Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 19. avgusta 1956 r thtth ii mi 11 i Štev. 188. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel, nredn. 2446, uprave 3455 Izhaja razen nedelje iti praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 -JUTRA” tudi šef. tmuHsltepa $e- $U&& V Vr»rwW W W WP W • •* * ■ VARŠAVA, 19. avgusta. Poljski vodja Rydz Smigly je po vrnitvi šefa francoskega generalnega štaba generala Gatnelina v Francijo izjavil, da |e kot naslednik maršala Piisudskega v vodstvu poljske vojske napravil vse, da okre pi njeno defenzivno silo. To vprašanje sta obravnavala z Gamelinom kot šefa dveh vojsk. Doznava se, da bo v kratkem prispel v Varšavo šef romunskega generalnega štaba general Samsonovici. Tej okofnostj se pripisuje v političnih in vojaških krogih velika važnost. Sicer pa se držijo rezultati razgovorov v najstrožji tajnosti. Vsekakor se zdi, da gre za spopolmtev poljske armade v pravcu motorizacije vojske, za kar pa potrebuje Poljska večjega posojila. — Francija ni odbila poljske prošnje za posojilo ene milijarde zlotov, je pa stavila pri tem nekatere pogoje zunanjepolitičnega in vojaško političnega značaja. Tudi se je obravnavalo vprašanje, naj bi Poljska dovolila vsaj sovjetskim letalom, da v slučaju potrebe letijo preko poljskega teritorija. S sUUftetum tomšom md vs&ah MADRID, 19. avgusta. Havas poroča: Havasov posebni dopisnik na fronti Guadarratne je prisostvoval prvi uporabi granat, napolnjeni s plinom za sol-zenje, ki ga je uporabilo vladno topništvo. Reuter pa poroča iz Burgosa, da so v smislu poročil vstaškega glavnega stana pričela vladna letala metati na vstaška taborišča strupene bombe. HENDAYE, 19. avgusta. V okolici Iruna so včeraj ves popoldne streljali s lopovi. S francoske strani so so lahko opazovali učinki bombarde- menta.' Rovi vstašev in vladnih čet so za Irunom oddaljeni za 200 metrov. Oklopni vlak z vladnimi četami je prodrl skoro neposredno do borbene cone v bližini vstašev, se pa je moral radi obojestranskega streljanja umakniti v Irun. Vstaška križarka »Spanna« je obstreljevala včeraj dopoldne San Sebastian in je povzročila precejšnjo škodo. Granate so napravile precej razdejanja v bližini poslopja francoskega konzulata- PARIZ, 19. avgusta. Vest, da so vstaši po srditih borbah zavzeli pristaniško mesto Cartageno, se v nekaterih krogih skuša potrditi na ta način, ker madridska oddajna postaja še ui objavila demantija. BURGOS, 19. avgusta. Vstaški generalni štab je objavil sledeči koimi^ ^ nike: Vladno topništvo je obstreljevalo vstaške pozicije pri Somosierri »n oh Guadarrami. Vstaškim oddelkom se je posrečilo, da so zavzeli kraj An-doina. V Asturiji nadaljujejo oddelki 8. vstaške divizije s pohodom proti Gijodu in Oviedu. Na aragonski fronti je prišlo prvikrat do spopada med vstaši in Katalonci. GIBRALTAR, 19. avgusta. Neki španski rušilec je trčil s toliko silo v grški parnik »Dionysos Stratagis«, da se je le z največjo težavo rešil v gibral-tarsko pristanišče. Rušilec je izginil in se ne ve, komu pripada Štmuska v ftiuuiuk BURGOS, 19. avgusta. Havas poroča: Doznava se, da namerava general Cabaneilas, šef vstaške vlade, nasloviti v imemi španske nacionalne funte na francosko vlado noto z ostrim protestom proti prenosu zlatih rezerv španske Narodne banke v Francijo. ^ I/ slttfitPlj QA 30 PARIZ, 19. avgusta. V zvezi z dogodki v Španiji so francoski denarni krogi zelo zaskrbljeni radi nadaljue usode francoskega kapitala v Španiji. Računa se, da je v španskem poslovnem svetu in podjetjih vloženih do 30 milijard frankov. UuAokd & usi&ki HAVANNA, 19. avgusta. Z. »atiji odbor kubanskega parlamenta je sklenil, da predloži p rezidentu republike predlog, da se de jure in de faeto prizna nacionalna španska vlada v Rurgosu. PvesHteti V zvezi s prihodom šefa francoskega generalnega štaba generala Gamelina v Varšavo so se v evropskem časopisju sprožila najraznovrstnejša ugibanja. Ali gre za novo taktično potezo spretnih polj škili vodilnih mož? Ali gre za. novo zunanjepolitično orijentacijo Poljske ali pa samo za rahel namig nemškim politikom, da kuje Poljska svojo zunanjo politiko po lastnem preudarku in izključno v duhu poljskih interesov? Sedaj, ko je general G a rti e lin odpotoval, pa se potrjuje teza, da obstojata v vodilnih poljskih krogih dve smeri v pogledu zunanje politike. Poljska ni edina država, ki izkazuje v svojih zunanjepolitičnih smernicah dve koncepciji. Na eni strani naslednik maršala Piisudskega in generalni inšpektor poljske vojske R y d z S m i g 1 y, na drugi strani po zunanji minister polkovnik B e c k. Za poznavanje vzrokov te zunanjepolitične dvosmernosti je važno poznati preteklost in osebnost Pilsudskejevega naslednika generala Rydz Smiglya. Že kot mlad dijak krakovske slikarske akademije je vstopil kot sin revnih kmečkih staršev iz Galicije v strelske formacije takratnega socialista Josipa Piisudskega. Namen teh formacij je bil, proti volji treh velesil Rusije, Nemčije in Avstrije z lastno krvjo uveljati težnjo neodvisnosti in samostojnosti Poljske. Mladi lidvard Rydz, ki ima svoje drugo ime Smigly kot legionarski psevdonim, je pokazal v teli formacijah Pilsudskijeve poljske legije toliko odlik, ki so se nanašale na taktične sposobnosti, tovariški duh popolno mirnost v najtežjih trenutkih in osebno lirab Tost, da si je kmalu pridobil popolno zaupanje Josipa Piisudskega. V težkih časih, ko je Pilsudski ždel v magdeburških zaporih, je Rydz Smigly kot polkovnik uspešno vodil podtalne akcije vojaške organizacije «POW«. Po doseženi poljski svobodi je Rydz Smigly napredoval do generala in prodiral v borbah s sovjetskimi četami s svojo airmado do Kijeva. Po sklenjenem mini s sovjeti leta 1921 je Rydz Smigly stal ves čas tesno ob strani maršala Piisudskega, ki ga je vzgajal za svojega naslednika v vodstvu nove Poljske. Ta Rydz Smigly je torej sedaj v motni poljski situaciji, ki smo jo podrobno orisali v nedavnem uvodniku, posegel v zunanjo politiko Poljske, ki je zadobila z razgovori francoskega goneralisima Ga-melina svojo konkretno noto. R. Smlgly se je tako zelo vživel v duha pokojnega voditelja Poljske, da je v realno političnem gledanju takoj uvidel, da se je polkovnik Beck v zadnjem času v vodstvu poljske zunanje politike precej odmaknil od temeljnih smernic maršala Piisudskega, ki je, kakor znano, proglasil kot osnovno načelo poljske zunanje politike; da naj ohrani Poljska v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih neodvisno, samostojno zunanjepolitično linijo, Ta teza ne pomeni še likvidacije vseh obstoječih pogpdb in paklov, ki jih ima Poljska z raznimi dl> žavami. Ne smejo pa te pogodbe nuditi komurkoli priliko, da bi vezal poljsko politiko. In kakšna je bilanca Beckove politike? Poljsko-traueoska ’ prijateljska pogodba iz 1, 1921 pravno in formalno se vedno obstoja. Dejanski pa je zašla zunanja politika polkovniku Becka. ki osejmo ul Francozom bog ve kitko naklonjen, v nekoliko čudne smeri. Razmerij? do Francije se je ohladilo, do so- vjetske Rusije in Češkoslovaške poostrilo, četudi se niso niti najmanj razčistila mnoga kočljiva vprašanja, ki zadevajo Poljsko in Nemčijo. Poljska se je znašla v težki zagati, iz katere mora na vsak način ven. To hoče Rydz Smi-gly, četudi je očividnp, da ne bo hotel kot spreten taktik vzeti sam v roke zunanje političnega krmila in četudi je znano, da ni osebno razmerje med njim in polkovnikom Beckom najprisrgnejše. Nedvomni pomen varšavskih razgovorov, ki bodo še pridobili na veljavi radi najavljenega prihoda šefa romun3kega generalnega štaba v Varšavo, pa se bo konkretno razjasnil ob priliki jesenskega potovanja generala Rydz Striiglyja v Pariz, kjer ga čaka francoska maršalska palica. Vse Sokole in njim naklonjene Mariborčane obvešča Sokol Maribor matica, da prispeta z današnjim ljubljanskim br-zim vlakom ob 15.52 v Maribor naša olimpijca br. Štukelj in br. Primožič. Priredimo obema našima Sokolaina olimpijcema prisrčen sprejem in dokažimo s tem, da vemo ceniti uspehe, ki so si jih priborili naši jugoslovenski Sokoli na o-limpijadi v Berlinu. Mariborčani! Danes popoldne vsi k sprejemu naših olimpijcev! ANGLEŠKI KRALJ EDVARD VIII. se je po navdušenem sprejemu v Dubrovniku, ki ga je včeraj ponovno pose-tii, odpeljal na svoji jalfti proti Boki Kotorski iti ‘bo oajbrže pristal v Kotoru iti na Perastu. BIVŠI KRALJ ALFONZ XIII. PRI KNEZU PAVLU. Bivši španski kralj Alfonz XIII., ki se, kakor znano, nahaja v Avstriji, je včeraj posetil kneza namestnika Pavla v njegovem dvorcu na Brdu pri Kranju. Alfonz XIII. se je takoj po obedu vrnil z avtomobilom v Avstrijo. NA KONFERENCI JNS ZA DR1NSKO BANOVINO, ki ji je prisostvoval tudi strankin preds. g. Peter Žikovič, ki so ga navzoči sprejeli z burnimi ovacijami, so imeli glavne referate predsednik banovinskega odbora narodni poslanec Milan Božič, senator Atanazije Šola iu narodni poslanec Šu-krija Kurtovič. Dr. ROGIČEVI BERLINSKI VTISI. »Miitfrclienar Neueste Nachrichten« poročajo iz Beograda, da se je jugoslovenski minister za telesno vzgojo navdušeno izjavil o tem, kar je videl.v Berlinu, pov-darfajoč, da je organizacija berlinskih olimpijskih iger prekosila vsa pričakovanja. Minister je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, ker se mu je v Berlinu nudila prilika, da spozna vodilne osebnosti nove Nemčije, v prvi vrsti samega vodjo in nemškega kancelarja. MILIJARDO Din ZA BERLINSKO OLIMPIADO. Po službenih podatkih so znašali -orga nizacijski stroški za plimpiado 6 hi pol milijona mark ali v našem denarju milijardo dinarjev. Na berlinsko olimpiadoje prišlo 1,200.000 gledalcev, med njimi 150.000 inozemcev. Prodanih je bilo 4.500.000 vstopnic in je izkupiček znašal 7 in pol milijona mark, ali 1 milijardo 15 milijonov dinarjev. PONOVNA VEST O SMRTI SLAVNEGA VRATARJA ZAMORE. Znani pariški list »L’Auto« ponovno sporoča vest o smrti slavnega vratarja nogometaša Rikarda Zamore. V zvezi s tem poročilom prinaša »Echo de Pariš« poročilo iz Prage, v katerem se trdi, da je nogometni trener Platko izjavil, du sigurno ve, da se je vratar Zamora v zadnjem času nahajal v Španiji in da sp ga komunisti v Madridu ustrelili, ker je imel janeze z vstali. Udavska ufugsanje Prvi svetovnijcidovski kongres v Ženevi V navzočnosti 250 predstavnikov Židov iz vseh delov sveta je bil otvorjen dne 8. avgusta t. 1. v Ženevi prvi svetovni židovski kongres, ki pa še traja. Kongresu prisostvujejo poleg zastopnikov ostalih 32 držav, ki zastopajo 7—8 milijonov Zidov, tudi delegati iz Jugoslavije. Med številnimi odposlanci nista zastopani Nemčija in sovjetska Rusija, ker njihovi vladi tako nemška kakor tudi ruska nista dovolili soudeležbe v njihovih državah živečim Zidom. Kongresa se nadalje istotako niso udeležili oni Židje, ki se z delom sedanjega odbora, ki je vršil vse predpriprave za ta kongres, ne strinjajo. Štiri leta so bila potrebna za izvedbo vseh predpriprav. Letošnji kongres Zidov v Ženevi, ki je prvi tovrsten kongres na svetu, je otvoril in ga vodi predsednik ameriškega židovskega kongresa Stephen Wise. On sodeluje v tesni povezanosti s g. Nahum-Goldmannoni, predstavnikom židovske agencije. Za opazovalce poteka kongresa pa so bili določeni posebni delegati in sicer delegat Društva narodov, delegat Mednarodnega delavskega urada m delegat Wansenovega urada za begunce. Ameriški Židje, ki so dali največ pobude za letošnji kongres, ki pomeni v zgodovini židovstva važen mejnik, so zastopani s 70 delegati. Ena izmed najvažnejših točk je obravnavanje organizacije posebne akcije za pobijanje antisemitizma v vsem širnem svetu. Predlaga‘se moralni, materialni in duhovni bojkot vsem pokrajinam, kjer se izvaja antisemitski boj. Na prvo mesto prideta Nemčija in Nemška Avstrija, za njimi pa še nekatere manjše države vzhodne Evrope. V ostrih govorili nekaterih delegatov se omenja med drugim, da se širi antisemitizem istotako v nekaterih zapadnih demokratičnih državah. Zborovodeči delegat Wise je iznesel kritiko postopka sovjetske vlade proti cionistom, ki jih preganja, kljub temu da je sicer precej širokogrudna. Sovjetska Rusija je namreč proti osnovanju »Zidovske domovine« v Palestini. Rav-notako ima letošnji kongres namen in nalogo, da zajamči Židom po vsem svetu popolno enakopravnost z ostalimi državljani drugih veroizpovedi. Prav posebna skrb pa je posvečena zboljšanju ekonomskega stanja Židovstva osobito onih članov, ki, so utrpeli škodo radi proti-semitske politike nacionalnega socializma v Nemčiji in antisemitskih režimov v ostalih pokrajinah. Zastopnik poljskih Židov Jakob Lestchinsky je naslikal bedno stanje Židov v Poljski. Ugotovil je, da od 3 milijonov poljskih Židov nimata 2 milijona niti najskromnejših sredstev za svoj obstanek. Ena izmed številnih sej je bila posvečena samo položaju Zidov v Nemčiji. Iznešen je bil predlog, da naj se omogoči čim večje naseljevanje Zidov v Palestini ter naj se podpro tudi vsa prizadevanja cionistov. Ne izključuje se možnost, da bodo ameriški Židje vložili pri Društvu narodov posebno vlogo, s katero bodo zahtevali ukinitev takozvanih »niirnberških zakonov«. Pri tem se naglaša, da bi bil uspeh znatno večji, če bi to vlogo predložila ena ah druga država v imenu Židov. Vsi govorniki in še prav posebno pa delegat Wise in Goldmann so v svojih izvajanjih izrazili upanje, da bo končno na svetu vendarle zmagala demokracija - in svoboda, ki bo tudi Židom zajamčila enakopraven položaj v svetu. * LJOTIČ IN CIONISTI. Pred nedavnim časom je spričo nekega napada na Žide v nekem Ljofičevem glasilu vodfa cionistov v Jugoslaviji dr. Dohany jasno pozval vodjo Zborašev g. Dimitrija Ljotiča, da pojasni stališče, ki ga zavzema v pogledu židovskega vprašanja. V svojem glasilu »Otadžbiiia« je sedaj Ljotič odgovoril dr. Dohanyu. Predvsem pravi Ljotič, »da se je židovsko vprašanje tako zaostrilo po krivdi nekaterih pocdincev in ugotavlja, da so vzroki mnogo globlji in mnogovrstni ter da leži krivda v samem značaju in mentaliteti židovske rase. Nadalje trdi Ljo- Sokoli plavati v Rogaški Slatini Sokoli žup dravske banovine so pohiteli 15. in 16. t. m. v naše zdravilišče Rogaško Slatino, da se med seboj pomerijo v plavanju. Za tekme je bilo veliko zanimanja. Gostje raznih narodnostih so gledali ter se divili disciplini in borbenosti naših bratov in sester. Tekem so se udeležile štiri župe in to Celje z 27, Ljubljana z 22, Novo mesto z 20 in Maribor s 7 plavači. Naša župa je poslala v borbo samo moški naraščaj, ki je dosegel lepe uspehe, dosegli so eno drugo in dve tretji mesti, druge župe so pa nastopile z vsemi oddelki, ki so pokazali dobro pripravljenost. Program je bil obširen in je obsegal 16 točk, razen tega še propagandne skoke, plavanje ter wa-terpolo v nedeljo popoldne. Publiki so najbolj imponirali komični skoki, ki so bili res posrečeni; tudi nedeljska igra v waterpolu je ugajala, ker so plavači v šali vporabljali vse mogoče in nemogoče, tako pogosto videne nepravilnosti. Te tekme so pokazale, da zavzema ta panoga v naših vrstah vedno večji obseg in prav pozdraviti je dejstvo, da si je utrla pot že v vseh naših edinicah. Videli smo boriti se medseboj 75 plava-čev v vitežki borbi za svojo edinico. Prepričani smo lahko, da se bo na prihodnjih tekmah število podvojilo. Najboljšo skupno oceno je dobila župa Celje, II. mesto Ljubljana. III. mesto pa Novo mesto. Naša župa ni ocenjena, ker je nastopila samo z enim oddelkom. — Zdravo! Demm MUftedi Jadralno letalski dan v Rušah Na praznik dne 15. t. m. je priredila naša agilna Jadralno letalska skupina iz Maribora svoj drugi nadvse uspeli jadralno letalski dan, topot v Rušah. Z visoko-zmožmm jadralnim letalom se je podal g. Franček Tisovec k Čandru v višino 700 m. Točno ob 11. uri dopoldan je strel iz možnarja naznanil njegov start. Par sekund zatem je že bil visoko nad Rušami ter krožil nad vasjo, nato se je o-brnil proti zapadu in po par uspelih letih nad občinstvom pristal na travniku poleg nove šole. Celoten polet je trajal 10 minut. Višinska razlika je bila 400 m. Start let in pristanek tik občinstva se je izvršil brez najmanjše poškodbe. Popoldan je pokazal naš Franček Rušanom, kako se letalo dvigne t. j. kako starta. Na vrv so se prostovoljno javili krepki in za ta lepi šport navdušeni ruški dečki. Pri pristanku je bilo zbrano ca. 700 Rušanov, med njimi vedno čili g. župn Lesjak, občinski svetniki, soproge ravnateljev Krejčija in Maderja, naš operni pevec Janko in mnogo drugih ruških odličnikov. Jadralno letalsko skupino pa je zastopal nje agilni predsednik g. Danilo Vahtar, iz Maribora. Našim vrlim jadralcem želimo še mnogo tako uspelih prireditev. Mariborčanom pa priporočamo, da si o-gledajo in obiščejo jadralno letalsko šolo v Vukovju (Jarenini) na Prahovem posestvu. Na startu je 6 letal. Leti se vršijo dnevno od 5. do 10. dopoldan in od 16. (4.) ure popoldan dalje -do mraka. Avtobus odhaja iz Maribora ob 12.45 pred hotelom »Orel«. V nedeljo dne 23. t. m. vozi poseben avtobus na letališče. §os(rtdmke ddež&e Pšenica za davke. V dunavski banovini je mnogo kmetov, ki radi težke ekonomske krize niso zmogli rednega odplačevanja davkov.. Da se temu od-pomore, so se mnoge občine odločile, da bodo odslej jemale od kmetov mesto denarja tudi pšenico. Tako je občina Veliki Gaj že sklenila, da bo računala vsak metrski stot pšenice in to za davke iz leta 1932 po 300 Din, za davke iz leta 1933 po 280 Din in za davke iz leta 1935 po 180 Din. Za davke letošnjega leta pa odračunajo za vsak metrski stot po 150 dinarjev. Glavnica »Mariborske industrije svile d. d.« se zniža. Imenovano podjetje je sklicalo za dne 2. septembra t. 1. svoj redni letni občni zbor, na katerem se bo poleg sklepanja o prenosu sedeža tvrdke iz Ljubljane v Maribor odločalo tudi o znižanju dosedanje glavnice, ki je znašala 5 milijonov dinarjev. Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1922 in je v letu 1933 prešlo vodstvo od koncerna svile Bujatti na neko češko finančno skupino, odnosno na tkalnico svile Karl Thoma v Lonškrounu v Čehoslovaški. Letos rekordna žetev pšenice. Ministrstvo poljedelstva je zbralo ob priliki letošnje žetve službene podatke, koliko znaša letošnja žetev pšenice.. Rezultati cenitve letošnje žetve pšenice so izzvali veliko presenečenje, ker prekašajo najbolj optimistična pričakovanja. Po službenih podatkih je letošnje leto dalo 28,768.200 metrskih stotov pšenice, do- čim je doslej najboljša žetev bila leta 1928, in sicer 28,112.362 metrskih stotov. Potemtakem je letošnja žetev dosedaj najboljša. Povprečni donos pa je bil kljub temu letos manjši kakor leta 1928. Dočim je znašala zasejana površina 1,895.235 ha in je znašal povprečni donos 14.8 metrskih stotov po hektaru, je merila letos posejena površina 2,146.882 ha, tako da znaša povprečni donos 13.35 metrskih stotov od hektara. Izvoz goveda iz Jugoslaviie. Kakor se doznava bodo izvozili iz naše države 15.000 repov goveda, in sicer v težini od 250 kg naprej. Ta izvoz našega goveda se bo izvršil v teku enega meseca. Vest o izvozu goveda bo seveda vplivala tudi pri nakupu in se računa, da se bo cena govedu znatno dvignila, kakor je bilo to slučaj pri izvozu mastnih svinj, za katere smo dobili od Nemčije kontingent od 4000 komadov. Radi tega kontingenta so cene svinjam naglo poskočile, in sicer od 7 na preko 8 dinarjev. Toda predno so za ta kontingent izvedeli producenti, so trgovci nakupili znatno količino svinj po nizki ceni, tako da producenti od kontingenta niso imeli mnogo haska. Slično postopajo trgovci z živino tudi sedaj in nakupujejo govedo tič, da še danes pri vseh narodih bas židovski duh onemogoča izvedbo njihovih interesov, oni židovski duh, ki je za sebe globoko pobožen ter istočasno največji pobornik ateizma, oni duh, ki je sam globoko nacionalen, ki je pa dal iz svoje srede največje pobornike interna-cionalizma. Oni duh, ki je v krogu lastne družine nadvse družinski, ki je pa rodil iz sebe največje kritike zakona in pristaše največje razposajenosti, duh, ki je sam na sebi globoko konzervativen, toda izvor in orožje največjih revolucio-narcev. Ljotič trdi nadalje, da je židov-stvu sistem kapitalizma, demokracije ir: sistem individualistične filozofije zelo dobrodošel, Ti sistemi so razbijali dosedaj edinstvo še vsakega naroda, razen židovskega, ki ima svoje že povsem izoblikovane obrambne sisteme. Židje imajo tako popolen versko, nacionalno-socialni sistem, ki jim je zagotovil in omogočil, da so uspeli, obdržati svojo individualnost skozi vsa stoletja. Ljotič pravi, da »Zbor« nima prav ničesar proti obrambnemu sistemu židovstva, da pa hoče predvsem, da zaščiti svoj narod. Narod, ki ne more ustvariti si svojega samoobrambnega sistema, bo propadel. Ker je pa duh židovstva temu ustvarjanju nasproten, je jasno, da mora tu nastati spopad. Danes koristijo židovskemu duhu nenarodni sistemi kapitalizma, demokracije, materializma ter individualizma. On te sisteme zagovarja in ker s tem onemogoča narodu izoblikovanje samoobrambnih sistemov, je jasno, da spopad z židovstvom tudi pri nas ne bo izostal.« povsod, kjer le dobijo, po zelo ceni mižaai ČasMŠke jtedUe NEORTODOKSNA »KATOLIŠKA« MLADINA. V mariborskem radikalnem tedniku beremo sledeči izbruh nejevolje nad prek mursko »katoliško« mladino: »V torek 11. avgusta se je vršil v” Martinišču (v Murski Soboti) redni občni zbor Slovenskega kat. akad. društva »Zavednost«. Občni zbor je trajal skoraj do 14. ure. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Berden Pavel, ki se radi zaposlenosti občnega zbora ni udeležil. Bilo je precej ostre, brezplodne debate. Duhovi se vedno najbolj razburijo, ko pride na dnevni red časopisje. Pa že dajte enkrat to zadevo ad aeta! Sofizem gor, sofizem dol. Ta občni zbor je pokazal, da se Klub prek murskih akademikov zelo moti, če misli, da se bo »Zavednost« cepila v borbi prot: komunistom.« »DOL S ČUKI!« »DOL S FARJI!« »Slovenec« poroča! »V soboto in nedeljo je imela podružnica SMR.T (Savez metalskih radnika Jugoslavije) svoj »veliki dan« na Jesenicah: proslavila je 30-letnico svojega obstoja s sodelovanjem »sodružnih« organizacij z Jesenic in o-kolice, treh godb ter kulturnih društev »Enakosti« z Jesenic in Javornika. Ali naj se borba za zboljšanje socialnega položaja delavstva izraža z vzkliki »Dol s čuki!« »Dol s farji!« »Dol s klerikalci!« »Dol s Krekovim domom!«? Takšni vzkli ki so bili namreč v soboto in nedeljo pri slavnostnih obhodih na dnevnem redu. Posebno bojeviti so bili na tej proslavi sodrugi iz Šiške in nekatere sodružice. Grozeče so dvigale pesti in kričale, kakor da hočejo zdaj-zdaj šturmati na trdnjave strašnih sovražnikov delavskega stanu — »čukov«, farjev in klerikalcev, ter jih zmleti v prah in pepel.« U bmA&iou65 Prodam OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, poceni naprodaj. Ivan Flieger. Krčevina, Aleksandrova cesta 7. __________ 4074 __________ SPALNICO novo. Iz trdega lesa, poceni prodam. Na vpogled: skladišče »Balkan«, Meljska cesta 29, 4073 Sobo odda Opremljeno ali prazno SOBO *akoj oddam, Betnavska 4069 SOBICO v gospodarskem poslopju < d-dam s 1. septembrom v M?<-rihoru, Stritarjeva 17. 40^ OPREMLJENO SOBO oddam. Glavni trg 12-11. 4065 Stanovanie Leno štirisobno STANOVANJE v sredini mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večernika«.. 40S1 STANOVANJE visokopritlično, soba, kabinet, kuhinja, Magdabnska ulica, oddam s 1. septembrom mirni, stalno nameščeni stranki, k večjemu 1 otrokom. Najemnina 450 Din. Do* pisi pod »Mirna stranka« na upravo »Večernika«. 4077 ODDAM STANOVANJE^ v novi hiši, dve sobi. kabinet, kuhinja, z vsemi pritiklinami, na Teznem, Gregorčičeva ul. 1. pri nostaii. 4076 DIJAKINJO sprejme nemška družina v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 4075 DVE GOSPODIČNI sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Slovenski ul. 24-1. <072 SOBO IN KUHIN1U oddam stranki brez otrok s 1. oktobrom. Studenci. Ciril-Metn-^va u!. 10. -J067 Službo dobi VINIČARJA s 4-^5 delovnimi močmi s-prej mem. Vprašati Vetrinjska >8. I. nadstr.. Pfeifer. i<>78 MESTNO POGLAVARSTVO MARIBOR. X. štev. 11151/3147 — 1936. V Mariboru, dne i7> I9j0. Razglas o licitaclft. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centrama kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru I, javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni na dan 14. septembra 1936 ob tl- uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 8, soba ši. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoio uradnega proračuna, ki zpaša Din 167.J98.70 Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o jzpremembah in dopolnitvah o taksah Z dne 25. III. 1932, Službene Nevine br. 70/kX!X /. dne 26 III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. Mestno poglavarstvo mariborsko. Predsednik: Dr. Juvan 1. r. A. K.: Žrtev zveste llubeznl Zgodovinski roman Izza gostega grmovja za bližnjo steno v soteski počita dva strela iz karabink. F n postiljon pade, ranjen v prsa, s kozla pod mezge. Francoz, ki je neprestano gle dal skozi okno, jekne zamolklo in pade v znak v voz. Strel z veščo roko ne zgreši svojega cilja in sovražna krogla zadene nesrečnika vprav v čelo in mu razbije lobanjo’; kri poškropi sobarico in njeno gospodarico. Njihovega strahu vam ne morem opisati — a v tem: »Stoj, stojte, ako vam je drago življenje« — zagrmi iz nekaj grl. Sprevodnik prebledi. »Otroci gora« šepne, »gorje nam!« Italijan spusti samokres iz roke, a tudi na sabljo pozabi. Nekoliko banditov, čudno oblečenih ka kor včerajšnji sumljivi Spanec, obkoli poštni voz. nasilno odpre vrata, preseka mezgom uzde. 41 Trije, štirje roparji skočijo v voz — lica so jim črna, namenoma počrnjena s sajami, oči grozne, zlovešče, v nilh je sama krvoločnost. Samo nekdo si ni počrnil obraza. ~e eden Izmed njih se smeji grozno, a to je včerajšnji sopotnik bedne grofice. Pogleda jo in zakliče porogljivo: »Zopet se vidimo, sennora Frančiška; vidite, kako znam držati besedo. Zaročenka generala Lewinskega, sajtne še poznate!« Nesrečnica se onesvesti. On pa se smeji, smeji, potem pa nadaljuje: »Oorje vam, sem vam rekel včeroi; gorje njemu; on vas ljubi, moje maščo-vanje je dohro premišljeno, Ljub] vas, naj vas vzame za ženo. Danes pa si moja, moraš biti moja. Ha, ha!, njegova zaročenka, ljubica!« Nato pograbi nesrečnico s poželjivimi, drhtečimi rokami, jo objame in s silo potegne iz voza. Sobarica skoči za njim. »Usmili se, usmili, pusti j| življenje.« Španec se nasmeje hripavo, porogljivo. 1’eresitta mu objame noge, se jih oklene s tako močjo, da bandit ne more napraviti niti koraka, in začne kričati: '»Mene ubij, samo njo pusti...« »Zgrabite jo, proč z neumnico,krikne srdito zločinec svojim tovarišem In sune starko z nogo tako močno, da se slaba ženska zruši pod voz. Grofica je še vedno v nezavesti. Zločinec skoči z njo globlje v dolino; ko pride do gostega grmovja, počaka malo, pogleda okoli, se nasmeje in zavpije: »Ali tam, kjer je sveči Krob, Višji od drugih, tam sem ga videl, kako je sedel na svojem konju, gledal naš poraz, zapovedoval ubijati, klati, in se je veselil našega poraza. Tam je pravi kraj! Oh, maščevanje? Naj bo srečen!« Oči mu plamtijo, žarijo. Strastno pogleda Španjolko; divji požar mu užge lice, zverinsko, strašno, grozno poželje- nje ga prevzame. Blazno se smejo mhc-je. Saj to ni več človek, ampak zver, da, še hujše, pravi satan. Pohiti na tisti sveži grob. Sobarica, ki jo je držalo pur banditov, med tem ko so drugi plenili vo/ nenadoma vzdrhti, zastoka — začuje namreč vrisk, obupen, strašen, V nobenem jeziku širnega sveta ni besed, ki bi izrazila njegovo grozo — njegov zvok. Izvil se je iz prsi njene gospodarice .. »Oh!...« VI. Ostala pot do Madrida mine brez važnejšega dogodka. Trgovec se ne briga za svoje sopotnike, šteje samo pija-stre, ki jih je Izgubil, vije roke in obupuje; najemnik ni imel ničesar, in tudi ni ničesar Izgubil, zato molči kako:- preje in dremlje. Kar se grofice tiče, sam Bog ve, kaj se dogaja v njenem srcu. Na veliko so-barlčino začudenje ni na njenem licu nobenega znaka o kaki spremembi, v očeh se ji ne sveti niti ena solza, iz prsi se ne izvije niti najmanjša tožba, niti na.i-rahlejši stok ali vzdih. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarm d d orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribor-’ ‘ ’