Leto XXIV., št. 2Qb Po«Rebuhi bsu bezahlt Ljubljana, faftefc 388« decembra 1944 t- L Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon Jt. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — "lelelon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnetn zavodu št. 17.749, za ostale kraje lts!iie: Ser\izio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Gr&§§e Panzerschladit nordlich Laroche 158 Feindpanzer abgeschossen oder erbeutet — Deutsch-italienische Truppen vvarfen USA-Verbande bei Gallicano — Erbitterte Rampfe am Westrand von Budapest — Feindliche Grossangriffe in Kurland erneat zusammengebrochen — Deutsche Kampfgruppen erzwingen Durchbruch durch die montenegrlnischen Berge Aus dem Fiihrerhauptquartier, 27. Dez. DNB. Das Oberkommando' der Wehrmacht gbit bekannt: Der Grosskampf in Sudostbelgien und Mittel-Luksemburg nimmt vveiter an Hef_ tigkeit zu. Im Raum nordlich Laroche hat sich gestern eine Panzerschlacht grossen Ausmasses entvvickeit. Bei geringen eigenen VerJusten vvurden dabei 70 Panzer der amerikanisehen S. und 7. Panzerdivision vernichtet oder erbeutet. Von Siidvvesten und Siklen her angreifend versuchten die Amerikaner weiter vergeb-iich ihre um Bastogne eng zusammenge-drilngten Verbande zu entsetzen. Auch in Mittel-Luksemburg scheiterten neue feindliche Angriffe. Nur im Raum westlich Ech-ternaeh konnte der Gegner ortlieh Bo;len gewinncn. Die hohe Zahl von insgesamt 153 feindlichen Panzern, die gestern im We-sten abgeschossen oder erbeutet vvurden, zeugt von der Harte der Rampfe und der Uberlegenheit unserer Panzervvaffe. An der lothringisch-elsassischen Nord-grenze drangten unsere Truppen den Feind in mehreren Abschiiitten vveiter zuruci Nordostlich VVeissenburg vvurde das Vor-feld des Westwal!es gesaubert und einige Ortschaften befreit. Deutsche Jagdflieger sehossen iiber dem Westkampfraum in heftigen, den ganzen Tag iiber fortgesctzten Luftkaiiipfen 35 fcintiliche Flugzeuge ab. Mit starken Kraften belegten in dtr vergangenen Nacht eigene Kampf- und Schlachtflieger den feind- , iichen Nachschubverkehr mit Bomben. Das Fener unserer Fernkampfvraffen auf Luttlch, Antvverpen und London vvurde fortgesetzt. In Mittelitalien durchbrachen deutsche nnd italienisehe Truppen bei einem iiberra-schentlen Angriff irn Raum von Gallicano die amerikanisehen Stellungen und vvarfen Verbande der amerikanisehen 9. Infanterie-division mehrere Kilometer nach Siiclen zuriick. Zahlreiche Gefangene, in der Haupt-sache Neger, vvurden dabei eingebracht. Nordostlich Faenza lebte die ortliche Kampftatigkeit vvieder auf. Starkere deutsche Krafte hatten bis An-fang Dezeniber im Eaum Podgoriea nordlich des Skutari-Sees die Westflanke der aus Griechenlani! zuruckmarschierenden eigenen Truppen gesrchert. Inzvvisehen hatten Uberiegene Bandenkrafte die Riickmarseh- strassen nach Norden gesperrt. In harten mehrere Wochen anhaitenden Gefechten ge-lang es der deutschen Kampfgruppe, die Banden zu werfen und den Durchbruch durch die montenegrlnischen Berge zu er-zvvingen. Trotz schvvierigster VVegeverhalt-nisse in dem zuerst iiberschvvemmten und dann vereisten Gebirgegelande haben sie jetzt den Ansehluss an unsere in Nordmon-tenegTo stehenden Hauptkrafte erkairrpft. In Ungarn vriesen unsere Sicherungen einen Versuch des Feindes, iiber den Platten-see zu setzen, ab. Die aus dem Raum Stuhl-vveissenburg vorgetragenen Angriffe der Sovvjets seheiterten. VVestlich Budapest gelang es dem Feind trotz tapferer Gegenvvehr unserer Truppen. seine Einbruchsraume nach Nordvvesten und Norden zu ervveitern. Am VVestrand der Stadt vvird erbittert gekampft. Nordlich des Donauknies sind wechselvoile Kampfe im Gange. Im Kampfraum Salgotarjan wlrd ln eln-zelnen Einbruchsstellen gekampft. Angriffe der Bolsehevvisten bei Gross-Steffelsdorf und ostlich Kaschau blieben im Abvvehr-feuer liegen. Vor unserer Front in Kurland brachen die feindlichen Grossangriffe erneut zusammen. Unsere tapfer kampfenden Divisionen, her-vcrragcnd unterstiitzt durch fliegende Verbande und Flakartillerie der Luftvvaffe, brachten den angreifenden Sovvjets vviede-rum eine blutige Niederlage bei und vernichteten 111 Panzer. Die Bolsehevvisten verloren damit seit Beginn der dritten Ab-vvehrschlacht in Kurland insgesamt 334 Panzer. Am zvveiten Weinachtsfeiertag waren Orte im vvestdeutsčhen Raum vor allem am Mittelrhein das Angriffsziel angloamerika-niseher Terrorbomber und Tiefflieger. Nordamerikanisehe Verbande vvarfen ausserdem Bomben auf Oberschlesien. Durch Jager und Flakartillerie der Luftvvaffe verlor der Feind gestern insgesamt 61 Flugzeuge. Deutsche Unterseeboote versenkten zvvei stark gesicherte Dampfer mit zusaranien 12.000 BRT und torpedierten einen vveite-ren. Ferner vvurde vor Cherbourg ein 11.000 BRT grosses Fahrgastschiff durch Torpe-dotreffer so schvver besehadigt, dass mit seinem Untergang zu reehnen ist. Aus Si-cherungs- und Unterseebootjagdgruppen sind ausserdem 8 Zerstorer und Geleitfahr-zeuge versenkt vvorden. 158 sovražnikovih oklopnikov sestreljenih ali zaplenjenih — Nemško-Halijanske čete vrgle Američane nazaj pri Gallicaau — Ogorčeni boji ob zapadnem robu Budimpešte — Sovražnikovi velenapad! v Kurland ji so se znova zrušili — Nemške bojne skupine so izsilile prehod preko črnogorskih gora Fiihrerjev glavni stan, 27. dec. DNB, Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Velika bitka v južnovzhodni Belgiji in srednjem Luksemburgu postaja vedno bolj silovita. Na področju severno od Larocha se je razvila včeraj oklopniška bitka največjega obsega. Ob majhnih lastnih izgubah smo uničili ali zaplenili v njej 70 oklopnikov ameriške 3. in 7. oklopniške divizije. Z napadi od jugozapad-i in juga so Američani še nadalje zaman poskušali razbremenili svoje okrog Bastogna stisnjene oddelke. Le na področju zapadno od Echter-nacha se je posrečilo nasprotniku napredovati. Veliko število skupno 158 sovražnikovih oklopnikov, ki smo jih včeraj na zapadu uničili aii zaplenili, priča o trdoti bojev in o premoči našega oklopniškega orožja. Na lorensko-alzaški severni meji so potisnile naše čete sovražnika v več odsekih nadalje nazaj. Severnovzhodno od Weissen-burga smo očistili prednje črte zapadnega branika in osvobodili nekaj krajev. Nemški lovski letalci so sestrelili nad za-padnim bojiščem v silovitih, ves dan trajajočih letalskih bojih 35 sovražnikovih letal. Z močnimi silami so bombardirali naši bojni letalci v pretekli noči sovražnikov oskrbovalni promet. Z ognjem našega daljnostrelnega orožja smo nadalje obstreljevali Liege, Anvers in London. V srednji Italiji so prebile nemške in italijanske čete s presenetljivim napadom na področju Gallicana ameriške postojanke. Oddelke ameriške 9. pehotne divizije so vrgle za več kilometrov proti jugu. Pri tem je padlo v naše roke mnogo ujetnikov, po večini črncev. Severnovzhodno od Faenze so krajevni boji zopet oživeli. Močnejše nemške sile so ščitile do pričet-ka decembra na področju Podgorice severno od Skadrskega jezera zapadni bok iz Grčije umikajočih se lastnih čet. Medtem so jim mnogo močnejše tolovajske sile zaprle poti za umik proti severu. V hudih bojih, ki so trajali več tednov, je uspelo nemški bojni skupini, da je potisnila tolpe nazaj ter si priborila prehod skozi črnogorske gore. Kljub najtežjim potem, na najprej preplavljenem, nato pa zaledenelem gorskem ozemlju, so se ti vojaki sedaj priključili našim glavnim silam v severni črni gori. Na Madžarskem so zavrnile naše zaščit-nice sovražnikov poskus prehoda preko Blatnega jezera. S področja pri Szekesfe-hervarju izvršeni sovjetski napadi so se izjalovili. Zapadno od Budimpešte je uspelo sovražniku da je kljub junaški protiobrambi naših čet razširil svoja vdorna področja proti severozapadu in severu. Na zapadnem robu mesta so ogorčene borbe. Severno od loka Dunava so boji polni izprememb. Na bojnem področju Salgotarjana so boji v posameznih vdorih. Boljševiški napadi pri Rlmavski Soboti in vzhodno od Košic so obtičal! v obrambnem ognja. Pred našim bojiščem v Kurlandiji so se znova zrušili sovražnikovi velenapadi. Naše junaško se boreče divizije so s sijajno podporo letalskih' oddelkov in protiletalskega topništva sovjetske čete znova krvavo porazile. Uničile so 111 oklopnikov. Boljševiki so izgubili s tem od pričetka tretje obrambne bitke v Kurlandiji skupno 334 oklopnikov. Na dan sv. Štefana so bili kraji na za-padnonemškem področju, predvsem ob srednjem Renu, cilj angloameriških terorističnih bombnikov in nizko letečih letalcev. Severnoameriški oddelki so vrgli poleg tega bombe na zgornjo šleziji. Lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so sestrelili včeraj skupno 61 sovražnikovih letal. Nemške podmornice so potopile dva močno zavarovana parnika s skupno 12.C00 tonami in torpedirale nadaljnjega. Nadalje so pred Cherbourgom s torpedom tako težko poškodovale neko 14.000 tonsko potniško ladjo, da se mora računati z njeno potopitvijo. Poleg tega so potopile v zaščitnih skupinah in oddelkih protipodmornlških lovcev 8 rušilcev in spremljevalnih voziL Nemška ofenziva nI odvrnilni manever Stockholm, 27. dec. Dne 23. decembra je zapisal angleški tednik »Time and Tide« med drugim: Ta božič nI posebno veseL Nemška vojska, o kateri so trdili, da mora podvzeti skrajne napore, da se sploh še lahko drži, je pričela silovito ofenzivo in zavzela ozemlja, o katerih smo upali, da smo jih dokončno zasedli. Ta ofenziva je dobro premišljena. Brezdvomno je, da je položaj za nas nevaren. Zavezniške črte so razbite na dva dela in med obema kriloma so močne sovražne sile. Zavezniki so bili presenečeni. Nihče ne pozna nemških načrtov. Dosegli so že zmago, če so prekrižali zavezniške načrte. Nemška ofenziva ni odvrnilni manever, marveč bistven element v boju na zapadnem bojišču. To je kriza, katero nismo pričakovali. Učinki nemškega daljno-strelnega orožja Stockholm, 27. dec. »Express« javlja iz Londona, da je škoda, ki jo je povzročilo v severni Angliji nemško daljnostrelno orožje, velika. Porušene so bile številne hiše. Število žrtev je »večje, kakor bi bilo potrebno, ker ni prebivalstvo takoj ob alarmu doumelo resnosti položaja.« Slovaška veruje v zmago Bratislava, 27. dec. V božični poslanici slovaškemu narodu je izrekel predsednik slovaške države dr. Tiso, da se trudi v času, ko plutokracija in boljševizem skupno uničujeta vse, kar hoče navzgor k napredku, novi politični sistem ustvariti z novim redom boljšega in popolnejšega človeka. Slovaki, katere so hoteli v šestem letu vojne spraviti hazarderji ob narodni obstoj in priznanje pravice do samostojne države, so obdržali svojo vero v državno in narodno bodočnost ter verujejo v zmago Reicha in pravičnosti. Smrt francoskega ministra v Berlinu Berlin, 27. dec. V neki bolnišnici v bližini Berlina je umrl po operaciji francoski minister za proizvodnjo Bichelonne. Bi-cbalonne je spadaj rn-sd najbolj sposab^e in nadarjene francoske gospodarske voditelje. Vc-d| je v Lava'o vi vladi ministrstvo za proizvodnjo. V tem svojstvu mu je uspe&o, da si je v enaki msri pridobi] zaupanje francoskih podjetnikov in delavcev. Spadal je k pristašem brezpogojn ga sodelovanja Nemč;je in Francije, ker je spoznal, da ima nemško vojevanje zgodovinsko nalogo, da reši Evropo pred kapitalističnim zasužnjen j em m paod boijša-vizmom. Bsfl v Stalili Berlin, 27. dec. Mednarodni poročevajski urad javlja z italijanskega bojišča: Na zapadnem kritlu ita-li;an-likor je doslej znano, so po večina, ameriški črnci. Na vzhodrtem krilu so nopra-^e pomožne čete 8. armade scveroovzlvod-o od Faenze slabše sunke, vendar so obvis"le povsod v obrambni mreži nemških prednjih postojank. Pregled položaja na zapadnem b$flšcii Berlin. 27. dec. K položaju na zapadnem bojišču sporoča mednarodni poročevalski urad: Najznačilnejši znak razvoja na področju nemike zimske ofenzive je zadržanje br le majhni nepomembni kraje.ni boji Ženeva, 27 dec. Londonsk-- poročevalska sužba javlja, da je bitka v Ardenih nada'je zelo tida »Američani so se stilno uprli nemškemu napadu, toda ner jške diiv zije še niso izgubile svojega zaleta« Poročila z bo i'ča 7. armade izjavljajo, da je bil prvi dan bož ča zelo slab za ameriške sile. ker pa niso mogli preprečit' Nemcem, da ne bi potisnili svojih južnih izvidn e da'je nrot zapadu. je postal ta dan še žalostneiši Z bojišča ameriške 1 armade je poročal James Cassidy: »Silni napad nemških armad proti ■ zavezniškemu bojišču je spremenil vse stvarv ki so se nam zdele pomembne«. Amsterdam. 21 dec Londonski dop®nik bruseljskega radia je izjavil, da je kljub velik rn zavezniškim napredovanjem v tem letu, ta božič zaradi nove nemške prOtiofenzi-ve najrosnejši božič vojne Darujte za ZSmako pomoč! Svetovna kriza, ne svetovna katastrofa! Politični položaj po božiču Berlin, 27 dec. V glavnem ee ni politično preko božiča ničesar posebnega dogodilo. Položaj je cwtal isti kskot prej. Točno je očr-tal položaj mnister dr. Goebbels v svojem božičnem nagovoru, ko je označil čas kot zrel za pre;om sive ta in s tem povedal smisel sedanje vojne, ki predstavi ;a le svetovno krizo ne pa sivetovne katastrofe. V tej krizi mora izpolniti nemški narod zgodovinsko nalogo in od reš*tve te naloge je odvisna varnost in bodočnost Nemčije ter vsega evropskega življenjskega področja. Ostali si lahko razbijajo glave s premišljevanjem o sivo jem preživelem svetu, toda dejstva, da nastaja nov svet. ne morejo več iz-premen'ti Nov čas prihaja. V težkfc bojih te vojne se napoveduje z velikimi bolečinami, kakor vsako novo življenje, ki sie rodi. Groteskno vp'iva v takšnem času, če se trudijo zastareli politiki okrog trupla svojega konjaka demokracije in hočejo oživeti to demokracijo z neokusnimi šalami., kakor na pr. s prevračanjem Churchillovih besed. Angleški ministrski predsednik je namreč nedavno izjavil. da demokracija ni nobena prosftutka, ki bi jo lahko nagovoril n* cesti z brzostrelko v roki, nakar je omenil eden izmed njegovih rrc'V"ičn;h nasprotnikov: »Demokracija pa tudi ni nobena devica, ki bi s»e pustila v Atenah posuti od Tommvja. ki je oborožen z brzostrelko, k' jo je predel po dogovora o najemu in posojilu«. Kakršnakoli je že stvar, prostitutka ali devica. Churchillova posebna vojna v Grč»ji jo po6tala za Anglijo nevarna zadeva, tako kritična. da je moral min. predsednik s svojim zunanjim ministrom preko božiča oditi v Atene, kjer bi naj poskušaj e posebnimi razgovori obvladati zamotani položaj. V Grčiji gre Angliji za zeo mnogo ki položaj mora bi J zelo težak, če so morali izrabiti celo božične dni za reševanje tega problema. Kakorkoli pa naj bi tudi potekla ta med-igra v Atenah, glavno je in ostane oboroženi sipor na velikih evropskih bojiščih. Orožje govori edino jasno in edino odločilno besedo. Da je nova nemška pobuda Britancem in Američanom čedalje bolj neprijetna, je razvidno iz vojnih poročil v božičnih dneh, v katerih je predvsem omembe vreden učinek nemškega ofcstrejevanja z daljnosežnimi izstrelki, ne glede na nemške uspehe, predvsem na zanadnem ofenzivnem področju. Preko teh dogodkov, o katerih so nam znani doslej le obri:i. je še vedno položena koprena molka, če pa bo nekega dne sneta, se bo istočasno tudi pokazalo, kako bistvenega pomena je bilo prehodno nemško molčanje. Po božičnih dneh stopamo sedaj v dni pred novim letom. Ure kratkega premisleka so mimo. nemški vojak ie trdbeje pritrdil čelado n gre frnat>čno odločen v bodoče boje. pa naj bi bi1i še tako trdi. z neomajno vero v nem^oo zmago. Palitlka tesz hrbtenice Churchill in Eden sramotita Angf'fo, ksikor le moreta Berlin, 27. dec. Churchillovo m Edenovo potovan.e v Atene, s katerim sta pokazala svojo podrejenost, ni prišlo nepričakovano. Že v naprej je bilo j«6no, da se bo tradicionalna londonska politika brez hrbtenice globoko poklonila pred ljudmi, katere je m:n. predsednik ozmerjal v sv>jem govoru 8. decembra kot cestne roparje, gang iterje in drhal. Razlogi za Churchillov© in Edc.r.vo potovanje v Grčijo so izredno resni in. težki. Položaj je tam tako zamotan, da lahko po mnenju teh dveh katastrofalnih politikov samo še njuno osebno posredovanje nudi upanje za kc-kršnokoli vsaj delno zadovoljivo rešitev. Istočasno pa se morata ozirati tudi na svoje notranjepolitične na^rotn'ke. ki so najostreje kritizirali ChurchiUovo zadržanje v grškem vpralanju. Drugi razlog za ta ponižujoči korak ie Churchillov sitrah pred Moskvo. Tudi nerazpoloženje v Zedinjeirh državah nad »Churchil ovo nesrečno roko v Evropi«, kakor je te dni zaprla! »New York Tirne?«, je nadaljnji razlog za to, da se je podal Churchill na ponižujočo pot v Grčijo in se vse-del za rio m>zo z ljudmi, ki jih je nekoč imenoval gangsterje. Churchill in Eden pač sramotita Anglro, kolikor jo moreta. Pokaza'a sta se kot vredna nasfednika vojvode We!1ingtonskega, ki je nekoč, kakor piše W. R. Inge v svoji znameniti knj;gi »Ang'ija«, pokleknil pred španskim generalom in ga ponižno prisil za. pomoč britanskim četam. In Churchill, kar pač lahko upravičeno rel-emo, ima v takšnem po-klckovanju že dovo'j vaje. Njegovo zadrževanje v Atenah je bilo v vsakem pogledu sramotno zanj h Anglijo. Na konference se je lahko peljal Churchill samo v oklopni^em vozu. prej pa so morali izprazniti ceste in na vsakem oglu so varovali britanski oklopniki pot. Najbolj sramotna zadeva pa se je dogodila na konferenci sami Odposlanci ELASa niso prišli kakor je bilo dogovorjeno. Tako je moral pričeti nagovor v njihovi odsotnost'. Sredi njegovega govora so šele prisodi odposlanci ELASa. tako da je moral Churchill prekiniti govor, in kar e posebno značilno za g'obok i padec An-ghje, znova pričeti svoj govor. ELASovi od-rc;'anei so torej jamo pokazali, kakšno milost so izkazali angleškemu min. predsedniku, ker so sploh hoteli poslušati njegova mnenja Oni so točno vedeli, kdo stoji za njimi n da je ta isti mož v Moskvi že od Teherana navajen, dajati Dovvning-streetu svoja navodila. Anglija ie pnTa resneno daleč! Zato se lahko zahvali Churchillu in Edenu, ki sta prav na tem, da zaigrata poslednjo iskrico starega britanskega ugleda. Amsterdam, 27. dec Kakor javlja agencija Reuter. so Churchill. Eden ter ostaU britanski ;n negrifci zastopniki po otvoritvenih nagovorih zopet zapustili konferenčno dvorano Konferenca ee nada1:uje in se je uradno ude"ežujejo zastonnki ELASa. Ženeva. 27. ded. Na podlagi gotovih informacij iz Londona računajo tukaj v običa no debro po* i čer. ih km?;h z možnostjo, da bo6ita zr?bila Churdhill in Eden svoje potovanje v At*?ne za ohtek pri Stalinu. Kakor menijo v istih krogh. bi bilo od možnosti rešitve gr-škirc vprašanja odvisno, če bi smatral Sta-hn L-rkšen razgovor v treh kot primeren. V brt"n.sk'>h krosih v Ženevi nasprotujejo tak-nrn mnenjem n izjavlja:o. da se 'ahko vrši razgovor v treh med Churchillom. Sta- 'ri^-n in Roo^ve tom. Proučevanje predlogov grških političnih strank Stockholm, 27. dec. Po vesti iz Aten se je končala konferenca političnih voditeljev. Na njej so pred'oži'i udeleženci različne Dredloge. ki j:h trenutno proučujejo. Zastopniki ELASa z orožjem na konferenci Stockholm, 27. dec. O včerajšnji konferenca grških političnih voditeljev s Churchillom in Edenom javljajo iz Aten: Ela-sovi voditeHi so se pojavili »s precej^e-vifnim oonžjegv«. Adtfutant rodrteflja Ela- i s sove delegacije Mandakasa je nosi,] brzostrelko. Na poziv, naj c&dajo vse orožje v garderobi se je Mandaikas. ki ga prikazujejo kot »mrkega in molčečega moža«, najprej silovito branil. Njegove izjave, s katerimi je izražal svoje nezadovoljstvo, eo bile tudi skoraj njegove edine pripombe na konferenci, Dinamltnl mpad na britanski glavni stan Stockholm, 27. dec. Kakor javlja agencija Reuter iz Aten, so odkrili tam v torek zjutraj, da so hoteli »ELAS-ovi pripadniki izvršiti napad z dinamitom na hotel »Grand Bretagne«, v katerem je britanski glavni stan ter stanovanje generala Scobieja. Z dinamitom so hoteli pognati v zrak zgradbo, v kateri so stanovali tudi člani grške vlade. Angleško čiščenje v Atenah Stockholm, 27. dec. Agencija Reuter javlja iz Aten: Britanske padalske čete so očistile v nedeljo dopoldne področje zapadno od Akropole in zopet zasedle mestno plinarno, ELAS-ove čete pa imajo še nadalje v oblasti glavno elektrarno. Stettitttus o dogodkih v Grčiji Stockho'm, 27. dec. Na tiskovni konferenci je izjavil Stettinius po vesti »Af on-bladeta«, da je biilla ameriška vlada že v naprej obveščena o poletu Churchilla in Eden v Atene. Stettinius je poudaril, da je ameriško zadržanje glede državljanske vojne v Grčiji še nadalje nekprem: njeno. Opozori] je na svoje prejšnje izjave, s katerimi je z zadovoljstvom pozdravil Churchillov sklep, da bo vze>! vso zadevo sam v roke, istočasno pa je močno kritiziral britansko vojaško intervencijo v Grčiji. Pomanjkljivo Obveščanje angleške javnosti Stockholm, 27. dec. V britanski javnosti se množe pritožbe spričo nezadostnega obveščanja o dogodkih v Grčiji. List »Sphe* re« je vprašaji Churchilla in Edema pred njnjnim odhodom v Atene, ali se bojita, da bi izgubila pri angleškem narodu svoj ugled, ker se izpolnjujejo nemške prerokbe o bodočnosti Evrope po zavezn ški zasedbi. Poeg tega tolmači list stališče onih angleških slojev, ki s<> proti vsaki pomoči grškemu narodu. Izmrd dopisov, ki jih stalno prejema od svojih čit-t i ev, navaja stavek: >Ako bi bil jaz diktator Churchill, bi umaknil iz Grčije vse naše čete ter pustil, da bi Grki umrli od lakote in si medsebojno porezali vratove.« Konferenca treh v Moskvi aH v Sredozemlju? Amsterdam, 27. dec. Churčhilloversra in Edenovemu obisku v Atenah bi lahko sledila konferenca angleških, ameriških in sovjetskih vladnih šefov v Moskvi ali ▼ Sredozemlju, javlja pariški radio po vesteh iz »dobro poučenih krogov britanske prestolnice.« Poljska begunska vlada v Londonu na cedila Bern, 27. dec. »Exchange« javlja iz Moskve: Odnosi med britansko in poljsko begunsko vlado v Londonu postajajo čim dalje hladnejši. Že dalje časa sploh ni bilo nobenega stika med britanskimi in poljskimi krogi. V moskovskih poetičnih krogih pričakujejo, da bo oroglašen lubinsdd komite v bližnjih dnevih za začasno poljsko vlado. Lublinski politiki smatrajo, da so upravičeni do tega koraka gjede na na Churchillove in Stettimusove izjave, ki so močno zmanjšale ugled poljske begunske vlade v Londonu. Potem ko bo pro«. gfiašena lublinsk« vlada za začasno poljsko vlado, jo bodo verjel takoj priznali v KremUju, kar bo vplivalo tudi na zapadne zavezoiike, da bodo storili &to, Komunisti laoMlizirajd tudi svoj® terence TI pa se raje zatekajo k domobrancem, kakor da bi Sli tudi sami med tolovaje v gozdove Istočasno s poročili, kako komunistični tolovaji po deželi, koder se Se drže, vedno bolj neusmiljeno tzmozgavaijo prebivalstvo, poročajo od vseh strani tudi o poostrenih prisilnih mobilizacijah. Kakor nekdaj lovci na sužnje v Afriki zamorce, love sedaj komunistične patrole po slovenskih vaseh moške ter jih s silo uvrščajo v svoja krdela. Na ta način skušajo zamašiti vrzeli, ki nastajajo v njihovih vrstah zaradi domobranskih udarcev in zaradi spet naraščajočega števila ubežnikov. Kako trda jim prede, dokazuje najbolj dejstvo, da silijo sedaj v svoja krdela že celo terence, ki so vendar njihova glavna opora med ljudmi. Ob tej priliki pa se tudi kaže, kako zelo je padla morala med komunisti in njihovimi pomočniki, ker se množe primeri, da se terenci raje zatekajo k domobrancem, kakor da bi šli v tolovajske oddelke. Z Grosuplja poročajo, da je tja pribe-žalo iz vasi v okoliških hrib h več.e število moških. Pribežnila sogaono pripovedujejo, da so začeli komunisti na svojem »osvobojenem ozemlju« znova pr.s lno mobilizirati in da vačijo s seboj še zadn.e moške, ki so še bili doma. Pobirajo tudi starce in še pol otroške dečke.-Moški oo se zato začoli zatekati, kjea- le morejo uiti, k domobranski posadki na GoeupLe. Značilno je, da so med njimi tudi člani terenskih odborov in vaških zaščit. Tudi ti so bili namreč pozvani, naj pridejo v gozdove, pa so se raje predali »beiim hudičem« — tako so poprej radi zmerjali domobrance — kakor pa da bi šli v kemunio .ična krde a. Enako poročajo iz Stične, da prihajajo tja in v St. Vid dan za dnevom številni begunci iz Suhe krajine in drugih »osvobojenih krajev«. Fovscd so komunisti razglasili novo mobilizacijo in pobirajo p av vse moške, mlade in stare. Ljudje pa jih tako mrzijo in se ob.nem boje ž.vlj nja v tolovajskih oddelkih, da se raje odl< čijo za uesodo beguncev, kakor da bi se dali mPbi izirati. Iz Velikih Lašč poročajo: V dmgi polovici decembia je pribežalo v Velike Lašče in Ribnico zepet mnogo beguncev iz Su ie Krajine. So t>o moški, ki so utekli pred komunistično prisilno mobilizacijo. Skoro polovico med njimi tvorijo terenci, katerim so komunisti poslali pozive, da morajo tudi oni vstopiti v tolova ska krdela. Ker se temu pozivu niso hoteli odzvali, so se raje zaick;i pod zaščito domobrancev, čeprav mnogi med nj*mi te zaščite niso vredni. Po pripovedovanju teh beguncev je uttk o iz Suhe Krajine v najl;l ž e domobranske postojanke okrog 70 terencev, »zaščitnikov« in drugih komuni tičnih sodelavcev. Zanimivo Ln značilno je poročilo iz Novega me»ta, ki jpravi med drugim: Večkrat je bilo že poročano, da so začeti komunisti zadnje čase ropati celo prt svojih teaencih. Sedaj pa prihajajo vesti, da terenci niso izvzeti niti pri prisilni mobilizaciji, ki jo komunisti pruv sedaj na novo izvajajo. Ker se boje, da bi se ta m.bi.i-zacija popolnoma izjalovila — vse namreč beži na »neosvobojeno« ozemlje in se tam prijavlja domobrancem — so tolovaji zagrozili terencem, da bodo tudi nje potegnili v brigade, če ne bodo poskrbaii, da bo mobilizacija stoprCcentno uspela. Terenci so se zaradi tega na vso moč potrudili in skušali spraviti komuni?'.ičn m patruljam v roke čim več mošldh. Toda nato so tudi sami doživel grenko razočaranje, kajti ko je v kakem kraju mobilizacija s pomočjo terencev izvedena, mobilizirajo komunisti tudi terence same ne glede na to, kako je mobilizacija uspela. Tako so ponekod m>bilizira,li že vse moške člane terenskih odborov in vaških zaščit ter druge funkcionarje OF. Posled;ca je, da se v zadnjem času tudi terenci, ki nimajo preveč krvav.h rok in preveč s^be vesti, »ami prijavljajo domobranskim posadkam ter jih prosijo zaščite. Na Notranjskem in na Krasu ni nič drugače. Tudi tam se zatekajo na Raiksk, v Logatec, v Postojno in v druge domobranske ali stražarske postojanke dan za dnevom begunci, ki so utekli komunistični p i-sillni mobilizaciji. Storjeno je Mo ve možno, da se nudi beguncem kar največja pomoč, v prvi vrsti pa prenočišče in hrana. Kakor na Dolenjskem je tudi na Notranjskem med temi begunci vedno v če število terencev, ki so tudi raje ušli v varstvo domobrancev, kaikor pa bi se odzvali pozivu, da se javijo v k-munrs!ična tolovajska krdela. Terozfsiieen mmš na Ljubljana, 27. decembra. Blagovest božičnih praznikov »Mir ljudem na zemlji«, ki ji je prisluhnilo na milijone ljudi na svetu, ni ganila angloameri-škega vodstva terorstičnih letalskih napadov. že na božični dan sam, na največji praznik vsakega kristjana, so ponesla njihova letala cele tovore bomb nad mirno civilno prebivalstvo. Včeraj, na praznik sv. Štefana, so tudi Ljubljančani prestali popoldne, ki je bilo zvrhano neprijetnih občutkov in polno upravičenega zgražanja nad angloameriškim barbarstvom. Teroristični zračni razbojniki so najprej oplazili Grosuplje in tam povzročili nekaj materialne škode, dočim še ni znano, ali je bilo tudi kaj človeških žrtev. Nato so si izbrali za cilj svojega divjanja mirna naselja na pragu Ljubljane, že v opoldanskih in še bolj nato v popoldanskih urah so Ljubljančane prestrašile detonacije bomb, ki so jih teroristična letala odmetavala na okoliške vasi Ljubljane. Sreča je hotela, da nI bilo, vsaj kolikor je doslej znano, nobene človeške žrtve. Precej pa je bilo povzročene materialne škode civilnemu prebivalstvu, saj so ponekod v okoliških vaseh uničene skoraj vse okenske šipe, tu in tam pa so močno poškodovane tudi strehe na hišah, hlevih in drugih poslopjih. K sreči je padla večina bomb na odprto polje, kjer so eksplodirale brez škode. Mesto samo je občutilo napad predvsem po učinkovanju zračnega pritiska ob eksplozijah. Predvsem poučne so ugotovitve, kako učinkuje zračni pritisk. Po veliki večini so se okenske šipe v Ljubljani ob eksplozijah bomb samo stresle in so pritisk prenesle brez škode. Ob najhujšem sunku je pritisk ponekod pognal saje iz dimnikov, da so še dolgo za tem padale v bližini hiš na tla, kakor ob velikem požaru. Ni pa ostalo povsod samo pri tem. Tako na pr. je prav v središču mesta zračni pritisk stri veliko izložbeno okno neke trgovine, medtem ko ponekod v najbližji okolici ni napravil nobene škode. Vsa okna je zračni pritisk stri tudi v neki vili Pod Rožnikom, dočim so sosedne hiše ostale neprizadete. Podobnih primerov je še več. Strahote nečloveškega vojevanja anglo-ameriškega letalstva so se tako spet enkrat neposredno približale Ljubljani. Božični napad na ljubljansko okolico je spet opomin ljubljanskemu prebivalstvu, naj se disciplinirano ravna po navodilih protiletalske zaščite. Ne vemo ne ure ne dneva, ko lahko začnejo bomb^ padati tudi na samo središče mesta, če ne bomo dovolj disciplinirani, bodo nedvomno zahtevale mnogo več žrtev, kakor bi jih drugače. Nihče naj ne pričakuje obzirnosti, saj so angloameriški letalci pokazali že neštetokrat, da ne pozna- jo ne obzirov ne prizanesljivosti, temveč da v resnici zaslužijo naziv zračnih razbojnikov. Boji na Madžarskem Berlin, 27. dec. Na Madžarskem se je položaj zaostril. Zaradi žilavega odpora nemških čer sovražnik ni moge; združiti svojih napadalnih klinov ki sta prodiala med Blatnim jezerom in Budimpešto, in prav tako se je c jalovi! njegov prebojni poskus preko Szekesi?i Severno od Doblena napadajoče sovražnikove oddelke so nemški grenadirji in latvij- ski prostovoljci prestregli al', vrgli s protinapadu nazaj na izhodiščne postojanke. Pri uspešnih obrambnih bojih prvega božičnega dne v Kurlandij' so uničili Nemci ponovno 61 eovjetskh oklopnikov. med njimi 38 severno od Doblena Berlin, 27. dec Mednarodni poročevalsk5 urad poroča iz severne Madžarske: Na bojišču med lokom Dunava in slovaško južno mejo ob Hranu so se ejaovili včeraj vsi prebijalni poskusi sovjetskih pehotnih polkov. Krajevno kritičen položaj so obvladale madžarske čete. ki so v boi'h iz bližine razbile močni napadalni klin in zopet zožie vdor. „Na severnem koncu 'vdornega področja, ki sega vzhodno od reke Hran do slova kc^a področja, so potisnili branile sovjetske čete pri kraju Batorce zepet nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Na obmejni pas med Batorci in mestom Ba!assagyarmat ob Ipu so pripeljali boljšev'ki tri brze zbore. da bi o ačili svoje tamkajšnje sile, s katerimi so na široki črti zaman udarili prot". severu Nemške čete so ponovne osvojile več gozdnatih višin. Južno od Rimavske Sobote je vladal še nadalje mir. Odrezani deli sovražn kov »h čet so se medtem predali Pri Turnavi so Nemci še pred svojo glavno črto prisilili boljševiki strelski pok. da se je umaknil. V odsekih južno od Rožnava in južno od Koče so boljševiki ustavili sivo je sunke. Berlin, 27. dec Mednarodni poročevalski urad javlja z madžarskega bojišča: Vzhodno od budimpeštamkega predmost-a si sovjetske čete še vedno niso upale napasti močnih poljskih utrdb, temveč so le ojačile svoj topniški ogenj, pač pa se je zapadno od madžarskega glavnega mesta bolj-ševfkim oddelkom posrečilo poglobiti prejšnjega dne v simeri proti severu napravljene napade. Čeprav so se jim vrole v bran nem-"fce in madžarske pehotne in oklopniške sile, doslej ni bi'o mogoče popolnoma izločiti ogra-žanja, zlasti ker zbira sovjetsko vodstvo seda' vse rezerve na vdornem področju, da bi doseglo že mescee ukazano odleč tev Nemcem se je številnimi protinapadi posrcfio Nadaljnje csvoptve nemških napadalnih osti na zapadnem bojišča Ojačen sovražnikov pritisk proti severnemu in južnemu boka nemškega napadalnega klina — Na ostalem yapad- cmejeni boji Berlin, 27. dec. Na praznik ev. Štefana so bili v okviru velike žimske bitke na zapadu zapadno od Ourthe. pri Stavelotu in v srednjem Luksemburgu hucji boji ^ Čeprav so Angloameričani ves dan napadali z močnimi letalskimi silami in poskušali zapreti z uničenjem manjših mest in vasi ceete. ki vodijo preko teh krajev, sc nemške napadalne osti še nadalje na široki črti napredova e proti zapadu, sovražnik pa je ojačll s/voj pritisk proti severnemu in južnemu boku nemškega napadalnega klina. Pri Stavelotu so bile znova ogorčene borbe, ne da bi ee položaj tz-premenil. Ob južnem krtu vdornega področja napadajoče ameriške divizije 6o ponekod nekoliko napredovale. Kot žarišče se je z-oblikovalo ozemlje severno od Arlona, kjer je skušalo 120 ameriških oklepnikov razbremeniti svoje, na ozkem področju pr' Basto-gnu obkoljene pehotne in oklopniške srile. njihovo majhno napredovanje pa za to ni zadostovalo. Tudi ostali proti nemškemu južnemu krilu usmerjeni napadi so se izjalovili. Posamezne prodrle okiopnike Nemci še iščejo. Boji v ostalih odsekih zapadnega bojišča so bili krajevno omejen'. Na področju juž- nozapadno od Duma poskušajo odstraniti Američani preostala nemška predmostja. Pri Windenu ee jim je pcerečilo. da so vrgli nemške zaščitnice nazaj preko reke. močnejši napadi proti gornjemu Maubachu in vzhodno od Vossenacka na niso imeli uspehov. Na saarlouiškem predmestju si prizadeva v zadnjih dneh močno zbita 95. pehotna divizija, da bi se ubranila pred nevarnimi močnimi sunki nemških ljudskih grenadirjev. S krajevnimi ukrepi hoče preprečiti nadaljn e zo-ženje predmostij. vendar mora Epraznjevati vedno več ozemlja Severnovzhodno od Sar-reguem nesa se nasprotnik ob Bliesi močneje upira. SS okopniški grenadirji so kljub temu vdrli v Blosbriicken in so ga obdržali kljub vsem sovražnikovim prot'.sunkom. Ljudski grenadirji so zavzeli višine severno od Eppingena in Urbacha in potisnili sovražnica dalje proti alzašk'. meji Da bi zadržal močno pritiskajoče nemške čete, je podvzel sovražnik ob južnem robu Ienskega gozda v bližini Lautenburga več protisunkov, ki pa eo bili vs*. zaman Nemške čete so uniči'e na dan sv. Štefana na zapadnem bojišču 160 oklopnikov in oklopnih izvidniških voz. Japonska je trdno odlošena, da ohrani Filipine Japonski mornariški minister o dosedanjem poteku bojev Tc^io, 27 dec. Silovitost trenutnih bojev kaže, da je Japonska trdno odločena še nadalje držati Filipine, je Izjavil v sredo pred obema zbornicama japonski mornariški minister admiral Jonaj. Pokret; sovražnikove mornarice pod poveljstvom admirala Nimitza na srednjem Pacifiku, je dejal Jonaj, teT zbiranja sovražnikovih čet generala Mac Arthurja v času od juta dg sentembra so bile prve poteze, k; so pripravljale invazijo na Filipine. Istočasno z letalskimi napadi na otočju v pričetku septembra sc je pričel nasprotnik izkrca vari na Pililiuju, Amgaurju ;n MoTotaju. Pričel je tudi udarec proti japonskim dovoznim cestam na južno področje, ki se je končal v bitki pri Formozi z un ču očim sovražnikovim porazom. Po izgubi 11 nosilk letal. 2 bojnih ladij n 3 križark sc ga Japonci odbili. Tudi med izkrceva'nimi operacijami na otoku Leyte, ki so sledile takoj nato. so utrpele Mac Arthurjeve čete velike krvne izgube. Kljub temu je vrgel jiaeprotnik na to bojišče nadaljnje čete. dočhi je osredotočil večino sivoje moim-ice ob vzhodni obali Filipinskega otočja Tu se e pojavilo japonsko visokomorsfco brodovje skupno z letalstvom in podmornicami V času od 24. db 26. oktobra je potopilo 8 no?i;k letal in 4 kržarke, pa tudi japonske izgube ni-.o bile lahke, je dejal Jonaj. Uspeh pomorskih b'tk pri Formozi in ob Filipinih je po besedah admi-a'a Jonaja v tem. da so Japonci takrat ur. Kili nad poovico sovražn kovih ne* i k lutal. ki precktavljajo hrbtcnco sovražn'kove ofenzive. Kako ameTiškj narod že čut; te t c žice izgube je razvidno iz uredb, ki določajo da e treba nameravano preusmeritev v mirnodobno proizvodnjo odgoditi, 'n pa iz številnih g!a-sov, ki govore«še o dolgi vojni z Japonsko. Voj Sci položaj na Fi r nih označujejo ogorčene borbe za letalsko premoč in sriste-mat čno uničevanje sovražnikove oskrbe Temu so dale zlasti edinice zbora »Kamik ze« poseben izraz. Z napad» na japon-ko zaledje poskuša zadeti sovražnik v zadnjem času v povečani meri letalske tovarne v japonski domovini. To znova poti uje, da gra v modemi vojni etalo odločilno vlogo m da mora japonski narod storiti vse. da bi č:m bolj dvigni letalsko proizvodnjo Kljub bistvenemu zvišanju proizvodnje letal in čeprav so imeli Japonci ob pričetku invazije na Ley-teju letalsko premoč trdno \ rokah, so bili vendar v zadnjih čash ponovno na tem da jo izgube. Nadalje moramo z obžalovanjem ugotoviti. dejal mornariški minister, d.i se je sovražniku posrečilo vdreti na Sulujsko morje n se izkrcati na Mindoru. Poman F Ininov za Japor«ko je nedvomen, je podčrtal Jonaj ob koncu. Dejal je. da zato manjši uspehi ali porazi na drugh bojiščih nikakor nfe smejo vpl'vati na načrte Japoncev. ki bodo na tem boji"ču vrgli v boj vse sile in izve e v ali odločilno bitko. Častnici in moštvo mornarice so pripravljeni da po zg edu bojevitositl zbora Kamikaze prav ta ko 'eskor vsi ostali Japonci osredotočijo svojo celotno moč na to uničeva no bitko. Ameriške ladijske Izgube pri Filipinih Tokio, 27. dec. Tukajšnji voaški k-o-i izjavljajo v zvezi s sovražnikovimi izgubami po izkrcanju na o:ovu L?yti pred približno 50 dnevi, da je bilo v tem č;'su potop-jenih ali poškodovanih skupno 11 sovražnikovih prevoznih ladij. Izmed teh je izgubil sovražnik v času med 20. oktobrom in 12. decembrom 110 v vodovju Lejrts in 26 nadaljnjih na mor u Sulu. S tem ie biiDo iz^ubjene za 1.1 milijona br;. ladijsVe tonaže. kar z^aša sk«ro p lovico Fova^nikovih lpdi* Vi i'h ;ma na p-o*-ik razbiti množestveni naval ob železnici Fel-6oega!la-Budimpešta Tud' za železnico pri Pilis»VoeTestvaru (seven^zapadno cd Budimpešte) so se razvili težki boji. ki so danes še divjai. Od jugozapada je poskušal nadaljnji boljševiški napadalni klin vdreti v zunanje mestne okraje Brani'ci so gn že ob robu mesta prestregli in ga po kratkem boju od hiše do hre vrgli nazaj. Na zapadnem boku sovjetskega bo;nega področja med Felsoegal-lo in Szekesfehervarjem so nem:ke madžarske čete odbile vse z oklopniki podprte sovjetske napade "n z osredotočenimi protinapadi un'čile večno nekega prodrlega polka Tstočasnso so vzdrža'e zaporne črte med Sze-keffehervarjem in Blatnim jezerom vedno večji boljševiilci pritisk. Na vsem bojišču je bilo poleg tega še več majhnih točk. za katere so se vneli boji. ki so prinesli boljševikom velike izgube Po dosedanjih poročilih so izgub'!} včerai 59 ok'orm:kov in nanada'n Jh topov Na Blatnem jezeru ee ie v ognju nem-3cih topov izjalovi' boljševiški pasku* prekoračenja Sedemnajst nanadahvh čolnov se je skuwio s Dosadkarnj potonilo Južno od polotoka Tikany so potonili branilci s kratkim bobneč im ognjem nadaljnje napadalne čolna na razpolago na Pacifilku. Posebno podčrta vaj o, da so 70% teh ladij pouupii ali poškiodovaili posebni napadalni zberi vo,-ske in mornarice. Uspešen japonski letalski napad na M.ndoro Tokio, 27. dec. Kalkr^r javljajo z nekega oporišča na Filipinih, so močne edinice japonskega »letalstva v noči na 23. december napadle novo zgraj.no i e; a išče soviaž-nikovih izkrcevajnih čet pri San Jo. eju na Mindoru in zažgale na letališču 10 sovražnikov h letal ter 2 sleadišči gradiva. S tega poleta so se vrnila v.sa jaj> ns.bnino in rent-nino, ln to samci, oženjenl in vdovci brci otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in so sedaj brez otrok, prijav ni treba vlagati. — 2) Nadalje naj vlože nekc-lkovane p~ ijave tudi oni davčni zavezanci, ki so solastniki kake hiše ali obrata ozir. podjetja, torej vsi solastniki hiš, vsi komandit!sti in javni družabniki. Vsa imena solastnikov hiše ozir. vse ko-manlitne ali javne družbenike ene tvrdfce je treba navesti na eni prijavi, na katsri ee morajo točno izpolniti vsi stolpci. Kdor ne vložj prijave ozir. vloži nepopolno ne bo mogel pozneje osporavatl odmere. — 3) V lastnem interesu naj vlože s 6 lir kolkovane prijave oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21 let starosti. Tem se namreč stop nja prispevka za obrambni fond zniža toda le na podlagi pravilno vložene orijave V prijavi ie noyestl imena ln rojstne podatke otrok ter mora resničnost podatkov na prijavi potrditi mestna občina. — Prijave se morajo vložiti v ča»n od 1. do SI. januarja 1945. Po tem terminu vložene prijave se p'-,- olmert prispevka za obrambni fond za leto 194i5 ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijave se dobe nri iavčnl upravi aa mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, soba St. 4, I. nadstropje. Poziv Vsi možje letnikov 1914—1926, ki so do-deljeni t Slovensko domobranstvo. pa jim Je bil nastop službe odložen do L L 1945-, se qy>rajo brezpogojno Javiti radi nastopa službe v sprejemnem oddelka Slov. domobranstva Puccinijeva (Knafljeva) ulica 2, dne 2. januarja 1945 ob 8. uri. S seboj naj prineso: dve sliki. Jedilni pribor, pribor za čiščenje, toplo oblek«, po možnosti odejo, poročeni tudi rodbinsko P°,°' SLOVENSKO DOMOBRANSTVO Opozorilo lastnikom vozil Vsi (astniki avtomobilov in vprežnih vozil se opozarjajo, da se smejo kretati med protiletalskim alarmom samo ona vozila, ki so opremljena s tozadevnim znakom, in sicer: 1) Avtomobili morajo imeti na predn;em vetrobranu nalepljen znak v vel kosti 18X24 cm. Na znaku mora biti narisana na belem polju črna letalska bomba. 2) Vozovi s konjsko vprego in ostaja vozila se morajo opremiti na obeh st a-neh vozila z označbami iz 'esa ali lepenke v velikosti 18X24 cm, na katerih je na. |i-kana na belem polju črna letalska bomba. Predmetni znaki, kj morajo biti opremljeni s službenim žigom »Višjega SS in policijskega vodje« se morajo pred! žili v odobritev protiletalskemu častniku višj ga SS in policijskega vodje, ki ima svoj urad v Mestnem domu na Krekovem trgu. Znak bo izdal oddelek za protileialsko zaščito uprave policije v Ljubljani, kjer bodo strankam na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov. Obvestila Posebno opozorilo vsem trgovcem, zadrugam p "kom, gostinskim obratom in mlekarnam Opozarjamo vse zgoraj naved "ne obrate, da oddajo prijavo vsega racionira-ega blaga, ki ga imajo na zalogi 31. decembra opo'dne. Izpol,njere obrazce je poslati na Prevod, Gosposka ul. 12/1. soba št. ll._ med uradnimi urami in sicer do S. j nu"! ja. Vsi zgoraj navedeni obrati se ponnvr.o opozarjajo, da ce točno d-že predpisanega roka, ker jim bo v nasprotnem s'v čaju ustavljena dobava racioniranega b.'aga. Folnlška živilska nakazHa Bolnikom, ki so po predloženih zlrav-niških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mcr-ec januar vsako dopoldne cd 8. do 11.45 ire v pritličju Turjaške palače v Križankah, Go-sp?tska ul. 15. po naslednjem razporelu: Od 2. do 9. januarja bolnikom, kj Imajo pmvico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v torek 2. januarja bolniki z začetnicami A no E, v sredo 3. januarja z začetnicami F do J, v četi tek 4. januarja z začetnicami K in L. v petek 5. januarja z začetnicami M do P. v ptnedeljek 8. januarja z začetnicami R do š in v torek 9. januarja bolniki z začetnicami T do 2. Od 10. do 18. januarja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v sredo 10. januarja boln ki z začetnicami A do C. v četrtek 11. januarja z začetnicami D do G, v petek 12. januarja z začetnicami H dr- J, v soboto 13. januarja z začetnicami K in L, v ponedeljek 15 januarja z začetnicami M do O. v torek 16 januarja z začetnicami P in R. v sredo 17. januarja z začetnicami S do T in v četrtek IS. januarja bolniki z začetnicami U do 2. Od 19. do 27. januarja bo bo'nišk' odsek deli nakazila za sladkor za dojenčke ln bolnike, toda le na podlagi p c-dloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v petek 19. januarja bolniki z začetnicami A do E, v s-edo 3. januarja z začetnicami D do H. v poneleljek 22 januarja z začetnicami I d~ K. v torek 23. januarja z začetnicami L do N. v sredo 24. januarja z začetnicami O in P. v četrtek 25. januarja z začetnicama R in S v petek 26 januarja z začetnicami š do U m v soboto 27. januarja bolniki z začetnicami V do 2. Zdrav«!veni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj p:šljejo po nakazila od 2. Jo 10. januarja. Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prineso s seboj Jrvilske nakaznice za mesec januar. Bolniških nakazil brez predložitve " živilskih nakaznic urad ne bo izdajal. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila 1e treba predložiti mestnemu fizik atu od 2. do 20. v mesecu. Upravičenci, ki prejmejo po predloženem zdravniškem spričevalu prvič bolniško nakazilo, naj se z njim zglase pri Prevodu v sobi št. 12 v n. nadstropju na Novem tngu št. 4 zaradi potrditve trgovca. Bolniški odsek opozarja, da bo bolniška nakazila delil strogo po tem razporedu. Ce upravičenci ne bi prišli na vrsto zaradi nepričakovanega prekinjenega uralo-vania, naj pridejo v urad naslednji dan od 8. do 12. ure. Znova opozarjamo vse one upravičence, ki imajo na bolniškem nakazilu označeno diagnozo s številko 8 in 9, naj prineso v urad živilsko nakaznico za januar z neod-rezanimi odrezki za 100 gr maščob, a v^i oni upravičenci, ki imajo diagnozo označeno s štev 13. pa živilsko nakaznico z olrezki za sladkor in z odrezki za 1000 do 3000 gr kruha. Zaplemba imovine upornikov Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 23 decembra 1 1944 objavlja določbo o zaplembi imovine upornikov Kveder Fani. gospodinje, nazadnje stanujoče v Ljubljani. Reber št. 5; Sa?lerja Vla-dimirja, akad.. nazadnie stanujočega v Ljubljani. Sv Pe+ra c. št 68: Pečjak Alen. ke. dijakinje, nazadnje stanujoče v Ljubljani. Stan čeva ul. št 37: Moravca DuSa-na, visokošolca, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Parmova ul. št. 22: Nemca Franca, šoferja, nazadnie s^nuiočega v Ljubljani. ^Medvedova ul. št. 7 In K>vaja Milana, dijaka, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Lavričeva uL St. 15. rji ln diplomati IJts&ffassskesn kongresu Sv. alianse L 1821 Ljubljanskega kongresa Svete alianse L 1821. so se osebno udeležili štirje vladarji. Prišel je avstrijski cesar Franc L, ruski car Aleksander, modeiLikl vojvoda Franc Četrti ln neapeljski kralj Ferdinand. Na odhod v Ljubljano je bil pripravljen tudi pruski kralj Friderik Viljem III. Ko pa mu je njegov kancelar sporočil, da njegova prisotnost v Ljubljani ni nujno potrebna, je ostal v Berlinu. Najzanimivejša figura med navzočimi vladarji je bil nedvomno ruski car Aleksander I. Pavlovič, ki je bil star 44 let. Njegovi sodobniki ga opisujejo kot versko tolerantnega in pripovedujejo, da se je v Ljubljani udeleževal katoliške službe božje. Bil je zelo čustven, nestalen in dostopen za tuje vplive. Avstrijski cesar Franc I. je bil star 54 let. Odločno je povsod zastopal absolutistične nazore, pri čemer je našel najmočnejšo zaslombo v svojem kancelar ju Metternichu. Med bivanjem v Ljubljani se je cesar Franc 1. pogosto zanimal za krajevne zadeve. Obiskoval je razne zavode ln sprejemal odposlanstva. Skupno z njim sta bivala v Ljubljani cesarica Karolina in prestolonaslednik Ferdinand. Tretji kralj je bil Ferdinand I. Burbonski, kralj Obeh Sicilij. Z njim je imel kongres največ opravka, saj je bil v prvi vrsti sklican za to, da mu utrdi njegov majajoči se prestol. Star je bil že 70 let in je vladal v Neaplju že od 1. 1759. L. 1806. ga je Napoleon odstavil in posadil na neapeljski prestol svojega svaka Murata. Dunajski kongres je Ferdinandu vrnil neapeljski prestol, ki ga je skušal vladati absolutistično. Preprečili pa so to, kar smo že v zadnjem članku povedali, »karbonarji«, ki so z udarom izsilili ustavo. O njem pripovedujejo, da je v Ljubljani živel na avstrijske stroške ln da so mu pred odhodom izplačali iz deželne blagajne 40.0^0 goldinarjev j-posojila-r. Kongresni tajnik baron Gentz ga je karakterl-ziral kot človeka, ki je enako reven v žepu kakor v g'avi in duši. četrti vladar je bil 41 letni modenskl vojvoda Franc IV., starejši sin nadvojvode Ferdinanda, sina cesarja Franca I. ln Marije Terezije. Bil je fanatičen pristaš absolutizma in je krvoločno pobijal liberalizem. Med opolnomočenimi diplomati sta bili najzanimivejši osebnosti vsega kongresa avstrijski knez Metternich in grof Kapo-distrias, ki je zastopal Rusijo. Metternich je bil nedvomno osrednja oseba kongresa, ki je znal spretno izrabljati razne okolno-sti in osebne slabosti drugih, da je dosegel svoje cilje Vsa njegova politika je bila osredotočena za dosego avstrijskih ln lastnih stvarnih političnih ciljev. Bil je mojster v besednem bojn in se ie pogumno spopadel z vsakim nasprotnikom. Sovražil je revolucijo, ker je zrušila absolutizem, v katerem je videl rr-č Avstrije. Na kongresu v Ljubljani je - bel predvsem za to, da pridobi za svoje zamisli ruskega carja, katerega se je bal. Vedel je, da zavisi od zadržanja carja ves uspeh njegove politike. V tem boju je bil njegov najnevarnejši nasprotnik ruski državni tajnik Kapodi-strias. Ta je vedno zagovarjal odkrito svoje mnenje in je bil zelo zgovoren. Metternichu Kapodistrias ni ugajal, ker mu je stalno ugovarjal tako v načelnih vprašanjih kakor ▼ podrobnostih. Bal se je Kapodistriasa, da ne bi s svojim vplivom pridobil carja zopet za liberalna načela, katerim je bil nekoč zelo naklonjen. Za vsako carjevo spremembo mnenja je Metternich čutil Kapodistriasa. Tako se je vsa borba na kongresu vodila med Metter-niehom in Kapcdistriasom in končala z zmago prvega. Metternich je imel v boju proti Kapodistrlasu olajšano stališče, ker ga je podpiral drugi ruski opolnomočenec, zunanji minister grof Nesselrode. Tudi ta se je zelo bal revolucije in je bil zato naklonjen Metternichovemu predlogu oborožene intervencije proti neapeljskim nepokor-nežem. Diplomatske delegacije posameznih držav so bile za današnje pojme dokaj nenavadno sestavljene. Značilno je na primer, da so Rusijo v Ljubljani zastopali diplomati, ki so bili po rodu Grk oziroma Nemec ter Italijan. Podobni primeri so bili tudi v drugih delegacijah. Avstrijski dvor je zastopal knez Klement Vaclav Nep. Lotar Metternich-Winneburg iz stare koblenške diplomatske VapfmUe i družine. V svoji diplomatski karieri je obšel vse evropske prestolnice, dokler ni 1. 1809. postal avstrijski kancelar in zunanji minister. DrugI avstrijski opolnomočenec je bil 63 letni baron Karel Vlncent iz stare lotarinške rodbine. L. 1814 je bil guverner Belgije in Nizozemske, za časa ljubljanskega kongresa pa je bil avstrijski veleposlanik v Parizu. Ruski dvor so zastopali trije diplomati. Glavni med njimi je bil grof Ivan Anton Kapodistrias, prvi minister in državni tajnik. Po rodu je bil Grk s Krfa, kamor so se njegovi predniki preselili lz Kopra. Ko se je preselil v Rusijo, Je stopil v carsko diplomatsko službo. L. 1816. je postal prvi minister in državni tajnik ter je skupno z Nesselrodejem vodil zunanjo politiko. DrugI opolnomočenec je bil pravkar imenovani 50 letni grof Karel Robert Nesselrode, potomec stare porenske plemiške družine. Nesselrode in Kapodsitras se v vodstvu zunanje politike nista strinjala ln sta delala vsak po svoje. Tretji ruski delegat je bil grof Karel Andrej Pozzo dl Borgo, rojen 1764 na Korziki. Svojo politično kariero je začel v Franciji, nato pa je prestopil v službo carja Aleksandra ln postal veleposlanik v Parizu. Pruski dvor so na ljubljanskem kongresu zastopali knez Karel Avgust Hardenberg, star 70 let in najstarejši vseh na kongresu navzočih diplomatov. Po rodu je bil lz Hannovra. L. 1810 je postal pruski državni kancelar in je bil v diplomatskem pogledu zelo okreten. Drugi opolnomočenec je bil grof Kristijan Bernsdorff, po rodu Danec, ki Je še na dunajskem kongresu zastopal svojo domovino Dansko. Nato ga Je pa prevzel v službo pruski kralj. Tretji opolnomočenec Je bil generalni poročnik baron Friderik Krusemark, ki je b*h nekaj časa pruski poslanik v Parizu, t Francijo so v LlubljanI zastopali grof Pierre de Blacas, odličen diplomat, ki se je zavzemal za olajšanje absolutizma v kraljevin! obeh Sicilij. DrugI francoski opol-nomočencc jc bil grof Pierre Louls de La-ferronnays lz St. Maloja, francoski veleposlanik na luškem dvoru Tretji francoski opolnomočcnec je bil marki Louis Charles Victor Riquet de Caraman. Bil Je francoski veleposlanik v Berlinu ter oster nasprotnik liberalizma. Publicist Msnfred Jassoi :e objavil v »Nau-es Wicner Taablaltu« naslednji članek: Japonska doživi približno 1450 manjših in večjih potresov na loto. povprečno torej 4 potrese dnevno. Čeprav so ti potresi večinoma nenevarni, jih med njimi vendarle ostane nekai. k! ogroža o življenje prebivastva Živeti v staniu ogroženosti pa n' več zasebna zadeva vsakega poeasmeznika Na mnogih otokih Južnega morja nad katerim se boči večno snie nebo ter poganja bohotna vegetacija živijo liudje ki nc bi mogli ekf rotirati na Japonskem. Ti ljudje bi se izselil al» pa bi se jih polotila melarholja Japonec pa ne pozna ne tega ne onega. On ostane na sivojem mestu, ker se ie priučil nevarnosti teT računa z njo. Nevarnost spada k življenjem pogojem slehernega Japonca. Zato je Janor.ec močne fši od zem'je. Prostor sploh nt usoda za človeka Seveda ima tudi prostoT svoje zakone. Struge rek, grebeni planin, močvirja n jezera gotovo soodločajo pri n^anku držav. Kdo bi hotel tajiti da imajo P'rene:i gotovo svoj pomen za politično razmerje mod Španijo in Francrol Toda žr-ijo narod1', ki j;m poteka življenje v geopolrično ugodn;h razmerah v popolni politični brezbrižnosti, diugi pa živijo zopet v vnanje naineugodne:šem geopolitičnem ro-ložau, razviiejo p« kirb temu velikansko aktivnost Zdi se. da ie človek fr'čno in duhovno naravnost določen za to. da premaga močnejše sile. V sivi davn'ni ie imel opraviti z elementi pa tudi z živalmi, ki so ga presegale po telesni sil'., hitrosti in vztrajnost* Kliub temu ga te sile niso urifrile in pokončale. Č'ovek je vse premikal Nekatere je ugonobil, druge pa si 6pckonl. Tako ie os'al zmagovalec nad naravo, ki je obdarila z najmočnejšim orožjem, z inteligenco. To, ka? je mogoče n'egove prednke navdajalo s strahom, ne nanolniuje dana?>niega človeka z nobenim trepetom več. V dobi. ki se lahko meri s svetovnimi dobami ter je v primeri z njimi naravnost malenkostno majhna, je človek zavladal zemlji, morju in kopnini. Sedla j gre za to. da premaga še von ^n je prostora in n:e«jove zakone ter iih obrne v svoj prid. kljub temu da so dolgo veljali za nepremagljive Francija jc bila na pr nedavno naravna trdnjava. Danes ni več to. Anglija je bila otok. Danes ni več otok kakor to vsi vidimo ln bomo v kratkem še jasneje spoznali. Nemci ia ie vedno trpela zaradi neugodne lege svojih rek in zaradi planincih tvorb na svojem ozemlju, ki n kakor ne ščitijo njenih mejK temveč naravnost posegajo in deijo po srodi njene dežele Tehnika je vse to premagala. Reke se dajo zveza ti s prekopi, Nerrrko sredogore. ki ie imelo na razvoj posameznih rodov velik n nepr'ieten vpliv, pa je v dobi že'eznice, avtomobila m letala izgub;lo vse svoje omejevalne vplive. Nezavarovani položaj Nemčije v osrčju Evrope pomeni po eni strani nično' nevarnost, po drugi strani pa naravnost vreloc njene moči. Sku^mo si pojasniti položaj, ki bo nastal po sedanji vo'ni glede na zakone prostora. Sedanja vojna, ki cesto menjava prizorišča in bojišča na preko tisoč krometrih daljave, bi pač utegnila marsikateremu č'oveku ska1'ti pogled. L 1919 se jc že zdelo, da je dopri-nešen dokaz za to. da vojne ne iztrczrro ljudstev, marveč iih vodijo k prvotnemu, naravnemu :n smotrnemu. V. rsa ska mirovna pogodba je ustvarila tako zvano vmesno Evropo. ki je imela po eni strani namen, vzet". Nemčijo v klešče En del teh k'ešč je tvorba Franci a drugi dol pa Sovjetsica zveza. Med tema dvema državama je bilo kakšnih 15 malih m srednjeveških evropskih državic. Ne ena. ne droga stran k'ešč m dosegla svojega namena Nemčija/ je kle*če strla. Sovjetska unija pa 'e Prfla s pomočjo Verwi'1e-en v srečen po'cžaj. da ni na zapadu mejila na nobenega nevarnega soseda Na ta način je lahko nemoteno razvila svoje sile. 6 kate-rmii se je nrkega dne vrgla na Evropo Takšno stvar je hotela 1 1919 Anglija še z vse mi sredstvi prenreč'ti toda ne zaradi sentimentalnega pri Vel:6tva do Evrope, temveč zaradi nevarnosti ki je njej sam" pretila zarodi takšnega položaja. V vseh delih sveta, nosebno pa v Amerfri, se dano"? z velko odkritostjo ocenjuje 20. sto'etie kot stoletje, v katerem gre k zatonu evropeko poslanstvo na svetu Da je temu tako gre vsa hvala Angliji. Brez ang^Tce kratkovidnost5 ter instinkta ra pravo sitvar bi bil' namreč obe evropski državljanski vorii v tem sfn'et'u nemogoči Stvar pa še nI zaključena Če ie b;l duh Usti čin'tel j. ki je napravil človeka za vladarja rad vsemi na zemlji, bo trav tofoS duh zopet od'cčil. da mora H "i neko 'j^drtvo na sivetu, kateremu prifiče vodstvo. Če ne bi b'ln tega zakona na zemlji, bi že darnn zavlada sirova eia in bi vsi ljudje izginili. Le ri,; duha. ki se re noraia iz na^moč' ?tev:la ri materiala., gre hvala da je Evropa postala vod<'n' kont:pcnt na sivetu In samo «r?a duh«. Irhko postavi na njeno mesito neko novo silo, ki io pre«erta na področ'u človeka. Vsi trti, ki govr.rir.jp i o krvneu Evrope, pozab1 "'ajo ch ie usoda pri- < drž"'a nemškemu na-odu še velik delež Ta i dcldS ho ob svoiem gotovo pofav ? in bo tudi ir-abljen Ka^ar bo napoči1 tisti dan, se bo zače'a nova doba svetovne zgodovii e. B šSi&ffcS po socialnih zavodih mestne občine ljubljanske Kakor druga eta je prirddila mestna občina ljubljanska tud; letos po sivojih sooalrrh zavodih božiomce. ki so bi'e ponekod združe- j nt s skromnm obdarovanjem preskrbovan- J cev. Tako je bila za sveti večer pripravljena lepa božičn ea za otroke v prehodnem otroškem domu v no\'i stavbi za Marijaniščem Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo za upravljan e županskih poslov pooblaščeni"generalni tajnik g.. Franc Jančigaj. k', je nagovoril zbrsne otroke, jim požolel prijetne praznike m svojim vcščilom dostavil najlepše želje za bodočnost, v kateri s? bodo vs: otroci najlepše zahvalili za vso sfcib, ki jim jo sedaj izkazu ejo, s tem, da bodo do-stojn; :n pošteni člani človeške družbe. Mala dvoranica je bila polna otrok. k> so napeto opazovali svoje tovariše, ki so pe1! in .graj', ter rajali angelske pleee. Ob koncu so bili vsi otroci obdarovani z zavitki božičnega priboljška, nekaterim od njih pa je B' *»Iek pr nesel tudi iidne 7 irske čevlje Za dar v? sc je insi' dečko korajžno zahvalil gospodu tajniku. Proti večeru je bila bož'čn:ca v mestnem zaveti' šču za onemogle v Jap'je\i uhei. Vsi oskrbo-.* vanci. katerih število «e gibi e okoli 240, so bili zbrani v veliki obeonici sredi katere je s>ta!o veliko Ick- okrašeno bož;čno drevo. G. gcneTa'nega tajn.ka, ki se fe udeleži! tudi te božlčn:ce, je pozdravi' upravite j zavetišča ff. dr Kotnik, nakar mu je odgovoril g general- ni tajni£ m idej vsem navzočim srečen Božič. Oskrbovancem je bila razdeljena skromna južina, onim p«, kateri niso mogli v obed-nico, ker so preslabotni, da b: zapust Ji posteljo. je v spremstvu mestnega fizika dr. Rusa ponesel božčna gospod tsjmk sam po vseh sobah. Povsod so b i a lepo ure-;ena božična drevesca in postavljene jaslice, ki so jih po večni narisali, izdelali in poslikali oskrbovane i sami. Vsi so se za voččila in za vso skrb lepo zahvaljevali. G. genera'ni tajnik Jancigai je vsem obljubil, da je že zagotovil nadaljnjo dobavo premoga, k! bo rnzdeljcna še v teku pekočega tedna .n da bodo tako oskrbovanci prijetno na gorkem prVaknll o> vo lete r. prestali nr.i z mske dneve. G. generalni tajnfc je nato obiskal oskrbovance v cukrarni. istočasno pa *e b la božičnica v mes'nem zavetišču za dojenčke in majhne otroke v mewtni stanovanjsk, koloni'; za Bežigradom, katere se je udeležil višji svetnik dr Anton Kodre: nače!n:k me~tn-ga sccialnopo'itrnega odde'ka sve'pik g. Vder pa se je udeleži božičn ce v deškem zavetišču Antona Jcrine. k» je sedaj v Sonviktu Notre Dame v Mimcntov'. ulici. Zalctoit I? ena' f?rf?f aga za dojenčka Zaklonisčno prtljago za dojenčka in za majhnega otroka moramo imeti vedno pripravljeno in jo moramo ponovno pregledovati. Kot zelo trpežna prtljaga se je posebno dobro izkazal nshrbtn;k, v k: ter-rga lahko spravimo razen stvari za o roka tudi predmete, ki jih sami potreb jemo. Raz n tega se nahrbtnik z lahkoto pren ša. Zaklon iščna prtljaga za dojenčka naj vsebuje naslednje predmete: perilo za enkratno preobleko, hrano, posušeno mileko, pre-pečenec, čaf in rsfcaj slae'ko-ja ali s'adkih snovi, steklenico y dojorčka z za ir čem in cucliem. V nahrbtniku naj bo tud' rfle-nica ali kos blasa, ki ^e k~snoje namoče~to v vodi, primemo kot zaščitno s edst o pred dimom ali j>l:ncko r.evrr-o t.jo. Ze'f> važna je tudi igrača, ki naj otroka pomiri V nahrbtnik spravimo volneno od jo ali močno m:zno pogrinja'o, s ka'er:m 'a' k > ob danf potrebi v za Vo-išču pr p av mo otroku ležišče ali pa ot- ka na p 'ti v zaklonišče vanjo zavijemo ali jo n-mo!rno v vodi uporabimo kot znščil-o s e 'stv-i proti dimu, plamenom ali r-H Zaradi pomanjkanja prostora ie rre oved"no jemati v zaklonišča otroška voziok?. S ^eboj moramo imeti tudi n3.kaj raz v ti j vo: svečo in vžigaMce ali že-no s-e i'ko. Na vssk način tudi obveze in vsmos ne zaponke Is Nvvšm Novi alarmn1 znaki. Stari alarmn.: znaki s sireno so že znani in so še v veljavi. Lahko pa se zgodi, la cb prihodu sovražnih letal ne bo električnega toka. V takem primeru se bo namesto sirene oglasil plat zvona kap'teljske in frančiškanske cerkve. Konec nevarnosti bodo oznanili z zvonje-njem treh zvonov. Nekateri meščani se še ne morejo ali pa nočejo znajti ter cb č?su ala*mn siliio ra cetfo da r."paseio svojo radovednost. Nekaj takih trdovmt-nežev, ki o grofa jjiebe in dru^e. ie doletela že zaslužena kazen. Opetovano je bilo že razglašeno, da se imajo vsi prebi- KINO MATICA Telefon 22-41 Pikantna zakonika komedija: KONCERT j Harry Lledtke, Kathe Haack, Gustav Froltllch Predstave ob 18. in 18. uri KINO SLOGA • Telefon 27-30 Krasen film lz dijaških let, njih zabave in skušnjave MLADA SRCA Harald Holberg, Ingrld Lutz, Liska Malbran Predstave ob 16. in 18. url Vstopnica za predstavo ob 18. uri dne sv. Štefana, ki je vsled alarma odpadla, veljajo za redno predstavo danes, v četrtek ob 18. uri. KINO UNION Telefon 22-21 Moderna zakonska anekdota TEBI NA LJUBO Winnie Markus In Hans Holt Predstave ob 16. in 18. uri KI.Mi MOSTE i Vsled alarma prekinjena predstava, ki bi se morala vršiti v torek ob 4. uri j popoldne, se bo vršila v četrtek cb 6. uri. — V četrtek in petek film NORA Na de!avn!k ob 18., na nedeljo ob 14., 16. in 18. uri. »Monsite!;»:e Ade Negn, drugi prevod pa je priredil A. Orti z; tu ne smemo pozabiti vrste starejših itali anskih prevodov. Takisto števi ni so prevodi v nemščino: še vedno skušajo novi prevajalci vnesti v prevode dotlej neznane odtenke izraznega bogastva, ki dajejo staremu umotvoru nov jezikovni blesk, ne da bi mu vzelo nadih 18 stoletja, ohran en v v prevrni je 1 Čehom ie pren-e- ds1 ta roman g^nntnega abbeja A. Vau-* leta 1S°8., vendar so novi prevodi izšli 1. 1921 m J927. L. 1938 jc pesnik V. Neeval epesnS na tej osnovi pesnitev »Manon Lescaut«. Pred seboj imamo zvezek sodobne španske zbirke svetovnega slovstva »Col!ecc'nn Aus»tral«: tudi tu je peveda zastopana »Manon Lescaut« v noTCm španskem prevodu. To je potemtakem na boljši odgovor bratcu, ki bi sprejel to ?taro pripovedno mojstrovno s Prešernovim stihom i »kaj je tebe treba bilo?« in s predsodkom, kakor ga imajo ne-katen preti-ani častilci moderne literature ▼ škodo starejših slovstven h del Priporoč jivo je prebirati stare pisatelje >n srkati staro v no; medtem ko je slednji už tek dandanes kaj težko dbstopen, se nam prvi še vedno ponuja. V ostalem je snov »Minone Lescaut« že dolgo popularna: Mafiscnctova oprra, k? »sodi v železni repertoar vseh opern h gledali"č in manj posrečena Puccin>jeva g'asbcna obravnava pri^ubljonc snovi, sta zgodba o očarljivi, a lahkomselni Manoni Lescaut in o n:enem požrtvovalnem Ijubincu vitezu des Grieuxu posredovali širokemu občinstvu, katerega bi roman komaj še dosegel Roman »Manon Lescaut« sodi sploh med dela, o katerih 1 udi« govore tudi tedaj, ko jih niso prebrali Če ga po sodbi nekaterih slovstvenih zgodovinarjev ni mogoče "Šteti med vzorno napisana dela — izmed Prevostovih spisov ie edn dosegel neke vrste nesmrtnost. — je vendar izmed romanov 18. srtoVtja kljub vs-m ne-dostatkom in starinskemu značaju ?n;b':žji okusu današnjega bralca To pa zaradi tega, ker te zgodbe o vhravost. ženskega Sirca in o požrtvovalni ljubezni mladega viteza. 1 u-bezni. ki zares se«?1 do groba, ni mogel pokriti prah ča^n najsi sicer teko obiTno 'ega na neštete slovstvene stvaritve. Roman »Ma-noo Lescaut« je ostal priljubljen m zanimiv ne toliko zaradi svoja ljubezensko-avanturi-stične \-®eb^e in ma če sentimentalne noti, kolikor zaradi neugnnne mikavnoati njegove junakinje Manone k', se nam prkupi vzlic svojim hud m slabostim in nesrečnemu vplivu njene ljubezni. T sta mi"na. ki ;o je dal Prčvostt z nekaj potezami Manrni n k jo spremlja pceihmal do njenega groba v ame-ri ki divjbi, o^-teia rodi v romanu trko sladka kakor v Mas-snetovi g'a^bi. ki jo renro-ducira z najtopejVmi melodičnimi akcenti. Pisateljeva opomba, ki uvaja roman, :e 9pi"nna d< ce'a v slogu s ojega časa: tribut mo-al^vt čr.im tendl^cam tedanjega slovstva n izraz tedanje vere. da je razsvetljenje, se pravi, um st v en o spoznanje življenja in njegovih nravn'h vrednot, nogo j za višo moralo spoznavaiočega človeka: »Vsako v teh de ih opisano dejstvo je sitopnica proti razsvetl e-nju« pravi Prčvost. »je pouk ki nadome'ča •zkustvo; vRRk pripetljaj je vzor. po katerem se č'ovek hhko ravna če ga ume pren-riti v oko'i"čioe, ki se v njih sam nahaja«. Drnda--nes gledamo s precejšn o skepso na tako »razsvetljevanje, mora e«. ker vemo, da s?on-dobrfen del naše naravne nature na karakterju. čigar osnovne poteze so dedne prav kakor poglavitne značilnosti naše fizlognomije in jim prtičljive razumske spoznave ne morejo dosti do živega. Okvir samega romana — dogodvščTie. ki pripoveduje pmtelju glavni junak zgodbe, vitez dr» Cnetrk; — je prav tako znači'en za slovstveni okus 18 sitol^ia: toda to e vs« r.-h čemer se m Ivn sno-d^ikne preraz^ajen brf Ve 9'' d 'l^n ■ "^-"aVr? Zakai b r/ n^to "a zgrabi suna zgodba. Prdvo&tov prijetn. na;'n pripovedovanja prede le redkokje v dolgovezno razpmv'janje, opisovanje ali modro- vale* ob alarmu umakniti v hišna ali jar- na zaklonišča. Naras;e vode. Zaradi močnega deževja so narasli vsi potoki to tudi Krka je prestopila bregove. Blatna voda, ki nosi s seboj deske,« hlode in razna drva, ki jih podjetni ljudje lovijo ter sp avljajo domov za kurjavo, je preplavila Loko m del vrtov pol Bregom. Izgleda, da bo kar uganil dotični cčanec, ki je prerokoval za Vse svete, ko je Krka tudi narasla, da bo podobno tudi za- božič. Stari pregovori ln opazovanja se vedno znova pokažejo kot pravilna. ZeMfsfjlsm in zgodovinski ebz&raik v zvezi z imeni, ki jih čitamo v vojnih poročilih Blatno jezero (madžarsko Balaton) je največje madžarsko ln srednjeevropsko jezero, ki leži 105 m nad morsko višino. Dolgo je 76 km, 4—13 km široko ln 3 do 4 m globoko. Polotok Tibany ga deli v dva dela. Površinsko meri 596 kv. km. Ob severni obali je Bakonski gozd, kjer je mnogo vinogradov. Blatno jezero Ima le malo dotokov (Zala. Tapolcza). Odteka po regulirani reki Sio. Jezero Je malenkostno slanega okusa, njegova voda je modro-ze-lena. Ob Blatnem jezeru so znana kopališča in letovišča. Ob severni obali slovijo Balantonfiiret in Keszthely, ob južni obali pa Siofok, Balatonfcldvar, Balatonlelle, Fonyot in Balatonszentgycrgy. Na Blatnem jezeru je zelo razvit parniški promet. Vina, ki jih pridelujejo v okolici Blatnega jezera, slovijo daleč po svetu. So večinoma bela ln rdeča vina. Hernad (nemTco Kunderf) je reka ki .zvira v Karpatih in je dolga 190 km. Iz-- ra na severnovzhodnem pobočju Kralovve Hoe (Konis-alm) na Češkoslovaškem, teče skozi koti no mod Toka jem in Prerovom "n. se >z-iva pod M kolcem v reko Sajo. Dotoka sita Go Vtz n Tarcza. U žh or od (madzarfeo Ungvar) jc glavno men! o Kamatske Rusije in štej okoli 20 000 preb.vacev. Po narodnosti je prebivalstvo slovaško, madžarsko in židovsko Leži ob reki Ung in je žclozni?ka pootaja že'ezrr:e Čop— Sambor. Mesto inn svoje letališče in e sedež gr lco-katoli kega škofa. Krase ga grad iz 14. Poletja. Svoj sedež ima'o v mestu deželne obVtfl. finančno ra nvteljstvo h drug. uradi. V Užhorodu je več višjih šol. trgovska aka-dem'ja, mdkistrijnka nodjetja na izdelujejo pohištvo, kemične izdelke h mlevrfre izdeke. K o š i c e (nemško Kaschau. madžarsko K".oai) e mesto na Slov aškem, ki je po Hud-skem štetju iz leta 1921. štelo okoli 53 000 do a kih in madžarskih protestantov. Leži ob reki Hernadu, kjer ta stopa v ravn no Je žole7r »":" a postaja železnice Bohumin—Mi-'fco'c Ko"i:e imajo svoje :eta'irče So sedež •"kofije in sc ponašajo s številnimi starmi cerkvami Mod n:im'i sta znameniti z^a>sti stopica sv. EHrabcte iz 13. m 14. stoletja in cerkev sv. M:hacla iz 13 stoletja Mesto ima več lor ?i parkov. V Košcah uradujejo najviše dežnlno sod'šče. fmnčno ra% nateljstvo za vzgojo pa skrbijo številne visoke m strokovne šole. Prebivastvo živi od industrij« in trgovine. V Ko"'rah izdeujejo teka fne. kovnske, lončene usnjene, lesne izde'ke. ban-e in to-ba"ne izdeke. Zgodo na om*i*'a Koš^ce prvič leta 1249 Leta 1347. so bile kraljevsko madžarsko svcbc^no mesto ;n 90 posredovale trgovino v Polj ko "m Rufiio. V boi'h 16. h 17. stoletja pe je mesto ze'o uveljavilo. Prebiva1stvo#je modtem prestonilo v prote-s'".nt-ko vero LCa 1660. je b;1a v Košicah rotano\-Ijena jezuitska v:sofrers3autem, Landau. Ludv-gshafen. Neuotadt, Pirmasens, Snevcr in Zweibri;cken Glavno mesto je Spevcr. Okrožja Sankt Ingbert. Homburg, Zwe:ibruckan in meoio Sankt Ingelbert s po-vrščno 424 kv. m in bl'zu 10C>.000 prebivalci tvorijo bavarski del Pos.irja. Od 1. 1919. do ponovne priključitve k Nemčiji jih je uprav-l'a!a vlada Posarja Palatinat imenovan tako po nekdanji kneževin', obstaja iz ostankov slednje, ki j'h je Bavarska 1. 1815. dobila vrnjene. Po prevratu 1 1918 so v zasedenem delu Fr-ncozi sproži1! gibanje, da bi ee Palatinat odcepil od Nemčije ln da bi se vss pr.kr~:,»'.e, ki so nekoč pripada'« Palatinatu, združile v »Renrko republiko« Poskus pa se je gladko ponesrečil, ker je gibanje naletelo pri perbivalstvu na odpor. vanje. tc'i: nj značilno za njegova ostala dela, ki pa jih dandanašn i ne »bere n hče drug razen f»'~Th zgodovinarjev literature in nravi 18 sto etja. V čem je tista nesmrtna substanca Prevo-stovega romma. za-adi katere je delo tudi d.e st^ let po svojem nastanku še živo ki mikavno? Prod -o:m v že omenjeni lastnosti g'avne junakinje, da nam je vzlic vsej v »h ra v osti fvoje nature. v krteri re lepeta in milina druži/i z neodgovorno alikomise'nost o in M-nastno žejo po zabavi in užitkih, neugnano prkupna tn ji — prav kakor njen ljubi mec — »proti odpuščamo grehe, ki bi j'h soer ne odpustili M?non ima večni čar m'a-dosti. ▼ njeni zgodbi drhti "večen mitos ljubezni; ncfcaj iracrnalnega preveva to hrepenenje po sproščenosti lepoti in ugod u tako da se nam zdi, kakor da sita Manon in njen vitez samo igračka nečesa višjega in mogočnejšega, nego sta njuni srci in njuna pamet: igračka Erosa kot usodnost'., kot božanske volje, kakor so verovali v antiki Kakor nam je — ponekod proti naši volji — prikupna Manon v svojih slabostih in zlasti v svoj' nesrečni vihravosti ne moremo odreči simpatij tudi njenemu vitezu, ki zaradi nje uga-nia kaj nevečne, vprav krinrnalne pustoov-"č ne. Napos^pd se vse to vendarle izravna in nravno uravnovesi: ko Manon potuje kot kaznjenka v pregnanstvo, ni več prei&ija Maoon pr«lej je ie sama pamet samo sočutje in nv-idro spoTTnnfe. a tucT vitn de Grieuc"ki se /*rr?ti v pr-^.^ vol'nem nr°g^n«tvu sredi d'v-im Novega cveta vedno bo?i č«sti in prbli-ču.ie tipu moralno«« č'oveka Zdi se. da usod- j rw moč Erosa ^ma popušča in da se demo- ' niju strasti uird:a pred prerajajočo silo trpijo- ' nja. Vzlic temu. da je v tej ljubezenski zgodbi prav trp jenje tkto. ki .od'oču e m prinaša končni razplet, je vendar nje čar predvsem v ljubezenskih avanturah, v ljubezenski spojenosti ene najčudovitejših za'iub'j:nih dvojic v svetovni literaturi — Manone Lescaut m viteza de Grieu^e^. Z druge strani pa daje Prevostovemu delu neumrljivo moč tudi pisateljeva prbovedna spretnost: v dva dela razdeljeni roman je zgrrjen na nekakem stopnjevanju uč:nkov; vodno prihaja nekaj novega, česar bralec ni pričakoval, pripovedna napetost ne popuoti prav do konca. In ko knj go prebereš čutiš; da ti je ostaa v duši zarja neke '.epote. ki ne bo zlahka ugasnila. »Manon Lescaut« je prevedel v slovenščino prof. Ivan Š a v 1'.. Prevod teče prav prijetno in srečno posnema značilnosti Prevcstovega sloga; nik er ne čut " trdot Neka jasnina, kakor je lastna izvirniku, preveva vse delo Prevajalec je v svoji Opombi ob koncu knjige orisal na nekaj straneh Prevostovo življenje in delo. predvsem pa prikaza: značaj in pomen romana »Manon Lescaut«. ki je zdaj zavzel dostojno mesto v slovenski prevodni literaturi. -— Ob?sk pri o?erni pev!d Kseniji Vidalfjevi Gospa Ksenija Vidalijeva je v našem mestu izredno priljubljena operna pevka. Kdor zahaja v operno gledališče — in takih je v sedanjem času več kakor kdaj koH prej — jo je gotovo slišal v eni izmed nlenih posebno značilnih vlog. n. pr. kot Vfoletto v »Travlatl«. kot Man ono v enako Imenovani Massenetovl .operi, kot Mirni v »La Bohčme« ali kot Margareto t Kronika * Smrt znanega glasbenika. Na Dunaju je umrl v 80. letu svoje dobe znani dunajski komponist in kapelnik Viljem Vaček. Pokojnik je bil rodom iz Sobjesiava v češkem ^rotektoratu ter je dobil svojo glas. beno Izobrazbo na praškem konservatoii-ju. četrt stoletja je vodil godbo dunajskega polka ter si je v svojstvu kapelnika pridobil splošne simpatije. gospodarskimi poslopji lastnik sedaj razpolaga in v kakšnem stanju se nahajajo, razen tega pa tudi velikost poslopij. Vse prošnje za kmetijske zgradbe, ki jim tako potrdilo ne bo priloženo, bodo zavrnjene, pač so pa izvzete prošnje za popravilo in adaptacijo »poslopij, če so ta dela majhnega obsega. u— Božični prazniki so minili v Ljubljani ob mirnem razpoloženju. Ljubljančani so se večinoma posvetili svojim druži- Posebna doplač.la na brze in pospe- j °an\' kj.er je s,kušf1 vsak doPrinestl P° sv°- Sene vlake. S 1. januaijem 1945 stopa na j 3J' da Je ogrelo zbrane svojce čim več bo- nemških državnih železnicah v veljavo no- žlčne&a razpoloženja. Oba praznika je bilo va tarifa, ki je razdeljena v 5 pasov. Prvi I uhcah razmeroma malo meščanov, če- ^ * ■> Tirov m rnlr* Tiroma 4« -i**. ^ pas obsega vožnje do 300 km, drugi pas za daljavo preko 300 km. Za vožnje v prvem pasu je treba doplačati poleg dosedanje cene v I. in II. razredu še 1.50 RM, v 3. razredu pa 75 pfenigov. V drugem pasu znaša razlika pri voznim v I. In II. razredu 2.50 marke, v 3. raziedu pa 1.25 marke. * Aretacija fašističnega n°vinarskega ve- prav je bilo vreme izredno in je sijalo sonce, ni imelo dovolj moči, da bi izvabilo Ljubljančane na sprehode. Na ulice so se podajali le obiskovalci kinematografov ln gledališča, ki so bili med prazniki — kakor je to navada — popolnoma razprodani. u— V šiški je gorelo. Naša reševalna in gasilska postaja je med prazniki v nekaj primerih nudila svojo pomoč. Prepeljala je ščaka. Na povelje Bonomijeve vlade so v več bclmkov; Je bl,a zanJe podana smrt-Rimu aretirali novinarskega strokcvr jaka j na nevarnost. V nobenem primeru pa ni šlo KarLa Barbierija, ki ie prej urejeval fa- j za žrt,ve Prometnih in drugih nesreč. Na 1 praznik sv. Štefana popoldne je telefon klical gasilce v šiško, kjer so se v kovinski šistične liste, javija »Corriere deT'a Sara«. Barbieii je bil zasebni doccnt za zgodovino novinarstva na vseučiliščih v Trstu in Pa-davi, kaikor tudi avtor dela »Zgodovina in življenje časopisa«. * Letošnji Bcžič v Rimu in v Italiji, zasedeni po Angilamerikacih, bo kaj ža'osten, pravi rimski dopisnik dnevnitka »Stock-holiras Tidningen«, to pa zaradi pom nj-kanjia živil, ki je na zelo kroničn m značaju Velika množica prebivalstva živi v občutnem pomanjkanju živil in prebivalstvu groze težke bolezni. V Rimu posta;a klic p« Mussoliniju vedno močnejši. * Vatikan in de Gaulle. V bcrbi med de Oaullovo vtl'ado in Vatikanom je slednji popustil le v eni točki in sicer je izjavil, da pristane na odpokKic dose.ianjega pape-škega nuncija v Franciji mons. Vareri a delavnici g. Jakše na' Celovški cesti 71 vnela na peč naložena drva. Podana je bila nevarnost večjega požara, vendar so jo že sami domači zatrlf, tako da gasilci, ko so prišli na kraj ognja, niso imeli nobenega dela več. u— Mladina že uživa zimsko veselje. Srca predmestne mladine so se na praznike razveselila močne ledene skorje, ki se je čez noč napravila po raznih ribnikih in bajer-jih. Naglo so dečki poiskali v svojih shrambah drsalke in — ne meneč se za mraz — so se med krikom in vikom podili po ledenih ploskvah. Nesreč ni bilo nobenih. V Trnovem se je sicer nekemu snetemu drsalcu vdrla ledena ploskev pod nogami, ker pa ribnik ni bil posebno globok, si je samo katerega pa bo zamenjal dosedanji papeški j okopal noge. Kmalu se je preobul in potem nuncij v Carigradu mons. Boncalji. Vatikan pa ni pristal na zahteve de G"u"love vlade, da bi odvzel večjemu številu š'lov pove ogl. odd. Jutra. 34795-3 IALK.UM ■ Pederwesej ima na og drogerija I Kane. nebotrčnik 33488 6 OVČJO VOLNO belo, fino. za preio. več kg. prodani. Polianski nasip 14/11 desno. 34792-6 STRUŽNICO 260 x 3000 mm t. Norton in tremi vreteni, 2 vdelanim motorjem, teža cca. 3000 ks, skoro novo. takoi prodam. Ileršič, Ljubljana, F-mska 13 telefon -J ^ 34811-6 KRZNEN PLAiČ (aajček) svetel, primeren za mlajšo ooepodi-čno, poceni prodam — Novi trg 1. pritličje. 34869-6 MOŠKO SUKNJO prodam za 4000 lir. Novi trs 1, pritličje, desno. 34870 6 KONJA Z VPREGO prodam. Litijska c 67. 34874 6 KRASNO DARILO za dam©, prodai.n Pismena vprašanja na ogl. oddelek Jutra pod »Zapeetno«. ,34875 6 CANKAR dalje Zupančič, Stritar ter nemški Brehm, vse popolnoma novo in kom pletno prodam. P.nu'a" be ločeno za posamezna dela kompletna na ogl. odd. Jutra pod »Cankar Reb.« 34876 6 PEČ obzidano rruEnjšo šttft-oglato prodam. Janšev-x,l. 14, I 34877-6 ZIMSKI PLA.C temnolv c.oški, pred vojen za nižjo postavo, ugodno prodam ali za- 6KORNJS St. 43, dobrD ohranjene, prodam. ZelJarska 11 -I. 5 m FLANELE prodam. Naslov v ogla«, odd. Jdtra. 34944-6 STUU PISKE 4 mesece stare prodam ali zamenjam. Kogovšek. Glnce . Svetogorrka 8. 34858-6 ČAJNI PRT bel. platnen, s šlroso *čipko .n prtlčki, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 34939 6 NOV RADIO najnovejši model. 5-cev-nl, zelo poceni prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 34938-6 LEPO DARILO primemo za gospoda. VREČK in železne sode, kupimo. Plačamo zelo dobro. — Merkur: Puharjeva 34358-7 RJUHE, KAPNE raznovrstno perilo zim sko, letno, brisače, za store, tekače perzijske preproge, piratske, bo sanske, llnolej preproge ln llnolej tekače, razna moška, ženska ln otrofi ka oblačila, kupi vsako količino plača doforo — Hinko Privšek. LJublja na Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča. 34580-7 KOLESA — VOZILA moška damska, otroška, tricikle Za otroke, otroš ke globoke ln športne vozčke. kup:m. Hinko prodam. — Ponudbe na j Privšek, Liubljana. Gra cgl. odd. Jutra pod »Or.ega«. 34863-6 BLAGO (kočevsko) več koeov — za moške obleke, kostum in plašč. zel0 poceni prodam. — Nasiov v ogi. odd. Jutra. .34937-6 MOŠKO SUKNJO črno, za srednjo posta- menlam — Tržaški ee ; vo. prod m. Nartov v sta 27. I., dfisio. 34880 6 i ogl. odd Jutra M935-6 ČRNA SUKNJA i . Z'MSKO SUKNJO vel ka. predvojn0 blago. . mo-ko, dobr0 o!ranjeno, dobr o ohranjen,!, ucod j prodam ali zamenjim. no naprodaj. Jenkova 16 Ponudba na o-rl oddel. Treven 34831 6 Jutra pod »Ugodnost«. MOŠKO SUKNJO lepo temnoeivo vatlra-no' in podloženo s pliša-Fto Dcdlogo prodam. — Florjanska ul. 23. XII.. desno, zadnja VTata 34882-6 2 ZIMSKI SUKNJI do'g:, črno in sivo za menjam N?slov v ogl. cdd Jutra. 34931-6 ,4 KNJiGE Brehm;l »Življenje živali«. eleg. vezane, popol noma nove. prodam. — dlšče 7, nasprot. dram 8kega gledališča 34582-7 KRAVQ dobro mlekarico, po teletu, kupim. Iv. Kane. Linhartova 3. 34790-7 VREČE različne, inta od ambala-le. stalno kupuiem Podbevšek Filip Obirska 4 {Šiška > <3170-7 KRZNENE PLA5CE bele kožuščke lls.čje. dl hurjeve kunJe boe, do bi0 ohranjene in koie domač h živali kupuje Rot. krznarstvo. Me'-tn: 34934 6 : trg 3 401 " SERVIRNO MIZICO (voziček) kupim. Kongresni trg 13 I. 34867-7 KNJIGE sociološke In sorodno slovstvo, tudi starejše ln v tujih ježkih, dalje Lelbnitz Kant-Brevir — s p o r, t taMs teaiškega tetova^a s msejlatarorilia© zs, p&vensstvo Ljashljasse Od prihodnje soboto do ponedeljka v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 2SK Hermes razpisuje v dnevih 30. t. m. do 1. I. 1945 E.azpis I. mednarodno na-mizno-teniško prvenstvo Ljubljane pod po-kroviteljstvom za županske posle v Ljubljani pooblaščenega gen. tajnika g. Franja J a n č i g a j a. Tekmovanje obsega naslednje discipline: I. Prvenstvo gospodov — nagrajeni bodo prvi štirje; v odločitvah bodo igrali zadnji štirje igralci po sistemu četrtinske-ga finala; prijavnina znaša 20 lir. II. Gospodje kategorija 3. Nagrajeni bodo prvi štirje; pravico nastopa imajo oni igralci, ld na dosedanjih klubovih turnirjih riso zasedli prvih mest. niti v prvi niti v drugi skupini. Prijavnina znaša 10 lir. Kdor se prjjavi za obe skupni, plača 25 lir. III. Prvenstvo dana. Nagrajene bodo prvo štiri udeleženke. Prijavnina znaša 20 lir. iv. Prvenstvo gospodov v dvoje — nagrajena bosta prva dva para. Prijavnina za p^r 30 lir. v. Prvenstvo gospodov in dam v dvoje — nagrajena bosta prva dva para — prijavnina za par 30 lir. VI. Prvenstvo mladine. Pravico nas+opa imajo mladeniči, rojeni 'leta 1926. in kasneje. Nasr-ren-' bodo prvi štirje. Prijavnina znaša 15 lir. VII. Tekmovanje deokov rojenih leta 1928. in kasneje. Pravico nas tona imajo mladeniči, rojeni 1928., ki na dosedanjih turnirjih v juniorskih skupinah n:so zasedli prv:h dveh mest. Nagrajena bosta prva dva: če bo nad 20. pi*vi štirje. Prijavnina 10 lir. VITI. Prvenstvo moštev. V prvenstvu moštev nastopi v vsakem moS+vu 6 igralcev v igri oopamezn-kov ter trije pqri so. pT^Orlmr V rt-T' -o- 7-paorrn cffet jyj-f-v^TrM. dO- seže najmanj 5 zmag. Vsako moš'vo mora prijaviti svoie igralce do petkT (17. ure) po les+vici iako^fi. kakor tudi p?r? za igro v dvoje. Zmagovalno moštvo predme nagrado. Prijavnma za moštvo je 50 lir. ♦Posebna določila Tekmovanje bo v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5 ter se prične v soboto, 30. t m. ob 15. za vse skupine. Prijave je treba oddati nadzornemu organu v dvorani najkasneje do sobote 30. t m. ob 15 30. Naprošajo se tekmovalci, naj se prija-.ijo čim preje, da bo lahko hitreje izvedeno žrebanje in se ne bo zavlekel pričetek tekmovanja Igra se z OIympia žogicami. Vsa tekmovania bodo odigrana po s:stemu ^best of three«, razen onih v finalih gospodov in gospodov v dvoje, če bo čas dopušča] Prireditelj si pridržuje rvravico morebitnih izprememb tega razpisa. Vsak tekmovalec je .dolžan soditi tekme, ki mu jih odred vodja turnirja. Zaradi časovne stiske bo vso k igralec, ki ne bo pravočas. MOŠKO OBLEKO lepo. rjavo, skoraj novo, u„iu. ^—— - - .... „__,„„ in vestjo predvojno dia Naslov V ogl. odd. Ju- Emit Mach. Herder Itd. go čista volna p-odam ! tra. 34930-6 ! kupim. Ponudoe n: ogl. sli' zameni am. PlorjansK., j 10 m BLAGA ; odd. Jutra z navedb« ska ul. 13 III. dosno. I za srajce in nekaj me- ; dela m flene pod >Poco_ zadnla Vrata. 34883-6 | trov čme podloge, pro- ! logija« 34811-7 PS4 j d-m Naslov v ogl. odd i STEKLENICE volčje pasme. 3 mesece j Jutra. 34929-6 različnih vrst kupujemo, starega. dobregl čuvaja.1^ R' DTO Dobr0 plačamo. Nt Vašo prodam Opekapks c. 33 \ Hornyphon 4 + l cevni. v željo jih prevzamemo na 3^884-6 : na i boljšem stanju, pro- ' domu B Guštin Vodni VOZ (KASON) ! dam ali z-menjam. Po. k<£L J-3-8-N-7 in Lahko konjsko vpre ! nudbe na ogl odd. Ju- j TRENERKO e-, prodnm. Poizve se: tra pod >Hornyphon«. ! dobro onranjeno in Sv Petr-a c 85. 34894-6 ! 34923-6 . maje (Macco. Benger). OMARO ! P« ODAM: ; z» srednjo žensko P°eM- hrastovo, z'oži j i vo zame- j otroške majhne nogavi. s vo kuiMm_ Ponudbe na nlsin z- drva. Naslov r i ce ter moš. srajcs spod. \ ofL odd. Jutra P«** Ogl evid. Jutra 34827-6 j hlače ln nogav'ce. Na- ' »Ženske maje« 3487Z-7 KAVČ slov v ogl. odd. Jutra, i ŠIVALNI STROI 34917-0 ; popolnor a nov, z okrog. JABOLKA .................. izbrana, zamenja-n. Ni- dobrQ oh-anjen. pro dnm. Ogied med 12. n 14 uro Naslov v og!. odd Jutra. 34830-6 ; slov v cgl. odd. Jutra. BLAGO 7.A KAVČ i 34914-6 in hlače vino. pavolnato, | MOSKT KLOBUK prodam Ogled med 12. ' temna-iv. kvaliteten, št. In 15. uro. Na--lov v ogl. ■ 57 in domačo volno za odd Jutra. 34-S31 6 prejo prodam Naslov v DAMSKE HLAČKE f ogl. odd. Jutra. 34913-6 Zimske, za vitko posta- i ŠIVALNI STROJ lim čolničkom. ugodno prodam Na.'!ov v oglasnem odd. Jutra. 34378-7 KONJE ZA KLANJE kupujem. PuSnlk Justina, konjska mesarija — Opekarska cesta 38. Trnovo. 34885-7 SUKNJO ZimsKe, viun-u s^^ ; 'dobr0 ohranjeno za vo, blago predvojno — ; pogrezljiv, zcl0 lep, pro- j sOk0 pog^p kupim ali prodam eli zamenjam, j dam. Naslov v ogl- odd ! Za,_enjnm (doplačam) za Naslov V <^1. odd Ju- | Ju_tra_ 349i2-6 p^j^ s unajska cesta 36 (hišnik). 34883-7 ANGLEŠKA PISMA metoda Langensche;dt. ver ko Izdajo, kupim. tra. 34832 6 j RSDIO ŠKORNJE ] 5-cevnl. skorai nov. po- št 42—43 dobro ohra- ceni prodam. Naslov v n1ene. prodam. Nf.slov v jogi. odd. Jutra. 34911-6 ogl odd. Jutra. 34835-6 j ŠIVALNI STROJ verRo lzaajo Kllplm. MOŠKO OBLEKO pogrezljiv nem ke znam- j ponudbs na ogl. odde- zel0 fino. za srednjo po- | ke. pre-dam Po ug^nl ■ lek Jutra p^ .An. stavo, prodam. - Modri j ^ Nadov v ogl odd gleK.na«. 34595-7 s - - - ......1 Jutra. 34910-6 ° KLARINET MOŠKO SUKNJO ' dobro ohranjen, kupim, kratko, zimsko, skoraj plri5arrl do 4000 lir. — novo. za srednjo posta- • Ponudbe m ogi odde- Jan. Tržna 7. 34838-6 DAMSKO KOLO »Durkopp«, zelo lepo »n močno, in 8 ln poi me tra et-smina za zive-e prod.im — Poizvedbe od 8. do 10 dopoldne. Lin hartovia 28a. ....... PARCELO travnik ah njivo, traj bloka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Parcela«. 34865-30 LEPO PARCELO skorai ▼ središču mesta ugodno prodam aanio direktnemu kupcu. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »SonCno lepa«. 34889-20 ETAŽO del h še ali stanovanje do 1000.000 kupim. Po-nudoe na og'. odd. Jutra pod »Tudi veC sta nov; nj«. 34880-^0 VILO na Vrtači, Mirju, v Rožni dolin: ali kje drugje V lepem vllskem naselju kupim. Ponudbe na ogJ. odd. Jutra pod »Direktni nakup«. 34891-20 NJIVE ALI TRAVNIKE kjerkoli, za obdelovanje, dr, 650.000 lir. kup'm. — Ponudbe na cgl. oddelek Jutri pod »Po možnosti sever«. 34892 2Q INDUSTRIJ. ZEMLJO od 2500 kv. m naprej kupim Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Gotovina 600.000 lire. 34893-20 PARCELO na večjo vsoto kupim takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Lahko preko milijon lir«. 34887-20 PARCELA za 130 000 Ur naprodaj. Ponudbe na ogl .oddelek Jutra pod »130«. 34845-37 VILO lepo. enedružn^ko z garaSo in lep m vrtoai, v Ljubljani, zamenjam za enonadstropje hiše ▼ Ljubljani proti doplačilu Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Lep dom«. 34896 20 STAVBNO PARCELO znotraf ali zunaj bloka, kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Tudi na Fužinah«. 34S61 20 VOGALNO PARCELO lepo. kupim ali zamenjam za večjo parcelo ali hišo. ki bi bl!a ev. upornbna tud za obrt ter doplačam 500 d0 600 tisoč Ur. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša ali večja parcela«. 34907-20 HIŠO ALI PARCELO najraje v Južnem delu mesta kup m z* znesek ooa. 600.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >600.000 lir«. 34906-20 ppiierrvFSF^eHSf OPREMLJENO SOBO z 2 posteljama, s kuhinjo in opremo, oddam narrdi potovanji. P.ed-nost imajo nlad poročene«. Bolgarska 25. pritličje. 3491621 1?! SOBICO_ skromno opremljeno, s štedilnikom. Iščeta dve gospodični, najraje t bližini Tržaške ure do Fi govca. P0 mo&nosti h kakšni samski gwpe. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra od »Mirne s 34822 6 Jutra ska 15/1. ' 34713-7 MANJŠE KOLO. nizko, italijansko ali deško, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za dečka«. ' 34716-7 ŽENSKI PLASC, lep, kupim.« Ponudbe na ogl' odd. Juua pod »Plašč 30« 34719-7 DVA DRESA ženska smučarska. ku-p m. Naslov v ogl. odd. 34337-7 no navzočen, izločen iz nadaljnjega tekmovanja. Tekmovalcem se zato priporoča točnost; vsako morebitno opravičeno zamudo je treba javiti vodji turnirja. Vsak tek. mo valeč mora nastopiti v najmanj 2 skupinah; prijavnino je treba plačati pred prvim nastopom. Vodstvo turnirja tvorijo: kot predsednik dr. Anton Mauri, kot vodja turnirja: Vladimir Pušenjak, kot vrhovni sodnk Anton Medved in kot blagajnik Ivo Andoljšek ter po en zastopnik kluba, ki bo na turnirju zastopan z vsaj en'm moštvom in šestimi poedinimi igralci. Upravni odbor žsk Hermesa ju" it'i zamenjam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutri pod »so- lir'n- cena«. 34864-7 PLAŠČ ali kostum, dobr0 ohranjen Za 16-letno krepko dekle, iščOT proti zame njsVi. Ponudbe na osn. odd. Jutra pod »Mi«čo ba«. 34932-7 V KOMIS. PRODSJO sprejemamo vsakovrstne boljše predmete Partu-irerlja Venus. palnči Bata. 34924-7 TEHTNICO kuhinjsko, tehtnico de-c;m-.lno do 50 kg belo f!aneln in temn0 podlogo zn plašč kupim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34922-7 APARAT (elektr. Viapo) za sušenje (vodne ondul.), takoj kup m. Plač-m v denarju nli zamenjam. Je. reb. Židovska 6. 31919-7 Z^MLJIŠCE-TRAVNIK pripravno zi indtistr.j-ske namene ali za z.da Vo hiš. prodam p0 115 lir za kv. meter. Ponud be na oglas. odd. Jutra pod »Vehko 4009 kv. m« 34888-20 PARCELA v Šiški za 330.000 Lr na prodaj. Ponudbe ns ogl. oddelek Jutra pod »Stavblšče«. 34845-37 OPREMLJENO SOBO bren perila, c.ddi .m gospodu s stalilo službo tudi proti natir^alij . — Štedilnik ni razpolago. Naslov v ogla. nem oddelka Jutra. 3-i857-» OPREMLJENO SOliO lepo, ocicUm boijšemu goepodu. Naslov v ogl. cdd Jutra. 34941-23 L"PO SOBO oddam. R msk-i c. 9 — pritličje, levo vrata 5. 34936 23 OPREMLJENO SOBO ISčefcj dve go.pod.čni s 1. januarjem, po mo8-no-t s hrano, ki bi Jo prispevale v živilih. — Ponudbe na ogl. oddoles Jutra pod »V bli- žini centra.!. 34873 23a OPREMI JENO SOBO lepo, s posebnim vhodom, i&če gospodična, čez dan odsotni. Naslov v ogl oddelku Jutra. 34379 23a OPREMLJENO SOBO Išče državni uslužoenec. Ponudbe na ogi. oddel. Jutra pod »Sobica«. 34829 23a OPREMLJENO SOBO « sted lnikom iščeta 2 železničarja za 1. Januar-Franc Zupanoič Gerbičeva 16. 34836 23a SOBO opremljeno ali neoprein 'j eno. išče starejši želez. nlčari=ki uradnik. — l'o nudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Zelezneac 34859-23* SPALNICO z uporab^ kuhinje Išče miren, oženjen par. fo možnost; bi zu Dunajske ceste. Pcnudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kranj«. 34841-23a vdova po šolskem svetniku v 80. letu starosti, po krajši, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. PokopaLi smo jo na Štefanovo. Vsem, ki ste ob teh težkih dneh čustvovali z nami, iskrena hvala! Sv. maša zadušnica se bo brala v Križevniški cerkvi dne 15. januarja 1945 ob 7. uri. Ljubljana, 27. decembra 1944. žali-joče redbine: ravnikarjev a, inž. perto- tova in dr. brent keva. £1 V neizmerni žalosti sooroča-mo tužno vest, da je dns 21. t. m. v 83. letu starosti preminil naš ljubljeni seprog, dobri oče in ded, gospod štmm višji sodni svetnik v pok. Dragega pokojnika smo položili k večnemu počitku na Štefanovo, 26. decembra 1944, k Sv. Križu. ' r Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, 27. decembra 1944. OLGA, soproga; SANDA, hčerka; ing. ŽIVIJO, sin; IVANA, snaha; ALENKA in . MAJA, vnukinji; rodbina STRUNJAK in ostalo sorodstvo. 0< f Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancemy da je dotrpel naš nepozabni sin, mož, oče in brat, gospod de Toni Vinko Begunje pri Cerknici, 28. XII. 1944. ŽALUJOČI OSTALI. / v neizmerni žalosti sporočamo tužno vest, da nas je dne 24. t. m. za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat in svak, gospod Berčosi Anton poštni upravnik v pok. Dragega pokojnika smo spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. decembra 1944. Globoko žalujoči: josipina, soproga; marija redžic, miroslava s3ier-kolj, hčeri; sonja, silva vnukinji ln ostalo sorodstvo. la ■k v ^ src. P.T-: . ' J: . - * -rV-f-V/ ^ ■ •• * Vsem, ki ste z menoj sočustvovali ob nenadni smrti mojega ljubega soproga in očeta, gospoda vsem, ki ste poklonil' cvetje in vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekam mojo prisrčno zahvalo. Ljubljana, 27. xii. 1941. VERA MESERKO. Zahvala vsem, ki ste mi ob prebridki izgubi mojega predobrega očeta, gospoda stali ob strani ter z menoj sočustvovali, vsern, ki ste rajnega v času njegove težke bolezni obiskovali ter ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki ste z darovi v dobrodelne svrhe počastili njegov spomin, moja najprisrčnejša zahvala. Posebno svojo najiskrenejšo zahvalo pa izrekam predsedstvu in ravnateljstvu Posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani za vso v času pokojnikove bolezni in smrti izkazano mu velikodušnost. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 3. januarja 1945 ob 8. uri v cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 27. decembra 1944. Žalpjoči sin TINE OBLAK. G. FiirtmiiUer: 14 ?r princese Atnarc Roman Dekle ni nič odgovorilo, Ždelo je na stoiu in si pritiskalo roke na Ubta. »Zdaj se popeljem k Svensenu,« je menil Nordmann po molku, ki se ji je zdel neskončno dolg. 1 »Si obetaš od tega kak uspeh?« je grenko vprašala »Ne vem. Toda enkrat mora siti vse jasno meri nama Zadoižnice. ki jih je dal mojemu očetu, sem zdaj vendar že našel. Oee je mora) biti zaslepljen in ob parne-, da je privolil v to reč in žrtvova] večji dei svojih prihrankov Dirku Svensenu za študij.« Lizaiota se je bolestno nasmehnila. »Prav tako slabo si je znal urediti življenje kakor ti. Viljem. Saj si mi dovoj-krat pravil, kako je prišlo do tega. Vajim očeta sta bila boljša prijate'ia, kakor sta postala vidva, njuna sinova. Tvoj ^če pač ni nikoli pozabil, da mu je bil stari Sven-een pri neki potresni katastrofi «a Japonskem reši' življenje in imetje ter mu p r maeal, da se je osamosvojil. Ar je bi o spričo tega res tako nenaravno, d i 'e tvoj rče segel Dirku, sinu 6vojega najboljšega prujatelja, pod pazduho, ko ta, obubožan in osirotel, ni mogel nadaljevati študija in je zašel v skrajno stisko?« Nordmann je zaročenko srdito pogledal. »Pod pazduho — kako se to sliši! v svoji hvaležnosti do mrtvega Svensena je o-o j oče izročil Dirku majhno premoženje, potem ko je bil ta zapravil ostanek sredstev, ki jih je sam imel. In kaj imam zdaj j;iz od tega? Tri piškave zado žn ce. Naj mar začnem pravdo? ne iz oči v oči hočem peg edati Dirku Svensenu in ter.ati, kor je izsilil očetu s tem, da se je skliceval na stari dog hvaležnosti. Se danes se odpeljem v Monakovo!« Razburjenje, ki ga je bilo dekle ves čas zadrževalo, je vzplamtelo. »Nočsm,- da se peješ v Monakovo, nočem, da greS k Dirku Svensenu. Bojim se--« Viljem Nordmann je prebledel. Ljubosumje se je ogasilo v njem. »Zakaj nočeš, da bi se peljal v Monakovo k Svensenu? Se mar bojiš, -Ja ne bi tam poravnal z njim starega računa izza časov v tovarni ,Krono«sV ko te je nategoval in preganjal s svojimi ljubezenskim: ponudbami? Bog ve, da bi za to Se danes zaslužil kazen, tako nizkotno je bito njegovo vedenje!« »Prosim te. Viljem, pusti te s4are stvari pri miru!« je roteče reka Lizaiota. Njene tesnobne oči se niso odtrgale od njegovega obraza. »V6e to je vendar zdavnaj lainijo; Kaj je danes Svensen zame, kaj mi še more pomeniti človek, ki se je takisto igral s svojo kariero in prihodnostjo kukor on — Dirk Svensen, ki jo je že dijak za-vozil, ki v tovarni ,Kronos' ni hotel biti pameten, ki danes uganja kaj vem kaj in ki je zdavnaj izbrisan iz mojega življenja, cdkar poznam tebe, Viljem--—« Toda vroča prošnja in iskrena zapoved, ki je bila v njenih besedah, mu očitno ni šla do živega. Mo'če je strmel predse. Tedaj ga je pogledala z očmi, v kateiih ni bilo nobenega bleska več. Res se mistfš peljati k Svensenu?« »Da!« je trdo odgovori'.. Naglo se je zganila, kakor da ga hoče udržati. »Viljem--ostani tu--zd.ij --prav zdaj moraš ostati!« Zadnje besede je čudno poudarila. »Se to uro odpotujem!« Sploščila se je ob steni, kakor da ižče opore. »Ali bi se odpeljal tudi tedaj, če bi Valentin Rothe še živel?« • Ihtivo se je obmil pr#ti nji »Ti---- je rekel, s težavo s^. kroteč. »ti — — ne predrzni se mi še enkrat izreči sum — — še enkrat napasti Tftojo čast--—« Mladi kriminalni komisar Heinz Urban je imel smolo. Ko je ob pozni večerni ari prišel v predmestno hišo, kjer je stanoval Vifjem Nordmamn, ni mogel opraviti nameravanega zasiašflnja. Zaman ja trka| na vrata njegovega stanovanja in zvonil. Nihče mu ni priše] odklepat. Urbanu ni kazalo drugega kakor stopiti do hišnika in previdno poizvedovati, kod hodi sumijivec. V njegovo srečo je bil hišnik zelo radoveden in zgovoren mož. Mledi uradnik je vznemirjen zvedel, da je bil Viljem Nordmann s kovčsgom v roki zapus il hišo. Kemik da se je odpe jal v Monakovo, je rekel hišnik, vidno zadovoljen, da se more postaviti s tem, kar ve. Urban je Osupnil. Nordmann je Ml *am povedal, -da se peije v Monakovo. Čudno! Ali se tako vedejo sumljivi ljudje? Ali pa je biio to morda le poskus, apraviti policijo na krivo sled? Vsekako je bilo takšno potovanje, zdaj, neposredno po Rothejevem umoru, «um-livo. Je šlo morda za eno tistih znarih, usodnih neumnosti, ki jih tako radi delajo zicčind? Nu, vse to se j* moralo kmaju pokazati. Najprej je bilo treba izkoristiti hišnikovo zgovornost in natančneje izvedeti, s kakimi ljudmi je kemik občeval Hišnik se ni da) dolgo prositi. Kmalu je Urban dognal, de nima Viljem Nordmann na Dunaju nikakih svojcev, da pa je zaročen z Lizoloto Falknerjevo, kemičarko v nekem znanem 'aboratoriju. Utipn si je to zapisal Zdaj je šlo za veako najmanjšo sled — — Kemičarka Lizaiota Falknerjeva je drugo jutro v drhtečimi koleni sedla na svoje mesto v farmacevtskem laboratoriju, kjer je delala že leto dni. Komaj se je zavedala, da je pozdravila ob prihodu. Glasni razgovor tovarišev in tovarišic, ki so biii v veliki, belo pogoščeni dvorani z mnogimi steklenimi vrati, ji je udaril na uho kakor šumenje vode. Skoraj mehanično je odvila mali p'irski plamen Bunsenovega gorilnika nad 6vcj® delovno mizo in segla po 6tojajcu za pipete, da bi pričela delo. Njene misli so bile še vedno pri Viljemu Nordmann u. Ali se je bi'1 res še ponoči c«d-pravil na pot k Dirku Svensenu? »To potovanje je samo izgovor,« se je mučila. »Nič drugega ni hotel kakor olepšati svoj beg. Beg--beg----- ta besede ji ni dala miru. MahOma pa le vzdignilo gtevo fn položila retorto iz roke. Zraven nje je bil nekdo izreke] ime Valentina Rotheja." »Ste slišali--zagonetna stvar — —* »Kar ustreli! ga je! Siromaka!« »Rothe je hotel obvarovati denar, pa Jt moral za to žrtvovati življenje.« »So ie naili kako »led o storilcu?« »Ne — za zdaj že ne. Nu, policija ra bo gotovo kmalu imela.« . . Giaeova sta sp apet oddaljila. t ■ ■■■■■■■......... innnnrrinnnni ................n »nrTTnrTTTTnnnril n H a » I I H U H B B » »I M 11 M B III I M H II H M B JUULULIJLJUULB II II H H II B » M MU h rrmm II II B B II B B B B H B B B B B B B B IETO ŽELEZNIŠKO-CARINSKI, SPEDICIJSKI IN TRANSPORTNI ZAVOD ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO g SLOVENJA TRANSPORT JOSIP L. ŠILIH - Liubljana - Miklošičeva cesta IZVOZ ŠPEDICIJA — MEDNARODNI TRANSPORTI — TRANSPORTNA ORGANIZACIJA ZA BLAGOVNI PROMET Brzojavni naslov: Slovenia transport. Telef. 27-18, 37-18, pisarna 37-19, stanov. 24-19 ZASTOPSTVA IN KORESPONDENTI V VSEH INDUSTRIJSKIH UVQZ EN TRGOVSKIH CENTRIH V TU- IN INOZEMSTVU □ □ □ □ □ nnnnnnnrrinnnrTTnnnnnni n m it umi n i n innnnmmnDEX3maaDCmDaDrFinnn ll H »JLJUUUULJLPaGnm^ d Srečno ht veselo novo leto 1945 n □ innnnrwinnnnnnnnhnr^^ pODDLOJLJJnnOUmuanDaDDOCXIX]C A. SE. LJUBLJANA — MESTNI TRG uličica immsUm Veselo ln srečno NOVO LETO želi gostilna „Pri Korelmiu »NA-NA« onmi b t b m a b b ii □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI Ogriitc Stane knjigoveznica, □ □ kartonaža in galanterijska delavnica □ LJUBLJANA Breg št. 1 B □ p D □ R f. u » n i n n i u a m i u m » n n m n nmnr incmTSMOoaaaooou^ □ □ □ rconamonnnmnnmn^^ g SREČNO NOVO LETO želi " I □ □ □ »r LHOMA" J 02® lielko strsjl za obdelavo lesa LJUBLJANA □ Sv. Petra cesta št. 3 Telefon 26-91 □ □ □ Srečno novo leto P mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem § IVA □ BARVE IN LAKI □ LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 14 Z I N A r U □□□□□□□□□□ono o prej immm siraf. banovine ustanovljena leta 1829 Sprejema vloge, clafe posojila, izvršuje navadna ln klirinška nakazila, | cpravlfa vse bančne posle | ijmuuuuuuuliuuuljl^^ UIJ JIM n SREČNO NOVO LETO ZELI KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI □□□□□[XiaaaDaaamaaaauLJULJjuuumuuu m i rt imaoDaaaDauanoaamama^^ n h y n m »DAJ — BA LJUBLJANA, Cesta B, mafa 4 2 Vs ■ ■ ■ ■ « ■ ■ ■ ■ ■ ■ » j ■ ■ ■ » ■ i ■ » m ■ ■ " ■ 1 « ■ b ■ m ■ » m m a b h h ■ trn a n ■ n ll u t h bm h^T « h n » « a b a h a » l □ □ □ □ □ Er SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem cenjen:m odjemalcem »K0TIMA« — Lesar Ignac trgovina z železnino, barvami in steklom n □ LJUBLJANA ZALOŠKA CESTA ŠT. 35 n Eo3naxaaaaauuuLLJLE SREČNO NOVO LETO ŽELI T. MARINK trgsviisa z mešasalsa blagom rrnDDDEiDn □ □ LJUBLJANA Prisojna ulica štev. 7 □ □ □ □ □ □ n iimiPTTTiTTraiitiJUL^ ^ SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJ. NAROČNIKOM □ d Veselo NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC REBERNIK LJUBLJANA ° n R B H □ □ LJUBLJANA numensKega uuca «« q □ ■JR laaanDaaaaannmuuuLjjjjJLJi^^ 11 u n» H H B B in HTTI ROBERT GOU Šelenburgova ulica štev. 3 iLAJLJLJumaDDaDDa^ □ Prijetne praznike in boljše novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem □ □ DOLINAH FRANC trgovec — špecerija — galanterija — prej MAHNIC LJUBLJANA ZALOŠKA CESTA 22 OULiUUUUUDDOX^^ □ □ n □ □ n □ o SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim strankam ADHIJAN PAHOR modni krojaški atelje za dame in gospode LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 54 HOTEL »SLON« maaonnaaaaaaaac □ MODIC JOSIP zlatar LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 21 Izdelovanje in predelava vseh zlatih predmetov po lastnih i in vaših načrtih ^□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CE]! / □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ^ želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem ^ SLAŠČIČARNA »ORIENTAL« JUSUF MEHMETI STARI TRG STEV. 8 □ □ LJUBLJANA ^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooooa! onmnrir:ananDaamnonnc3D[xoxioooaaoi: □ ,, L O T O N w h logartone gLJUBLJAKA SV. PETRA CESTA ŠT. 38 Ej Slikanice, reklamna grafika, barvanje usnjenih izdelkov L t. d. □ se cenjenim strankam zahvaljuje in priporoča za nadaljnjo □ naklonjenost u □ SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI □ □ □ □ □ □ IZDELOVATELJ AVTOMATIČNIH BRUSILNIH STROJEV, AVTOMATIČNO BRUŠENJE 2AG Ljtsblfana VII, Celsvška cesta 43 ~ TeL 2084 iLiuumuuaezmaaoamaa^ iaaq[X]aaDaaaaaaaDaaacmnrTinnaji h b b inmuLji h b h no □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLIN AR parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo 11 ^nnnnnnnnnnnnnnnnroaaa^ imnnnmnnnnrrnnnnr^^ o □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem CSVALD DOBEIC trgovina galanterijskega, kratkega in modnega blaga g LJUBLJANA PRED SKOFLJO ST. 15 g □maaamaagjuuuLtLiLiuuLrs^ m g n u mnmn nranmnDmTTiTTT^ □ SREČNO NOVO LETO i ANT. KRISPER LJUBLJANA, Mestni trg 26 toanuuuuLiuLO^ imiiuii inmrm immaamaaaaaaaaaa^^ 11 »JULIJI l, SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim gostom C IVANA GORŠE GOSTILNA „NOVI SVET" □ LJUBLJANA — Gosposvetska cesta 14 saooaauijljll^ h b b b b b b tr doadaaimmddaamiddijlijliij. o mm n i b h ululhju □ POT t Lastnik LJUBLJANA, MefeSkova ulica šf. 13 MARMELADE, SADNI SOKI, LIKERJI IN ŽGANJE □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ Srečno novo leto! Drag^flit Hribar. -j LJUBLJANA Zaloška cesta št. %4 USTANOVLJENO 1899 — TELEFON SREČNO NOVO LETO ZELI vsem cenjenim odjemalcem F. & I. GORIČAB LJUBLJANA — Sv. Petra cesta štev. 29 > h « g 1 n » mu » ll m ii a Milil h B i b ii h_i_1lh_iulbjlh b b B b b b iiTTTT niiinmcraaaaoouaaaoan^^ 11 a b bxee Srečno in veselo NOVO LETO želita vsem cenj. odjomaleem IVAN in FRANČIŠKA JAVORNIK mesarija Domobranska cesta 1 LJUBLJANA Wo!fora nBea 1» n...........b »wrrxxoTT]nnanrif» b b b b b b »rod Vsem cenjenim gostom žeti srečno in zadovoljno NOVO LETO 1945 Gostilna „Derenda" Ljubljana, Borštnikov trg mmimiiinniiiiiimiiiiiilglllllllU nrP»ll!fl. Milan Zadnek - Fte