Posamezna Stev. 40 vin.
Stev. 215.
Poitnlna•'SHr'- paviallrana.
VLMooi, v petek, dne 19. septembra »
Leto II VIL
»01OTBNEO« velja f9 peiti na ni strani Jngo-
alavlje in t Ljubljani: H celo leto naprof •• K 84*— n Ml lata M ..„«•-m četrt lata „ .. „ 2t-— •a on maooa 0 „ T*—
Sa taoaamatvo celoletno KM-—
■ Sobotna Izdaja; a
In oelo Mo.....K »•—
n ineaeinatvo. .. . _ 20—
MT OradnlMre ]a v Kopitarje« ntld Mor. 8/m, Hokopial aa na vračalo; nafrraklrana pisma ao m sprejemalo. Dreta, telet itv. BO, oprava Mvr 828.
Političen list za slovenski narod.
mmm Inierati: mmm
Eaoatoipno petltvrata (U mm ilroka la 3 mm Tiaoka aH n|e
prostor) aa eaknt . . . po K l<tt aradni raagltsi . K MO
M.... n, _ _ j ... .. ■
mrooun nao ro anjav p opast.
KaJmanflH oglas SO/V na M— časa Poslano: um
Enostolpna petltvrata K 3*—
lakaja vaak daa trnom« j nadalje* ia dan po efc S. ari alaiia^
Oprava Ja T Kopitarjevi nI. S. — Račun poštno bron. ljubljanska it. 090 na naročnino in it 349 na oglase, avstr. in čeika 24.797, ogr. 28.511, bous.-haro. 7583.
VsenEIliSCe n LfuMfanl.
(Iz vseučiliške komisije.)
Dne 11. t. m. je v dež, dvorcu imela vseučiliška komisija svojo XX. sejo, katere so se udeležili tudi vsi novoimeno-▼ani vseučiliški profesorji razun onih treh, Id so zaposleni v Parizu na mirovni konferenci, in enega, ki še biva v Pragi. To sejo je otvoril predsednik dr. D. M a j a -ron z naslednjim nagovorom:
»•. .V posebno čast si pa štejem, da Morem danes pozdraviti nanovo imenovane gg. vseučiliške profesorje. Veseli smo bili, ko je Narodno predstavništvo sprejelo zakon o vseučilišču v Ljubljani, veseli, ko smo doznali, da je ta zakon od kralja potrjen in službeno obnarodovan, a najbolj smo se razveselili ob vesti, da je izvršeno imenovanje prvih profesorjev za naše vseučilišče. Zakaj tako je beseda meso postala, s tem v resnici stopa v vidno življenje našega naroda stari ideal! Skoraj impo-zanitno je število učenjakov, ki tvorijo prvo reprezentanco našega vseučilišča, sijajen je dokaz, da se je vzlic vsem vnanjim oviram zarodila nam častna vrsta znanstvenikov, in zlasti, da je vzlic vsem zapostavljanju napredoval naš narodni jezik do .višine in točnosti, ki jo zahteva vrhovni znanstveni pouk na vseučilišču. Nova doba ni nas našla nepripravljenih, pripravljali smo jo pa tudi v tem pogledu iz lastne zavesti in iz lastne moči!
Častitam gospodom na imenovanju. Obenem z narodnim idealom dosegli smo . tudi svoj — osebni ideal. Ni si mogoče misliti lepšega poklica, kakor je poklic: posvetiti se svobodni vedi in jo tradirati, voditi podmladek svojega naroda in s tem narod sam do najvišjih kulturnih ciljev, odgojevati dozorel mladež v lastni materinščini za prve službe v državi ali svobodne poklice. Da bodo novoimenovani profesorji dosegli v tem smislu čim lepše uspehe, za to nam jamči njihov sloves in njih dosedanje delovanje.
Seveda pa gg. profesorji nc bodo ta-Jcoj sedli za pogrnjeno mizo, to se pravi: zanje niso še pripravljene vabljive katedre, knjižnice, laboratoriji itd., kjer bi takoj lahko razvijali svoje pravo delovanje. Saj univerza sama skoraj še nima, kam bi položila svojo mlado glavo. Prve gospode profesorje same bode stalo še mnogo časa in truda, da vse pripravijo in urede, kar zahteva univerza že za svojo prvo gradnjo, začetni ustroj in uvedbo delovanja. Treba bo uprav čebelične marljivosti, da se ta naš znanstveni čebelnjak priredi za satovje in med. Prepričani pa smo lahko, da bodo gg. profesorji izvedli vse to z isto energijo, s katero so se doslej posvečali svojemu delu, to iz ljubezni do stvari, do
ulčaželjne naše mladine in do narodnega napredka. To realno pripravljanje našega vseučilišča bode še prav posebno njih za-služenje. Da bi jim vse to hitro šlo od rok in po sreči, s to željo pozdravljam še enkrat iskreno v imenu vseučiliške komisije in svojem imenu prvi naš univerzitetni svet, (Ploskanje.)
Tekom seje je podal g. predsednik dr. D. Majaron o sedanjem stališču vseučiliške komisije ter o bližnji dobi našega vseučilišča še nastopni e k s p o z c :
I.
Vseučiliška komisija je bila lani začetkom decembra ustanovljena v namen in z nalogo, da sporazumno z narodno vlado vrši priprave za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
Vseučiliška komisija se je sestavila iz zastopnikov poverjeništva za uk in bogočastje, iz domačih vseučiliških profesorjev in docentov ter delegatov naših akademičnih strokovnih društev, odnosno korporacij.
Tako sestavljena komisija je bila poučena o težnjah narodne vlade, in o željah našega akademičnega razumništva, ter jc bila tudi v stanu proučavati in ugotavljati pogoje, od katerih v poglavitnem zavisi ustanovitev univerze vobče, in fakultet posebej, ki jih je bila komisija vzela koj iz kraja v svoj program, namreč bogoslovne, modroslovne, pravne, medicinske in tehnične.
Po mnogih plenarnih sejah, v katerih so se vršile temeljite razprave, deloma na podlagi poročil subkomisij za vsako fakulteto, dospela je komisija začetkom aprila meseca do ugetovitev in operatov, ki so lahko služili odločilnim faktorjem za skorajšnjo rešitev prevažnega vprašanja o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Ta setev komisije in naše pokrajinske vlade jc tudi zares padla na rodovitna tla, kajti ministrstvo za prosveto — tega ne moremo dovolj hvaležno poudarjati — je naše akte s posebno blagohotnostjo ocenilo, našim težniam dalo povsem sankcijo in tudi ob krepkem sodelovanju naših narodnih predstavnikov in ministrov brzo poskrbelo, da je prišel načrt zakona o ustanovitvi našega vseučilišča nujnim potom clo rešitve v Narodnem predstavništvu in potem do potrjenja po prestolonasledniku in regentu, katero se je bilo izvršilo že 23. julija, a se jc moglo objaviti radi nastale vladne krize šele dne 23. pret. meseca.
Še ie bilo počakati rešitve nadaljnjih temeljnih predlogov vseučiliške komisije, namreč imenovanja prvih profesorjev na vseh fakultetah, in tudi to se je izvršilo z ukazom prestolonaslednika od dne 31. avgusta.
NarodnS „l£rišQw pot" koroških Slovencev.
Piše: Dr. Val. Rožič. fOalie.)
Žalni izprevod sc otvori. Najprvi korakajo ponosno naši vojaki. Za njimi — mi civilisti! Takoj zunaj vojašnice na ulici nas čaka nepregledna, sovražna nemška množica, nizki in visoki, bogati in revni, z eno besedo: vsa celovška nemška naci-jonalna zagrizenost, ves nasičen srd in strup germanski nas je sprejel s satanskim huronskih krikom in vpitjem, zasramova-njem in pljuvanjem: Pfuj, Landesverrater, Leichenschander, Faloten, Lumpen, Mor-der, Hetzer, Gauner itd. (fuj, grdi izdajalci 'domovine, telesni onečaščevalci, falotje, lumpje, hujskači, ubijalci, gaunerji itd.) Izbruhali so v nas ves zaklad nemških »epitetonornantia«, ki jih hrani nemški »kulturni« slovar. Množica se ie udrla za nami po ulicah, vpila, kričala in nas obmetavala z najgršimi priimki, ki si jih i..orc izmisliti razdražena, nahujskana bujna nemška fantazija. Poulična svojat sc je zaganjala v nas, nam hotela iztrgati iz rok našo borno prtljago, metala kamenje, pesek. blato v nas, da smo bili v veliki ne-
varnosti za življenje. Posebno se jc odlikoval v metanju sam gospod stotnik Krasnigg — Košičev Pepček iz Svetne vasi. Njegovo kamenje je zadelo tudi mene, dr. Pirnata in g. Andrejša v noge oziroma hrbet.
Peljali so nas nalašč opoludne ko gredo delavc in uradniki z dela domov. Vodili so nas skozi Pavličevo in kolodvorsko ulico, kjer je bila situacija že silno resna in naš položaj skrajno kritičen!
Žendarji so nas suvali, mesto da bi nas varovali, civilisti, uradniki in delavci so metali kamenje, pesek in blato v nas, vmes pa vpili kakor stari Germani, ki so šli v boj: Alle niederschiessen, aufhangen, alle niedermetzeln, die Bagage, die Ver-rater und Verbracher, — Pljuvali so in metali smrkelj v nas, da smo bili kakor kaka posvalkana, umazana žival, ki sc ravnokar dvigne iz blata. (Ničesar ne pretiravam, še veliko huj>še, nesramnejše je bilo, česar se ne more popisati.) Križev pot po kolodvorski ulici se mi je zdel neizmerno dolg! Ni ga hotelo biti konca ne kraja. Po ulici vsa okna v stanovanjih odprta, iz oken zasmehljivi obrazi, pogledi in divje sramotilno vpitje ter žuganje z rokami. Isto je še v hujši meri delala nas spremljajoča poulična druhal. — Zazrl sem v du ■ hu tisto dobo slavne — a obenem tudi r.ad vse sramotne rimske zgodovine, ko so rimski tritimfatorii pošiljali svoje oremagance
S tem je dobila univerza v Ljubljani svoj zakoniti obstoj, pa tudi svoje zakonito predstavništvo. V Sloveniji, v Jugoslaviji se je pojavila nova juristična oseba, veličastna »univerzitas«, ki jo moramo v imenu kulture in naše bodočnosti pozdravljati sedaj, jo spoštovati in negovati vsikdar,
Vseučiliška komisija pa je spričo tega izpolnila svojo poglavitno nalogo in raziti se jej bo sedaj v zavesti, da je srečno dokončala težavno, a prelepo svoje delo.
II.
Vseučiliška naša stvar preide sedaj v roke zakonito postavljenim njenim varuhom, ki jim bode glasom člena 3 zakona o vseučilišču v Ljubljani poslovati, dokler se ne izdelajo specialni zakon in uredbe, povsem po zakonu in uredbah »o univer-zitetu kraljestva SHS v Belgradu« (zakona z dne 27. februarja 1905 in 23. julija 1919).
Na tej podlagi je univerza v Ljubljani najvišje samoupravno telo za višjo strokovno izobrazbo in za pospeševanje znanosti (Člen 1).
Univerza, sestoječa iz svojih učiteljev, slušateljev, uradnikov in služabnikov (člen 3), se upravlja sama sebe. Nad njo ima nadzorstvo zgol minister prosvete.
Tudi v materijalnem oziru je univerza samostojna pravna oseba in se vzdržuje ob državnih stroških po budgetu, ki se določa vsako leto, in poleg tega šc z dohodki ustanov in drugih naklonitev (člen 2).
Univerza ima svoje organe, oblastva, to so 1. rektor, 2. dekani fakultet, 3. univerzitetni svet, 4. univerzitetna uprava, 5. ' fakultetni sveti in 6. univerzitetno sodišče (člen 7). Vse to si določa univerza sama.
Rektorja voli koncem vsakega šolskega leta univerzitetni svet, ki sestoji iz vseh rednih profesorjev univerze (člen 10). Rektor upravlja univerzo, jo predstavlja v javnosti in skrbi za red in administracijo (člen 8).
Dekana (starejsino) voli vsaka fakulteta izmed svojih rednih profesorjev za dobo enega leta. Dekani opravljajo posle vsak za svojo fakulteto in skrbe predvsem za pouk in izpite (člen 9).
Univerzitetni svet obs toja, kakor rečeno iz rektorja kot predsednika in vseh rednih profesorjev. Njegova naloga je v poglavitnem: 1. voli rektorja, 2. sprejema ali zavrača profesorje, izvoljene po fakultetnih svetih, 3. predpisuje disciplinarni red za slušatelje in pravila o podelitvi državnih podpor dijakom, 4. posvetuje se o onih vprašanjih, ki sc tičejo cele univerze (člen 10).
Univerzitetna uprava sestoji: rektor kot predsednik in dekani vseh fa-
»sub iugum« pod suženjski jarem. Tako je dne 3. maja triumfiral celovški vsenemški ošabni Golijat, nad malim ponižnim slovenskim Davidom! Bili so zmage pijani in v veselju, ponosu in maščevalnosti so stopili na naš narodni tilnik, hoteč nas streti in zatreti — za vedno. »V treh dneh ne sme biti nobenega Slovenca več v Celovcu!« so vpili zmagoslavno — in skoro so se udeistvile njih širokoustne besede. Poslali so nas skozi jarem javnega zasramo-vanja in zaničevanja, a naša srca, naš pogum ni klonil k tlom! Ubiti so hoteli naš narodni ponos, našo samozavest, ponižati so nas hoteli, da bi, oblateni z javnim za-sramovanjem, zgubili svoj pogum in narodno zavednost. Toda dosegli so ravno nasprotno! — V duhu nas je spremljal pesnik S. Gregorčič ki pravi: (Na bregu.)
A stena skalna ostane stalna,
in jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem! Ko v steno valovje, usode vih^r ob me se zaganja; a duh se ponosni nc vklanja! Ti streti me nidrcš, potreti nikda.. usode sovražne besneči vihar!
Prišli smo na glavni kolodvor. Še enkrat so nas nalašč ustavili in dali nahuj-skani množici priliko, da ic izbruhnila iz svojega germanskega žrela na nas iznova
kultet. Univerzitetna uprava vrši te-le po-glavine posle: 1, razpolaga z svotami, Id pripadajo univerzi po državnem budgetu, in z vsemi drugimi dohodki, 2. vodi fonte univerze in pazi na njeno celo imovino*, 3. skrbi za zgradbo in za prostore, ki so potrebni za pouk in razne zavode, 4. voli in predlaga ministru prosvete pisarniško osobje (člen 11).
Fakultetni svet sestavljajo vsi profesorji in docenti dotične fakultete z dekanom kot predsednikom. Fakultetni sveti vrše poglavitno nastopne posle: 1. sestavljajo program in razporedbo predavanj za vsak semester, 2. skrbe za dopolnitev izpraznjenih stolic, predlagajo ministru prosvete spajanje in deljenje stolic in otvoritev novih stolic, 3. volijo in predlagajo ministru prosvete redne in izredne profesorje, toda potom univerzitetnega sveta, ki jih sprejema ali z motivacijo zavrača; volijo in predlagajo ostale učitelje, 4. odločujejo o prijavah strokovnjakov izven profesorskega zbora, ki bi želeli brezplačno in izredno predavati, 5. odločujejo o podelitvi naslova častnega doktorja, 6. odločujejo o razporedbi izpitov in o sestavi izpitnih komisij (člen 12).
Vseučilišče ima seveda svojo pisarno*, vodi jo »sekretar«, ki mora imeti fakultetno naobrazbo, s potrebnim številom uradnikov. To osobje voli in predlaga ministru prosvete univerzitetna uprava (člen 13)!	(Dalje.)
Reški dogoditi.
Nov NIttijev govor.
Rim, 16. sept. (S.) Ministrski predsednik je v začetku današnje seje odgovoril na vprašnje Gaetana Moško po zadnjih vesteh iz Reke tako-le: Vlada jo priobčila zbornici v sobotni seji vse vesti, ki jih je do tedaj dobila o reških dogodkih. Vse druge novosti je priobčila listom potom agencije »Štefani«. Vlada ni skrivala v sobotni seji svoje velike boli, bala sc je predvsem, da bi zavezniki mogli misliti Uidi samo za hip, da jim vlada ni prijateljski naklonjena (medklici in pripombe) in je smatrala za svojo dolžnost, da odstrani v tem oziru vsak dvom. Obstoje dolžnosti pravičnosti med vladami, ki se morajo vedno upoštevat,!. Njegoše besede in n jegovo vedenje v soboni seji se morajo smatrati ra posledico težke in iskrene skrbi, da bi se moglo tudi samo za hip smatrati, da so vlada sedaj ne drži svojih izjav in svojih obvez, ker sc ve, kar se je reklo mnogim vojakom, ki so odšli v Reko, da so vlada strinja s tem činom. Bilo jo potrebno,
vso svojo jezo, srd in sovraštvo, ki je pri-kipelo do vrhunca!
Konec podivjanosti! Tako bi mislil normaleh človek. Kaj še! Ko naša vrste stoje tik pred glavnim vhodom na kolodvoru, tedaj mi nemo poda moja soproga, ki je stala tik ob cesti, mal zavitek. Kakor strela z jasnega neba zadoni grom, krik in vik in množica se vrže kakor razjarjen tiger na svojo ubogo žrtev — na mojo soprogo. Meni so v istem trenotku že iztrgali iz rok mali zavitek s klici in vpitjem, da je bomba notri. Vnel se je pravcati boj in pretep za zavitek, v katerem je bil samo majhen prigrizek. Mi smo morali na postajo, mojo ubogo ženo so pa divje nemške zveri napadle s kruto silo ter jo preganjale kakor kako izgubljeno ovčico. Ukradli so ji nov klobuk, raztrgali obleko, jo pretepali in opljuvaii in obmetavali s pljunki in blatom, tako, da je bila kakor sirota zapuščena. — Nevede in nehote se j« rešila pod okrilje Mohorjevega doma, kjer jo jc gostoljubno sprejel neustrašeni faktor gospod Kolenc. Iskrena hvala mu rt to dobroto in žrtev.
Na postaji smo! Tam so nas zopet zmerjali uradniki in železničarji 0®!° ženskam so dovolili vstop, da so nas obmetavale in obkladale z najrazličnejšimi duševnimi cvetkami nemške kulture in i»-obrazbe,
da se naredi tem govoricam na kratko konec, ker če so delale krivico vladi, so delale krivico vsej Italiji. Ministrski predsednik se veseli, da moro ugotoviti, da zavezniško vlade ne le da niso protestirale, temveč da so izjavile, da je to vprašanje italijansko notranje vprašanje, ki ga bo morala rešiti odločno in s potrebno spravljivostjo Italija sama. To, kar so nekateri smatrali za pretirano strogost, to so zavezniki odobrili, ker so videli, da želi italijanska vlada ostati zvesta svojim obvezam. Tisto pa, ki so pretiravali in primerjali to dogodke z Garlbaldljevim »lučajem, tiste opozarja, da jo stal Ga-ribaldi više od vseh današnjih velikanov; on m bil vodja redne italijanske vojsko, temveč vodja prostovoljcev, "ki so se prostovoljno zbrali in niso bili pod vodstvom častnikov kraljeve vojske. (Odobravanje.) Opozarja, da je bil Garibaldi za rešitev domovine od italijanskih vojakov napaden in ranjen. Sedanja vlada ni zaslužila očitanj, češ da je ukrepala, nervozno in pretirano, kakor nekateri nevede, a drugi zlobno trde; postopala je ne samo zmerno, temveč celo popustljivo, kar sc ji bo lahko enkrat tudi očitalo, toda naredila. je samo svojo dolžnost.
Novih vesti nima. Vprašali so ga, kakšno ukrepe namerava ukreniti, in bujna domišljija prijateljev in nasprotnikov je žc izmislila celo vrsto načrtov in činov, ki jih je vlada naredila ali jih namerava izvršiti. Resnica je edinole ta. da se ie doslej omejil samo na to, da so posvetuje z generali in zaslužnimi osebami. Vsi, od generala Diaza do vojvode D'Aoste, so mu izrazili svoje globoko obžalovanje teh dogodkov, in vlada ni ukrenila ničesar, kar M sc ne strinjalo z mnenjem tistih, ki so imeli najkočliivejšo odgovornost.
General Badoglio. kateremu vsa Italija priznava, da je eden tistih, ki so največ doprinesli v zmagi, je dobil nalogo, da ukrene, kar bo smatral za potrebno po svoji vesti kot vojak in državljan. Vlada ga bo podpirala. Padajo torej vse govorice, ki so jih razširili nekateri nevede, a drugi zlobno.
Ne bi imel ničesar več pripomniti, fe nadaljeval Nitti, in čas za sodbo o teh dogodkih, morda ni tudi brez nevarnosti, toda obrniti se mora s prošnjo do poslancev in vseh tistih, ki lahko vplivajo na državo. Nasloviti hoče prijateljsko, da, očetovsko prošnjo tudi na tiste, ki so se med vojno borili za Italijo, naj nc naredijo ničesar, kar bi moglo uničiti delo, ki so ga ljubili in želeli. Naj poizkušajo z zmernostjo, z ljubeznijo do domovine, s samozatajevaniem in pokorščino, da ne ovirajo dela, ki tvori njihov in naš blagor. (Odobravanje.) Ko jc vzbujevala kobaridska preiskava v mnogo državljanih čut. strahu in groze, ker so se bali. da bi lahko zadela vojsko, se je on upal in jc rekel, da jc treba o tem razpravljati v parlamentu, ker bo vojska častno izšla iz te razprave. Zbornična seja se jo v soboto zaključila z glasovanjem, ki je v čast zbornici. (Odobravanje.) Sedaj sc mora obrniti še enkrat do vseh, v katere je zaupal, do bojevnikov, do vseh tistih, ki so se borili. da jih prosi, naj podpirajo vlado v njenem delovanju, da se odvzame temu dogodku vsaka neprijetna posledica, predvsem p«, da vsi razumejo, da mora vso Italijo voditi v teh težavnih časih najstrožja disciplina.
Italija se nahaja v težkem položaju; ta strašna vojna je zelo vznemirila vse duhove. Vsa Italija je nemirna: že nekoliko tednov jo 400 tisoč delavcev v stavki, cele pokrajine so v stanju vretja in nasilja, celc pokrajine so polne strahu. Ministrski predsednik smatra, da je dokazal v najhujših časih, da ne pozna obotavljanja in da zna ščititi javni red. Ni treba torej povečati teh težav; v tej uri mora jo vsi pokazati nekoliko srca in treznosti, da se prepreči brezkoristno vznemirjanje duhov, v tem času moramo vsi pomagati pri reševanju teh vprašanj z naj-iskrenejšim čutom domoljubja in tudi s trdo voljo, da žrtvujemo del nas samih.
Ministrski predsednik je končno zagotavljal Mosco, da se bodo vso vesti, ki bodo prišle vladi, vsak dan pri-obPevale listom, tako da ne bo ničesar pritajenega. (Živahno odobravanje.)
Mosca jc vzel Nittijovo izjavo z žadoščenjem na znanje. Izjavil je, da so reški dogodki, gotovo proti volji voditelja, postavil vlado in državo v zelo težaven položaj, bodisi z ozirom yia inozemstvo ali notranjost. Zaupa pa, da bo ministrski predsednik znal najti pot, tudi iz tc zagate. Zato pa morajo razumeti vsi, tudi voditelji in Izvršitelji reških dogodkov, da je sedaj potrebna slogn. (Odobravanje.)
Končno je Nitti odgovoril na vprašanje Rairnondu Federzonija in Bedi-onija. Izjavil je. da je tudi on kot star
časnikar v principu proti vsakemu omejevanju tiskovne svobodo. Čim jc stopil na vlado, jc odpravil ccnzuro, ki jc ostala v veljavi samo za prlobčcvanjc napačnih vesti vojaškega značaja. Z oziromm na širjenje številnih vesti o reških dogodkih, ki so bile ali popolnoma izmišljene, ali pa zelo pretirane in so ogrožalo državne interese, jo ukrenil, da zaplenijo policijski uradniki ob Iziclu lista vse vesti o omenjenem dogodku, ki bi ne odgovarjale resnici. To njegovo naredbo so tolmačili nekateri uradniki v smislu preventivne cenznrc, zato je govornik izdal okrožnico, s katero je pojasnil misel tc naredbe.
Govornik je zaključil s toplim pozivom do časnikarjev, naj ne razširjajo takih vesti, ki hI lahko kompromitirale (Iržavnc interese.
Raimondo jo vzel to izjavo na znanje in je priznal, da ima vlada pravico ukreniti potrebne ukrepe, da listi nc razširjajo izmišljenih vesti o reških dogodkih. Smatra pa sa potrebno, da vlada pojasni, v kakšni meri in pod kakšnimi pogoji se lahko vrši posredovanje oblasti pri potlačevanju tiskovne zlorabe. Pripomnil je, da se nastopa proti vestem o reških dogodkih tako strogo, medtem ko se je dovolilo razširjenje vesti o pogodbi z Avstrijo, ki bi bila. če bi bila resnična, za Italijo ponižujoča. (Pripombe.)
Ministrski predsednik mu je ponavljal, da inra neomejeno za.upanje v liste in da smatra, da mu ne bo mogel nihče očitati čina, ki bi dokazal nasprotno. Zaupa, dji mu bodo časnikarji s svojim vedenjem olajšali vzdrža.nje tega velikega zaupanja v svoboden tisk in izjavlja, da. so naredbe, ki so izdane oblastem, točne in da ne moro priti do sploh nikakršnega nesporazurnlien ja.
Nato se jc seja zaključila.
Položaj na Reki,
Rim, 16. sept. (Uradno.) Na Reki je položaj nespremenjen. Določena so bila potrebna zapretja in ukrenjeni sklepi, da se zabrani vsakršna zveza z mestom. Resne vesti zagotavljajo, da število v mestu ostalih mornarjev ne presega 100 (?). Podadmiral Casonova., ki se je izkrcal včeraj, da poizkusi pomirjevalno vplivati in izločiti bolestne inicidente, jc bil nezakonito obdržan v mestu. Preteklo noč so skoro vsi ka-rabinjerji, ki so sc pokazali na Reki, zapustili mesto in sc umaknili za pre-mirno črto; vrnilo se je tudi okrog 60 bersal j er j e v-kolesar j ev.
Koliko čet je na Reki?
Trst, 18. sept. (Izvirno.) V nasprotju s poročilom »Agencie Štefani«, zagotavljajo poučeni tržaški krogi, da je D' Annunzio zbral na Reki okrog 20 tisoč mož.
D' Annunzio se ne umakne?
Trst, 18. sept. (izvirno.) Poveljnik Reke Gabriele D' Annunzio, je izjavil v »Videtti d' Italia«, da živ ne zapusti mesta, ako ne ostane laško. Isto je brezžično brzojavil v Rim.
Angleški in francoski poslanik nista protestirala.
Rim, 16. sept. (S.) Uradno: Včerajšnji »Giornale d' Italia« piše, da sta angleški in francoski poslanik protestirala pri grofu Sforzi radi reških dogodkov. Vest je, popolnoma izmišljena.
»II Giornale d'Italia« postavljen na laž.
Rim, 14. sept. (S.) Ministrstvo za zunanje zadeve poroča: Vesti, ki jih jc priobčil »Giornale d'Italia« od 5. sopt. o izgredih, izzivanjih in manifestacijah Srbov v Splitu, so, kakor jo izjavil admiral Millo, deloma zelo pretirane, deloma pa sploh izmišljene.
KoroSfetlm &lo»encs?m!
Koroška deželna vlada zbira vse v koroški glasovalni pas pristojne ljudi, da jim zagotovi glasovanje v prid Nemške Avstrije. Zato je naša dolžnost, da se tudi naši ljudje, moški in ženske, ki imajo glasovalno pravico na Koroškem (t. j. da so 20. leto prekoračili in bivali 1. januarja 1919 stalno na Koroškem) nemudoma priglasijo, ter v dopisu na Narodni svet v Velikovcu naznanijo svoje krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kje so rojeni, kam pristojni, poklic in natančen sedanji naslov.
Vso našo javnost prosimo, da pri tem delu pomaga.
Narodni svet za Koroško.
Poziv beguncem!
Sklenila se jc velevažna begunska akcija za 25. septembra t. 1. v Ptuju.
Naprošajo se vse vladne institucije, železnice in uradi, da gredo veliki akciji v vsakem oziru na roko, ker gre za naj-
aktualnejša vprašanja beguncev iz po Italijanih zasedenega ozemlja. Obenem sc vabijo in poživljajo vsi begunci in njih zastopniki kakor tudi legijonarji, da se v svojem lastnem interesu polnoštevilno udeležijo zborovanja, ki sc vrši 25. sept. v Ptuju.
Poživljajo se tudi vsa ona društva in osebe, katere sočustvujejo z obupnim položajem našega naroda, da po možnosti pripomorejo k uspehu tega podvzetja in ga v vsakem oziru podpirajo.
Začetek zborovanja ob 11. uri dop. v Mestnem parku v Ptuju. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, ker politične razmere zahtevajo takojšnjih ukrepov.
Preskrba udeležnikov jc v vsakem oziru zagotovljena. Železniška zveza ugodna, — opozarjamo, udeležence, da pogledajo v vozni red radi zvezo v Pragerskem.
Do konstituacije stalnega Narodnega sveta za po Italijanih zasedeno ozemlje t. č. Narodni svet v Ptuju.
Dr. Jenko, t, preds. Bregant, tč, tajn.
Razna porodila.
Nemška Avstrija nI za trgovske pogodbe.
LDU. Praga, 17. sept. (ČTU.) Z ozirom na sporočila, da jc Nemška Avstrija sklenila z raznimi državami trgovske pogodbe, pišejo češki listi: Avstrija, ki je kot ubog invalid prosila mirovno konferenco, naj ji olajša breme, in ki je trdila, da sama nc more živeti, nastopa naenkrat kot dobaviteljica ogromne množine stvari, ki jih sama nima in jih tudi suma ne. izdeluje. Vse te stvari izvirajo večinoma iz Nemčije.
Vprašanje valute.
LDU. Rotterdam, 17. sept. (ČTU.) »Daily Mail« poroča iz Pariza.: V krogih aliirancev sc pojavlja vedno večje stremljenje, da bi se zavrlo valutno padanje nemških in avstrijskih vrednosti. Poročajo tudi, da se javnost močno peča z nizkim stanjem francoskega franka. Zahtevajo se energične odredbe, da ce dvigne francoska valuta.
Pogajanja med Francijo in Italijo.
LDU. I*you, 18. sept. (Brezžično.) Iz Rima se poroča: Začela so se preliminarna pogajanja za sklep delovne pogodbe med Francijo in Italijo. Zastopstvu Francije načelu je francoski poslanik v Rimu, Barrere.
Poljaki in Neme!.
LDU. Lyon, 18. sept. (Brezžično.) Iz Varšave javljajo: V Torunj je dospelo več angleških častnikov, ki bodo nadzorovali pogajanja med Poljaki in Nemci. Predmet pogajanj bo, določiti modalitete, s katerimi naj Poljska prevzame v svojo upravo oni del Zahodne Prusije, ki ji ga prisoja mirovna pogodba.
Za preskrbo otrok.
LDU. Lyon, 18. sept. (Brezžično.) Iz Prage poročajo: Tu se jo otvoril kongres ameriških komisij za preskrbo in varstvo otrok. Predvsem bo določil program za svoje delovanje v prihodnjem letu. Razprave bodo trajale najmanj 3 dni. Udeležili se jih bodo tudi zastopniki Čehoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Nemške Avstrije, Finske, Litav-ske in Rusije. Ameriška misija preskrbuje dnevno samo v Pragi 50.000 otrok, širom vse čehoslovaške republike pa nič manj, kakor 400.000 otrok. Misija upa, da ji bo še to jesen mogoče sprejeti v svoje skrbstvo pol milijona otrok.
Davek na vojne dobičke v Bolgariji.
LDU. Lyon, 18. sept. (Brezžično.) Bolgarska mirovna delegacija je naslovila na. mirovno konferenco noto, kjer dementira trditev, da je davek na vojne dobičke donesol dosedaj bolgarski državni blagajni preko 400 milijonov frankov ter da se bo ta vsota zvišala sčasoma na eno milijardo frankov. Po sodbi bolgarske delegacije donos bolgarskega davka na vojne dobičke ne bo presegal 200 milijonov levov, kar pri današnjem tečaju bolgarskega leva znaša komaj 40 milijonov frankov.
Politične novice.
-f Sa strinjamo. Zupan dr. Tavčar je v včerajšnjem »Slov. Narodu« pozval vse poročevalce in urednike listov, naj v interesu stvari pišejo o političnih dogodkih v Beogradu mirno in dostojno, da se ustavi zastrupljanje javnega razpoloženja. Rekel jo med drugim: »V Beogradu sc je dvignil zastor in pričel se jc drugi akt. Kakor je videti, bo ta drugi akt nekak posnetek prvega, samo da se bosta boj in pa prepir Se bolj poostrila, kar mora vsak rodo-
ljuben Jugoslovan obžalovati, in zopet jc časopisje, ki neprestano vliva olje v plamen. Dasi vemo, da bo naš klic ostal klic v puščavi, ga vendar zopet in zopet ponavljamo: Poročevalci, uredniki listov, poročajte mirno in dostojno o tem, kar se godi v Beogradu, in pustite vso osebnosti pri strani, da boste s tem splošni položaj zboljšali, ne pa zastrupljali! Zato bi bilo bolje, da bi bil naš včerajšnji članek »Za kulisami« izostal.« — Strinjamo se popolnoma a! temi izvajanji ln predlagamo dr. Tavčarju, da zastavi svoje sile in svoj vpliv in povzroči v časopisih, ki mu so dostopni, stvaren in miren način poročanja; to bo zmanjšalo ostrino di-skusij tudi v vseh drugih listih. Mi ga bodemo podpirali.
-f- »Narod« in belgrajski telefon. Zelo nervozno mora vplivati na »Narod«, čet mu kdo spomni njegov belgrajski telefon. Sinoči se v celi dolgi koloni pere očitka, da bi bil minister dr. Kramer poročal ■»Narodu« na račun države. Za aementi jc porabil celih 80 vrst, da podkrepi svoja in Kramerjcvo nedolžnost. Poleg tega pa! jc v nadaljnih 17 vrstah - dokazal«, da jei •»Slovenec« dobival poročila na račun dt-žave. Pripetila pa sc mu ie usodna ne pri" jetnost. Naš belgrajski dopisnik, ki ne gO-» vori nikdar z druge številke ko s svojo številko 180, ni mogel — kakor običajno — več ur priti na vrsto. Izvedel jo, da 24 dolgo govori dr. Kramerjeva številka z Ljubljano. Naš dopisnik, ki je tupatam hu-domušen mož, se je dal zvezali z dr. Km-merjevo številko ter je vprašal, kdo je pri telefonu. »Narodov« poročevalec g. P, se odzove: -Tu ministrstvo za konštituantoUj nakar naš hudomušni poročevalec odvrne: »Tu pa kabinet dr. Korošca. Me p«rv( veseli, g. P.!« Nato ga je s priznano ljm beznivostjo opomnil, da bi bil čas, da-kon-> ča svoj »državni« govor. Potegnjeni »Narodov« poročevalec je nato hitro skončal svoj govor. Tako jc mogel naš poročevalec govoriti s »Slovencem« s številko 180, ki seveda ni številka dr. Korošca in ne kakega drugega ministra. Tako je stvar, ki dokazuje baš nasprotno, kar bi »Narod« rad dokazal ali utajil. Zato naj bi bil rajši molčal o tej zadevi, ki gotovo zanima najširše plasti našega troimenega in jedva ujedinjenega naroda.
4- Nov način obrambe. Predvčerajšnjim smo napisali članek, v katerem smo podali karakteristiko slov. socialne demokracije in razmotrivali nekatere »nedo-statke« v tej struji. Včerajšnji »Naprej« ovrača naša izvajanja s tem, da uprizori grozovit napad na — dr. Šusteršiča, Mi« da smo ga do konca častili »in mu vsi, prav vsi vneto pomagali.« (Kako sta mu Krek in Korošec »vneto pomagala«, ja vsem v svežem spominu.) Da bi »Naprej«: dokazal, da sedanji »nedostatki«, o katerih smo pisali, v soc. dem. stranki ne obstojajo, je začel prebirati stare letnike -Slovenca«, »Prebirali smo tc dni one letnike »Slovenca«, ki so zagledali luč sveta ...« Tak resen način debate si razlagamo tako, da sc je »Naprej« zaljubil. Zaljubil namreč v neki list iz Ljubljane. Ker ga ljubi, je prevzel tudi njegov način polemike. Ljubezen vse izenači.
-[- Ustanovni občni zbor »Društva fn* goslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo« dne 14. septembra 1919 1. v Ljubljani, je sprejel enoglasno sledečo resolucijo: Ministrskemu svetu Kraljestva SHS, Belgrad. Vlada naj podvzame kar najhitreje pri vla-stih korake za vrnitev vseh jugoslovanskih dobrovoljcev, ki sc nahajajo v Rusiji in Sibiriji, kakor tudi za vrnitev vseh jugoslo-vanskih vojnih ujetnikov, ki se še nahajajo v Rusiji, Italiji, Angliji itd,
-f Francoski listi o reških dogodkih^ Pariz, 15. septembra. Francosko časopisje obsoja skoraj enoglasno D' Annunzijev čin, ki ga nazivajo romantično podjetje«. Stališče, k' ga je zavzela italijanska vlada, ie naredilo deber v lis. Smatra se, da je ta (Sin povzročila rozgretost pesnika; njegov pre« tiran nacionalizem ga jc sklonil, da izzove na kakšen kričeč način novo potrditev ita* lijanstva mesta Reke. — »Petit Parisien«j nacikava, da so desni in levi nacionalistični agitatorji podpirali D' Annunzija z namenom, da izzovejo padec vlade, ker se prolivijo njenemu spravljivemu stališču glede jadranskega vprašanja. Čin se splošno cbžalujc; med tem ko se proglaša im hvali namen zavezniškega vrhovnega sveta, da se prav nič ne vtika v te dogodke in da jih smatra za čisto notranje italijansko vprašanje, se z druge strani zatrjuje, da se je D' Annunziju posrečilo spraviti vlado V resno zagato. — »Journal« piše, da je D' Annunzio izvršil čin, ki mu je stal na srcu; sedaj bi moral uvideti, da bi imelo nadaljnje vstrajanje nasproten učinek. Nič bi ne bilo žalostnejše, nego omadeževati z nasiljem čin, ki je doslej ohranil plemenitost patriotizma«. — »Petit Journal« priznava, da jc D' Annunzio izkazal zaveznikom velike usluge, toda po premirju je napravil vsled svoje razgietosli napake, katerih največja je reško podjetje. Padla bi seveda nanj grozovita odgovornost, če bi vstrajal pri svoji napaki in žrtvoval člove-! ške žrtve.
Dnovno novico«
—	Slovenski civilni interniranci na Koroškem so izpuščeni in se vrnejo tekom današnjega dne v domovino, tako da dospejo najbrže že jutri v Špilje.
—	Tabor v Dobrlivasi. Narodni svet ta. Koroško priredi dne 28. septembra v Dobrlivasi, v središču lepo podjunske doline na Koroškem velik tabor, ki so vrši na obširnem dvorišču tukajšnjega benediktinskega samostana. Govorili bodo: g. predsednik pokrajinsko vlade za Slovenijo in Istro dr. J. Brejc, g. general Maister, poverjenik za uk in bogočastje g. dr. VerrVa^šek, ga. dr. A. Pi-Bkernik, koroška uradne predstavnika g. Fr. Grafenauer yn g. F" Smodej, podpredsednik slov. dijaške zveze g. Mir. Krek ter predsednik »Orlovske zveze« g. revident Jože Pire. Sijaj te narodne manifestacije bo znatno povzdignil tudi zlet celokupne »Orlovske zveze«, ki pride v soboto zvečer, dne 27. septembra s posebnim vlakom iz Ljubljane. Tabor se začne ob 10. uri dopoldan s slovesno sv. mašo v proštijski cerkvi v Dobrlivasi. Med sv. mašo in telovadbo Igra godba gen. Maistra. Korošci, pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo! Vabimo tudi brate iz Kranjske in Štajerske. Natančnejši spored se objavi v prihodnjih, številkah našega lista. Prireditev je seveda nadstrankar-aka. — Narodni svet za Koroško.
—' Diuštvo inženjerjev javlja odposl. t skupščini v Belgradu 27. in 28. t. m., da je minist. saobračaja naročil vsem direkcijam državne železnice, da izdajo brezplačne voznice. Iste izposluje društveni odbor. Upati smemo, da jih da tudi južna železnica, Prijavite udeležbo nemudoma odboru.
t Z Jesenic. V nedeljo 21. septembra se otvori v »Del. društvu« na Savi letošnja sezona. V kratkem predavanju se bo podal načrt za letošnie delovanje. Vsi društveni ki, zlasti načelstva vseh odsekov se vljudno vabijo, da se tega večera gotovlo udeletže! Začetek ob 8. ■url.
—	Gibanje med trgovskimi nastavljene!. Položaj trgovskih nastavljencev je postal vsled izkoriščanja od strani trgovcev popolnoma nevzdržen. Trgovski nastavljene! so bili do zadnjega časa nedovzetni za organizacijo ter niso imeli zadostnega poguma, da nastopijo za svoje opravičene zahteve. Toda plače 150 K na mesec brez hrane in stanovanja, so končno tudi med njimi zrevoltirale duhove in sedaj so trdno odločeni, da tudi oni za svoje pošteno delo zahtevajo in dosežejo tudi pošteno plačo, da jim ne bode treba iskati »postranskih zaslužkov« potom ve-riženja itd. Upamo, da so gg. trgovci že davno uvideli, da leži vzrok, da se trgovina vrši več po kavarnah in gostilnah kakor v trgovini, v tem da trgovski na-stavljenci niso v stanu izhajati s plačami, katere jim plačajo trgovci,. Trgovski na-stavljenci obojega spola hočejo živeti kot pošteni ljudje, da ne bode več potrebno vsemu trgovskemu stanu na sramoto, kon-štatirati žalostno dejstvo, da se največ prostitutk rekrutira izmed prodajalk, bla-gajničark, kontoristinj itd., kakor se je konštatiralo na zadnji enketi o prostituciji pri deželni vladi za Slovenijo. Komur so znane »sijajne« plače recimo ljubljanskih trgovskih nastavljenk, katere v mnogih slučajih ne znašajo niti 200 K. sc temu ne more niti čuditi. Kako naj pa se preživi 20 letno dekle, katero ne podpirajo starši, ob mesečni plači 150 K? Morda bi nam to razložili trgovci-milijonarji, kateri so gotovo precejšnji »Hungerkunstlerji«. Potreba organizacije je postala tako nujna, da so se tudi trgovski nastavljenci otresli lastne brezbrižnosti, ter se počeli združevati v stanovsko organizacijo »Zvezo trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju«, katera ima že danes razven Ljubljane organizirane skoraj vse večje kraje Slovenije. Da se izvede gibanje za zboljšanje položaja enotno in hkratu, vršila se bode prva vseslovenska konferenca trgovskih nastavljencev v Ljubljani. Da se izvolijo delegati ljubljanske krajevne skupine za konferenco vrši v soboto, dne 20. sept. 1919 ob pol 20. uri člansko zborovanje ljubljanske krajevne skupine v restavraciji pri »Zlatorogu«. Polnoštevilna udeležba, dolžnost in nujna potreba. — Zveza trgovskih nastavljencev.
—	Na novoustanovljeni meščanski loli v Ljutomeru se bodo sprejemali učenci in učenke v ponedeljek, dne 29. septembra od 9. do 11. ure dopoldne v nekdanji nemški šoli. Zahteva sc s po-voljnim uspehom dovršeno 5. šolsko leto. S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko naznanilo. Po vpisovanju se vrši kratek sprejemni izpit. Informacijo daje ravnateljstvo.
—	Vsi jugoslovanski dohrovoljd iz Rusije, Amerike, Italije itd., naj pošiljajo odslej svoje dopise samo na naslov: tehnik Vladimir Svetličič, t, č. tajnik »Društva jugoslovanski dobrovoljcev za Slovenijo«, Ljubljana, Sp. šiška 181. — Kdor se še ni javil pri Brambnemu odseku Dravske di-
vizije za zemljišče, naj pošlje nemudoma gori imenovanemu svoj naslov.
—	Vpokojenci državnih železnic nujno prosimo, da sc merodajna oblast pobriga, da dobimo vendar enkrat toliko potrebne draginjske doklade, ki bi jih morali dobiti že 1. avgusta. Smo že zelo zabredli v dolgove. Prosimo nujne pomoči.
—	Opozarjamo še enkrat vse one akademike, ki mislijo študirati letos na ljubljanski univerzi na ustanovni občni zbor Jugoslov. akad. podpornega društva v Ljubljani, ki se ima po zaključku beogradskega kongresa stanovskih organizacij konstituirati z vsemi sekcijami. Občni zbor se vrši v soboto 20 t. m. ob 10. uri v drž. obrtni šoli, II. nadstr., levo. — Akad.-društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani.
—	Brzovlak Ljubljana—Dunaj. Dno 20. septembra se otvori zopet brzovla-kovni promet med Dunajem in Ljubljano in sicer odpelje prvikrat brzovlak št. 5 z Dunaja dne 20. septembra (odhod z Dunaja ob 20. uri 30 minut, prihod v Ljubljano ob 6. uri 53 minut) in brzovlak št. 6 iz Ljubljane dne 21. septembra (odhod iz Ljubljane ob 23. uri 40 minut, prihod na Dunaj ob 10. uri 20 minut).
—	Slov. planinsko društvo naznanja, da zatvori v soboto 20. t. m. v Triglavskem pogorju Vodnikovo kočo. Marije Terezije kočo in kočo pri 7 jezerih. — Tudi koča na Mačinslci planini pod Stolom je zatvorjena.
Uubllaitske novfce.
lj V uršulinskem samostanu v Ljubljani je 17. t. m. umrla S. Nikolaja, znana zamorka; pogreb bo v petek ob 2, popoldne.
lj Vseučiliška komisija ima svojo 19. redno sejo v soboto, dne 20. t. m. ob S.uri popoldne v deželnem dvorcu. Seje naj bi se udeležili gg. vseuč. profesorji poinoštevilno.
lj Dramatična šola Ljudskega odra. Danes zvečer (v petek) ob 8. uri zvečer se vrši pouk v dramatični šoli Lj. odra. Opozarjamo na to vse obiskovalce. — Vodstvo dramatične šole,
lj Iz pisarne Ljudskega odra, V nede-deljo 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrši repriza »Naše krvi«. Vsem gdčnam igralkam in g. igralcem v znanje! — Vodstvo »Ljudskega odra«.
lj Repriza »Naše krvi«. Ljudski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo dne 21, t. m. ob pol 8. uri zvečer F. S. Finžgarjevo ljudsko igro. »Naša kri«. Vstopnice za repri-zo se dobe v predprodaji v soboto v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici poleg prodajalne K. T. D. (preje H. Ničman), in v soboto večer od 6, do 8. ure ter v nedeljo od 9, do 12, ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu (I. nadstropje.)
lj Hrvatski koncert v Ljubljani. Jugoslovansko akademsko društvo »To-mislav« v Varaždinu, katero si je s svojimi sijajno uspelimi koncerti pridobilo častno mesto poleg kluba »Lisin-ski« v Zagrebu, priredi dne 23. septembra v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« koncert. Društvo je nastopilo prvič v Sloveniji letos v Rogaški Slatini, kjer je vzbudilo silno oduševljenje radi sijajno izvedenih točk in je na zahtevo občinstva moralo koncert ponoviti. Posebno pozornost so vzbudile pesmi iz varaždinskega okraja, katere je vglasbil njihov odlični dirigent dr. Ernest Krajanski.
lj Pričetek šolskega leta 1919-20 na obeli manjšinskih šolah v Ljubljani. Na obeh mestnih manjšinskih ljudskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1919-20 v sredo, dne 24. septembra 1919, s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek, dne 25. septembra z rednim šolskim poukom. Vpi-savalo sc bo v torek, dne 23. septembra 1919, od osmih do dvanajstih dopoldne v šolskih prostorih na sv, Jakoba trgu št. 2. v pritličju. — Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. — Podrobnosti se poizvedo pri šolskem vodstvu ob vpisavanju,
lj Osrednje društvo natakarjev ter hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljublani priredi v soboto, dne 20. t. m. ob pol 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma svoio veselico. Svirala bo vojaška godba, pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vspored je zelo zanimiv ter nudi p. n. občinstvu mnogo zabave in smeha. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.	5484
lj Mesarski pomočniški zbor v Ljubljani sc bo zopet sestal v nedeljo, dne 28. septembra t. 1. ob 10. uri v mali dvorani Mestnega doma. Dnevni red bo sledeči: Izvolitev odbora; slučajnosti. Mesarski pomočniki, v Vašem interesu je, da pridete polnoštevilno! — Andrej Marčan, t. č. načelnik mesarske zadruge v Liubljani.
Ij Vojno milo na A izkaznice ubožne akcije se bode delilo vsem zamudnikom lc šc v soboto dne 20. t. m. od 8. do 11. in od 2, dn 5. ure pri Miihleisnu, Dunajska ce sta. Vsaka oseba dobi dva !<osa vojnega mila in plača lc 10 vin. za režijske stroške.
(Naše telefonsko poročilo.)
NEiTSPEH PAVLOVIČEVIE POGAJANJ.
Belgrad, 18. sept. »Politika« poroča: Predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je bil sinoči na dvoru in obvestil prestolonaslednika Aleksandra, da se ni mogel sporazumeti z načelniki vseh strank glede sestave koncentracijskega kabineta. Danes se bodo nadaljevala posvetovanja na dvoru. Verjetno je, da bodo danes pozvani na dvor Protič, Draškovič in Pribičevič.
STALIŠČE POSAMEZNIH STRANK.
Belgrad, 18. »Politika« poroča: Včeraj je dr. Pavlovič ponovno poizkušal, da se sporazume z načelniki strank, ki so v opozicijonalncm bloku, toda to mu ni uspelo. Radikalci vztrajajo na svojem prejšnjem stališču, da ne vstopijo v nobena pogajanja, dokler ne pridejo v Belgrad Pa-šič, dr. Trumbič in dr. Smodlaka. V radikalnih krogih verujejo, da bo končno poverjena Pašiču sestava kabineta. — Narodni klub je mnenja, da je treba najprej čuti Pašiča in dr. Trumbiča o zunanjem položaju, nakar naj bi se Šele pričela reševati kriza. Narodni klub želi, da bi se poverila sestava novega kabineta radikalcem. — Načelnik kluba neodvisnih radikalcev M. Trifkovič je izjavil dr. Pavloviču, da bi bilo potrebno poveriti Protiču sestavo kabineta. — Stojan Ribarac je izjavil, da je njegova skupina za koncentracijski kabinet. Njegova skupina ne more stopiti v nobena pogajanja za sestavo nove vlade, v kateri bi bili bratje Marinkoviči. — Dr. Medakovič je izjavil, da je potreben koncentracijski kabinet in da bi bilo potrebno, poveriti mandat za sestavo vlade starim radikalcem, — »Politika« končuje: Dr. Pavlovič je vložil vso svojo dobro voljo, da pride do sporazuma med sprtimi strankami in da se deželo izvleče iz krize, v katero je bila vržena pred 50 dnevi.
SEJA OPOZICIJONALNI« STRANK.
Belgrad, 18. septembra. Danes dopoldne ob 10. uri so imeli zastopniki opozi-cijonalnih klubov skupno sejo, na kateri so izmenjali svoje mišljenje glede trenutnega položaja. Ugotovilo se je, da še do danes ni službeno razglašeno, ali se je ostavka Davidovičevega kabineta sprejela ali ne. Tudi ni bilo službeno objavljeno, da jc dobil dr. Pavlovič nalog, da ustavi nov kabinet. Ta nejasnost politično stanje le otežuje. Seje so se udeležile vse opozicijo-nalne skupine, med katerimi sicer ni nobene organizacije, ampak jih zbližuje trenutno le sedanji politični položaj.
PROTI PARLAMENTU.
Belgrad, 18. sept. »Pravda«, demokratski list, ki daje ton vsej demokratski žurnalistiki v Belgradu, pozivlje belgrajske meščane, haj so dvignejo proti parlamentu.
PRIHOD NAŠE DELEGACIJE IZ PARIZA.
BaJgras?, 18. sept. »Tribuna« poroča: Težkoče, nastalo v kraljestvu SHS, vprašanje manjšin na ozemlju bivše Srbiie in Črne gore, je dovedlo do demisijo Davidovičevega ministrstva. Prestolonaslednik Aleksander ie pozval Pašiča in dr. Trumbiča v Belgrad, da konferirata z voditelji strank. Delegata sta skupno z dr. Smodlako in dr. Ribarem odpotovala snoči iz Pariza. V njihovi odsotnosti bo poslanik Vunič v načelstvu jugoslovanske mirovno delegacije nadomestoval Pašiča-
IZ FINANČNEGA MINISTRSTVA.
Belgrad, 18. sept. Ker je finančni minister dr. Veljkovič obolel na vnetju čreves, ga nadomestuje minister za javna dela, prejšnji malo zmožni minister za promet Valovič. Finančno ministrstvo je s tem žalibog zopet ovirano v svojem poslovanju.
PROMET Z INOZEMSTVOM.
Belgrad, 18. sept. V ministrstvu za trgovino bo osnovan oddelek za izvoz in uvoz. čegar načelnik bo dr. Slokar. Centralna uprava, za promet, z inozemstvom bo izvršilni organ tega oddelka.
LJUDSKA STRANKA V DALMACIJI.
Split, 18. septembra. V nedeljo je bil shod ljudsko stranke župc Bajukič pri Sinju. Skupščini je prisostvovala cela župa.
STAVKA BANČNIH URADNIKOV.
Zagreb, 18. sept. Stavka bančnih uradnikov se nadaljuje. Ker so proku-risti na .strani bančnih mvnateljstev in ker je dosti sfavkolomcev, so bančni uradniki zaprosili pomoči pri tipografski organizaciji. Danes je tipografska organizacija izjavila listom, da t.ipo-grafi no bodo tiskali nobenih oglasov, vesti ali člankov, ki bi bili naperjeni proti bančnim uradnikom. Dasi stoji ves zaerebški tisk na strani bančnih
uradnikov, vendar bodo listi in zagrebški časnikarji protestirali proti kršenju svobodo tiska ter bodo odbili zahtevo po uveljavi j en ju cenzure tipo-grafov. Današnji listi niso ničesar objavili, niti za stavko, niti proti stavki. Jutri bo konferenca lastnikov tiskarn in novinarskega društva, na kateri se bo določilo stališče nanram temu vprav šanju.
NERED NA HRVAŠKIH ŽELEZNICAH.
Zagreb, 18. sept. Na južnem kolodvoru v Zagrebu stoji okoli 500 vagonov, napolnjenih z blagom. V Sevnici stoji mnogo vagonov, ravnotako v Mariboru. Poleg tega je napovedanih okoli 5000 vagonov iz Nemške Avstrije. Vsled postopanja državno železnice, ki živi še danes v spominu z južno železnico, in posebno vsled neodgovornega dela in postopanja glavne carinske uprave v Beleradu ter njenih »sposobnih« uradnikov Zimi.tr> ieviča in Božiča je došlo do tega., da je popolnoma ustavljen trgovski promet z Zagrebom. Vče-, raj popoldne je bila v zagrebški trgovski in obrtni zbornici konferenca z zastopniki južne železnice iz Ljubljane o tem vprašanju.
REŠKI DOGODKI.
Reka, 18. septembra. Brigada »Re-gina Elena« blokira Reko s kopne strani in ne prepušča v mesto nobenih živil. Z gladom hočejo prisiliti upornike k predaji.
D'ANNUNZIO SE NE UKLONL
LDU Berlin, 18. sept. (DKU) »VoS* siseho Zeitung« poroča iz Lugana: Svarilo ministr, predsednika Nittija v reški zadevi je zelo malo pomagalo. Vse vojne ladje, ki se nahajajo v reški luki, so se pridružile D'Annunziju. On sam je na naznanilo, da sc on in njegovi pristaši smatrajo kot pobegli t sovražniku in da se bo tudi v tem zmislu proti njim postopalo, odgovoril z opazko, da je tako postopanje infam-no. Dejal je, da se bodo njegovi vojaki borili za Reko do zadnjega diha,
SPOPAD MED NEMCI IN ITALIJANI,
LDU Celovec, 18. sept. (DunKU) Iz Št. Vida ob Glini javljajo: V noči od p<* nedeljk^ na torek je prišlo v Beljaku
do obžalovanja vrednih dogodkov. Koroški vojak, ki se je povrnil iz ujetništva, je oštel na cesti v spremstvu italijanskega vojaka se izprehajajočo deklico in jo hotel dejansko napasti. Italijanski vojak je deklico branil, kar je dalo množici povod, da se je zbrala in nastopila proti italijanskemu vojaku. Prišla je italijanska patrulja, koroškega vojaka aretirala in ker je množica nastopila tudi proti italijanski patrulji, rabila orožje. Nastalo je strelja^ nje, nri čemer je bilo pet, oseb ranjenih. Ker .ie razburjenost naraščala, je prosil beljaški župan italijanskega' mestnega poveljnika, da aretiranega; vojaka izpusti. To se je zgodilo in voje> ka je prevzela nato mestna policija;. Po prizadevanju župana in drugih javnih činiteljev vlada v Beljaku w>pe£ red. Koroška deželna vlada te dogod-> ke globoko obžaluje in je izdala najstrožje odredbe, da sc preprečijo.
Orlovski tresfmfk.
Orlovska prireditev na Ježici sc vrši
v nedeljo 21. t. m. Ker bo to zadnja leto& nja prireditev ljubljanskega okrožja, se vabijo vsi bratski odseki, da pokažejo uspehe letošnjega elela. Udeležbo je obljubilo tudi tukajšnje pevsko društvo »Zora«, ki razpolaga z izvrstnimi pevskimi močmL Sprejem gostov, ki pridejo z D. M. Poljsko godbo, bo ob pol 2. uri na Dunajski cesti*
Št, Vid pri Stični. Sestanek fantov-Orlov se vrši v nedeljo 21. t. m. po deseti maši. Vsi fantje, ki se zanimate za Orla ste dobrodošli! Iz Ljubljane pride referent za Dolenjsko br. dr. Franc Krždn in nar čelnik Orlovske Zveze brat Pavle Kržin ter par drugih bratov. Na svidenje! Tudi Dolenjska mora vstati!
Celje. Celjsko okrožje Orla ima v nedeljo, dne 21. septembra 1919 v dvorani pri belem volu okrožno sejo. Seje se morata udeležiti po dva zastopnika od vsakega telovadnega odseka. To velja tudi za odseke, ki so delovali žc pred vojno, a šc sedaj ne delujejo ter za vse na novo ustanovljene i. dr. Ker jc seja zelo važna, prosimo polnoštevilne udeležbe. Na zdar! Celjsko okrožje Orla.
Udelcžnikoni tabora v Dobrli vasL Prijave so končane, glede od torka naprej došlih prijav bo odločalo predsedstvo O. Z., vpoštevali se'bodo v prvi vrsti telovadci. Udeležiti so zamorejo pa tudi sedaj Še drugi, če plačajo polovično vožnjo (50 Iv) in 10 kronski prispevek. Legitimacije se začno razpošiljati v torek na odseke. Iz Ljubljane odhajamo v soboto ob tričetrt na rnnist dop., vračamo se v ponedeljek ob 5. uri ziutraj. Naraščaj ni orinuščen
na tabor, Orlov v civilnj obleki ne moremo sprejeti. Prispevek po 10, ozir. 20 kron je poslati do te sobote O Z.
Tabor v Ločah na Koroškem se
vrši v nedeljo, 28. sept. 1919. O. Z. jc sklenila, da povabi gorenjske odseke na ta tabor radi cenejše vožnje in boljših železniških zvez. Iz Ljubljane odhaja v nedeljo posebni vlak ob 5. uri zjutraj. Legitimacij ni treba. Ugodnosti za Orle iste kakor v Dobrli vasi.
Orel na Jcžici praznuje to nedeljo, 21. septembra 10 letnico svojcpra obstoja. Ljublj. okrožje priredi ob tej priliki
javno telovadbo na Jezici. Zbiramo se ob pol 1. uri pri cerkvi sv. Petra, odkoder odkorakoma skupno z godbo proti Jezici. Orli, Orlice in nen-aščaj! V nedeljo na Ježico!
Predsodstvena seja O. Z. se vrši v ponedeljek 22. t. m. Društveni red: Tabor na Koroškem. Na zdar! Predsedstvo.
pr Finžflarjeva »Veriga« v tržaškem
fiiednOšču. V tržaškem gledališču so
i pral i kot prvo predstavo v letošnji sezoni Finžgarjevo igro »Veriga«. »Vsa naša bol tiči v njej,« piše »Edinost« v poročilu. »Lc malo ,Verig' se reši tako srečno, kakor je rešil Finžgar svojo.« Kljub temu, da je odšlo mnogo dobrih igralcev iz Trsta, je bila predstava vseeno na višku in fastitati moramo onim, ki niso zapustili naših ljudi ter jim nudijo tolažbe in kulture. Kot drugo igro so igrali »Nelly Rozier«.
pr Nova slovenska drama. Mladi istrski slovenski pesnik Milan Kuret, ki je pred kratkim izdal zbirko svojih
pesmi; »Jeklena maska«, je spisal svo» jo prvo dramo: »Marko Marko« vič« v štirih dejanjih. Snov je realistična, vzeta iz istrskega narodnega življenja in je polna dramatične sile. Pisatelj je bral svoje delo nekolikim prijateljem v Trstu in ga misli izročiti v kratkem Narodnemu gledališču, v Ljubljani v uprizoritev.
pr A. L. dr. Gančevič: Francoska slovnica za JugosSavene. Ta rrecei ob« širna, 188 tirani obsegfroča slovnica je iz« šla v Splitu v Leonovi tiskarni in stan« 10 kron.
Dn7(ir I ^ četrtek 4. septem. je pustila rU£ul ! neka gospodična v vlaku 35 a v vagonu 2. razr. zavitek not. Vljudno se prosi tisti, ki je note našel, da jih odda v upravi lista ali pa jih po-lje gdč. Eli lilselt, poštni oficijantinji v Celju.
Cnha z dvema posteljama se išče. Po-JuUD nudbe se prosi na upravo tega •lista pod šifro »SOISA«._
Mm veliko posesivo LffiSS3;
ki se nahaja v dobrem stanju, leži v ravnini in je v bližini vode. se kupi. Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod šifro »Kmetija«.
kurljiva kopalna banja,
________gramofon s 25 ploščami,
kakor tudi nekaj pohištva. Rimska c. štev. 10. II. nadstr. na desno.
Proda se:
Kooservfllorislltfl
kjer bi ji bil eventuelno na razpolago dober klavir. Ponudbe pod »K. X.« na upravo tega lista.
Vnniclri hlanor 86 iS6e- Oženjeni imajo RUIljiinl UlflPBl prednost. Plača po dogovoru, prosto stanovanje in kurjava, tudi nekaj polja. Zena dobi pri graj-ščini vsaki dan zaslužek. Vprašanja na oskrbništvo grajščine Slatna p. Šmar-tno pri Litiji._
DnetPO?nira inteligentna in dobro-rum£?l.iu, srčna se išče za starejšo gospo, ki boleha na mrtvoudu. Navajena mora biti ravnati z bolnikom. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro „M. Gt K. 100." 5468.
Ilrinnpn 18 let star želi vstopiti v ma-(Juu>!ut nufakturno trgovino, najraje na Gorenjskem ali Štajerskem. Naslov pove upavništvo lista pod štev. 5518.
I 0«jj yj(a z vso opravo v bližini Ljub-LKjiu »liU ljane je naprodaj. Ponudbe na poštni predal 162.
Dekle lz dežele kuhinjo, ravno tu se
sprejme prosta hišna za takoj. Grand Hotel „TRIGLAV," Bohinjska Bistrica.
Zrcalni c!?ni z lol5° vidno pisavo in njUlili dlfuj slovensko tastaturo se takoj proda v pisarni GledališKa ulica št 7, 111. Oglasiti se med 3.-6. pop. —
Trslje (šlorie)
nova uUca št. 11,
se dobi v vsaki množini Ljubljana, Jera-
Krava-nMarica
mestni log štev. 31.
gledati jc: Cesta v
tvrdke „Neckarsulm" __________ 2 >/j P. S. dobro ohranjeno, se takoj proda na Sv. Petra cesti štev. 22. v trgovini.
Motorno Kolo
En do dva vagona Ia malinovec
umetno s saharinom oslaien z izvoznim dovoljenjem, z ali brez kompenzacije točno dostavljen.
Bšee se.
Prosimo protiponudbo za vagon izvozno dovoiionega Ia fižola, svežih jajc, krompirja, prašičevo masti in bučnega olja. — Trgovska uvozna družba P. Botz & Co , Brnck ob iVtnr.. Naslov za brzojavke: Verteidigungsgescllschaft Betz. Telefon št. 33
Prodam 4 prešiče 6 mes. stare, 7 prešle 9 tednov starih, 1 presico z 8 pre-šiči. Tovarniška kazina, Jesenice, Gor.
Srtglislt kssons.
31tiss Torler urili git?e
lessons in October. Dunajska cesta št. 25.

Županstvo občine Bloke javlja pretužno vest, da je njen dolgoletni obč. tajnik, gospod
Alojzij SoJer
danes zjutraj ob 6. uri po dolgi mučni bolezni, s tolažili sv. vere preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek zjutraj dne 19. sept. 1.1. ob 8. uri dop. iz hiše žalosti št. 14 v Novivasi na pokopališče k sv. Mihaelu pri Fari. Naša občina ohrani blagopokojniku traj en spomin.
županstvo Bloke, dne 17. sept. 1919.
IV. MODIC, župan.
Lepo črno letošnje
brinje
oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka ivan
Selačin,	Ljubljana,
imonska cesta štev. 2.

Kupim več vagonov raznega sortiranega
Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi
Fr. Sire, Kranj.
| j Prosim tudi za ponudbo suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
glSSg" Kupi se vsaka množina
foss&BuilB m hrasfnoHi sžn?, ©agBfa m Sessa les.
Množina in cene je v ponudbah označiti,
IHftalenSel: KS., ntarSbor.

Ravnateljstvo in uradništvo Podružnice kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani javljata pretužno vest, da je njih spoštovani tovariš, gospod
ravnatelja namestnik menjalnice Stefansplatz kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju
dne 17. septembra tega leta nenadoma preminul.
Blagopokojniku, ki je vrsto let deloval pri naši ljubljanski podružnici in si stekel za naš zavod izrednih zaslug, ohranimo časten spomin.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1919.
Razpisuje se služba
Plača po dogovoru. Žnpnl urad Selca
nad SkoPi Loko.	5515
pšenico, rž, oves, ližol itd,, proda;a
na debelo po ugodnih cenah Franc Majdič. Kranj, trgovina z deželnimi pridelki.	5439
Razpisuje se služba
organista
v Tržiču. Letna plača 2400 K s prosti111 stanovaujem. Nastop takoj. Prednost imajo tisti, ki so zmožni voditi godbo. Oglase sprejema iopni nrad v Tržiča.
If-ir.am
GOSPODIČNO
k troje otrokom v starosti 5., 9., in It let za poučevanje nemškega in francoskega jezika, mlado energično moč, Cenjene ponudbe na nasl: Jtv. Reittar, železarna, POŽEGA.	7420
Odvetnik
Dr. Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svo/o pisarno v Pliberku, Guštan/rka cesta štev. 7.
po možnosti s substitucijsko pravico sprejme odvetnik dr. Jos, A.T omšič v Ljubljani.
V Ljubljani se vrše odslej naprej vsako prvo in tretjo sredo v mesecn na sejmišču poleg klavnice
• a
semnji
za govedo, konje, prašiče in drobnico.
Prvi semenj se vrši prvo sredo oktobra, to je 1. okt. 1913
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 13. septembra 1919.
prodaja v komisiji, dokler traja zaloga, samo na cele vreče, »BALKAN« trg. šped. in kom. del. dr. Ljubljana, Dunajska c. 33.
V pondeljek dne 22. septembra
v skladišču R, Ranzinger cesta na južno železnico št. 7
mobilje
Kupci so prijazno povabljeni.
ši & m E^ssi mssa m & s^uk	n « w
Tempel vrelec:
Stgria vrelec:
Donati vrelec:
Rogaška slatina
Rogaška slatina
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje. —
Zdravilna voda proti kroničnemu katarja želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarja, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. —
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi
kislini.--Ta slatina je najokusnejša
krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tndi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. —
jc najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.