepi, 1 kakor njuna mati, in njen sin, ki ^ je bil takrat majhen deček, je bil * veselje njenega srca. (' "No, prišla je revolucija, in f čudna blaznost se je polastila lju- j di. Govorili so nam, da smo*vsi i enaki, da so gospodarji nasilniki 1 m kralji zatiralci. Ničesar druge-;1 ^a nismo slišali od jutra do ve- j čera dau na dan. Zato smo sa- ^ njal i o svobodi, delati sfno hoteli s po svoji volji iu ne po volji dru- r gih, preklinjali \xako delo. ki ^ srao «a morali izvršiti kot. delavci t ali služabniki. Moj gosinnJar se ni < dosti brigal za javne zadeve, ven- s dar je sovražil novotarije in se je .i potegoval za kralji in za cerkev, 1 kadarkoli ve je ponudila prilika; > živel je po stari navadi, hodil na l lov po svojem posestvu, obiskoval t j svoje sosede in le malo slutil vi- 1 bar, ki je v kratkem prihrumef i nadenj. Njegova žena je o tej i stvari več premišljala in videli i smo jo, kako je dalje časa osta- « jala pri molitvi, kakor po navadi.'« in pogostokrat je bilo videti sle-'i dove solz na njenem prijaznem i obrazu. jI "Mladi gospiei, ubogi stvariei,'« sta bili tako veseli, kakor da ne * bi bilo na svetu nobene prekuci- < je. in popolen mir je vladal v sta- ] rem gradu do onega dne. ko se je ] v bližnjem mestu vstavil nek ko-'l misar iz Pariza in zapisa val ljudi, i ki so bili obdolženi. da so sovraž- 1 niki ljudstva. p ! "Ime mojega gospodarja se je« nahajalo med prvimi v imeniku.' 1 • ... i m prejel je prijateljsko sporoči- * lo, ki ga je pozivalo, da naj si hi- 1 tro poišče kako skrivališče zase in za svojo družino. To sporočilo ga je presenetilo, gospa pa je takoj nas vet o val a. da bi se podali v gore. kjer je prebivala nekdanja njihova strežnica in kjer bi lahko utekli vsaki nevarnosti. Od-' Sit so tja ponoči, in jaz sem jim pomagal zlagati blago in sem nosil malega Pavlina. O, moj Bog.1 ako bi bilo mogoče, da bi se povrnil ta dan, ta ura! Ako bi mogel čutiti še enkrat gorko sapo tega otroka na svojem vratu, kakor j takrat, ko sem stopal po gorski i poti navkreber, ali da bi slišal še i ,cn sladki glas njegove matere, ki ■ me je silila, da bi se vsedel in po-, čival! Počitek, mir! Za brezbož-. ■ nika ni ijobenega miru na svetu! (Kajnovo prokletstvo je nad me- f noj. Mnogo let je od tedaj, kar i sem poslednjikrat spregovoril nji-1 - bova imena; nikdar nisem mislil,I da se bo to še kdaj zgodilo; toda( * sedaj, ko sem začel svojo strašno povest, hočem jo tudi dokončati,' vendar se ne morem dolgo muditi i pri njej. Kratka mora biti kakor - iivljenje. katero mi je še živeti, i Vrnil aem se v grad. in nekega i dne so prišli komisar in njegovi .. možje ter ga vzeli v posest. Vdrli i so v klet; privlekli so iz nje sode ii vina in popivali celo noč, in tudi Mlad duhovnik, prideljen leta 1H. . cerkvi sv. Roka v Parizu, je dajal včasih miloščino beraču, ki ga je vsak dan srečal, kadar je šel v cerkev. Ta človek je sedel na st.tar mož in njegov obraz je bil resen in žalosten. Ako ga je kdo nagovoril, je godrnjajoč odgovarjal na kratko in pretrgano, iu nikdo ni videt, da bi se bil kdaj na- i smejal. Bil je znan {»hI imenom j srtari Jakob s stopnjic pri Roku, in nikdo se ni potrudil, tla bi ga vprašal, kaj j»* bil poprej v življenju, ali da bi bil po iz vedo- i val, oof»ri duhovnik. ki mu j*- v»-«"krat jw>ma- i g m I, je o]Mtzil. da ga ni bilo nik- < dar videti v cerkvi in je skušal j pri različnih priložnostih izvedeti imI njega, ali je zanemarjal svoje i verske dolžnosti, ali jih j»* oprav- i Ijal v takih časih, da tega on ni 1 opazil. Berač je [»a vedno iz- 1 ogibal pravemu odgovoril in ni hot t I t besedo na dan. Knkrat ali ] dvakrat je duhoven opazil, da no-.; >.i okoli vratu črno vrvico, na ka- i teri je v iv-l majhen, lep križ. Ko i jn duhovnik pri neki priliki zo- i j>et opu/il kri/ee, ga je Jakob ur- 1 no skril, in od tega dne j*' nosil -vojo borno suknjo vedno za|>eto. ( Zgodilo se pa j»\ da je bil duhov- 1 nik M- isto žitno pokliean v tuj« ' mesto in ga ni bilo ,v»*č mesecev t domov. Ko se je zopet vrnil, je f pogrešal berača na njegovem na- i vadnetn mestu, in ko ga še vedno s ni bilo videti, je jH»vpraš«'Val po ' ubogem Jakobu. Imel je precej J t ••/.ji v. predno se mu je posrečilo 1 najti njegovo h i val išče; pri tem pa je po ljudeh izvedel, da je * brez pomena, ako bi liotel duhov- < nik obiskati starega moža. ako- « ravno je bil hudo bolan, kajti on 1 se trdovratno brani po**lati po : duhovna iu «e je zdelo, da hoče » umreti v nespokornosti. To «rpo- J i' i o i»* pa duhovna le še bolj i podkrepilo v njegovem skle|»u. da ) ua obišče, in ko je bil na potu * proti ozki ulici, ki so mu jo po- ' kazali, m- je »-pomnil križa, ki ga < je o-pa/.il na prsih starega moža. 4 in se je čudil, kako je mogel ta 1 oči v kino tako reven človek nositi ' tako dragocenost in sploh kako je * mogel on kot brezverec nositi I znamenje našetra odrešenja. jJ Tipajoč po ozkih »topnjicah v 1 hiši. ki <*> mu jo pokazali, je našel i podstrešno sobico, \ kateri je le- s /al Jakob. Zelo je opešal, odkar « ga je jKKsUHlnjikrat videl; temne . proge okolo njegovih oči in list. i tresoče roke. v se je pričalo, da se < njegovo živlienje nagiba koncu. < V tej (»orni s«»'oici je bilo malo' pohištva; postelja, ako bi kupi si« ne smeli tako imenovati. I zavzemala - ;oro {kiIovum) prosto-, »a; kos stare in brezbarvene svile i je vi^el na steni kakor nekaka zavesa. Paj da zakriva ta zaveda, i nihčr ni vedel. Ko je duhoven pr '»1 /al je Jakob pogledal in dal : znamenje, da ga je spoznal. Du-j hovnik ga prijazno nagovori, Jakob pa iztegne svojo roko in za-innnra nekoliko besedi v zahvalo. Ko pa njegov obiskovalec omeni njegovo b« Jezen in mu nasvetu je. kar treba storiti. 4ale bolj ostre. Osorno zavrne bolnik duhovna, da je vse to brez )»omena da nima ničesar povedati duhovniku in samo želi, da bi ga pustili v miru. ' Ti s» t'>rej zadovoljen, da n-inrješ tak, kakorSen si", je rekel duhovnik milo. "Ali ne |»očutiš mirnega vspričo smrti!" "Mirnega, mirnega, kakor pogubljeni". je zamrmral Jakob tako obupno, da je d;ihoveti os up- na — .. i "Ti nls< brezverec, Jakob. vem. da nisi; zakaj torej nočeš umreti kot kristjan ? Opazil sem.- da nosiš vedno križ pri sebi." Bolnik ga pri teh besedah divje j>ogleda in zamrmra: "Gori mi na mojih prsih." 1 Duhoven poklekne oh postelji in z resnimi besedami, ki jih navdajata vera in ljubezen ▼ taki uri, nagovarja umirajočega. Prcsi ga, naj ne zavrne njegove pomoči, m ako ie noee govoriti i njim kot duhovnom, naj govori ž njim 0 ^^SHuL^anO^ i r J -ju V a^isi-' ' /'.-tu Dr. Korošec in ustavni načrt. Belgrad, 26. novembra Po volitvah. Ljubljanski "Slovenec" piše: Izid volitev v konstituanti je treba premotravati čisto brezstrast-no, da ne podležemo naravnemu teženju za aamoprevaro. Konšta-tiraino, da SLS da dosegla absolutne večine nad ostalimi petimi strankami, vzetimi skupaj, da pa j^ sama zase slejkoprej najmočnejša stranka v deželi. Neovržcno dejstvo je da je .IDS j tudi po lastnem priznanju decimi- j _____ i___- ___:_____i i Za dane«.- v petek, je bila sklicana seja ministrskega sveta, kjer se bo vršilo posvetovanje o ustavnem načrtu ministra za konstitu-anto dr. I*aue Markoviča. Minister dr. Korotec se te seje ni mogel udeležiti, ker je odpotoval v Maribor, da iz\rši svojo volilno dolžnost. Na željo ministrskega pred-ednika dr. Vesniča je dr. Korošec o ustroju bodoče ustave podal pi>meno sledeče mnenje: Država mora bit: edinstvena, imeti mora eno ustavo, eno državno ozemlje, »no državljanstvo z enotnimi državnimi pravicami, kakor twit !» »-st«-nnvitvi dokazalo, da mu je l»od«K-iiost zagotovljena. I'u pretekli devetih •et nam i;.k:iztije raCmi. da je to društvo ixplaettlo največ jHuljutre sv«>-iim Itiat« m in stslram in ima največjo svoto v svoji Ida^ajni. član. stvo je vedno z odprtini rokami ]>oma^alo vsakemu o itret>na in sicer takoj, brez odlašanja. Vsakdo ve. da prva P« imv je najboljša in teira se je društvo vedno držalo. Društvo zboruje t*ak<« četrto soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven Hali. Street nn-d ilrnso in tretjo Avenue. New York. V.-akejra r« jaka in rojakinjo, ki Še ni pri društvu, vabimo za i»rist«>jt. Prihodnjo seja se vrši dne 22. januarja 1!>21 Odbor ? a leto 1921 je sle«leči: Predsednik : ANTON CVETKOVICH. 1912 Ianden St.. Ri«1gew«>o«l|>reilse«litik : JOHN PIRN AT. .514 K. 24 SrriH'f. New York. N. Y. rajnik: JOS. I'IMIACHNIK. frti Ten Kyek St.. Brooklyn. X. Y. B'agajtuk : P ITT K H H< U»K. 744 Park Avenue. Holwkcu. N. J. Zapisnikar: FRANK R<>I>E. 744 Park Avenue. Hottoken. N. J. \adzorn ki: Anton Kosirnik-. 10121 — s.~, Roail. Richmond Hill. I.. I. RiH.TES PER».AN. Ifia stanhope St.. Brooklyn. N. Y. VINKO ZALOKAR. 421 E. 17, Street. New York. N. Y. Hainisch o razmerju Avstrije do NAZNANILO. Madžarske. j Rojakom Iz Xew York;i in oko- Zvezni predsednik Hainisch se ,ice ki ne lltegnejo tednom j e izrazil o razmerju Avstrije na-'^j v na> na2BSBjam0, da prani Madžarski. V Avstriji ni m nu;a piin-ga jsocijalnega nezadovoljstva ni bi-' stveno omajal Teh 40 otlstotkov slovenskih glasov, ki smo jih približno dobili, so glasovi vseh o-nih, ki neomajno stojijo v naših vrstah, naj pride kakršenkoli vihar, ki se nikdar ne izprevržejo. k"r so volili iz načela in za načelo in bodi čisto odkrito povedano: za krščansko svetovno načelo! Nasprotno pa imamo v vrstah ta-kozvanih samostojnih dobro polovico švigaš v a g, med soeijalisti in zlasti meji komunisti pa tudi gotovo 40 odstotkov, ki so volili za ti stranki v slepem upanju na zemski paradiž in brezrazsodnem gnjevu nad obstoječimi razmerami. Ker naša stranka, ki je bila v skromni meri sodeležna vlade,- ni mogla znatno i zp rem eni t i naraš-ajočega razkroja vseh obstoječih rrzmer in je seveda tudi storila svoje napake, so slabotni in nestalni elementi zašli med nasprotnike. Kombinacije liberalnih listov, so pred krat CENIK KNJIG katere se dobi p*i Slovenic Publishing Co. lini zmagala, so prezgodnja, go-Pokrajinska vlada imenuje, prestavlja in namešča uradnikeJtovo je je (ia S(> doživela popolen v,'h resortov. ki jih on upravlja, imenovanje, premeščanje .Ji od- yonz načela 44Jugoslovanske de-l"i-t uradnikov ookrftjinska vlade, v območje dmpe pokrajinske vlade ali v mi- Kaj bo 1 Slovenski Na rod' govoričil o bodoči močni večini državnih elemen- i.istrstvo in narobe «pada v delokrog pristojnih resort nib ministrov |JOV ko pa imajo samo na Hrva. 1-1 so pa pri t eni vezani na soglasj' dotičnih pokrajinskih vlad. — —: so tudi njej odgo-k^ jih ne >'si uradniki, od pokrajinske vlade imenovani, vorni. 0 fe * Oadniki onih panog državne uprave v pokrajinah, i pravlja pokrajinska \ lada. so mlurovomi pristojnemu ministru, ki jih v svojem delokrogu nastavlja, premešča iti odpušča. Načelnik t. »jvišjih upravnih enot te vrste v pokrajini je imenovan od minist-!H. dogovorno s pretbednikom pokrajinske.vlade. V vseh važnih za-ttevah občujejo ti načelniki s pristojnim ministtom potom predsednika pokrajinske vlade V sporih med različnimi pokrajinskimi vla-(Umi kakor tudi v sporih med pokrajinsko in centralno vlade razsoja državno sod tiče. Zakone, k« jih sklene pokrajinska skupščina«, predlaga predalnik pokrajinske vlade potom ministrskega sveta vladarju v potrdilo prej, nego se objavijo. Ako se zakon ne potrdi v roku dveh neiiccev, pa tudi ne vrne predsedniku pokrajinske vlade, da bi mogla skupščina to vzeti v pretres, tedaj mora predsednik pokrajinske vlade, ako ga. pokrajinska vlada za to pooblasti, ta zakon razglasiti. Pokrajinska vlada izdaja izvršilne na red be za vse pokrajinske kakor tudi državne zakone. . _ ----------------„ Škem protidržavni elementi ze zdaj 70 mandatov! Očividno se demokraski listi tolažijo s tem. da bodo komunisti podpirali v tem ali onem oziru buržoazni liberali zem zaradi njegovih lepih fraz o ''duševni svobodi**, ali pi s tem da si bo komunizem na zapadu nadel meščanske rokavice, o čemer se pa kruto motijo. Ce bo v konstituanti državotvorna večina, potem čisto gotovo ne brer in proti krščanskim elementom in avto-nomistom. ki so, opozarjamo' ra-znn na SLR še na Dalmaeijo in Loano, irvojevali veliko zinago, če je pa ne bo, bo Sel jugoslovanski liberalizem sploh "velikodušno" rakom žvižgat, dotim bodo krščanski dementi vsak boj s pro- 82 Ccrtlandt St. Poučne knjige. Angleščina brez učitelja $ .GO Hitri računar .50 Navodilo ^a spisovanje raznih pisem 3.00 Nemški abeednik .33 Neniško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .3Q Slovensko-nemški slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemški slovarček 1.00 Voščilni listi .30 Poljedelstvo * .60 rinili kmetovalec .f»0 Neto York Marijina otroka .45 Princ Kvgenij Savojski .30 Prvič med Indijanci .4."» Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Požigalec Petrosini znani N. Y. detektiv Sto letna nratika Sveta Genovefa * S Drestola na morišče Tiun-Llng. morski razbojnik , V gorskem zakotju Vohun Vrtomirov prstan Zlatokopi T>r»li z orožjem Zbrani spisi Jakob Alešovec Kako sem se jaz likal. Prvi del Drugi del Tretji del Ljubljanske slike. 1'etrti in peti del Ne v Ameriko. Šesti del Gledališke igre. Revček Andrejček Ne kliči vraga •- Zemljevidi. Združenih držav Celega sveta Kranjske dežele Zemlje viri i: New York, 111., Kans., Colo., Mont. Pa., Minn.. Wis., Wyo., W. Va., Alaska vsaki po Razglednice. NewvorSke, ducat po Slovenske narodna noša po ducat .30 .45 .30 .30 .30 .30 .30 1.00 .30 .45 .50 1.25 1.25 1.0D 1.50 1.25 .50 .40 .25 .25 .10 .25 .24 .04 .35 Opomba: ."Naročilom je priložiti denarno vredoat, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah vračnnjena. r*r Koier j® •T»n>:*l alovecsk Kjravntic. *r-«c 'lat v r>ltt»bur*h< ki icda 2»-l«in« onucso r «rlr»vll» Ln »truBucnc< vi »^--a-M • tU •ovltern »J*, ki r*. Isurael ar »roj _ Rrllfh. Č"e Imate ire*olJe ali noeaur j čke po telesu v »rrlu. izpadanj*, la* bolestne * ko«t«h. orMtte in (»ClatC vam bom kri. N« ft*k*Jte. kar ta ko lesen m naJese. Vae moikf bcleaeot aflravtrn <*-fcrmjtant raetocl. Kakor hitro ot>*slte renehn]e sdravte. ne 6akat te. teniTef pridite tn las vam ca kom «nw t DovrnU. Hydroeel* all vodno kilo ozdravim ▼ ■•- ura)> In sicer Dre« operacije. Bolesnl mehurja, kt povzročajo ho letna v krifu ln hrbtu ln včasih tudi Dri pui£a.nju veda. osdravla s aoto-Toatkk Revmatlsem. trumja. hola«aa • tekllne. arbečlea. skroiie In aruxe kotne bolezni, ki n»sU^«]o nled o«4t-wte k^vl uidrn vim ▼ kratkem t asu cl potrebno leiatL Uradne ura: vank flan od I. ura sfn-traj do S rve.'er: v petkih ofa-traj do t. Dopoldne: ob ned«l]»D o« s Ju tra] do » poiKildna OV\DAV PESARO BELVEDERE l_A TOUHAINE ; FINLAND SAXONtA , PANNONIA ; ADRIATIC I MPERATOR I REGINA i PRANCE ZEELAND : SAXON I A I AQUITANI4 i ROTTERDAM ! ARGENTINA : '.A 'SAVOIE i ITALIA I AQUTTANIA i KROONLANO I LA LORRAINE j * t " A (v; I A : DRtS. WILSON LAPHNO RYVOAM ADRIATIC LEOPOL OIN A FRANCE S jar.. 8 Jan. '2 Jan. 15 Jan. 15 jan. 15 Jai. IP Jan. IP Jan. 19 jan. — Cherbourg — Bou ogne — Genoa — Trst — Havie — Cherbourg — Cherbou~a — Trat — Chemourjj 20 Jan. — Cherebourg 20 Jan. — Genoa 20 Jan. — Havre Z2 jan. — Chebourg 22 jan. — C ibourg ?6 jan. — Crrerebourg 25 Jan. — Boulogne 29 jan. — Trst 29 i ar-. — Havre 1 febr. — 7 rst 3 ft- ^r. — Cherbourg 5 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 8 feb*. — Cherbouro ulrqne 16 febr. — Cherbourg f f. — Havre 17 f eh-. — Havre Cede ce-> za vozne listke In vsa druga Dojasnlla, obrnit« »e na .vrd'-o. c-RAN^ S A K S E R °2 ."-or'tandt St.. w-w Voric LLOYD SA8AUP0 3 «.,». New T-»U Prihodnji Odj.lufjr t r N. T nai n lk m * \ i i.ika " PEC-APO — 12. Jan. REGINA D* ITALIA — 20 jan. tsdnjHj'j »l*r«rktn1 voxnt listki . januarja .. 5. februarja POSEBNA VOZN.TA NARAVNOST DO HA^BUUGA j NImGARA ................ 5. januarja I Direktna Žeezmška zveza iz Pariza v vse glavne točke Jugoslavije. I Hitri parnlkl s štirimi in dvema vijakom«. 'Poseben zastopnik >ugoslovanske vlade Ha ! pričakat potnike oe> prihodu naših par-i nikov v H.vru ter jih točno odprem il, | kar»or to namenjeni. j Parnikl Francoske črte so t-ansportirall tekom vojn« na tisoče čehoslovaikih vo-!akcv brez vse nenrlllke. Za &ifkarte In cene vpr?i«Jte w < 0RU28INI PISARNI. 19 State N. i. C. alt pa pri lokalnih agentih. U. S. MAIL COMPAMY. l1^ Iz New Yorka v Italijo naravnost v Napolj, ~ Genovo PALERMO, — MSSSINO. Parnik na dva vijaka bo odplul 20. januarja. Izranrediif udohno.sti. — Izborila služba. Cene v Napulj: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $!).">.00 in $.>.• -adcah. Jatrah L. ftatoSeu. rmar.loo. ravnatiiza>OiA«IT| iHI >» NASLOV. Dr. LORENZ Ave. pmrswuRnH. pa. Kakata>! «ru(i zdravniki rastjo rVnate, da vaa rasuntajo- Jas nwa »• •*•>•«• trrola. vaa bula a. .. /s Zabavne in razne druge knjige. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Andrej Hofer* .30 Avstri jska-Srbska-Rtiska vojna .3i» Avstrijski junaki 1.2.r> ('as :e zlato .30 Cvetina FJn*n«rrajska .fiO fWli!er>. življenje treh kranjskih bratov .30 T>ama s kamel jami 3.50 ^Fri THnvolo .40 • W-nvski katekizem .30 drozdovnik. 2 zvezka 1.00 Oeneral Laiidan .30 .?reh in miril .80 f :r»»-rf izrni .35 ocvrto j* .30 Kniijra za lahknm-spine I Midi. m?sal 1. Cankar 1.75 knjiga .25 Marjetica ^80 žrtev .60 U'lrl^o 7»U 60 polkova .30 »n o .45 Pm^lrtn, 6 tnj:«r 3.00 Prokleta. trdo. v platno vezano 4.00 šili načel in podrobnega dela. česar nam je po čudovitih uspehih pe> letu 101.^, ki so nas nekoliko u pevali. bilo tako nttjno treba. Zdaj bodo provorili naši orjratiiza-. : torji. naši kulturni delavei, na-1 ša prosvetna društva, j-- Algerija strada. Centralni puve-rner francoske Alfierije .j^ ra diktat bo«rat*h ko b.nistov podraži! eene moke in kruhu za ojrromne proeente. Po slediec: Se večje obo^atenje veli- , kili naselnikov in miiijonarskih posestnikov; še v (V-je obuboža nje 'delavnega ljudstva, zlasti doma čepra; največji gospodarji in dru žabni nered, kar jili je kdaj bilo Strahovita revščina je zavladala rned revnimi sloji. Ljudje umirajo na javni uliei. Več mater je svoje] ctroke umorilo. da jih ne vidi i , i stradati. In vlada? Da prepreei ' "eventualnosti "*. ki bi lahko izbruhnil'1 v izglajenem in umirajočem narodu, je dala vojaške postojanke -ojačiti in jih opremila s j strojnicami in topovi! Med vsemi sn namreč svinčeni hlebi najtehtnejši. pravijo buržuji. t'krščanskim soeijalnim svetovnim redom vzdržali kakor učijo vsi 7<»ledi. Ce bi pa "državotvorna*" liberalna demokracija hotela vladati s silo proti vsem ljudskim strankam skupaj bi to ime'.o po-slediee, o katerih je boljše ne jro-Jvoriti. Liberalno časopisje bi bilo jveliko bolj odkrito ako bi -konsta-: tiralo popoln poraz list«- ••državotvornosti" ki jo je propovedova-la .IDS., i če bi vsled tega našo i državo imeli pretresati viharji, bo to krivda 'demokratskih* centralist o v. ki so s svojim sistemom .pomagali razdirati državo. ! Mi smo s izidom volitev lahko iz mnogih ozirov zadovoljni. S po-jiazoni JDS je razčiščena pot. ki '\ede do uresničenja resnično de-mokratično upravljajoče se drža-ac Radikalizem soeijalno-utopič-i21