Poglejte Ha fttevilke pole« naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuta jte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone: CHel»ea 3-1242 Stev. | 06 — No. 106 List slovenskih delavcev v Ameriki Omm MtiCT Stwttmkn tSih. lMt »t the P—i OffH* — Stm \'ork. N. onder Art »f mt Marefa 3rd, 1879. NEW YORK, THURSDAY, MAY 29, 1941 — ČETRTEK, 29. MAJA, 1941 U NKUJ VFC KOT HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" » PO POŠTI NARAVNOST NA '( SVOJ DOM ' (lin—« mM, < \ Midi ta pwftH). , :: Citajte, kar Vat zaniml T! ,, i« Volume XLIX. — Letnijc XLIX. Ves svet priznava velik pomen Rooseveltovega govora ; Govor predsednika Roose-fvelta v torek zvečer je poslušalo najmanj 65,000,000 Amerika noe v in še mnogo več mi-ljonov drugih narodov po celem svetu, kajti vsakdo je bil radoveden, kaj bo predsednik povedal glede stališča Združenih držav v sedanji vojni. Sedaj pa prihajajo odmevi njegovega govora iz vseli delim* sveta. Mnenje latinske Amerike . Posebno Južna Amerika se je zanimala za predsednikov govor, kajti latinske rerpusbiike ee zavedajo, da je njihova usoda tesno zvezana z usodo njihove severne sestrske republh ke. OOSTA RK*A . . . Predsednik republike Costa Rrca je predsedniku Roose-veltu poslal brzojavko, y kateri mu Čestita k njegovemu SLUŽKINJA KRIVA UMORA PO II. REDU Pri zdravniku dr. Eli Rubinu v New Yorku je služila lani 18 letna Betty Klempa. Nekega popoldne, ko je šla Betty z zdravnikovim otrokom na izpreliod, so našli zdravnikovo ženo mrtvo v stanovanju. Ne-_kdo jo je pobil z Nogometnim be toni ter ji zadal s kuhinjskim nožem devetnajst ran. Najboljši detektivi so preiskovali slučaj, in slednjič je. padel: sum na služkinjo. Priznala je, da ni mogla več prenašati gospodinjine sitnosti, godmanja in očitkov ter jo je v navalu strašne jeze usmrtila. Te dni se je začel proces nji. Betty Klempa je do zadnjega zatrjevalo srvojo nedolžnost, češ, da ni vedela, 'kaj je počela v jezi. Soditi bi jo morala porota, in štirje porotniki so bili že izbrani. Na prigovarjanje zagovornika je pa dekle priznalo svoj zločin. Dne 10. junija bo obsojena zaradi umora po drugem redu. Postavo, določa za tak umor dvajset let ječe. Če se bo deklica v zaiporu dobro obnašala, bo že po dvanajstih letih svobodna. Umorjena zdravnikova žena je bila mati dveh otrok. seji "razprav govoru in ga javnost je razpraivtjala o njem splošno je mnenje, da je voru: "Ali je mogoče v tem boju ostati brezbrižen in nevtralen? Ne, tisočkrat ne! Zahtevamo veJiko kampanjo brez pre Boj na Kreti Nemško vojaško poveljstvo naznanja, da je armada zase- .leK®vem. pagandistom totalitarizma in odobril, v g a| ravno tako p<>polno sodelovanje med vsemi demokratskimi državami za obrambo demo- ln bil Roosevltov govor prvovrsten in zgled govorništva. S AN SALV * DOR ... Kongres republike Salvador-ja je poslal*predsedniku Roo-seveltu naslednjo brzojavko: "Salvadorski narod je Vaš aadnji govor odločnosti za kontinentalno varnost zelo toplo sprejel." -v PANAMA . . . Uredniški članek v Hstu "Panama American" v Panami pravi o Roosevehovem go- prave je razvMno, da je bilo doslej določenih za narodno obrambo 41 tisoč milijonov dolarjev. Ce delimo to število s številom ameriškega prebivalstva, pride na vsakega moškega, žensko in otroka v Zdr. držat ah 100 dolarjev stroškov. S 1. majem je bilo oddanih za 15 tisoč 200 milijonov kontraktov in za 3 tisoč 700 milijonov dolarjev angleških naročil*. 5 tsoč 100 milijonov dolarjev je bilo plačanih v gotovini. Izaa lanskega junija je bilo določenih 13 tisoč 100 milijonov dolarjev za armado in i-stotako za mornarico. tisoč milijonov dolarjev je bilo določenih za pomoč Angliji in drugim demokracijam. V naslednjem naj navedemo nekaj primerov, kam gredo ti milijoni: 35 tisoč-tonska bojna ladja, kot sta naprimer "Norih Carolina" in "Washington" stane 70 milijonotv dolarjev; matična ladjia za letala stane S uda zalivu. Pravi tudi, da se vojne operacije na Kreti že bližajo kpncu. Angleži, ki se umikajo, skušajo odpeljati vojake iz Suda pristanišča, toda pri tem jih ovirajo nemški strmogkavci. Nemci poročajo, da so bombniki že potopili pet angleških transportnih parnikov, dva pa •poškodovali.. Poročilo iz Aleksandrije v Egiptu naznanja, da je bil na Kreti ubit svetovnoznani nemški boksar Maks Schmel-ling, ki je bil med prvimi padalci, ki so pristali na Kreti. ScliHlelinga so Angleži v jedi in so ga skupno z drugimi u-jetniki peljali v taborišče. Ko pa so angleški vojaki imeli o-pravka z novimi ujetniki, je Scbroeling pograbit puško nekega svojega tovariša in je pričel bežati. Straža je vstre-flila nanj in Schmeling se je mrtev zgrudil na tla. kracije. Vladni list "Tribuna" z o-ziroin na Ro ose vel tov govor povdarja neobhodno potrebo svobode na morjih ter pravi, da je predsednikov govor zgodovinskega pomena. NICARAOVA . . . Vsi listi v Managui v Nica-ragui so prinesli Roo^eveltov govor, toda niso mnogo razpravljali o njem, ker je bito . . .Dalje na 2. strani. OGROMNI STROSKI NARODJME OBRAMBE Na vsakega moškega, žensko in otroka v Ameriki pride že zdaj I 30 dolarjev stroškov, J — Velika bojna ladja velja 70 milijonov dolarjev. Iz poročil produkcijske En,sam strel iz 14-inčnega topa velja $500, iz 16-nčnega pa $1,600. Štirimotorni bombnik velja pol milijona dolarjev, najlažji tank $27,000, srednjevrsten tank $67,000, do-čim so težki tanki po $114,000. Japonski manjka moke Iz Tokia poročajo, da je prišla te dni na, Japonskem trudi a dobi le delež, do katereg^ je upravičena, toda bolezni zaradi nezadostne, prehrane se zaenkrat ni bati. Najmanj živil je v nekaterih delih Francije, Belgije in Nizozemske, to pa vsledtega, ker so Nemci pobnali več kot je bilo treba. V pogledu živil je Nemčija na najboljšem stališču. Ce je slučajno česa zmanjka, si zna preskrbeti iz podjarmljenih dežel. Iz poročil, ki jih je dobil a-meriški poljedelski department, je razvidno, da so nemški vojaki, delavci in otroci znatno bolje hramjeni kot so bili tekom prejšnje svetovne vojne. Edinole masti oziroma %abe5e ni v prevelikih množinah na razpolago. Ako se v zadnjem hipu na pojavijo kakšne elementarne katastrofe, bo letošnja evropska letina slična lanski ali bo pa še nekoliko lx>lja. Lan; so pridelali v Evropi 1835 milijonov bušljev žita, dočim bo znašal letošnji pridelek skoro-gotovo 2000 milijonov bušljev. Krompirja, repe in pese bo manj kakor lani in znatno manjše bo tudi število glav goveje živine. Med vsemi evropskimi deželami je še na najslabšem Italijo. Ob vstopu v vojno je imela na razpolago razmeroma le majhne' rezerve, in njen sistem razdeljevanja je vse prej •kot zadovoljiv in uspešen. novice Dela pri gradnji velikega skladišča za granate v bližini Ravenne, Ohio, so se obnovila. Stavka je bi4a uravnana v obe jestransko zadovoljstvo. V ladjedelnice v San Francisco se vrača čedalje več delavcev. Stavkujoči mašinisti imajo sicer pred delavnicami pi-ketske vrste, toda piketi ne nadlegujejo nikogar, ki se ho- č" i miti na delo. * V Niagara FaHs, N. Y.; so zastavkali delavci pri Carbo-rundom Company, ki izdeluje brusilna sredstva za razne municijske tovarne. Ker je o-stro orodje glavni pogoj uspešnega obratovanja, in ker v A-meriki ni bodo Danes je usoda d oigrana in •ne čutil bi lahko, da ne povem tega, kar mislim. Naj pride v e na dan, mogoče bo kje kaj zaleglo, če takoj ne, pa v tistih časih, ko se svet povrne zopet v fvej stari oziroma novi tir. Jugoslavijo smo začeli z enim narodom, ki je porazdeljen v tri vrhove. Ampak godlovani. Govoril sem o tem z različnimi Srbi, ki so prišli v Ameriko š trgovskimi ladja-liri in bili snvo edyyi v lem. . S-qvenci i-icer' nisrnfc nikdar dobili avtonomijo, ker je prej razpadlo vise skupaj. In bila bi ncsreča, ko bi jo imeli. Zakaj zadnjih šest tet so bile razmere v Sloveniji. take. da je bila nemogoče zapisati en sam svo-bodimifelni stavek. Ali si kaj rekel ali ne — da ne omenjam pisave — če nisi zvesto, v^hno in ponižno otpel za ti|tim^ kar toprd?entno v vladajoči politični večini alr ni. In kaj najirečem o delavskih organizacijah ? Te so bile tako neusmiljeno preganjane in druga za drugo zatrte, da je konec konca ostalo prazno polje z eno samo vlakiajočo stranko. Taka je bila naša Slovenija vsi mogoči narodi pod streho enega apartmenia. To omenjani zato, ker se tolikokrat o-menja demokratična jjvropa. Kje pa je demokracija, prosim vas? Ali je bila ona dovna kdaj v Jugoslavi ji, koder je bi-la vsaka "nevarna*r riiieel razbita po časopisju? Kjer je bila \teaka delavska organizacija zatrta, raavep tistih, ki so trdhile v rog vladajoče politične stranke? | , » Tdrej ijr-vatje. Srbi in Turki z enim jezikom niso hotel izstopiti v eno ?kupLno, katera+;bi biLa prhava podlag^ za skupno Jugoslovanstvo. Kako bi bilo prosim vas, v Aaneriki, 1 se zače'i deliti po verah i htevali vsak svoje? Iz Clevekanda. Dober Slovenec, dtfber J^rvat ali er J^TrL. ne more pomjpri- Ala ga, poznate krojača na St.. Clair Ave.,*za katerega se krojaški mojstri kar tržejo, kdo ga bo v službo dobil t Zaveda se wyojega vpliva in svojega .znanja in je neodvisen. ; Jvadar dela, d«ja za tri, kadar pa li kozarčki sede, ga pa tudi trije najvztrajnejši pivci ko7 bi ne foitaJ°' Nedavno jo je bil zavil h krčmarju Slavcu ter je obtičal za mizo prav do ene ure zju- ln za- do.bto je bik) eno. fe tega je pred avtonomijo — kakšna bi vsak pameten in dober Jngo- bila po avtonomiji, tega rajši slevan sklepai, da se bo i®ku-šalo delati na to, da se nekako zedinim/o, kar'nomenja: en jezik. i S to mislijo je naš narod začel normalno življenje v novi Jugoslaviji, oziir-ma v tedanji kraljevini Suba, Hrvata in Slo-velnaca. Tmeii smo, močno strujo, katena je delala za tem da se resnično združimo in po-staneai^o eno. Ta misel je bila nekako splo-3na. a obstala je v prvem klancu. koder je stalo vprašanje: kako se bomo'združili? Za nas Slovence je bi a ena sama možnost: da vpeijemo srbohrvaščino,- če hitro ne, pa polagoma. Tn zpjoela se je teknna med srcem in možgani. Dub je narekoval eno: če- hočete edin- je prvih deset let dosti guncanja na to i-a na ono strgn. Napredki element z Jutrom na čeki je bil za popolno Jugoslo-vanstvo, to je da vpeljemo srbohrvaščino polagoma, slovenščino pa opuščamo. Katoliški elenyent.se je poprijel bolj vabljive arfisli: Slovenci smb in osta-nenio Slovenei, Hrvatje o-stanejo Hrvatje in Srbi ostanejo »Srbi. Lahko smo idejno in politično Jugoslovan? — drugače pa pojdimlo> dalje in se razvijajmo vsak per svoje. To se je poselmo uveljavljalo po snyti piokojnega kralja Aleksandra, kateri je sani. vi soko dnžal idejo Jugoslovan stva in izpeljal marsikatere začetne refortme za uresničitev te niisli. Njegova smrt pa je zadala smrtni sum k ti ideji Vstajali so demajgogi, med na,- mi za čisto slovenstvo, med* I^rvati za čis|:o hrvasoLno in med Šrtbi za čisto siibsčino.;$lb je tako neftcaj let, dokler nam niso nekega kJne prinesli listi do vico, da jo sklenjen mir s Hrvati. Oni 4obe svojo avtonomijo, kar se je tudi izpeJjalo. Na severo-zapadni strani nekdanje Jugoslavije pa je ostaja slovanska veja Slovencev Se i]>o3j osamOijena, kako je bila kdaj poprej. Kako Hrvatje, <=o se začeli ttfcdi Slovenci poganjat* za avtonomijo, kar vse skupaj ni pomenjalo drugega, kakor vedno večje in vidnejše meje med tistim narodom, kateri ee je leta 1918 pred svetom predstavil Kot en narod. Ta avtonomija je bila zaseka v Jugoslavijo, katero so bridka obžaloval"; vsi resnični Ju- ne razmišljam. Oglasi se včasih v javnosti kdo: Jugosloyansfvo ne porae-nja. da moTamo postati mi So-veuci Srbohrvatje — baš nasprotno: čim boljši Slovenci, toliko boljši Jugoslovani. To ni tisto Jugoslovanstvo, katerega smo zastopali ini- Zakaj na£č . Jiugoslovanstvo je bilo tako, da se iz vseh treh, štirih ali petih vej razvije sčasoma en sam narod. Ml namreč dobro veano, da no morenio živeti sami kot Slovenci. Enako bi lahko vedeli IJrvatje. da jih je dos^i premalo za tako samostojno celoto, kakor je pre-m&lo tudi Srbov, Bolgarov in Macedonocv. Vseh skupaj hi nas bflo kakjb dvajset nrilijo-nov, kar je Število, katero garantira dovOlj močan kulturen in gospodarski razvoj. Kaj naj zdaj pojnlenja fraza: dober Slovenec, diober Jugoslovan? Vzamem drugo: kaj naj pokriva beseda: Jugoslovan? Enega naroda ne, pravite. Eno državo? Tudi ne — zafkaj avtononpja pomsehja prvi korak k popolni neodvisno-, sti. In Hrvatje so jav-no po-veduji^ 4a je n jihova avtonomija sampo pr\-i. žač-etni korak do popolne samostojiioen vzrok: vera. Kar je h ilo pravoslavnih, so se imenovali Srfoe, kar je bilo rr-mo-katoličanov, so bili Hrvatje. Pridejo pa še tretji: kar jih je imel6 Alaha za svojega Boga, so ibiti Muslimani. > Večkrat sem se vprašal: ka.j postane Hirvat, kadar izgubi verp? Kaj Sib m kaj Miusli-mant ? Jaz ne vem. kje so narodi evropski. V Ameriki je trikrat toliko ver, kakor v Evropi, a »ve .jati drugega, kakor da je do-|>er vsak sebi in svoji skupini. Jugoslovanstvo brez jezikov-nega, kulturnega in političnega se s tem, da na .-Vetu vse mine1. In druga točka, demokracija? Te ni bilo nikdar v Jugoslaviji. ^leni je žal, da zapišem' to, a ne moreni drugače, ker je resnica. visi listi "so bili pod strogo cenzuro, na vsakem shodu in shodiču je šedel vladini zastopnik in pazil na vsako besedo ko mačlka na mrš. V Cankarjevem Glashiku čitam postavim o Man Le i Komanovi, katera je na Silvestrov večer" Čitala nedolžno pesem gostilni§kim gostom: Zraven je bil neki drr žavni pravdnik dr.. Hace, ki jo je prijel in bila je obsojena na' pet tisoč dinarjev globe in 30' dni zapora. . Pa naj mi .še kdo vstane in govori o kaki demokraciji v Jugoslaviji. . In svoboda? Je eno in tisto, kakor, demokracija, ,^aka^ ni prve brez druge in ne druge brez prve. i? t>i|o resijično stanje. — 4 ' *- " - t .■ hano mrzle vode, vztrajnega krojača. — Za božjo voijo! Prehladil se boš! — vzklikne! —. Le kaj te je zaneslo oblečenega v banjo? — Kaj prehladil ? Kako prehladil? V ga zavrne kroja*;, ki Sta mu molela iz vode te usta in no»'t — ali ne vidiš, da seul oblečen, olbut,-in da im8'11 klobuk na glavi? Ampak mate-le mi je manjkalo ponoči, ma-rele. Š{rašna ploha se je bila vlila na me, jaz pa nisem mogel nikamor pod streho'. . V Kako je lep vojaški, stan . . . ko. kakor se plačuje oportuni-ste: zahteva Jre do&ti, vzanite pa kolikor dajo. Slovenija jt 'bila prepu-čena sama sebi oziroma izročena vladajoči politični stianki —.j>ctem pa lahko sami veste, kaj in kako je bilo. »Citiral sem že v enem prejšnjih člankov. Rev. Zakrajška,' kateri je bil pred par leti v A-meriki. Ko 6va govorila o razmerah vJugoslaviji, mi je povedal sledečo, nad vse zanimivo vest: . "Pri nas doma ni več liberalcev v nekdanjem pomenu be ede. Dfems imenujemo liberalce tiste, kateri se pote-gujejo za Jugoslovanstvo in njihovi .nf^spiotniki smo pa mi. ki trdimo, da smo in ostanemo Slovenci.'1 (Stopal sem počasi proti domu in premišljal vsebino teh besed- Kar je rekel gospod, je b ilo do pičice resnično, zakaj viadaioča politična stranka je že Srbela za to, da ni moglo nikdar v javnost priti nekaj, kar je dišalo po svobodi ali demokraciji. JUBILEJ. 25-ietnico zakonskem življenja s^a obhajala v Strabane, Pa., .zakonca^Mr. in Mrs. Mair-tin teelc dne 17.-maja.' ob navzočnosti velikega števila sorodnikov. prijateljev in znancev. ki so jima želeli, da bi zdrava in vesela dočakah* tu- To se je zgodilo v neki vojaški kempi. V kateri, je stranskega pomena, toda dogodek je resničen. * Jnfanterist, ki je komaj pet tednov poskušal vojaško me-nažo se izprehaja po kempi, in pot ga zanese pred koman-dantovo stanovanje. Pred hišo je bila kara z generalskim znamenjem, torej koiiiandantova kara. Izpod kare je molelo dvoje nog, oblečenih v overalls. Slišati je bilo udarce s kladivim in ropotanje orodja. — Ali staremu karo popravljaš? — vpraša infanterist. — Da, odvrne .mož pod karo, — nekaj vijakov moram pritrditi, da. ne bo ropotala.; — Koliko ti bo pa plaval stari? — Nič mi ne bo plačal. — Ja, sem slišal, da je skop ko zlodej. Ali si rek rut? — O ne, rekrut pa nisem. i— Koliko let pa že služiš? — O, že nad trideset let. . — Potem si pa gotovo sar-žent. — Nak, nisem saržent, — pravi mož pod taro. — Presneto moraš biti trde glave, Če po tridesetih letih še nisi saržent. Rekrut odžvižga^ naprej po cesti, izpod kare se pa splazi general. Gleda za njim; ne vedoč, kaj bi storil: aii T>i se glasno zakrohotal, ali bi planil za njim in ga stresel za vrat. Odkrito in po pravici. ----1—H--1 tfi vse to, ampak sarmo take točke, ki šo se vidde in čutile prav senflca^ vdaljno Ameriko. iKer Srbi m Hrvatje niso ra-zimieji niti imeli volje, da u-stvarijo repično 'Jugoslovanstvo, ni kazalo" nani, Slovencem ostati drugega, kakor to, fear smo bili" v" stari Avstriji. Slovenci in samo Slovenci — vsenta svetu nepoznani, od nikogar spoštovani, kakor pravi gešiiik. Vabili so nas sfcer Bjfvat^ naj jim poniaganio vKči šajtngo Mačkovega f^ECr-v^iskega pita-nsja." Tega ni-smo.hoteli, ker je bil cel boj na-pei-jen proti Srbom. Držali smo se nekako bolj Srbov, kar je bi^o težko, ker'nismo ž njimi v sveži. Plačani smq bili. 5 di zlato poroko. — V Milwaukee, Wis., je dne 15. maja Obhaja-! 60-letnico svoje starosti Mr. John Repen-šek. Alož je še vedno zdrav In krepak, kar daje uf|3anje, Ida bo še dolgo Siv. Ako ie taWe BUuiilkovf Prmtlke n 1M1, U m»ir dHfrt* Mi biU- pBfkn "Glass Naroda" T VaSI dm«|. Stm^Nrw f«rk. - Starte 2S ^nf r. Af Živela sta mož in Jena. Ona dosti mlajša kakor on, vesela in živahna, oh pa samo za delo vnet. V kompanijo ni Zahajal ter si ni niti tofcaka, niti pijače privoščil. Kar izneuada, je pa začel slabeti in bledeti. Noge so se mu šibile, na delo ni mogel več, .. , . »Skrbna ženica je poklicala zdravnika, ki je bolnika natančno preiskal, mu zapisal neke kapljice in rekel, da bo čez dva dni spet prišel. Skrbna ženica je spremila zdravnika do hišnih vrat in ga zaupno vprašala: Kako pa je z mojem možem? — Nič kaj se naivne do pade, — je odvrnil zdravnik resnol Totja zaenkrat še ne vem. Bomo videli, kaj bo. Tudi meni i^e nič kaj ne dopade, — je segla ženiea zdravniku v besedo, -i- Saj veste, dvajset let je starejši od mene. Ženske smo pač revel Vsaka ima, svoje križe in težave. že takrat se mi ni dopa-del, ko sem se poročila ž njim. Pa kaj h očem," dober delavec je, in mi da ves denar, ki ga zasluži. Se moram pač v božjo Voljo vdati in potrpeli. Dopade se mi pa ne, tO pa še eutrat pravim. » s ■ p D, g-; - frj to,« Thursday, UrnMm yw kw ^^h^Mdwiitf — pri«Ma)» ■aka uaAi ■*>«■>]« t nil tjotni. ' 1 r> " 1 * - r KBTgyOVEJlS H IM ■■■ -------■ • I I I H —— Dopisi m nan vedno- dobrodošli, ktr v»e naie titatelje bwi njimi nail rojaki taU-rekoč med seboj pogovarjajo. 'i SLOVENSKI DAN V EUCLID, OHlO Naee pe?mi dan bo v nedeljo dne 1. junija v počast iax priznanje našemu pesniku in gjlas-"beniku Ivanu Zoimi&nu. Mogočna pesem naj doni, doni is src nas vseh; naj se od ust d.o ust' razlega, po nove domovine tleh I V teh žalostnih dneh, ko. so r:izka( ail rfaišo rojeno domo- keast med tujci jn bomo poka-vino Slovenijo, ne doni nič več t2ali, dka plošča naišenva pesniku v spo-(min. Sedaj pa v»i skupno na delo, nuja lepa pese^tp. V duhu lahko vidimo .n^še brate v domovini, kakišno gorje jih je zadelo in ranilo v srce v najlepši dobi majnika- ko je donela lepa Mrtarnična pesejn po cerkvah in po poljih naše lepe domovine. Danes pa v potokih solza, ^ t . prosijo in ihte proti nebu re- pSlUATf POMOČ' ZA IZDA- jemo našega ljubljenega sina .naše donjovine. Vas vse pozdravlja Odbor kluba Slov. Društvenega doma.. Jas I. Rotter. šitve in usiriijenja; njilu tirani ise pa k rob o ta jo nad tenjii nedolžnimi žrtvami brez usmiljenja in brez nrca. . - Manifest tega dneva je namenjen, da damo največje priznanje našemu pesniku, da ga razveselimo, da mu damo nov pogum in veselje, da bo še v bodočnosti} pi-al lepe pesmi, katere prihajajo iz njegovega srca do naroda, iz katerega je izšel. Na ta dan naj pokaže slovenski narod solidarnost, da smo edini, da cenimo delo našega velikega moža. 'Mi euolidfcki Slovenci vtf vabimo to nedeljo, da pokažete *voje narodno edinštvo in tO pa tako: (Naš tuclidski župan Mr. K. Sim»s *v *»prenti, ker so me povabile, da naj pridem po slamnik naravnost v Laci-janovo tovarno, češ, tam boft vsaj dobil nekaj svežega In pristnega hi l^iega. . 7. veseljem sean .-e odzval takemu povabilu, ne že toliko zaradi slamnika pač pa, da zopet enkrat za idem v večjo družbo slovenskih deklet in pa da si ogledam prostore slox'en-skega podjetnika Mir. Charlesa Lacjana. . Ko st; preteklo soboto okoli 3r uri popoldne pojayim v pi-sami Mr. I^acjana, nie takoj Izpelje v tovarniške prostore, k jer mi je najprvoudarilo na uho znano fvučen je šuvahiili strojev. V istem trei»otku sem tn.Hdi najprvo zagledal mojo dolgoletno znanko Šmetovo M!any. Videl sem jo, kako je zamahnila z roko proti meni in sem tudi slišal, kaj ji je ušlo skozi zobe, kar bova pa že pri priliki obračunala pri kozarcu kake dobre pijače. Ker so mi bili pred leti dobro znani zamazani židovski prostori, ki so bili bolj podobni smietišČu, kakor pa tovarni, ih kjer so si naši ljudje služili kruh in dosli se jih je pa tn-dli prikcflpalo do groba, eo me naravnost osupnili prostori Mr. Latojana. . Lep, štiri »gLa st i prostor, hi-jnenično popleskan, s številnimi okni, da šivalkam in drugim delavcem ni potreba kvariti ewi pri električni razsvetljavi po dnevi, in pa zadosti prostoren, da se šestdeset Lac-janovih uslužbencev ni potreba drenjati v njeni. Videl ?em na prvi pogled, da ie Mr. I^acjan človek, ki ljifl>i sistem in si ga zna tudi ustvariti. Najlepše pri njem-pa je. k&r mfagtiče njegovi delavci najbrrže sanii ne opazijo, da drži s-voje prrofetore stoprocentno videl tako n zoren delav-ki red ki je prav po moji volji, me je obšel tak rešpekt, da se vas nisem upal motiti pri vaši umetnosti in interesu do dela. Zato se zahvalim za vsalk prijazen nasmfeh, ki nisem nobenega zgrešil- in ga tudi ne bcm pozabil. Ker mi je pa bil slamnik poda rjco. bi se bil rad dekletom levamžiral z napitnino, katere sem imel tudi pripravljeno od Mr.Hu^eta, ki se vam tudi čuti dolžan, kar mi je pa bilo to odsvetovano, češ: "Saj borno napravili kak shop party, in ako' že hočeš slamnik zmočiti, ga lahko zmočiš takrat.." Ideja mfi je povsem ugajala in zato se že sedaj sam povabim mrd vas, sairoi da bo katera deklet tako prijazna, da me bo opozorila na to. Takoj dringi dan, to je preteklo nedeljo- sem bil s tem slanini kom v družbi neke jako Uzvežlbane šivalke slamnikov. Najprvo, kar je pronašla je bilo, Vfa je prevelik, da mi sedi preveč na* ušesih. Mogoče je res tako gospodična l Vedite pa, da jaz >em praktičen človek. iaSbral sem si slamnik, da mi bo vsaj v pasjih dneh pokril debelost za učesir' Srečen bi pa bil, - da imam jaz s prevelikim slamnikom vsaj polovico toliko privlačnosti. kakor jo ima ona z njenim slamnikom, ako je tisti k lepotec, ki ga ima na glavi, vreden tega imena. . Po bolj nataivčni preiskavi je tudi dognala, da je sešit na zig-o dn^ro leto bolj vesela Velika n oč. •"Mogoče bodo kmalu uredili. da bomo šli lahko "tja gor P* kaj pogledat in da bodo n&si po tolikih letih trtcR lahko smeli domfcvv . . PRVO POVO.JPNO PISMO IZ BELE KRAJINE. Danes, ko to pišem, seni prejel prsnuo iz donlovine, pisano dne 3. maja. On>ot je opremljen z jugoslovanskimi znamkami. Poslano je po zračni pošti. ' Kisemr se dosti čudil, ko ■ sem zaigkdal pisavo od moje j "ta s-, tare," * Toliko bolj debe-:lo sem pogledaL ko sem videl sinovo pisavo. Pravi, da je že (ha tedna, odkar je doma. "Prišel sem čisto zdrav iz vojne." mi prše. Ni mi pa omenil, v katerih kia,iih se je v času vojne vihre nahajal. Tudi mi ni zr nobenega soseda ali prijatelja 'besedice črhnil. ako so še kje pri življenju. Gol i sem rekel, da sem debelo pogledal, ko sem opazil sinovo pisavo. To pa zaradi tega ker sem bral, da so večina naši fantje bili poslani doli v Srbijo in v Makedonijo. "Pa kot je iz vojnih poročil razvidno, (so se najhujše bitke bile v omenjenih pokrajinah. za enega že vemo, da je zdrave pete- odnesel, dočim upam, da bomo za druge v kratkem času kaj izvohali. Res, streha orehova, skoraj bi bil nekaj pozabil omenit. Tudi pri nas v SoutJi Side inna-mo nekaj zauber-^ovenskih fantov. Za sedaj pa prekosi vse moj prijatelj Tone Špro-hr.Hev. Bil je pred par dnevi na zdravniškem pregledu glede vojaščine in dobil je karto 1-A. Moje čestitke, Tone! Vsem naročnikom in osebju "Glasa Naroda'1 pozdrav od Nick Skube , Pittsburgh, Pa. VABILO na J .. t M' , Plesno Veselico ki jo priredi naše Društvo št v. 301 SNPJ. v COAfiMUNITY HALL , v James City, Pa. v soboto žvecer s: :; dne 31. MAJA, 1941 Igral bo Frank Malovec in njegov Trio. U1 judno ste vabljeni od^ blizu in daleč, da posetite nta^o veselico ker čisti dobiček gre v društveno blagajno. John Bizjaka - vit »H« Vr'i ' r M • "VTf nr mre i RIBOLOV na globokem morju PIONEER II. Zapusti OANAR&EE CITY DOCK * BROOKLYN VSAK DAN OB 7.15 ZUTRAJ Kapitan Jack Weidner VOJAK .JE SKOČIL V JEZERO.-V Manistique, Mfcih., je pwd. dnevi ^Ikočil v jezero vojak St. Rdbič z ladje, ki ga je peljala v vojaško taborišče v Battle Creek, Mieli. Vračal se je z dopusta. Vzrok sahiomora je menda silno' domotožje. Trupla še niso našli. Lepa knjiga Je kulturna poslanka; odprtino jI vrsta t «S6e tdmnov«, JI aree . . . (Finlgat>) • • - i- . „ ^__-i .n ■ ----- —- - 1 -------BJg VIRI Spisal IVAN MATIČlC DED — Je ZEMLJO otrebil, zoral OCE — J« Je posejal in gledal bojno njeno Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti t nji Je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih podetkov v starem slovanstvu do današnjega dne Knjiga je verno zrcalo nagega življenja in trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več- kot ara more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. SIN- * je aorel med težkim klasjem VNUK— m je dvignil prki bera novega IS POGLAYU — 413 STKANI v plIatnu vezano Cena «2. Poštnina plačana Avtor knjige je IVAN MATIČlC, ki je spisal splošno znano knjigo — NA KBVAVIH POLJANAH t€ KNJIGARNA GUs 216 WEST 18th STREET ; \it • is; NEW YOEIL N . j —1—^ . , r ' . . ; - ■ « ■■ * V45A navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru NE SAI30 SVOJW ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Iti- — 13— Nadvojvoda je bil preden, ker nlu m bilo treba biti samemu z umirajočo, groza ga je bilo počasnega umiranja, tem*io grozečih, uerazuartljivih. Skrivnostnih besed mnri>rajooe. Rekla mu je- "O^poveiš se prestola, kadar pride do tega, kaj ne, da ne boš naisprrtovp.l svojim sinovom, ali nri obljubiš!" Obljubil je t "Pris^zi!" je rekla. ' Prisegel je. Mislil je, da se ji blede; toda njena ftiisel je bila do poslednjega trenutka ja?na in njena voija močna. Umrla je ine 4. maja 1871. v svojem devetindvajsetem letu, lena kakor lepa prikazen z onega sveta. Strah. Nadvojvoda Kaiel I/ud vi k se je otdklahnii. Dolgo časa je bil živež v oblaku bolezni m žalosti, v strahu pred blaznostjo. ki ,o je bil odkril v bjiniioinih očeh. Vedel je, da ni bila bi azna; a aerarun^lpvast njene ledene breačutnosti in njenega bodmega pohlepa je bila Irajša od blaznosti. Zdaj je bil rešen. £e ;ucsece in mc-rcce po njeni Hrarti ga je bilo groza strupenega dil a bolezi:, skelečih pogledov nesreenice, ki ga je strašila v tanjah. Občuti ji v ri lil, imtal je močne živce, njegov- hiaonokrvni značaj gv. je varovali prehude razdraženo^ t i; a to počaisno umiranje je trajalo le predolgo. V«se v njem je kričalo po čistem, zdravem zraku Zdaj miu je bilo na voljo, d d, se vrne v sv oj ljubljeni GraBee, ali to mesto mai je bilo zagrenjeno. Nekakso:. stud iga je gnal, da se je ogibal vseh sob, vseh hiš in vseh krajev, k", so ga ^ponjinjali Marije Anunciate. Bogat ni r»l; vendar si je dal ob znožju Rasalpe, pri Reiche-nau, sezidati grad AV art ho lz. Tu je hotel posiej živeti, zakaj tu ni bilo spominov na raojko. Toda otroci — otrcci so ga zmerom in povsod spominjali rajnke. iVwiobni ji niso bili. a podedovali so bili njeno bo-kiinos*, n- žnost njenega telesa. Zdravnik je sicer trdil, da *i so boku na pljučih, toda pri vsaki priliki je poudarjal, da je treba otroke jetično matere'posebno skrbno varovati bolezni. Nadvojvoda je bil prt prost človek in ni mlaral problemov. Pre-•jiBŠljtval je, kako bi boiru všečno m vestno rešil vprašanje svoje očetovske dolžnosti. Otz nekaj dni je našel rešitev, ki mu je ponnrila vest Namenil .-e je, da bo vsako jutro moli! za zdravje otrok. Po je bilo najvažnejše. Vrh tega je hotel živeti z njimi na kmetih, na dobrem srafcu. Izbral je krave, iii naj jih inolzejo v.a otroke. Bcžja pomoč, dober zrak in dobro mleko: če to ne poo^ore, tedaj ni pomačii. Nadvojvoda je .rad živel na deželi. Rad se je pogovarjal z ijivdtmi, lovci "n pazniki, bil je ljudomil iz najnotranje , rčiie potrebe. Jutro v gozdiu. usipešen lov, steklenka rdečega vira pri oddihu, vse to je bilo boljše od slave in boljše od ljubezni žensk. Rad je hodil s starejšim^ dečkoma po polju in j a.na razlai/al: "Glejte, otroka, vsemfu temu daje ljubi Bog, da raste* glejta, kako lepo Kaže pšenica. In kmetje, ki nas tako poibožno pozdravljajo ir. tako prijazno gledajo, nas imajo vsi radi; \>i so dcbii ljudje. N.irava je krasna in ljudje so dtobri, bodita torej hvaležna ljubornu Begu in glejta, da postaneta prav dobra človeka." Že po nekaj tednih sta otroka opazila, da se jima kmetje ipso več nasmihali. Osemletni Prane Ferdinand je opazil prej kaKor oče in prej kakor šestletni Oton, ki je ta-lejtciga brata. Kmetje so jo popihali, kadar so zagledali oče^ la. Ce se niso nr.^.i za časa iznfuzniti. so ga spoštljivo pozdravili, a vseej so hitro spet sklonili k svojemu poljskemu deku in so naiea m glule. Oče ni grajal tega čudnega ve-dtaja kmetov, ainjp-k ga je pojasnjeval: 4:Pridno morajo delaM ne gedi se jim tako dobro, kakor vama." franc Ferdinand jo trdi opazil, da oče v svoji delovni sobi ni bi! tako prijazen z ljudmi k^kor zunaj pod m&lim nebom. Kadar je upravnik ali k%k vp&ji gozdar poročal nadvojvodi Karla Ludviku, je čutil deček, bister opazovalec, v zraku kar r-»tabori |ivo napetost. Oce je prebiral papirje, ki so mu jih podajali, ter odgovarjal uradnikom, ki so skoraj zmerom sirumlno siailti pred njim: s ' \Se nt dovolj. Treba je varčevati." po zmerni ceni Po 50c zvezek Pogled iz zraka na mesto Brant Rock blizu obrežja države Massachusetts, kjer se je v bližini mesta -vnela trava in se je — požar razširil tudi v mesto. PRIČA AVTOMOBILSKE NEZGODE ZAHTEVA ODŠKODNINO. Na križi«'« nek^ newvonske, ulice sta nedavno trčila dva avtomobila. Imela sta srečo v nesreči: vozili sta se nekaj poškodovali, toda človeških 'žrtev ni bilo in potem ko so se potniki mfcd seboj predstavili, ter se . vljudno zahvalili za srečno naključje, ki jih je obvarovalo hujšega, sta hotela avtomobila oddiirjatl vsak v svojo smer. . (Prav tedaj pa se je v zadevo vmešal sluabjiječi stražnik. Zabeležil si je inJena lastnikov obeh avtomobilov, imena vozačev in ostalih prič dogodka. Členku? bostn vprai^ali. gnjeniškega žrela. Zanglja se je ves čas tresla. Temperatura lave je znašala 870 stopinj vročine. V ča-u ko sta učenjaka proučevala te pojave, sta iniela na nogah obutev iz aa-besta. Stava sta sredi l^ve ter jemala vzorce plinov, ki jih bodo podrolmo proučili še-v laboratoriju. I>ava je tudi Popova in Ivanova odnesla dva kilometra daleč, vendar se je to zgodilo brez škode za njuno zdravje ter in tudi ni oviralo v opazovanju. MOŽ, KI OŽIVLJA MRTVA PASJA SRCA. V Hadi-idu se zdaj mudi dr. Alex Carrel, pisec znane knjige "iClovek-neznanka" NekkJo Med očividci karambola je bi- - - , . J . je imenoval Carre: a "carovm- la tudi 49-letna učiteljica Lui za Haigsova. To je trčenje tako razburilo. arska visokost." 4"Take je treba ravnati/' je rekel nadvojvoda osemletnemu sinu, ko je ^šji gozdar odeefl. ^'Zmerom bistro paziti, drugače ti kradejo »predaj in zadaj. ! Saj so čisto spodobni ljudie,. ali zafiomni st, Franci: zaupati ne sme človek nobenemu. In spleh se ne sme človek na nikogar zanesti, najmanj pa na enega sam ga ,to je še važnejše. Zapomni si to ie «iaj, to je zlato pravilo zA življenje." *'Aha, tako je U," si ,«e mislil osemfletni deček. "Lgudje so Ittfcmvi in zavraim. Kadar stojijo pred nami, se drže prijazno da nikoli t:iga; če jim pa ne gledaš na pmte, nas goljufajo in naan ne želijc nič dobrega. To je treba vedeti 1" i ■ ■ > "Aii človek tudi Degenfeldu ne sme zaupati?" je vprašal. "»Grof Dejgenfcld je kr.valir," je odvrmil oče, "Gospodje lr' vajtr v^ajjajo, s-> sani i kavalirji. Samo vobče menim, da te eWek ne «nc zanašati na IjudL Pozneje namreč. Zdaj se ti še ni treba brigati zu to; v tvoji okolici so sami izbrani kavalirji, ki jih moraš uitagati." tNadUjeTinje prihodnjih.) V OGNJE NIŠKEM ŽRELU. Kakor- poroča agencija Ta?« sta sc dva ruska učenjaka spustila v žrelo vulkana Biljukaja na Kaanfčafrki. Bila sta to ge* olog Popov in kernik Ivanov. Stene vulkana, * katerega sta Popov rn Ivanov obiskala med ten>f ko je ognjenik bruhal, so so jima zdele kakor prevlečene z emiajlomL Eksplozije so se ponavijalle v presledku "dveh sekund ' Iz glavnega žrela to ves Čas letele majhne bombe in koščki razžažrjenega kamenja, ki se je dvigalo iz donunevne giofbine 2000 m, medtem ko se je žameča lava raeSivala na vse strani. Geolog Popov in njegov pomočnik kemik Ivanov sta v začetku postavila svojo opazovalnico katošne 3 km d«leč pd o- ka med kirurgi." Ta mož, po rodu Francoz, ki-živi že dolgo let v Ameriki, in ki se je zdaj pripeljal v Eviopo, si je zastavil na'ogo, da natančno prouči posledice nezadostne prehrane. na narode evropske celine. Prva etapa na njegovem potovanju je Španija. Tam bo Carrel ostal nekaj ča>a, potem pojde v Ftrancijo, kjer bo nadaljeval svoja opazovanja, Širši javnosti je ime dr. Carrel bolj znano po njegovih slovitih ki litrskih eksperimentih. kakor po njegovih znanstveno podprtih teorijah. Operacije dr. Carrela so postale slavne p osebno takrat, ko je mož odivzel nekemu psu obisti. jih preiskal ter jih zopet postavil na prejšnje mesto. pG_ ^fcusi s presajanjem ušes, žlez in drugih organov so stalno prednut Carrelovega študija. Na Rockefellerjievem za vodili, kjer ima Carrel ha razpolago posdbno kliniko, imajo dva psa, Dr. Carrel je pred časom vsakemu izmed njiju izmenjal po eno nogo.' Tor, Carrel je tudi strokovnjak za vprašanja pj ekrane. Dokazal je, da .-.e z racionalno prehran^, lahko" obnovi rasa. Postavil je trditev, da prehra-na lahko vpliva na rast človeka, ki lahko brez nadaljne-ga potegne za najmanj pet centimetrov. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . V Bridgeport, O., je zadnje dni umrla Mrs. Mary Perko, katera je zapustila moža, tri sinove in tri hčere, v Cleve-landu pa sina in cinoženo hčer. t _ V Cliicagu, 111., je pred nedavnim uaiwla itrs,. Ana Šuklje ki je prišla pred nedavnim v Chicago, iz Joliet, 13. Pokoj-niča je bila rojena v Lokvici pri Metliki v Beli Krajini pred 83 leti. V Ameriki je bivala 50 let in zapušča sina. t Dne 7. anaja je v Joliet, IH. umrla Muts. Katarina Šraj, ki zapušča žalujočega moža. sina in brata. + Po dolgi in mučni bolezni je v Joliet, 111., umrl Miha Stare-^inič, star 65 let in rojen v Kra-sincu pri Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki živel 40 let in zapušča brata. £ena z 2 otrokoma ga je zapustila p:ed 20 leti. t • . V Clevelandu, O., je v Deaconess bolnišnici umrl Frank Mesnar. star 60 let. Doma je bil iz Sobanje vasi- fara Hru^ šica, odkoder je prijel v Ole-velanld pred S2 k ti. Zapušča dva brata, Rudolfa in Johna, v starem kraju pa brata Jožeta in sestro Marijo. t - vš ■ Pred nedavnim je umrl v Joliet, 111., rojak Jože Bo«jč biv-ši gostilničar, star Bo" let, ki zapušča ženo in več žhmgili sorodnikom*. t ' ' V Jnnfw.llo, Wis;, je dne 16 maja nagi O umri GeoSge Šterfe. star 60 let in d-cmji in»:i«la od Starega tir^gji nri Poljanah v Bfc'fi Krajini, /fepušea ženo, sedem sinov in dve h čerL ■ ' ( t ' - ' 1>ne 1«. nvija so v St. Louis. Mf)., našli pred neko^ cerkvijo 22 letno "penijo T^sar, zaibO-deno do smrti. Policija je naj-prvo prejela njenoga moža J, E- Lesarja, ki sc je bR nekaj spri z d jo. toda kaj je dognala, še ni znano. . brata Ignaca, drugega brata Toneta pa v Ohicagu, IM. 1* V 'Pueblo.. Colo.,; je pred dnevi umrla Mrs. Miary Jud-nich, rojena Koenfg, staTa na-eljenka, kf je bfvara V Pueblo zadnjih 35 let. Pokojna je bila vesele narave in prijazna. Krstna botra je bila mnogim novorojencem in v irrfadih letih tudi številnim birmanska botra. Doma je bila iz vasi lenjskem. t ~ f. V Rock Springs^ Wyo., je 15. maja umri Andrej Peiernel, v starosti 72 let in doma iz Po-IHanoke doline na Gorenjskem. V Ameriko je prišel pred 44 leti in zapušča ženo, ]Set sinov, hčer, brata in dve sestri. Podlegel je raku v želodcu. t V Henrvftta Okla., je pred dnevi umrl Matevž Bister, star 69 let in rojen v FelSdenu na Koroškem.. Zapušča ženo in tri hčere. . t V Johnstown, Pa., je bil dne 20. maja ubit pri delu v rovu Ježef Zakšek, star 48 let in rojen v Kališevcu pri Rajhertber-^»na Spodnjem Štajenskem. V Ameriki je bival 30 let in za- B«le aoti mali Junak. (DostojeraklJ) Božji mejnlld (Ivan Pregelj) Filozofska Zgodb« (Alojs JIruek) Gompmii in KomunteU (Jul. Zeyer) OmpmI Fri dolin Žolns In bJ<««t* družina tFr. HiUinakiV Kana, voljčjl pee (d. O. Curwood) Kaj m Je Makara sanjalo (V. Koro-lenko) N* različnih polih (Frane Frisek) Peter Pavel Clarar (Dr. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveto boi (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne duie v vieah (Prosper Mirim«) Zapiski is mrtvega dens (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitoija (Kan Melik) Po 7 5c zvezek Beifegor (Artnr Beraede) Onstran pragozda (James Oliver Garwood) Po strani klobuk (Damir Feigel) Romantične dole (Iva« Cankar) **! Seriant Diavolo (Marcel PrioUet) " ' 'železna cesto (Zaae Grey) Zlati Panter (Sinclair GludO Gusar v oblakih (Donaid Keyboe) Gospodarica sveto (Kari Fidor) Bektorjev Nd (Bene Lm Bruyere) Rdeča Megla (O. B. Friefa) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (K. O. Seliger) Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (K. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvin ski otok (Ana tel« France) Pisan« zgodbe (Janko Kae) Iz življenja za ilvljenjo (Ivan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mobikanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zločia in kazat (F. M. Dostojevsldj) Tigrov i zobje (Mavrice LaManc) Krištof Dimae (Jack London) Histerija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de La Hire) Izpod Golice (Slavko Savinsek) Po $2 zvezek PreSereu (France Kldrig) \ Po $2.50 zvezek Višnjeva rrpatica (VL Levstik) NaroČite pri; KNJIGARNA SLOVENIC 1 PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. pušča ženo, sina in dve hčeri, v New Kensington, Pa., brata, v starem kraju pa tri sfstre. ■Pokazat je predvsem moder-1 V EHisch, Kans., je po eno 1 IriTCIlHjtoi-M n/- TTft v. 1- rti« i* L _ 1 ' * ___ 1 v% ni kirui^riji nova pota, katerih končni cilji so medoglsdni za današnji red, ki misli rajši na vse kaj dtoi#e£fa, kakor na na požlaiititev srca in uma. leto trajajoči bolezni umni Peregrin Rurgar. Sta-r je l>it 54 let in rojen v Krašnji pri Kamniku na Gorenjskeau * Tu zapušča ženo, tri sbove, leer, DARILNE POS7EJATVE v ITALIJO V LIRAH: M UE N* us _ . tai.n 1M UR --- « 4J5 IN« LIR _ .. $43.04 20« LIR | »J* 2«f« UR----PUM SM LIB -- fitM ti ; ■ ;•* ; 4, ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVRQPL prt. poročamo, da se vse darilne peiUjaiv« paMjc potom CABLE OKDK1. Na to načto jo denar najhitreje Izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati JI.— ••' ■ -i-Vsled razmer v Bvropi m ssogoCe v Italijo nakasab denarja v DOLARJIH, temveč somoT lirah. SLOVENIC PUBLISHING CO, « X roixilll ODDIHI I H 216 West 18th Street, New York ''GLAS HAB0D A'1 — Hew Yor« Napisal: I. WINDER. • • OSPOD iz K0N0PIŠTA RAZPRODA J A SLOVENSKIH KNJIG ffiTi*0vr;jBN il tm .Thursday, May 29, 1941 VELIKO OPUSTOŠENJE PO PO