r, Največji« slovenski dnevnik v Združenih državah [i] Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta o . 0 - . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J rztv**^-ir -r-r^ani----.?-■<* j<* i-!;i vrr.'M j tukaj in na t r j kcm.fe-lvnei -i- poiraja Xi.nu-i.ja kot enakopravna >.11 jjika /. zave/.iii/ki. T nakopravno.sti -ve jo Xt*mčija se-vrda iiuK la.koj poslnžila. To ;':rk1Jni"oiija izrazov korili-jalnosti in di.bre volje m<*d zastop-! ki za vrtani ko v in X'-nudje jo ii niški zunanji minister .Stiv«--ii:ann pivilložil navidez nevažnr. Ameriška delavska federacija jc obnovila svoj boj proti sodnijskim ustavnim poveljem, in predsednik Green je izjavil, da je taktika Gompersa v tem oziru tudi njegova taktika. — Pozval je na boj proti delu otrok in nedoraslih. — Splošna popularnost predsednika Greena. • ____ ATLANTIC CITY, N. J., 6. oktobra. — Napadi, naperjeni proti uporabi injunkcij v delavskih spolih in kritiziranja sodnikov, ki so izdali taka povelja, so značila otvorjenje pet in štiridesete letne konvencije American Federation of Labor. Napad se je razvil kmalu potem, ko se je lotila konvencija svojih poslov. V svojem otvorilnem govoru je obsodil William Green, predsednik federacije, "nekatera sodišča našega naroda, kate-iim se je zdelo primerno polastiti se polnomoči ter se združiti z mogočnimi delodajalskimi interesi.' Predsedniku organizacije je kmalu sledil izvrše-valni svet, ki je v svojem letnem poročilu napadel "equity" panoge sodišč kot "monstroznost našega pravosodnega sistema". Izvrševalni svet je ugotovil v svojem poročilu, J ...... y dejar,-Ik.i daloko-ezno ameaid- da so postavne aktivnosti strokovnih unij ovirali in jnuht.- .v- osnutku prvdia-janfira sicer potom injunkcij proti njim. Sodišča so se s j r^-n^k^a vam«-incjra dovor*1- ki dolo5a bnl i trdfl° k°T i . . A ., . v . -j v• *• ;ke- vico bivati v Ameriki, ce imamo pravico posluziti -..,ra r.zni;];;1 . i, ]> ,ni1 se edine sile, katero imajo delavci, potem zahtevamo, da nam sodišča dovolijo izvajati to pravico. Kakorhitro se je zbralo nekako petsto delegatov, je postalo jasno, da niso bila pretirana poročila glede popularnosti Greena. Ko se je dvignil, ga je sprejelo burno ploskanje, in njegov govor so prekinila nadaljna ploskanja, ko je obrazložil kardi-nalne točke svoje politike. V teh ugotovilih je sle dil natančno poti svojega prednika. Ko je to priznal ter trdil, da je to najboljša pot v primeri z "novimi teorijami", s čemur je mislil komunistična in druga vsezdravilna sredstva, je nadaljni avplavz potrdil njegova izvajanja. Green je rekel med drugimi: — Naše delo je delo človečanstva. Napreao- i. i i • i . i • i - i - vara zmači. da bo morala Francija vali bomo brez obstanka in kompromisov, da iz- ',„.„., ^ i " ~ __ ' i pruvizeti nas« breme, da se zavzo- vedemo veliko delo organizacije. Naš namen le ma zri privilirjirano enostransko mobilizirati ekonomsko silo delavcev v vsakem * ozimni n a Poljsko. Bel- mestu, trgu in vasi na ameriškem kontinentu. Mi ilJ ^tero 1>f> . . v. . . , . . !>tresemann ]>red celim svetovani spoznavamo, da je rešitev delavcev odvisna v glav- 5lint lljlMM 1;thko raJzla?al kot do_ nem od organizacije. To je glavna potreba, kajti k »z, da so Kra neoKi me pogajajo le z mobiliziranjem ekonomske sile delavcev lahko kot lno t^mvee da i . • . . v • i • i . i se podajajo z narodom, ki je še iztegnemo roko ter iztrgamo iz sovražnih m obotav-L. , . .. & .... i iz.posta.vl.ien sumom. Ijajočih se delodajalcev ono mero socijalne in in- i THinieni izgledi konference v dustrijalne pravice, da katere je vsak zaposleni , fK:,,no >0 podali zapleteni, ko moški ali ženska pošteno upravičen. j n !,r.i" rifjfci ;z vsfih delegacij obdelovali - Vsled tega je naša velika naloga organizi- 'nemško annindmeai-te. Uvodna znamenj:!. kažejo. i\a hn trajala kon- Doeini izgledijo ti amon lmenti marn važn.T. predstavljajo riejan->!•:; pr\ o nemško ]>ot oz o toih dveb n --.orvacij. Francozi zahtevajo pra-\ ieo prekoračenja toga ozemlja. — v g.la\iiouii v slnoajn. če bi bilo m.padane Tieligija Pol.j-ka in ( fiho^lovaška. Ti narodi imajo tla j vojaško pogodbe > Francijo, na tom.'l.y.i katerih j am o i -bdnj;i ujih varnost. Včerajšnja poteza Streseniamia jo bila vsle"rvai-ij ni bila še otvorjena. a včerajšnje ]: >vdarjajijo dvočna in nepremagljiva. — Kij lib velikanski opoziciji in številnim nesporazumom se nam je posrečilo pospešiti stvar delavcev v smeri socijalfie pravice. Uspehe je tre-ba zavarovati potom zakonodajnih odredb. V tem velikem boju imamo tudi v mislih ameriške otroke. V mislih pa imamo tudi opozicijo, na katero smo zadeli v boju za zavarovanje otrok in otroškega življenja v Ameriki. Komunistični predstavi tel j i v tej deželi zasledujejo pozorno potek te konvencije Ameriške delavske federacije ter imajo na licu mesta svoje časnikarske poročevalce. Vse seje so javne. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenska dnevnik v Združenih državah. f. rcnca dolgo časa. Francija si reservira pravico prekoračenja Rana v treh slučajih: Prvič, soglasno s ck mom 42. in j 44. vor>aillske mirovne pogodbo, po noin.vki agersiji. Glede te točke ni nobenega spora. Drugič, v nlučaju splošne kršitve določb mirovne pogodbe. V takem slučaju naj bi imela Francija pravico Eopctnrga zasedenja poren-skega ozemlja, Lzprassnjeev-ga soglnsno z mirovno pogodbo. Tretjič, če bi ibile napadanc Toilgija, Poljska ali Ceh'oshvvaška, zahtevajo Francozi pravico, da jim pri-kočijo na pomoč. Poljaki in Cehi bodo prišli semkaj v četrtek, a se ne bodo mogli ndoVžiti konference doikler se ne bo rešilo vsaj v principu dveh glavnih vprašanj. Eno /teh vprašanj Se tiče vstopa Nemčije V Ligo narodov. Drugo vprašanje ipa ser tiče francoskih koncesij pri olajšanju porendke Italiji ni povolji avstr, opravičilo. Opravičilo avsfcri j s k e vlade radi kritiziranja Mussolinija na javni seji avstrijskega parlamenta n i zadovoljilo italijanske vlade, ki zahteva kazen za drznega socijalističnega poslanca. Izprememba v (rane. poveljstvu. Steeg bo stopil na mesto maršala Lyautey-a. — Potrjenje imenovanja prejšnjega alžirskega governerja b o najbrž izvedeno n a sestanku kabineta. PAKIZ. Frai.teija, 6. ».dat«Vara. — jjiLi(.-i Sti/ii. jitMjični nrmi to-*" j j prejsinji .go.nei alni -govemer Alžir-ho skalil maršii. ■u*lJyaii:t«,y kot Kroidenčiii gtuieral v Iranci.-keni IvL.-iroku. . Imenovanj« bo najbnč RDI. Italija. (J. tik.(ni)i-a. iij..ns-.k i vKuia je ii/.javiia da ni zadovoljna z <.ipraviei!o>ni Av.-Crije radii nap<: la. katoresra jo vprizo-. . ___ , . .." hotrjeno na današnjimi sestanku nI na -»dlanjo italijan-ko vlad«?)1 ' y / - Of-iji-,t ičnii i>oslanoc Elknbogeii v awtrijunaju protc- ininist« r za 'lira! pri avstrij ;krnn /unaaj.-m minisMn, ki je it a kaj prodal >voj--ga zastopnika v italijansko poslaništvo. da izrazi obžalovanje vlado radi .noprim.-rnub pripomb s-:.-o i jal i st i č i n«•■a p< 1 a n en. Min:--jt-r>?ki pred-ifdnik Mn.v-oli-*ii ni tem zadovoljim. . w pan.-ke čete bodo potom zavedeti ja Ma!inil-i, Mročdo, da uftrjnjejo viicp.j. da zali kak o tan parlamen- - ... ' *' *J •''-J la mačeilnrka ka:kc>ga tujega naro-:la. da ima zbornica pravico razveljaviti parlnjo.entarno iniuno>t Spanci črto od Atrclkren mogočo vprizorLl A'bdtd Krim : j rot i-.napad. j Zavzetje Adžirja je napravilo j mogočtai ir-tU na glavarja pleuieoia ira ka~;ii.;e.;i). Pričakovali ie ,da bo zahteval*..... - .... , . ... J i Kanilo v. V na iskra use m rasti se bo- :ta!ijanska vlada slieno ix>stopa-i ... , .. ' . . .. , ista majbrz udali Booovas m Go- n;e : tu In v .zadeva aivstrij-^eija no- . .. i ,,,, , ,, '..... ' inaras uiviaiji tega plemena. Gc- slmea Elilcinno«gcina..V oficij-tuican 1 kciiuinikeju glede te zadeve so glasi: — Ob priliki razprave v avstrijskem parlaimeaitu glede zadnjdb resoiSucij. >-prejeltta!;šča. ki tra je vzdržala tekom krhkega dogedka in ob t<»j I-riliki je vrprizoril tudi vulgaren napad na italijansko vlado ter njenega načelnika. — Pr 'l>odniik avstrijske {lodaai-ko zbornice je pn'ikitnil Ellonbo-u imel mocroče nadaljne posledice. Povratek Rusije k "vodki". MOSKVA. Rudija. ^kt^bra. Po fma;j>(tih lr/tirb delne prohihici-je je postada, Rusija včeraj zopet poj>olnoana makra. Žganje, brandy in likerji, vsebujoči .jV) šfstdesiet r dstot'k'ov aflfcohola't r vodka s 40 odstotki so se »zopet prikazali v ^tavracijah. kavarnah in prodajalnah. Xova odrrdba bi mora,!a biti uveljavljena dine 1. oktobra, a ker je spada! ta dam v rakrutacijsko dobo za rdečo armado, je bil preložen na včerajšnji dan. Več s'to tisoč Mteklvuiie predvojnih |>ijač različno vivte. katorih ni bilo mogoče prodajati radi visoke alkoholne vsebine je bilo avtomatično oproščenih za iprodajo od eneora do štirih dolarjev za steklenico. Dosudaj je \Twlržala vlada mc-noj>ol za izdeilo-vanje in prodajo opojnih pijač, a na temelju norega reda bodo dobili privatni ljudje dovoljetnje, da izdelujejo in prodajajo pijačo. Obziri do vladnih dohodkov ter neiposrtajvna tT-goviina iz opojjniimi pijačami. —• vse to j.e napotilo vlado, da .si? je \rnila k niodrraiškeimui mžamai. neral Sam Ju-rjo je odšel v Meli-i-lo. da prične z važnimi, novimi operacijami. FEZ, Francoski Maroko, G. okt. Težki nalivi so se pojavili v Maroku in vsled tega se je nekoliko za k :i>hv; lo prod i ra nje francoskih ort na iztočnem m centralnem de--jlii fronte, č) iprav se vrše operacij--na t tn'.-gieoji način. Ce be sedanjo vreme trajalo naprej, .ne bodo Francozi .po zase dem ju gorskega obronka >71 verno od Kifane še nadalje napredovali v isaneri proti šjian.skim čutam. doikler ne bo spomladi napočilia suha letina doba. BEIRl'T, Sirija. 6. oktolbra. — \*>taja Driizov proti fransoskeonu mandata v Siriji jo 'bila dejanski zaključena včeraj, ko se je Hamad be j Atrač. ed n voditeljev vsosvetile vse svoje sile 4: pomirjeni ju*' dežele. cokupacij. Po imnenjn nekaterih tukajšnjih izvedemo;v je to naloga sveta feawoms&ih poslanikov v,. Parkm, kar pom en j a seveda zavlačevanje. faSistovske unije in kapital Fašistovske unije so se dogovorile s kapitalisti glede miru v industrijah. — Dogovor določa, da se bosta obe stranki pogajali le medsebojno pri uravnavi vseh vprašanj, tikajocih se plač. Revolucijonaren korak v delavskih odnošajih. RIM, Italija, 6. oktobra. — Najbolj revolucionarni korak v postopanju z delavskimi problemi v Italiji tekom sedanje generacije je bil storjen s sprejemom dogovora med Generalno industrijal-no federacijo ter konfederacijo fašistovskih delavskih unij. Na temelju dogovora priznava vsaka teh organizacij, zastopajočih delodajalce in delavce, nasprotno stranko kot edino zastopstvo, s katerim se bo pogajala glede vprašanj, tikajocih se mezd, splošnega dela ter uslužbenja. Na temelju tega dogovora bo tudi vprizorjen resen poskus, — s podporo fašistovske vlade — da se strmoglavi principe, ki so obvladovali odnošaje med kapitalom in delom v Italiji več kot tndeset let. Dejanska pogajanja je zaključil poslanec Fari-nacci, tajnik fašistovske stranke, a principe, na katerih temelji dogovor, so razlagali in zagovarjali ze več mesecev izvedenci, ' Vsebina teh principov se gla£i, da se je stara ideja socijalističnih delavskih urijij popolnoma izjalovila, ker je temeljila na teoriji razrednega boja, da se doseže pravice delavcev, i Fašistovski princip pa se glasi, da je mogoče doseči boljše uspehe potom razrednega sodelovanja. Z drugimi besedami rečeno, je po mnenju fašistov razredni boj kvarljiv, dočim pomenja razredno sodelovanje primerno priznanje ne le pravic navadnega dela, temveč tudi pravic kapitala, iznajdbe, vodstva in administracije. Fašisti so mnenja, da ima država neoporečno pravico varuštva tako nad kapitalom kot delom in da mora paziti na to, da sta obe strani deležni pravice. To bo imelo baje za posledico večjo in bolj ekonomsko produkcijo, od katere bo imeli korist ves narod. Pozitivna posledica dogovora bo, da bodo lahko delavci pripadli katerikoli organizaciji, da pa bodo morali pripadati fašistovskim unijam, skozi katere morajo iti vse zahteve, naslovljene na delodajalce, če bodo hoteli biti zastopani v vseh zadevah, tikajočih se njih mezd in delavnih pogojev. Nadaljna važna točka je odpravljenje notranjih komitejev v delavnicah, katere so dosedaj volili potom tajnega glasovanja delavcev v vsaki tvomi-ci. To jezadnji preostanek organizacije, katero so ustvarili delavci tekom ministrskega predsednišiva Giovannia Giolittija, ko so bojševiški delavci navalili na tvornice ter diktirali tvorniškim upravam pogoje. Obravnava proti prejšnjemu ministrskemu predsedniku. ATENE, Grlko. 5. oktobra. — Obravnava proiti prejšnjemu mi-nistr>ikemii predsedniku Pa.pa.na-sta./dos-n .se bo prieHa dne C. oktobra. Obolžba .se toče proklaanaeijc. kattro je izdal na jjrški narod in v kateri je* dvignil re>ne obtožbe proti sedanji vladi ni velja !ut ta Ameriko in Kami do _ — — $6.00 prA Uia________%3.00 Z a četrt uia____________$1.50 la Sew York ta celo Utm _ $7.00 la pol leta________%330 Za niozetn&tva ta celo let* _ $7.00 Za pol leta_________ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. • 14L"9 \'iro,fa" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in pravnikov. Dopiti br«s podpisa in osebnosti se ne priobčuje?~ Denar naj m o v^ovoli pošiljati po Money Order. Pri sprenM*mbi kraja naročiti kor, pro« tiu o, da «e nam tudi prejšnje bivališče nam a ni. da hitreje najdemo naslovnika. GLAS ft A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. , ^ J^Kounc. PO VELIKI KONVENCIJI Novice iz Slovenije. Smrtna kosa. V Ljufoljani j > preminula pr>| daljše-.™ trjiijiMiju laseb.ilja Marija Pajk. i — V Zagorju ob Savi .je umrla po doljri in mučni bolezni Uršula .Jr-rin. roj. l&ahne, I Nagla smrt. Te dni se je službeno mudil 47. letni sinkai-ani me-. I pV.narnj* I. Smreka.r v po lop ju tvrdke '' Ini-i>ex" na Kreke van tcig-u. Nenadoma p«, je omahnil in se zgrudil — V Graden je umrla. po doil- <»ot.rajni boWni gtvapodiena Ju- „, . . .. ... r . . .. ... . Zdravstveno stanje v Ljubljani. -ima Schwiingoir, u&iteijica ua eu pri Ljubljani. | Od 15. do 21. sefpteniibra s(? je — V Mariboru je umrla v «$ars"*odi!o v Ljubljani 35 otrok (18 rovodja v pokoju. j za raikoni. 1 za pljučnico: 1 za — V LccmiM-n je umrl v sfaro-'T ri-bunini le^rjem, ] za krčenjem <31 h t. f taroka, celjskih Slo- j^er, 9 oseb v.le« di-ugtli narav- Veneev. dr. -Io.d p Sfirnec. Podle."'51 smrtnih A—okov, 1 vsled <-mrt-ool je posledicam t«žke operaeij*. poškodb,1. 1 r. a pa"6 je izvr-Dr. Josip Sernee j? bi/1 mar- samomor. Izcned umllih so 4 kantna oseba v narodni ;«ro«ipo- dosegle n.t'3»nox-t nad 70 ]pt. • larski in politični zgodovini s-!o- Na nalezljivih ho-kwiih sta obo venskega naroda. \ 2 osebi; 1 na. griži, 1 pa na — V Ptuju je umrl v visoki daviei. starosti S2 let Miha Malnprer. iipoJkf; \eiyi ž«Imniea.r in biv?i pi--iiionioša na Laškem. — V Koeevjiu je um« Ivan Niek. dolarolej'ni revt.ni Peter Zgaga | KDAJ JE ŽENSKA NAJLEPŠA Kajdfno moško okostje. niti •\ii.jt 1» o j,- Imelo nuaiJa eelvtro ali petero slovenskih pnd-_a:il/.i' ij v Ameriki >voje redne konvencije, najpomemb-:i . mi bila pa bi<*/. dvoma OMiia redna konvmieija S!o-.<.' u,i.i«> Po.lporne Jeibiote, najmlajše in največje sloven- u i:lzaeije v Ameriki. <• . N'aiod-.na Podporna .Tt dnota ^e je čudovito naglo ra^- i > .. . . * • '»1 i i kaka a!i in vi ti V .:a<< ■ s . . i ■ 11 * i< ti -YO.r • |< Vi Nod! mu v>e pretnjK»g ;n >'I.i«inj( jo v katoliški Jednoti. i. Ivi Jeduoti ni svobode prepričal-ja in na;7orov, in te .'.•iii h nI potreba, ker morajo že ob pristopa povda-. !ič;.n-iv<> ter vt-Hno izpolnjevanje vseh povelj duhov k.i Xa!toina J-dnota načelrmr nikomur ne in pikIu Ičnega prepričanja, skuša -pa navajati svoje \ Iz Kamnika poročajo- V gozdu tiaiberska p« č. ob olartinski stezi, nastanjenem ki v<)di 5/ Kamni-ike B, ttriee ,na tamka jšnji K?a rudnika Trbovelj-; v,a;o p!aninn ^ pa^ti našli t. ske prcrnoiroviie drtižslie. dni (iko- ije ne^.nar« .-ga mo.-tkegn. :i : .. I.iim idejam ter jih vzgajati v naprednem zmislu, da < iavei ia. iMiicIi luh in zahteve modernega časa ter š: iz-> . -j -motni in socijaJn: položaj. i p«.t j ::l> re delavstvo, da bo čimprej dospelo do svo-iic «a cilja i j - d«'.*ti. toda težko je uganiti pravo. .i a; : vam l.o re-Jkel, (ia je edino v komunizmu rešitev, da » a k t. k i r:i>kih komuniitov praviuia. iit< j Ain» i iske I) lav-ke Fi cleraeije vam Iki doikazal, -kle<.'.;,».anje dfiav-^k i,ra položaja. Slovenske Narodne 1'odpoime Je^lnote je več ali manj >•:»« ijalistiičuim duhom, laounn blagajna tlt>volj močna da zadosti vsem obve^no-»lin: \* -n « it -o<-ijal:.-.tienih naukov. '!'< h na/.- i (»v z ma'imi izjemami \>i voditelj' Ji tdnote. !•■ tii-^o čianov broječa delegacija te nazore s precejšnjo \ i čili« odi»'iv!Ia. bo pri tem o.-talo. 11 11';!.vfiii ija je l.rajala precej doliro. Njeni otroški so bili osrom-jšo pravdo". i!o -i je do .t i dobrega in marsikaj izpremenilo, da bo od-.) i liviojrčnn r::zjneram. . \aajc pravil je vzelo deveit dni. To delo je bilo po nasen:< p; '•<•< j n»-|M>5.rebno. k r je bila ob koncu konviincije sprejo-. • i. ki.t :a dokča. da se Kamorejo v siučaju potrebe iz-i: j 'avila pla.^m sprejelih resolucij. S,, h j; bilo po>v Č« mo n al ne i jami v oliko vv«" t( v olj ča a m-° dva .M-roh-n lo, ,pre«o^e sr, le gole ko- (s-ti. obutev i»n deiloan« tu li obleka. , — v Gorici jo Pr^mM^i po SoAeč ^ škratu, zlasti po zobeh, dolgotrajnem bolehanju v *aro-'je |)U samom(>rilrc prilb>i^o 30 st, 22 let, Hermina Tro't. roj^a ,rt ,ltar S,aitlo. I rbančič, soproga dr. J Trošta iv*. jp bfl izvr5(,n na j.brž pml ,Ua. ugledne in no v.«j im K.ravu znaaie i • - D • r« i • m r 1 kimi 8 me-eeti. (.i tniea pokojnika narodne r^lbine v Knežaku. Po-' . . , , . . . , , v -je anoa-t.na, a-stotaiko sivokanran ko.rnica je postfaJa znte^ za vratne liofffflni. Pr«l tremi leti so ji sicer sukn^- telovnik hlaf'e odretzali nogo, toda bolezen j? < glo- h»lne; iganiaše so čnmnsnjate z dala kljub temu naprej -na i\ie- zaponko. V žepu je imel majhen nem telesu. koledarS ik in okroglo ogledalce- Novice iz Jugoslavije Poskusen samomor crožn ka. j Težka letalska nesreča pri Senti V Sarajevu *o mašU v nekem | Te dui jo piip?ihila pri predmestju težko ranjenca orož- ležka ,.r.tal^a llwape5a. Aea-opjaai' n.akega narednika Gustava V.r-11vane(>;1|n).pumwrtte hovn.ka. Pognal si je dve kroglji vozi nied v prsa. Ranjenca so prepeljali vjpeito jo padol vsJ( d bolnico. S težavo je povedal svoje defekta iz znatne visi ime ter izjavil, da se jI1- ranil saa h.ui :i t a re 1 :c:v ' t. "<■ . "roma v kakšne be- vie je važen Miniseil -zavit. O na h narodnih z ul« vali se «ia konveuieiji ^'ovenske Narodne l-i ra'nr.:vi.ialo. \'ik1. tvo jih ni sp-ravilo na program. Pri t(2n bi -amo nekaj omenili. < >e jc /ili lo konvenciji po*:vlxno sprejeti re.solucijo^gtiede pri-; -a sov.i« T.-ke En?:je. bi bilo b po in tudi mirodiio pošteno opozoriti o.i! rnj< če faktorja na najf\očji greh, ki je bil -«torien sdovcji-skemi r. .ro ln — < pozoriti jih na nezno-.Jie razmere v katerih žive i?;i pri;r.or-ki Slovenci. (V bi kaj pomagalo ali ne, se ne vpraša .toda kot ž. rečeno, že v a ' tiarc dno in poštejio bi bilo. h ietratje »n vtiiili domov najbrž v prijetni ^aviesti, da so v v- h o. irih zad.:^ili poverjeni jim rtnlogi. Ln ta z?avest je do=»ti vredna. R azne vesti. Spor nted italijanskimi komunisti.; ne politike in da ibodo nasprotni-italjanski k»«mnniistični stran- ki te politike ijdključeaii iz ofici- ki se pojavlja vedno ogreje n^-sprot-1, v o med 05:1 govornik i intein-zivnega boja proti fašizmu in me*l jelne komuaističivi si ranke. Govejo živino kradejo pri* t a "i miruoga razvoja. Boj pro- po I>itri še vedno neexiaui tatovi, t' fa-š.jnu zagovarjajo preti vsem I Orožniki jih iščejo ali najti jih B< rdiga. Kej>o -i kn Dameu, ki so ne morejo. Pred kratkim «0 iagi- « itauo\:li zi svoje pristaše b,n r. 'cei j Iki odbor, katerega pa nile krave iz nekega hleva pri Bu-zetu, pred par dne%i dve krari iz Samomor na potu v blaznico. Občinski stražnik Bogdan Vu-jič iz vasi Zaovini? v Bosni je spremljal uanotboilinega posestnika Manka Nikolaja v umobolidco v Stenje vac Zvečer je prispel ž njim v Zagreb. Ker pa ni dobil takoj avcee s Stenjevcem. je odšel z bolnikoan v stalno vojaško bolnico v Vlaiaki -ulici, da tamkaj pr noči. Dobila sta .-kupno poste ljo in legla kmalu k počitku. Ko je stražnik Vujie zaspal, nnu je umobolaii Nikolas vael samokres iu se ustrelil ž njim nara\*^iast v sirce. Ko mo pi'ihiteli ^jaški, je še vzkliknil: "Ustrelil sem se!" nakar se je zgrudil mrtev 11a tla. Sneg v Hercegovini. V Hercegovini je zapadel sneg, ponekod 10 cm VHoki. Istočasno je prit«:«nil hud mraz ki je napravil oibčutno škodo zlasti na tobaku in grozdja. Splošno s« smatra, da bo letos -povsod izredno ostra zima. Tudi iz drugiSh ikraje»v drža-\e prihajajo poročila o izredno hladnem vremen«. Tatvina na športni razstavi v Zagrebu. Zadnje dni je 'bilo izvršenih na športni razstavi v Zagrebu rec tatvin. Ne>mani zlikwci so ukradli razne klubske znake, plakate in drage .sj>oniii*ke, ki so šporočajo, da so iz nekega tamušnjega muzeja ukradb neznanci dragiuljje bivšega ruskega carja. Ukradeni dragulji re-prez latlrajo vrednostt $250,000. To je precejisnja izsgtwba. Bodi-levrki bodo dragridje dtostti bolj pogrešali kot pogrešajo carja. v * V* listali čitaaii da hoče imeti Italija zadoščenja oni Avstrije, ker je «ni/ki avs-tiriji tki socijalis-tični pofcdacueic V avistrijiski jK^lanski zborndci napad. 1 ilussolinija in i*jegwo vlado. To ni tako hudo. kot če bi kak IKjlanee pohvalil Mussolinija in njegovo vlado. V tem sdučaju "bi ves napredni m civilizirani svet za lite v al od fjega zadošeetfija. * če hoče biti moderna ženslta res pomotli oblečena, ne snij* vsa njena oMeka s čevlji vred več teii tati 'kot. polilimi^ri f»u»at. Ta poldrugi funt obluke ženski več zalletže kot pet funtov, pameti. * -.( • Ilenrv Ford j». izjaivvl: '"Kupi čenje denarja ni poglavitna, pač pa po-stransika stvair ". •• T«irej se ji Henry Ford p; j^t leit mučil, ne s poglavitno, j)ac -. po.sitran«ko stvarjo. * Po vsej Ameriki je dobro znn l.a milijonarka dimžina Wool wo rt'bo v Stari Wool worth je s pridnost jo in \-^f!trajnostjo spravil skupaj težke milijone. Začel je kot proda jalec v mali trgovini iter se lieprv stano držal gesla . Prodaj kolikor mogoče A'elike množine, in se za dovolj i z malenkostnim dobičkom Po vs.»h ameriških mesltih so Se daj (njegove trgovine, ki donašajo težke milijone na leto. Stari Wool wont h je zapusti irčer, ki ži\i v velikem jaizkošjai. Te dni so pa prišli tatovi v njeno spalnico ter ji otlue-li «a $750,000 biserov in dcniantov. Sedaj ina.j pa pomsfcii. človek, koliko glaž ivnatlh koraild Ibodo morali prodati v Woo 1 wort h o v i h trgovinah, predno bo ta \"elika iz-irnba nadouneščena. Neki londonski list je nvzpisal wiketo o najlepših ii.iiLskih letih. Rezultati ankete bili preseim-j:vi in so 'pokar/ari), da široki krone* časlijo več mladih žensk. Kakor nekdaj Bnlzae. ki je od-iril »-čarljSvost trideset!ettne /čuke. tako so 'londonski m3 leezne; mikeie odkrili lepoto št iridt.se t letne žeaHke. Sodelovanje ženskega spola v jav-ntm an zasebnem življenju Jport. telovadba in moda, ki ji zabrisala nekdaj tako srt-rogo l'o-ene .sraroMtme raizlike, t<^ jr >riponioglo, da je »hranila 1110-ierna ženska še v vrednjih let ih >vojo mlado^itno ipri^latino-tt. ki jo povečuje zrelost. Najvrv odgovorov jo Ibm alo zjavo. da je na.flepša starost ženske okoli njenega štiridesetega le-a. V tej dobi izginejo vse nepopolnosti mladih let. sledovi istaro-?ti se pa tudi švi ne pozna jo. (Zr«'-a ženska seveda ne >nie -krivat" -vojih let in se ne sme dcalzati mlajše, kakor je v resnici. Toz -njeno starostjo im njeno postavo. Zcn-ka v N'.li letih ima izkustvo, ki ga po-t-rebuje kot idea'na družica svoje-ra moža. Najiovedanih in dogo vorjm:iib i-estankov se ud. lejžujc točno, ne urovori nepremišljeno ter inta pravo mero elasrtiČMiositi in živahnosti, ki preganjuta dobro-"^asje. Tako in podobno ^o se »lasili Tdtrovon. ki .seveda niso merodaj-ni. Saj je vendar Ninom dj* 1'En-"los še v 70 leti očarala može! Najlepša leta ženske iso pač ona. v katerih čuti ženska največjo Kivljensko siilo. in ta Inta doživi in preživi, žal. vsaka ^ BEDA ISKALCEV SREČE • ' V'ija _ Na ozemlju ^>rejšne hemške Afrike, 'ki ltži južno od jezera \ »kiorija, t?o -prišli na sled nove-.11 u d:tuiu*fcu^iem-ii poljvi. Polje je -itp.ia u.<;jua Tang^inLkia l>ia-.iiOi.tl i.nad. v JoliaiHiftjburgtt. .«. j so nalli v tem kraju že i-")0 kararov dobrih diamantov. -N.ijxt-čji iliainaist tehta 7 kara-• ov. s« vedu vlada za veliko najili-če d.amaittov veliko zanimanje. 1 >rn>ba, ki jt začela e'ksploat-irat i o u.ajiiaiiu-iio polji*, se je šele .»red kratkim ustanovila s pcuuo-jo angu-škega kapitala. Iz i.i.iulona poročajo, da j<» iz-i.. a brittfii.Jka vlada oklic 11a ,jr«. biva 1st vo. naj se nikar ne uda-^a pre\e.i.kim iluzijam glenle dia--iiaJ.tn.h polj, katere to odkrili v .;:dnjim času. Kadi ves-ti, ki so se /azncslc o novih najdiščih, se je .jiulstvo irunion* izseljevalo v 1 a je. k j« r .si je obetalo -sreče in ooua tva. Večina teh izseljencev ;«* dož.vtlo samo bridko razočaranje. (.Ila.-om statistike britanske v bule ohog.it ita kvečjeanu dva jiU.'oika iskaieev diamantov, do-cim se 23 do 35 odstotkov islkal-•cv ;:a vilo preživi, ostalih C.j odsr. .>a je 'i/jposta-vljenih največjemu .»omanjkanju ia bedi. Mnojro ta-c.h. ki so šli iskat sreče ter «so mu li nekaj premoženja, je pojKil-noma obabožaJo. DiamanUaii iskalci s«* ipole^r teg»i udajajo ha-/.ardni ij^ri in pijančevanju, kar j.h .s/i ra ho vito uuieuje. Kr.kor brzojavljajo iz \11erlije, .e odkril sir Thomas ~ OuKeman, -olasrtnik bogatega nulokopa Premier Diamond Mints na Kodeziji plati] 1 ova i>olj;i. Doklej v0 našli to dragoceno kovrno na več kot t .rulesetih mestih. ljo. Pilot in 1 potnik Mta bila tež-kc ranjema. dočam je drugi potnik ostal nepoškodovan. Otlšel jc I>eš v Sen to in se nato s prvim vlakom odpiljal v Beograd. drage,^za dn>ge pa nimajo nika- zunanje zadeve Jovo Mamko\rie. Ics ke vrednosti. Policija je poostri- Beograda odpotuje novi koam! na'e ni j^ -L-nalo. Zdi se, dsr«o zma-j kmetu, ki je ^ daj v bedi ki ob- 1« nadzorstvo in zasleduje uzmo- (Trupčevič na svoje siki3bemo metali zagovomTki moskovske real- upu. ' viče. - sto v Kairo. i vo«bt vo komun trt-ivne iraternacijo- drugega hleva In s Jeer revnem« Pomiloščenje. Viktor Šinile iz Kraljeva pri Požegi. ki je bil :udi umora kmeta K;ulišiča, s čegar ženo je ime:] nedovoljeno razmerje, obso-je-n n:i smrt na vešalih. je bil "pomiloSčen na 20 let te žici j 'če. Drzen vlom. V Bjeljini v Bosni ^»o naznani vlomilci vdrli v »trgovino Miee Vasiliča in mu odmeri 70,000 I) v\gato\nni ter vihč obl<ni oženj eni -posestnik Ivan Bač maga ki je obtož in, da je 14. junija iz ljubosumnosti tnnorivl svo-o žtno. Razbojniki v Bosenski Krajini. V Bo^en^ki Krajini, zlasti v o-kolici Petrovca, se v zadnjem ča-u pojavila .ra^bo:«ni'4ka totpa. ki preži na patmike. ki jih oropa do golega. Pn Ki kratkim je oropata neko dalmatinsko družbo za 30 t noč dinarjev v gotovini. pi je tudi vso pntJjago i*m obleko. Orožniki zasledujejo roparje. Novi jug. kopzul v Kairu. Dosedanji (komtzul v Peeuju, Dimitrij firupčevič 'je oddali -svoje mesto novemu konzulu PavOoviču in odpritoval v Beograd, 'kjer ga je da se je povišala cena masla ? Za božjo voljo, odkdaj pa pijejo 'kravh vino in žganje ? * Žena nekega rojaika je šla na počitnice. Rojak si je* medtem sam kuhat in prijatelji so ga začudeno vprašali : — Pa sam si kuhaš, ko ni žene doma f Zaika j aie greš v resrtav-rant ? / — O, v rest »v rant bom potem hodil, ko bo žl ma doma, — jim je odvrnil. * Ruski zimamji minister ČHčerin se mudi v Berlinu in sfklepa trgovske pogodbe. Kdo ve. 'kdaj ibo prišel po istem opravku v Združene države? Čimprej pnide, temiboljse bo za Ameriko. ~ - Tudi Čehe kličejo na pomoč. Tržaški Činitelji z županom na čelu se trudijo, da bi prepričali rimsko vlado o poit - 1»i gradbe predeI'skLJ. že-iecaiice, razvidno, da se je kon-zervatovni .poislam .(yjC0 brsed. Neuspeh konference baltiških držav. Po vesrftli iz Ženeve, so se t a 111-kaj šili razgovori mod zastopniki 1 alti.^kih držav »11 Poljske ikonča-li brez pocitivniih reeivlitaltov, ker je zastopnik Finske izjavil, da nima Finska nobenega interesa na ustanovitvi ibloka baltiških e je dnigi gosjjod precej upravičeno začudil. — Ko je pa ves ca s tukaj sedel. — O, z besedami, — je nekel h* v me mračno. — Prav ničesair nisem rekel. — je ugovarjal marki, — samo ne- načil z izek> aristokratskimi imeni. ki jih dotlej še nista slišala. -Svme je ime val od časa do časa čudne napadle zdrave pameti, ki sicer ni 'bil bistven del njegove o-«>ebnasti. Ti napadi so bili — kakor se je izra«zil takrat, ko je zaslutil Skrivnost doktorjevih naočnikov — poetični, včasih ipa so se povzdignili do iproroškega zanosa. V tem pričujočem pri meant je čisto pravilno pnračunal taktiko svojega nasprotnika. Ko so priče sporočile onarkiju, da se utegne Svme šele jutri boriti, si je pač moral biti docela na jasnem, da se je dvignila nenadoma »zapreka med njega in nameravani atentat v francoski prestolici. Tega svojim prijateljem seveda ni smel lazodeti, in tako je izvolil pot, ki jo je ibil Svme napovedal. Naročil je svojim sekundantom, naj kuj o godbi. Pripomnil sem, da ljubim Wagnerja, toda da mora df)l0&j0 za .bojišče majhen trav biti dobro igran. nik blizu železnice, zanašajoč se. — S tem iste merili na mojo da bo že. prvi spopad odločilen, družino. ~ je rekel Svme odloč- Na polje ^lave je priAel no. — Moja t<«a je igrala Wag-!mireil )L|at3an. nihče ne bi bil slu-r.erja slabo. To je bila pri na* ^ da ima kaj Mkrbi radi potova. vedno kočljiva točka. Zaradi tega so,nas ljudje često zbadali. — Vse -to se mi zdi jtfko čudno, — je rdkel g*wpod z redom na prsih z vprašujočim pogledom na markija- — lis prepričani bodite, — je iek«l Syme resnobno, — ie vsega vašega zabavljanja so štrlela žaba vi ji va namigavanja na to slabost moje tete. — To je neizmiselno, — je rekel drugi gospod. — .laz za svojo osebo nisem pol line črhnil, razen, da mi je petje teste črnolaske vžeč. — No, smo že zopet skup! — je rekel Svme užaljeno. — Moja teta je bila rdečHasa. — Meni <>e z*li. — je rekel oni, — da iščete čisto navadne pretveze, kako bi markija razžalili. — Rogme. — se je obrnil Svme proti ni (inu. — vi ste pa res hist rogla v 'Jurček! Marki se je zravnal, oči so mu žarele kakor tigru. — Prepira »čete z menoj! — je zavpit — Biti se hočete z «ie-Poj! Bogme, aiikoli me ni še nihče dolgo iskal. Tadva gospoda mo- r.ja; roke je držal v hlačnih žepih. slamnik si je bil pome'knil na tilnik. ltijK) obličje mu je palilo sobice. A čudno bi zdelo vsakemu, da nista prišla z njim samo sekunda nt a z meči, netgo tudi dva strežnika, ki >4ta 'nosila kovčegf in nekak koš, kakor z jest vin am i. zdravila. Stotnik: 5e "vdvl mirrro : — Naprej ! — in meča sta ste žveu-ketaje »zakrižala. Ko je žvenk jekla zagomazel Symeu po roki, so se mai odvalili od duše vsi -strahovi mbitrflih dni. •kakor se razbegnejo nočue sanje človeku, ki .se j;^ predramil v postelji. Sedaj je videl, da «*o bili *si ti strahovi namišljeni, kajti sedaj je stal pred velikim dejstvom strahu ipred smrtjo, nad katerim bedi neizprosna najsurovej-ša zdrava pamet. Bilo ran kakor človeku, 'ki je vso noč sanjal, kako pada v brezdina, in se /.jutra j zave, da bo danes obešen. — Zak.-f j. ko .je tzagfledal, kaiko -e lesketa sobice na ostrini nasprotnikovega meča, ko je začutil, da -s -je jeklo trepetaje dotelknilo jekla, je spoznal, da je njegov sovražnik .vrtrrišen sabljač, in da mu je 'najbrž« odbila zadnja ura. Hipoma je dobila vsa zemdjfci t.krog njoga, trava pod njegovimi nogami, čudovito, živo dragocenost: začutil je, kako vse stvari trepečejo ljubezni do življenja. Skoraj se mm je zdHo. da euje, kako raste travJa; da vidi, kako I Ta v sedaj krlijo nove cvetke iz tal. kako -sra.zvija.io v cvetje — rdeče, rmueno, modro, in .razkladajo bujno -dačnokt pomladno. — In ika*lar so se mu očd za hip od-melcnile od mirnih, srepih, hipno-t'čilih oči markijevih. so zagledale žoj>ek evetečega mandljevca. pla-vajočega na obzorjai. Dočiau so se nrti pojavljale te Rajanje krog zlatega teleta. 0 ta nesrečna ljubezen. Ijati, kako-prikrije -zločin odno« sno odvrne suni od sr.be. S trupla umorjenega je snela pas. se odstranila od mesta zločina ter zve- i Vučevlč - /{»la sebi noge. Nato -e je z nožem tudi v tean slučaju za laž njivo' ra Mellona in Hooverja. katerega' je bila po smrti tsvojega moža zii-!1 Hlahko sunila vtreibuli ter prere- Newvorskd listi so obvestiili zfpo njegovem mnenju premalo u-veljkanwkimi naslovi javnost o poDteva ameriške intetretse. On ta*-"meoaKlnem prekinjen ju franco-! di. da ima za seboj večino svojih sko - ameriških pogajanj". Kot, tovarišev m da bo naqiel vse sile. r.astopiiem prbuišamo. večinoma v takih slučajevih gre1 ti:: prnpreči imlorsiranje dogovo-1 10'otna vdova Aiul ja Pred dnevi se je v Mjetkovieii v Dalmaciji otlijrrala grozna ljti-bavna drama, čije podrobnosti \ poročilo, tki je bilo posuamo v svet. j odobril tudi Calvin Coalidge. francoe-fflpo javnost. Mi tukaj najjgoče. neniokratj? bodo kot en bi rrvedeli. kako neiumonto sta si »nož proti teimi sporaiztumi. ker Ivanom Pucarjem. Mesl Obema s, Mellon in Hoover prizadevala, da: hočejo vreči -s tem republikanski j<< razvilo intimno Ijubavno r?..v tzti-in-ftta kar največ iz Franciji* J administraciji poleno pod aiog<* n:erje. ki je trajalo dalje č: • sestajala v r»- poskuia kot kuharica pri finančni j žilovna levi roki. Nož je za-st razi. Tu se je seznanila s 30-1 u- j kopala jx-d seboj. Drugega dne o-nini finančnim poilpregh-diiiikom največ za drago domovino. Parižani pa ter ^e osvetiti za poraz WUxona \M>a ljubimca sta s,. zrd"\ii ver^iiillske mirovne po-ikolici Metkoviča do naj bi izvedeli, k-aiko odločno in energično je varoval Pačilaux interese franco-ike repitbl.'kCe ne more armenska javnrt«-t dosti vpli vati na zvrtani senat, je v tem ve- am e reke Ne bodo'rit ve. Za sestanek sta so dogow»- godbe. V jes ni l. 1926. se \ršile kongresne volitve. «a kate^j rila na čuden način. Obič i.;:io .i re je treba bojnega gesla —in to bo razprodaja ameriških rrrtere-na korist Franciji. Na drugi čji meri francoski parlament od- ?ov visen od ja\-aiega mnenja. Izpla-(^tr»ni pa se poteza Borah za pred ča se vslvxl tjtga ustvarjati r^zpo- ^ >-edništ vo tr.r mora. če hoče biti lož« al je. čeprav ]>o ovinku, preikn re«eti kandidat, zadušiti v ik^i ameriškega časopisja. Dejanski pa kaže potek |»oga-janj v WatsliLngrtonu glede odplačevanja francowk^ga dolga, kako prav smo imeli s svojo prvotno domnevo, da sta se Pariz in Washington že (la vno sporazumi ; da se .je predočilo ameriškemu in frfhnco^kemn mairodju le komedijo in da ta komedija še davno ni končana. Mpšetaremje «e pričelo s fran ecsdcim pre*ilogom. da plača Fran eija tekom prvih petih let po milijonov dolarjev na loto in da naj se letina odplačila v teku na-leveča ve sunke s točno ročnostjo, 'ki Skii]>na svota plačil bi znašala p je ne bi bil nikdar prisodil. En-K*™ »ačit.u nekako štiri tisoč mi krat ga je marki s konico prasnil 11 »Jonov dolarjev. Solnce .ie kljub rani uri močno1 za|»estju, da se je pocedil te- Združene Države pa so zahte-pripekalo. Svme se je nekako za-Lak cureik^krvi; toda rane ali mi- valtiral. in enkrat ali dvakrat sel^11 narasla na letnih $160.000.000. len. i mu jc zasdedo, da je pogodil; ker I Soglasno s tem "pretllo^om" na; Razen markija so bili \-si tem- pa ni bilo 'krvi niti na meču niti 1,5 Plačal« Francija v celem neka-no. svečano oblečeni, s cilindri.' na markijevi srajci je mislil, da se ^-'set tisoč m-iliionov dolarjev višine 20 m je padel podobnimi dimnikom; -zlasti mali je zmotil. Potean je bil kratek I ^ predloga sta bbif.- pr; nrr;Ki^i tvornice ;za stroje pri doktor je bil kot pogrebuik v! premor, a pri novem spopadu je|kar nani Jas'no dokazuje konipro-|Sv Andi-iju v Trstu delavec 24. dabškfi burki. — Nara^ost ?ši0 n, koliko drugače. T,,is' katerega srta- v glavmem ietnj Štefan Gustinčič. Obležal je Iz Marčane v Istri poročajo, da so imela, lansko Ierofesor-ju in dširnejše pojasnjevanje, tki so pravični in pošteni, da sem — — - St rela! — se je oglasil mar-ki, čigar lice se je bilo hipoma pomračilo, — mir besedi, pa začnimo! Zamahnil je s palico in odsekal vi-.oki cvetki glavo. Svme j1! razumel, odkod ta divja nestrpnost, in instinktivno se je ozrl preko ramena, ali je že videti vlak. A na Obzorju ni bilo na jrahlejšega dima. Stortmik Ducroix je pokleknil in^odkfanil zaboj ter vzel iz njega dva enaka ča. na katerih je igralo solnce v d vedi gorečih pramenih. Ene°V je podal mark i ju, ki ga je sprejel brez vseh ceremonij, druigega Svmeu, ki ga je u-pc gibal in težkai, kakor dolgo p č slo. Potem je vzel stotnik iz zaboja še dva meča: enega je obdržal safn, drugega je dal doktorju Bullu, nato je razpostavil može vsakega na svoje mosto. Svme in marki sta se sbkla do pasu ter si stala i meči v rokah naproti. Sektundanti vsak na avo ji strani tudi z golimi meči. to da obdržali so svoje temne oble je bliskoma ozrl preko rame desno proti želcKniški progi. — Potem je obrnil proti Svmeu ob raiz. ki se d«čevo ošpako kakor tla vidi dvajset mečev. — Napadi so ibili sedaj tako nagli in srditi, da se mu je meč lesketal kakor snop gorečih strelic. Symen je bilo nemogoče pogljjdati proti železnici; pa saj mu niti treba n.i bili; lahko je Uiganil iz markije-ve nenadne blazmosti v naskako-vanju — da prihaja pariški vliaik. je sprrjeli obe -stranki. Caillaux bojn,rtev Gustinie se je pred krat-vtzel sedaj s seboj V Pariz "esp^ra ! poročil, rum', ki določa pet letnih plačili Vinska letina na Goriškem oo sMO.OOO.OOO. Vsa .nadaljna pla-.i,0 ^ K,>lo«n<.ni mnenju za č:la pa naj bi se prepustilo na-(celo četntiino manjša od lanske. daljnim sporazumom, iki »n:! j bi j^/bil preobličil v hu Ibili sklenjeni v^lkil. pet let. ako. in -začel mlrihati. | smerno število komisije kr.t temelj ter izračunamo nbn-i-la Francije tokom naslednjih dva »n šestdesetih let. bi morada plačati Frame i ja. soglasno z željami Združenih Držav. — dva tisr«' mili jonov dolr.rjev ali — kot žele Frameozi ?se.t tisoč milijonov frankov. Cela diferenca ol vstaj a le iz 2">0 milijonov. raizdbljenih na d\~a in šestde-Toda marki jeva bolestna ener-l ^ Ker ^ dol{?llje gija je šla preko cilja. Syme ^ Zdnnženim Državam več kot štiri dvakrat odbil nasprotnikovo ko-L^ TO?lij<)fiav dolarjev. ho »ic-o daleč iz bornega kololbara; l>^ ^^ ^^^ in tretjič je bila njegova riposta kflf>itala fer ^ os^ala df>l?na tako nagla, da to pot m bilo tekom celega časa vse obresti. Caillaux pa se v Washingtonu Poletje je bilo neugodno in tudi september ni biil v prid vinogradom. roa. da je zadel. In Svmeov meč je prodrl mark i ju v život in se je iiv'L Svme je bil tako preverjen da je zasadil meč v sovražnika, kakor ve -vrtnar, da je zasadil To pa .o v ruši no. IQjub ten*u je marki od^kočil od sunka, ne da bi omahnil, in Syme je strmel v ko-nieo svojega meča kaikor bedak. Niti kaip/ljice 'krvd ni bilo na nji. Za hip je nastala topa tišina pot-m pa se je pognal Svme bes- ; pri tej priliki ja je os- ke in klobuke. Borca, sta se po- «ii ptva! izključno z vprašanji od-plačarja francosikega dolga. Precej svojega časa je porabil za koi ference s finančniki. Ni težko u ca nit i kakšne 'konference' so bi to in kakšnim svrliam so ^služile. Javna skrivnost je bila namreč, la je prišel spretni francoski finančni minister v Združene Države, da najame tukaj večje posoji no na marfrija ; silna radovednost I lo ^ patenlj ko ^ je frauc(>s. ga je prijela. Marici je bil, kakor k]m fiRančnikom 1)reeej iwtan-je Svme že od konca zaslutil, bolj-1 ^ pojasnil<) da m0goče miši sabljač od -njega, a sedaj kakor sHti na madaJina posoja,a tolike so Frari. jc oziral proti progi, ikakor bi mu Jia dnevni red ^poSiljat^ pretila hujšia nevarnost od vlaka I ^^^^ komisije. Ko pa je hib nego od OKtrega jeMa. Svme zopet ^^ ^avljena, se je sma je tolkel divje, a vendar pozorno. tralo ^ ?0(tovo da bo ,z rešiH-ij0 z nekako umsitveno besnostjo, že \f.TUi„& vprašanja reešno tudi dru- leč razrešiti uganfce. zakaj na rijegoVim meča ni krvi. Zato ni meril toliko na markijev život, nego bolj na golo in na glavo. Poldrugo minuto Uarto je šel nje gov meč markiju pod čeljustjo v vrat. fodrl ga je — bil je čist. Naj>ol bhizen je simdl zopet, in sedaj bi morajo biti markijevo I ^^ senat lice razklano. A obraz ni kazal uiti najmanjše brazgotine. (Dalje prihodnjič.) . x .. aro. Vsled tega se prav 'lahko do mneva. da se ni pečal CaiTlaux t kaj le z rešitvijo od plavanja fran t oske^a dolga, temveč tudi z v-prašanjem naprtit ve novih dolgov. SeveJda Obstaja asa enkrat se vprašam je. tkakšno stališče bo za-inapram ameriško francoskemu 'sporazumu'. Bo-rah. predeeidnik senatnega komi teja za Jjunamje zadeve, s eje izrt? kel včeraj prot ki Temnica vstaja. Temnica na Krasu bila v vojni vsa raizde.jana. Ti*eba jo je znova zgraditi. Te da>i so bile izročene svojemu ntSmenn nove zgradbe: občinski dom. župnišče in cerkev. Ttrm {.KiA-otltxm je bila v Temnici veliika svečanost ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Šolski otroci morali peti Mamelijevo h i nuno. Trg v vasi se imenuje "Piazza Principe luiberfO d i Sa-voia". Smrtna kosa. V St. Vidu p»ri Vipavi jo umfl Anton B*>žič, daleč naokoli izman in spoštovan gospodar in glavar številne družine. Dosegel je starost 83 let. — V Postojni so pokopali Mal-ei Marušičevo. soprogo železniškega uradnika, ki je podlegla bolezni. stara komlaj 18 let. Za politične preganjance. Poslanec Lunelli , je poslal finančnemu ministru brzojavno prošnjo za likvidacijo podpor pt>-litienim preganjancem. izmed katerih mnogi hudo trpijo na posledicah preganjanja. Poslanec pr d-laga o miSijonov za Trklent in 5 milijonov za Julijsiko Krajino. Znižanje cen kruhu in raznim jeatvinam. Fašiisto^*ska organizacije poroča v svojem listu o uspešni akei-ji proti draginja. Po njenem pri zadevanju se sedaj znižuje cena kruhu, navadnemu pri kg od lir 2.50 na 2.30, belemu od 2.60 sna 2.55, kruhu drugih Vrt* od 2.70 na 2.65 in od 3.30 na 3.10; pri fižolu od 60 stot. na 40, nadalje se znižajo cene pri masti in moki in mesariji Mesarji so 'anižasli za 40 stot. ceno svežega mesa. Nekateri jeritvinarji se nočejo "Vdati, (delavske zadtioge pa m takoj pred-njačile z dobrim vzgledom. on na ckno svoje -obe na rLnan čili staniei postavil dve ali tr prazne steklcnicc sla značili. ibi --e sestanerta na nem. tri pa na tiru gem. preje dogovorjenem mefltu. To Ijubavn » razmerje je trajalo več mesecev, dokler se ni mladi finanear ziilju-I il v mladenko Stano Naukovič i/. M i-it ko vir a ter se z njo zaročil. V kratkem bi se imela poročiti. Vdova And j a je vedela, da se jc Bučar zaročil z niladctnko bi •la se če ž njo poročiti, vendar j« fr. rii motilo, tla bi ž njun ne nadaljevala ljubavnega razmerja Vdova ca je ljubila in ležeče ji je bilo predvsem na tem. da ga čim dalje obdrži za sebe. Sicer je bila tolerantna napram l juba vi Pn-earja do njegove .zaročenke, ko pa se je približeval dan poroke, je postajala vsak dan bolj otožna. Vedela je. da čim ga Stana povede pred oltar, je on za nj-» izgubljen. Ta zavest jo ji* silno m"otila ter trgala njeno srce. Iz ljubosumnosti se je v njej rodila m i sel do zločina. Sklenila je. da če -ne bo -njen, tudi^np bo last druge. Pred dnevi je Pucar na oknu zopet po-tavil l»oj ostro na-bimšeai nož. Xa omenjenem mestu -jta sie nato oba ljubimca svstala ter ostala tam pozno v jutro. Izmučen vsled prečute noči je Pucar proti jutru zaspal. Na ta tre-cotek je čakalji vdova, da izvrši svoj ziločin. ^led tem ko je Pucar mirno spal, mu je porinila nož v trebuh in prša. Nesrečnež j1 bil takoj mrtev. Da prikrije svoje krvavo deja nje, je zgrabila vdova truplo zji roge in je vlekla proti obali, koteč je vreči v Neretvo. Kier je bil .reka zelo daleč, se je utrudila ter je nato truplo skrila ]>od neko smreko. Nato je pričela premiš- pcldne so jo našli ranjesio in ž« •"'(» v krvi. Prispeli komisiji je vdova izjavila, tla ji je pokojni zvezal noge ter jo napadel v. noži m, nato pa je sam izvršil samomor. Izpoved vtlow. >e je zdela kriminalnim organom >.um^;tiva iti so jo začeli ostro zasliševati. Tekom zHsliševiUija je vtlova /nala svoj zločin. Tntplo nesreč-Dve stekkniici 1111 financarja, ki je Slovcm-e, .V bilo pokopa.n-o. vdovo pa "so zaprli. KREPKI ODGOVORI Ko je Filip II. lita 1586. poslal k papežu Sikstu V. svojr-sa oilpo-slanca, da mu izreče v njegovem imenu čestitke k izvolitvi, je bil papež, ko je zagledal mladega človeka pred .seboj, precrj nevo-Ijen in je rekel : '"Vaš gospod n-čividno nima preveč ljudi, ker mi pošlje poslanca brez brade.'' Sledil jc odgovor: '"Aiko bi bil moj gospodar ved* d. da gre Vaši svetosti ^a^io za brado, bi bil Vam T>osIal kozla in ne plemenitaša.'' Pa»p« se je dUrnil. plemenitaš pa tudi in konce je bilo razgovora. K vojvodi Ferdinandu Rnins-viškemu je prišel tetkom 7-letnp vojne neki alhimist, ki -e mu je ponudil, tla bo železo v zlato iz-preminjal. Nadvojvotla mu je odgovoril, tla tega ne dopusti, laT železo |>olreibuje za borbo proti Francozom, z zlatom pa ga preskrbuje Anglija. Ako pa hoče miši in podgane spreminjati v teleta ni vole. potem pa era srčno ]>o-zdravlja, kajti miši in pcvtlgaiiie-ž.rejo in praznijo skladišča, teleta m vole pa bi vedno rabil. Kralja Henrika I. je na potovanju skozi neko malo me^to »pozdravila deputaeija. Načelnik je pričel govoriti, pa se je vil*s o-2-lasiI v bližini stoječ osel in je tako tulil, da kralj govornika ni prav nič razumel. Načelnik je povzdignil -w\oj glas. toda kralj mu j< rekel- "Gospodje, govorite drug za drugim, kajti drugače ne razumem nobenejra!" Pokojnine angleških sodnikov. Dober in sploien liniment Pain-Expeller če vas mučila revmatizem ali nev-rxlgija, vdrgnite ta {zboren domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra od pomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro. F. AD. RICHTER A CO. Berry A South 5th Sts. Brooklyn, N. Y. Angleško finančno ministrstvo je pravkar izdalo modro knjigo, v kaiteri imenoma nav^kja vse upokojene angleške sodne fiuik-eijonarje in omenja njihove po-kojnane. Iz tega seznama se vitli. da dobivata oba š- živeča bivša lorda-kanclerja (\*iscoiunt Hal-dane in lortl Biiekmaster) po 5000 funtov na leto). Pet bvšLh predsednikov višjiJi sodišč ima jx) 4000 funtov, cela vr-1a drugih sodnikov pa ivo 3000 do 3500. Nekaj sodnikov m a. Škotskem se mora zadovoljiti s pokojnino 1000 funtov na leto. Koliko so morali ti visoki gospodje dobivati plače šele taiki-at. ko so bili akt i vrni, ako pomisnimo. da znašajo pri višjih angleških sodnikih pokojnine navadno .po dve tre.tjini do tri četrtine polne plač*?-! ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 2$% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00« Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. T. T B R I G I T A ROMAN. — Spisal C. M. Za 4'Glas Naroda" priredil G. P. 31 (Nadaljevanje.) GLAS NARODA, 7. OKT. 1925. Izpred starokrajske porote. UBOJ TRGOVCA TURKA V LITIJI. — No, da. — kar vstopite. lirita m je dala nato povesti sikozi vnlo. Mičuio jmesodeee je bilo to za mlad, >it < n zakoniki par. W sobe >o bile popolnoma meblira-:it ter okns.no urejene. — Kako Akoda. da je ta krasna hiša prassna! (.'e bi bila jsi?. trospr. KJavdiua, bi stanovala j>ob«ti tukaj frori, — je menila Rrita. («o>pa Palčič je napravila skrivnosten obraz. — To je t« žka -i v ar. «ro-poa mdosllijva gospa s svojim mrožem, ko je bila št1 mlad/a in mt.:ia. S- daj pa tie pride nikdar več sem gor. IV bi ja# ne pazila, bi že da\no v>e požrli molji. Preje je-prišla gospa sempatam gor. kadar >o pri>!» slike, ki v at ljeju. — V attljeju? Ali je tukaj a tel je j ? — In se kako lep dete! — Ali ga -mr«ii videti? — (lotovo. Najprvo pa moiamo >koneati tu spodaj nakar jvojde-mo ti. je zelo eudua stvar. — j.' rekla g op a iPaleie pritajilo - Ko srm prišla pred dvajsetimi ]<ie gvorili o tem. Se danes obstaja namreč rana ki se m zactJila. < lo čudno obnašanje nase mllotstljive gospe je v zvezi > t. m. Le poj«)it naprej. uo»poiiična Brita. Mlada <1- klica je hitro dihala ter imala velike blesteče Oei. Tako c nd.no .ji je bilo pri -rcn kot da etije povvsi, katero je nekoč nekje čitala. Ko je l*i!o >|>otla.i o gledano, je šla Rrita z gospo Palčič po stopnjicah navzgor v atcljej. -- Kdo pa je "likal v tem ateljeju, gospa Palčič? — je vprašala Brita. — Tega ne vem. gospodična Brita. Na vsak način pa visi v njem vse polno slik. katere je gospa Klavdina gotovo nakupila. Brita je komaj zadržala ,wojo nestrpnost ter pohitela po stop-njuaii navzgor. — L počasi, dete. — tako hitro ne morem za vami. — je rekla gos|.a Palčič, smehljaje ter br-kala pri tem med svojimi ključi. X: namreč takoj našla ključa k ateljeju. Kot hčerka Likarja se je Brita pov.scui naravno zanimala za v-e. kar je bilo v stiku - slikami. linta je vedela, da st tudi gospa Klavdina zelo zanima za slikarstvo. Ko ji je lioketga dne pokaza'la. majhno italijansko pokrajino svojega očeta, je izgledalo, kot da se noče več ločiti od nje. Prosila je ee!o Brito, da muc za par dni obesiti io sliko v svoji sobi. Ko .jr- Brita zapazila, da ji Ta -lika z<4?> ugaja, ji je stavila predb.g. da ostane t;i slika na tem mestu, dokler bo bivala v hiši gospe Klaiv-dine. iiospodinja j«- z veseljem sprejela to ponudbo. Tega -e je sedaj sponmila Brila. tlospa Paleič je medtem našla pravi ključ ter odklonila vrata. Siednja s<, se odprla in svetla luč je obsijala obe Napol os lopi j t na se je morala Btita šele prilagoditi svetlobi. Nato pa se je svečano zrla naokrog kot v ka'ki cerkvi. — Kako krasito, — je vzkliknila. .Hil je v resniei krasen prostor s prrs.nimi orijentals-kimi pre progami t« r okrašen z dragocenim brok&Tnim blagom. Brita j« begala s svojim pogledom jk> sobi. Hčerka umetnika se je predramila v njej. Gospa Palčič jo je .smehljaje opazovala. — Kaj ne. lopo je tipkaj zgoraj t Brita je prikimala. Noto pa se je obrnila proti .strani ateljeja, kjer je bila cela siena pokrita > slikami. Kot da je za:lel njeno telo udarec, tako je natirekra? vzravnala. Njune oči so begale kot blodno od slike tio slike. V-aka sled barve je izginila iz njenega obraza in Kol da bi sanjala, z i/t« gnjenima rokama je stopila bližje, — šla od stike do sliko, — kot gnana od nevidne sile — ter omahnila naenkrat jxh1 zadnjo sliko na kolena, ihtč. Ah. v-e ie slike wo ji bile znane! Videla jih je. kako so postajale, dokler jih 111 oče, nezadovoljen s svojim delom, drugo za dru-no odm -d k prodajalcu. Njegove slike -o visel* tukaj in vsaka je nosila njegov okrajšani podpis. Brita je dvignila svoje *o!znc oči. Vse te slike so jo pozdravljale kot dobri, stari prijatelji. Vs.ika teh .slik je imela svojo majhno zgodovino, ipred \>.o imenu ženske, katero je njen oče nagovarjal v svojih zapiskih. Bila je tako zmedena, da ni vedela, kaj naj stori, — a eno stvar je raamuneia instinktivno. — da je mogoče treba tukaj varovati skrivnost, kj ni bila njena S težavo >t je pominlj, vstala ter rekle obotavlja je t — Nr brigajte se za moje bedasto obnašanje, draga gospa Palic. To je le . . . vidite . . ."jaz ljubim te s^iike tako zelo . . . ker mc mor, glede nošnje orožja brez oblastnega dovoljenja in na sovra-■ .žen namen. Prvo vprašanje so za- L j uhlja na. 17. sept. jnikali soglasno, drugo so potrdili Preti porotnim sodiščem se je z devetimi in tretje z desetimi. Po obravnavala danes krvava t rage- pravdoreku porotnikov je senat dija, ki se je odigrala dne 16. a- obsodil obtoženca samo radi pre-prila v Gradeu pri Litiji. Trgo- povedane nošnje orožja rtli 100 vec Stanko Lap je takrat v silni Din. denarne globe, ljubosumnosti in skrajni razbur- ' * ljivosti s tremi streli upihnil luč Pri drugi porotni razpravi se življenja posestniku in kolijfcke- je zagovarjal 42-letni zidar Anton mu prekupčevalcu Andreju Tur- Eržen z Vrhnike, ki je bil obtoku, rodom iz Višnje gore. O do- žen, da se je 7. aprila ponoči spla-godku je svoječasno že obširno zil v stanvanje Frančiške Maček poročano v listih. Senatu je na Verdu, ji grozil z umorom in predsedoval višji sodnik .svetnik ji ukradel vrečico s 500 Din. Mladič, votanta sta bila viš. sod. J Obtoženčevim domačim, ki so Vidic ter sodnik dr. Petelin, drž. j nastopili kot priče, pa se je na da-pravdnik elr. Mastnak. zastopnik našnji razpravi posrečilo dokaza-zasebni^i obtožiteljev dr. Kreč 'ti, da je bil oče ob času roparske-zagovomik obtoženca dr. Krejči. ga napada na Mačkovo, doma pri Stanko Lap ima v Gradcu pri svojem bolnem sinu. Ker tudi Litiji specerajsko trgovino z bu- 'druge priče niso mogle izj>oveda-fetom. S svojo ženo Jakobino je t« telitnejših okoliščin, ki bi go-živel v najlepšem nazmerju. Nik- vorile za obtoženčevo krivdo, so dar ni bil nanjo ljubosumen. Sre- j porotniki vprašanje krivde sogla-di meseca aprila pa je nepričako- jsno zanikali in je senat obtožen-vano zvedel stvari, ki so bile za ca oprostil. njegovo ženo skrajno sramotilne. Izgovoril jih je trgovec Andrej Turk, vesel in zgovoren človek, ki je med drugim v neki družbi tudi pripomnil, da Lapova žena ni ravno natančna in naštel celo posameznike, s katerimi naj bi imela že intimne odnosa je. Lapova žena j«' na zahtevo moža končno vložila proti Turku radi šaljivih govoric tožbo radi razžaljenja časti. Med Lapom in Turkom se je od takrat spremenilo v skrajno sovraštvo in je ]>ostajal Lap od dne do dne bolj razburjen. Njegova nervoz-nost pa je prikipela do vrhunca, ko mu je žena končno izjavila, da se je Turk baje že meseca februarja v Ljubljani na nedostojen način pregrešil nad njo. Na Lapa je vplivalo to naravnost porazno. UMOR V VELIKEM OKIČU Maribor, 18. septembra. Rodbini Mibafila Emiaršiča m Janeza Cafmte v Veliikem Okiču sta živeli dolga leta v nopres-ta-liem sovraštvu. Pravda je sledila ■pravdi, posledice pa so bin? seveda veliki pravdni otroški. Odmev trb pravd sega tja do 19. junija. Taikrat je moral Emetršič zopet plačati nekemu ptujskemu od vet niku znatne stroške za zastopstvo. Ko se je vračal domov, je zad< 1 v Ivližini svoje hiše na Janeza Cafintoč Začel ga je zmerjati in ga slednjič sarkastično vprašal. koliko časa boš polagal kamenje na eePtti ]>ni svojem posest- vu. S tem mu je morda hotel po-Ves uničen je butal z glavo ob po- v<>f]a,ti< da ,ne l>0 tako doLgo. Emeršič je prlš il skrajno razburjen domov. Zaman ga je skušala žena pomiriti Mož jo je zavrnil, da tega ne prenese več in da„mo-ra pasti edem ali drugi. Nato j*1 vzel i/, omare lo\-s.ko pualko Ln od š.l z njo k hiši Janeza Cafute, ki je pravkar sedel s svojo družino pri večerji. Emeršič si je skoz o~K-no og«ledail jioložaj. nato pa dvig nil puško in ustrelil na Pafuto >iz najbližje ra::rHlje. Pogoo Mihaela Emeinžiea spoznali za krivega, radi čes-ar j® bil obsojen na tri leta težke ječe. spomijijajo moje domovine. Gospa Palčič pa je očita je CTna.jaSa « iglavo. — Kako tsem se prestrašila, dote! Mislila sem že, da se vam jc nekaj stiašnega pripetilo, fco ste se talko zgrudili. A3: so slike res tako lepe? Jaz m: ne razumem na take sti\-ari. Brita se je tretsla po celem životu od rado urjenja. Se vedno so plavali njeni pogledi prelko sdik in preSco cele sobe. Tedaj je za^i žila z& nekim divaeram viseti dragoceno brokalno blago. < (Dalj« prihodnjič.) steljo in jokaje tožil, da je njego va sreča uničena. Dne 16. a]>rila so prišli v Lapovo zajtrkovalnico Josij) Borišek, Franc Gorenje in na nesrečo tudi Andrej Turk. Pogovarjali so se o neki stvari. Nenadoma je pristopil Lap tri korake pred Turka in ga vprašal: "Turk, sedaj mi pa povej, zakaj si onečastil mojo ženo!" Turk je odločno zanikal težke očitke, nakar je Lap odgovoril: "Ona mi je sama priznala!" V silnem a fektu je nato Lap potegnil iz žepa samokres ter odelal na Turka prvi strel. Nato je razburjen bežal prinl hišo, a se čez nekaj tre-notkov zopet vrnil in oddal na Turka še dva strela. Turk je imel še toliko moči, ela je stekel čez cesto k zdravniku elr. Premrovu, ki mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga takoj prepeljali v Lconišče v Ljubljano, kjer je naslednjega dne izdihnil vsled notranje izkr-vavitve. — Pred smrtjo je bil še zaslišan in je odločno zanikal, da bi imel z Lapovo kake intimne oelnošaje. Lap sam je odšel takoj po izvršitvi dejanja na orožniško postajo, kjer se je onemogel duševno in fizično popolnoma strt, onesvestil. Tudi med današnjo razpravo je napravil vtis bolnega in duševno strtega človeka, Nadejanje samo se spominja le v nekaterih podrobnostih. Vse priče so ga opisale za dobrega in ljubeznivega človeka. Pripovedujejo o silnem razburjenju, v katerem je živel obdolženec usodni dan. Sodni izvedenec psiliijater dr. Serko je tekom zaslišanja izpovedal, da o trajni duševni bolezni pri obdolžencu ne more biti govora. Pravi pa, da so bile okoliščine take, da je zelo verjetno, da je bilo včasu zločina njegovo duševno stanje skaljeno in je svoj čin zagrešil v silnem afektu, ki ga ni mogel premagati. Istotako se izjavi drugi zaslišani psihijater dr. Goestl, ki trdi, da je obdolženec izvršil svoje dejanje v tako velikem patološkem afektu, da je bil tisti kip nerazsoden. Po govoru državnega pravdni-ka dr. Mastnaka in zastopnike zasebne obtožiteljice žene pokojnega .Turka, Agiee Torkove, dr. Kre ca, je v dolgem govoril potlkrepil pstatisče pKihiJatro(v zagovornik obtoženca dr. ^Krejči. Porotnikom ao bila stavljena vprašanja na n- tazne igre 27-letuini čevljarjem Josom Tikvieztoijem i z Subotice, znanim klativitezom. Letos ga je zanesla pot tudi V R.4ofcrajiiK>, kjer je! kmalu spoznal, da se da prijeitno živeti z njegovo uiimost-jo in njegovimi ta-lenti. l>ne 24. marca se je vršil v Metliki letni sejem, kamor je prišlo tudi več hi'va'ti-'kih kiparjev, med njiiiy rfkvitiahl brezposelni natakar Avgust Carič ter gostrlnrčar Miro-:.»v Horvat žnik Jakomanjka-nja dokaza, končno vse tri osumljence iapustil. Tikoviozbi se je podal naito v Gnadac, (koder je graj mod domačimi bogati.iga ži-1 vindcctga trgovca, kojeniu je bilo, 17 glav živine pomotoma oekpelja-i* h niesto v ^Zagi-eib v Ljubljano. Radi preveč sunn!jive-ga obnašanja j>a je bil končno aretiran m ko pri peri ust raciji našli pri njem najprej samo 932 Din, pozneje na sodišču pa v čevlju še 5000 Din. Obtoženec se je zagovarjal vrlo premet ono. kot prilsrten hrvatski žepar. vendar pa je prišel tekom razprnvn v razna protislovja. Glede velike vsote denarja, ki jo je imel pri sebi, se jc izgovarjal zdaj tako zdaij -zopet drugače. Enkrat je trdil, da je priigral, drugič zaslužil pri kupčijah m prinesel ž s seboj iz Zagreba itd. Porotniki so krivdo gletde tatvine j>ri Rožiču ter vprašanje gle-ele vjaičugarstva q>ot.relili z 10, tatvino pri J (livarn cu pa l soglasno zanikali. Senat je nato obsodil Tik-viezhija na pet let težke ječe. VAŠKA TRAGEDIJA NA FUŽINAH. NEZAKONSKA MATI. 31 -letna Neža Rraftu&kova iz Paradiža je imela s čevljarjem Mihaelom Kokoljr.im ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Dne 12. junija je porodila nezakonskega otroka Marijo, ki je imel pohabljeno levo roiko. Ker baje oče ni hotel pripoznati očetovstva. je Bratuškova skl nila otroka izstradati do smrti. Skle njeno, s>torjeno! Celih 14 dni je dajala otroiku le enkrat do dva krat na dan prša. tako da je ne dolžno dete popolnoma propadlo Dne 19. julija je otrok umrl. Raz-teleseinje trupeica j^ po&azalo. da je umrl otrok vsled n kakor pravi obtožnica, t »k rat taiko neprevidno ravnal; da se je -orožje t^prožilo in je 'kro-irtir udaerila detkleitn v trebub. Dekle se je takrat (taficoj zgrudilo iri zarvpiio - "Polde, Polde, kaj a nail dil. ustrelil s-i me!" Skufcic je !>re«tra.?eno vzkliknil: "Kaj Mi«, r.st-nriij sem te? Kam pa, ali hudo?!" Takoj natto pa je oddal ^ki^bic na' pred njim nahajajo^ ee fante ie en strel, Ap je vrgel na Ha Podračafja, ki mn f* obtiča-ka krogla v fartrtenieo m je umri. Bricelj in Hbhš t-«ta zbežala. Ranjeno Voiutovo so odneisli Skubi-eevi sorodniki na isati kot jHivzročitelja ismrti Pogača,r-ja in Vent o ve. Porofcniki so \"prašanje glode u-bo.ia zanika li z di 'vetinii. vpraša -nje pri r,tie neprevidnega ravnanja z orožjem pa soglasno potrditi, nakar je senat obtoženca obsodil na osem me.secev strogejra zapora. FARMA V NAJEM 12."» aikrov d<»bre rodovitne /. milje jn i dobri ee.sti. j>t-t minut hoda do {rla\mo eetste. dovolj vod«*. S:'lo poln GO ton koruze. Vee s • po-izve pri; Chas. Weternik. Box 112, Bunola, Pa. (2x fi.T) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko i i Kdor jo namenjea yotovati >, i atari kraj, jo potsehno, da je n* taučiio poučen o [H>tuib listih, prt Uagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vara jih ura oren dati vsled nase dolgoletne izkcžnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v IJL raaredu. Glasom nove naselmške pn»tau ki je stopila v veljave s 1. julijem 1824, samorejo tudi .nedržsvljKSj dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d^lj ; tozadevna dovoljenja Izdaja Ki-ne ralnl caselnlškl komisar v Wash inston. D. C. PrcSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred odjK>tovanjam, te: M pofilje prosilcu v stari kraj tla Bom nanovejče odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI! IZ STAKEGA KRAJA Kdor iell dobiti v>rodnika al •vojca ia starega kraja, naj naag prej plfie ca pojasnila. Ia Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjil treh letih, od 1. julija 1924 napr« vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa samnrej dobiti sem fene in otroke do 18. Is ta brea, da bi bUl gtetl v kvoto T rojene osebe se tudi ne ittejejo kvoto. StariSl in otroci od 18. ef?tre MARUE, ki je umrla dine 7. septefmbra 1924 v Ktarosid 19 let. Mary Hrvat, im&ti. Vincent, brat. krirtlxut, sestra. Chicago, "Bi ' Prav vsakdo— kdor kaj liCt) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuja; kdor kaj prodaja; prav Tsakdo prlinava, da imajo čudovit uapek — MAT,T OOIiAJl t "O las Kar o da n Pozor čitatelji. Oposorlta trgovce ia o brtnike, pri katerih kup« jete ali naročate in ate « »jih postrežbo sadovoljnl, S oglašujejo t listu "GHas iroda", 8 tem bosta istregli Tsenu Uprava "Glas Maroda' MO^Cjn ZmičltHm mm NAgvtte »I »a i bolj io uMIto PM7K&L.BA-M MOsKC. vsaka ta^Mfa. Kit (*■.)•! ■ Huhm St.. Rm York -_ • 4» VVJg . • •