St. 178 (Entl OTRDI« ttf II Itttfl V Trstu, v Četrtek 30. Julija 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L hhaja. iiveemsi poode A«4k*fa »t. 20, L n^ jSV Jopisi nijitr - iZlllC* pisma 3« ne spr^e »e ne f ^ ^ JtkgOS^Vij1 Vroi. F. PerU. — L ^ »črna Edmoet T i c. mesec L «^1930. pol l.t.r ; _ . . . e «■ _ TeUfon uredniitva m uprave it. 11-57. 2k inozemstvo mesečno 5 m . • — I,W,WB r DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti en. kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceftt. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabiia po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ofbtft naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu. ulle« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-37. Osvojitev Jusoslovlje In ameriški Jufloslovenl Že včeraj smo mimogrede omenili bro-*uro Jakov A. Dr#čevrf u radu za slobodu Jugoslavije*, kt fe V ralof-bi « Jugoslavenskog lselienfka>> v Z,a-.frebu. Knjižico sta sestavila gg. Dragunir t Ajidričevtč, proku*ist Slavenske banke v Zagrebu, in Marim Glavina, profesor frpankega jezika na University of Califor-nia (t. j. na kalifornijske m vseučilišču v S Francisco). Kakor kaže že naslov, je knjižica posvečena dalovanju Dalmatinca Jak sva A. Dragi će viča v času vojne v Ze-dinfenih državah Severne Amerike v pnd Jfj joslovenski ideji. Njegovo delovanje :e bilo v prvi vrsti novinarsko-pr epa: stičao in pisatelja imata tehtne raz. ko oravita. da se je zahvaliti v prviijnsu Dalmatincu Dragičevi'ču, da je postala iugoslovenska ideja v Ameriki popularna in da ie prodrla do < bele hiše« v Washing-tonu, kjer je tedaj vladal nesmrtni predsednik Wocrdrow Wilson Poglavje o propagandističnem delovanju J. A" Dragičeviča razsvetljuje v marsikaterem pogledu važen del zgodovine svetovne vojne in nam odkriva obenem tudi naravo onih zakulisnih sil, ki so odločilno vplivale na razvoj dogodkov v Ameriki. Te sile so več ali manj povsod enake, so nekake zasebne ali domače sile zgodovine, skrite za navadne zemljane, ki pa so tem važnejše in tem odločilnejše. Delovanje J. A. Dragičeviča bomo orisali v posebnem članku. Za razumevanje njegovega nastopa pa je neobhodno potrebno nekoliko pred-z godovi ne ameriških Jugoslovenov in njihovih naselbin v Ameriki sploh. Ta pojasnila daie poseben uvod. ki ga je napisal profesor ifubljanske univerze Jakob Kelemina. Za danes bomo posneli gla\ no vsebino tega dela te zanimive brošure. Svetovna vojna je zatekla v Združenih državah Severne Amerike okoli 626.000 Jugoslovenov, t. j. Srbov, Hrvatov-in Slovencev. Med njimi je bilo okoli 98.000 Srbov in Črnogorcev, 195.000 Slovencev, a ostali so bili irseljenci srbo-hrvatskega jezika iz avstro-ogrskih pokrajin. Da je imela bivša monarhija v svojih ameriških izseljencih večinoma dobre podanike, se m čuditi. Treba je samo pomisliti, kakšni so bili ljudje, ki so jth pošiljale jugoslover^ke pokrajine v prekomorske kraje. Na drugi strani pa te mase. ki so s>e borile za svoj obstanek, niso imele odkod dobiti pobudo za globoko do temelja segajočo politično preorijentacijo. V L 1914. ne nahajamo v širokih slojih izseljencev nikakih znakov dejanskega defetizma. To se ni moglo niti pričakovati. Izid vojne je bil še negotov, razpad habsburške monarhije se ni prišteval med najbližje verjetnosti in, kakor se sedaj priznava, tudi ni bil med vojnimi cilji sporazuma (antante). S pomočjo svojih konzularnih zastopnikov je vršila avstro-ogr-ska vlada strogo nadzorovanje nad Jugo-s love ni in skušala iztisniti iz njih žrtve za svojo stvar. Vojne obveznike so skušali pridobiti, da zadostijo svojim vojaškim dolžnostim. Iz nekega tedanjega poročila doznavamo, da je bilo 1. 1914. vkrcanih v New-Yorku 3000 vojnih obvezancev Hrvatov in Slovencev. Parobrod je skušal odpluti, toda moral se je zopet vrniti v pristanišče. Od naših ljudi so skušali dobiti dalje čim več denarja. Tistim, ki so se kazali neposlušne, so grozili agenti s strogimi kaznimi po končani vojni. Proti družinam m lastnini izseljencev, ki so kaj zakrivili, so se izvajale v dcmcvini retorzije. Ta nepovoljni položaj je o o kril jugoslovenskim izseljencem v Ameriki potreba skupne akcije — predvsem v zaščito neposrednih koristi: pričakovane spremembe političnega lica sveta so spominjale dalekovidne voditelje na njihovo nalogo, pripraviti predpogoje, da bo mogel narod v danem hrpu naglasiti svojo narodno neodvisnost. Cilj. k: so si ga postavili merodajmi voditelji ameriških Jugoslovenov v sporazum z odposlanci Jugoslovenskega odbora v Londonu, je bil osvoboditev naroda izpod tuje oblasti in združitev vseh srbskih, hrvat skih in slovenskih krajev v svobodno in neodvisno narodno iugoslovensko državo. Dosega tega cilja pa je bila nemogoča Hrez razpada avstro-ogrske monarhije. Toda obziri na tedanjo nevtralnost Amerike so nalagali propagatotrjem zmernost in tako se na pittsburških shodih ne omenja končni cilj vsega gibanja. Prvo zborovanje odposlancev se je vršilo v Chicagu 10. in 11. marca 1915. Tti so se določili temelji in smernice jugoslovenske akcije v Severni Ameriki. Gibanje, ki se je tako začelo, se je nadaljevalo potem na raznih zborovanj. Proti koncu 1. 1915., po porazu^ brbije, je nastopila v jugoalovenskem gibanju kritična doba. Premnoge ie zopet Sremagal zlousodni duh sovražnika, ki je il tedaj aa vrhuncu svoje moči. Sloven-eki listi, ki jih izhaja v Ameriki 13, so zastopali razen neodločne clevelandske •Amerike*, avstrijsko stališče; tako tudi «Glas Naroda» v NeW-Yorku, katerega je postavilo avstrijsko ministrstvo za zunanje stvari dne 31. oktobra 1914. na indeks. Slove tiski hi hrvatski duhovniki, ki so za-fovarjoB jugoslovensko stvar, so bili v Jo varnosti za svoja mesta. Župniku Juriju so vzeli slovensko župnijo in mu dali namesto nje slovaško; ravno tako je moral Hrvat Makso Relič zapustiti župnijo in je dobil potem m&lorusko unt-jatsko župnijo v C hi c agu. V takih razmerah se je nadaljevala propaganda, katera kljub vsemu torej ni prenehala. Tako se je vršil 28. aprila 1916. velik shod v Clevelandu, na katerem je naglašai Niko Župahić v svojem govoru, da je ohranitev Avstrije nezdružljiva z izvedbo jugoslovenskih narodnih ciljev. Shoda v Galvestonu v 1. 1916. se je udeležil tudi M. Marjanović, ki piše v svojih spominih «Iz Novog Svijeta« (Slob. Tribuna 1923., št. 514): «V tem mestu ni bog vek a j, toda je več vrlih naših naseljencev, ki imajo lep položaj, in skupno s Čehi so priredili (bil je tam tudi neutrudljivi Vojta, brat ministra- Beneša) velik obhod po mestu z dvema gcwdbama in z zastavami, da bi nas videli vsi Amerikanci in da bodo vedeli, kaj hočemo.» Drugi veliki jugoslovenski shod, ki se je vršil v Pittsburgu v novembru 1. 1916. kaže, da je bilo razpoloženje že v toliko razčiščeno- in enodušno, da je bilo enoglasno sklenjeno postaviti Združenim državam na razpolago sile vseh tamkajšnjih Jugoslovenov. Ustanovil se je tudi Jugoslovenski narodni svet (Jugoslav National Council), kateremu je načeloval izvršilni odbor 10 članov s dr. A. Biankini-jem v Chicagu kot predsednikom. Posle je vodil duhovnik Niko Gršković, kateri je bil dolgo časa ~ " C le Praznovanje obletnice umora Krali odpotoval t Piemont RIM, 29. Iz krajev Italije prihajajo poročila o praznovanju 25. obletnice umora kralja Humbarta L, ki je bil umorjen v Monzi dne 29. julija 1900. V vseh večrih mestih so se vriile maše zadušnice; razo- bešene so bile zastave. Rimski komisar sen. Cremonesi, je izdal proglas na meščanstvo/ Ob 8. uri se je vršila maša zadušnica v Fantheonu. Prisostvovala sta tudi kralj in njegova man. KofaKl napodil potnike PRIŠTINA, 29. (Izv.) Sinoči okoli 10. ure je četa kakih 30 kačakov pod vodstvom proslulega Mehmeda Belile napadla potnike, ki so se vračali s postaje. Napad se je izvršil kake 3 km od postaje. Roparji so pobrali potnikom ves denar; samo nekaterim trgovcem so odnesli okoli 200.000 dinarjev. Strahovlado na BolsarsRem Dva bivša ministra sežgana - Odškodnina za ubitega jugoslovenskega državljana BEOGRAD, 29. Iz Softje prihaja po- Na trgu so biH postavljeni zastopniki b^ , -------—. -- - ' Kr>l«jar-ke jevnikov. Kralj seje pripeljal v avtomobilu M o c_ krvoločnem teror u pred cerkev. Mašo je » ral mons. Tornese. vlade Pred dvema dnevoma sta Wa^ Ob 8.30 str zapustil*.kralj in njegova policijskih kleteh dobesedno naravnost mati svetišče. Občinstvo je imelo udaj sežgana bivša mm. Stambohiskejeve vlade prost vhod v Pantheon na grobišče umor-i in sicer bivši minister javnih del Uril jenega kralja. Pavlov in bivši finančni mtmsier Peter Ob 10. uzi se je podal v Pantheon kc-misar sen. Cremonesi, ki je v imenu mesta, _ Rima položil venec na grob pokojnega] so ju^ sežgali. Janev. Policijski organi so popreje sklenili, da se ta dva ministra ubijeta. Na zadnje župnik hrvatske cerkve srv. Pavla v Clevelandu, a je zapustil svoje mesto, da bi se mogel popolnoma posvetiti narodni stvari. Član izvršilnega odbora je bil tudi dr. F. J. Kern v Clevelandu. «It » neediess to state that each of these men has a priče uspon his head in Austria-Himgary.» Ni treba omenjati, da je razpisala Avstro^ Ogrska nagrado na glavo vsakega izmed teh mož. (Eleanor E. Ledbetter: «The Jugoslav of Clevelandu, Cleveland 1918.) Samo na kratko naj še orišemo sporedno delovanje jugoslovenskih izseljencev v Južni Ameriki. Tam je zbirala Jugoslovanska Narodna Obrana okoli sebe vse naselbine v Argentiniji, Braziliji. Chile, Peru, Bolivia, Uruguay, Paraguay. Prvi predsednik je bil g. F. Petrinovič, in sicer do shoda v Antofagasti (Chile), ki se je vršil v letu 1916. Na tem shodu je bilo sklenjeno, da se prenese središče uprave v Valparaiso, a predsednik je postal g. Paško Babuirizza. Vojno stanje med Ameriko in Avstro-Ogrsko-v 1. 1917. je postalo za jugosloven-ske izseljence resna politična šola. Kolikor niso bili ameriški državljani, so morali okusiti kot «enemy aliens» (sovražni ino-zemci) strogost ameriških vojnih zakonov. Najprej so biH odstranjeni iz 'vseh podjetij vojne industrije. Črna skrb za obstanek, ki je potrkala na mnogokatera vrata, je prepričala tudi najkanservatrvnejše sloje, da je treba opustiti ukoreninjene predstave in stopiti iz previdne rezervira nos?ti. Po zahtevi «Jugoslovenskega narodnega sve-ta» v Washingtonu so začeli pošiljati vda-nostne izjave na naslov ameriške vlade, toda dclgo je irajajo, preden so dobili ti klici primeren odziv. Ti na kratko orisani dogodki tvorijo ozadje delovanja onih ljudi, ki s»o pripravljali v Ameriki pot bodoči Jugoslaviji. Med njimi zavzemlje odlično mesto mladi Jakov A. Dragičevič, ki je znan v ameriški žur nalistiki pod imenom James A. Dragice vich, in ki je vršil svoje dek> s požrtvovalnostjo in odločnostjo, kakršne je sposoben le mlad človek, v čigar srcu je sveti ogenj domovinske ljubezni. Ta knjižica pripoveduje «aristejo» tega odličnega sdna kršne Dalmacije. Delo, ki so ga izvršili voditelji jugoslovenskega naroda v Ameriki, stoji po svojem značaju izven okvira domače zgodovine. Propaganda jugoslovenskih izseljencev je posegla odločilno v zgodovino Združenih držav. S tem je koristila vsemu sporazumu. To naglaša R. C. Louseau v svojem članku v «La Vie des Pe?uples»t l 1922, št. 44. Celotno delo teh ljudi pa se bo moglo bolje pregledati šele tedaj, ko izide-ijo publikacije, kakršna je napovedana «Zgodovina Jugoslovenskega odbor a» od dr. M. Pavlove (Prosvetna nakladna zadruga v Zagrebu). kralja. Tudi zastopniki patrijotičnih udru žen j so prinesli na grob venec. Kralj je odpotoval ob 17.55 v strogem incognitu v Piemoot. Rojstni dan ministrskega predsednika MiAofioija RIM, 29. Ob priliki rojstnega dne (on. Mussolms je bil rojen 29. julija 1883. v Predappiju, pokrajina Forli) so častniki in uradniki vojnega ministrstva poklonili ministrskemu predsedniku Mussoliniju prazno granato kalibra 149 z vojnega pozo-rišča. Na granati m> vrezani vsi vojni doživljaji ministrskega predsednika. Btflfti proti irt&ttfnlku Udruženja P)haM|tsm v Parmi RIM, 29. Ministrski predsednik on. Mus-sotini je imel razgovor s predsednikom Udruženja vojnih pohabljencev on. Dol-crobc radi dogodkov v Parmi, ki so zelo neugodno vpiivaK na odnošaje med vojnimi pohabljenci ki fašisti. Glede atentata na predsednika Udruženja vojnih pohabljencev v Parmi je znano, da so v noči med 27. m 28. t. m. ob 2.30 «neznanci» vrgH bombo v vrt pred stanovanjem cav. BaleetrazzHa, krajevnega delegata Udruženja pohabljencev. Bomba se je razletela s strašnim pokom. Škode ni bilo nikake, Ie šip« so popokale. Dvaitajstlne sprejete s 159 proti 66 glasovom BEOGRAD, 29. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščin« so radičevci skupno z radikali glasovali proti temu, da se dovoli beseda tudi zemljoradničkima poslancema. To je vzbudilo pri opoziciji velik hrup. Zemljoradnik Moskovljevič je vpil proti radičevcem, da so izdali narod, ker ne pustijo besede kmetskim zastopnikom. Davidovičevec Sečerov je poudarjal, da plačata Hrvatska in Vojvodina razmeroma največ davka. To Je treba odpraviti. Za govorom poslanca Se6erova je predsednik Iz Serije tudi prihaja poročilo, da je neka Nevena Dimitrova na zvit način preskrbljena z jugoslovenskim potnim listom odpotovala v Romunijo, Prago, Dunaj in Beograd. Ta ženska je prevzela nalogo, da ubije ministre bivše vlade Stambolijskega. Dimitrova je prijateljica znane atentatori-ce Karnicin, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu na Dunaju. Jugoslovenski poslanik v Sofiji Milan Rakić je prejel od vlade generalno pooblastilo, da po svoji uvidevnosti in ob primernem za državo ugodnem trenutku razveljavi naredbo o prepovedi potnega vizuma bolgarskim državljanom. Ta prepoved do danes še ni razveljavljena. Jugoslovenska vlada še vedno vztraja na stališču, da mora Bolgarska plačati primerno odškodnino za jugoslovenskega državljana Redžep Redžepoviča, ki je bil ubit v sofijskih zaporih. Bolgarska vlada ima plačati 10 milijonov rodbini ubitega. Slovanske manjšine v Nemčiji VARŠAVA, 29. Tu se je mudil vodja bloka nar. manjšin v Nemčiji posl. v pruskem parlamentu Jan Bačevski ter povedal to-Iie: Nemci spbh ne priznavajo do'oćb versailleske mirovne konference glede zaščite narednih manjiin. Nemci samo čakajo na priliko, da odvzamejo Poljski Po-morje, med tem pa delajo z vsemi silami na to. da čim hitreje germanizirajo narodne manjšine v Vzhodni Pruski in Gcrnji Šle-ziji. Z veliko energijo odkupujejo zemljo od poljskih posestnikov, samo v okraju Zlotov 50 pokupili v enem letu nad 4000 ha. Banke in kreditni zavodi ne dajo nobenemu Poljaku posojila. Poljski denarni zavodi pa nimajo dovolj denarja, da bi mogli zabranjevati prodajo poljskih posestev. Nemško društvo <:Heimdien;t» dobi- TETUAN, 29. General Prirao De Rivvrtf in maršal Peta in sta bila pri svojem prt* hodu sprejeta na izredno slovesen naČiA Po obedu, ki ga je De Rivera priredil nM čast Pćtainu v palači komisarijata, sta se maršal in predsednik direktorija na dolgo razgovarjala. Davi se je Petain odpeljal v Tanger, odkoder odpotuje v Marseille. Nobenih nasprotsteo med Francijo in Anglijo v vprašanju pakta za varnest PARIZ, 29. Briand ;e sprejel sinoči angleškega odpravnika poslov, ki je v odsotnosti poslanika razložil zunanjemu ministru stališče angleške vlade z ozirom na nemški odgovor glede pakta za varnost. Odpravnik poslov je izročil tudi Brianclu memorandum, v katerem so razložen« misli angleške vlade. V tem oziru zagotavlja nota agencije Ha vas-. da je vse pisanje angleških listov o namišijenih na-spretstvih med angleško in francosko vlado z ozirom na pakt za varnost netočno. Kakor Quai d'Orsay tako mislijo tudi na zunanjem ministrstvu v Londonu, da je treba naznaniti Nemčiji, da ne bo mogla računati na oprostitev od vojaških obvez ki jih nalaga Društvo narodov- svojim članicam. Tudi kar se tiče garancije, ki jo ima Francija dati za pogodbe, ki se znajo v bodoče predložiti razsodišču med Nemčijo, Čekoslovaško in Poljsko, zaključuje nota, je Angliia pristala na tozadevna na-ziranja francoske vlade. Caillaux in vpraianjc medz-avez.n*i^th <3o!sJot PARIZ, 29. Na včerajšnji seji mtmstrs.te^a sveta fe. CaiIIaux poročal o stanju pogajanj za poravnanje inedzavezniških dolgov. V nasprotju z vestmi, ki so krožile po listih, ni bilo še nič sklenjeno glede komisije, ki se ima podati v Washington za ureditev te£a vprašanja, da jjre tu le za tehnično stran pro-» blenia. List dostavlja še, da začenja angleška iavnosi uvsdevati, da je politična :>tr:in velikanskega pomena pri urejevanju vprašanja medzaveznišk h dolgov, ki jih je Francija morala narediti v edino svrho. da je vzdržala do konca v borb' pioti skupnemu sovražniku. Iz Washingtona brzoiavljajo medtem, da se bo komisija za dolgove sestala 6. avgusta :n da' bo takoj začela razpravljati z belgi sko komisijo c poravnanju vojnih dolgov Belgije. Potem imajo prit: na dnevni red dolgovi Italije in Letonske. razpisal Vasovanje o dvanajstinah. V na-,., renresa«:a poljske ako bi ta čelu so WJe apretete dvanaktine s 159 i>ole,1 bl bIla rePrcs?,ia ^oljske, aRo bi ta . Vi 1 ^^ J zaprla vse nemške šole na svojem ozemlju, proti 66 glasovom. - ■ Na popoldanski seji se je pričela razprava o posameznih členih dvanajstin. Govorili so musliman Kapetanović, davidovičevec Kumanudi in poslanec Pušenja k. Popoldne je imel sejo tudi zakonodajni odbor. Predsednik je naznanil, da sta samostojna demokrata Demetrović in Božo-vič odstopila; prvi je bil podpredsednik, drugi tajnik odbora. Ljuba Jovanovič je prosil poslanca Božovića naj ne vztraja pri ostavki Boiovič pa je izjavil, da ne more biti tajnik odbora, ker bo glasoval proti tiskovnemu zakonu. Giiftnje onšlešKiii ?Meo Zspreije rudnikov edvro-e^o? LONDON, 29. V krizi premoga ni zaznava od vlade visoke podpore, da vodi boji m o vati nobenega napredka naproti režitvi. proti Poljakom, obenem pa vrši vohunstvo i Ker je pa pred vrati 31. julija, dan. ko bi med Poljaki. O kakih šolah za narodne manjšine ni v NemčijK niti govora. Celo izven šole je poljskim otrokom strogo prepovedano govoriti v materinem jeziku. Edino sredstvo, da bi se izsilile poljske Ascari ▼ domovini TURIN, 29. Danes ob 13.35 je prispelo v Turin truplo dirkača Antonio Ascari-ja, ki se je smrtno ponesrečil pri avtomobilskih dirkah na Francoskem* Truplo so spremljali na poti iz Pariza on. Bardi in voditelji «Alfa Romeo*. Na postaji so pričakovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Na krsto so položili venec po nalogu ministrskega predsednika Mussoli-nija z naslednjim napisom: Neustrašenemu} Ascari ju, Mussolini. Ob 17.20 je bilo truplo odpeljano proti Milanu. _ Maksim Gorki se Trne t Rusijo NAPOLJ, 29. Maksim Gorki, ki je bival v Sorrentu skoro leto dni, je odpotoval proti Rimu, odkoder se odpelje preko Berlina v Leningrad. Gorki je popolnoma okreval. . Dobre žetev ▼ Avstrft DUNAJ, 29. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo zbira statistiko o letošnji žetvi Avstriji. Po dosedanjem pregledu zatrjujejo avstrijski špekulantje, da je žetev dosegla v Avstriji svoj rekord Vsa žita razun ječmena izkazujejo povišek za 25 do 30% napram prošlemu letu. Žetev protega leta je bila srednje vrste. svojo - Orijentacija opozicijskih skupin v JososlsviJl Sporazum med davidovićevci in spahovci BEOGRAD, 29. (Izv.) Danes so se sestali zastopniki opozicije in sicer Da vido viceve skupine, SLS in muslimani. Po sestanku je bil izdan komudiki, ki pravi, da je Radi-ćeva stranka s pogodbo z radikali razgna-la blok narodnega sporazuma in seljanke demokracije. Radi tega so se dne 27. in 28. t. m. sestali omenjeni zastopniki, da proučijo novi položaj. Zastopniki so sklenili: 1) da ostanejo načelniki imenovanih skupin še nadalje v medsebojni z ve/i; 2) da nastopijo te skupine složno, ko bo šlo za kako vpraSamje, ki se tiče ureditve države. Novinarji so prosili Darvidoviča in Spaho pojasnila glede tega komunikeja. Davido-vič je rekel, da wo 9e davidovićevci in spahovci dogovorili, da si bodo šli na roko pri delovanju med narodom. Glede ostalih opozicijskih skupin je D&vidović rekel, da so se domeni]«, da bodo skupno nastopile pri vseh vprašanjih reformnega značaja. Načelniki opozicije zapustijo Beograd, kakor hitro bo zaključeno poletno zasedanje skupščine, ter se podajo na shode po deželi Spaho In njegov« tovariši 90 ie zapustili Beograd. Not keadMat ne Hrvatskem ZAGREB, 29. (Izv.) Bivfti ban dr. Tomlje-vič je odložit mesto tajnika Davidovičeve stranke za Hrvatsko in Slovenijo. Tomlje-vič se je paM bližati radičevcem in radi-alom. Zdi se, de bo prišel v poštev pri imenovanju velikega župana za Hrvatsko ali državnih podtajnikov. Nemci so terei povsod ednaki. Zase za htevajo vse, kar določajo mirovne pogodbe, za svoje obveznosti napram narodnim manjšinam pa se niti malo ne brigajo. Se pač zanašajo, da smo Slovani potrpežljive dobričine. _ Silna rifnnsKn protlofenzlun povzročila popolno izpraznitev Taze FEZ, 29. Vstaši izvajajo nadalje močan pritisk na Ouezzan s severne strani. Kakor se je moglo pričakovati, se zbirajo v tem sektorju vstaši v smislu programa nove ofenzive. Francozi so iz taktičnih ozirov izpraznili brez boja nekoliko majhnih izoliranih postojank. Sovražnik oblega po ponovnih brezuspešnih napadih Ain-Aicho z aeroplani. V spopadih se opaža pri vstaših pojenianje odporne sile. Cona severno od Taze je bila popolnoma izpraznjena. Francoska oiačenja prihajajo nepretrgoma, medtem ko nadaljuje Abd-el-Krim svojo ofenzivno akcijo. Plemeni Branes in Tsoul kažeta znake trudnosti. Generai Naulin je prevzel vrhovno vojaško in politično vodstvo nad operacijskim območjem. Nevarne koncentracije proti Uezzanu PARIZ, 29. Iz uradnega poročila o vojaških operacijah izhaja, da vlada na splošno mir v ostalih sektorjih, medtem ko se opaža na zapadu, severno od Uezzana, zbiranje Rifancev na desnem bregu Luko-sa. Načelniki plemen so dobili od Abd-el-Krima povelje, da se zberejo ter pripravijo vse potrebno za novo ofenzivo; to je znak morebitnega napada na Uezzan aH pa na Larache m to tembolj, ker je psi Rifancih končala žetev, vsled česar ima Abd-el-Krim novih 20.000 mož na razpolago. Iz istega poročila izhaja, da so Francozi po programu opustili gotove postojanke ter izprazniti Zenduio. Vsa garnizija in mate-ri>ai sta bila prenesena v ozadje, ne da bi bil sovražnik skušal niti najmanje ovirati te akcije. Sestanek Pčtafn-De Rtrera CEUTA, 29. Marlal Pćtain le prispel včeraj semkaj ne krovu francoske kri£er-ke sliiati iz ust kakega nenj&kega državnika tako pomembnih in dalekosežnih besed. In to is ust monarhietičnega ministra, ki pripada nacionalistični stranki. Zadnja nemJka poslanica, .ki je odgovor na francosko noto od 16. junija, pomeni preobrat (T nemški zunanji politiki. Zdi se, da so od-|ovom; nemški činitelji uvideli zgreienost dosedanje kljubovalne politike napram zavez-nišk m državam, zlasti napram Franciji. Oglejmo si nekoliko to znamenito poslanico, od katere »i tolrko obetajo miroljubni ljudje v obeh nasprotnih taborih. V nekem odstavku pravi spomenica, da priznavajo Nemci garancijski pakt, in tudi odgovarja na zahtevo Frsnciie, da ne sme garancijski pakt v ničemer kriiti mirovnih pogodb. Ta bojazen francoske diplomacije zavrača nemški odgovor rekoč, da so vse pogodbe izpremenljive in zato je treba tudi predvidevati, da se bodo mirovne pogodbe o tvojem času modificirale, toda le prijateljskim potom in ko bodo to zahievale nove razmere. Glede ostalih sosedov hoče Nemčija skleniti posebna pogodbe, pripravljena je prevzeti odgovornost da &e bodo tudi na vzhodu vsi •pori rešili brez vojne. Glede vstopa Nemčije v Društvo narodov zavzema spomenica zelo spravljivo stališče. Kakor znano, stoje Francozi na stališču, da mora Nemčija vstopiti v Društvo narodov, ako naj bo garancijski pakt veljaven. Nemčija pravi da o ri neobhodno potrebno, t. i. garancijski pakt more veliati, če ostane Ncm-či>a še dilje zunaj Društva narodov. Vendar pa izjavlja Nemčija, da je pripravljena vstopiti v Zvezo narodov pod nekimi pogo;i. Paragraf 16. pravilnika Društva narodov govori namreč, da morajo člani duštva dovoliti prost prehod skupni vojski, ki bi imela nalogo BritfJii.;: kako državo k spoštovanju tloločb ruštva narodov. Če bi torej Nemci brezpogojno vstopil; v Društvo narodov, tedaj bi utegnili prit? v položaj da bi voine čete v člani enih držav šle preko Nemčije recimo proti Rusiji ali kaj podobnega. Ker pa je Neme ja popolnoma razorožena, obdana pa s sosedi, k: so do zob oboroženi, bi se utegnilo zgoditi, da bi Nemčija poslala torišče vojn, kar se je v zgodovini že videlo (Gustav Adolf za časa tridesetletne vojne je s svojo armado po vsej Nemčiji kroz 1). Kakor je ta razlog na prvi pogled upravičen. vendar je vzbudil pri Francozih odpor, ktr on so mnen'a, da ne sme imeti Društvo narodov privilegiranih članov. Seveda imajo Nemci prav, .ko govore o razorožitvi, ki je v določbah versaillske pogodbe. Res je, da se nikjer ne razoruiuje, nasproino, danes so vse države razen Nemčije bolj oborožene kakor pred vojno Ostala nemika favoost je pri vsej stvari bolj apatična. Ljudstvo pa je precej dezorijentirano. Po silovitih upadih nacionalističnih pro-po vodnikov proti Franciji in po bojevitih govorih skrajnih nacijonalcev, ki so hoteli takoj ie požreti Francoze, se je sklenilo nekaj, kar jo popolnoma v protislovju z demagoškimi va-ralicami. Drobne oestl Iz JcgoMe — Kriminalni muzej t Beogradu. Notra-mćnister je imenoval posebno komisijo, bo pripravila ustanovitev kriminalističnega muzeja v Beogradu. V muzej pridejo predvsem predmeti, ki služijo zločincem za izvrševanje zločinov. Seveda se bo _ ^ _ _ zbiralo tudi ostalo kriminalistično gradivo. I vlekla ponesrečeni parnik, tretja pa vla — Nov dnevnik ▼ Splitu. Kakor poro-1 čika. Človeških žrtev si bilo, pač pa je iz Splita, začne tam izhajati v krat-j materijalna škoda precej velika._ kem tretji dnevnik pod naslovom «Jadranska pošta*. List bo informativen ter bo izhajal na 4 straneh malega formata. — Nesreća na Dcnani. V nedeljo 26. t. m. je trčila na Donavi blizu Beograda potniška ladja «Strossmayer» na potu v Pan-čevo z vlačilci Jugoslovanskega Llovda. Parnik «Strossmayer» je vozil z veliko brzino ter nerazsvetljenili vlačilcev ni mogel opaziti. Karambolaža je bila tako močna, da je bil parnik «Strossmayer» težko poškodovan ter se je pričel potapljati. O nesreči je bil takoj obveščen brodarski sindikat, ki je poslal ponesrečencem na pomoč tri ladje. Na eno teh ladij so se ukrcah potniki «Strossmayerja», druga je — V nedeljo dne 2. avugsta t. L se bo vriila na Sfri&ču S.DAdria ob 18. uri ponarljalna tekma med družino M. D. Zarja is M D. P. Trst. Sodnik g. L. Kravos, teh. kom. g. Babič. — Seja T. V. H. v soboto 1. avgusta t. L ob 20.30 v navadnih prostorih. — S. D. Adria vabi vse članstvo na važen sestanek, ki se vrši danes ob 21, uri, pri Sv. Jakobu. Vsi oni Člani, ki niso Še predložiH po drve sliki za S. m., se prosijo, da to čim prej storijo. " _ čajo DNEVNE VESTI „m olslentum durablie" Politični'položaj v Italiji, seveda izvenparla mentarni stoji v zadnjih dneh pod vtisom ne davnih nasilij, ki so jih zagrešili fašisti pred; dnevi v Parmi in drugih mestih. O položaju, ki je nastal vsled teh dogodkov, so se posvetovali te dni ministrski predsednik Mussolin«, minister za notranje stvari Federzoni in glavni taf-nik fašisiovske stranke posl. Farinacci. Ker so bili v Parmi glavna žrtev nasilsiev vojni pohabljenci, je bil pri ministrskem predsedniku tudi njihov voditelj znani vojni slepec Del Croix. kateremu je izjavil ministrski predsednik, da je razmerje med fašizmom in vojnimi pohabljenci vedno razmerje — sodelovanja! Zadnjim nasiljem fašistov je posvetil te dni daljši članek tudi «Osservatore Komano»f k: je glasilo sv. stolice. «Osservato.re Romano* pravi v omenjenem članku med drugim: «Izjave ministra za notranie stvari v Brescii kažejo vnovič, da vlada obžaluje slične nerede, toda gotovo ne morejo pomiriti javnega mnenja, katero prisostvuje kljub ponovnim pozivom k disciplini in redu perijodčnLm manifestacijam brutalne napadalnosti. Tudi te dni, par tednov po naši! ih, ki so zadela Polesine in Paegov avtomobil ter razbili šipe na meni. Ta nastop je izzval splošen tepež med fa&jsti m opozici-jonalci, kateremu je napravila konec policija, ki je osvobodila avtomobU, tako da se je mo-S gel posl. Orlando s svojima tova^ši odpeljatu Seveda je dalo tudi to nasilje listom povod za najrazličnejše obširne komentarje. Kdo] todo obsodili nasilja nad našimi ljudmi ? P« lašistovskih nasiljih v Parmi je izdalo prošnjo vložili in kam? T. F. Rezguri: Vi nimate nikake pravice do odškodnine po bratu. Mlekarska zadruga — Trnovo: Pismo prejeli, brezdvomno je potrefcna intervencija pri vlada Takoj po prihodu našega poslanca g. dr. Josipa Wilfana uredimo .-s jtio stvar. Mestna organfeacija — kžri,a: Glede dravinjskih doklad upokojencem dobite o<$govor, ki smo ga zahtevala od pristojnih oblaste v. Kakor hitro nam dospe, Vam ga javimo. L K. — Razdrto: O cestarjih je naša organizacija poročala' že v prottem mesecu in danes ponavljamo, da bodo cestarji sistematizirani na podlagi zakona od 30. deoembra 1923, št. 2994. Juridično je pravzaprav zadeva rešena, vendar je v teku proučevanje kako titulirati posamezne čine, n. pf.: cestar v Italiji je smatran navadnim delavcem, če tudi fiksno nastavljen; cestni mojster je preddelavec nikakor pr< ne državni uslužbenec in potemtakem niima pravice do pokojnine. To vprašanje bo pretresano na konferenci, ki bo v Rimu, v sesp-tembru t. 1. Končna ureditev se bo seveda zategnila do prihodnjega leta in ni mogoče nobeno pospeševanje. J. F. — Postojna: Za Vas velja isto, kar aa J. K. — Razdrto. A. Bati — Podkve: Na Vaie pismo od 15. t. m. Vam je bilo odgovorjeno v 175. številki •Edinosti* od nedelje, 26. t. m. če povprašujete ponovno Je znak, da ne čitate našega lista. Kar se pa Vaiefr vptašaaja od 24. t. m, tiče, imate odgovor v pokojninski knjižici samt Tu Vam prinašamo odlomek 46. člena kr. odi. 1491., ki našteva one slučaje, radi katerih se ukine pravica do pokojnine: -Oni, ki so zakrivili zločin izdajstva, vohunstva, storjenega za 6m» vojna, oni, ki so bili priglašeni za dezerterje ali če izhaja, da si je prostovoljno prizadial poškodbo, ne morajo doseči pokojnine, odškodnine ali nakazila an uživati Že doseženo pokojnino afc rehabilitacije. v katerem koli času j« bil tevrien zločin, le izuzemši slučaj, da je bila levaldnost zarobljena po izvršenem sločiau vsled sovražnikovega orožja v coni vojnih operacii sJi v slučaju, da je vojak po irvršenem zločinu bil odlikovan s hrabrostno svetinjo.* Torej, da povzamemo v kratkem: Zgubi se pokojnina v slučaju zločina proti varnosti dVžave in ako se dozna, da se je upokojenec hote poškodoval. Za druge zločine, za časa sedenja kazni pre-! ko enega leta se zadržuje glasom člena 49. polovica pokojnine. — Tajništvo. ugaja publiki njeno tako sigurno čiščenje vra-tarjevega prostora. Obramba hitra in lahka, posebno pa se odlikuje branilka pri oddajanju žoge napadu. Napad negotov, slab v podajanju žoge, streli na vrata slabotni in nepremišljeni. Center nekoliko nasilen, desno krilo hitro. Tekma: Koj v začetku se prične obojestransko ofeazivno napadanje. «Zarjs» proti solncu, ki ovirs največ vratarico. Ni minulo 15 minut, ko se posreči «Sparti» potom lepega strela centra zaznamovati goal. Prvi polčs konča 1 : 0 v prid «Spa>rti». Drugi polčas takoj v začetku bolj živahen. •Zarji* se posreči potom kazenskega strela zaznamovati goal. Po tem goalu se prične igranje v elektriziranem tempu, ali prepozno. Žvižg sodnika in tekma je končana. 8 A. S. PRAVILNIK dirke za kupo lista «Edinost»f dne 2.S.1925 Športno društvo «Adria* v Trstu priredi v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. II. cestno dirko za kupo lista «cEdi®iosl» na progi:! tragičnem koncu 21-letnega pekovskega pomočnika Cirila špacal iz Kostanjevice na Kra^ su, ki si je dne 27. t. m. na stopnicah hiše šL .10 v ulici Rossini, kjer je stanoval, poy'n&: Kroglo v glavo. Omenili smo tudi, da ie nesreča? ^nladenič zapustil pismo, v katerem pravi, d* je storil otrapni korak radi neke obdoJiitve k' strani gospe Karoline Bernetič, lastnice pekarne na trgu Oberdan št. 4, kjer je bil zaposlen. Preiskava, ki jo je ukrenila pohciia. e {»okazala, da ta obdolžitev ni bila neutemp-jena. Spacal si je v zadniem času neupraviče-no prilastil v pekarni večjo količino moke, vredne kakih 10.000 lir. To blago je potem prodal na svoj račun, V pismu je mladenič v svojo opravičbo omenil, da ga je nahuiskal Ji nepoštenemu dejanju njegov znanec. 45-letni Ivan Horvat, rodom iz Šopronja na Ogrskem. Na podlagi te ugotovitve je bii Horvat predvčerajšnjim aretiran in pridržan v zaporu, dasi trdi, da je pri nesrečni zadevi nedolžen — Dvn lopova pod ključem. Rad; zvodn -štva sta bila predvčerajšn im aretirana 35-:ei-ni Humbert Longo, rodom :z Milana, in 41-. et-ni Adolf Urio, rodom iz Bergama, lastnik zlo- Gornja Greta, Kontovel, Prosek, Gabro- j giasilc hiše v ulici Capitelli vcc, Salež, Samatorca, Šempolaj, Gorjan-( sko, Komen, Kobiljaglava, Štanjel, Kopriva, Dutovlje, Tarnaj, Križ, Šmarje, Sežana, Divača, Lokev, Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Faccanonijev kamenolom, Ključ, Lovec, Boschetto cUj pri Sv. Ivanu pri cerkvi, skupaj 100 km. Dirkalo se bo za kupo lisrta «Edinost* v Trstu, katero dobi ono slovansko spoirtno društvo ali krožek v Julijski Krajini, kaie- 2rtev n'.unih lopovskih naklepov bi bila kmalu postala 18-letna Justina Jurca doma iz Sv. Križa. Deklica je pred kratkim prišla i z retet-ne vasi v naše mesto, da bi si tu poiskala kako službo. Nesrečno naključje je naneslo, d« se je srečala in seznanila z Longom, lopovom elegantne zunanjosti, k: se je peča^ z nesramnim poslom mešetarja pri lastnikih zloglasnih hiš, katerim e preskrboval -sveže Lopov je z lepimi obljubami premamil neizkušeno dekle, da je ostalo z n:im Ko se mu je rUT čiani bodo dosegli med p-rvodošlimi j zdelo, da mu Jurcova popolnoma zaupa k ^ desetimi dirkati največ točk pri: dveh za-Ukega^eznanU. , porednih (Krkah v dveh letrfi. (Točke se f^f^J £užin: v Pali Jurcova vodstvo fašistovske stranke ccjavo, v kateri v -avno obsoja nasilja, ki so jih-.»vrfali tamkaj-. ! *nii fašisti nad vop/uni pohabljenci m raznimi V~bami iz opozic!vetinja, II. Velika srebrna svetinja. III. Velika srednja vermeljna svetinja. IV. V. VI. male srebrne, VH. VIII. IX. X. spominske svetinje. 4. Prijave k dirki naj se naslovijo na naslov Anton Podbršček, Trst, Via Torre bianca 39 do dne 30. julija t. 1. do 7. ure zvečer. 5. Prijava mora obsegati ime in priimek dirkača, ime kluba, krožka ali društva. Za one člane, ki so bili prej včlanjeni pri dru-tforodnih društvih, je treba priložiti potrdilo dotičnih društev, da niso več njih člani 6. Vpisnina k dirki znaša Lit. 5. 7. Na prijave brez vplačane vpisnine se ne bo oziralo. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico pričujoči pravilnik spremeniti oziroma spo-polniti, ako bo uvidelo, da je to potrebno 9. Ako se spozna tudi po preteku dirke, da je kdo še vedno član tujerodnega društva, izgubi dotični dirkač pravico rin darila. 10. Vpisnina se vrne le v slučaju, ako bi bila dirka od oblasti prepovedana. 11. Prepovedana je vsaka alenacija, naj si bo s pomočjo moiorjev, v to poklicanih kolesarjev, ali drugih transportnih vozil, kakor tudi krajšanje cest 12. Kolesar vozi z oziram na policijski red na lastno odgovornost. 13. Cestne kontrole bodo: v bližini postaje v Štanjelu, kjer se bo moral vsak dirkač podpisati, a v Lokvah in na Opči-nah pa oddati nadzornikom dirke kontrolni listek, katerega dobi pri odhodu. 14. Eventuelne pritožbe dirkačev mora- lo biti predložene zato postavljeni juriji ic zdrknila z \ovaU v Pulo nasledn'i dan. Toda predno e odpotovala je hotela še pozdraviti Longota in ga vprašat! za kako pojasnilo glede službe. Srečen slučaj pa je hotel, da sta j javni avto in zavije pred lekarno y uheo Kivo. Radi prevelike brzine je zadni del avtomob.a na ovinku zdrčal s ceste na tratoar ter podrl Pecchiarija in njegovega pnjatelia Doc.m se je slednji kmalu zopet pobral nepoškodovan, e Pecchiar obležal; zadobil ie hude poškodbe na levem boku, si pretresel! drobovje ter si zlom 1 levo nogo v stopalu. Šofer. ^4-letm Jo-Giammetti, stanujoč v Carboii zgornp st. je takop ustavil, pomagal ponesrečencu v avtomobil in ga prepel al v mestno bolmin -co Tam so sprejeli Pecchiaria v mrurgicn* oddelek. Mož bo ozdravil v kakih 15 dneh, ako ne nastopijo kake komplikaciie _ Padel po stopnicah. Ko se ie 69-itni Žak Jakob Trdina, stanujoč v ulici D. Braman-te št. 5. s:noči okoli 23. ure, vračai domov, se ie v temi spotaknil na stopn-cah :n padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane, t*'* ie prepeljan v mestno bolnišnico. Pomorščakov« nezgoda. Pr: dtiu na ra-nku «Dalia», zasidranem pred lesnimi skladišči pod Skednjem, ie 34-letnemu oomorsca-ku Pstru Belančič, ukrcanem na istem parni-ku včeraj popoldne padla na glavo desna Hi • _ , Av dala Belančič ic zadobil vek- sip 62. ko rano na čelu in si pretresel prvi pomoči, ki mu jo je podal na lice mesU poklicani zdravnik rešilne postaj e peljan v mestno bolnišnico.____ bil rr< VfictE z GorP5fc©B® ^ZTpros™ — It Nušić-evo __ Srpenica. -Bralno društvo^ v nedeljo 2. avgusta novo zidanem odru. Gi. Iz triaSkega življenja — Posknača samomor starca. Pri zasebnici Mariji Bernardini je stanoval v ulici Molm-grande St. 2 kot podnajemnik 61-letiu^ nik Nirolaj Vascotto « Izole v Istri; prtlel ^ nase mesto pred kratkim menda z namenom, da bi si pod nadzorstvom nekega tukaišniega xdravmka-speci>ahsta zxlravil bo- lezen^ia želodcu. Včeraj zjutraj ,e Vascotto, £ Mvadno ni rad poležaval, ostal «javadno v postelji. Gospodinj, ki ,e prUla po-SeSt, kJSmu je. je rekel da se ne počuti ck-bro ker je zelo slabo spal, zato da » kote le nekoliko odpočiti. Dobro uro Pome)eJe go-•odinia začula iz bolnikove »obe bolestna vzdihe in ječanje, ki je postajalo ftiindalje bolf tflasneiie. Sprva se ni zmenila za to, misleč, dastarec vzdihuje radi bolečin, ki mu jih povzroča bolezen; končno pa, ko je starec ie prav pretresljivo ječal je stopite v njegovo gobo Toda ie na pragu je prestrašena obstala: I Vascotto ie leiai na P06tel)i yes ba ie ?1CC/-nnVr.Navaden človek,- - Nastop, tudi oSvski zbor z več izbranim, pesmimi. i°Opo-r,a se si. občinstvo, da « bo igra vr-šila ob vsakem vremenu. — K obilni uoelezb? -»I^udno vabi — Odbor.» _ Lokavec. Narodno prosvetno društvo v Lokavcu, priredi v nedeljo 2. avgusta izlet na «Čaven». Na izletu igra društvena godba. Utf-bod točno ob 4. uri izpred cerkvc1_^__ Iz triaike pokrajine _ U Gabrov ca (pri Prošeku). V nedeha 26. t. m. se je pri nas ustanovilo «obraže-valno društvo, ki si je nadelo trne Wen* ček*. Novemu društvu ki bo razširja o prosveto med našim narodom, želimo obilo Retnlh. Dne 24. t. m. s« je poslovil od nas obS^oitovani g. Maka Milit iz Rep- m 3 . >voio leno Ivanko in hčerko ft čna JlOTi „Sltf/avS Maksa Miliča, je nei^opolariva_Ude^vovai M ie povsod t dobrobit naSe občine sovaKanom je bil dober svetovalec v Svojim kine« V Trstu, dne 30. julija 1925. •EDINOST* iijstvu, pravi občinski upravitelj in skoz: več £et župan občine Zgonrk. Bil je tudi cestni odbornik in porotnik višjega sodišča v Trstu in komisar pri obč. dež. in državnozborskih volitvah. Tem potom Vas, cenjeni g. Milič in družina, rozdraidjajo vsi vaščani Repniča in Vam žejo mnogo »reče in blagostanja v VaJi novi domovini. Bog Vas živi že mnoga letal Ob priliki odhodnice gornmenovanega gospoda so zbrali vaščani Repniča L 200 za Sol. jćruitvo, tako da postane s plačilom te vsote vas RepniČ ustanovna članica -Šolskega društva.» Na lepši in častnejši način bi Repni-iiani res ne mogli počastiti te odhodnice. Želimo, da bi tudi druge naše zavedne vasi in občine posnemale zavedni Repnič, ki se je prvi domislil pristopiti z L 200 kot ustanovi-ilan nažega velepotrebnega šolskega družtva, ki mu je namen obvarovati našo deco pred potujčeniem in ji obenem pomagati s prehrano. Pomisliti moramo, da preskrbuje Šolsko dru-Itvo nad 2000 otrokom pouk v materinščini In da preskrbuje dnevno nad 600 ubožnih otrok s kosilom, kar ni malenkost. Upamo, da bo našla vas RepniČ obilo posnemovalcev in da ne ostane prvi in zadnji ustanovni član Šolskega društva. _ Izpod Nanosa. — Hremoviška fara. Zadnje čase se prt nas dogajajo z*lo pogoste nesreče iašistcm. Komaj smo se malo oddahnili in pomirili od razdrških dogodkov, imamo že novo žalost. V nedeljo sta na patrulji v bližini vasi Hrasče v vročekrvnem prepiru namerila dva miličnika puške drug na drugega in tudi sprožila. Enemu je krogla zdrobila koleno, drugemu pa je prodrla v čelo in mu odkrila črepinjo do možganov. Čez kratek čas je izdihnil. Nam, ki nismo š« navajeni na kri — niti na konjsko — kakor je zadn:ič tekla na Razdrtem od fašistov zabodenemu konju — to hudo de. Saj smo pri nas smo domačini mi-raljubni in odkar ponehuje popivanje in ples, ne poznamo več fašisiovske krvi. — Nesreča je tudi. da nas je kar v naglici zapustil naš dični in vneti komisar Bufloni, kateri je bil nevreden naslednik prejšnjega komisarja, No, pa g. Buffoni in viš'e otpasti že vedo, zakaj a; on več za komisaria v Krenovi-cah in zakaj niso Hrenovice zanj Mogoče zvemo še mi, ki emo prenašali njegovo strokov-njaštvo v jezikovnih in šolskih zadevah S^i smo slišali sem od fare, da je celo določev % kateri otrok ne sme ob sklepu šol. leta nič deklamirati.' Seveda vse to po pametnem preudarku — denuncijantstvu. Bodoči župan hrenovski. zahvali se gosp. komisarju: Tvoje pravice in moč so na široko in na debelo povečane! Tako imamo že tretiega komisarja. Sedarvi, praviic, da je trgovski naobražen človek. Od takega pričakujemo več razsodnosti kot od uradn ka, zlasti še, ker živi med našimi ljudmi in od naših ludi. MM in umetnost 0 uellHili in malin šleullin Komu niso od povojne dobe sem znani izrazi miljarda, biljon, triljon ali celo kva- triljon. Pred vojno so bili sko;ro docela neznani, in celo malokateri srednješolski maturant jih je morda po imenu poznal. .Danes pa splošno govorijo in pišejo o mi-Ijardnih in biiljonskih dolgovih in posojilih. Povojna doba s strašno devalutacijo de- j narja je porodila tudi splošno potrebo po! tako visokih številnih izrazih. Izrazi so splošno znani, manj znani pa! so ž njimi združeni pojmi, celo pri tistih, ki j o njih pišejo. Neenotnost je velika. Zgre-j šijo tozadevno veliki svetovni časopisi, I zakaj bi potem preveč zamerili sotrudni-| kom naših lokalnih listov, zlasti ako niso j v kraljestvu števil doma. Čitatelji pa mi ne i bode šteli v zlo, ako jih bom nekoliko s števili in številkami moril, kot olajševalna; ckolščina na$ velja moja dobra volja po1-prraviti pogreške na tem polju in, ako tega ne smatrajo za potrebno, vročino zadnjih dni. Kakor je vsem znano, imamo desetiški številni sestav, ki je utemeljen v čisto pri-rodosiovnem dejstvu, da imamo na rokah des-et prstov. Po tem sestavu tvori deset ednic višjo enoto, ki jo imenujemo desetico. Deset desetič tvori stotico, deset sto-tic tisočico itd. vedno po deset nižjih enot eno višjo enoto in to brez konca dalje v smeri večjih števil. Našemu številnemu sestavu odgovarja tudi naš številčni sestav. Da števila namreč napišemo, potrebujemo znakov. Desetiškemu številnemu sestavu primerno ima-1 mo tudi deset različnih znakov. Devet' različnih znakov namreč za prvih devet števil in ćisio grafični znak ničlo. Ne ma-j ram tukaj razpravljati o pisanju števil s pomočjo številk. Praktično zna že itak j vsak čitatelj napisati z omenjenimi desetimi znaki vsako poljubno veliko število.! Glede pisanja števil že po .bistvu stvari ne more biti neenotnosti in nesporazum-Ijenj, pač pa so se ta pojavila pri poimenovanju Števil. Krivda pa pride na one, ki pišejo o stvari in stvari sante dovolj ne poznajo. Da večje Število lažje čitamo, ga razdelimo s pomočjo vejic v skupine po šest mest. Prva skupina od desne proti levi je skupina ednic. Nato Kristusovem rojstvu po pet od sto in ki so ji pripisovali vsako leto obresti. Ta stotinka bi .bila do danes narastla na 10 na 30 stotink. Tudi ako bi bile to avstrijske stotinke, bi znašal ta kapital nekaj kvatriljonov lir!! Slično kakor velika števila pišemo tudi mala števila. Mesto 0.1 pišemo 10 na —1, mesto 0.01 10 na —2, mesto 0.000001 (miljonine) 10 na —6 itd. Tudi taka števila so danes že precej znana. Saj znaša velikost atomov 10 na —8 centimetrov (t. j. stomiljomski del centimetra), elektroni pa merijo samo 10 na —13 centimetrov, in pozitivna jedra atomov bržkone še manj. i oda o tem morda drugič več. L. Č. Čudovltost čMKih možganov Od vseh Čudovitih odkritij modeme mikro-skopične preiskave ni nobena tako zanimiva in tako značilna kakor je luč, ki jo je vrgla na izvir človeških duševnih sil in njegov občutljivi ustroj. Vsled številnih raziskav v laboratorijih* višjih šol in drugih znanstvenih zavodov so prišli znanstveniki do zaključka, da kompliciranost v sestavu gotovih delov možganov pomenja istotako kompliciranost duševnega življenja. In povsem gotovo lahko rečemo, da v vsem poznanem vesoljstvu ne najdemo ničesar, kar bi bilo bodj čudovito, kot je ta skrivnostni stro>-ček: polnorazviti intelektualni organ človekov. Človeški*možgani, zgrajeni iz neštetih milijonov drobcenih celic, ki jim pravimo nevroni, so precej veliki in tehtajo povprečno 1400 gramov ali nekaj manj pri odraslem človeku, v izjemnih slučajih pa tudi 2000 ali pa še več gramov. (Možgani ruskega pisatelja Turge-njeva so tehtali 2018 gramov, nemškega državnika Bismarcka pa 2000) Možgani žensk so nekoliko lažji. V glavnem delimo možgane v tri dele, namreč sprednje možgane, osrednje možgane in zadnje možgane. Pri človeku so sprednji možgani največji in tehtajo prilično štiri petine skupne teže. Možganska raza, ki gre preko središča možganov, jih deli v dve polobli, ki sta imenovani cerebralni polobli. Preko vseh možganov je razprostrta tenka plast iz «sive tvarine», ki je zelo enakomerno razdeljena po obeh cerebralnih poloblah in to plast označujemo z znanstvenim imenom ♦cerebralni korteks In v tej tenki sivi plasti, sestavljeni iz živčnih celic, so doma vse višje duševne lastnosti. Tu baje domujejo naši spomini, naše ljubezni, naša sovraštva, naše ambicije, naša čaščenja in naša logika; skratka vsa naša osebnost bi bila skrita v drobni plasti sivih celic. Poglejmo zdaj v sestav tega čudovitega mehanizma. Sprednje površje možganov je, ki ločuje človeka od nižjih bitij, n. pi. od antro-poidnih opic, ki so ie najbolj podobne Človeku, Mikroskop nam razodeva, da je cerebralni korteks komplicirana masa živčnih celic (nevronov) in sestavljena iz štirih izrazitih plasti. Vsaka posamezna živčna celica je sestavljena iz svojega staničnega telesa z razmeroma debelimi korenu podobnimi nitmi {n?vriti), ki se potem cepijo v drobnejše nitke *dendrite», ki gredo v vse smeri. Natančnejša preiskava celic v vseh plasteh korteksa kaže, da niso vse enake, V vrhnji ali zunanji plasti in v najnižji četrti plasti je le nekoliko zelo majhnih celic, v drugi in tretji plasti pa najdemo največje in najvažnejše celice korteksa. Radi njih oblike jih imenujemo »piramidalne celice* in te imajo največ opraviti z našo izobraženostjo ali na$im razumom sploh. Drobne- nitke (dendriti), ki gredo od vsake celice v vse smeri, se stikajo z nitkami drugih celic in z drugimi celicami v raznih delih možganov. Številna proučavanja znanstvenikov so pokazala, da je inteligenca ali razum posameznika odvisen od števila piramidalnih celic v tretji plasti korteksa in pa od njihovega razvitka. Iz tega se razvdi, da so te večje piramidam podobne celice glavni delavci v naših možganih vsaj z ozirom na naše duševne zmožnosti. Osebe višjih duševnih zmožnosti imajo te celic-e večje, številnejše in, kar je morda najvažnejše, medsebojno so potom svojih nitk (dendritov) v popolnejšem stiku. Na podlagi tega lahko torej rečemo, da so duševne zmožnosti posameznika odvisne od (1) števila piramidalnih celic ali nevronov v ce-rebralnera korteks u zlasti v prvem delu korteksa, {2) od velikosti in zdravega razvitka teh nevronov in končno (3) od dolžine in števila živčnih nitk ali 4endritov. Dalje so raziskovanja dokazala, da trije faktorji odločujejo tudi inteligenco tistih živali, ki imajo možgane podobne našim. Zanimivo dejstvo glede teh dragocenih piramidalnih celic vidimo v tem, da se pri zarodku, ki je v maternici, do tretjega in četrtega meseca njegove credrojstne starosti množijo po svojem številu, potem pa preje-njajo. Ko je zarodek štiri mesece star; ima svoje število piramidalnih celic že določeno in niti ena sama se pozneje vet ne stvori. Tako stopa vsak pos&m&zntilc. v življenje z že v naprej določenim razumom. Toda z izobrazbo in duševno vajo sploh more povečati velikost in krepkoet teh celic in more istotako podaljšati in pomnožiti živčne nitke, ki jih vežejo mad seboj. Razvoj naših duševnih atl pomenja torej razvoj piramidalnih celic in njinovih koreninicam podobnih živčnih nitk ali vlaken. Jasno more biti sedaj vsakemu, da pri idijotih ali sploh slaboumnih ljude! n->Hemo piramidalne celice bodisi nizke pr. " « in slabo razvite aH pa obdane samo s -vi in maloštevil- nimi dendriti in ko rečer o c lakih ljudeh, da «imajo zmešano štreno*, so primeroma blizu globoki filozofični resnici. Štrena' je pač pomanjkljivo stkana« ker niso piramidalne celice v pravih stikih med seboj in umstvena moč takega človeka je tako zmedena« da ne more vezati svojih misli v nikakem redu in zato tudi ne more ničesar pravilno pojmovati. Možgani takega človeka so torej stroj, katerega deli ne delujejo soglasno med seboj. V skrajnih slučajih slahoumja sploh ni ni-kakih dendritov med celicami in to pomenja, da je soglasje v mislih in spominu povsem nemogoče. Taki posamezniki imajo tudi kratko življenje. Duševno omejeni starši, kakor so slaboumne, bebaste osebe, ne morejo svojih otrok obdariti z ničemer boljšim kot je njihov duševni stroj, navadno so pa njihovi otroci še večji bebci. To je tragično dejstvo! Toda če že ne moremo naših misli ustvarjajočih enot povečati v številu, moremo vsaj potom vzgoje, izobrazbe, zdravega miŠlj-enja in pametnega načina življenja izpopolniti in ojačiti stike med njimi. Tako bomo postajali od dne do dne" duševno višji ali popolnejši. Dejstvo je, da smo vsi več ali manj duševno omejeni, in to vsled tega, ker posvečamo mnego več pozornosti malenkostim kot pa svojemu duševnemu razvoju. Ko bi hoteli posvetiti toliko svoje energije vežbanju svojega uma kot je posvetimo nečemu, kar je v pravem življenju povsem brezpomembno, bi bili vse drugje, nego smo. V našem umstvenem organu je skrita velikanska moč. V cerebralnem .korteksu je mi-ljone m miljon« živčnih celic in od vsake teh gre morda na miljone dendritov; to pomeni, da je medceličnih stikov neskončno število. Kolika umstvena sila je torej skrita v tem neskončjul Po dr. L. A. Hausmanu — F, M. To in org Židfe na Poljskem. Prebivalstvo Poljske se znatno hitrejše množi ko v zapadnih državah. Dočim je bilo 1. 1922 naštetih na Poljskem 27,189.000 prebivalcev, se je zvišalo to število leta 1925 že na okoli 30 milijonov. Po narodnosti se je delilo 1. 1921 prebivalstvo glasom uradne statistike sledeče: Poljakov Ukrajincev Zidov Nemcev Belorusov Litvinov drugih 18,800.000 3,860.000 2,070.000 1,150.000 1,050.000 73.000 186.000 {69.1%), (14.2%, (7.7%), (4.1%), (3.9%), <(0.3%), (0.7%), PRODAJALKA izučena v trgovini mešanega blaga išče službe, najraje na deželi Ponudbe pod *Pridna» na upravnifctvo. 1051 PRIPOROČAM se cenjenim damam ljubitelji-cam ročnih del, za izvrševanje «Richelien» na roke. Delo lepo in trpežno. Pridem na dom. Ob enem> bi lahko varovala večletnega otroka. Zahteve zmerne. Dopisi naj se pošljejo na upravništvo pod ŠfTo «Richelien». 1050 STROJEPISKA išče službe. Naslov pri uprav-ništvu. 102? BANČNI uradnik, knjigovodja išče mesta v kakem denarnem zavodu, ali pa v trgovini Zmožen je slovenskega, srbo-hrvatskega, nemškega ter italijanskega jezika Nas.k>\ prj upravništvu. 1049 BABICA, sprejema noseče. Via Madonnina 10/11 1054 LOVSKI PES, bele dlake, ušesa rajava z 1-sami rujavimi. Kdor ga je našel naj ga privide k Sv. Ani Št. 94., Miklavec. 1048 Ta uradna statistika pa ne bo čisto točna, kar je razvidno iz statistike prebivalstva po verah. Rimskih katolikov je bilo 17 in pol miliiona (64.3%), pravoslavnih 2.8 milijonov, grško-katoliških 3 milijone, Mojzesove veroizpovedi 2,800.000 ali 10%. Ker je izključeno, da bi bili Mojzesove vere tudi nežid^e, je jasno, da je 730.000 Židov navedenih pod drugimi narodnostmi. Največ seveda pod vladajočo poljsko narodnostjo. Od Židov, ki se priznavajo k drugim narodnostim, je zelo mnogo socialistov in v parlamentu je več takih soc^Ii-stičnih poslancev. Druga stvar pa je s tema 2 miLijonama samostojne židovske narodnosti. Imajo svoj klub kateremu pripada 30 poslancev. Ta klub je bil jedro opozicionalnega bloka narodnih manjšin v prvi vrsti vsled dominantne pozicije Zidov v gospodarskem življemu Poljske. Industrija, trgovina in obrt so skoraj čisto v židovskih rokah, V mnogih mestih imajo Židje rečno in v Varšavi je Zidov pol milijona ali skoraj polovica vsega prebivalstva, dočim so Poljaki številčno slabejši od n>ih. Kolo židovskih poslancev je nastopalo v sejmu zato zelo samozavestno in je bilo najnevarnejši nasprotnik vladi®. V zadnjem času pa se je Grabskemu posrečilo, da je sklenil z Židi sporazum in so oni izjavil, da bodo lojalni do države, ea kar so dobili posebne pravice na šolskem polju. Pripomniti treba, da je bil ta kompromis sklenjen v dogovoru z vsemi vodilnima židovskimi organizacijami izven Poljske ter je tako postal merodajen za židovske manjšine v vseh dirug! h državah. Sporazum, ki {e bil sklenjen med ministrskim predsednikom Grabskim ter zunanjim nrnistrom Skrzynskinj. na eni in poslanskim židovskim klubom na drugi strani, obsega 12 točk. Prve tri točke se nanašajo na uredbo židovskih verskih občin in se dovoljujejo židovskim verskim občinam na vzhodnem Poljskem iste 'pravice, kakor so v veljavi v kongresni Pol> ski, Židovske verske občine v Galiciji bodo demokratizirane v smislu židovskh zahtev. V 4. točk se poživlja minister za vere, da izdela zakonski načrt o dovoljeni rabi hebrejščine *'n židovskega žargona tudi v javnih zborovanjih. Naslednje točke govore o židovskem Šolstvu. Kjer žive 2idje v večjem številu, se bodo u-stanovile židovske šole. Dovoljuje se dalje tudi nekatere druge olajšave. Končno se poljska vlada zavezuje, da bo izdal vojni minister naredbo, da se bo oziral na posebne predpise Židovske vere glede hrane. Proti temu sporazumu se pojavlja v zadnjem času med Poljaki velik odpor, ker da je ž niim kršena poljska suvereniteta. Ostro se je izjavil proti temu sporazumu tudi nar. dem, poslanec Giombinski. Dejal ie, da so Židje itak po zakonu dolžni, da so lojalni in da jim vsled tega ni bilo priznati za izjavo lojalnosti prav nobenih koncesij. — Nag pred porotniki. Pred porotnim sodiščem v Firencah se je vršil te dni proces proti delavcu Ernestu Bani, ki je obdolžen, da se je soudeležil umora nekega mladeniča. Bani, ki je znan kot zelo nasilen človek, je po aretaciii začel kliniti blaznost, tako da so ga odposlali na opazovanje v norišnico. Toda ker so ga tam zdravniki spoznali njegovo prevaro, so ga zopet predali sodišču. Toda Bani se ni udal. Tekom razprave se je vedel kot pravcati norec in ko ie neka starka, ki je bila zaslišana kot priča, pričala zoper njega, je pričel besno raz- SPREJME SE v tovarni blizu I jubliane konto-ris tinja zmožna vseh pisarniških del predvsem pa nemške stenografije in italijanšc ne ali francoščine. Ponudbe pod Avgust na upravništvo, * 1052 i SPREJME SE v tovarno ne daleč oc iub! fine keniorist zmožen slovenščine in ncaišči-ne v govoru in pisavi ter stenogratiic kateri ima vsaj par let prakse v kaki več tovarni. Ponudbe pod «StaIna služba na upravništvo. 1053 [BABICA, avtorizirana sprejema nosti-t. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 2r. 64 DALJNOGLEDE, prizmatične. kupu e opi k Giusto Hirsch, Via Aiazzini 36, Tr?:. f9C<6) BABICA, avtorizirana sprejema noseče Aotie Emerschitz-Sbreizero, Farneio 10 (pco i:J-na Glnnastica) lastna vila. telefon 26-64, 1002 FINA namizna in desertna vina: riziink. bur-gundec, zelen, renski rizlik najbo: Še kakovosti ima na prodaj Kmetiiskc društvo v Vipavi. ' 1014 TRGOVSKI pomočnik, (z mešanim blagom* 17 let star, išče službe. Naslov pri gorišk; upravi. 1023 NOVA HIŠA s pekarno, ca deželi se p. od«. Naslov pri tržaški in gorišk: upravi, 1024 DIMNIKARSKI vajenec, v 14 do 16 !c:. se sprejme takoji. Franc Lapuh, dimnikarski mojster, Idrija. Natančnejša po asniia se dobijo istotam. 1036 MUHOLOVCI, prve vrste, se prodajajo pc L 1.— trije komadi. Popust preproća'alctm. Via Fabio Filzi 17 zaloga železnicc 1043 POLDELAVCI in kovaški vajenci sc sprtimejo v Via Media 6. 1044 AUTOMOBILI STIČNA PROGA Trst-Lokev-&ivaea-Seno£&{ i Lastnik R. Brunelli & C.f Trst. Via U. Foscolo, Garage Vecile, Telefon $t. 606 VOZNI RED: Cena Lir; Vožnja POSTAJE Vožnja 1 teu tir — ! 17.30 I f 3 80 18.- 6 — 7.50 9.80 18.15! 18 30 ! 19.— i Trst, (P. Oberdžn) Bazovica Lokev Divača Senožeče t 8.45! 9.80 8 15 I 6- : 8.— 3.80 j I 7.45 ] 2.30 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Tj-Sasžele in etuilRtt l 17.— Trst-Gi.afa m ibiateo 1 li— 539 LASTNIK. gTiJag^TSIjetg Š SJ^AfcS^mi^SlPfiMSI" ZObOZil&VftlK RMOUA (Dalje na IV. strani) specijalist za zobna in ustne bolezni sprejema o Gorici na Travniku it. 5, H. od 9—12 in od 3-5 \m1\mi\2 y „Edinosti" PODLISTEK V. J. KR12ANOVSKA: (114) Noč prefeklo&ti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Baron je vzdihnil in težka skrb mu je stisnila srce- Kaj bo, ko ji pove o svojem odhodu in da ga ne bo domov vet let? Kako bo Valerija sprejela in prenesla to loStev? Dobro je razumel, da če zapusti teno za več let nekaj mesecev po poroki, da postopa neusmiljeno in jo izpostavlja veliki preizkušnji x * ?t ne bi ^ nobeno ceno odrekel svojemu načrtu. Una se mora udati, če ga ljubi- Nenadoma mu je pralo na misel, da more po Valeriji sproženo vprašanje nuditi lepo priliko, da jo pripravi na uda-rec lp jo čaka. Tako, ,e hotel rešiti to vprašanje, zato je zaprl knjigo, poljubil ženo in vstal — Sediva na divan in pogoriva se, — je rekel s prijateljskim glasom. — Opazil sem, draga, da ne odobravaš mojega čitanja in mi šteješ v zlo, ker sem resen in se izogibam svetu. Deloma imaš prav naveličal sem se dolgočasne družbe z njenimi malenkostnimi skrbmi, z njeno škodoželjnostjo in glupost jo, toda jaz nisem nikoli zanjo maral. In kar imenuješ ti ^biti resen*, je samo poglabljanje v samega sebe- To je tisto, zaradi česar si nezadovoljna z menoj, Valerija? Toda ne morem biti drugačen. Kar sem pre- živel in pretrpel v Montignosu. se ne da zbrisati z eno potezo. Tudi ti si preizkusila zločesto moč preteklo^ ti, s katero je prekinjena, zdi se, vsaka vez. Ali ni naravno, Če želim pronikniti v te tajne in doumeti strašne zakone, ki jim ne moremo ubežati. Da, Valerija, tako mora biti. Da si zagotovim mirno srečo za bodoče čase, moram se naučiti obvladati svoj «jaz», da ne zapadem vnovič starim grehom. Ali mi boš verjela, če ne utrdim svoje nravstvene osnove in če se ne utrdim in očistim z znanstvom in naukom? AH si uverjena, da ne postanem zopet nagel, strasten človek, ki bo iskal ljubezenskih doživljajev z drugimi ženskami? — Ali se v tebi pojavljajo take podle želje? — je vprašala Valerija in nemirno pogledala v oči možu, nakar se je on nasmejal. — Sedaj ne- Toda kdo more jamčiti za prihodnost? Pomisli, koliko skušnjav preži name! Jaz sem mlad, ugajam ženskam, sem silno bogat in poleg tega zelo slab... — in je umolknil. — Dinina smrt leži na moji duši: jaz sem bil surov in neusmiljen z njo. Res je, da je nisem ljubil, toda sam od svoje volje sem se oženil z njo, in ko sem se je odrekel, da izpolnim častni dolg napram tebi, je bila sirota, popolnoma sama in stara dvajset dve leti. Dina me je ljubila kakor ti, Valerija; v svoji zaslepljenosti se je oprijela praznovernega upanja, da me bo pridržala s pomočjo ljubezenskega napoja, ki pa je bil strašen strup. Jaz sem jo pahnil v smrt in spomin na njo je težek ukor moji vest!- — In ti meniš, da zadostuje proučevati te knjige o okultizma, pa boš našel duševni mir in se obranil vseh nevarnosti, o katerih govoriš? — je neverno in s tesnobnim občutkom vprašala Valerija. — Samo to ne zadostuje, toda jaz se hočem naučiti brzdati v sebi žival in nečem biti slep. Kdor jasno vidi krivine življenske poti in razume nevarnost, se težje izpodtakne. Da pa bom mogel doseči smoter, h kateremu stremim, bom morebiti zahteval od tebe dokaz tvoje ljubezni in tvojega potrpljenja. — Of Ni je žrtve, ki bi je jaz ne doprinesla v dokaz svoje ljubezni, posebno če se gre za tvoj dušni mir. Zdaj pa se vrni k svojim knjigam, jaz pa sedem tu na divan, da končam akvarelno sliko našega starega Montignosa. Ne bom ropotala in te vznemirjala, od tu se bom naslajala s tvojim milim profilom in črnimi kodri, v katerih ni niti ene sive lasi vkljub nemirni vesti- Veselo, lagotno in ljubko je stekla ven in mu poslala s praga poljub z roko. Pavel Borisovič se je nekolikokrat izprehodil po sobi razburjen in razdražen. Kako se bo vse to končalo, kakšni težki prizori ga čakajo? Vendar pa je sklenil, da zlomi še tako upiranje. Indija ga je privlačevala kakor magnet; odfti v tisto deželo .čudes in taj n pod vodstvom nenavadnega človeka, ki mu on dolguje svoje nravstveno osvobojen je, je bila zanj taka sreča, kakoršno so deležni samo oni, ki jih usoda razvaja. Gotovo ne bo zamudil taka redke prilike zaradi ljubezenskih muh mlade vrtoglavke. XI. Čimbolj se je bližal čas odhoda, tembolj je rastel tajni nemir v Pavlu Borisoviču; razbijal si je glavo, kako oriti na mučno vprašanje, pa ni našel odgo- vora- Valerija ni ničesar opazila ne sumila: imeia je vedno obiske, ali pa je bila z doma, rada se je lišpala in bila skrajno vesela. Baron pa je dokončeval svoje priprave, uredil je denarna vprašanja uredil upravo svojih posestev in napravil oporoko. Pet let je dol£a doba in ni mogoče vedeti, kaj vse se lahko zgodi med tem časom. Kako lahko bi bilo vse to, če bi bil prosL,. Bridko se je kesal svojega brezumnja, ki ga je prisililo oženiti se- Nekoč, zvečer, ko je bila Larisa Arkad je v na pri njih v gosteh in je baron ostal sam ž njo, dokler se je Valerija oblačila za ples, je pripomnil nestrpno, jedva zatajujoč svojo nevoljo. — Ne razumem, kako more Valerija najti užitek pri tem beganju s plesa na ples, z gostije na gostijo, skratka, kako se more od jutra do večera mešati v to bedasto množico in poslušati njeno neslano brbljanje. Nikoli nisem mislil, da je tako prazna in tako ravnodušna do umstvenega Življenja. Njo je istotako kakor mene udarila usodna prošlost; strašni dogodki, grozne prikazni so pretresli njeno mlado življenje in jo vrgli na kraj groba. In po taki preizkušnji ne čuti najmanjšega zanimanja za te strašne tajne, nobene želje izobraziti se, raziskovati oni svet in proučiti njegove zakone. Dobra Larisa Arkadjevna je skušala opravičiti svojo krščenko, češ da je mlada, se veseli življenja in ji manjka zanimanje za vsa takšna suhoparna in abstraktna vprašanja. — Bodite potrpežljivi in osvojila si bt vaše misli in želje, ker ie vendar dobra in razumna ženska/ »EDINOST. V Trstu, dne 30. julija 1925. grajati v kletki za obtožence. Sprva je skušal izpuliti železne droge pri kletki, nato se je z neverjetno naglico začel slačiti; kakor bi trenil. je stal pred porotniki in občinstvom, med kateril je bilo mnogo žensk, nag kakor Adam v paradižu. Nenavadni prizor je povzročil v sodn. dvorani nepopisen vik in krik; moški .so vpili ali se smejali, ženske so kričeč drle proti vratom, starka, ki je pričala« se je pa skrila pod porotnliko klop. Šele ko se je orožnikom posrečilo obvladati besneia in ga spraviti iz dvorane, sta hrup in zmešnjava polegla._ IZHOD IZ KRIZE. Gospodarska in politična kriza, ki pretresa ves svet v povojni dobi, ima v tehničnem pegledu svoje kosrenike prav za prav v denarni krizi. Denar mera biti v pravem razmerju s produkcijo in konsu-mom, kar pa ni niti v slučaju inflacije, niti v slučaju zlate valuie. Dokazovati škodljivost ooplave z malo ali nič vrednimi bankovci (inflacije), je sedaj popolnoma nepotrebno, ker so nam to praktično pokazale tozadevne gospodarske krize v ra '.nih državah in predvsem v Rusiji, na Nemškem in v Avstriji. Te po inflaciji povzročene gospodarske krize ^a so. ne le javno mnenje: temveč ce o učene ekonomiste zavele v ~moto, da je mogoče vzpostaviti gospodarsko ravnovesje Te s pomočjo «zdrave» zlate valute. Ce-pra sme morali zadnja lela opazovali, da imajo tudi države s trdno valuta ogremne gospodarske težave, ki seveda zelo neugodno v pliva jo tudi na njih politični položaj, vendar se misli, da te težave (n. pr. velika in kronična brezposelnost v Angliji) niso povzročene od zlate valute dotičnih držav, temveč od slabih valut v drugih konkurenčnih državah. To mnenje čitamo ludi v članku «Pred novo gospodarska krizo v Nemčiji», objavljenem v <-Edinosti z dne 16. t. m. Člankar, ki govori o začenjajoči se gospodarski krizi v Nemčiji, katera je po polomu papirnate marke zopet uvela zlato valuto, pravi, da je < prava smola za nemško industrijo ta, da je Nemčija obdana od sosedov s tako-x \ ano ^ slabo* valuto, to so Francija, Ita-) lija. Poljska.» Dalje čitamo v istem članku] sledeče konstatacije: - Na sploh se (v Nemčiji namreč) epaža pomanjkanje denarja i in kap i ta lov» — «...in pri tem pomanj- j kanju denarja trpe vse industrijske pa-i noge. c.Tvornice ne- morejo razpečavati svojih izdelkov in treba je odpuščati delavce.>> «... mnoge akcijske družbe ne izplačujejo več dividend...« «V Porurju i« vse polno zaleg premoga (8 milijonov to-nelat, t. j. 80 milijonov kvintalov!), ki ne najdejo kupcev, zakaj nemški premog ne more tekmovati na inozemskih trgih.» «... zaloge blaga se kopičijo v skladiščit.» cKoncem koncev si mnogi, industrijalci žele nazaj dobo inflacije in nizko valuto.^ «Do-kaz, da je nizka vakrta boljša od visoke, nam nudita Francija in Italija.» «Industrr-fald, ki potrebujejo kreditov, zahtevajo, naj državna banka pomnoži število bankovcev, tgda državna banka se temu upira, ker' bi bila nova vahita v nevarnosti.« Vse, kar sem tukaj navedel in tudi razvijajoče se gospodarske razmere v Rusiji zn Avstriji, k{ ste tudi vzpostavili zlato •valuto, dokazuje, da je zdrava, na zlatu jdoneča valuta, če ne še bolj, pa gotovo vsaj toliko škodljiva narodnemu gospodarstvu kakor inflacija. Pa tudi gospodarski položaj Italije, Francrje in Jugoslavije (da se omejim le na države, čijih razmere so naši javnosti bolj znane) nam dokazuje to, čeprav nimajo te države še zlate valute. Že dejstvo, da se je valuta v teh državah več ali inanj ustalila, vpliva škodljivo na njih gospodarski razvoj in vedno glasnejše se v teh državah oglašajo produktivni krogi z zahtevami po večjem kreditu in večji množini denarja, kar pa bi dosledno in po dosedanji šabloni izvajano dovedlo do istega denarnega poloma kakor na Ruskem in v Nemčiji. Zg c do v ina poslednjih let nam je torej praktično dokazala, da ne moremo več izhajati niti s trdno, zlato in niti ne s padajočo papitnato, na kreditu slcnečo, valuto. G^ede zlate valute pa je ta praktični dokaz le relativen, t. j. mi nimamo še praktičnega dokaza za to, da bi bila zlata valuta škodljiva tudi v slučaju, da bi zavladala \ vseh državah. Ker pa vidimo v državah. ki so izšle finančno oslabljene iz svetovne vojne, kakor n. pr. Italija in Jugoslavija, da že relativna stabilizacija valute povzroča pomanjkanje denarja in zastoj v narodnem gospodarstvu, si lahko predstavljamo, da bi s pomočjo zlate podlage dosežena absolutna in definitivna stabilizacija valute povzročila gospodarski polom m popolno gospodarsko in politično zasužnjenje teh držav Angliji in Ameriki. Kakor v Nemčiji, tako bi tudi v teh finančno slabejših državah postala šterling in dolar absolutna gospodarja položaja in sicer zato, ker bi mogle take države pri sedanjih razmerah le s pomočjo, t. j. s posojili anglo-amerikanskih bankirjev priti do ziate valute. To nam dokazujejo tudi sledeči citati iz zgoraj navedenega članka: «Zato je bilo v interesu poslednjih (Angležev, Francozov in Amerikance v), da papirnata marka propade in jo nadomesti zlata valuta. Končna ofenziva proti papirnati marki je zatorej prišla iz inozemstva.» •Domneva, da skušajo inozemski kapitalisti uničiti sedanjo «slabotno* liro, da bi prisilili Italijo uvesti zlato valuto, je prav verjetna.» Še verjetnejša postaja ta domneva, ako prečitamo članek, ki ga je objavil londonski «Times» (glavno glasilo angleških bankirjev) od 13. t. m. o vprašanju italijanske valute. «Times> trdi, da je glavna naloga novega italijanskega finančnega ministra, da zopet uvede zlato valuto. «DckJer ne bo imela Italija zlate valute — pravi omenjeni list — ne bo mogoče avtomatično in dejansko jamstvo proti inflaciji*" cVzpostava zlate valute bi Italiji v kratkem času mnogo več koristila, nego dobra administrativna politika. Zgodovina nam dokazuje — zaključuje «Ti-mes» —, da se da z zlatom zajamčena valuta vedno uspešno ščititi, medtem ko je v nasprotnem slučaju vedno podvržena vsakovrstnim manevrom.» Londonski bankirji in angleški industrijalci že vedo, kaj bi bilo njim koristno! Finančno šibke države si torej ne morejo pomagati niti z zlato valuto niti s papirnatim denarjem brez trdne podlage; zlata valuta povzroča pomanjkanje denarja, zastoj narodnega gospodarstva in odvisnost od močnejšega inozemskega kapitalizma; denar brez trdne podlage pa je podvržen včasih hitrejši, včasih počasnejši devalvaciji, ki ga prej ali slej uniči, kar pomeni, da je tak denar le provizori-čen in da moramo biti pripravljeni na to, da ostanemo nekega dne, ako si drugače ne pomagamo, sploh brez denarja. Za ureditev, razvoj in napredek narodnega gospodarstva pa je neobhodno potrebno: prvič, da imamo denar s stalno vrednostjo in drugič, da ga imamo dovolj, t. j. toliko, kolikor ga potrebuje neovirani gospodarski promet. Tudi velike nove milijardne emisije denarja brez zlate podlage bi ne povzročile devalvacije, ako bi se novoizdani denar pravilno uporabljal v produktivne svrhe. Treba je še pojasniti, kako naj bi se nove emisije denarja izvršile, da bi večja množina v prometu nahajaječega se denarja ne j povzročila devalvacije. V svrho pravilne rešitve tega vprašanja je treba najprej rešiti drugo vprašanje in sicer: kje tiči vzrok zastoja narodnega gospodarstva? Odgovor na to- vprašanje je kratek in jasen: v nakopičenih zalogah ne-razprodanega blaga. Ako bi mogli producenti razprodati to blago, bi dobili denar za nadaljevanje produkcije in gospoda^tvo bi se nemoteno dalje razvijalo. V to potrebnega denarja pa ni v prometu, oziroma ga ni v-rokah tistih konsumente v, ki bi radi kupili in porabili nakopičene zaloge blaga in se kvečjemu nahaja v blagajnah takih špekulantov, ki nimajo interesa kupiti to blago, ker so izračunili, da bi jim taka kupčija prinesla premalo dobička. In ravno tukaj bi morala poseči vmes država s pomočjo emisije novih bankovcev. V interesu narodnega gospodarstva in splošne blaginje vseh državljanov bi morala namreč država pooblastiti emisijsko banko, da izda toliko novega papirnatega denarja, kolikor ga je treba za nakup nerazpredanih zalog blaga. S tem denarjem bi emisijska banka potom posebnega, za to urejenega oddelka nakupila neraz-prodano blago p>o normalnih cenah in ga spravila v svoja skladišča. Tako bi se v prometu pojavila nova množina denarja, ki bi odgovarjala vrednosti v bančnih skladiščih spravljenega blaga in s katero bi mogli konsuimenti, ki bi po različnih poteh prišli do tega novoizdanega denarja, nakupita blago iz bančnih zalog, torej tisto blago, ki je ležalo prej pri prociucentih in za nakup kate-ega ni bilo v prometu potrebnega denarja. Na ta način bi prišli do novega polnovrednega denarja, ki ne bi bil podvržen devalvaciji, ki bi bil v pravem razmerju s produkcijo in kensumom in za dosego katerega ni potrebno, da se prodamo anglo-amerikanskim bankirjem. X. Y. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca štev. 19 Telefon it. 4439« ima v zalogi: Orehove tropine pc L 150.— za 100 kg, laneno seme. otrobi, pšenico. Ptičjo krmo: luSčen oves, ogorščico (ravi-zon), konoplje. « Semena: jesenske repe okrogle in dolge, salate endivije, špinače Sirokolistnate, sem« čebule rumene in bele, zgodnjih in kasnih bro-kol, cvetočega karfijola motovilca, zgodnjega nizkega graha itd. Žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preizkušeno z 99.57% častosti, modro galico. Kose Miirkur in raznih drugih znamk. Umeina gnojila: superfosfat, kalijevo sol in čilski soliter. Kmetijske stroje: slamoreznice, pluge itd. Šape okoličanske in kraške in razno kmetijsko orodje. Žveplene (nekapajoče) azbestne trace. Bisulin. Pravi nemški biaulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Tržaška kmetijska dražba v Trsta, Torrebianca št. 19 ia Ralfiseria it. 7. Bonna poroflla. DEVIZE: Trs t, 29.7. Amsterdam od 1080.- do 1110.— Bel- Sa od 126 — do 128.—; Pari« 12».— do 129.50 ndon od 132 do 133.20 ; New Vorkod 27.30 do 27.45; Španija od 390.— do 400.—; Švica od 530.— do 535.— ; Atene od 41.— do 43.—; Berlin od 640.— do 650.— ; Bokareit od 13.50 do 14.—: Praga od in).****>**«*t"»"----• S Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodamejem stilu kakor | • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z nalmodernejimi stroji, j I črkami. L^nofrpe. 3tereotypijo ter rotacijskim strojem. ; ! Vsa naročila se izvrSujejo točno in po zmernih cenah. : M«...«*'« mmm»»MI»M.»»M. JAKOS B&ATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6. (Šolska al.) KAVRiČ ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Kje se dobro je in pije? Ulica S. Francesco d' Assisi 20 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 1 podružnica v trstu d GMfrlii rszsrve Oloariev SO.flOB.OOfl - Telefon: 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI 1 Glavnica ii rezerve liuriei 60.000.090*- Teleron: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % *4 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HDlprlKimneia zrozn 2 JugoslnoUo Blagajna je odprta od r/,—127, In od 147,-16 41 Podružnicei Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: NOUR JOS8P Gostilna x GORICA — Via Monache 11- Tržaška milnico in hronilnicn reglstrovana zadruga z omejenim poroštvo | uradu|e v »voj! lastni hfSI j ulica Torrebianca 19, nadst 1 Sprejema navadne hranilne vloge na 3 kniižSce vloge na tekočI račun in vloge 1 » čekovni promet, ter jih obredje 8 per večje in stalne vloge po dogovoru. 1 Strelama „Dinarje" na takovi raiun In lih j obrastale po dogovoru. ^ Davek od vlog p tata zevod sen. 1 Daje posojila na vknjižbe, menica, ta- P stave in osebne kredite. — Obrestna I mera po dogovoru. | M razpolago varooitae celke (sale) i Uradne m za stranke od 87, h 131 m od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt j Štev. teleff. 25-67. j najstarejši slou. denarn! zavod j