„„	y
Poitnina otafana v gotovim leto tV№. V UubUant, v soboto, dne 22 februarfa 1930 St 44	1. »žffaia st 2 *.r
Naročnina
Pnevna iia»)«
z* kritimi» Jugoslavijo meso.no M Din polletno 13« Din celoletno 300 Din
za inozemsivo me«ei.no 40 Din nede |»kn izdala ce.Ole no v Juge Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sio.p. pelii-vrsia mali oglasi po l'50 ni i D.većll of;-asl nad 43 mm v.Sine po Oin г-зо veliki po 3 m 4 Din, v uredn Skemdelu vršilca po 10 Din o Pr »ecem o naro ~uu popust
Izide oo ^ ziuiraj
razen ponaellKo ln dneva do orožniku
v réanimait ;c i ftopiioneui ulici il. ttjll Itokoplai se ne vraCa/o, nelranhlrana pismu se ne. apreiemalo * Vreuntiiva telefon it. 2030. unravnlitvo Si. 232»
Informativen tisi za
/
slovenski narod
i/pfuto ie uiiufinuiiei/i ui.Si.b ^ Lckouni račun: Lluhiiana Sle v. lO.hSU in I U.340 sa Insef ole, SaiaieiJošl.75t>3, lurjreb it. 39.011, Pmrin In Dtinni it. 24.797
Carinsko premirje
Te dni se vrši v Ženevi konferenca, na ka-tttl бс razpravlja o uvedbi stalnosti sedanjih carin v Evropi. Svoječasno sc je sicer reklo, da gre tu samo za carinsko premirje, ki naj bi trajalo par let, tekom katerih ne bi sinela nobena država zviševati svojih carin. V prvi vrsti gre za uvozne carine, kajti carine na izvoz so skoro povsod odpravljene, ker so se izkazale za škodljive.
Naravno je, da imajo vse države velik interes na stalnosti uvoznih carin. Toda ugotoviti moramo, da sc za stabilnost carin potegujejo predvsem države, ki s svojo visoko razvito industrijo in njenimi proizvodi obvladajo svetovni trg in imajo zato interes, da se s povišanjem carin ne prepreči njihovim proizvodom uvoz v razne države. To so one države, v katerih uvoz industrijskih izdelkov nc igra velike vloge. One pač streme na eni strani za tem, da postane njih domača proizvodnja tako močna, da lahko krije vso domačo potrebo, na drugi strani pa da izvažajo svoje izdelke vsepovsod. Zato so pač interesiranc predvsem na tem, kakšne so uvozne carine drugod. Saj jim na domačem trgu konkurenca nc more dosti škodovati.
Čisto nasprotni pa so interesi držav, ki se še niso industrializirale, pač pa streme za tem, da tudi v industriji postanejo kolikor toliko samostojne. Pri njih ni glavno samo izvozna politika, ampak tudi uvozna. Skrbeti morajo za svoj izvoz, na drugi strani pa zopet za to, da s pametno carinsko politiko pomorejo k povečanju domače industrije in ustvarjajo nove panoge v industrijski produkciji. Ker pa nikakor ni mogoče, da bi se v sedanjih, hitro se spreminjajočih razmerah na tržiščih tako glede cen kakor sploh radi prodaje gospodarski položaj tako stabiliziral, da bi se z njim lahko ustalila tudi carine, zato jc umljivo, da streme po tem, da si ohranijo svobodo v carinski politiki.
Za našo državo je zlasti važno dejstvo, da se pripravljamo ravnokar na revizijo naše carinske tarife, glede katere je že večina interesentov podala svoja mnenja. Dejstvo je namreč, da sedanja carinska tarifa od 20. junija 1025, ki je bila delana 1. 1924, ko se je dinar še dvigal, v veliki meri ni več zadostovala potrebam gospodarstva. Imela je velike napake, ki so se povečale še s tem, da smo sklenili na njeni podlagi več novih pogodb, v katerih se jc n. pr. znižala uvozna carina za izdelke, ne pa tudi istočasno za sirovine, ki so potrebne za izdelavo teh, tako da je bila s tem prizadeta predvsem domača podjetnost. Poleg tega je še višina marsikaterih postavk bila za naše gospodarstvo neznosna. Stremeč za čim hitrejšo industrializacijo smo pozabili, dati tudi tarifi potrebno elastičnost, ki obstoja v tem, da se v slučaju uvedbe nove produkcijske panoge carine primerno spremene. Škodljivo bi bilo za nas, da se sedanje carine ustalijo, ko smo ravno na delu za temeljito reformo naše carinske politike.
Ravno v tem času, ko zborujejo države v Ženevi, pa se pripravljajo naši sosedje Čehi in Avstrijci, kakor da bi hoteli še izkoristiti čas do sklenitve konvencij o stabilizaciji carin, da zvišajo carinsko zaščito za svoje kmetijstvo. Na eni strani hočejo, da bi njih proizvodi šli v agrarne države brez visokih carin, na drugi strani pa se zapirajo ravno agrarnemu izvozu teh držav. Zato je to vprašanje za našo gospodarsko politiko še bolj važno.
V Ženevi torej bodo skušali veliki industrijski narodi zasigurati si svoja tržišča. Seveda na škodo ncindustrijskih držav. Nismo sicer za pretirano carinsko zaščito, saj ta v veliki meri podražuje vse potrebščine, ki jih mora kupovati naša država v inozemstvu, ter pade to breme v prvi vrsti na široko maso konsumentov, to je kmetov in delavcev, priznati pa moramo, da je naša industrija tudi potrebna zaščite, kajti brez nje bi bilo na tisoče našega delavstva, posebno slovenskega, brez kruha in izseljevanje bi nam vzelo še več dragocenega človeškega materijah, kakor doslej. Zato moramo gledati, da se najde tak izhod, po katerem carinska zaščita ne bi preveč obremenjevala konsumentov, istočasno pa dovolj ščitila industrijo. Stališče, ki ga ima rtaša delegacija v Ženevi, ni osamljeno. Z nami so tudi druge države, katerih industrializaciji se pač hoče postaviti meja. H koncu pripominjamo šc to, da si bodo druge države tudi v slučaju, da sc bodo obvezale na stalne carine, pač pomagale kakorkoli drugače, da ne bo tre-iia kršiti prevzetih obveznosti.	D. P.
Ho/nunska kratica odpotovala v Eg p t
Carigrad. 21. febr. U. Romunska kraljica-dova Marija je s princesinjo lica no na ladji lospela v Carigrad in bo zvečer nadaljevala potovanje v Aleksandri jo.
Nova
vlada
Tvorno jo demokratska levica radikalov, radikalni in republikanski soc alisfs radikalna levica in demokrati
Pariz, 21. febr. U. Chautcmps je danes popoldne predstavil novi kabinet predsednik» republike Doumergueu. Ministrska lista je v zadnjem trenutku bila nekoliko spremenjena glede osebnosti, število ministrstev pu ostane enako, to j v. 1? portfcljev, h katerim pride še 11 mest državnih podtajnikov. Kabinet jc sestavljen takole:
ministrski predsednik in notranji minister Chautcmps, radikalni socialist;
zunanji minister Briand, republikanski socialist;
pravosodni minister Steeg, demokrat, levica; finančni minister Charles Palmadc, radikalni socialist;	, jwklndni minister Charles Dumont, demokratska levica;
vojni minister Besnard, demokratska levica; mornariški minister Sarraut, demokratska levica;
kolonijalni minister Lamourcux, radikalni socialist;
pokojninski minister Galtet, demokratska levica;
trgovinski minister Bonnet, radikalni socialist;
minister za trgovinsko mornarico Danielou, radikalna levica;
delovni minister Loucheur, radik. levica; prosvetni minister Charles Durand, demokratska levica;
gradbeni minister Daladier, demokratska levica;
kmetijski minister Queille, radikalni social.; zrakoplovni minister Eynac, radikalna levica;
poštni minister Julien Durand, radikalni socialist.
K temu pride m; 11 dr/.uvnih podtajnikov: ministrsko predsedništvo Bcrthelot, radikalni socialist;
notranje ministrstvo Marchandeau, radikalni socialist;
zdravstvo Mario Roustan. radik. socialist; sport Henry Pothe, neodvisna levica; umetnost Bouysson, radikalni socialist; kmetijstvo Chapedelai, radikalna levica; kolonije Archimbaud, radikalni socialist; vojna Lambert, radikalni socialist: javna dela Chariot, radikalna levica; vojna mornarica Bellanger. neodvisna lev.; tehnični pouk Chabrun, republikanski soe.
Zagreb, 21. febr. a. Danes ob 9 se je nadaljevala škofovska konferenca pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Seji so prisostvovali vsi škofje in delegati škofov. Nekoliko pred 11 se je plenarna seja preki-kinila ter so se vršile razprave posameznih škofovskih odborov za razna vprašanja, ki ne morejo priti na dnevni red plenarne seje. Danes ob 4 popoldne se je plenarna seja nadaljevala. Medtem, ko se je pričakovalo, da se bo škofovska konferenca končala že danes, se do sedaj razprave še niso mogle končati,
Srednjeevropski agrarni blok
Budimpešta, 21. febr. e. Madžarski listi javljajo s konfcrence srednjeevropskih agrarnih držav v Ženevi, da je v sedanjem trenutku mnogo upanja, da se ustvari agrarni blok srednje Evrope. Kakor znano, so se pred tremi dnevi sestali zastopniki Jugoslavije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske in Grške na konferenco v Ženevi pod predsed-
Belgrad, 21. febr. c. Pri monopolski upravi v Belgradu intenzivno delajo na reformi vsega luonopolskega zakonodajstva, ki bo obsegalo tudi novo ureditev uradniškega, delavskega in vpokojniškega vprašanja v tobačnih tovarnah in sploh v vseh monopolskih zavodih. Sedaj je na vrsti načrt zakona o posameznih monopo-
Vprašanje zakupa tobaka
Belgrad, 21. febr. e. Vprašanje veleproda je tobaka v posameznih zakupnih rajonih v Sloveniji, za katero se je vršilo 14. februarja posvetovanje pri monopolskem inšpektoratu v Zagrebu, je sedaj predmet proučevanja bclgraj-ske monopolske uprave in bo odločitev padla prihodnji teden. Zu druge banovine, razen savske in dravske, je rezultat žc znan.
V splošnem so se zakupniki zadovoljili z manjšimi provizijami kakor doslej To sc opaža )K>sebno v onih mestih, kjer so prej obstojala monopolsku skladišča in kjer je monopolska uprava brez zukupccv preskrbovala trafikantom tobačne izdelke. Zanimivo je, da so sc nekateri zakupniki odrekli vsaki proviziji za vc-lcprodajo tobaku.
Jugosf. vzorčni seiem v A'barn'fi
Belgrad, 21. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja zainteresirane kroge, da priredi tvrdka Proko Stamenkovič v Leskovcu začetkom maja v Korči v Albaniji jugoslovansko vzorčno razstavo. Vse informacije daje trgovska tvrdka Miloš Stajič v Bitolju in na ime imenovane firme je treba poslati vzorce za blago z označbo in katalogi. Zanimanje vlada za kmetiško orodje, za železobeton, papir, konopljo, drva, preproge, leseno pohištvo in železne predmete, proizvode iz slainc, konserve, posušeno meso. Informacije daje tudi zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu.
Nadaljevanje škofovske konference
ter se bo radi tega konferenca morala še nadaljevati.
Zagreb, 21. febr. a. Ob priliki škofovske konference v Zagrebu prinaša »Hrvatska Stra-ža< uvodni članek pod naslovom »Hierarhija in verniki«, v katerem sc podčrtava edinstvo katoliške cerkve, katero edinstvo omogoča in varuje naslednik svetega Petra. To edinstvo je danes jačje, nego je bilo kadarkoli prej in ga osvežuje katoliška akcija, katero je juridično osnoval papež Pij XI.
stvom romunskega finančnega ministra Mad-gearu-a. Na tej konferenci se jc sklenilo delati za osnovanjem agrarnega blcka srednje-evrop-skih držav. Mišljenje madžarske javnosti jc, da se bodo po tej konferenci evropske države pričele drugače grupirati, kakor so bile doslej. V Evropi bo blok agrarnih in blok industrijskih držav.
Monopolska zakonodaja bo reformirana
Pl i če monopolsltih uslažbenceo bodo zboljšane
lih, na kur se bo monopolska uprava lotila tudi vprašanja ureditve plač iu prejemkov uradnikov, delavcev in vpokojencev. Kakor imamo vtis iz razgovorov z merodajnimi činitelji, bo vprašanje delavskih in uradniških plač, kakor tudi prejemkov vpokojencev precej ugodno rešeno.
Betgraiske vesti
Belgrad, 21. febr. e. Danes je prispel v Belgrad ban dravske banovine ing. Dušan Sernec. da se udeleži bunske konference, ki se vrši dne 23. februar ja, kakor srno že poročali.
Belgrad, 21. febr. e. Danes je prispel v Belgrad ljubljanski podžupan prof. Fvgen Jarc v zadevah ljubljanske občine. Predvsem gre o vprašanju proračunskega primanjkljaja.
Belgrad, 21. febr. AA. Francoski poslanik Dard je davi priredil v francoskem poslaništvu kosilo na čast burbonskegu princa Sixta Farmskega. Na kosilu je bil nadalje romunski po-sluuik Filidor s soprogo, dvorno damo romunske princeso Jelene, in gospod in gospa Selevier, sotrudnika sRevue de deux Mondcsc. Nocoj odpotuje princ Sixt v Pariz.
Belgrad, 21. febr. AA. Upravni odbor zavoda za zaščito industrijsko svojine je pozval vse organizacije, naj podajo svoje mišljenje o načrtu zakona o pobijanju nesolidne konkurence. Ko prispo poročila organizacij o tem zakonu, bo upravni odbor le-tu pregledal in jih nato predložil ministru za socialno |>olitiko in narodno zdravje.
Belgrad, 21. febr. VA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen \ glavni kontroli za šefa računskega oddelku v 4o-l dosedanji šef sodnega oddelku Dobrilu Petrovič, a zn šefa sodnega oddelka \ 4-1 dosedanji tajnik Dragomir Gjorgjevié.
Francoske provizorij
Chauteuipsu, predsedniku radikalnega parlamentarnega kluba, se jo na hitro roko posrečilo sestaviti novo francosko vlado, ki jo poznavalci francoskih parlamentarnih razmer morejo označiti le kot prehodni provizorij. — Položaj Francije v Londonu je pač zahteval hitro odločitev, kateri pa ni hotel nobeden velikih, vodilnih francoskih politikov dati svojega imena: ne Poincarè, ne Briand, in ne očividno užaljeni Tardieu. Kajti tudi Tardieu si je tekom treh mesecev svoje vlade ustvaril vodilni položaj med francoskimi parlamentarci. Dosegel je uspehe v Haagu, v Londonu je postal središče položaja. Z neverjetno spretnostjo je dosegel sprejetje francoskega memoranduma za bazo razpravljanja, izpod-nesel in odstavil je debato o podmornicah г dnevnega reda. Vsakdo je čutil, da je pod njegovim vodstvom francoska diplomacija bila vodilna v Londonu.
Tardieuja naj sedaj nadomesti — kdo? Ciiautemps? Chautemps pripada drugovrstnim francoskim politikom, kakor so Ilerriot, Pain-leve, Clementel, Leygues... ki se pojavijo v političnem ospredju le tedaj, kadar veliki politični geniji sodijo, da zanje čas ni primeren
Provizorij toraj, ki po vsej priliki ne bc dolgo trajal.
Hrbtenica nove vlade so radikali, ki so od 11. nov. 1028 leta dalje z bridkostjo in to-goto jedli kruh opozicije. Tedaj jih Poincare ni hotel sprejeti v vlado radi njihovih kultur-nobojnih sektarskih zahtev. Strašno mnogo so se trudili ves ta čas, da bi prišli zopet na krmilo. Računali so pri tem vedno tudi nt' socialiste, da bi jih podpirali. Toda ona socialistična skupina, ki jim je naklonjena, je v manjšini s Paul-Bauneourjem na čelu. Večino imata za seboj predsednik stranke Leon Blum in Paul Faure, ki odklanjata sleherno vladno kombinacijo. V danem slučaju so radikalom najjačja opora levičarski radikali (52 poslancev), ki pa niso nič stalni in. jako nezanesljivi zavezniki, kajti sedeli so dosedaj v Tardieujevi vladi zastopani s tremi ministri (Loucheur, Germain Martin, Laurent Eynac) in so sedaj presedlali k radikalom, ker so dobili pač štiri ministrske sedeže. Levičarske radikale vodi g. Danielou, ki je bil vedno nasprotnik Tardieuja in — velik osebni prijatelj ter zaupnik - Brianda. Tudi v dosedanji Tardieujevi vladi je Danielou, čeprav predsednik vladne stranke, vedno glasoval p toi i Tardieuju. Tako bi ne bilo izključeno, da za nenadnim Tardieujevim porazom stoji zadaj — Briand, ker je morda čutil, da njegova zvezda ob svetlo vzhajajoči Tardieujevi pričenja bledeti.
I Nova vlada bo imela proti sebi strnjeno levico in strnjeno desnico. Razen Loucherja in Brianda ni v kabinetu močnih političnih glav. Značilno je, da niti g. Herriot ni maral stopiti v ta izrazito radikalni kabinet, ker menda ne veruje v njegovo življenje. Ps£ • -preri-i r:;-s'-r-5tet> šdnistrataf џ. Ktefa&er, -' čimer J« pf-tikržč-anska kulturna rim-: •-.-. j-ga ksbtneta d-r-oij Jat&y
Za zbolfšan e položaja
sodni''skih poduradn'kov
Belgrad, 21. febr. c. Zastopnika sodniških poduradnikov iz Slovenije g. Mlinar iz Kočevja in g. Stavec iz Ljubljane sc mudita v Belgradu ter pri merodajnih krogih posredujeta v svrho zboljšanja položaja sodnijskega poduradništva.
Princ Burbonshi v Belgradu
Belgrad, 21. febr. e. Princ Sikst Burbonski, brat bivše avstrijske cesarice Zite, ki se jc mudil te dni v Belgradu, je danes odpotoval v Pariz. Pred njegovim odhcdom mu jc priredil francoski konzul g. Dard svečan banket, katerega so sc udeležili tudi nekateri člani diplomatskega kora in odlični zastopniki belgrajske družbe.
Vprašanje delovnega časa v trgovinah
Belgrad, 21. febr. AA. Na zahtevo ministra za socialno politiko je izvedla zagrebški) zbornica za TOI v svojem delokrogu anketo o delovnem času trgovskih nameščencev Poročilo zagrebške zbornicc bo razpravljam) na skupni konferenci vseh gospodarskih zbornic naše države. Mednarodni urad dela pripravlja takisto sestanek raznih držav o tem, da naj si- sklene mednarodna konvencija o delovnem času trgov skih nameščencev.
Nove te'elonskc zveze
Belgrad, 21. febr. AA. S sklepom mlnisir. z.i zgradbe se otvorijo sledeče nove telefonski zveze: Kostanjevica—Praga, Senla—Praga, Sisak—Praga, Sisak—Brno in Sisak— Bratislava.
Važni ukrepi Kmetijske družbe
Kmetijska družba Je v zadnji dobi Izvedla rep. sklopov glasnega odbora v zaščilo kmetijskih interesov, ki zaslužijo, dn se o njih obvesti javnost. lako io vložila prošnjo za carine prost nroz
plugnr, kar je finančno ministrstvo po pHporočilu ivinolijskega ministra dovolilo in objavilo dotično odredbo v službenih Nov in a h od 5. t. m. Carine pro?t uvoz plugov ..e dovoljen do 8". septembra t. I.
Ponovno ,ie zahtevala cd Generalne direkcije carin za rarine prost uvoz grašice /u seme, ki jo pri «as pridelujejo za krmo živini. Tudi tej želji je bilo ugodeno /. zadnjo odredbo finančnega ministra. — Zaprosila jc za carine prosi iitoz uli Tsnj za znižanje za modro ga licu in žveplo, ker je tu I ozirom na današnjo vinske krizo nujno potrebno Minist.ski s vet jc že znižnl uvozno carino nn žveplo za polovita. glede ealice ho pa pozneje obravnavalo. — V svrho pospeševanja sadjarstva jo Kmetijska dražba poslala železniškemu mi-aisirstvu pro»njo za zopetno dovoljenje brzrtvozne iu brezplačne dopošiljalve sadnega drevja, kakor je bilo to že pred dve mi leti v veljavi.
Nadalje je družba zaprosila balisko upravo dravske bmovine, J.i ponovno uvede akcijo tn pridelovanje travnega semena potom domačega kmo-'j stva. kakor jo je družba že pred štirimi leti za-počela. Če bi n:ši kmctov.ilci pridelovali potrebno travno seme doma, bi si naši država lahko prihranila milijone, ki gredo danes za lo semo v inozemstvo, razentega pa bi ludi naše kmetijstvo našlo vir dohodkov. — V nekaterih krajih po deželi se je nova šolska odredba, ki predpisuje celodnevni šolski pouk, izk zala neprimerna za kmetijstvo. Zato je družba na podlrgi sklepov glavnega odbora zaprosila b nsko upravo, naj predvsem na dvorazrednienh po deželi, kjer se izk že za io po-•reba. estane rt u-i način pcuka v veljavi. 8 leni bi bila dana možnest, da se kmetski otroci vporab-Iji jo za vaistvo mlade deee, nsda'je za pašn o živine in za manjša kmetijska dela, ki jih ti lahko opravljajo.
Ker se pri Zavarovalnici zoper nezgode ponavljajo slučaji, da kmet-posestnik, če ga doleti nezgoda pri stroju, ne dobi odškodnine, četudi plačuje redno zavarovalnino, je Kmetijska družba ponovno zaprosila Zavarovalnico, naj spremeni tozadevna določila, ki ne odgcvarj jo našim kniotij--k:m razmeram. — Oddelek za d .vke v finančnem ministrstvu je Ki. jami rja t. I. izdal finančnim direkcijam navodilo, v katerem tolmači čl. t>8 zakona o državni trošarini Irko, da morajo posestniki vinograda od vina, ki ga prencs?jo iz vinograda v svoje stanovanje, ki ne leži v občini, kjer imajo svoj vinograd, plačati državno bi slno trošarino, četudi jim to vino služi za domačo vporabo. S Hm nepravilnim tolmačenjem zakona bodo hudo udarjeni naši vinogradniki, ki im-jo svoje vinograde večinoma v sosednjih ali pa v edd Ijenih občinah. Zato je Kiflelijska družba takoj, ko je izvedela za to novo navodilo, vložila odločen prétest preti takemu tolmačenju zakona, ki žene naše vinogradništvo v še večjo krizo, nego se že danes irhuja.
Posebno važni sta dve resoluciji, ki jih je glavni odbor sprejel v svoji zadnji odborovi seji. Prva se tiče revizije carinskega zakona. — V finančnem ministislvu pripravlja poseben odsek revizijo carinskega zakona, ki se naj prilagodi današnjim spremenjenim gospodarskim razmeram v državi. V dosedanjem carinskem zakonu so bile •arinske postavke tako dolcčene. da so obremenjevale kmetijstvo, ščitile pa industrijo. Vsled visokih uvoznih carin mora kmet drago plačevali vse kmetijske potrebščine za svoj obrat, medtem ko so cene pridelkom tako nizke, da ne krijejo uiti pridelovalnih stroškov. To je tudi eden najslavnejših povodov za dinr.šnjo kmetijsko krizo, 'ci ogroža celotno gospodarsko stanje države. Kmetijska družba je ponovno za' tevala spremembo carinskih [»ostavk, toda žal večinoma brezuspešno. Na svoji zadnji seji je odbor sklenil resolucijo, odločno zahteva od vseh merodajilih krogov, naj se pri revizi i carinske tarife vpoštevnjo ponovno že izražene želje kmetijstva in dopusti carine prost uvoz vseh tistih kmetijskih potrebščin, ki jih lir še kmetijstvo potrebu je za povečanje svojih pridelkov. Današn.o kmetijsko krizo je mogoče ozdraviti samo s tem, da se kmetu omogoči cenejša produkcija. Od tega je odvisna tudi konkurenčna zmožnost naše države na tujem trgu in obenem tudi aktivnost ali pasivne«! državne trgovske bilance. Če si bo kmetijstvo pomagalo na noge in če bo krnel lahko izhajal s svojimi dohodki, tedaj bo zagotovljen tudi obstoj in razvoj dom če industrije, obrti in l.govine. Kmetijski stan v naši državi ni samo giavni producent, ki da državi največ dohodkov, ampak istoč sno tudi največji kon-šument vseh industrijskih in obilnih izdelkov. To ^e treba predvsem poudarjati in upoštevati pri reviziji carinske tarife.
Druga važna resolucija sr tiče določil finančnega zakona, ki omejuje piavično obremenitev industrije na škodo kmetijstva v podeželskih občinah. V Dravski banovini imamo mnogo občin, v katerih je razvila industrija in obrt. Po prejšnjem finančnem zakonu so bile občine upravičene nslo->.ili občinske doklado na industri.ska podjetja in delniške družbe v enaki višini kakor na zemlja-rmo. Po določbah novega finančnega zakona pa smejo znašati te doklado na navedena podjetja največ do 25 odstot. davčnega predpisa, dočim se dokin.de na znnljarino poljubno lahko zvišajo. Posledica te določbe je, da plačujejo industrijska podjetja v občinske blagajne le malo doklad, nasprotno so pa kmetije obremenjene z visokimi bremeni. Tako sc god i jo primeri, da pl.čuje bogato industrijsko podjetje komaj 25 odstot. dokla-<le, revni kmetje pa do 300 odslol., pa tudi še več na svojo zeinljarino. Dejansko pa so v industrijskih krajih občinski izdatki določeni večinoma v namene industrije in njenega delavstva Tako se morajo popravljati ctsle. zidati šole. pokopališču itd., ker vse lo uporablja industrija in njeni delavci. Potrebna je tudi marsikatera druga naprava, ki služi predvsem industriskim namenom, brez kalere bi kmetijstvo prav lahko izhajalo. Tako obremenjenje kmetijstva v korist industrije se fnora odpraviti, zato je glavni odbor sklenil naprositi vsa merodajna oblrstva, naj v bodočem finančnem zakonu to določilo vsekakor črtajo.
Otroci morajo motiti italijansko
Neverjetna okrožnica poveljnika pazinshe legije
Kraljevo darilo
Neka, 21. febr. t. Pu/insku občina šteje s 17 priključenimi, u še danes samostojnimi du-hovnijiitui (lieram, Trviž, Kaščerga, Crdoselo, Kršikla, Grlmuldn Dragué, Boršt, Cerovlie, Gologorico. krbuuo, Novaki, Lindar. Gručiščo. Pičil n. Stari Pazili in Zarečje) okoli 18.000 duš; izmed teli jc okoli Гнн> Italijanov, ki bivajo v mestu, vsi drugi so Hrvati. Naravno je, da otloci v okoliških vaseh molijo v cerkvi v hrvaškem jeziku, čeprav so vpisani v Balillo. kajti v Balillo st, učitelji vpisali enostavno vse šolske otroke. Zdtij pa je poveljnik pa/iiiške legije BulUle prol. Nizzo izdal to okrožnico: :. .Neprijetno me je diriiila vest, da v mnogih cerkvah otroci, vpisani v Balillo, pridno sodelujejo jiri levji službi in pojejo v hrvaškem jeziku.
To se nioru absolutno nehati v nujkrujšem času. Pii/.navura, da bo uku/ zadel na resne ovire radi krajevnih га/.шег; toda vse oviro Je treba premagati s prigovarjanjem in če treba tudi s silo. Hulillu in Male ftulijunke morajo že uu-krut govoriti, peti in moliti Italijanskem jeziku. Predpisana je molitev Balillo.:, ki jo jo lansko leto sestavil prof. Ni/zo krt so jo ioUkj oblastva odobrila. Ob nedeljah naj gredo otroci v cerkev v vojaškem sprevodu it« sirpr uniformirani; peti in moliti morajo itulijanski. Učitelji in poveljniki Unlille naj mi takoj pošljejo po en izvod slovanskih masnih knjig, da tc v sporazum« z legljsk'm duhovnikom nadomestimo z italijanskimi. Prepričan sem, da so budo poveljniki,/iv zeli /a zadevo in želim, du tile o tem /ugotovijo.-
Ženevska carinska konferenca
Ženeva, 21. lebr. V. \ komisiji za carinsko premirje je danes zastopnik Danske* opozurjul na klavzule o največjih ugodnostih v trgovinskih pogodbah, katerih nebhiejena poraba lahko povzroča velike težkoče. Nemški delegat je stavil predlog s štirimi točkami, katere je pred-sednk komisije Colijn s|)rejel v resolucijo ko-trtiSije. 'lćh sedem točk je: 1. delegacije nuj se i/jàvijo, Kakšno načelno stališče zavzemajo glede carin-.kcga premirja; J. določitev dneva, ko nuj stopi premirje v veljavo: prijava izjem da se lahko sestavi tozadevni seznam: 4. natančna definicijo v členu 9 načrta določene klav/ule o kategorij, h. kjer naj veljajo izjeme v primeru posebnih okoliščin; luzmerje med klavzulo o največjih ugodnostih in pogodbo o carinskem premirju, pri čemer zastopa Nemčija stališče, da more priti klavzula o največjih ugodnostih do veljave sainô za pogodbene države. ki so prislonile k cariuskeiiiii premirju: 6. ugo;oviti j«, treba, katere države stavijo po-
goj. da pristopijo k premirju, če pristopijo go-tove drugo države; 7. izvedba konvencije s tem, <la se odpravijo uvozne in izvozne prepovedi. je predpogoj zu pristop li konvenciji < premirju.	i
Ženeva. 21. febr. \.Y. švicarski, nizozemski, portugalski, estonski, madjarski, belgijski. Ink- j seniburški, kolumbijski in .jugoslovanski dele- i gali so se izjavili v splošnem zu carinsko pre- I mil je. Francoska delegacija jo predložila biroju konference ekspoze mnenj o načrtu /a ustanovitev evropskega trga in izjavila, da bo o tem vprašanju na prihodnji plenarni seji konference govoril delegat minister. Zaključek preliminarne razpravo jc pokazal, da je 21 držav za carinsko premirje, od teli 14 držav pogojno. ls.onlereti.ca je, sklenila ustanoviti dve komisiji. Prva komisija bo proučila načrt carinskega premirja na temelju osnutku, izdelanega od gospodarskega odboru. Druga komisija bo izdelala program nadaljnjih pogajanj.
Amnestija za južno Tirolsko
Dunajska vremenska napoved, .lusiio v rento bo trajalo dalje. Zjutraj mra.v
Rim. 2t. febr. U. Mussolini je za južno I i-rolsko odredil splošno amnestijo glede policijskih odredb, ki so bile izdane pioti južnotirol-skini Nemcem. Tuko bi bil tudi južnotirolski zdravnik dr. Josip Kiener s soprogo: izpuščen /
i3o? za nemški trg
Ne-,vyork, 21. febr. U. Med obema največjima mednarodnima petrolejskima koiiT cernoniu, lo je American Standard Oil Com: pany in uivdeško holandsko Royal Du teli Shell so se začela prgajanja radi bodoče preskrbe nemškega trga z bencinom. To pogajanja naj za igurajo obema koncernomft v Nemčiji trgovinski monopol za obratna sredstva. Zato pa bi Amerika dala nemški tlrža-vi slično, kakor Ivan Kreuper pri monopolu na vžigalice, monopolno posojilo I milijarde mark. S tem monopolom bi bila posebno prizadeta Rusija kot važna petrolejska uvoznica. Na merodajnih mestih v. Berlinu se o leni molči in ni dobiti potrdila niti demantija te vesti.
Sov'eti hoteli odpeljati generala Kiri ova
Atene, 21. febr. U. Policija jc odkrila zaroto. ki je hotelu odpeljati v Solunu generala Kirilovu, voditelja beloruskih emigrantov. Sovjetski agenti so s solunskimi komunisti imeti sestanek v. neki -gostilni, kateremu so prisostvovali tajili policisti. Tudi na soprogo generala so nameravali "izvršiti napad, vendar pa je bila posv ar jenu in ni sledila povabilu dveh tujcev. ki sta jo v avtomobilu hotela odpeljati v neki kinematograf, češ, da jo bo ravnatelj najel za igralko na klavirju. Emigranti so sami organizirali varstvo generala.
Težfeoče na pariški konferenci za vzhodne reparac'e
Budimpešta. 21. febr. a. Po vesteh iz Pariza je ske raj gotovo, da se komisija za vzhodno reparauijsko vprašanje ne bo končala ta teden, temveč se bo zavlekla še ves prihodnji teden. Listi p' ropajo, da so nastalo nove težkoče radi češkoslovaške zahteve, da naj Madjarska odstopi od pravic, ki jim jih daje člen 25(1 triair Tiske pogodbe, čemur se pa madjarska delegacija energično upira.
Vnufe Franca Jo 'eia se poroči
Dunnj, 21. febr. U. Vnuk Franca Jožefa, nadvojvoda Klemen Salvator, sin Franca SaI-vatorja in Marije Valerije, se je včeraj v dunajski škotski cerkvi poročil s konteso Margareto Kesseguier de Miremont. Poroke, ki se je izvršila v najožjem rodbinskem krogu, se je udeležil tudi ženinov oče, bratje in sestre ter najvišje bivše dvorno plemstvo.
E' spfozi!a v smodnišn'c't
NUrnberg, 21. febr. U. V laboratoriju smodnišniee Stadeln je včeraj /.večer i/, še neznanega vzroka nastala eksplozija tako zvaniii nabojev Lefauchex, pri čemer jc bilo iožko ranjenih 9 delavk.
otoku Ponza, kamor jc bil pregnan /a tri leta. Koniuii'ke naglaša, tla ni noben Nemec več i/ političnih vzrokov stavljen pod policijsko vur-stvo l'a amnestija je prvi vidni znak prijateljske pogodbe med Avstrijo m Italijo.
Japonske volitve
London, 21. febr. U. Udeležba pri včerajšnjih volitvaji nu Japonskem je bila zelo velika. Od .12 milj. volivcev se jih je udeležilo glasovanja H) miljjnov. Rezultati volitev še niso znani.
Kolektive zacHa vasi ne gre
Moskva. 21. febr. AA. Službeni »Komunist« poroča, da so sovjetska oblastva kolektivizirala nad polovico posestev v Hurkovski pokrajini. Kmetje so pa postopanje oblastev napačno razumeli in si kolfktivizirano živino razdelili med seboj na enake dele, namesto tla bi jo v porabili Za kolektiv i/irano gospodarstvo.
Priznanje Češkoslovaške Masaryku
Praga, 21. febr. U. Poslanska zbornica jc sprejela danes lex Masuryk. ki ugotavlja zasluge Masaryku za državo, z glasovi večine, ku-I terim so se od opozicije pridružili tudi nemški ' krščanski socialisti. Poslanci slovaške ljudske j stranke, skupine Slribruega in madjurski po-I slanci so pred glasovanjem odšli iz dvorane. Proti pu so glasovali nemški nacionalci, nemški narodni socialisti in komunisti. Komunisti I s'o glasovanje motili / glasnimi protesti.
Br'and - vod a franc, deletfaci'e
London .21. febr. AA. Čeprav ni bila lista nove francoske vlade davi še gotova, se doznava, da bo Briand še nadal je ostal na čelu francoskega zunanjega ministrstva. Briand se bo i v rnil v London kot vodja francoske delegacije, j Njegovi glavni sotrudniki bodo Albert Sarraut, ki se je udeležil washingtonski' konference, Pie-I iri in Dhnielou, ki je predsednik Briandnv.e skupine v francoski zbornici. Kljub тепш. da je ; konferenca odgodena do srede, strokovnjaki i dnevno proučujejo vprašanje tako zvanih posebnih ladij, ki ne spadajo v nobeno jasno označeno kategorijo. Strokovnjaki upajo, da bodo lahko predložili poročilo o tem vprašanju prvemu odboru konference, ko so konferenca sestane.
Pogafan'a za rekons'rukcijo bolgarske vlade
Sofija. 21. febr. n. Pogajanja o rekonstrukciji bolgarske vlade so v glavnem omejena na razgovore med Ctinkovom in Ljapfevoin. Današnji razgovori so oslali brez rezultata. Cnn-kov odbija sodelovanje v vladi, če ne bi ta spremenila |>olitiSnc smeri, nego samo poseb-' почП. Ljnpčev vztraja na svojem stališču, ker ima zagotovljeno pomioč opozicije, ako bi Cinikov nastopil proti vladi. Situacija torej -c ni I ćista,
ze ezntcar em
Belgrad, 21. febr. AA. Združenje jugoidovam sk111 micioiiulnih železničarjev ili brodurjuv. oblastni odbor Belgrad. i/javlja Nj. Vel. kralju iskreno zalivalo za pok|oujeni dar v znesku 10.000 Din o priliki prireditve dne 13. februarja,
Pravilnik o uradniških uniformah
Belgrad, 21. febr. a. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister general Pero Živkovič jc podpisal pravilnik o službenih oblekah za uradnike notranjega ministrstva.
Po tem pravilniku nosijo službeno obleko okrožni inšpektorji in uradniki notranjega ministrstva I. in 11. kategorije, srezki načelniki ter višji uradniki mestnih in državnih policijskih oblasti. Službena obleka bo teninomodre barve in jo bodo nosili vsi starešine uradov ter vsi uradniki od 6. skupine I. kategorije, oziroma 1. skupine II. kategorije naprej.
Policijski uradniki v gotovih slučajih ne bodo nosili službene obleke in to takrat, kadar bo to zahteval službeni interes. N' leni slučaju pa morajo imeti na notranji strani službeni znak, to je kovinsko ploščo ■/. grbom in napisom Organ javne bezbednosti \ Imeti morajo pri sebi tudi legitimacijo.
Svečane obleke se bodo nosile ob priliki velikih praznikov, lo je posebno oh državnih praznikih in ob drugih svečanih prilikah.
Letna obleka se bo nosila samo namesto vsakdanje. V inozemstvu se službenih oblek ne sme nositi. Upravnik mesta Relgra-da in njegovi pomočniki ne nosijo službene obleke. Uradniki 111. kategorije imajo pravico in dolžnost nositi službeno obleko le po odredbi bana.
Za organe javne varnosti, posebno za policijske uradnike in stražnike se 1к> izdelal poseben pravilnik. Službeno obleko bodo morali nositi prizadeti uradniki od 1. julija naprej. Mesečne doklade pa IkkIo začeli dobivati s prvim marcem.
Občni zbor „Drave"
Osijek, 21. febr. a. Danes se je vršil glavni občni zbor tvornice vžigalic -Drava«. Iz vodstva tovarne je odstopil Adam pl. Rcisner, ki je to tvornico osnoval. Na občnem zboru so bili prisotni 4 zastopniki švedskih delničarjev, ki imajo v rokah 51 odstotkov delnic.
VesJi iz države
Split, 21. febr. a. Akcija Jadranske straže za pomoč rodbine ponesrečenim mornarjem na :>Daksk jo dobro uspela.
Na otoku Hvaru se je vršila svečana ko-memoracija z mašo zadušnico, katero je pel livarski škof. Prisotni so bili vsi zastopniki tamošnjili oblasti in privatnih društev.
Subotica. 21. febr. a. Snoči ob 5.20 je prispel na kolodvor vlak s truplom pokojnega nemškega poslanika na našem dveru dr. Кв-slerja. Do meje so spremili vlak v imenu belgrajske občine Miloš Radoilović, v imen« zunanjega ministrstva pa dr. Erhartič. Subo-tiška delavska organizacija je položila na krsto lep šop cvetlic.
Belgrad, 21. febr. e. Glavni prosvetni svet je imel zadnje dni več sej, na katerih se je nadaljevala razprava o učnem pravilniku. Dane» so bile te seje prekinjene ter se bodo v kratkem nadaljevale. Razprava o učnem pravilniku še ni končana, ker so mnenja v glavnem prosvetnem svetu zelo razdeljena.
Zagrebške vesti
Zagreb, 21. febr. a Pri gradbi podvoza na Savski cesti je prišlo danes do težje nesreče. Težka traverza je padla kovaču Pranju Petraču na noge. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu morali zdravniki amputirati obe nogi.
Zagreb, 21. februarja, a. Današnja številka »Hrvatske radiše prinaša članek z naslovom: »Motnja v našem delu«; v članku oslro nastopa proti vsem onim, ki brez sramu izrabljajo družbo za svoje privatne svrhe. Dalje prinaša sliko stanja Hrvatske radiše, ki ima 13.680 članov v domovini iu Ameriki. Organizacij je bilo 617, od teh 528 v domovini, 84 v Ameriki in 5 v ostalem inozemstvu.
Zagreb, 21. febr. a. Danes dopoidne se je vršila pod vodstvom mestnega župana dr. Srku-lja seja za urejevanji? gasilskega vprašanja 1er sc jc po vsestranski razpravi sprejel nov statut za urejevanje gasilske službe, število gasilskih straž so bo povišalo od 50 na 60.
Zagreb, 21. febr. a. Mestni magistral je sklenil osnovati centralno mestno strokovno knjižnico.
Drobne novice
London, 21. febr. U. V Nottinghamu je sir Julijan Cahn nakupil posestvo Mewetead Al-by, rodni dom Byrona, katerega lioče darovati angleškemu narodu. Hiša je stara 750 let in je bila 400 loi lasi Byronov.
London. 21. febr. U. V Londonu Je bilo v zadnjem čelrtletjo 1020 pri pirmHnih nesre-i-ali U)7 oseb ubitih in 18.111 ranjenih.
Pridobivajte novih
naročnikov!
Ljubljana, 21. februarja.
Ko с!апез dopoldne zaplapola s stolpa mestnega magistrata črna zastava in so se znaki žalovanja začeli razobešati tudi po poslopjih raznih naših gospodarskih ustanov, je šla skozi Ljubljano skoraj neverjetna vest, da je umrl ljubljanski občinski svetnik dr. Josip Jerič, mlad mož, splošno znan in spoštovan javni delavec, ki si ga šo pred dobrim tednom videl v družbi prijateljev, ali ko je vršil opravke svojega ]K»klica in javnega dela. Dr. Jeriču se je zadnje čase poznalo, da je njegovo zdravje jelo nekam pešati, zakaj vedno razboriti mož je postajal proti svoji navadi tih. Prejšnji teden se je podal v Leonišče in se izročil zdravnikom, a njegovo slabo srce ni bilo več toliko krepko, da bi bilo mogoče tvegati težko operacijo; trebušne komplikacije so napovedale katastrofo in danes zjutraj ob pol petih se je preselil v večnost. Za njim žaluje mlada žena s štirimi otročiči in številni prijatelji in znanci.
Dr. Josip Jerič je bil nečak zaslužnega soustanovitelja in pospeševatelja »Slovenca-: in katoliškega tiska, duhovnika in organizatorja Jožefa Jeriča. Rodil se je 23. decembra 1881 na Gradišču v šentviški fari pri Stični na Dolenjskem. 0 svojem stricu je vedno govoril z občudovanjem in njegov zgled ga je predvsem vodil v javno življenje, ki se mu je posvetil takoj, ko je kot »Daničar« dovršil juridične šludije na Duna.'u.
Po svojem razboritem značaju se je i>oli-tičuo opredelil za tedanjo mladokatoliško strujo, ter je tudi vneto sodeloval pri ustanovitvi »Nove založbe« 1917, ki se je bila v tedanjih negotovih razmerah pripravila, da prevzame važne naloge v naši publicistiki. V letih jugoslovanskega gibanja je bil dr. Jerič vedno med liajpogumnejšimi »jugoslovani« in je bil lela 1918. do konca tajnik »Narodnega sveta« v Ljubljani. Po vojni je otvo-ril lastno odvetniško pisarno in si kmalu nato ludi ustanovil lastno družino. Naše pestro javno življenje, ki se je v prvih desetih letih po vojni tako hitro izpreminjalo. je zvabilo tudi dr Jeriča na torišče ljubljanske občinske politike in je nekaj časa tudi načeloval ljubljanski organizaciji bivše SLS. Leta 1928. je prišel v občinski svet in se vneto udejstvoval v raznih odsekih Kot javni delavec je dr. Jerič prišel tudi v zastopstva gospodarskih in socialnih ustanov in se z vnemo udeleževal vsakega dela.
Med drugim omenimo njegovo vestno delovanje v nadzorstvu Zadružne gospodarske banke, kjer je deloval od njenega začetka; od 1 1923. je bil član vodstva Pokojninskega zavoda ter je kot obč svetovalec postal tudi član upr. odbora Mestne hranilnice. Posebno pa je treba omeniti njegovo delovanje v nadzorstvu Zadružne zveze, matice vsega našega gospodarskega dela. — Vse to so mesta, ki zahtevajo — neglede na strokovno stran — od človeka visokih moralnih lastnosti. In te lastnosti je dr. Jerič imel!
Posebej zasluži pokojni dr. Jerič hvaležnega spomina kot tajnik »Nove zaliožbe<r. »Nova založba: je bila njegov poseben ponos in prava srčna zadeva. Dasi književna in podobna vprašanja niso spadala v območje njegovih duševnih darov, se je s silo skušal vživeti vanje in pazno bral sodobno književnost, zato so se tudi prijatelji literati v gospodarskih zadevah radi obračali k njemu za svet. V poseben ponos in skrb mu je bilo zastopstvo dedičev Ivana Cankarja Kot tajnik »Nove založbe« je bil nadvse skrben in točen, in zadruga bo težko pogrešala njegovo požrtvovalno strokovno pomoč.
Povsod pa, kjer je rajni dr. Jerič sodeloval, jo delal z vso dušo in ljubeznijo 1er vsekdar nesebično. To je pač najlepša poteza njegovega značaja. Naj sprejme za vse svoje zasluženo plačilo pri Bogu! Počivaj v miru!
Ogromen plaz skalovja v Vintgarju
Rodovna zajezena — Silen zračni pritisk radi plazu
Jesenice, 20. februarja.
Skoraj ga ni Slovenca, kateremu ne bi bil znan Vintgar, ako ga še ni videl, je vsaj slišal o njem. In tu, v tem prelepem Vintgarju se je v sredo 19. t. in. dogodilo nekaj povsem nenavadnega. Nn gornjem koncu, nasproti tovarni lesnih izdelkov, na tako zvanem »cirkelnur se je ob pol sedmih zvečer posul hrib. S strašnim ropotom so zgrmele ogromne množine skalovja, gramoza, drevja in prsti v Radovno. Pravijo, da bo vsega materiala gotovo do petdeset vagonov. Konja, ki se je baš takrat napajal v Radovni je silen puh odnesel daleč v stran. Kako močan je biJ zračni pritisk, je razvidno iz tega, dn je celo skladovnico »bač-kov« t. j. butaric drva, odneslo proč.
Gorjansko občino bo mnogo stalo, predno bo vsa navlaka odstranjena, kajti, proč bo morala, sicer bo, k'dar Radovna naraste, nevarnost za na nasprotnem bregu ležečo žago gosp. Goloba.
.Sreča v nesreči je, da v tistem hipu ni šel niliče ]H) stezi, ki vodi mimo Radovne v Graben. Mogoče pa je, da se bo hrib še nadalje trgal, ker je videti ogromno skalnato razpoko, ki ludi grozi, da se bo odtrgala 1er se privnlila v strugo sedaj sicer plitve Radovne.
Bled, 21. februarja.
Včeraj se je blizu mosta pri vhodu v Vintgar posul velik del hriba v Radovno ter je zasul dve tretjini struge. V Rndovnt leži nakupičenega materiala zu najmanj 1500 kub. metrov. Most ni nič poškodovan, pač pa je Radovna zelo zajezena.
Zračni pritisk je bil lako velik, da jo konja, ki je stal tam blizu vprežen v voz, vrglo ob tla. .
Ko je plozovje zagrmelo v Radovno, je voda tako pljusknila, da je pri Golobovi hiši, ki je 30 m stran od struge, pobila vse šipe v oknih.
Društvo za zgradbo farne cerkve v Mostah
bo imelo v. nedeljo dne 23. t. m. ob petih popoldne v telovadnici šole v Mostah
prvi občni zbor.
Poleg poročila pripravljalnega odbora so na dnevnem redu volitve odbora in nadzorstva. Zborovanja naj se zanesljivo udeleže vsi društveniki, potem pa sploh vsi zavedni katoličani, ki namera-; vajo pristopiti k društvu, ako so prepričani, da je za uspešno dušno skrbstvo v Mostah potrebna nova l'ara — sedanja šentpeterska je pač preogromnn — in pa nova farna cerkev.
Prav bi bilo, cla bi se našega zborovanja udeležili tudi sosedje iz mesta 1er pristopili k društvu, ; da z združenimi močmi postavimo svetišče v čast i in hvalo sv Družine, ki mora biti vzor vsem kr-; ščanskim družinam.
Po društvenih pravilih je predsednik društva vsakokratni generalni vikar ljubljanske škofije. Tako bo sedanji generalni vikar, pomožni škof dr. Gregorij Rožman, ki je že predsednik pripravljalnega odbora, vodil v nedeljo društveno zborovanje. Pridite!
V snegu zmrzni I
Sv. Lovrenc na Pohorju, 19. febr.
Danes okrog desetih so našli ob potoku Ra-dolna pri Kogelnikovi žagi legrndske štedilnice truplo nekega moškega. Takoj so poklicali zdravnika in orožništvo, ki jc ugotovilo, da je ponesrečenec Jurčič Lenart, po dom. Pušni Gregar. Zdravnik se je trudil na vso moč, da bi ponesrečenca spravil k življenju, kar se mu pa ni posrečilo, čeravno je imel zdravnik še upanje. O izteku nesreče smo izvedeli še tole:
V torek popoldne je šel rnjni Gregar na pošto, kjer je plačal prispevek za tuk. konkurenčni odbor. Bil je posebnež ter si je najrajši pel. Včasih pa ga je tudi malo bolj prijelo, in je v takem stanu kar lako brez spomina taval tjavendan. In lo se mu je utegnilo tudi sedaj pripetiti, ko je menda bil namenjen od pošte h kmetu Gnibel-niku, kamor je rad zahajal. Pa ni našel v tem stanu brvi čez potok radi zapadlega snega. Zašel je po snegu v potok, kjer ga je potem spomin čisto zapustil. Čudno je to, da ga ni nihče opazil ali slišal, ker je poleg žage tudi električna centrala, 1er zelo razsvetljeno. Pri zavesti je moral še dolgo biti, kar kažejo sledovi njegovih stopinj v snegu na vsaki strani potoka, ko je menda iskal pot iz potoka, pa v svoji zmedenosti ni vedel ne kod ne kam, čeravno tam ni tako nevaren in težaven izhod. Da bi bil pijan, ni mogoče, ker v tem slučaju bi bil gotovo obležal v vodi. Vsled utrujenosti so mu moči pošle in se je naslonil v sneg, da bi se odpočil in je za večno zaspal.
Rajni Pušni Gregar, ali kakor so mu tudi rekali »Sterngueker , ker je z očmi vedno utripal in gledal najrajši kako grejo megle iz katerih je potem prerokoval vreme, je bil pravi original. Vse ga je rado imelo, najrajši pa mladina, ki se je z njim zelo zabavala. Nosil se je starinsko, pokrit s širokokrajuim klobukom, ob nedeljah pa r.IMb-cilinder;; na nogah je imel velike škornje z zunaj dolvisečimi trakovi. Bil je posestnik in dvakrat oežnjen ter brez otrok. Prepeval si je vedno in povsod. Za novo leto in svečnieo je hodil okrog po hišah prepevat, ter je za le godove znal tudi primerne stare pesmi. Daj Bog, da bo tudi Tebi nn večno peli
Snega je zapadlo lukaj že 50 cm, po planini pa okoli 70 cm ter še vedno sneži. S početka je bil sneg zelo južen sedaj gre že suh.
Tukajšnja podružnica Jugoslovanske matice ima svoj občni zbor v nedeljo 23. februarja popoldne ob 3 v šoli. Vabijo se vsi člani podružnice, da se občnega zboru sigurno udeleže. Ob tej priliki se bo ludi [»obirala članarina.
Proti Doleznlm w bokih
rabite Slouu-ov Lmiment (mast)
Zakii bi tr ieli neznosne bolečine če iih morpte le » m-lo aloanovega Lininm ta ma-t odpraviti Sloan-ovo mast ni trebH drgniti, kajt ona gre sama v kožo. ereje m um r. obo ele dele. n bolefiue iz inejo
tmeite vedno vsaj eno steklenico v zalogi. Zelo enostavno sc i ostopa Na koži se ne napravlja uika • madež
Ranite S oon-ovo masi nroti гешлпш«, lillow, boeOnom v Krttu. ooifzn m « nohih Dol« cm ti m dlsioriue in honinil ein proli «sem iiolr/i immlftlc
Generalno /.astnnstvo MISKOVlC in COMP. Lieo^rad. ^arajev. ka 70.
Sioen-o? Uniment
odpravlja bolečine
Dobiva se » «fii 'fHnrnan 'n 4ro0fr''nli
Nova zima in zameti
S v. R u p o 1-1 11 a d Laškim, 20. febr.
Toplo in prijazno je že solnce sijalo do 15. februarja, po uižavah so ljudje začeli s pomladanskim delom ; saj so ljubki zvončki že prizvanjali prijnzni vigredi, in ptički so jo vabili z veselim žvrgolenjem. V nedeljo, dne 10. februarja, pa se je nenadoma nebo zoblačilo, pritiskati je začel jug, kmalu se je stepel s krivcem, ponoči začne najprej deževati, potem pa so usujejo snežinke, no, sedaj pa mete in sneži in burja že cele 3 dni; mrzla burja razsaja noč in dan. Snega imamo že do kolena, na zametih pa gu je do metra in še višje. Tukaj v hribih skoro s strahom mie'imo na lansko hudo zimo; kaj bo. če se bo zima sedaj šele pričela?
Vendar pa se nove zime ne bojimo preveč: tokrat smo se s kurivom bolje pripravili, kakor lani. Pri Sv. Rupertu in na Svetini je padlo toliko snega in je povsod tako zameteno, da noben otrok ne more v šolo. Sedaj innmo najbolj pripraven čas za poroke in ženitovanja, ki so v letošnjem predpustu tako številne, kakor redkokdaj prej; samo eno nedeljo je bilo sklicanih 12 parov! Pomenljivo je tudi, da so mnogi poročenci že opustili dolgotrajno, večdnevno, potratno in nesmiselno ženitovanjsko rajanje: naša mlpd:*io po veliki večini pridno bere in se tudi pridno uči!
Prevalie - središče okraja
Resolucija vseh občin Mežiške doline.
Dne 18. februarja 1930 se je v občinskem uradu na I^-evaljah vršil sestanek županov občin Črna, Koprivna, Mežica, Libuče, Sv. Danijel, Gu-štanj, Kotlje, Prevalje in Tolsti vrh 1er zastopnikov župnijskih uradov in drugih korporacij. S tega sestanka je bila odposlana vdniostna brzojavka Nj. Vel. kralju 1er naslednja resolucija g. predsedniku vlade in g. banu inž. Semecu.
Kr. bonska uprava v Ljubljani je z odlokom z dne 6. februarja 1930, I No 1603,'2 ukinila sedež okrajnega načelstva v Prevaljah ter odredila, da se ima sedež okr. načelstva prenesti v Dravograd in to z utemeljitvijo, da je bil z Uredbo o razdelitvi države na oblasti (»Ur. list, 134 ex 1922) ustanovljen okraj dravograjski in da je Dravograd geografski in prometni center okraja. Proti temu odloku prinašamo podpisani zastopniki gori imenovanih občin, župnih uradov in drugih ustanov sledečo resolucijo:
Prevalje je bilo od razpada sem neprestano sedež okr načelstva še v smislu odredbe bivše deželne vlade v Ljubljani kot geografski in prometni center celokupnega okraja dravograjskega, kar je jasno vsakemu, ki pozna naše prilike.
Prevalje je zvezano z vsemi občinami v smeri Dravograd—Ribnica—Maribor z železnico, z Gornjo Mežiško dolino pa le s cestami in pešpoti. V slučaju prenosa sedeža okrajnega načelstva iz Pre-valj v Dravograd bi bilo prisiljeno prebivalstvo Mežiške doline se poslužiti pešpoti, ki je večkrat oddaljena do 10 ur do Prevalj in še dve postaji železnice do Dravograda, s čemer bi izgubilo kar dva dni na času in bi so po nepotrebnem trosile narodne sile in energije. — Občinam v smeri Dravograd—Ribnica—Maribor, ki so zvezane s Prevaljeni z železnico, pa ne bi bilo prav nič ponia-gano. ako bi imele oni dve postaji železnice krajšo pot v Dravograd.
V Prevaljah se nahaja okrajno sodišče, davčna uprava, državna pošta, žandarmerijski vod in bi bil prenos okr. načelstva iz Prevalj v Dravograd že radi tega neumesten za celokupni okraj, ker bi moralo prebivalstvo, ki opravlja svoje posle pri oblasti istočasno iti naprej v Dravograd in potem še v Prevalje, ker je brez dvoma nepotrebno Iro-šenje narodne energije.
Prevalje z občinami v Mežiški dolini je davčno dvakrat močneje kot vse ostale občine in radi tega upravičeno zahteva sedež okrajnega načelstva za sebe.
Tudi iz varnostnih ozirov je potrebno, dn ostane sedež okraja v Prevaljah, ker so v Mežiški dolini velika industrijska podjetja s tisoči delavcev in je neobhodno potrebno, da se nahaja oblast takoj pri roki v slučaju kakih nemirov, kar bi bilo s sedežem v Dravogradu otežkočeno in zamudno.
Dravograd ima pogodbeno pošto, medtem ko jo v Prevaljah državna pošla, ki ima službo lahko tudi ponoči, katere dravograjska kol jiogodbena ne more imeti in bi torej v slučaju sile vez z upravnimi centri popolnoma odpovedala
Prevalje je center naše nacionalne in državno misli na Koroškem in je ludi mogočna zaslom-ba za naše koroške brate v Avstriji; kot tako se je pokazalo zlasti ob prevratu bivše Avstrije. Dravograd pa je bolj center nemškega in nemčur-skega elementa, kar so dokazale volitve in preobrat.
To so lii/Jogi, da prosimo, cla p. n. naslov našo prošnjo podpira in uvažuje, da ostane sedež okrajnega načelstva. kukor dosedaj. v Preval juh
Ljubljana, 21. februarja.
Davi ob 9 je umrl v svojem stanovanju v astni pnlači, nekdanji Cojzovi hiši no Bregu, slovenski veleinduslrijolec Peter Kozina.
Smrt uglednega Petra Kozine pomen ja' za slovensko gospodarstvo in slovensko industrijo veliko izgubo. S Petrom Kozinoin je odšel v večnosl mož med Slovenci do sedaj še neznano energij« in podjetnosti, ki se je priboril iz najnižjih soei alnih plasti in iz skromnih začetkov do največje ga slovenskega industrijalca in podjetnika. Petei Kozino se je rodil I. 1870 v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je bil njegov oče, kmet in gostilničar. Peter Kozina se jo posvetil v mladosti trgovini L, 1903. se je osamosvojil in ustanovil v Ljubljani z družabnikom Hielzloni tvrdko za eksport izdelkov domače industrije, tako slamnikov, glavnikov, zobotrebcev in čevljev. Napredovala mu je posebno kupčijo s čevlji, tako da je kmalu po ustanovitvi tvrdke osnoval v Tržiču lastno delavnico, ki se je tudi ugodno razvijala. Povpraševanje za čevlji je bilo vedno večje, in lako se je Peter Kozino odločil, ustanoviti v Tržiču, kjer-je čevljarska obrt domaČa industrija, lastno tovarno za čevlje, iioril se je dolgo, da bi dobil potreben kapital, in posrečilo se mu je šele, ko je pridobil za svoje ideje pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Tu mu je preskrbel pri Gospodarski zvezi kredit pol milijona zlatih kron. Peter Kozina seveda za to posojilo ni mogel nuditi drugega jamstvu, kakor lastno poštenje in pa znanje. L. 1908. je pričel z zgradbo tovarne v Tržiču nasproti kolodvora. Trži-ški mestni zastop mu je kol zavednemu Slovencu zelo nasprotoval. Dosegel je, da mu je oblast trikrat ustavilo zidanje stavbe S pomočjo dr. Kre-ko je premagal ludi lo oviro, nakar so nasprotniki dosegli pri tedanji deželni vladi, da je prisilila Gospodarsko zvezo k odpovedi njegovega kredita za pol milijona zlatih kron, češ da je bilo dovoljenje tega industrijskega kredita proli zadružnim pravilom. Tovarna je bila tedaj že v sirovem stanju dograjena. S pomčjo pokojnega dr. Evgena Lampeta pa jo Kozina našel izhod. Zbudil je zu svoje podjetje zanimanje mož, ki so mu preskrbeli potrebni kredit. Tovarna je pričela z obratom I. 1911. Kmalu nato je padla Iržiška občino \ slovenske roke. Tovarno se je s svojimi izdelki zelo hitro uvedla, tako do je bilo podjetje že pred vojno aktivno. Vojne razmere so dale podjetju novega razmaha in omogočile Kozini, da je I. 1910. izplačal vse svoje družabnike in poslal edini lastnik tvrdke Peter Kozina & Co. Napravil je ob P,i-strici betcmiranc nasipe, krasno gospodarsko poslopje z velikimi delavnicami, že zunaj Tržiča p? veliko stanovanjsko poslopje s 10 stanovanji za svoje uslužbence.
Povojno razmere in inflacijska dobo so prizadejale njegovemu podjetju marsikatero škodo. Več krat so mu ljudje svetovali, noj podjetje likvidira in uživa sadove svojego truda. Bil pa je socialno čuteč človek in je vzdrževal svoje podjetje nn ljubo svojim delavcem tudi v letih, ko je bilo podjetje deficitno, 1er je loko izdal za svoje podjetje vso, kar je imel. Tovorna je potrebovala novega razmaha. Kozina je vedel, če hoče napraviti svojo lovarno zopet aktivno, da jo mora povečati in modernizirali Kljub težkim finančnim razmeram se je 1. 1922. odločil zo povečanje in moderniziranje. Dogradil je še Iri nadstropja in tovarno opremil z najnovejšimi stroji, tako cla ima sedaj lovarno kapaciteto 1500 parov čevljev dnevno. Glede kvalitete se more tovarna po vsej pravici primerjali z najimenitnejšimi v vsej Evropi. Velike investicije so zahtevale tudi velikega kapitala. Priskočili so mu tedaj na pomoč domači denarni zavodi.
Produkcija tovarne se je .- zadnjih Ireli letih več kot podvojila 1'rav Iri tedne pred smrtjo Petra Kozine je podjelje sklenilo odpreti še enajst novih prodajaln v državi. Smrt je torej Petra Kozino iztrgala prav tedaj, ko je bil na vrhuncu svojega dela.
Pokojni je bil še pred dnevi popolnoma zdrav. V Belgradu si je zasirupil z nekakšno ribjo jedjo želodec, nakar je obolel za septično pljučnico, z-.i katero ni vedel noben zdravnik pomoči. Pokojnik je živel v Tržiču in v Ljubljani, vendar pa je v» čas potoval po državi in sklepal novo trgovsKe zveze. Bil jo velik ljubitelj umetnosti in je imel rozvn smisel za lepoto, kar dokazujejo tudi njegovi vnovi v Tržiču in v Ljubljani. Krasno je prenovil tudi nekdnnjo Cojzovo palačo. Pokojnik ni bil oženjen in zapušča šest bratov in sester na Dolenjskem
1'okojniku, prvemu slovenskemu induetrijcu velikih svelovnih potez, neprimernega delo in organizacijske zmožnosti bo v zgodovini slovenskega gospodarstva ohranjen Irajen spomin
Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob pol 3 po [»oldne iz hiše žalosti na Bregu.
S. K. ILIRIJA v LJUBLJANI
ZIMSKO KOPALIŠČE
odprto od 10 — 16 in od 18—20, ob sobotah od
16—20, ob nedeljah cel dan
LEP PLAVALNI BAZEN. PRHE.
Toptu voda in zrak, - Člani Din 7"-, nečlani Din 10
e
Prehladi
rično po navadi г na-odom. Druga resnejšo obolenja lahko slede. Tu pomagajo
ASPIRIN-
TABLETE
ki imajo dobrodejni vpliv pri vsakem prehlajenju in preprečijo nadaljne nevarnosti
Zahtevajte samo originalni zavoj „Sayel" г modro- / belo-rdeco	1
banderolo.
Koledar
Sobota, 22. iebrua.Ja: Sv. Petra stol; Margareta Kortonska.
Osebne vesti
= Diplomski izpili na filozofski fakuileti.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani so naredili v februarskem terminu 1930 diplomsko izpite ti-le kandidatje in kan iidatinje: Adlešič Miroslav (fizika in fizikalna kemija), Eržen Leon (nemščina in primerjalna književnost), Gor še Friderik (slovenska književnost in primerjalna kniiževnosi), Jurkovič Ljubomir (filozofija in pedagogika), Maly Viktor (italijanščina in primerjalna romanska gramatika), Medica Diva ((ranccščina in primerjalna književnost). Petkov ic Milivoj (srbohrvat-kn književnost in srbohrvatski jezik), Rudolf Branko (zoo-logija in botanika). Schaup Emilija (nenščina in primerjalna književnost), Skaberne Bogomir (nemščina in primerjalna književnost), Step.šnik Drago (geografija in obča zgodovina), Sterniša Vladimir teoretična in uporabna matematika), Stirn Anica (francoščina in primerjalna književnost), š.ancer Franc (teoretična in uporabna ma ematika), è'er losi p (slovenska književnost in slovenski jezik), Vedral Ljudmila (filozofija in pedagogika).
Mala kronika
it Prva soja sanitetnega sveta. V četrtek sc fe vršila otvoritvena seja banskega sanitetnega sveta, ki jo je otvoril g. ban Dušan Sem e c s pozdravnim nagovorom na jiolnoštevilno prisotno člane. V nagovoru je na kratko obrazložil veliko važnost, delokrog m bodoče jiploge io institucijo.
it Pozor pred slerarji! Sleparji, ki se izdajajo za poverenikc Privileg. Agrarne Banke, potujejo po državi naokrog, doslej po Vojvodini in Bosni, ter ponujajo ljudem, da jim bodo preskrbeli pri banki ugodna posojila. — Za svoje obljubljeno »posredovanje se dajo seveda od ljudi dobro pla-čeva.i, potom pa za vedno izginejo — Svarimo javnost pred takimi sleparji poudarjajoč, da Privilegirana Agrarna Banka sploh no zaposluje poverjenikov. ki bi imeli pravico nabirati prošnje za posojila. — Če bi so kje tak slepar pojavil, naj bo brez oeira ovajen oziroma naj vsakdo, če more, takoj pokliče orožnika ali stražnika.
★ Prvi letošn i zastoj železniškega prometa v l.iki. Zaradi snežnih žametov jo nastal dne 20. t. m. na liški progi pni letošnji zastoj železniškega pronie!a. Večerni vlak iz Zagreba ni mogel uriti v Split. Kakor poročajo s postaj Malovana in Zrmanje, je lam snega v višini na 1 meter. Prav tako ni mogel priti vlak iz Splita v Zagreb. Sreča v nesreči je še to, da je želem.ška direkeija v Splitu še pravočasno nabavila dovolj plugov za oran'e snega, tako da bo proga v najkrajšem času i očiščena.
it V'om v koslanjeviško cerkev. Kostanjevica: Našo farno cerkev je obiskal prebrisan tat. Prebrskal jo vse, odnesel več reči, med drugim tudi lep oltarni prt. imel jo gotovo dovolj èaba in »e
počuti! čisto domačega, ker si je na koru še tnimo
preoblekel spodnje perilo, predno je odkuril. Orož-ništvo ga zasleduje.
■k Razpsano jo mesto šel zdravnika pri OUZD v Skoplju. Kok za vlaganje prošenj je do 1. aprila t. 1.
ir Alvobusno zvezo na Bloke »o bratje Pečuikar otvorili te dni. Avtobus vozi dnevno enkrat iz Blok v Ljubljano (ob 0 zjutraj) ter enkrat iz. Ljubljano na Bloke (ob 3 popoldne). V nedeljah ho vojni red spopolnjen; jutranji avto v. Blok bo imel v Velikih Laščah zvezo z avtobusom, ki gre iz Ljubljane ob S zjutraj. Avtobus na Bloke bo namreč vozil čez Turjak 1er skozi Velike Lašče in Lu-žarje v Novo vas na Blokah. Vožnja v eno smer bo stala menda 85 Din.
•к '/.ivders'č A., Naš panj. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarlinn v niem. Pojasnjeno z 107 podobami. Cena nevezani knjigi Din 35.—. vezani Din 40.—. Nari.cn se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Nenavadno nagli razvoj našega čebelarstva v povojnih letih je nujno zah o.val temeljile razprave o praktičnem in sinotrenem čebelarstvu. Pisatelj podaja svoje bogate izkušnje čebe-larenia z A. Ž. - panjem, oziraječ se pri 'eiu na te-îneljna načela racijonelnega ameriškega Čebelarstva, katerega je priredil našim slovenskim razmeram tako, ila bo prinašalo le koristi, ako sc ga bodo naši čebelarji z umevanjem poprijeti; upoštevajoč praktična navodila te knjižice. Vsebina ils sledeča: i. Bistvo Gers'unTOve teorije 2. Albertijov Iistovni panj. 3 Orodje, stroji in druge priprave. 4. Kako opravljamo razna dela v paniu. 5. Vzgoja ina'ic ti. Kako jemljemo in točimo med. 7. Čiščenje, shranjevanje in prodaia medu. 8. Prevažanje lia pašo. 9 Čebelnjak. 10. Preseljevanje čebel iz kranjičev na pro-in'čno sa'ie. 11. Pridobivanje medu iz kranMČev. 12 pr! i"b:van'e inoflu v satju. Dodatek: Naivaž-nejše čebelarske resnice. — Knjigo priporočamo.
it Prijetcliski sestanek zdravnikov, ki se pripeljejo za nedeljsko skupščino zbornice že v soboto v Ljubljano, in kolegov Ljubljančanov bo v soboto zvečer ob 8 v posebni sobi hotela »Slon;.
I it Otooedski zavod Atene v l.iubliant
j Sub'Čevo ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč
1 mladini s skrivljeno hrbtenico, z okrorditn lirb'om. znaki grbe. visokimi rameni, izbočenim oprsjem, v/rastlinami, otrpnienimi mišicami, v rnsti zaostali itd. — Uradne ure vsak šolski dau od 15 do pol 18
Nesreča ne po čira
—	Nesrečen padec:. Vojni Invalid in berač Zor k o Josip, rojen 1880 Krškem, jc čakal na postaji Sava na vlak. Uevež je brez levo noge in desne roke Oprt na cestno ograjo je zvijal cigareto. Pri lem delu mu je spodrsnilo. Padel je tako nesrečno. da si je prebil glavo. Nezavestnega so z občinskim organom ponoči oupremili v ljubljansko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
—	Avtobus z 28 potn ki v prepadu. Pred dnevi je kot po navadi vozil ob t pojioldne avtobus tvrdke Seč in Pin'er iz Uuuie v Novi Sad. Avtobus je primeren za 21 potnikov, vani pa se jih je zgnetlo 28. Ko je avtobus vozil liavzdol po serpon'ini pred letoviščem 1'aragovo pod Fruško goro pri kraju, imenovanem Dvaindvajset jam . se je šoferju naenkrat prelomil volan in avto je zavodi v 8 in pol metra globok prepad. Kakor so pozneje pravili potniki, je bil ta trenutek .strašen. Ali v tej nesreči je bilo dosti sreče, zakaj posledice še oddaleč niso bile tako strašne, kakršne bi lahko bilo. Kanjona s'a bila le dva potnika iu še ta dva prav lahko, da sta lahko poš odšla do prve vasi. Desetini potnikom jo bila raztrgana obleka. N'a kraj nesreče ie prišla komisiia. ki jo zaprla šoferja in sprevodnika avtobusa. Kakor je tvrdka lastnica izjavila, je avtobus velial 280.000 Din. Navidez karoserija še ni tol:ko poškodovana, ni pa znano, če je motor obvarovan, ker je ves zakopan v blatu in v s;negu.
it Pii trdovratnem znnrtiu. nanetosM v telesu. preobilici želodčne kisline, glavobolu roz-dražcuosti. tesnobnosti, splošnem slubo-počutj«
i utrujenosti pospeši naravna Franz->os"» -grenčica brez napora in bolečin lahno izprazne-ijje črev vseli neprebavljivih ostankov in v мцо-gi'li slučaj'li obvaruje prefl vnetjem sleničft. Nujodličnejši zdravniki stoletja so vporabljuli Franz-Josef vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. ^Franz-Josef -grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijnh in v spccerijskih trgovinah.
Ljubljana
Kai bo danes?
Drama: Krog" s kredo. D.
Opera: Ernaai. B.
Kino društveni dom Glincei Ob 8 velefilm: »Tlačani«.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20.
Po osnifo
Na ruzuu vprašanju, čeinu sem predlagal nu zadnji občinski seji mestni cloktrurni namesto predlaganih dveh milijonov kai štirimilijonsko |K>sojilo, <lasi je mestno finančno stan je itak desokitno, naj pojasnim sledeče:
Prvotni predlog občinskega sveta so je glasil nu štirimili jonsko posojilo, čemur je pu podpisani v imenu nov-ovstopivše irinujstorice nu predposvetovaiiju odločno ugovarjal češ. da no Iki glasovala za uikak večji iz<latek ienimanj milijonski, dokler potrebe takih izdatkov dodobra ne prebavi in se pouči o poslovanju in rentabilnosti elektrarne.
Prepričuvši se pa o nujnosti in umestnosti delnega posojila — nad dva milijona se je potrebovalo za najnujnejše tekoče stvari, ne za investicije, ker so dobavitelji računali radi ne-mobiluo-sti elektrarne že vnaprej zamudne obresti — smo pristali nu dva milijona dinarjev.
Pred sejo še jr pu posla! g. župan k meni svojega g. finačnegn zastopnika kot posredoval-cu, du svoj na dva milijonu reduciram predlog vendar v toliko spremenim, da so zajirosi za Din 4,000.000, sicer treba dvakratne prošnje v Belgrad, du pu lahko ostaneta dva milijona kot rezerva, s katero razpolaga le občinski svet.
Nu to sem sporazumno z uovovstopivšimi gg. ohčniskiuii svetniki lahko pristal, ker je ta rezerva dveh m lijonov brez pristanku občinskega svetu tukorekoč nedotakljiv n.	K. čeč.
■ii
0 Slovensko katoliško akademsko starešinstvo vabi svoje člane, du se udeleže (Kigrebu umrlega tovarišu dr. Josipa Jeriča, odvetnika in občinskega svetovalcu v Ljubljani, ki se bo vršil danes ob 10 i z p red mrtvašnice, Stara pot 2. — Odbor.
0 Pravljice pridite lioslušat v nedeljo ob štirih v Akademski doni. — Vabi vas Krščansko žensl-o društvo
0 Opozarjamo na cerkveni koncert, katerega priredi železničarsko glasbeno društvo -Sloga« prihodnji ponedeljek, to je dne 24. t. m. ob 20 v Frančiškanski cerkvi. Cerkveni koncerti, čeprav ne pogosti, so naši koncertni publiki izredno priljubljeni. Resne koncertne točke mnogo veličast-nejše vplivajo na poslušalca v cerkvi kakor pa v koncertni dvorani. Na tem cerkv. koncertu sodeluje močan mešani zbor društva »S'oge«, clalje orkester, ki je sestavljen iz članov orkestralnega društva, opernega in društvenega orkestra, pri or-glnh sodeluje g. Neffat, kot solisti pa nastopro ga. Ribičeva ter gg. Marčec in Premelč. Koncert vodi dirigent ^Sloge« g. Heri Svetel. Občinstvo prosimo, da si vstopnice za ta koncert kupi že v pred-predaji, da ne bo pred vhodom v cerkev neprijetnega navala. Predprodaja se vrši v Matični knjigarni.
.3 Vreme v Ljubljani. Včeraj dopoldne sicer oblačno vreme so jo popoldne zjasnilo, da bi bilo prav prijetno, ko bi ne bilo mrzlega severovzhodnika. Jut ran i a temperatura jo. znašala - 0.2" C. najvišja ■ -i- 2 2" C Barometer 7i«9.
0 Zimsko kopališče S. K. Ilirija je otvor-jeno dnevno od 10—16 in 18—20, v nedeljo ves dan. Več v oglasu.
0 Na svidenje v nedeljo zjutraj pri »Tičku na Gričku- .
Maribor
so nauažji pol m- «aterem prihaiaio ooiezenske Ka'i v naše telo PEVCI se obvarujejo hripavosti, "alioda in prchlajcnja, če jemlje.o okusne ANACOT-
pastilie dr Wan erja. tJobivajo se v vseh ekarnah Varuitc se izdelkov ki v zadniero času imitiraio ANACOT-pastilic
□	Po 10 letni borbi .. Predstavništvo vojnih oškodovancev v Mariboru jo z ozirom nu vladni «klop, da se prizna pravica do vojne odškodnini-tudi »istim primorskim in koroškim hoguncom, ki so med svetovno vojno ali med osvobodilnimi boji na Koroškem uirpeli škodo ua premičninah ali nepremičninah, posfaio v zalivalo miinstrskemu predsedniku generalu Živkoviču, ministru financ dr. Svrljugi ter min. za socialno politiko dr. Drinkoviču sledečo zahvalno brzojavko: Jugoslovani Primorci in Korošci bo Vam gospod m i nie er zahvaljujemo za velikodušno zanimanje in naklonjenost pri reševanju našega življenjskega vprašanja, vojne odškodnino, za katero smo se borili 10 let.«
П 41 stanovanj bo predvidoma v novem poštnem in carinskem poslopju. V dvonadstropnem poslopju na Aleksandrovi cesti bo 23 stanovanj, v tronadstropnom ob Einspielerjevi ulici pa 18 stanovanj. Za nameščence izmenično posle ol) Aleksandrovi cesti šest dvosobnih ter dvoje enosobnih stanovanj; v delu poslopja za uradne prostore kolodvorske pošte bo eno trisobno ter dvoje dvosobnih slanovanj; v delu za carinsko pošto in carino pa bodo v prvem nadstropju štiri, v drugem pa o^eiit stanovanj. V carinskem poslopju ob Einspielerjevi ulici pa bo 16 dvosobnih 1er dvoje enosobnih stanovanj.
□	Tudi v obdravsko preslolico Je prifrfo-
tala -Sinja ptica« in kazala na tukajšnjem odru svoje umetnijo, ki so jih dovolj temeljito ter izčrpno ocenili že ljubljanski kritiki. Čudovita zmes: od prave glodališjvo umetnosti pa preko operetnih nastopov- do tipične kabarefnosti. Občinstvo, ki jo docela napolnilo gledališče, in sicer pri sredini kukor tudi četrtkovi predstavi, še je od srca nasmejalo 1er ploskalo ne ravno preveč duhsvitim konfe-resmajem ravnatelja Južnega. Gotovo jo: za Maribor nekaj novega Tudi nekaj Sinja ptica- jo včeraj zjutraj nadaljevala svojo turnejo proli Dunaju, kjer je nastopila včeraj zvečer.
□	25 !eln:co plodonosnega umetniškega de'ovanja slàvi začetkom marca priljubljeni komik Josip D a noš, ki je eden najpopularnejših igralcev na našem mariborskem odru. Ob tej priliki nastopi v francoski veseloigri >Naš gospod župnik--.
U Nemalo senzacl'o jo zbudila v vseh tukajšnjih družabnih kropili vest v razpisu šestih primarijotov v splcšni bolnišnici.
□	Z živahno besedo je predaval v četrtek zvečer v dvorani Prosvetne zvezo prof. France Vodnik iz Ljubljano o znamenite šlh jircdstavnikih 1 »oljsko književnosti. Številno občinstvo je z. vidnim zanimanjem ter smislom za spoznavunje duhovnih zakladov bratskega poljskega naroda spremljalo predavuteljeva izvajanja, ki so jih ponazorjevale zelo lepo izdelano skioptične slike, ter se oddolžilo s toplim odobravanjem. Vse bolj prodira prepričanje, da vršijo četrtkovi prosvetni večeri poslanstvo jiravega ljudskega vseučilišča, ki ga je treba ua vso iikč podpirati.
O Na Pohorje. l'o vsem Pohorju jo v teiu tednu zapadel nov sneg. Vremenska poročila javljajo, du je «nega za SO—100 cin. Temperatura pod ničlo; prevladuie pršič. Mariborska koča: 40 cm; pršič, temperatura pod ničlo; Kušna koča: 12 cm, tempera'ura po«i ničlo, j>ršič; Klopni vrh: 80 cm, —13°. pršič. Koča na Pesku: 100 cm, —7°, pršič.
□	Elektrifikacija Meljsltega hriba. To dni se je izvršila priključitev na napeljavo na Melj-skem hribu: napeljava sega 120 m nad Maribor, L j. do Visočnika in na drugo stran skoraj do šent-pelerske meje. Dolžina omrežja znaša 2.5 km. S tem se jo delno izvršil eleUtritikacijski program v mariborski okolici.
□	V visoki starosti 84 let io umrla gosjia Jerica J osek, vdova po okrajnem glavarju ter mati pokojnega upravnika glavno pošte Jcseka Pogreb blag,- pokojnice bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
LI Angleški ciklus v tukajšnji Ljudski univerzi so nadalju'e v ponedeljek. dne 24, t. m. Predava prof. Copcland od ljubljanske univerze o angleški pokrajini.
□	Zveze vo'aških upoko'enih garslov letni občni zbor bo jutri ob 10 pri HalbwidlQu. Nalo se vrši ustino vni občili zbor tnka'Sniega m es'nega odbora Združenja upokojenih častnikov ter vojnih uradnikov kraljevine Jugoslavije
□	V strahotni maniji... Predvčerajšnjem je najel 45 letni zastopnik Josip Barš'č iz Polskavo sobo v tukajšnjem hotelu pri Zamorcu; včeraj zjutraj okoli pol devetih je v omenleni sobi počil strel. Barišič jo v mlaki krvi ležal na tleh; nekaj časa jo šo bil pri zavesti. V desnici je držal bio1 nig (3.35, ki ga .ie bil nameril v desno sence. Moštvo rešilnega oddelka ga je prepeljalo v bolnišnico, kjer so bori " smrtjo. V jiosiovilnein pismu sestri pravi, da gre v smrt. ker ga lic marajo spre'et i v bolnišnico, kjer je iskal olajšavo v neozdravljivi bolezni. Zato jo šel na [M)t izgubljenih...
Valentin Katajev:
Smrtna borba
Upravitelj je prelistaval časnik in mahoma ' wupnil.
Pokličite tajnika! je hripavo kriknil nekam v jirostranstvo in s stisnjenimi pestmi podprl 'glavo.
Ste mene klicali?, je vprašal tajnik in po-.,«k'dal izza duri v kabinet.
; Klicid! Sedite! Ste čitali?<
»Cital, je vljudno dahnil tajnik.
;>No, in kaj mislite o tej slvari?«
: Mislim, da se bo treba boriti.* ,1 ; Z birokratizmom?
•Z birokratizmom! Točno!«
Pravilno! Uprav boriti se bo treba. Uprav ^ birokratizmom. Kaj pa bo vendar nastalo iz tega, sodrugi! Saj presega žc vse meje! V mladi sovjetski aparat se je zajedel staroreïimski, prihu-1 jeni. smrdljivi uradniški birokratizem, mi pa sedimo Iu in no ukrenemo ničesar. To je, sodrugi, oprostite mi — vrag vedi, kaj je Io! Celo v časopisih pišejo o leni. Na konferencah razpravljajo, ^kratka, birokratizem jc treba odločno izkoreniniti. V skupnosti in celoli. Ali ne govorim prav?z
. Prav! Sveta resnica I :
Kajpada. Torej vi lani. sodrug tajnik, ravnajte se po tem! Da ne bo nikakega blrokratizma! '•Vse po vrsti. Bojna naloga, llitro ... Brezhibno ... ,'Osebno ... V lastne roko... Nejavljenim vstop prepovedan... To se pravi, tfu! Kaj ven'ar govorim? Skoraj bi dejal, da v moji glavi ni nekaj v redu... Kaj bo, če pridejo v pisarno Iu vidijo 'birokratizem? Kdo jo kriv? Upravitelj je krivi Ne Jako, sodrugi! Vi me šc ob službo «pravile, Miri rugi. Razumete?«
»Razumem!«
-•Torej nn posel, golobček! Takoj sestavite načrt za temeljito izkoreninjenje birokratizma, dajte jiodpisati mojemu namestniku, potem meni, zberite, zvežite, predelajte... razmnožite, razpošljite. izobesite, dajte na glasovanje, stiskanje rok se odklanja, nejavljenim vstop prepovedan, ogor-; kov ne mečite po tleh... To sc pravi, tfu!... Kaj vendar govorim! Saj lo ni res! Skratka, na posel! ■
r.Slušam!
t:
. Sto zvezali?-: ; Zvezal. : Zbrali?-: •Zbral.r »Pregledali? »Pregledal. «Predelali?«: - Predelal.
'.Je namestnik podpisal?
■.■•Ne.':
: Kako to?
»Zato, ker je namestnik nu dopustu. : ■ Na dopustu? Iim. . Kdo ga nadomešča? ;>Vi sami ga nadomeščate.^ Jaz?.: •VI.-
Hm ... Potem dajte načrt sem. pregledal ga bom najprej kot namestnik, nato ga vpišite in nii gu predložite, da ga podpišem kot upravitelj. Razumete?c
s-Razumem..-. Na poseli'
n
Sodrug namestnik upravitelja, lu imam nn-
čil, ki ga je treba pregledati in podpisati.-Kakšen načrt? * ïZastran borbo z birokratizmom.t
Dobro, pustite In. Bom že jtregledal.« : Slttšani. :
' >Mo. je moj namestnik podpisal načrt?« Л'е, obdržal ga je pri sebi. Obljubil je, da ga pregleda.:
••Nesramnosti Zavlačevanje! Birokratizem! Takoj mu napišem odlok o liedopustnosti nesramnega zavlačevannja stvari, ki imajo vsezvezno važnost. Vzemite papir! Vpišite! Pritisnite pečat in oddajte v podpis mojemu namestniku!-зТо se pravi, vam?<;
: No meni, temveč mojemu namestniku.« -, Saj ste vendar vi namestnik svojega namestnika/.
: Molčite! Vem! V privatnem življenju sem jaz mogoče res jaz, toda v službi jaz nisem samo jaz, ampak tudi moj lastni uaineetnik in namestnik mojega lastnega namestnika. Ste razumeli?-'.•Razumel.c
*
»Sodrug namestnik, tu je akt od upravitelja, r Dajte ga sem. Pustite. Pregledni та boni doma. •
ft
rJo moj namestnik prečilal akt? •Ne. Obdržal ga jo. Obljubil jo, da ga pregleda doma.c
• Ah. lo|»v! Pokličite ga sein!: : Kako naj vendar to storim, ko ste 'vi ln on ona In Ista oseba? Presodite sami!':
»Molčite! V službi ne moro bili nikakih enih i n Istih oseb, V službi so vse osobc: uradne. Pokličite!«
rSlušam. Sodrug namestnik, eodmg upravitelj vas kliče.<;
?Poveit<! mu. da takoj pridem!'
-Sodrug upravitelj, sodrug namestnik je dejal. da takoj pride.
: Dobro, lahko greste!v
čez nekaj časa so stranke, ki so v dolgi vrsti stale prod upraviteljevim kabinetom, slišale za vrati gromki glas upravitelja, ki je govoril sam s seboj:
;Ste zvezali?«
»Zvezal,«
: "tirali?«
: Zbral.«
»Predelali?*
»Predelal-
-■Podpisali?«
:>Nak, podpisal pa nisem, c »Zakaj pa nc?
»Zalo, ker bosto najprej vi podpisali.» Jaz sem starejši. Ne uodpišem prvi. Prvi podpišito vi!«
»Ne podpišem!« »Odpustim vas!« »Pritožim se!« »Nesrečni birokrat I i : Carjevi zavlačevalec!-.
: Kaj je to?« so stranke spraševale slugo Nikito.
Nič jiosebnoga! Naš upravitelj se bori z birokratizmom. :
Izza vrat je bilo čuti divji glas: »Vse po vrsti! Prihajajoči in odhajajoči! Zvezali, zbrati, predelati, nojnvljenlni vstop prepove dan, ogorkov ne mečite po tloh, predujmi so ne izdajajo!... lia-ha-ha...«
(Iz knjige »ltički božji«, 1928, Moskva.)
□	Društvo za podporo-revnih učencev
ima jutri ob 11 v meščanski šoli v Cankarjevi ulici (I. nads'ropje) svoj t-eani občni zbor.
□	Nočno lekarniško službo ima tekočI leden (do 2. marca opoldne) Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici.
□	Diletantska druž'na Ljudskega odra priredi jutri teden v dvorani Prosvetne zveze Genzl-Peršuhovega »Strica na obisku«. Pričetek ob 17.
□	V un'onski dvorani so vrši drevi tradicionalna predpustna zabava naših vrlih policistov, ki slovi zaradi svoje nenavadne domačnos'.i ter sijajnega poteka. Saperlot, kogar ne bo zraven!
□	Na rb em trou je bilo včeraj precej blaga. Cene: karpi 25, morske ribe 30 -36 Din.
□	Dela ... Takoj dobo zaposlitev preko tukajšnje borze dela: 2 litografa, t fotograf, 1 strojnik, 1 kovač, 1 prikro'evalec čevPev, več vajencev,
1	natakarica, 1 trgovska 1er 1 šiviljska vajenka,
2	vzgojiteljici, 8 kuharic, t postrežnica ter 2 služkinji.
□	S skedn'a je padel 23 letni hlapec Leopold Toplak iz Slovenske Histrice in zadobil pri padcu tež''e poškodbe na celem telesu. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.
Celie
0 Ne le patriotska dolžnost, tudi prijetnost ter vesela zabava, ki je z velikimi priprti vami vseskozi zagardntirana, bo drevi privabila v simpatične prostore celjskega Narodnega doma vse, kar hoče enkrat sodelovati pri elitni, pa vendar povsem domači zabavi. Aerokl.ub -Naša kriku priredi drevi svojo vsakoletno zabavo \ prid namenom kluba.
J0- Dva vesela večera priredi kat. prosvetno društvo v Celju svojim številnim obiskovalcem prosvetnih večerov. Bosta to prosvetni večer v ponedeljek 24. februarju, nu katerem bo preduvnl slovenski veletuiist in šal jivee g. prof. Janko Mlakar, ter prosvetni večei 3 marca, na katerem bo govoril o zanimivem predmetu najboljši slovenski hunioristični pisatelj r. Fran Milčinski. Vstopnice prodaja Prosvetno tajništvo na Cankarjevi cesti 4,
j& Jutri popoldne ne zamudite priti v celjski Narodni dom k »Radikalni kun« ki jo uori-zori Gledališka družina Kat; prosvetnega društva. V tu namen se oglasite šc dai.es v Slomškovi tiskovni zadrugi (poleg Morij ne cerkve), kjer si kunite vstopnico, katerdi mnogo je že razprodanih. Dobite pa vstopnice tudi jutri še dopoldne med 9 in 12 in popoldne od 2 dalje v Narodnem donui.
& V celjski bolnišnici je umrla 20. februarja Marija Zaje, žena delavca iz Kokurjev v Gor. Savinjski dolini, stara 30 let Včeraj pa je izdihnil 84 letni občinski revež Franc Antlej iz Zagrada. N. v in. p.!
& Električni tok bo v Celju jutri med 8 in 13 ukinien radi sneženja in popravil nn omrežju.
& Celjsko prostovolno gasilno društvo ima drevi ob 8 v prostorih gasilnega depoju nn nia-gistratnem dvorišču svoj redili občni zbor.
Ptui
Д Tukajšnje »Prosvetno društvo« je postalo » zadnjem času s svojim delovanjem intenzivneje. V preurejeno čitalnico je radio že napeljan. Aparat je najbolje kvalitete in njegov močni glas doni zelo glasno. S to napeljavo je postala čitalnica tembolj privlačna in posečena. Društvo si je nabavilo spet nekaj novih knjig zanimive vsebine. Meščani so pričeli v večjem številu posečati čitalnico in segati po njenih knjigah. Delovno »Prosvetno društvo« vprizori prihodnji teden več kino-
predstav, za ta pustni čas tudi nekaj šaljivih prizorov, ki bodo zakiiučili letošnjo pustno doto.
Д Nekaj več čiščenja. Mestna občina bi za potrebo izdala strožjo naredbo, ker se ljudje že Izdane ne drže, hišnim posestnikom, da izpred svojih hiš odstranijo sneg in trotoarje posu'cjo z žagovino ali s kako drugo snovjo, da sc s tem prepreči marsikatera nepotrebna nezgoda. Za tako zapoved bodo tembolj hvaležni stari ljud;e, kajti ravno ti se največkrat razčeperijo na spolz-nem neposutem trotoarju in ker se vsled svoje starosti in pa onemoglosti ne morejo takoj dvigniti, ostanejo na mrzlih tleh več časa na »odlihu«. Taki neprijetni dogodki so se včeraj trije p ipe-tili in lahko bi imeli težke posledice.
Iz društvenega življenja
Slavistični klub DSFF bo priredil v nedeljo
23. t. m. ob 10 dopoldne v univerzitetni zbornici svojo četrto javno predavanje. Govoril bo ob ski-optičnih slikah g. Bratko Kreft O gledališki uraetnos.it. Cenjeno občinstvo vabimo k temu zanimivemu predavanju. Vstop prost.
Organizacija praktičnih elektro- in stroinih tehnikov v Ljubljani je imela svoj III. redni objni zbor v nedeljo, dne 16. t. m. v Delavski zboinici. Po izčrpnem poročilu odbora, ki je pok zalo zelo agilno delovanie v preteklem letu, se ie pri volitvah potrdil z malimi izpremembami stari odbor. Sprejel se je pravilnik o podpornem skladu in j pravilnik o vodstvu plačilnih odsekov, n kar se i je po živahni debati o delovanju organ'zacije v tekočem letu in o predstoječi ekskurziji v in"-em-stvo, zaključil dobro uspeli občni zbor. — Absol-I venti delovodskih in njim enakih šol se opozarjajo, da je naslov organizacije: »OPEST«, Ljubljana, Lepi pot št. 12.
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Bled in okolico sc bo vršil v nedeljo 23. februarju ob 3 popoldne v hotelu g. Černetn pri /Petrami« na Bledu. Bazen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o raznih stanovskih in lokalnih zadevali ter bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih.	2138 Slovensko kat. 'zobr. društvo Kres v Gradcu oDhaja v nedeljo, dne 23 febr. t. 1. jubilej 20 letnega svojega obstoja in delovanja, združen s »Spominskim večerom* bivših Zananov v Gradcu ter najvljudne'e vabi vse priiatel'e v domovini, zlasti pa gg. starešine, da se proslave gotovo udeležijo — Odbor.
Dolenja vas. (Prosvein društvo.) V nedeljo IG. t. m. je prosvetno društvo priredilo v društveni dvorani jako zabavno in in smešno predpusno јто »Davek na samcec. Dvorana .ie bila napolnjena in obiskovalci niso prišli iz smeha. Ta igra se bo v nedelio 23. t. m. ponavDala.
Hrastnik. Prihodnio nedeljo priredijo akademiki iz Ljubljane akademijo na Dolu v društvenem domu v prid zidave cerkve Kristusa krnlja v Hrastniku. Dopoldne bodo akadem'ki peli tudi pri drugi službi božji v llrnstn:ku med sv. mašo. Cenj. občinstvo se vabi nu obilen obisk.
Litijska podružn:ca sadiarskena in vrtnarskega društva ima v nedcl'o 23. febr. po drugi maši v osnovni š">li svoj občni zbor. Predava sadjarski nadzornik Andrej Škuli iz Ljubljane.
Združenje jugoslovanskih in/.enjcrjev in arhitektov — sckciin Ljubljana vabi nu predavanje. ki sc bo vrš;lo v petek 21 februarja ob 20 v lastnem družabnem iokalu na KoiiTresn"!!! trgu 1. Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o temi: »Taljeni cement in njegova u"ornhnost z ozirom na ekonomijo«. Vabljeni so člani in vsi, ki sc zanimajo.
Gostilničarska pivovarna v Laškem
Največje smuške prireditve
Mednarodna smuška federacija priredi v dneh od 27. februarja do 3. marca velike smuške in skakalne tekme v Oslo. To bodo največje prireditve v smuškem športu, kar jih pomni zgodovina. Startalo bo 385 tekmovalcev, zastopano bo 14 držav: Jugoslavija, Češka, Poljska, Nemčiia, Francija, Švica, Italija, Madjarska, Španija, Rumunija, Japonska, Švedska, Finska in prireditelji Norvežani. Najmočnejše bodo naravno zastopani severni narodi Norvežani, Švedi in Finci, pri katerih je smučkanje tako rekoč narodni sport.
V Oslo se bo vršil ob tej priliki tudi velik kongres Mednarodne federacije Na dnevnem redu kongresa je predvsem sprememba dosedanjega načina tekmovanja. K oficielnim tekmovanjem se bo upeljala še alpska vožnja (Abfahrtlauf) in slalom. To je glavna točka kongresa, obravnavalo se bo pa še: mesto prihodnjih mednarodnih tekem, zimska olimpijada v letu 1932, smuška vprašanja itd. Na dnevnem redu je 27 točk.
Naš list je med prvimi poročal, da je odpotovalo včeraj preko Jesenic in Monakova v Oslo naše smuško zastopstvo. Jugoslovansko zim^ko-sportno zvezo bodo zastopali tekmova'ci: Joško Janša (SK Ilirija) novi državni prvak, ing. Janko Janša (SK Bled) in Bogomir Šramel (Ljubi *ni) ter zvezni tehnični referent Gnidovec, ki se bo ude-
Zagrebški nogometaši v Uubliani
Jutri v nedeljo, gostujeta v Ljubljani dve re-nomirani zagrebški nogometni moštvi. Prvotno je že kazalo, da bosta vodilna ljubljanska kluba, katera sta angažirala Zagrebčane, odigrala tekmi ločeno vsak na svojem igrišču. Da bi to ne bilo niti v športnem, niti v interesu blagajne obeh klubov, je umljivo. Zato odobravamo sporazum, ki je bil dosežen med Ilirijo in Primorjem, Upajmo, da bo ta sporazum veljal tudi v naprej. Torej vsekakor razveseljiv pojav v našem nogometu.
O gostujočih moštvih sledeče:
VIKTORIJA ZAGREB): SK ILIRIJA.
Zagrebška Viktoria spada med elitne zagrebške klube ter je v prvenstveni tabeli placirana na 4. mestu torej za Haškom, Concordijo in Gradian-skim. V jesenski sezoni, pa tudi pred nedavnim časom je dosegla Viktoria prav lepe uspehe na domačih in tujih tleh. Izvrstne rezultate ie dosegla na vročih splitskih tleh proti Hajduku, d-žaVncmu prvaku, ki se je tedaj nahajal v prav dobri formi. V Zagrebu je Viktoria izredno trd oreh zagrebški jrvopiacirani troiici in daleko nadmočna ostalim prvorazrednim klubom.
GRADJANSKI 1911:ASK PRIMORJE.
Gradjanski 1911 je nastal po cepitvi I. Hrv. Gradjnnskega Sk ter so ga ustanovi i p.edvsem bivši starejši člani Gradjanskega. Komaj ustanovljen, je moral premagati močne ovire. V moštvu nastopajo skoro sami znani naši najbol ši nogometaši in državni reprezentanti. Tu najdemo slavna imena Babiča, Perške, Rcmeca, Cinlriča — skratka same kanone. Kako sodi tu'ina o kvaliteti tetfa moštva, priča dejstvo, da je klub dub.I
ležil tudi kongresa. Tekmovalci bodo nast^pi'i pri teku na 17 in 50 km ter skokih, ki se bodo vr ili na veliki skakalnici v Holmenkollnu. Radi velike in ostre mednarodne konkurence so izgledi naših smučarjev majhni, vendar so brata Janša in Šramel v stanu presenetiti. To bi bilo tudi želeti z ozirom na prestiž našega športa.
Program tekmovanj je naslednji: 23. februarja velike mednarodne vojaške smuške patrclne tekme. Sodelujejo: Češka, Finska, Poljska, Švica, Norveška, Švedska in Nemčija.
27. februarja: tek na 17 km, 28. februarja: skoki v Holmenkollnu; 1. marca: kombinirano tekmovanje na progi dolgi približno 17 km; 2. marc.->: velike skakalne tekme na holmenkollnski skakalnici; 3. marca: tek na 50 km. Glavna pri-editev so gotovo smuški skoki 2. marca. Ta dan se imenuje Holmenkollnski dan, in prisostvuje tem tekmam vedno okoli 50.000 ljudi. — To je pravi narodni praznik.
Jugoslovanska zimsko-sportna zveza se ni bala velikih stroškov, ki so nastali s tem, da je odposlala v Oslo štiričlansko zastopstvo. Tidi naš list je kakor vedno dosedaj odposlal k tekm-m svojega posebnega poročevalca, ki bo poročal o teh velikih tekmah.
laskavo vabilo od španskih klubov za odigranje nekaj tekem v Španiji.
Naši športni publiki se bo torej nudilo jutri obilo užitka.
Tekmi se odigrata na igrišču Ilirije in sicer v sledečem redu: ob 14.30 Viktoria : lliriia, ob 16 Gradjanski 1911 : ASK Primorje. Vstopnina skupna za obe tekmi.
Mednarodne tekme v rokoborbi zu premijo Din
30.000 v veliki dvorani hotelo »Unions.
Po večletnem odmoru se vršijo pri nas od nedelje 23. februarja naptej vsak večer ob 8 velike mednarodne tekme v rokoborbi Prireditev stoji poti protektoratom in osebno kontrolo tajnika Mednarodne zveze rokoborcev. Cela vrsta svetovnoznanih rokoborcev sc udeleži teh tekem, tako du imamo pričakovati prvovrstnega športa. Proti vsem tem mutadorom nastopi sloviti in neustrašeni jugoslovanski šnmpijon Kop, ki sc jc ravnokar vrnil iz inozemstva, kjer jc žel velike uspehe. Pristaši težkoatletskega športa bodo z veseljem pozdravili dejstvo, tla jc Mednarodna zveza rokoborcev vendar enkrat zopet pri nas priredila te znirnitve tekme.
* '
Smuški klub Dovje-Mojstrana javlja, da je skakalnica uporabna in za trening dobro pripravljena.
S. K. Ili ija (hazenska sekcifa). Jutri dopoldne ob 10.30 na igrišču trening tekma dveh lastnih družin. Sledeče igralke morajo biti to'no ob 10.15 v garderobi: Hafner, Iva, Mara, Reni, Stnna I., Niki, Nada, Valči, Vida, Rupel, Sf-na II, Darinka, Zita, Ruša in Lina. — Prosim točno in sigurno. — Načelnik sekcijc.
Najbolj zdrava in najsrečnejša misel, ki jo je naše gostiln čarsko zadružništvo pokrenilo zadnja lela. je lirezdvomno misel na uslanovitev Gostilni-čarske pivovarne. Mi, ki se spominjamo še na one bujne čase živahne konkurence mnogih pivovarn, koeajcčih so med seboj z i/.borno kvaliteto piva, časov, ko je bilo v vsakem večjem kraju vsaj po troje pivovarniških zalog, se kar ne moremo sprijazniti z današnjimi prilikami, ko se ti nudi le eno Pivo, pa ga moraš vzeti, če hi češ ali nočeš, pa naj si bo kakovost odgovarjajoči slabi, pokvarjeni vodi in cena višja kot najboljšemu vinu. l'a planejo na gostilničarja gos je, ga zbadajo in zmerjajo in nočejo verjeli, da je gostilučar na vsem nedolžen, pa zapustijo lokal, iskaječ si drugega, kjer se ponovi is a igra. Kes, nučenik je gostilničar danes in čadno ni, da so mu te razmero pričele presedati ter je končno enkrat posegel po samoobrambi — to je, ustanovitvi lastne pivovarne, v kateri bo on gospodar in kjer bo cn odi čal o ceni in kvaliteti in gotovo ne v š1 oio svojih gostov in s tem v svojo škodo. Nasprotniki, prija elji današnjega pivovar-niškega kartela sirašljo z raznimi bavci in strahovi. Najljubše oreže jim je: grržnja s konkurenco od strani sedanjih pivovarn, ki so ba;e vsemog- čne, kar se tiče kapitala. Oh, kak prazen strah je lo, kako se molijo ti g'-bezdači, kako ni-ko jxx'cenju-jejo solidarnost in discipliniranost in iricč naših vrlih gosdln'îars'cih zadrug. Na s lidarnosti teh organizacij se bo razbila vsa umazana sovražna kmi-kcrenca, kaj!i vsak organiziran gostilničar se bo zavedal, da .'e n'egava stanovska dolžnost, dobivali pivo iz las!ne pivovarne, ki bo po kakovcs'i posekalo vsako drugo pivo. Morda bodo šle sedanie pivovarne naenkrat s ceno 'ako nizko, da jim naša ' pivovarna, ker solidna, ne bo mogla sledili, in?gče je celo, da bodo ponujali pivo zastonj. Pa to bo | l>ar mescev, znabili eno teto, nakar bodo. misleč, ! da so nas omamili in ubili, poskočili v cenah tako, I
Zadružna statistika. Glavna zadružna zve*a I je izdala svoj letopis za leta 1925 1926. in 1927. Letopis vsebuje statisl'ke z~družništva v oir.enje-nih letih. Glavni statistični podatki se nanašrjo tako na zveze kakor tudi na skupno člansko statistiko. Poplavja so sledeča: pregle I zadružnih zvez in osrednjih zadrug koncem omenjenih let, pregled stanja članstva, čisto bilance, obrestna mera, dohodki in izdatki, gibanje vlog in kreditov pri zvezah, specifikacija blagovnega prometa skuuna bilanca kreditnih zadrug f manjkajo podatki za leto 1927. kakor tudi za nadaljnja poglavja), skupna bilanca nabavljalnih, proda nih, konzumnih mlekarskih In sirarskih. oliarskih in rožmarinskih. elek-traren, gradbenih in stanovanjskih zadrug. Statistika izpolnjuje občutil' vrzel v naši gospnd rski litereturi in jo je zato toolo pozdraviti na 'Irugi strani se ji pa pozna, da je prva to vr-te in želeti je, da se že v drucrem delu nedostatki in malo napake popravijo (tako cjlede osrednjih za 'run). Priporočali pa bi Glavni zvezi da čimbolj varčuje s prostorom in da napravi statistiko še boli pregledno. Cena?	j) j>_
Nov zadrugi list. Z novim leto-n ie začela Zveza slovenskih zadrug v Ljublani 'Hajali svoj list »Zadružni vestnik«, katerega je sedaj izMa ;e drutfa številka. S tem imajo vse zad-u>ne zveze v Sloveniji svoja glasila: Zadružna zvza v L:ub-ljani »Narodnega gosoodarja«, Zveza sPven k h zadrug v LjubPani »Zadružni vestn'k«, Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani »Kon-rum n'a« in Zadružna zveza v Celju »Zadrugo«, od teh so prvi trije mesečniki.
Največja Innlca v državi Prva hrvatska šte-d;on:ra v Znerebu izkizuje za 1929 dvig vlo" od 1524 2 na 1738.4 mili. Din. upniki pa so narasli od 610.7 na 674.6 milj. čisti dobiček in dividende ostaneta neizpremenjena.
Dobave. Prometno-komerci:alni oddelek liuh-ljanskega žel. ravn. spre cma do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 150 kom. posta;nih žigov in glede odda<e 170 komadov posta'nih ži^ov v popravilo. — Splošni oddelek sp-eiema do 4 marca t. 1. ponudbe glede dobave 2 batnih tel"s. — Gradbeni oddelek spreietna do 4. marca t. 1. ponudbe glede oddaje 102 komadov Min'max-apara-tov in 5 komadov Theo-aparatov v pooravilo.
Dir. drž. rudn. Rreza spreietna do 6. marca t. 1. ponudbe glede dohnve 60 m žičnih pl-tenin, 130 komndov cevi in 15.0°0 kg K-ični<\ — Dir d-ž. rudHks Kreka sprc:emn do 7. marca t. 1. nonu^be glede dobave 2000 kg ka-bolineja ter dlede dobo ve konoocev in vrvi. — Vršile sc bodo naslednje ofe-t. licitacije: Dne 10. marca t. 1. pri g-a-'be-nem oddelku saraj. žel. ravn^tePstva g'ede dobave ra*nih barv in firppža; dne 11. i"arca t 1. nn rflede dobave reb-aste pločevine. — Stro'ni odd'lek sarajevskega žel. ravn. sprejema do 13. marca t. I. ponudbe glede dobave (iutni!evih cevi. — Dne 13. marca t. 1. se bo vršila pri raČM'-sko-'-ko on-skem oddelku Minist'-^tvn za gr^be v ВеНга^и ofeitp'na licitacija rflede dobave 13.832 metrov sivega bombažastega blaga.
OfMnja zakupa k"'odvor«Ve rertavr-c"e ra post»M Novomesto se bo vrš'li pot^m Hri'aci'e, dne П. ma-ca t. 1. pri Dir. drž. žel. v Ljebli.-ni.
Prodain lesa. Dir. šum v Liubpnni odda polom pisme-ih ponudb v"-jo množino bukovega lesa. Ponudbe je vložili do 8. marca t. 1.
da bi v enem mescu pokrili vso izgubo iz konkurence. Toda motijo se — oni ne računajo, da so gostilničarji inteligentni dovolj, da že naprej spregledajo njih nesolidnost, in da bodo gostilničarji znali ščititi svojo koristi in svojo pivovarno, da bodo mirno prenesli ty konkurenčno ploho, ker vedo, da bo j>o njej zasijalo solnce in bo šlo gostilničar-sko pivo v denar v veselje gostilničarjev in goslov. — Te dni se je pričelo s predpodpisovanjem delnic komad po Din 500.—. To pred podpisovanje ima predvsem namen spraviti polrebni kapital skupaj in se mora predvsem ugotoviti tekom mesca marca, ali bomo potrebna sredstva spravili skupaj ali nc. Dolžnost vsakega gostilničarja ni samo, da se sani zaveže vzeti ali kupiti po več delnic, temveč Je prav posebno njihova dolžnost, tla vsi, prav vsi ludi pri svojih gosiih agi li rajo za nakup delnic in da zahievajo osobilo od trgovcev, pekov, mesarjev in drugih obrtnikov, ki vlečejo od gostilničarjev denar, da morajo kupiti naše delnice, če ne, si poiščimo pač tlruge dobavitelje. Ktlor izmeti teh ne bi hotel vze.i delnic naše pivovarne, njega ime naj se pove otl gostilničarja tlo gostilničarja. — Povsod pa je treba ludi poudariti, da nikdo ne napravi komu kako uslugo, če podpiše in kupi dcinice, marveč da ravna v svoj lastni prid, ker plodonosno naloži svoj denar v popolnoma varno podjetje, v lako varno, kakor ga v Sloveniji prav gotovo še ! ni bilo. Za to jamčijo vse naše gostilničarske zadruge, za.o jamči solidarnost in preudarnost gostilničarjev, njih zdrava pamet in trdna, odločna volja: poraa.ati sebi! Tovariši goslilničarji, nn delo. ki bo kronano z zmago! Odposlance pripravljalnega od-bera, ki vas bodo prihodnje dni obiskali, sprejmite prijazno in lepo, podpirajte jih 1er jim pojdite v vsakem oziru na roko Uvaja'te in priporočajte jih I pri svojih prijateljih in znancih Nekaj tednov truda ! in požrtvovalnosti nam bo rodilo dolgoletne sadove. I	Gostilničar.
VRFDNOSTN1 PAPIR)!
Državni papirji so tlanes v glavnem bili fivr-stejši. Do prometa je prišlo v vojni škodi in v Blerovih posojilih, kjer so se učvrstile 7% obveznice. Me 1 bančnimi papirji so bile po višjem tečaju zaključene delnice Unionbanke, v industrijskih papirjih pa je prišlo tlo zaključkov v delnicah Slaveksa. osješke sladkorne tovarne in brodske tovarne vagonov.
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 930 den., Kreti, zavod 170 den., Strojne 75 den., Vevče 132 tien., Stavbna 50 den., šešir 105 t'en. Ruše 250 260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škodil ar. 401—104 (403), kaša 403—404 (403). termini: 2. 402.50—401 (402) 3. 40"—405, 12. 411 412 <412), 7% invest. pos. 81—81.50 agrari 51 bi., 8% B er. pos. 90.25— «1 (€0.50), 7% Bler. pos. 80.25 (81). Bančni pap.: Union 205— 206 (205). Pol jo 65 66 Hrv 50 den., Kred. 101 — 105 J ligo 87- 88, Ljublj. kred. 125 d.. Merljun 60 tien., Nar 8500- 8600. Prašted. 927.50 —932.50, Srpskn 161 den.. Zem. 137—138 (137), Ravnagora 75 den., Etno 163 den., Kat. 35 den. Ind. pap.: Guttmnnn 185— ISO. Nišice 1630 bi.. Sla-vonia 200 tien. Nar. šum. 40 tien.. Nihag 4 bi., Sla-vex 87 50 - 89 '88). Danica 110—120. Drava 283— ; 325 Šečerana Osjek 385 390 (390). Bečkerek 1000 j den. Osi. Ijev. 200 bi.. Brod. vag. 110—115 (110), i Nar. mlin. 20 tien., Union 137 50—140. Ragusea 425 den., Jadr plov. 490 bi.. Oceania 180 den., Trbovlje 472—178, Vevče 125 den., Piv. Sar. 165— 180 (170).
Belerad. Nsrodna b-inka 8580 7% inv. pos. 83.25—84. agrari 51.50 52, vojna škoda 403.50— 404 50 IV. 409.50 410, tobačne srečke 40, srečke Rdeč. križa 44.
Dunaj. Podon -savska-j-'dran. 92.70 Wiener ■ Bankverein 21, Creditanstnlt 51. Escompteges. 170 ! Aussiger Ch"nuVhe 212 50, Alpine 34 70 Trbovlje 37.80, Kranj. ind. 31, Rima Мигапу 102.60.
Dne 21. februarja 1930.
DFNAR
V današnjem deviznem pronom so ostnP devizni tečaji v glavnem neizpremenjeni Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v de-vizi Trst. dočim je v ostilih z,aključenih devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepaiih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278 bi.. Berlin 1354 °5-13S7.°5 ' Bruselj
791.34	bi.. Budimpešta 991—994 (992 50). Curh 1094 *0—1097.40 (10Р5.Г0), Dunaj 798 ?8—801 .o« (799.78). London 276.17 bi. Newvork 56.69 bi. Pariz 222.25 bi.. Praea 167.82—168.62 (168.22), Trst 296.30—298 30 (297.30).
Zagreb. Amsterdam 2275—2281. Bruselj 791 34 bi., Berlin 1354 25—1357.25. Budimpešta 991.50— 994.50, Curih 1094.40-1.097.40, Dunaj 788.58— 801.28, London 275.77—276.57. Newyork 56 59— 56.79, Pariz 221.25 223.25. Praea 167.82—168 62. Trst 296.357—2C8.3S7, Varšava 623 - 633. Skupni promet brez kompenzacij jc zn-šal 6.12 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2275-2281. Bruselj 789.84 -792.84, Berlin 1354.25-1357.25. Curih 1094.40— 1097 40, Dunaj 798.28—801.28. Newyork 56.69— 56.79, Pariz 221.25-223 25, Praga 167 82-168.62.
Curih. Belgratl 9.12S75, Amsterdam 207.80, Atene 6 72. Berlin 123.72. Bruselj 72.20, Budimpe-štn 90 61, Bukarešt 307875, Carigrad 235. Dunaj 72.97. London 25.19875, Madrid 64.50 Newyork
518.35	Pariz 20.2775, Praga 15 345 Sofija 3.755, Trst 271825 Vsršnvn 58075. Korcnlingen 138.75,
, Stockholm 139.05, Oslo 138.55, Helsingfors 13.04.
Žito
Poslednji čiknški tečaji so priresli ponovno učvrstitev položaja, radi česar se je proti večeru tudi naš domači žitni trg, ki je bil dopoldne nekoliko slabejši, zopet "znatno popravil. Tako so ostalo, po prehodnem nazadovanju za 2'A pare zvečer vse cene zopet na isti višini kakor pred oslabitvijo. Promet jc srednji. Večje ponudbe so v spodnje-fc<ički pšenici in slabejših pšeničnih niokah, vendar so za slednje zahtevki dosti visoki.
Po najnovejših poročilih iz Chicaga so cene žitu danes izredno padle in je bil promet na borzi ogromen. V pol ure je menjalo lastnike 60 milj bušlov žila.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključeno je bilo: 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bačka 77 kg 207.50—210, 78 kg 210 - 212 50, gornjebač. 78 kg 212.50—215, ban. Tisa šlep 78 kg 215—217.50, gornjeban. 78 kg 210—212 50, južnoban. 77 kg 195—200, sreni. 77 kg 202 C0—205. 76 kg 197.50-200 Promet 10 vagonov. Koruza bač., srem. garant. 100—102, marc 105— 107.50. marc ladja Dunav 105—107 50, ban. april 107.50—110. maj 110—112.50. Promet 38 vagonov. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 2 vagona ječmena, 4 vagone moke. Tendenca neizpremenjena.
Stimbor. Koruza bač. zrna 100—105, marcc 102—107.50, april, maj 107.50-112.50, posušena 110 -115, junij, julij 122—127.E0, oves bač. 132— 137, srem. 135—140. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 222 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: prijazna, promet živahen. Pšenica: marec: 21.16—21.31, zaklj. 21.31—21.32; maj 22.11—22.32, zaklj. 22.73—22.24; okt. 22.55—22.87, zaklj. 22.70—22.71. — Rž: marec 11.66—11.95, zaklj. 11.89—11.90; maj 12.45 do 12.70, zaklj. 11.69—11.70; okt. 14.15—14.30, zaklj. 14.30—14.32. — Koruza: maj 13.45—13.60. zaključek 13.54—13.55; julij 14.05—14.17. zaklj. 14.13 do 14.14; transit maj 12.48—12.55, zaklj. 12.54 do 12.55.
Živina
Mariborski svinjski sejem 21. februarja l. 1, Pripel.jmih je bilo 76 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. 250 —350, 3 j do 4 mesece 380—450, 5—7 mesecev 480—550, 8 do 10 mesecev 650-a50, 1 leto 1000—1100, 1 kt žive težo 10—12.50, mrtve 17—18 Din. Prodanih jo bilo 53 svinj.	t
Les
Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona tramov. Tendenca neizpremenjena.
Povpraševanje za parjeno bukovino 3 m, 30 cm, 6 oz. 12 cm, za bukove plohe 48 mm 19—32 cm, 4 oz. 6 m vse za Djevdjelijo (za Grčijo), za buk parj. neobroblj. plohe 40, 45, 50. 60 m od 3 m ri.i-prej, 10%, 2.50 -2.90 ni, za buk. parj. boules 6d j 45 cm prcni. naprej, 40, 50 mm, otl 3.50 m naprei. I za buk. parj. neobroblj. plohe, 45, 50 mm, 2.20. 3.30 in 4.40 m, od 28 cm naprej, za buk. letvicc 26X26, 90 cm. — Ponuja pa se: 4 vag. buk. testo-nov 2 25 m, 20 mm, 10-30 cm. cn 75 m1 škoret je-lovih 14 mm, 4 m in 200—250 m" buk. testonov 60% široke, 40% ozke robe.

Še enkrat z Jakopičem
»Vidite, dogodil sc jc ta-le slučaj. Pride nekdo v moj atelje, mislim, du je prišel, da bi kupil kako sliko. Ogleduje, kur je viselo na stenah, ogleduje, kur sem imel nu stojalu. Postane in gloda sliko, na kuleii sem delal že štirinajst dni, pa še ni bila docela dognunu. .Aha, to-le pu bo tako, kakor tista slika, ki visi taui-le nn steni' No, z.duj Vam povem: nu steni je visela impresija, ki sem jo napravil zunaj v naravi v eni uri. Nu nji sem nekako Predmetno določil sliko, ki sem nato delal nu nji že štirinajst dni. Nuzudnje je temu čleveku veljala skica za dogunuo. dovršeno delo. dočiin je od tlela, ki sem vanj svoj trud (»oiigal. pričakoval, da |k)stane nu koncu tako, kakoršnu je bilu predmetna skica. Človek, ki nima čutu za u m e t-liost, gleda predmete. Poglejte, tu so na srebrnem podstavku trije kozarci / vodo nu mizi. Če slikam, vendur ta predmet -n vse. Ali vidite, du je Iu voda. \ kateri sc lomi svetloba električne luči. da je zdaj večer, du se zrcali kavarna tu notri, da jc nešteto sk-ivnih in vendar resničnih stvari, ki jih w vidite, če se poglobite v pravo gledanje teli kozarcev z votlo, pa ni treba, tla bi sc ozirali naokrog, tla bi motrili okolico: vse. kar je za podobe teli kozarcev važno, je žc v njih iziužcno A vse to mora biti tudi v sliki izražen«!
Zadnjič ste pisali o tisii sliki, ki jo dovršu-jom za Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Opazil sem, da sem se hudoval nad rokom. 'I o
jc vse treba razumeti. Gospodje niso krivi. Stvar je bila taka: Na poziv tedanjega predsedniku, gospodu Milic Kreku, s cm napravil osnutek ter ga izročil, komisija, obstoječa iz prof. tir. Cankarju, arh. Toniažiču in tir. kožarja je osnutek priporočilo /a i/vršitev. Vendar je prišlo do realizacije naročila šele po osebnem prizadevanju gospodu M. Kreka, ki se je potrudil radi izvršitve ter lili lani poleti »overil naročilo. Rok zu dokončanje je bil določen ua šest mesecev — končal bi se 15. februarja. Iz prijaznosti sedanjega komisarja gospoda Kreka je bil prestavljen nu 28. februar. Danes je stvar tako daleč, da jo bom določenega dne mogel izročiti.
locla tla se vrnem na svoje hudovanje: delo, ki ga doživljam, ki se vanj vedno bolj vglubljani, mi odpira vsak dan novih iiogledov, vsak clan bolj se mi ponuja v izživetje. Poprej sem Vuin povedal, tla ni predmet in tehnična I plut slike tisto, kar je pc mojih mislih umetnost, ampak izražanje resničnosti svojega do-, živetja. In tu, vidite, človek ne ve. ktluj je dovršeno. kdaj jc docela izraženo. Zato sc težko ločim od vsake slike; tem bolj od tega velikega platnu, za katero živim delj kot iki! leta in o katerem razmišljam, nn katerem delam . .c
Jakopič je vzel svinčnik v roko. ugasnil cigareti) v pepelniku, začel razkladati in risati I na mizo...	s. š.
99
Lfuhav u Tascani"
(napisu! Miloš
( rnjauski, izdal Gezu kolin. Beograd, 1930, 147 str., cir.. "(I Din.)
Miloš Г i il j a n s k i jc eden glavnih lio-jivcev poprevrutne književnosti \ Srbih Po rodu je Vojvodinec kar sc mu tudi iz del pozna. Iskreča sc hričnost gori iž njih, uglašena in opojna ko rdečkasto vino neskončnih banat-skili ravni. Sočen jc in mehek v izrazu, topel in razigran ko fluid. Vse književne vrste je prešel; pesem (Lirika Itake«) in drnmolet ( Maska.-.), novelo ( Priče o ir.nškolli«) in ro-man ( Dnevnik o Čurnojeviiu-. Seobet.) ko lmš Gradnik >c je poizkušal \ prt pevih svilene vzhodne lii'kc ( Antologija kintske lirike--. " Pesnic sturog |apuna<). Tud' književni krajepis. ki gu šolske ooelike netočno nuzivujo potopis (incndu zato. ker tihi ne najdejo primernega imena) je gojil ( Boka kntorsktu. Iris Berli-iiiu: in knjiga t) kateri bom danes govoril).
(.'ni janski jc profesor na uni iz belgru j<k1 li gimnazij. Zelo ljubi potovanje. Luni se je dalj časa mudil v Berlinu. Pravkar se |c vrnil z oddihu \ Sloven: j i Tupatam sc udtjsivuje tudi kot časnikar l Vreme«). Vendar, je l>il ured leti Polj agileu v tej sinon A četrti š'evilki (l(> februarju 1941) Srp. kuj. Glasnik.!, je zaključil zanimivo studijo o Shakespearejevih sonetih Pripravlja roman i z. belgrajskega življenja. Vrnimo sc k njegovemu krajepis ju' f.jubav n Toskuni* je poleg romana »Sco-bec. ki je luni izšel iu ki s< цо nu jkomnetent-uejši naši kritiki registrirali kot naš najboljši povojni roman, mordu unjizru/'tejša in na jbolj svoisku kujigu Crnjanskegu \ tisi s poti po srednji Italiji so to, ekspresivni in sladki ko grozdje toskunskih vinogradov, intimni in dehteči ko jagode oljčnih grmov po pobočjih. Crnjunski si jc v letih t'j20-2l ogledal Pars in prcroimil najzanimivejše predele It-l'ie I iu-bav u Toskanit je cvet te poti. Da ic kn jiga tako kasno izšla. vzrok (vsaj zdi se mi) naše mi-zerne založniške razmere.
fLjubav u Toskani je razdelieui v šest predeIkov z naslovi. Piza, Sienu, O fiorentin-
sko j Beat riči. Asizu. Perudža. Sun Džcuiinjano. Nujširši je drugi o Sicni.
lo ni baetleckerska literatura! knjiga lirike jc. ki ji in podobne pri nus. V tej knjigi šele je pokazal Crnjunski, kako o.stro je njegovo oko. --Ljubav u Toskani : naj bo vsestranski zgled vsem, ki poskušajo vreči na papir popotne vtise. To jc delo par excellence! Poudariti moram vratolomni skok Crnjanskcga. Dočim iinajo drugi narodi nu koše tovrstne tako zvune potopisne, literature, jc ( rnjauski pisal brez trnd:e;onulnili pobud. V Srbih je začel s potopisom Lj. NcnadovK v Šestem desetletju preteklega stoletju, ki je za svoj čas in krog sicer dobro pisal, ki pu dunes ne pomeni bogvc kaj. Potem se jih je še nekoliko udcjstvovulo v tej smeri, ali ne s posebnim uspehom. Crnjunski je |к> mojem mnenju danes uajbriljant-nejši srbski in sploh jugoslovanski mojster v književnem krajep'sju.
Avtor zelo dobro pozna antiki grške n rimske pisatelje in pesnike iu šc ptav posebej srednjeveško italijansko iiniernost Tuintain navezuje nu mnenja ljudi, ki so pisali o Italiji iu sc od u še v I jali ž njo (Barres. Bvoti Montaigne, Bourget. 111 inc. Gût'tlie. Stendhal, France. Ca-valcunti in toliki tlrngi). G.rnjiui ;i.) je treba, da Crnjanski ua nebroj mestih ravno rudi plastičnega jezika in drzne podobi greši proti splošnovel javni dostojnosti Tub čut katoličana je žaljen m nekaterih straneh Prisrčen pn je odlomek o Asisiju in sv. Frančišku.
Zadnje dve tri strani so morda najlepše. S samim koncem izzveile v eno slovansko sozvočje: U biču lili malih toskunskili vuroši, nn brdu iznad žitnih dolina, ima jednu skromnost i seljačkii vedrina, ko ju me seli rorlnog kraju. I uči ni mi se iz daljine drag i dobur, moj. ua k h kav bio .. «
• 1 tako, pri ulasku u f-orrnlinsku zenilju. pred gradom Crvenog Krinn (Rdrče 1 'lije). nekoliko puta. tiho, izrekoli ime Srema.c 1	Tone Potokar.
Predeli Ivnn: 1:brari «p si,
Četrti zvezek: Zgodbe zdravnika Muzn:ka II in II. del). Tolminske matere sveta noč. V L'u'T-ni, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 253,
Dolgo, dolgo vrsto let vztranega dela je potreboval Pregeli, da se je v naših nepovoljn:h ?u-naniih okoliščinah uveljavil vsestranko. Danes je menda že nesporno, dn je on naš naibol ši živeči pisatelj. Ker so spričo Pregljeve iz e.lne pl d vi-tosti raztreseni njegovi spisi po v seli naših knjižnih revijah, zbirkah itd., moramo biti tako n'ému, kakor tudi Jugoslovanski knjigarni hvaležni, da sta se odločila za izdajo izbranih spisov ki naj pa postanejo zbrani. S tem dobimo prvič lep pogled celokupnega Pre"?l;eve<la dela. drugič pa tudi končno umetniško obliko tega dela, s katerim se pisatelj v prvi formulaciji tu in tam sam m~rda ni zadovoljil Kakor že prvi trije zvezki, vzb-ia tudi ta četrti zasluženo pozornost na'šir-'ega občinstva, tako umeiniško razva:enega, kakor tudi takega, ki ljubi predvsem pester razvoj d-jan;a. »Zgodbe zdravnika Muznika«, ki iih objavila ta zvezek, bi namreč utegnila še prekašali O ,;se:a iz Komende« (glej lli zv.), ki so ga profl-sili nekateri za najbolišo ljudsko povesi. Prvi de' te*a izrednega zgodovinskega romana je izSel že 1 1°22 v Gorici, sedaj pa je pisatelj predelal ter mu nanovo napisal šc drugi del, ki je prvič obfavlien v teh izbranih spisih. Prejšnji je roman rakl;u"en in pred seboj imamo umetnino prvega reda, ki jo bo z enakim užitkom bral izobražene kakor tudi preprost človek. Navrgel ie pisatelj zgorašnirmu romanu Je pretresljivo črtico »Tolminske mat're sveta ncč«. Preglievi zbrani spisi so se takoj p-i-ljubili občinstvu tudi zaradi svoje okusne in elegantne zunanje oblike, zato morejo in morajo strti v vsaki domači kniižnici poleg naših naivečiih: Prešerna, Jurčiča. Kersnika, Fin'gara, saj so ti izbrani spisi najboliše in naipomembne'še, kar je produciralo slovensko pripovedništvo po Cankarjevi smrti.
V 25. (elnik „Časopisa ta zgodovino in narodov is e"
Maribor, 21. februarja.
V 25. leto svojega obstoja stopa z dvojnim zvezkom, ki je izšel te dni, glasilo tukajšnjega Zgodovinskega društva, torišča predvsem mariborskih znanstvenih in kulturnih delavcev.
Uvodni prispevek jc napisni rektor l jubljanske univerze dr. Metod Dolence, utirntelj slovenskemu ljudskemu pravoslovju ter njegu neutrudni znanstveni raziskovalec. Izčrpni ter z. vselili pripomočki znanstveno rnziskovulnc tehnike podani prikaz 1 judskopravnih razmer pod '.ližeiiipcrško in soteško gorsko gosposko izpričuje. da je navzlic nekaterim nebistvenim razlikam z ozirom nu ljudsko pravne razmere drugod tudi ua tleli žužemperške in soteško gorske gosposke prevladovalo avtonomno odločanje ljudstvu v nižjem pravosodstvu. Predmetni pridevek, ki je iuogcl nastati lc ob uporabi toza-
devnega listinskegu gradivu ki sr naha ja v rodbinskem arhivu Aueršpereov v Losenste nlcithe-nu na Zgornjem Avstrijskem, kun or je avtor nalašč v to svrho potoval, prp'jstn v I ta dragoceno donolnitev njegovim dosedanjim izsledkom v številnih temeljitih ter že izšlih razpravah, ki se tičejo pruvosodstvenih in ljurlikopravnili razmer kostauieviškc in eistenenške onatije, I pletersko jezuitske rezidence in kleveške ter boštnnjske graščine.
V	ntislodn.j eni razpravlja umetnostni zgodovinar clr. Fran Štele o freskah v cerkvi Sv. Duha nu čelovniku (nad loko pri Zidanem mo-stu).
V	izvestiih ugotavlja prof. Gleser rodovnike« nekaterih Krumpakovih L ipol lovili. Sev-škovili in Šcrfovih pesniških proizvodov, ki čudovito sovglnšajo v snovnem in deloma tudi ob-1'kovui'in oziru v pesmih ^emškegn mladinskega pisatelju k'ištofa Schmida.
Pester ter izredno bogat i" slovstveni del. Prvenstveno sc ocenjujejo dela na domačem knjižnem trgu. ra/en tega pa tudi na tujih knjižnih rioririščih izislo dela in rev p-, Ob zaključku sledi drirtveni glasnik uiuriLorskega Zgo rl o v ' ч sk e ga društva.
Odlično mesto zavzema Časom'« zn zgodovin') in narodopisje« v krogu nn~iti revijalmh izdani; gre to pretlvsem iih račun sprrtnega urejevanju preleta tir Kovačiča. stalneg4 kadra sotrudnikov. ki se i/ leta v leto množi in ki sega že davno nreko prvotne litesn lenosti štajerskega pokra,jinstva ter tudi prizadevnega vsebinskega snooolnjevanja V tem zmislu bo vseboval Čnsonis« bržkone že v svoji prvi prihodnji številki posebno pnloeo. v kiteri se bo priobčevulo raznovrstno listinsko gradivo (fontes). Nui bi pu bil Čusonis«. ki vzdržuje tudi stalne stike z uglednimi inozemskimi reviinmi in časopisi, vsebolj veren tolmač naše kulture ter znanstvene tvornosti napram inozemstvu, -c.
U (t ; , f t > •
Raz st va gospe Kosterjeve
Preteklo nedeljo je pesnik Todor Munoj-lovič v Umetniškem |iaviljonu v Belgradu otvoril znamenito slikarsko razstavo gospe Kiister-jeve, soproge pred nekaj dnevi umrlega nem-škegu jKjsluniku na našem dvoru, tir. A. Kosterja.
Ga. koster doslej v Belgradu šc ni prirejalo samostojne izložbe, dasi se s slikarstvom bavi že tlolgo. Še pred vojno pa je študirala v Hamburgu in v Miinehenu. Vojna jo ie v umetniškem udejstvovnnju precej zadržala. Za slikarstvo sc je zopet navdušila pred več leti v lligi. S posebnim okusom goji severni pejznž. V Hamburgu jo iz.lngala šc pred vojno. Potem je priredila večjo izložbe v Altoni. Itigi in Rimu. l udi v Parizu je precej slikala. Odkar jc bil njen umrli soprog službeno navezan nu našo državo, je s posebno ljubeznijo gojila dalmatinsko iKikrajino. Tudi po Sloveniji je slikala. Vendar ji jo mnogo bolj ugajal vroči in opaljeui južni pcjzaž s prevludujočo sivo bur-
vo ko zelena Slovenija. Iz istega razloga tudi srednje Nemčije ne ljubi. Belgrajskemn občinstvu se je predstavila že ua reprezentativni izložbi kluba -.Oblik« pred nekaj tedni in vzbu» dila posebej v krogih kritikov pozornost in za-nimunje. Z veliko ljubeznijo goji portret. Vendar jo tu dosedaj njena najobsežnejša izložba kaže bolj kot pokrajinsko. Vseh razstavljenih slik je čez petdeset. Največ zanimanja т zon jejo olja z otoka Korčnle. Prva njena r prestolnici slikana stvar, ki predstavlja LXoréofski trg s cerkvijo Aleksandra Ner&lega, je bik zelo simpatično sprejeta. Gu. Kttster ima izreden okus za barvo. Dasi ljubi mrzlejie (one (sivi in vijolični), vendar niene slike toplo in prijetno uplivajo. V na platna nametani liriki je mnogo osebnega, doživetega, čisto subjektivnega.
Ga. Koster s svojo razstavo doseza uspeh kot nedavno Zora Petrovičeva. Kljub svoji in-teruacijonalnosti nam je dala mnogo lokalno našega, balkanskega, jugoslovanskemu. Zgled, kako se pravi talent ustvarjujoče izživlja v vsakem miljeju, v katerega je vržen.
Otohar Thter
Petdeset let svojega življenja bi bi! obhajal dne 16. februarja znameniti čeiki pesnik mlajše generacije devetdesetih let, Otokar Theer, ko bi ne bil tragično preminul dne 20. decembra 1917 v zenitu svojega ustvarjanja in slave.. V glavnem so šele dogodki, ki so rušili češko ozračje po njegovi smrti, opozorili na močno Thccrovo delo, ki izprva ni bilo toliko njegov osebni izraz, temveč vse I »olj živ dokument onih borb in iskanj človeka ob početku tega stoletja, ko se je zmirom očitnejše kazni prelom med romantizmom in moderno v literaturi in je boli iu bolj nastajala potreba pri zdravi, življenjski umetnosti.
Literarno ime si je Thcr pridobil prav za prav že v gimnazijskih letih, ko je 1 1897 psevdonimih) izdul svojo prvo pesniško knjigo, ki je nosila naslov: »Haje, kde se tančn (Gaji, kjer se pleše). V zelo revolucionarnem predgovoru k tem pesmim je nastopil zlasti zoper deku-dentno poezijo in se izrekel z-з umetnost, ki naj bi bila .filozofija srcu in duše». Kazalo je. du je 'iil že tedaj močno pod vplivom orientalske loczlje, ki jc dala pečat večini njegovih tvorb. Ni tej prvi knjigi je pisal v književne časopise, il celo voditelj mlade pisateljske generacije, i se je zgrininla ob reviji »Lumir« in izdal
1900. svojo drugo pesniško zbirko: -Vyprnvy ,v J«<t. Nu pariški Sorbonni je doktrirnl iz filozofije in dobil za tem v Pragi inesto vscučili-škegu bibliotekarju, kjer je kmalu izdal knjigo pesmi in drobnih nroz z naslovom: ->Pod stro-mem Irskyc (Pod drevesom ljubezni) Očitno jc postajalo, tla raste in zori v Thecrii svojevrsten nstvorjuvcc. V mno'očein sc nanj unli-vnli posebej ta čas Oskar Wilde (katerega -Sa-lo'iiee je preve!). Perre Lotti in orientalska liriku Li-Tui-Poa. ki gu je zlasti priklenila s svojim i>ante:stičnim mistici/niom. Objavil jc še klas'čno dovršene pesmi: »Uzkosti n nadele« ( tesnobe in upunis), že v vojnih letih nn umirjeno zl)i"ko: : Všem na vzdory* (Vsem navkljub). V 7učetku I. 1917. je napisal zadnje delo, pravljično drama'sko pesnitev: »Fae-tlion«. s katero je dose se I izreden uspeh.
Ta dramu na ie bila Thccrov vrhunec in usoda obenem: ko je v svoji izbi obešal nu stene šivikc in venec ki so mu jili poklonili v Narodnem divadlu nu premieri >1''aethonnc, jq patlel z lestve in se hudo no'kodovul. da je JO. decembra podlegel v bolnici na krul Vinogradih. Dosiravno je umrl razmeroma nilud, je vendarle zaoustil neka i t^ko močn'li pesmi, da ga no njih mirne duše b'hko nrimerjamo vrhovom besednih umetnikov. Theerov« popularnost nn j DoHčrtam le г deistvom da so že ponovne i'dnjp njegovih del oonolnoniu rarnro-dane. Udomučeno jc že, tla stopa no sledeh vseh velikih tvorcev nei/ogiliua veriir i posne-movavcev. zato je uudjivo, du ie tudi pocziia Otakarja Tlieeru našlu med Celi i oblo nada-ljevavcev.	VI. Zorzut.
Emil Lm^ut*: M;chetanpe1o
(Berlin, Krnet Rowohlt Vcrlag. 1930, 16 slik).
Nekoliko skeptičen nostano Молек, ko so v tako k'ratkîh presledkih objavljajo v zadnjem času Lurhvigovi obširni življenjepisi znamenitih mož. N-jegov îNupolcon«:, njegov 'W'iliclni II.« in celo njegov :>fezus« — so |k>-stali ineni nič tebi nič — modu V milijonih izvodov so zapustili knjigarne, stopili v zasebno življenje, vrinili se v vse narode, v vse sloje — po v so d i jih požirajo, povsodi svojo radovednost in hkrati svojo potrebo po višjem tešijo ž linmi... Po pravici bi se tre/nejši človek vpncul: ali more res dobro biti. kar |>ri-lia.jn s tako naglico kar objema zdaj ta zdaj oni svet ki med njima z'jnjo prenndiP Ali jc mogel Ludvvig zares globoko dojeti in prav tako globoko oblikovati v tako kratkem času tako dolgo vrsto velikanov? Naj bo zdaj lako, da je ltudsfvo rado no vršno in nriliubl jenemu pisatelju r-"lo odpusti površnost, ki ie samo ne onuzi — ali ni na drugi strnili morda virov lo slabo priporočilo zu pisatelju samega? Ludwig si je no Ui goma nridobil tako spietnost v učinkoviti gradbi življenjepisov na tiotP^gi obiav-Ijonih dokumentov in nisem, da se kar nič ne boii polotiti se magari nniliolj zavozlanega :n težkega problemu. Nekoliko ga počeše, očedi. opremi z izvrstnim orisom >miljeja< itd. — pa je ne le slovstveni učinek, ampak tudi finančni uspeli podietja gotov Tako je opravil tudi z Michelangelom — gladko in prenričevulno. To zna. A morda se kdo najde, ki mu ne bo verjel... Ludwigu namreč. Če |xi ne. eden gotovo ne bo pritrdil duhoviti površnosti pisatelju — а ta je že davno pokopan in z.re od Onstran na Ludwigu in na neštete njegove navdušene čitatelje; Michelangelo.
V založništvu Tipografije izide v kratkem tolmač h kazenskemu zakonu od prof. dr. Do-Icnr.a. Dr. Dolenec je slovensko izdajo svoje knjige dopolnil in deloma popravil. I. aprila pa izide izpod peresa dr. Markovića kazensko-prnv. ni postopek kot komentar h kazenskemu postopku.
rr-
Radié
Radio spomladi n« kmetij».
Na kmetih je bil radio tekom »se «im« zvest tovarii in prijatelj. Drnžine, ki so si ga bile omislile, se tega ne kesa jo in se od njega nobena izmed njih gotovo ne bo več ločila. Zdaj, ko se polagoma bliža spomlad in z njo prva dela po polju, bo tudi skoro konec dolgih večerov in posedanja pred zvočnikom. Gotovo je, da bo radio izgubil nekoliko na pomenu v naših družinah na kmetih. Kljub (emu ostane za naše podeželsko ljudstvo prav tako važen, kot doslej. Za našega kmetovalca je n. pr. pri začetnih pomladnih dnevih izredne važnosti, kako si delo razdeli in uredi. To pa često za-▼isi od vremenskih prilik Pri tem je bi! doslej vezan zgolj na več ali manj srečno domnevanje. Radio s svojimi zanesljivimi vremenskimi napovedmi, ki jih dobiva od velikih meteoroloških postaj (pri nas n. pr. z Dunaja), je našemu kmetovalcu dober prerok in svetovalce
Programi ЛаЛо'Џибђ€та9
Sobota, 22. februarja: 1*1-80 Reproctoriram ffleeba. — 13.00 Časovna napoved, bora», reproducirana glaeba. — 18.80 Iz danadnjib dnevnikov. — 17.00 Koncert Radio orkestra. — 18.00 G. Rerkov: ч/ Espéranto. — 18.30 I>r. Graietvroer: КвшШм. — IOjOO Delavska ura. — 22.00 Cfeaavna napoved i» poročila. — 22.15 Lahka giaeba.
Nedelj«, 11. februarja i 9.50 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. Jože Jagodic, škof. tajnik. 10.20 Tone Krogi: Dnnašnj« j Francija, njene razmere in naš) izseljenci. 11M ' Koncert Radio-kvarteta (gg. prof Jeraj, Brav-ničar, Feršnik, tržen). 15.00 Leon Kocjan: O ži-vinozdravništvu. t5.30 Ljudska igra: »Čez leto dni«. 16.00 Reproducirana glasba. 16.V) Hnmori-stično čtivo, pisatelj Milčinski. 17.00 Pevski kon-, cert trnovskega cerkvenega zbora. 20.00 Varie-j tetni večer: žramel kvartet iz Hrastnika. 21.00 ' Pevski kvartet (Štibernik, Grobelšek. Preinelč, j Bizovičar). 22.00 Časovna napoved ш poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra.
Drugi programi i
Nedelja, 23. februarja:
Belgrad: 9.00 Prenos službe božje iz saborne cerkve. 10.30 Ueproducirana glasba 11.00 Simfonični koncert. 16.00 Koncert ciganskega orkestra. 17.30 Narodne pesmi za gusle. 18.00 Koncert na harmoniko. 19.30 Literarna ura. 20.00 IX. Jugoslovanski koncert. 21.20 Dnevne, vesti in čas. 21.35 »Častitain«, komedija. 22.00 Sprehod po tujih postajali. — Varšava: 10.15 Prenos služ-rie božje. 12.10 Simfonična matineja varšavske filharmonije. 20.15 koncert 21.45 Prenos iz Vil-ne. 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 10.00 Služba božja in zborno iietje. II 15 Protestantovska služba božja, nato koncert opernega orkestra. 16.15 Glasbena akademija. 17.50 Pcsira ura. 18.30 Koncert orkestra. 20.50 Drama iz studia, nuto koncert ciganskega orkestru. — Dunaj: 10.30 Služba božja. 11.10 Koncert dunajske filharmonije. 15.15 Koncert orkestru (8 45 Koncert komorne glasbe. 20.10 sDunajčanke«. veseloigra, nato koncert orkestra. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 16.00 komedija. 16.30 Koncert radio orkestra. 17.13 koncert na mandoline. 19.15 Koncert. 20.30 Prenos operete iz Torinu. 23.40 Plesna glasbu. — Praga: 19.00 Koncert zabavne glasbe. 20.00 Koncert zabuvne glasbe. 21.03 Orkestralni koncert. — Lancenberg: 16 30 Koncert radio or kestra. 17.30 iJoživljaji dr. Dolittlo«, slušna igra. 19.30 »Figuro se ženi«, komična opera, nato plesna glasba. — Rim: 10.00 Nabožna glasba. 15.00 Koncert radio kvinteta. 16.00 Glasbena akademija. 18.00 Plesna glasba. 21.02 Večer italijanske poezije in glasbe. — Berlin: 20.00 Glasba, ki ilustrira film, predavanje, nato zabavni koncert in plesna glasba — Toulouse: 18.35 KonCcrt argentinskega orkestra. 19.00 Pesmi, 19.30 Pevski koncert. 20.25 Koncert zab. glasbe. 21.00 Koncert. — M. Ostravn: 10.00 Zborni koncert. 12.00 Koncert orkestra. 15.00 Prenos iz narodnega gledališča v Pragi. 19.00 Koncert zabavne glasbe. 20.00 Komični prizori 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Koncert zabavne glasbe.
PROTI KA^LJU. PROTI PREHT ADUl
NODLAO, povest irskega dekleta, spisal Shce-han, Ljudske kajiiakc 23- zvezek — je eden naJboIjBÛi romanov evetovno-ga slovstva, kt vellčujc tleočletno borbo irskega naroda м domačo vero fn svobodo; ne somo zanimiv in poln то-mantfftnn Itpnfe, »pat tudi «elita* narodno-vzfojnt vrednosti. Broë. 24, vez. 32 D*n.
Dobi to t »JvcatfttaMki luritonU v LJUbq«d.
najboljše sredstvo proti prehla enju, kašlju, bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno 1 Samoproizvajalec
KANOLD o. n.
KARLOVAC
Odlikovana к zlato svetinjo v Kopenhagena. • Dvora dobavitelj Njeg. Vel. kralja švedska (n Njatf. kr. vis. prestolonaslednika kraljevine Švedske. — Te po «•Ua» avet« stavil* Uklete
SE DOBIVAJO POVSODI
TVOliaCIi ЖОРМШЛС«*, 60TB9CRC. WKW. MПД irouewo, »sni, МПЛМО, PRAG-A, LUZNo
I------
MALI OGLASI
tffvel	•• fVlMMlft
cm l-M Ma a
» » a r.m. _ »14».. в« џЛџаггшг i I« M «<|iwit>l
Službe iičepo
Gradbeni polir
Absolreatinja
trgovske Sole dobi službo • 1. marcem. Ponudbe z zahtevo plaie pod šifro nemščine zmožna — štev.
Abeolv. Grad. rok. šole v 3043 na upravo »Slov. Ljublj. Z večletno prakso, - . ,	_
dober risar, želi spretne- J Pekovtketfa nčenca niti eluibo. Takoj aH » z v«o oskrbo v hiši, iščem.
Šoferska šola
ebL konce*. 1. Gaberičtk, bivši komisar za Šoferske Izpite v Ljubljani, Blei-weiaova cesta 52. - Pri-hodnji redni tečaj prične 1. marca.
1ЕШШР
Lokal ▼ Kranju
glavnem trgu za ma-ак
na glavnem trdi nu fakturno, galanterijsko in modno trgovino, »e od-1. marcem. Ponudbe na Alojz Božič, pek, Marija ' da z majem v najem. !n-" "*	~	~	teresentl naj pošljejo »vej
opravo pod «Pošten delaven« št. 2073.
in
Mizar,
Snežna, Slov. gorice. Učenca in učenko
tei je dovršil mojstr. šolo,	brazbo sprejme večja trti 5 letno prakso v stavbi	govina v mestu na Go-in pohištvu,, išče Uuibe	renjakem. > Stanovanje in • de k» vodje ali preddelavca.	hrana v hiši. Ponudbe pod Dopise n» upravo pod:	»Stroga šola« štev. 2082,
naslov na upravo tega lista pod značko »Kranj, predpisano šoUko izo- ? industrijsko mesto« 1818.
»Dflovodja« 2092.
\luibodobe
Vinski potnik
Pletilja
dobra, zanesljiva, samostojna moč, ki se razume na vsa pletiUka dela, se sprejme. Plača po dogo-vont. Hrana, stanovanje v hiši. Ponudbe: .Poštno
dobro vpeljan, etrokov- feieče Višnjagora it. 52«.
njak, dobi mesto prt — • -..............—
ljubljanski tvrdki bodisi ; Prodajalca(ko)
•vtaS^A: z*'na ved-	v specenj trge
bo zahtevane plače ozi- «J/Kj^rSa £
SSt .IXtnia'rt: J» i"» prednost Ponud-•	„.; '__be na upravo «Slovenca«
STiTe upravniilvo p°d	■ !*>,.
.. 1786'.	Čevljarski pomočnik
Dekle	izurjen, kateri je zmožen
za vsa hiSna dela, ne	<udi prikrojev. zgornjih
premlado, pošteno in	delov, dobi stalno službo
pridno, iščem Sprejmem	pri J. Pogačar, Radomlje le resna dekleta, ki žete
traino službo v dobri	Čevljar, vajenca
rodbini. — Ponudbe na	Sprejmem <ak0j. — Ivan
oglasni oddelek ploven-	Brejc Dup-
ca« pod st. 2032.^	( ,je Gorenjsko,
Periektna kuharica |
se išče k mali družini poleg sobarice. Naslov v upravi pod št. 2003.
Vajenca
za medifarsko in slaščičarsko obrt - sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - P c č n i k Rajko. Liubljana, Sv. Petra c. 59.
Modistinja
spretna moč, in učenka sc sprejmeta takoj. Modni salon Stuchly-MaSke, Ljubljana, Židovska ul. 3.
Vajenca
krepkega in poštenih staršev, starost 14 do 15 let, se sprejme v slaščičarsko in medičarsko obrt s 1. aprilom t. 1. Ostalo po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. E. Sta-'У nasl., Krško ob Savi.
Mlinar pomočnik
vesten in trezen, se takoj sprejme. Poizve s v upravi »Slovenca« št. 2120.
OBLAČILA
vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko
izredno ceno
I. PtoCCk LJUBLJANA, Aleksandrova 12
Oddasta se
v centru mesta, v lepi novi stavbi 2 veliki sobi s predsobo, pripravni za odvetniške pisarno ali eliien orad. Ponudbe pod »Centrum mesta« 1950.
PisarniSki lokal
e !. nadstr. na Dunajski cesti ee odda takoi. — Vprašati pri Gotpodar-ski zvezi, Ljubljana Dunajska cesta.
Trgovina s perutnino
in divjačino, obstoječa 10 let, se odda. Inventar, prostori, strokovnjak, na razpolago, najemnina nizka. Interesenti naj pošljejo ponudbe pod »Export perutnine« 2152 na upravo »Slovenca«.
Lokal
za trgovino s skladiščem ali brez njega na prometnem kraiu se ugodno odda takoj ali za pozneje. Ponudbe na upravo lis'a pod »Trgovina« 2153.
20% kronske bone
kupuie naikuUntnejše po dnevni ceni Prometna bančna dražba. Maribor. Cankarleva 14._
Vinsko pompo
dobro ohranjeno, e cevmi ali brez nitb, kupimo. Ponudbe na upravo Usta pod »Pumpa« štev. 1787.
Pianino in motorno kolo
dobro ohranjeno, kupim. M. Pteterski, Za sap, p. Cerklje ob Krki.
Prodamo
Dre moški kolesi
novi, lahki, naprodaj v skladišču »Figovec« — Liubljana.
Puhasto perje
kg po 130 Din in čist beli po povzetju natmani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 38 Din razpošiliam puh k(! po 300 Din — L. Brozovič. Zagreb llica 82. Kemična čistilna peria.
Radio
6 cevni kompletni, brez akumulatorja in anodn aparata istosmerni ali izmenični tok, se proda.
Mestni trg. Ljubljana. Poizve sc Skabernč,
Vajenca
močnega in poštenega, sprejmem za klenarsko obrt! — Alojzij Smolej, Kranj.
Stanovanje
2 sobno, kopalnica, vrt, solnčna lega, se odda manjši družini. Maribor, Tomšičeva 215.
Šoferske šola
I oblast konc. Ćamer"ik. liubljana Dunajska c 36 (Jutfoavtol. - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie
Šoierska šola
Goiko Pipenbacher, Go-
. sposvetska c. 12. Zahte-'vajte pojasnila! 2087
Izjava!
Naznanjam, da podpisana nisem plačnica za svojim možem Vinkom Blatnikom. pa najsibo od katerekoli strani plafilo zahtevano. Ješence 33, dne 18. februarja 1930.
Genovcfa Blatnik.
Oglje in trame
vsak« količino kupuie stalne tvrdka Skrbei & Rartol liubliana Miklošičeva cesta 6
Vrbovo šibje
enoletne šibice kupujem za pletarstvo. Plačam "o najvišji ceni Rabim e^en clo dva vatfona, Ponudbe na Ferd. Murks Wildon, Austria.
Budilke
po 50.— in 58.— Din s triletnim jamstvom! Ivan PAKIŽ, Ljubljana, Pred Škofijo št. 15.	2080
Železniška
restavracija in hotel
s celotnim inventarjem c?no naprodai Polnila Uuie lastnik Peter Porai. hotel »Šumadiia« Vel. Bečkerek. nasproti postaje t-tjei
Proda se zelo ugodno
2 poJnojarmenika
(gater) od 18 in 24" ter
J skobelnik
(Hohelbank) Vprašan'a na naslov. Adolfa Goldsteina nasled., Osijek pošt. pre-tinac 16.
II
Obrt
Krojači pozori
Vzorce od moških štofov dobi na željo vsak krojač od ene najcenejše ljubljanske tvrdke. Naslov je poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Štofi od 40 do 203.«
Talarje
suknje itd. za čč. duhovščino izvršuje najceneje A. Jarc, semenišče, porta.
«ara шт
^aiboli^e sre.islvo prot ur jim očesom CLAVE* io masi
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, iiaiceneiše in najfinejše Matek Si Mikaš, Ljubliana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanie ažuriranje. predtiskanie takoj.
Dežne plašče
za dame in gospode, pelerine za dečke in odrasle, tople podloge k dežnim plaščem itd., kupite najbolje v špecijalni trgovini Jančigaj, Tavčarieva (Sodnal 1. naspr ti kavarne »Evropa«.
МЕШШ IZUM NOVEGA ВЕШШИ ШИШМ!
Walter Critchlow, 1924-K st., Wheaton, Ul. U S A., je dobil patent za bencinski hranljivec in odstranjevalec ogljika pri avtomobilih in plinskih motorjih, ki prekaša vse dosedanje.
Stari Ford doseže z 1 1 bencina 26'A km, novi
22 Vi km.
Vsaka druga znamka pokazuje neverjetno več ie delo od %—Vi.
Izumitelj nudi napravo za vpeljavo brezplačno Enako oddaia povsod afienture in zastopstva ki donaš&'o mesečno S 250 do 8 1000.
j Pišite še danes v angle-■ ščini na W Critchlow t 1924-K st., Wheaton, lil. U. S. A.
i
POHIŠTVO
priprosto in najmoderneiše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
КШ:6/№ m SINOVA
St. Vid nad Ljubi ano — nasproti kolodvora
Krušno mol- « |ii
1*за€?гао moko
»pdn« «ve».o. kupili- ii'li. ugudiiu (iri
A »OtW i ШВГКЛ^Л
Reslieva cesla 24.
Velika dvorana hotela /Union« v Ljubljani
Od nedelje, dne 23. februarja 1930 naprej, dnevno ob 8 zvečer velike
mednarodne tekme v rokoborbi
za premijo 30 000 Din pod kontrolo tajnika Mednarodne zveze rokoborcev gospoda Karla W e y g o 1 d.
Prijavili so se sledeči najznamenitejši rokoborci:
Cu4rus, mazurski šampijon ..........105 kg
i Wehram, evropski prvak 1921, Nemčija . .	112 kg
! Lobmayer, evropski prvak 1922, Štajerska	120 kg
Kop, jurtoslovenski šampijon ...............114 kg
I Mrna, slovaški šampijon..............106 kg
Dobeil, celjski šampiion-amaler............88 kg
Joh-son, zamorec, alriški šampijon ....	100 kg
Bachratv, avstri:ski šampijon.......110 kg
Kraus, francoski šampi'on..............112 kg
Proller. dunajski šampijon ... ............98 kg
Nino Equatoïc, italijanski šampijon ....	99 kg
'Obite v 'ekarnah dro-erijali ah naravnost iz vornict 'ti davnega -;kla-
n nbiiiAii
Sveže na'fineiše norveško
iz lekarne Dr G P1CCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim u. slabotnim osebam
kupuje v okvirju «vo:e potrebe po dnevni ceni — ali ne pod b'2 Ptička «lerlipna. Osijek.
Rok je kratek, kdor prej pošlje bo prodal Požurite sel
>o
20°|0 kronske bone
plačamo
o
Uprava Merkurja - Ljubljana - Večna pot 5
Telefon 30-52
Mestna občina v Kranju bo predajala na javni dražbi v četrtek, dne 6. marca t. 1. ob 11 dopoldne v občinski pisarni
hišo št. 12 v Savskem predmestju (kasarno).
Hiša stoji v bližini državnega savskega mosta, štiri minule oddaljena od kolodvora, na najprometnejšem kraju ob križišču štirih cest in je pripravna za vsako podjetje.
Izklicna cena je 150.000 Din.
Podrobni pogoji so na vpogled v občinski pisarni.
Mestno županstvo v Kranju.
tytmr fflesse
9. — 1J. marca 1930 Rotuncla do 16. marca
Posebne razstave .Modni salon za kožuhovino — Duna'ska moda pietcnin — Pohištvo — Reklame
MEDNARODNA KAZS l AVA AVTO-MOBII.OV N. MOTORNIH KOI ES
Razstava Potrebščin za hotelske obrate — Razstava živil in nasladil — Stavbarstvo in cestne zgradbe — Tehnične novosti in zna dbe. Potjede^ka n gozdarska razstava
3. Avstriiska razstava pitane živine. 114—16 marca 19301 Prez vizuma S se ms'i o z' azn eo ;n rotnim listom prost prehod čez avstri sko meio. Ogrsk prehodni vizum se dobi n. mei proti predložitv se mske izkaznice /'natnozni<.an|e voznih cea na u^os ov , ogrskih in avstrijski i železnicah, na Donavi, na Jadran, morju kakor ludi ii zračnem promvtu. l'o:asniia vsake vrste kakor tudi se ms) e izl-aznice (po Din 50'— se dobiv, ,o pri
lOienei Шеш ft. g. W.en VU.
kakor tudi za obo pomladnega ve eseima v Lipskem pri Auskunftsstelle Leipzig, Oesterr. Messehaus, kakor tudi pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesti 31. losip /.idar, Dunaiska ccsta 31. Zveza za tu.ski promet v Sloveniji Dur.ajskac. 1,
Afdove m o îi«	Dm	4-—
Polenta zdrob . ,	•	J'—
Koruznu ćinkv moka . .	•	ž'75
Pšeničnn ednolna moka	•	3'2<j
Kû/po^ilinm vsakt DiGount oo 2.* k, napre,
1'tivel	umein min
,lavernik. Goren sko
za izetelavu aiduvih in Koruznih
■o i si
iž^ ' £6 î<a°-
c-pSi-Sw »в
** ï s3
3 «o , -T	' J3
J ta o u E-g
"jiuiS.S
« »u o » •
► nV)
J{ I So "z gQ-Sui I %
I
331 ga
hl&M

Pierre L' Ermite:	82
Zena z odprt m očm>
Teta in Rolanda sta vstopili v skromno zajtrko-valnico, naročili belo kavo, ki jima jo je prineslo močno dekle, ki je komaj vstalo.
Surovo maslo in kruh — ne baš najboljši — sta vendar bili domače maslo in domač kruh.
Zajutrek jima je izvrstno teknil. Potem sta stopili ven.
Na obzorju, na kraju neskončnega zelenega pašnika, je vstajala jutranja zarja ...
Stari stroji so se patriarhalično pomikali, kakor stari kmetje, ki dobé le najlažje delo.
Teta in Rolanda sta se vsedli v voz drugega razreda. Čutili sta se v miru in znani okolici. Niti nista več mislili na to, da je treba čuvati prtljago... Brez bojazni sta vpraševali po tem in onem.
Zares — to je bil povsem drug svet.
Naposled je vlak zapiskal k odhodu, z velikim ropotom — kakor da vlečejo težke železne verige — škripanjem in udarjanjem odbijalnih vzmeti se je jel pomikati dalje, počasi, počasi je odpeljal proti postajam, ki noeijo ljuba, znana imena: Pont-Rous-seau ... Machecoul... Sainte-Pa&anne ... La Ber-nière...
>Glej ga,c je nenadoma vzkliknila teta, -sinoči mi je pri odhodu vlaka stienil gospod voditelj pismo v roke ... Nisem ga odprla ... Kam sem ga neki vtaknila? ... Ah, evo ga .,, ftogzne kal je nntr?...! No, tu vidiš, kako sem"bila že na koncu svojih moči, da som бе na to mogla pozabiti..
Čitala jo Rolaedi, ki je v zadregi poslušala:
Draga gospodična!.: lz koledarja, ki ste mi ga v Noirmoutieru ljubeznivo poklonili, posnemam, tla utegne gospod I^ti-vaud poslati zlahka svoj avto po vaju v Challans, tako da bi dospeli v Gôa okoli dveh popoldne...
...V tem zmislu sem mu brzojavil in ta bip sein prejel njegov odgovor. Dovolite mi torej, da Vama poklonim to malenkostno darilce, ki vama bo prihranilo ovinek po Fromentière in nevšečnosti vožnje v avtobusu... pa se 11a ta način izognete tudi morebitnim neljubim vprašanjem in boste kar najprijetneje dospeli domov.
Velika radost je zame, da vaju morem tako spremljati po otoku, ki je vaš in ki ga tako ljubim ... radost pa tudi zato, ker utegnem na ta način nekoliko ublažiti porazni vtis, ki — čeprav v nekem zmislu po božji previdnosti izzvan — ni nič manj razžalostil izredno nežni duši, ki bivata v vaju.
Želim vama srečen povratek v »Zavetje«, dragi gospodični, in ko pridete do Gôa, pozdravite mi, prosim, morje in Križev pot, ki je tam postavljen... Iz posebnega razloga ga ljubim.
Vajin voditelj iz j-Stare Rakovice«.
;>Ta duhovnik je prijatelj, kakršnega lahko z lučjo iščeš pri belem dnevu. Bog bodi zahvaljen, da nama ga je postavil na pot...<: je rekla teta, ko je prečitala pismo.
j Ali se Vam ne zdi, da je marsikaj dobro vedel že vnaprej?... Nikdar ni bil zelo navdušen za najino potovanje v Pariz.. .<::
^Poznal je Maudejeve... Zakaj mi ni odločno branil?«
»Tet«, postavite se na njegovo mesto... Meni se
zdi, na mora duhovnik marši1 daj molčati, čeprav bi rad govoril... in znal mnogo povedali...«
Mogoče! ...«
Nato je prišla postala Challans ... stari Challans.
Kolikokrat sta naši znanki že bili v Cliallansu uli na izletu, ali po potrebi radi nakupov! — Dobro poznata gostilničarja nasproti kolodvoia... lastnika papirnice na trgu Marché au beurre, in še mnogo drugih ljudi.
V hallansu se je rodil Pentapon in tam ga jc teta Cecilija kupila... Znamenitega Pentapona!
Spravili sta svojo prtljago pod streho ter naročili zajutrek z rakovicami, morskimi školjkami in surovim maslom... Videli sta mladega šoferja gospode Lavauda, ki ju jc čakal ob g'avni tramvajski postaji za Fromentière, odposlali sta brzojavko Filomeli, v kateri sta ji faznanili svoj povratek; naposlet* ' sta bili rešeni vsake skrbi, sta odšli 11a slikovi da bi v miru in po mili volji nakupili .
Rolanda je nagovorila leto, da morata imeti najprej lep plete 11 koš, v napol ovalni obliki, čvrst ir pripraven, cla ga kjerkoli postaviš, a da malo prostora zavzame.
r>Ta bo za moje gospodinjstvo!..." jc rekla s polnimi usti smeha ...
S posebno radostjo si je teta privoščila trg pu rovega masla pod obokom; vsa svoja je hodila mea kmeticami, ki so ponujale domače pridelke v značilnih, ploščnatih koših.
Teta Cecilija se je uuposîed zavedla. Tukaj smo, česar bi nikdar v svojem življenju ne storila več v pariški prodajalnici: vzame... primerja... pokuša!...
v ko it trg,
Kai fe videl Kavkaz
Cervonski ponarejeva!.cki proces jc zopet enkrat opozoril svet na Kavkaz. Na ono orjaško gorovje na meji m^d Evropo in Azijo, ki je bilo nek.č pradomovin belega plemena, odkoder se je petem razšlo po Evropi in ji dalo svoj pečat. Srditi Zevz je na kavkaške skale prikoval Prometeja, ker je bil v nebesih ukral ogenj in ga prinesel ljudem. Na kavkaških gorah se je po vesoljnem potopu ustavila Noe-tova barka in tako jc tam stekla zibelka človeštva. Danes pa jc Kavkaz daleč izven vida veledržav in če bi trpljenje Georgijcev, ki ga je odkril proces o ponarejanju čcrvoncev, nc bil „-pretresel vesti svetovnih narodov, bi sc tačas Kavkaza komaj kdo spomnil.
Kavkaz narodno ni ruska pokrajina; carjevi vojskovodje so jo pred 75 leti po težkih bojih osvojili. Kavkaz sploh ni narodno enot-
Bo) za samosto)nost v Indiji. Gospa Kamalaaevi Chatto?adhya, voditeljica indijskih naciicn-listič-nih žen, ki se bore za neodvisnost Indije.
na dežela, marveč prebivajo na njej najrazličnejša ljudstva, ki se ločijo med seboj po veri, jeziku in plemenu. Kavkaz je domovina Čer-kezov, Armencev, Kabardincev in Gcorgijev-cev ali Gruzincev, ki imajo vsi za seboj slavno zgodovino in staro kulturo. Dvor armenskega cesarja Tigrana je spadal nekoč med najsijajnejše dvore na Vzhodu, in o georgij-skem kralju Hirakleju je rekel pruski kralj Friderik Veliki, da bi se hotel dati primerjati samo s tem vladarjem. Zadnji neodvisni georgijski kralj je bil Jurij XIII., ki jc z rusko carico Katarino II. sklenil prijateljsko pigod-bo. Polagoma so Rusi iz te pogodbe izvajali nadvlado in si deželo podvrgli Georgijci so se izprva obupno upirali, a slednjič so se vdali premoči. Slavna in legendarna je v zgodovini osebnost georgijske kraljicc Tamare, ki je vladala ob koncu 13. stoletja. Na njenem dvoru so se zbirali pesniki in filozofi tedanje dobe, na njeno pobudo so Gcorgijci dobili prevod Platonovih in Aristotelovih del. Razvaline njenega gradu ob gruzinski vojni cesti, pri slikoviti Darjalski soteski, so neizbrisno znamenje velike preteklosti.
Najvišja gora na Kavkazu je Eibrus (5652 metrov), ki je opasana z ledeniki Tudi okolu le gore so narodi stkali številne bajke in legende. Stari Perzijci in Arabci so jo imenovali Kaff-Dag. Iz tega je najbrže nastalo ime Kavkaz. Čerkesi ki žive v njeni senci, jo imenujejo Ožga Mašna< — gora blagoslova. V njenih soteskah se baje nahaja vhod v podzemsko deželo, kjer sprejemajo hrabre junake po njihovi smrli vile in paridžini. Na vrhu pa prestoluje božji orel Samurg; čc zamahne
s kreljutmi, nastane vihar, Iri pretresa skalovje. Če pa sije solnce in je Samurg zadovoljen, potem splava kakor mila, lepo dišeča sapica na armenske livade in bregove ter poplača hrabre Čerkeze.
Gruzinska ali georgijska vojna cesta sega od morja do morja in veže severne mohamc-danske čerkeske pokrajine s krščanskimi Georgijci. Južno od Georgije živi večji del Armencev, ki se siccr imenujejo kristjani, ki so pa ohranili marsikaj iz starih, poganskih ver, t j zmes Zoroastrovih naukov in grške mito-; logije.
Južnovzhodno od Georgije leži Aserbei-: džan, domovina mohamedanskih Turkotata-; rov. Na poluotoku Apšeronu ob Kaspiškem i morju žive zadnji malikovalci ognja v Evropi, j Iz njihovega svetišča, ki ga obdaja bela zi-dovje, se iz dimniku podobnih cevi od pradavnih časov dvigajo zublji, ki se hranijo iz na-navnih plinov nafte.
Rusi so pri osvajanju Kavkaza mnogo porušili in opustošili. Kavkazci so se trdovratno borili za vsako ped svoje zemlje; posebno Da-gestan je domovina narodnih junakov: Šami a, Čadži Murada, Imane Šamsad bega in drugih. Šele vojskovodji Nikolaja I., knezu Barjatin-skemu se jo moral Samit vdati ter je umrl kasneje na romanju v Meko. V zadnjih treh desetletjih sc je bilo carskim namestnikom v Ti-flisu posrečilo, da so odstranili vsak odpor proti ruskemu gospodstvu ter se je polagoma razvilo čustvo skupnosti z ruskim orlom. Toda komaj sc je zrušil ruski carski prestol, že so se kavkaški narodi znova dvignili za svojo svobodo. Georgija se je proglasila za neodvisno in postala samostojna ljudska republika. Kasneje so vdrle v deželo rdeče boljševiške čete in izvršile strašna grozodejstva. Zopet se je začel bej za svobodo, v katerega spada tudi fantastični načrt za ponarejanje červon-cev. Nedvomno jc tudi med Kavkazci mn >go boljševikov — Stalin sam je Kavkazec — toda večina se bo težko kdaj voljno vdala tujemu jarmu. Kavkaški narodi pa tudi med seboj niso edini, zato bodo vedno vabljiv p'en močnejšim.
KoVko nesejo ipra^nice
Medtem ko igralci za zelenimi mizami po francoskih igralnicah včasih dobivajo, včasih izgubljajo, zasluži pri tem največ francosko finančno ministrstvo. To je ravno tako, kakor pri naših kvartopircih po krčmah. Nekateri dobivajo, še več jih izgubi, toda krčmar dobi največ. Po najnovejših podatkih ,so izgubili preteklo leto igralci v 166 francoskih igralnicah 960 milijonov Din Od tega je dobila država ogromen odstotek 600 milijonov Din. Na prvem mestu stoji igralnica Le Touquet s 136 milijoni, sledi Cannes z nekaj manjšo vsoto in na treljem mestu igralnica v morskem kopališču Dcaville. Nizza je na četrtem mestu, toda upati je, da bo nadkrilila vse ostale, ker bo nova igralna palača, ki jo je zgradil ameriški milijonar Jay Gould nesla okrog 220 milijonov Din letno. Največji promet pa ima I igralnica, ki se nahaja izven Francije, namreč Monte Carlo v kneževini Monaco, ki je preteklo leto zaslužila 176 milijonov Din.
Doheo mu je vrnši
Neki trgovec s cigarami je poslal znanemu zdravniku zavitek cigar. Priložil jc račun za 25 mark in pismo sledeče vsebine: »Dovoljujemo si Vam poslati te cigare v prepričanju, da Vam bodo ugajale in cla jih boste znali ceniti - — Na to je zdravnik odgovoril: Vi me sicer niste vprašali za kak svet, vendar si Vam dovoljujem poslati 5 receptov, ker sem prepričan, da boste z njimi zadovoljni, kakor sem jaz zadovoljen z Vašimi cigarami. Ker računam po navadi za vsak reccpt 5 mark, si nisva med seboj ničesar dolžna.
Špaii:>n:i pesnik Miguel de Uiiamuno (X) ob svojjem povratku iz pregnanstva. V Salamanki, kjer ie bil rektor univerze, so ga di,aki z velikanskim navdušenjem sprejeli.
Gœh „Miss Anglije"
»Miss Anglija«, angleška kraljica lepote, je bila pred nekaj meseci radi tatvine obsojena na 3 mesece napora in je bila pred kratkim izpuščena. Ob tej priliki objavlja Daily Express« pismo očeta tega dekleta: Prosim spoštovano občinstvo, da da moji hčerki priliko in možnost, da zopet stopi v mestno življenje Ni moja hčerka odgovorna za ono tatvino, ampak ljudje, ki so jo izmed 50.000 deklet. izbrali za najlepšo in ji tako zmešali glavo. Maud je dobro in pošteno dekle, ki želi začeli novo življenje. Jaz verujem v njeno dobro voljo in ona jc tudi dokazala, da jc poštena. V zaporu je odbila na stotine ženitvenih ponudb, ki so ji jih stavili bogati moški. Toda Maud noče ničesar Slišati o poroki. Ona se heče preživljati sama in radi tega bo odprla modni salon.«
Zmagovalka v teniškem turnirju v Nizzi Cilly Ausscm.
Če dve ob'asli Sekmu'eta
Iz Kološvara poročajo: V vasi KarczEalva je občinski svet preje! vladno podporo v znesku poldrugega miljona lejev, da jo razdeli med ljudi, ki so pri zadnjem velikem požaru zelo trpeli. Župan je denar sprejel in ga zakleni! v občinsko blagajno. Toda ravno v noči pred dnem, ko bi se imela vsota razdeliti, je denar izginil iz blagajne. Ukradli so ga neznani vlomilci. Obupani občinski možje so razpisali nagrado 100.000 lejev onemu, ki pomaga najti vleynilcc in denar. Tedaj pa je nastal boj med žandarmerijo in policijo. Obe oblasti sta bili druga na drugo ljubosumni in nista privoščili druga drugi nagrade. Orožniki so bili v tej »plemeniti tekmi mnogo močnejši in so aretirali vso policijo. Medlem pa sla obe oblasti zanemarili zasledovanje. Tatovi so sicer policiji znani, toda aretirati jih nc m )re, ker orožništvo lega nc dopusti, policija jih pa ludi noče izdati orožnikom In vse to radi te nesrečne nagrade. Kakor vse kaže, bosta obe strani ostali brez slave in denarja, največjo škodo bo pa imela občina.
Âieres zobozdravnika dr. Lageia
Kakor smo pred nekaj dnevi poročali, je francoski zobozdravnik dr. Laget zastrupil dve svoji ženi in poskusil zastrupiti tudi svojo sestro, samo, da bi prišel do visoke zavarovalnine Pariška policija vodi živahno preiskavo in vse dosedanje ugotovitve so zelo ob-tcžilne za dr. Lageta. V to svrho bodo tudi izkopali trupli obeh žena, da se ugotovi, če sta bili zastrupljeni. Sumijo pa, da to niso edine žrtve dr. Lageta. Ta sum potrjuje dejstvo, da je pred nekaj leti na tajinstven način izginila njegova asistentka. Vsi znaki govore, da je tudi ta zadeva v zvezi z zločin m dr. Lageta. Glavni tožitelj dr. Lageta je njegova lastna sestra, ki jo je poskusil zastrupiti in ki leži sedaj bolna. Zelo dramatična je bila soočba j med njo in njenim bratom. Soočba se je izvršila v navzočnosti njune matere, ki je hotela vplivati na sina, da bi priznal zločin. On pa je trdovratno trdil, da ni krivec. Medtem, ko sc je vršila v bolnici soočba, se je zbrala zunaj velika množica ljudi, ki jc hotela zastrup-ljevalca linčati. Policijski uradniki so raditega i peljali Lageta ven pri stranskih vratih, dočim j jc skozi glavna vrata izstopil preiskovalni ! sodnik s svojim pisarjem. Množica je mis'ila. ■ da je pisar Laget in je navalila nanj. Policija je imela precej truda, da je nedolžnega pisarja otela iz rok razjarjene množice. Pisar je pri tem nesrečnem napadu izgubil tri zobe.
Bajna ded*čina
Pred nekaj leti je v Siriji umrl znani Ahinet Izet paša, ki je za časa Abdula Hami-da igral v Turčiji zelo važno vlogo. Zapustil je bajno premoženje, ki znaša več milijonov zlatih funtov ali več milijard Din. Za dedščino so sc več let vršile pravde. Nedavno pa je mestno sodišče v Carigradu vso to ogromno dedščino prisodilo neki nezakonski hčerki Ahmet Izet-paše. Mlada dedinja je takoj prevzela ta posestva, ki se nahajajo na ozemlju Turčije. Ta razsoda je po vsej Turčiji povzročila ogromno senzacijo.
*
Mar nisi pravil, da si pri nogometni tekmi potolkel vse nasprotnike?« jc na sprehodu žena vprašala svojega moža.
Seveda. Si že pozabila?«
In pri težki atletiki si vzdigoval najtežje uteži?«
Da, tudi to sem ti pravil. Čc bi bilo treba 100 kg nesti uro daleč, se tega ne bi ustrašil.«
Potem pa vzemi otroka v naročje, jaz ga žc dve uri nosim in sem utrujena.«
Opelovc tovarne v Russclslieiniu, kjer jc le dni več slo komunistov demonstriralo, ker so bili odpuščeni delavski zaupniki. Komunisti so vdrli v to.arno iu skušali doseči spiošno stavko. Policija je
zopet napravila red.
i Nič več n as ne bo zeblo v n oie
Madžarski čevljar Josip Wolf trdi, da je izumil čevelj, v katerem nas ne inorc zebsti v noge. Ta čevelj se lahko ejgrejc. Med zunanjim in notranjim podplatom ima električno napravo, v katero napeljemo tok, preden obujemo čevelj. Na ta način se proizvaja toplota, ki drži eno do poldrugo uro. Izumitelj priporoča svoj čevelj zlasti stražam, redarjem, sprevodnikom in sploh osebam, ki pozimi mnogo časa stoje na mrazu.
Pnnpvrrčenn ladja. V hamburSkem pristanišču |e danski parnik »Esbern« zadel v parnik »Carj« (tudi danski) in se težko poškodoval. Z veliko težavo se je šc privlekel do pomola, kier se je potopil. Na sliki vidimo posamezne dele parn.ka, ki mole iz vodp.
Najboljše in najcenejše Ia češke
sifonsks, kraher ske9 limonadne
bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče po-„. _	trebčinše, dobavlja
Ijubliana - Komenskega ulica štev. 20
Direkcija državnega rudnika VELENJE
nabavi dne 3. marca 1930 ob 11. tiri dopoldne:
240 kub. m jamskem Sesa 80 9<ub. m »lohov
(polovica smrekovih in borovih]
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkc. drž. rudnika Velenje, št. 1612-11.
DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE
nabavi na dan 28. febr. 1930 ob 11, uri dop. sledeče:
5000 kg pšenične moke št. Ogg 5000 kg pšenic ne moke št. Og
Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkc. drž. rudnika Velenje, št. 1682-11.
Neprijeten duh ust
jc zoprn. Zobjo slabo barve kvarijo iiajlop.:i obraz. Ulic hibi odstranite pri enkratni -porabi krasno osvežil, oèo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sija; slonovim. posebno pri vporabi zobčaslo Sčotke. ker ista čisti zobu tudi na njih stranicah. Gnili ostanki edi mod zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, >o s tem teuielito od-trauijo. Poskusite najprej /. malo tubo. Ki stane Din. . Chlorodont Sčctka za otroke, za dame (mehko ščetine), za gospodo (trde ščetino). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Clilorodont. Dobiva so povsod. — Pošl'itn liani ta oglas kot tiskovino .oivot ue / ilcplti) dobiti borteto bezplaeno eno ooskii-i:<> tubo za večkratno uporabo. Tvoruice Zlatorog, Oddelek clilorodont, Maribor, b

varuje pred mrazom in se odliku;e po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni tasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
1MI0RN
«
čevlje za sneg ker ni boljših.

* •	''V-. "r. ■ ' ■ . V"1 •>!
7че/,а inđustrijcev nu slovenskem ozemlju Kraljevine Jugoslavije javlja prežalostno vest, da je danes dne 21. februarja. 1930 ob 9. uii pred poldne v svoji hiši na .Bregu po kratki bolezni preminul gospod
Slov. kat. акаЦр starešinstvo v Ljubljani naznanja pretužno vest. ila je danes po težki bolezni preminul njega odlični član, gospod
odvetnik, občinski svetovalec ljubljanski itd.
Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil jutri v >oboto, duc 22. (ebr. ob lb izpred mrtvašnice, Stara pot 2.
Mnogozaslužnemu ljubemu tovarišu ohranimo zvest in časten spomin!
ODBOR.

tovarnar, imetnik visokih redov, član Predsedn. Zveze iudustrijcev, itd.
Blagopokojni je prezaslužiro deloval. \ našem Predsedništvu vsi1 od ustanovitve naše organizacije. Spoštovali in ljubili srno ga kot plemenitega, dobrega moža, in upravičeno smo bili ponosni na uspehe njegovega dela. "V zgodovini slovenskega gospodarstva bo njegovo spoštovano ime zavzemalo odlično mesto.
Slava njegovemu svitlemu spominu!
V L j ubij an i, dne 21. februarja 1950,
R€1
odpre«! zanesljivo to neti«!
Pomagala
'fKernah in urGgeri'uii 5(€nl€iï'Câ Din iô-
Prcžalostni obveščamo vse člane in prijatelje naše zadruge, da je naš večletni član načelstva in tajnik, gospod odvetnik
dr. Josip Jeric
danes, dne 21. febr. ob štirih zjutraj po kratki in težki bolezni umrl.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 22. febr. ob štirih popoldne s Stare poti št 2.
V Ljubljani, dne 21. februarja 1930.
NOVA ZALOŽBA,
z. z o. z.
a/K.. .An* ^irv • •-•■ :.
wst un erm И triante v:
Kosfàto - tieitfcih - гпШсађ zobeh - uim
otipiavl /unesïjuo tu j.tigfo
pomagala
Se J'soffin Vudi ir, sssâ» vgîti ïîg
4 »leklcnice Din 77.—
8 steklenic	» 131 —
14 »	» 205 —
25 »	« 320"—
Popošii рочНјо: Laoororo'ii „дн»1", %useh


+ Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc Vsemogočni sklenil poklicati danes, dne 21 febr. 1930 ob 4. uri zjutraj, po krajšem, mučnem trpljenju, previde-nega s sv. zakramenti, iz zemskega trpljenja k Sebi v lepše življenje, gospoda
dr. Josipa Jeriča
odvetnika, občinskega svetnika itd.
ki nam je bi! najboljši soprog in najbolj ljubeči oče, naše najdražje, kar smo imeli na svetu.
Pogreb predragega in nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 22. febr. 1930 ob 4. uri popoldne iz Stare poti št. 2, na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maša zadušnica sc bo darovala v farni cerkvi v Trnovem dne 28. februarja 1930 ob 7. uri zjutraj.
V L j u b 1 j a n i, dne 21. februarja 1920.
Helena Jerič roj. Pahor, soproga Božidar, Smiljan, Jelenca, Joško, otroci.
Mestni pogrebni zavod » Ljubljani
lirez posebnega naznanit.t
SPECTRUm d.d.
kVOi n!cao!>le<!' HnUrušr cgiisMtl« i|tll)PO'lQ Vil
Celovška cesta 81 — Tclcfno 2313 Za reb Osi ek. Središn ica ZAGREB /realno steklo portalno steklo mašinske steklo 5 —b mm, oglelala, brušena v vse velikostih m oblikah kakor tudi brušene prozorne šipe, izobčene plošče, vsteklevamc med Fina navadna ogledala
>MW«»U«tMI
, Л. -•■ . .....	• ; • t . .'•. -
. ...	■.. JuVinW - V tA ■ лбд '
lin« «a. marcu I930 se vrši Knimliczua
modna revija modne pn nče julius Krupnlk
DUNAJ VU. KaKeis -atse US
v veliki ilunnj-ki koiieerlni dvorani i Konzertlmus)
Iztožili Ito • i o okoln ilin point - il ii 1> modelov s sode o vnnjem prvovrsln li umetni kili moči
liczcrviran.le prostora lirzojnvno! ~
Aîwîe'-v 4
Ni Vam treba ma-zati obleke, ?dLkar s
lahko po
cen nabavite dobro delavno n onturo;
evol/sm izbire:
Obleka za delavce, motorne vozače, mehanike 't . iz višnjevega gradi Din 75'— ista iz težjega bol'šega ušn,evcga •Ta da Din 130'—, ista iz sivega ali rumenega gradla Din 170'— ista iz imp egni-ranega kepra v sivi, rumeni ali 7e!enkast bar> i Di i 240 — in ostala izbira delavn h oblek za vse poklice. Oi po ilja se po poštnern povzet u. - Pri naročilu naj si n vede Ste-„ vilka. Dober nakup Vam za--jamčujc naša gar nci,a talilen smo b ago ali vrnemo denar.
OZostmr i 0ђ et. ftngteb
\1ESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča pretužno vest. da je njen občinski svetovalec, gospod
dfr. Josip Jerič
advokat v Ljubljani
danes zjutraj po mukepolnem bolehanju preminul. Svojemu vestnemu in vnetemu sodelavcu, ki je bil izza januarja 1928 član občinskega sveta in je bil iz svojega dela iztrgan v na jbol jši moški dobi 49 let. bo občina trajno ohranila hvaležen spomin.
V L j u b I j a n i . dne 21. februarja 1930.
mam
adicijske stroje najnovejšega modela — dobite pri tvrdki
Lud. Baraga - Uubliana
Selenburgova 6 - Tel. 29-80

Turobnim srcem javlja osobje podružnic »Peko«, d, z o. z. v Ljubljani pretužno vest, da je dne 21. februarja 1.1, preminul velespošlovani gospod
Peter Kozina
veleindustrijalec, šef tvrdke Peter Kozina & Ko,, imejitelj reda sv, Save
III. razr., itd., itd.
Izgubili smo v njem najboljšega šefa, čegar spomin bo ostal v naših srcih neizbrisen.
Spavaj v Bogu — zlata duša!
Boguvdano je preminul v petek dne 2 i. t. m. ob 9. uri dopoldne previden s sv. zakramenli za umirajoče, gospod
ožina
veleindustrijalec in imejitelj reda sv. Save III. klase
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. iebruarja 1930 ob pol 5. uri popoldne iz Brega št. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brate v več cerkvah.
Ljubljana, dne 21. februarja 1930.
]anez, France, Jožef, bratje. — Frančiška Kromar roi. Kozina. — Marija Lesar roj. Kozina, Uršula Lesar
roj. Kozina, v Ameriki in ostalo sorodstvo.
Občina Ljubljana. — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zudru/nu Zveza v Ljubljani naznanja, da je umrl 1 dnu 21. t. m. namestnik načelnika njenega nadzorstva *
Dr. JOSIP JERIČ
odvetnik v Ljubljani.
Pogreb rajnkega bo v soboto, 22. i. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot št. 2.
Zadružni delavci se go bodo s hvaležnostjo spominjali.
ZADRUŽNA ZVEZA V LJUBLJANI.
	,V-,:,W< f v ■' . >	\ V« .* • • * .	v.. . "• tVJ. - . r " , éiilite £			N
						
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA javlja lažno vest, da je dunes zjutraj preminul njen zaslužni pod predsednik, gospod
Dr. JOSIP JERIČ
odvetnik in posestnik v Ljubljani.
Blagega pokojnika ohranimo v hvaležnem in častnem spominu.
Y L j u 1) 1 j a n i, dne 21. februarja 1950.
RAVNATELJSTVO.

Danes, dne 21. febr. (950 je končal svojega življenja pol odvetnik gospod
o v
član nacelstva. renfne komisije in revizor Pokojninskega zavoda za nameščence itd.
Pokojnik jc bil član avtonomne uprave Pokojninskega zavoda od njenega počel ka. Bil je neumoren delavec na socijnlncm polju in v veliki meri je njegova zasluga, da je zavod dosegel sedanjo višino.
Predragemu jjokojniku in vzornemu sodelavcu bomo ohranili zvest iu trajen spomin. r.* - -
Pogreb se bo vršil izpred mrtvašnice, Stara pot 2, v soboto, dne 22. t. m. ob 16.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.

rt»;/'V - t

rama

•v, •.'
кЖ*Sia

S potrlim srcem javljamo žalostno vest, da je danes dne 21. februarja preminil gospod
v
predsednik nadzorstvenega sveta Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, član nadzorstva Zadružne zveze v Ljubijani, član nacelstva Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, član občinskega sveta mesla Ljubljane, odvetnik itd.
Pokojnik je bil naš vnet in požrtvovalen sotrudnik, ki je dolgo vrsto let s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomagal zavodu ter si je s tem pridobil velike zasluge.
Ohranili ga bomo v trajnem hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 21. februarja 1930.
Upravni svet, nadzorstveni svet in ravnateljstvo Zadružne gospodarske banke, d. d., v Ljubljani.

Sredi močno zastavljenega dela ugrabila nam je kruta usoda našega ravnatelja in vodjo, gospoda
Peter Kozina
veleindustrijalec in imejitelj reda sv. Save Ul. klase
ki je previden s sv. zakramenti po kratki težki bolezni danes 21. februarja ob 9. uri dopoldne v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši iz hiše žalosti v Ljubljani, na Bregu št. 20, v nedeljo, dne 23. februarja ob pol 17. uri popoldne.
Nepozabnemu pokojniku bodi večni spomm !
Tržič, dne 21. februarja 1930.
Ravnateljstvo „Peko"
družba z o. z. fabrikacija m prouaja čevljev.
■it—™
Žalostnim srcem javljamo tužno vest, da je po kratki, težki bolezni, dne 21. februarja 1930 ob 9. uri dopoldne preminul Bogu vdano naš ravnatelj, gospod
Peter Kozina
veleindustrijalec in imejitelj reda sv. Save 111 klase
Bil je vzoren šef, velik človek in blaga duša. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 23. februarja ob pol 17. uri iz hiše žalosti v Ljubljani, Breg št. 20.
Velikega pokojnika ohranimo v večnem spominu, njegovi duši bodi mir in pokoj !
Tržič, dne 21. februarja 1930.
Nameščenci »PEKO« družbe z o. z. fabrtkacija in prodaja čev.jev.
usarisœacaiiv
павшвгаваоп

Љ.
Globoko potrti in z žalostnim srcem javljamo tužno vest, da je danes dne 21. februarja preminul gospod
ЖИЖГ3 np
KOZINA
veleindustrijalec, šel ivrdke Peter Kozina & Ko., član predsednlštva Zveze industrifalcev, član сепж. odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije, fiiijaike Ljubljana, imejiteij reda sv. Save III. r. itd. itd.
Izgubili smo v njem neumornega in velezaslužnega soirudnika, vzornega šefa in de'avca, ki si je s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pridobil nevenljive zasluge in splošno priznanje. Z ustanovitvijo velikega industrijskega podjetja, največjega te stroke v naši kraljevini in s svojim vzornim delovanjem na industrijskem polju si je postavil spomenik, ki bo ohranil njegovo ime tudi bodočim rodovom.
Snvt ram ga jc ugrabila nepričakovano v vnetem delu, v katerem je ves živel — poln neupogljive volje in vztrajnosti Zapušča vrzel, ki jo bo težko izpopolniti.
Niegov spomin bo živel v nas, njegove tradicije nas bodo vodile pri daljnem razvoju našega podjetja.
Pogreb blagopoko:nega se vrši v nedeljo, dne 23. t. m ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Breg 20 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. februarja 1930.
,PEKO
€€
ајжж^г , družba z o. z.
fabrikacija in prodaja čevljev Ljubljana — Tržič
Za luKuslovunskcj tiskarno » Ljubljani Karel Ccč.
iMlujuieij Ivan Uukoteo,
'Jrednlki Franc Krem/ar,