lfstm —
i—
Avatrife:----
. .	, 15—
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
iäüvo in npravniitvo: Maribor l^mSka aUea. 5. — Telefon it 113.
Sajmovejš® Hevstrijsk® uradno porodilo.
Dunaj, 13. maja.
Italijansko bojišče.
Pri s o š fci a r m a d i so se včeraj razvneli •s r d i f i a r t i 1 ie r i j s k i b o j i. ! Sovražnik je postavil v boj med m o rje m in T n i m i n o m na celi fronti topove in minske mefače. Ogenj je trajal celo noč in se še nadaljuje. N a š a a- r ti 1 e r H j ja z v s p e h o m o d g o v a. r j a.
Tudi na K o r o š k e m in na T j r o 1 is k e m so prišli topovi pa nekaterih mestih na obeh sirar neh prav živahno do besede.
Na ostalih bojiščih nič novega.
JBf ajnovejto nomšk# mrmdao porodilo«
Berolin, 13. maja.
Francosko bojišče.
Armada, prestolonaslednika Ruperta : fVeliki angleški napadi so se izjalovili. 'Po zelo močni artilerijski pripravi, M se je raztezala čež vse bojišče pri Arrasu med Lensom in Queantom, so Angleži v zgodnjih jutranjih urah med Gavrelle in Scarpe, ob obeh straneh eeste Arras—Cambrai in pri Bullcour-tu prodirali proti našim črtajm. Posrečilo se jim je vdreti v Roeux; na vseh drugih mestiih so bili v o-gnju in v boju iz bližine odbiti, pri čemer so imeli zelo težke izgube. Zvečer je prišlo na obeh straneh Mbnchy do več novih napaddv, ki so se na hrabri obrambi izjalovili. Vspehe, katere so si mogli Angleži izvojevati v Bullecourtu, jim je zopet iztrgal iz rok krepek protisunek enega gardnega bataljona. — Danes so za vas vsplamteli novi boji.
Aitmtada nemškega prestolonaslednika:	Počim
je bilo od časa do časa severno od reke Aisne bolj mirno, se je artilerijski boj ob kanalu Aisne—Marne in v Champagni, proti vzhodu segajoč od Tahu-re. Še bolj poostril. Ponočni francoski sunek ob obeh sttraneh ceste Corbeny—Pontavert je bil brezvspešen.
Vzhodno bojišče.
Dnheoe spremembe.
Macedonsko bojišče.
Na višinah pri Dobrepolju (vzhodno od reke Crne) in južno od Huma je bilo več sovražnih sunkov odbitih. Vse postojanke brez izjeme sjo tamkaj o-staie trdno v naših rokah.
Francozi zahtevajo italijansko ofenzivo»
Listi „Matin“, „Temps“ in „Journal“ soglasno utemeljujejo potrebo velike italijanske ofenzive, kot predpogoj za zmago četverosporazumovih čet na Francoskem.
Bethmann-Hollweg na Dunaju.
Nemški državni kancelar Bethnuuui-Holhveg je dospel dne 13. maja na Dunaj, da se posvetuje z našim zunanjim ministrom grofom Cerninom. Bethman-Hollweg je bil opoldne sprejet od /cesarja v avdi-jenci. Zvečer se je kancelar vrnil v Berolin. Posvetovanja. se bodo v bližnjem času v Berolifm nadaljevala. — Poset nemškega državnega kancelar ja na Dunaju je najbrž tudi v zvezi/ z nameravanim jutrišnjim kancelarjevem odgovorom na interpelacije v nemškem državnem zboru,
Cesarjeva zahvala avstrijskim narodom«
Naš 'cesar je pošlo i ministrskemu predsedniku ■grofu Clam-Martiinicu sledeče lastnoročno pismo:
Tretja zima svetovne vojske je z vsemi svojimi
trdotami za nami. Čeprav še bo trajalo nekaj meso cev, predao nam bo setev, ki klije v zemhi, dala ! hrane, smemo vendar pričakovati, da bo spomladi o-lajšano preživljanje. Dotlej jo pa treba vstrajati, in i to se nam bo tudi brez dvoma posrečilo, čeprav z j velikim pomanjkanjem. V tem težkem času čutim po- j trebo. da povem svojim ljubim narodom!, kako mi nji- f hove nadloge segajo globoko v srce ter da jim izrekam svojo naj toplejšo zahvalo za njihovo požrtvovalnost in potrpežljivost, s katero prenašajo vsa, velik:-bremena te vojske. Z hvaležnostjo prjpoznavam, koliko je ljudstvo, ki je na občudovanja vreden način zastavilo vse svoje duševne in gmotne moči. storilo v teh dnevih: delo kmeta, industrijskega in obrtnega delavca, rudokopa, sploh vseh tistih hrabrih in v ztrajnih borilcev celokupnega gospodarskega življenja. kateri so se izkazali za vredne onih junakbv, h se borijo za obstoj in čast domovine.
S prisrčno hvaležnostjo se tudi spominjam v-zornega delovanja naših domoljubnih žena, ki so si v najtežavnejših časih z stanovitnostjo, gospodarsko zmožnostjo in vrlino, kakor tudi z dejansko ljubeznijo do bližnjega zaslužile in zasigurale za vedno priznanje domovine.
Od vseh pa pričakujem, da, bodo, zavedajoč so velikega časa, ki kliče in veleva vse roke na delo, tudi še v bodoče izvrševali najskrajnejše, za vse prosim, z zaupanjem gledajoč v bodočnost, najbogatejšega blagoslova božjega. Naj trdno zaupanje na skorajšnje boljše dni vse spremlja pri nadaljnem delti, posvečenem v blagor domovine.
Važni tronotki.
Pred otvoritvijo državnega zbora stojimo. Vsi navodi širne Avstrije ,so z veliko radostjo in s polnim zadoščenjem; pozdravili dejstvo, da se jim vrne zopet torišče, na katerem bo nadzorstvo nad delovanjem uprave omogočeno,in beseda prosta. (Ljudje so v teh časih mnogo videli, še več slišali in zelo veliko skusili. In kdo bi si upal tajiti, da se jim marsikaj ni dopadlo. Toda, tega ne smejo povedati ne v listih, ne na zborovanjih, najmanj pa thing kjer so se naredili pogreški. Za to vse vzdihuje po kraju, kjer bi se lahko svobodno govorilo, kjer bi se lahko brez kazni in preganjanj imenovalo črno, kar je Črnega, belo, kar je belega.
Bivše ministrstvo grofa ■ Sfiirgkha, je stalo na stališču, da parlamenta ni treba in da vojskini časi zahtevajo, da, je vlada obenem postavodajalka, izvr-Sevalka in nadzorovalka. „Podaniki“ morajo molčati in ubogati. Po ustavi je seveda stvar drugačna: Po-stavodajalci so cesar in ljudstvo, med katerima vlada samo posreduje: izvrševalka je vlada in njeni organi; nadzorovalni izvrševanja so zopet cesar in ljudstvo. Ustavno stališče je torej precej različno od Stiirgkhovega stališča, ki je v pravem pomenu besede absolutistično. Naj večjo podporo je našel Stürgkh v nemških radikalcih, katerim so se polagoma pridružili celi Nationalverband in krščanski soeialci. Vsa ta zarota proti ustavi ni hotela parlamenta.
Zdi se, da se pripravljajo zopet enake razmere. Ministrstvo Clam-Martinic očividno ni ktos nalogi, ki jo je prevzelo. C. kr. urad za prehrano, katerega, vodi Höfer, je skoro popolnoma odpovedal. Notranjo politiko presoja ministrstvo le po Čeških razmerah in sicer jo gleda skozi dČalai čeških Nemcev. Za to so vse druge narodnosti, ne izvzemši Pollakov in alpskih Nemcev, nezadovoljne. Velikanska butara za ministrstvo sta. justični- minister Schenk in fin an- | čni minister Spitzmüller, ki zaradi svojega nastopa j v Kranzovem. procesu naravnost izzivata opozicijo ; parlamenta. Razmerje med socialdemokrati in mini- j sirskim predsednikom je skrajno napeto in soefafde- j
mokrati pripravljajo zanj-, hude parlamentarne napade. Grof Clam-Martinic je še star nasprotnik splošne in enake volilne pravjoe, na kateri bazira sedali;': parlament. Za to nima grof Clam-Martinic prav nobenega interesa'na parlamentu, nasprotno, njegovim intencijam bi bolj odgovarjalo, ako bi ga, ne bi-
lo.	Za to tudi dejstvo, da Clam-Marttinic drži še vedno križem roke in ne išče nobenega stika s parlamentarnimi strankami.
Kakor Stürgkh, dobiva tudi Clam-Martinic v svoji averziji proti parlamentu največjo oporo pri — nemških radikalcih in posredno pri vseh nemških strankah. Nationalverband nudi po krivdi radikalcev sliko največje razdraganosti in onemoglosti. Človek se z vsemi silami mora upirati proti čustvu sramu, ako pomisli, da bi to naj bila vodilna stranka našega, parlamenta. Krščanski soeialci so sicer edini, toda mirno stojijo ob strani, Češ:	Mi smo za parla-
ment, toda. če ga ne bo, si umijemo roke,
Cast in ugled Avstrije zahteva, da smo v sedanjem času na znotraj krepki in močni, kakor so naše fronte na zunaj trdne in nepremagljive., To zahteva naš interes ne samo nasproti sovražnikom, ampak tudi nasproti našim zaveznikom. Cim močnejši smo na znotraj, čim bolj edini in solidarni, tem več velja naša beseda v krogu zaveznikov, Mir nam koraka nasproti in za to se bomo tudi z zavezniki i-meli marsikaj domeniti. V teh trenotkili ne smemo nuditi sliko onemoglosti in oslabelosti.
Za to je nastopanje nemških strank, posebno nemških radikalcev, v sedanjem trenofku avstrijskim interesom na škodo. Vlada pa, ki tiho podpira nem-škoradikalna prizadevanja, ne zasluži podpore avstrijskih strank, ampak njih odločno opozicijo.
Važni, kritični trenotki se nam bližajo. Gotovi krogi hočejo drugikrat ubiti parlament, Toda mi u-pamo, da, bo avstrijska misel zopet premagala ovire. Že velikokrat smo obupavali, toda nazadnje se je še vsakikrat pokazalo, da je Avstrija močnejša kakor o-sebe. ki imajo za njo malo smisla, a v njej veli V o besedo.
Mirovno gibanje.
Iz vseh dežel so že odpotovali zastopniki socialne demokracije v Stockholm na mednarodno, socialistično mirovno konferenco. Tudi zastopniki avstrijske socialne demokracije so že na potu o Stockholm, Dan, kadar se bo konferenca pričela, še ni mrla n ko določen. Prevelikega upanja v to konferenco ne smemo staviti. — Predsednik ruske dume se je odločno izjavil proti kakemu posebnemu mlini, isto-tako tudi ministrski predsednik Lvov. Veliko pozornost vzbuja naznanilo, da bo nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg jutri podal v nemškem držar vnem zboru izjavo o vojnih m mirovnih ciljih nemške vlade. Včeraj se je kancelar mudil na Dunaju, da se pogovori z našimi državniki o besedah, kji jih bo rabil v svojem odgovoru. — Italijanski katoliški delavci so se izjavili, da hočejo z vsemi močmi delovati za mir.
Nemški kancelar ho odgovoril.
SnöLVWL
Nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg bo, kakor se poroča iz Berolina, v torek, dne 15. t. m., odgovoril na interpelacije o vojnih ciljih Nemčije.
Avstrijski socialni demokratje že odpotovali v Stockholm.
„Arbeiterzeitung“ poroča, da se iz Avstrije u-deležijo stockholmske konference sledeči zastopniki: dr, Adler, dr. Ellenbogen, dr. Renner Anton Hue-ber in Karel Seitz od nemške, Daszynski in dr, Di-ainand od poljske, Burian, Stein, Haberman, Nemec in Smeral od češke. Pittoni od italijanske, dr. Tu-
ma öd jugoslovanske in Grigorovici od rumunske socialne demokracije.. Vsi imenovani so že odpotovali čez Nemčijo v Stockholm.
Bosanska socialna demokracija v Stockholmu.
Iz Sarajeva poročajo, da odpošlje bosanska so-cialna •. demokracija na povabilo tajništva mednarodnega socialdemokratičnega urada dva zastopnika v Stockholm in sicer člana stranke Markiča in Glumača.
Italijanski socialisti pojdejo v Stockholm.
Strankino vodstvo italijanskih socialistov je dne 10. maja sklenilo, da se udeleži stockholmske mednarodne socialistične konference, ako bodoči dogodki ne bodo odsvetovali udeležbe.
Italijanski mirovni pogoji.
„Popolo d’Ttalia“ stavlja naslednje tri predpogoje za mir: Ustanovitev neodvisnih nacionalnih držav s posebnim vpoštevanjem „neodrešenih“, kar je očividno umeti kot gospodstvo nad milijoni; Jugoslovanov ob Adriji. 2, Odstavljenje nemške in avstrijske cesarske hišie. 3. Razoroženje narodov.
Angleži grozijo z Japonci.
Petrograjski list „Novoje Vremja“ piše, da Ru-, sija radi tega ne more sklepati posebnega miru z Avstrijo in Nemčijo, ker se je v tem slučaju bati, da bi Japonci zasedli Vladivostok in vzhodno Sibirijo. Anglija je baje tudi sklenila, z Japonsko pogodbo, po kateri mora Japonska nastopiti proti Rusiji, ako bi Rusija postala nezvesta Angliji.
Za zvezo Avstrije, Nemčije, Rusije, Turčije in Japonske.
List „Ruskoje Slovo“ prinaša dne 11. majnika daljši članek, v katerem se navdušiuje za zvezo med Avstrijo, Nemčijo. Turčijo, Rusijo in Japonsko.
Miroljubneži tudi v Angliji živahno nastopajo.
List „Daily Express“ poroča: Za tajno sejo angleške zbornice je stavljenih 18 vprašanj. M se pečajo pred vsem z mirovnimi pogoji.
Italijansko bojišče.
Na soški fronti od morja do Tolmina sje je zadnje dni razvnela živahna artilerijska borba. Švicarska poročila pravijo, da je to predznak novih ofenzivnih bojev, Na obeh staneh je v boju izredno veliko število artilerije. Inf ante rijski spopadi so bolj redki.
Italijanski ministri potujejo.
Italijanski minister notranjih zadev Orlando je dne 11. maja odpotoval v London, da posreduje pri angleški vladi za večji dovoz premoga in živr'1. Tretjina italijanskih železnic je radi pomanjkanja kuriva ustavila promet. — Prometni1 minister Arlottai in večja skupina častnikov ter uradnikov pa je dospelo v Novi Jork. Namen tega odposlanstva je, da zaprosi v Ameriki večji dovoz živil in vojnih potrebščin v Italijo.
Rusko bojišč
Na ruski fronti večinoma mir. Iz celega polo-Čaja je razvidno, da je ruska armada v revoluciji izgubila nadaljno napadalno moč. Vojaštvo je močno razdvojeno; pravega navdušenja za nadaljevanje krvavih bojev je zelo malo.
Dve pomembni ruski izjavi,
Predsednik ruske dume Rodzianko je v slovesni seji dne 11. maja izjavil' med drugim sledeče: Nemci se borijo, da bi si pridobili svetovno gospodstvo in da bi si podvrgli vse narode. T,em ciljem se moramo ustavljati. Se le popolni poraz germanskega militarizma bo prinesel svetu srečo in mir. Rusko ljudstvo mora doprinesti vsa sredstva, da se vojska privede djo popolne zmage četverosporazuma. Rusija svojih zaveznikov ne more izdati. Tri leta se že bori ž njimi ramo ob rami In jim hoče še nadalje o-stati zvesta. V približno enakem smislu je goVoril še tudi ministrski predsednik Lvov.
Novi ministri v Rusiji.
List „Corriere della Sera“ poroča iz Petrograda, da delavski izvršilni odbor zalh te v a, naj se 3—-4 njegovi elani jvpokličejo v vlado kot ministri brez portfeljev, a s popolno glasovalno pravico.
Kazen izgnanstva odpravljena.
Iz Petrograda se uradno poroča, da je začasna ruska vlada odredila odpravo kazni izgnanstva. Namesto izgnanstva v Sibirijo se bo upeljaid triletno ječo.
Romunsko bojišče.
Rumunska armada je baje že pripravljena, da udari na rumunsko ravan. Na nekaterih mestih se že vršijo manpe praske med rusko-rumunskimi četami in Mackensenovo armado, V Dobruči ob Donavi obojestranski artilerijski ogenj.
90.000 Italijanov zmrznilo in zbolelo.
Revolucijonarno gibanje v 'Rumuniji.
Italijanski poslanec Area, ki je imel vpogled v uradne zapisnike, piše v listu „Informatione“, da je italijanska armada v zimskih mesecih 1916-1917 izgubila 80.000 do 90,000 mož, med temi 2000 častnikov, ki so večinoma zmrznili ali pa oboleli vsled nevajenih vremenskih težav na frontL
Angleški list „Times“ poroča, da se v Rumuniji širi revolucij on ar n o gibanje. 20 poslancev je u-stanovilo novo delavsko stranko. Glavni program ru-munskih revolucionarjev je razdelitev zemlje med kmete in delavce ter nadaljevanje vojske do skrajnosti, dokler se ne bo zlomila nemška vojaška sila.
Francos!
Na francoskem bojišču je po hudem artilerijskem ognju vsplamtela nova trika na črti Arras— Lens ter južno od Lensa na črti Acheville— Queant. Vsi sovražni navali so bili krvavo odbiti, le borba za kolodvor in mestece Roeux še ni končana. — Vi Ch'ampagni ob reki Aisni hudi artilerijski boji. ‘ Dalje proti vzhodu srditi boji iz bližine za višinske postojanke na gorskem grebenu Bovelle. Tudi v teh bojih niso dosegli Francozi nobenih vspehov.
Ritka pri Arrasu vnovič vsplamtela.
Iz Berolinaj se poroča:	Po enodnevni'skrajno
hudi artilerijski pripravi so Angleži začeli dne 11. t. proti večeru' vnovič z vso ljutostjo napadati nemške postojanke ob obeh straneh, ceste Arras—Lens—Cam. brai. Angleški navali so bili krvavo odbiti. Saanjo za kolodvor Roeux še bitka valovi semtertja. Dne 12, t. m. zjutraj so ‘pa na črti Cambrai—Acheville— Qoeant vzplamteli novi hudi boji, ki se še nadaljujejo.
Angleži vjeli 20.000 Nemcev.
Angleški zakladni minister Bohar Law je zadnjo sredo v spodnji zbornici izjavil, da so Angleži od začetka meseca aprila do sedaj vjeli 20.000 Nemcev, vplenili 227 topov, med njimi 98 težkih in 470 strojnih pušk. Francoski plen je baje še večji.
Alzaško-Lotarinško za vsako ceno.
Pri neki slovesnosti v Parizu, katere sta se udeležila tudi minister Viviani in maršal 'Joffre, je Joffre rekel tudi med' drugim:	Nazaj se ne more
več, dokler Nemčija, Alzacije in Lotaringije ne bode vrnila Franciji.
Vprašanje nove zimske vojske.
Iz Pariza poročajo: V vojnem odseku senata je v soboto vojni minister na vprašanje, ce je resnično poročilo časopisja, da so zavezniki sklenili novo zimsko vojsko, odgovoril, da to ni res.
Lloyd George o vojski«
V tajni seji angleške spodnje zbornice je Lloyd George dne 10. maja govoril o notranjem položaju v Avstro-Ogrski in Nemčiji,. Razpravljal je posebno o vprajšanju rezerv v teh dveh državah. Trdil je, da je položaj v Avstriji in Nemčiji v tem oziru naprarn položaju, v katerem se naihaja Anglija, neugoden. George trdi, da so angleški in francoski (Vojskovodje z vspehi novejših bojev na zahodni fronti popolnoma zadovoljni. ' Skupni vojno-pomožni urad zahteva še več rezerv, čemur se bo moralo ugoditi. O podmprskem boju je podal George natančne številke o izgubah od meseca avgusta 1916, Z ozirom na sredstva proti P-eolnom je podal.ugodno poročilo,. Glede vprašanj o živilih trdi George, da se z ozirom na varčno uporabo in radi večjega pridelovanja ni bati, da bi se mogla Anglija izstradati. Anglija bo še tudi' 1. 1918 lahko pokrila svoje potrebe glede živil. 'George trdi, da niti ni potrebno, da bi še enkrat ponavljal vojne cilje zaveznikov. Cilji četverosporazuma so predobro znani in se tekom dveh let niso prav nič spremenili.
LISTEK.
Moč zgovornosti
Spisal 'A.: Averčenko; preložil Al. B.
Na oglu tihe sevastopolske ulice, tam, kjer je najbolj pripekalo solnce, je dremal Tatar ter prodajal pomaranče.
Pred Tatarom stoji velika pletena košarki, do polovice napolnjena z debelimi pomarančami.
Ves svet gine od vročine in dolgega časa — samo Tatar ne.
Njemu ni niti vroče, niti se dolgočasi.
O čem neki premišljuje, skrčen sedeč nad svojo košaro, v kateri je vrednosti komaj za poldrug rubelj?
Bržkone sploh ne misli ničesar, S kakimi mislimi pa bi se tudi bavil, ko se vse njegovo svetovno naziranje suče priprosto v krogu vsakdanjih pojmov. To je tukaj dovoljeno, tam pa n,i dovoljeno — no — dobro! Talarju je to dovolj.
Len je pa tako, da se mu niti ne ljubi potihem zamrmrati zaljubljeno tatarsko pesem, ko si jo na klarinet zapiska mladi Tatar, kadar v nedeljo spremlja na trg trgotvce s sadjem, .d tam Koraka s takim ražnim obrazom, kakor bi bil rimski vitez, čigar ju-naStvo proslavljajo pevci ob zvoku piščalk.
'Tatar torej kima z glavo nad svojim košem s pomarančami ter se pri tem počuti tako dobro in z silio voljno, da se mu niti ne ljubi, da bi dvignil gla-5® tor se ozrl na težki voz, ki se pelje počasi mimo Mfaga.
ni ridati niti človeka,
V tem se oddaleč pojavi opotekajoča se posti va moža v modri bluzi s slamnikom na glavi. Videti je, kakor bi se opotekal brez cilja,- zdelan od vročine in vina.
Ko se priguglja do Tatarj a, se ■ ustavi pred njim ter kolne, zamišljene oči upre v košaro. Potem vpraša s težavo:
„Pomaragče prodajaš?“
„Da-a“, odgovori Tatar t:er leno dvigne obrvi, „Ali bi jih radi?“
„Ti si Tatar?“ vpraša mož čez dalje časiai.
,,'Sem“, pritrdi dobrodušni Tatar. „Vsak mora biti od nekod. — So Talarji, pa so tudi Grki, kaj li ne?“
„I seveda. — A povej mi, ali vi* Tatarji pijete žganje?“
„;Ne, ne pijemo, je prepovedano.“
„Zakaj pa prepovedano, za božjp voljo?“ vpraša, mož ter' dvigne glavo. „Ali vam morda škoduje žganje ali kaj?“
„Seveda škoduje žganje, to stoji zapisano v naših zakoniti, da žganja ne smemo pijlti. 'To je velik greh!“
„Neumnost!“ odgovori mož velikodušno. „Kakšen greh? Gotovo niste prav razumeli korana. Daj mi ga sem, da ti pokažem mesto, kjer je pijača dovoljena, . .
Tatar razžaljen zmaje z ramami. Dolgo premišljuje, ali bi mu odgovoril in kako.
„Ako se človek opijani, se opoteka, Ali je to
lepe?“
„,0 tem nimaš niti pojma. Človek se nikoli ne opoteka iz lastne volje. To dela žganje, proti njegovi volji — “
„Tako je. 'Opoteka, se, poje, riga kot osel, plaši pse in mačke. AM j» to prav?“
„Zakgj pa bi ne pel človek, ako je vesel?“ „Nič ne de, ako lepo poje. A pijan človek razgraja in nadleguje ljudi na cesti.“
„Brate — čuj! — Tatarče! Kaj so meni mari ljudje? Ali me razumeš? Da sem le jaiz vesel! Ako pa drugim ni všeč, pa naj se napijejo še oni!“
Tatar zopet premišljuje. Premišljuje, kako bi mu odgovoril. Nazadnje se zmagoslavno nasmehne in reče;
„A človek, kadar je pijan, se zvali celo sredi ulice, zaspi kakor ubit in še okrade ga kdo lahko.“ „Nimaš prav!“ se razvnema zagovornik pijače. „Lažeš, Tatar, veš? Slišiš? Kadar se zvrne pijan človek, takrat je že vse zapil.“
„Nič zato. A Čevlje mu lahko kdo vzajme.“ „Prosim te!j V taki vročini? Dobro' — se vsaj naužije prijetnega hlada.“
Tatar dvigne glavo proti nebu ter mežika na temnomodro.; lepo nebo, kakor bi tam gori iskal odgovora. Nato pa veli:
„Predpostavljeni, pri katerih služi tak človek, mu reko: Kaj boš ti, opica pijana? Izgubi se!“
„Naj človek pije po pameti in naj se ne da u-jeti od predpostavljenih.“
„iSploh naj, ne pije! 'Sicer pa je žganje grenko, kakor je znano.“
„Ti o tem ničesar ne veš! Lahko piješ sladko, ako nočeš grenkega.“
„Povejte mi vendar, gospod“, pravi Tatar nazadnje, „(Zakaj pa naj bi pil, ako ne čujtim. prav ni-kake potrebe?“
To :e tehten pomislek, lci je vreden pozornosti. A zagovornik veselega pitja tudi ž njim M nič zadovoljen.
„Kako ie neki to mogoče, da bi ne imel potrebe? Ali veš, da ruski človek pije tudi brez potrebe?
Macedoiiski) bojišče.
Dne 9. in 10. maja je general Sarrail pričel ob reki Orni in Vardarju z velikopotezno ofenzivo, ki pa se mu je ob trdem odporu bolgarskih, avstrijskih in nemških čet ponesrečila. Na če tv erosp or a z umo vi strani je padlo baje nad 20.000 mož. Boji se ge nadaljujejo.
Tridnevna bitka ob reki Vardar.
, Iz Berolina se poroča:
Tridnevna bitka ob reki Vardar je končana s popolnim nevspehom za Sarrailovo armado. Četrt milijona mož je poslal general Sarrail. v boj. Dobra polovica njegove armade je napadala ob reki Vardar, ostali del pa ob kolenu reke Črne. Vsi navalijo bili odbiti. Vršili so se tako srditi boji, da v marsikaterem oziru prekašajo še celo boje na francoskem bojišču. General Sarrail je izgubil 20,000 mož padlih in veliko število ranjenih, Samo na enem delu bojne -črte je pokrivalo bojišče 1566 padlih Angležev.
Avstrijci v bitki v Macedoniji.
V zadnji tridnevni bitki v Macedoniji so vspe-šno sodelovali tudi Avstrijci. Posebno odlično je v-piivala, na razvoj bitke avstrijska poljska in težka artilerija.
Srbski poraz ob Mogleni.
Iz Sofije se poroča:	Dne 11. maja zjutraj so
po hudi artilerijski pripravi. hapa,dali Srbi v gostili vrstah druga za drugo bolgarske postojanke Dobrof-polje, Zborsko, T.ušin in Kovil ob reki Mogleni. Vsi nečuveno srditi srbski napadi so bili odbiti. Borba za postojanko Dobropolje se še nadaljuje.
Nova nasilstva proti Grčiji.
Vse angleško in francosko časopisje išče sedaj krivca za poraz Sarrailovo armade ob reki Vardar, Časopisje zatrjuje, da je vseh Sarrailovih nevspe-hov kriv grški kralj Konstantin, katerega se mora brezpogojno odstaviti, kajti za četverosporazum velja geslo: Kdor ni z nami, je zoper nas. Torej proč s kraljem Konstantinom!
Na turških bojiščih se položaj ni spremienil. V Mezopotamiji Angleži in Rusi polagoma napredujejo-
Spor z Ameriko«
Amerikanci prodajajo avstrijske ladje.
Severoameriški vojni urad je kupil sedem av-
Od kraja — seveda — gre težko, potem pa se navadi pijače — in lahjko gre. Ali nikoli hiši čitali statistike?“ ga vpraša, opotekajoč se.
„Nikoli nisem čital.“
„Ko bi bil čital, bi bil spoznal, da po statijstjEki pride na vsakega človeka pol vedra žganja. Razumeš,- he? Zato imaš dolžnos,, da popiješ svoj del, — ■ali ne?“
Tatar vzdihne, si pomakne čepico na obriti in od solnca ožgani tilnik ter pravi resno:
„Kajpada — res je taka — seveda."
„No, vidiš“, pravi mož resno in gre dalje svojo pot. Ko pride v luko, se upre ob steber ter dolgo, dolgo gleda čez tiho, temno gladino morskega zaliva. Premišljuje. Potem pa pravi sam pri sebi:
„Pameten človek je ta, Tatar. — Z modrim človekom sem govoril. — Prav ima, — Ali ni res tako
— res je — Čisto nepotrebno je žganje. — Po vsej pravici je rekel: ob zdravje spravlja ljudi, ob denar
—	nazadnje pa ti še službo poje — Že vem, kaj napravim — nehal bom piti. — Kaj? — Tiho! — brez ugovora!“
Vzdigne roko ter dolgo stoji tako, nagnjen naprej, kakor bi poslušal nejasne, bodeče se glasove, ki se mu počasi oglašajo v prsih.
„Odločeno je: ne pijem več žganja!“
Ko je bil tuji mož odšel, je Tatter naenkrat začutil nekako nevoljo.
Dolgo kima, z glavo, premišljuje, tleska z jezikom ter krili s širokimi hlačami. Potem pa pravi sam pri sebi:
„Ta mož mi je res govoril resnico — Tako je!
—	Kaj je komu mari, ako sem se napil in sem pri tem dobre volje?“
In odločno se vzravna na svojem mestu, čap-ko si potisne globokeje na tilnik, si košaro zadene «a, raaao ter krepko odkorakal proti nabrežju — do vesele gostilne, kateri pravijo „Mornarjevo veselje,“
„M, Glasnik.“
strijskih parnikov, ki so ležali v ameriških pristaniščih, da jih uporabi za vojno-trgovske svrhe
Politične vesti.
Hrvatska šola v Pulju. „Hrvatski List“ priobčuje dopis iz občinstva, ki se bavi is potrebo hrvatske šole v Pulju: „Mislimo, da istotako, kakor so se v Pulju otvorile nemške državne in mornariške ljudske šole, bi se moglo dovdliji, da se otvori tudi hrvatska, Zagotavljajo nas, da se je c. kr. okrajni šolski svet v Pulju obrnil na c. in kr. prjistaniško po-veliništvo, da bi se dovolila otvoritev zasebne šole Šolskih sester v ul Sissano, ali vojaška oblast tega ni dovolila. Uverjeni smo, da se to ni zgodilo fiz kake mržnje do Hrvatov, ampak so morali biti drugi taktični razlogi. Mi dobro vemo, da je v naši mornarici do 25,000 hrvatskih mornarjev, ki so pripravljeni poginiti v globinah morja iza cesarja in Avstrijo in smatramo za pogrešek, da se ni dovolila o-tvoritev hrvatske šole v Pulju . . .“
Madžariziranje Slovakov. Moti se, kdor misli, da je madžarizacijsko gibanje na Ogrskem zadovoljno z jezikovnim raznarodovanjem Slovakov. V uradih, v šolah in večinoma tudi v cerkvi, pri pošti in pri železnici itd. * je slovaški jezik brezpraven. Pa Madžarom to Še ni dovolj. Raznaroditi hočejo Slovake tudi v dušnem oziru in jim vcepiti nazore In ideale, ki so naravnost nasprotni njihdtvim narodnim i-dealom, ki jih pa naj tudi umstveno! narede za popolne podložnike Madžarov. Na* je slovaški jezik tudi javno brezpraven, v družinah živi, in to skušajo Madžari izrabiti za svoje namene1, V to svrho izdajajo Madžari več listov, ki so pisani v vulgarnem slovaškem narečju, pač da bi ustvarili nov slovaški književni jezik in ki seveda sistematično vcepljajo bralcem protinarodne nazore. Kaj se je osmelil že zadnjič reči grof Tisza v ogrskem državnem-zboru o ravnopravnosti narodov na Ogrskem?
Samostojnost Galicije. Listi poročajo iz Dunaja. da se je poljski ljudski stranki posrečilo druge skupine Poljskega kluba pridobiti za to, da se ne bodo naprej zanimali za samostojnost Galicije, kakor si jo želijo Nemci.	1
Težki položaj nemškega brodarstva. Nemško brodarstvo je zašlo v silno težke razmere. Zadnje bilance nemških, parobrodnih družb.„Hamburg—Amerika*“ in „Severonemški Lloyd“ so izšle 1. 1913. Od tedaj ni bila nobena več izdana. Vsled zaplemb so nemške parobrodne družbe izgubile vse polno najlepših svojih ladij. Pri tem so imele še to nesrečo, da so za te ladje najprej plafale mnogo milijonov na pristaniških pristojbinah, končno pa še ladje izgubile, da morajo obrestovati mnogo milijonov izdanih o-bligacij, da plačujejo stalnim uslužbencem vse plače tudi zdaj, dohodkov pa nimajo skoro nič. Družbe se vzdržujejo denarno le z bančnimi krediti, a že danes je gotovo, da mnogo let niti obreisti teh posojil ne bodo mogle plačevati, kaj še povrniti posojila sama. Družbe so se obrnile do nemške vlade in ta jim je ponudila 600—600 milijonov mark brezobrestnega posojila, Toda. družbe s tem niso zadovoljne, nego so zahtevale, naj jim država plača vrednost vseh izgubljenih ladij in povrne dobiček, ki ga vsled vojne niso napravile. Povrh pa žele družbe, naj jim da država še eno milijardo mark posojila.
Ustavne spremembe v Švici. Švicarski zvezni svet je v svoji seji dne 11. maja sklenil, dan se hode izdelal nov načrt švicarske ustave. Število zapriseženih zveznih svetnikov se bo zvišalo od 7 na 9. 'Po novem ustavnem načrtu se bo posebno število zveznih svetnikov iz zahodne Švice, kjer prebivajo večinoma Francozi in Italijani, povjijšalo in se jim. bode dal večji vpliv pri vladnih opravilih. — Ta sprememba bo vpliv nemških Švicarjev še bolj zmanjšala.
Značilna valitev na Irskem. Pri volitvi poslanca v angleško »spodnjo zbornico v okraju South-Long-ford je bil izvoljen kandidat irske revolucijo|narne stranke „sinnfeinovcev“, Maks Gnines, proti kandidatu irskih nacionalislov, Mac Kenna., Guines je dobil 1498. Kenna pa 1461 glasov. * Guinesa. so podpirali irski protestantje. Guines se je udeležil zadnje irske revolucije in se nahaja še sedaj v ječi.
Napad na predsednika ljudovlade Kube. Pred nekaterimi dnevi se je na predsednika ljudovlade Kuba v Osrednji Ameriki pripravil bombni napad. V predsednikovi hiši so našli bombo, katero je položil nek neznanec. Zaprli so devet sumljivih oseb.
Tedenske novice.
Odlikovanja zavoljo zaslug za vojno posojilo. Cesar je podelil vojni križ za civilne zasluge 2. razreda sledečim osebam:	arhidiakonu in nadžupniku
Francu Hrastelj v Konjicah, profesorju veronauka na mariborski gimnaziji in duhovnemu svetovalcu dr. Antonu Medved ter ravnatelju mariborske gimnazije dr. Josipu Tominšek. — Vojni križec za civilne zasluge II. razreda so dobili:	.Jožef čonč,
nadučitelj v Jarenini; Jakob Menhard, župnik pri Veliki Nedelji; Franc Robnik, nadučitelj v Št. Juriju ob Pesnici; Katarina Štiri gl. 'pošta, rica. v Slov. Bistrici; Josip Svetlin, nadučitelj v Poljčanah; Iv.
Vogrin, župnik pri Sv, Barbari v Hälozah; Jožef Vezjak, nadučitelj v Hajdinu in Franc Zacherl, učitelj v Ljutomeru.
Draginjske doklade za duhovščino. Dunajski
listi pišejo, da, je vlada dovoLLla svoto 5,000.000 kron kot draginjsko doklado za avstrijsko duhovščino, in sicer za dobo od dne 1 julija 1916 do dne 1. julija 1917. Draginisko doklaao dobi tudi vpokojena duhovščina, Za prihodnje leto bodo baje dragi rijskc doklade za duhovščino znašale nekoliko več.
Iz poštne službe. Poštar Pavel Šuhaj pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je imenovan za poštarja v Strassu pri Spielfeldu.
Iz južne železnice. Iz Brežic v Celovec je premeščen adjunkt Feliks Lenard. Nadalje so premeščeni sledeči pristavi: Rihard Matjaš iz Ljutomera v Kindberg, Jožef Malaroda iz Kinberga v Ljutomer, Albert Grauer iz Grobelnega v Kapfenberg, Anton Payrl iz Puntigama v Spielfeld, Avgust' Mehle iz 'Sv. Jurija ob južni žel. v Celovec in Štefan Grijčer iz Greifenburga v Sv. Jurij ob južni žel.
Predavanja slovenskega docenta na dunajskem vseučilišču. Naš’rojak, ministerjjalni podtajnik dr. Leonid Pitamlc, predava letos o zanimivem predmetu: o narodnostnem pravu. Predavanja se vrše vsak četrtek popoldne od 5. do 6. ure v dvorani XX XL dunajskega vseučilišča.
Poslanci-vojaki pridejo na dopust. Cesar je odredil, da se pošljejo državni poslanci in elani gosposke zbornice, ki vršijo vojaško službo, dne 15. t. m. na dopust, da se bodo mogli udeleževati sej državnega zbora in gosposke zbornice.
„Hrvatska“, glavno glasilo čistih pravašev — dr, Hrvat in 'dr. Frank — je dobila dovoljenje, da sme zopet izhajati. Dne 10, maja je izšla prva številka.
Samohvala. Komaj smo dobili nekoliko prostoj-še in svobodnejše čase. že so stopili naši narodni neprijatelji tudi zopet z vsemi svojimi nekdanjimi zahtevami v celem obsegu na dan. Riazlijka je samo ta, da so danes njih zahteve po možnosti Še nenasat-nejše kakor so bile pred vojno. Danes hočejo za se vse: Pomorske šole, višje trgovske šole in Bog znaj še kaj vse. Vse te Šole bi naj bile v Celovcu, v Trstu in nekje v Tirolah, seveda z glavnim učnim jezikom — nemškim. To za to, ker vedo, -da so narodno v naših obmorskih pokrajinah v manjšini, pa bi vseeno radi bili samoedini gospodarji. Tudi ta zahteva je vse preje kot opravičena., V bodoče se bode moral vsak narod svobodno razvijati. Naravno pa je. da gredo zgoraj označene šole v prvi vrsti onimrpb-morskim narodom, ki tvorijo stalni živelj obmorskih pokrajin in to smo Slovenci in Hrvati. Nemci se sicer sklicujejo na svoje kulturno prednjaičenje. No — kulturo imamo tudi mi in svojo zgodovino, ki nas o-pravičuje do vsega, kar si zahtevajo in prisvajajo drugi. Kulture tudi nismo dobili od nemškega naroda. Ne gre torej, kazati najprei na se in še le potem na nas, kakor bi se nam hotela deliti kakšna miloščina. 'Kar zahtevamo, zahtevamo opravičeno. Od svojih „prijateljev“ ne rabimo ničesar. Sicer pa so take zahteve naših sosedov najboljši dokaz pojmovanja, bodoče „enakopravnosti“ narodov — če bi šlo le po njihovem receptu.
Na Sv. Uršulo na koroško-štajerskji meji se bo iz Vranskega prvič poromalo v domoljubne namene na sopraznik Marijin ..Pomočnica kristjanom“, dne
24.	majnika, po vzgledu vrlih Korošcev, ki so v pro-oestili to sv. goro že dne 24. aprila t, 1, in tako u-trli pot po debelem snegu. In' sicer se bomo t je gor gredoč dne 23, majnika ustavili na Homcu, na Gradu in na Selah; nazaj grede skozi Ziavodnje pa se pojdemo poklonit tudi Sv. Križu pri Belili voidah dne
25.	majnika. Seveda vse to z blagohotnim dovoljenjem mnogocastitih cerkvenih predstojništev.
Nova naknadna prebiranja. Nova naknadna prebiranja črnovojniških zavezancev, rojenih v letih 1871—1867, kakor tudi posebna prebiranja Črnovoj-nijSkih zavezancev, rojenih v letih 1893 do vštetega leta 1867, ki so bili pri kakšnem zadnjem prebiranju spoznani za nesposobne za vsako vojaško službo,, in so bili vsled tega izvzeti od prebiranj, se bodo vršila v sledečem času: Celje mesjto dne 17., 18. do 23. maja; Ljubno 25. maja; Mozirje 26. maja; Šmarje pri Jelšah 29. in 30. maja; Trbovlje 1. junija; Brežice 3, in 4. junija; Kozje 6. junija; Šoštanj 17. in
18.	maja: Slovenjgradec 19. in 20. maja; Marenberg
22.	in 23. maja; Ljutomer 25. in 26. maja; Ptuj 29.,
30.	in 31. maja; Ormož 1. junija; Rogatec 3. junija: Konjice 5. in 6. junija; Lipnica od 29, do 31, maja in 1. junija: Wagna 2. junija; Radgona 3. in 4. junija; Maribor okolica 5.. 6., 7. in 8. junija; Sv. Lenart v Slov. gor. 9, in 10. junija ; Slov. Bistrica
11.	in 12. junija,; Maribor mesto 12. in 13. junija. — Z a,čete le prebiranj bodo naznanile okrajne politične oblasti.
Da zmaga, volja nad nagoni. Veliki državnjik in predsednik republike Ekvador v Osrednji Ameriki, Garcia Moreno, je šel ob hudi vročini na sprehod. 'S knjigo v roki, pojemajoč vsled pekočega solnca. zagleda pred seboj velikansko skalo, ki je iz stene štrleč delala naravno votlino, kamor ni prodrl niti en solnčni žarek. Garcia Moreno ne pomjšlja. ampak leže takoj v hladno senco. Toda komaj dobro ogleda svojo streho, zapazi, da se slilna pečina le malo še drži stene, iz katere je molela. Prestrašen plačne ter beži in se ustavi šele v precejšnji oddaljenosti 0(i nevarne pečine. V tem hipu pa se že tudi zave in —
sram ga» je lastnega strahu. „Ali je to pogum za nevarnosti, ki me čakajo v življenju?“ misli sam pri sebi. Vrne se in leži celo uro pod grozečo skalo. In tako ponavlja več dni zaporedoma, da bi popolnoma zatrl v sebi čut strahu. Res se mu j'e posrečilo. Pozneje ni nikoli več čutil »vznemirjenja vsled strahu, dasiravno mu je grozila prav mnogokrat očitno in velika smrtna nevarnost in je tudi padel pod bodali zarotnikov.
Novci iz cinka v Nemčiji. V Nemčiji rekviriraj« sedaj pri raznih obratih zaloge cinka, iz katerega nameravajo kovati denar namesto »srebrnega in pikljastega.
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNI DOM)	401
sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami.
Gospodarske novice.
Obekejeve statistike se pridobi na zemlji vseh kovin in rudnin v vrednosti 27 milijard mark na ieto. Vrednost premoga samega znaša 1354 milijard mark, železa 454 milijard. iTa način pridobivanja zemeljskih zakladov, ki leže 1 do 1% km na debelo v zgornji s-korji, se lahko z vso pravico imenuje „rop.“ Za premog se bo morda še našlo kako nadomestilo, težje pa za železo. Zakaj kovine enake trdosti, ki bi.se pridobivale j v večjih množinah, doklej še »nimamo. Aluminij, ki se sedaj tvori bistveno iz aluminijskih hidratov, bi se lahko pridobival v velikanskih množinah, Če se bo posrečilo ga pridobivati iz aluminijskih silikatov (ilovice itd.). Toda trdina je mala, komaj le 2.4 do 3. Ali je možnost ga napraviti trdega kot železo in jeklo? In če ne — iz česa si bo delalo človeštvo stroje, železniške tračnice, kolesa, poljedelska orodja, orožje?	„Z.“
Ne trosite trave in cvetljic na ceste m pota. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Že od nekdaj je v navadi, da ljadje ob posebnih cerkvenih in drugih slovesno stih trosijo travo in cvetlji* ce po cestah in potih. Vsled pomanjkanja krme je to sedaj prepovedano. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 K, ali kazen zapora do 6 mesecev.
Cene za fižol. Po vladni odredbi je m fižol letošnje letine določena najvišja cena 65 K, za lečo ß0 in za grah tudi 80 K za 100 kg.
Nasad tobaka na Češkem? Na Češkem nameravajo saditi tobak. Finančni stražni komisarji iščejo' 'primernih prostorov, kjer bi se že letos sadila tobačne sadike. Zadostujejo tudi manjše parcele do 200
Draga pšenica v Ameriki. Zadnje dni se je cena pšenici v Ameriki izredno dvignila. Danes!«e plačuje stara pšenica v Novem Jorku 55 K za 100 kg. Pred vojsko leta 1914 je bila cena pšenici na novo-jorškem trgu /štirikrat nižja, t. j. 12—14 K. Vzrok -sedanji višji ceni je letošnja izredno slaba letina In trgovska špekulacija. Ameriški listi pišejo, da je bfüa letos v Ameriki tako slaba letina, kakor že deset let ne. — Slišijo se glasovi, da se bo tudi za avstrijsko pšenico določila nekoliko višja cena. IKjJub dragim pridelovalnim stroškom je bila v Avstriji za pšenico dosedaj v celi Evropi skoro najnižja cena. Š kmetskega stališča je zahteva po boljši pšenični ceni popolnoma opravičena.. Vsi' industrijski izdelki soselte-kom vojske dvignili za več sto oostokov. samo žitne cene so ostale stare in sicer nižje kot mnogokrat pred voisko.
Cene za monopolni saharin so sledeče: stekle-ničice T 1 s 25 ploščicami po 0.70 (lOOkratna, sladkoba) po 25 v, zavitki T 2 s 3000 ploščicami po» 00.7 (lOOkratna sladkoba) po 2 K- 20 v., zavitki 3 K v kristalih po 10 gramov (1440kratna sladkoba) po 4 K 50 v, zavitki 64 s praškom po 10 gramov (550kratna sladkoba) po 6 K. zavitki P 5 s praškom po 25 gramov (560Tcratna sladkoba), po 15 K. (Rro vizija znaša pri T 1 za prodalo na debelo 2 v, za prodajo nadrobno 4 v, pri T 2 8 v, oziroma 30 v, pri P 3 3 K 25 2, oziroma 75 v. pri P 4 32 v, oziroma 1 K, pri P 5 1 K, oziroma 2 K 50 v.
Razae moTioe.
40 vagonov žita zgorelo. V Enzersdorlu na» Ni-žje-Avstrijskem je preteklo sredo zgorel mlinarju Pol-stererju mlin, v katerem je bilo nad 90 vagonov žita in moke. Rešili so kakih 50 vagonov žita. Škoda znaša 800.000 do 1,000.000 K.
Trikraten roparski morilec spreoblečen kakor narednik. V Temešvaru na Ogrskem so prijeli te dni moža v uniformi narednika, po imenu Geza Kis. Mož je kot prostak postal vojaški begun, oropal in ubil v okolici Temešvara eno ženo in dva moška in zakrivil več tatvin, in vlomov. Na zvit način se je skozi 254 leti umel umikati in izogniti roki pravice. Ropar pride pred vojaško sodišče.
Prva pomoč, če teče kri iz nosa. Postaviti se pokonci, ali če dotičnik leži, posaditi ga pokonci; a vendar je paziti, da se glava ne nagne naprej. Na tilnik in tudi na srce je treba deva® mrzle obkladke (robce, namočene v vodo), da se kri umiri in odtegne od glave. Krvotoka hipoma popolnoma ustaviti ni mogoče. Najboljša pomoč, da se čimpreje ustavi, je. zatisniti nosnico, ’ oziroma stisniti jo z dvema prstoma, prej pa vtakniti vanjo košček jodoformjgaza ali svalček bate. katero naj bi imel vsak, komur teče pogosto kri iz nosa, pri rokah. Ne sme še pa, če Človek krvavi, usekovati in pihati kri iz nosa, ne Izpirati nosu, ne vsrkovati v nosnico vode, ne glave s-klanjati naprej, ker vse to le pospešuje krvotok. Je treba pač čakati in pustiti, da, se malo kri odteče, nato pa zatisniti nosnico in čakaiti, da se kri strdi. Šele, ko se kri ustavi, se sme nos zunaj umiti, znotraj pa ga treba pustiti pri miru, dokler se. rana ne zaceli, ker drugače se krvotok zopet ponovi.
Množine premoga In železa v zemlji. Silno
naraščanje porabe, premoga in železa v zadnjih desetletjih je bilo mnogokrat povod za razmotri vanj a, kako dolgo bodo množine' teh dveh za tehnično podlago človeške kulture neobhodnih rudnin na razpolago. 'Zanimivo piše o tem predmetu v „Deutsche Revue“ profesor dr. Branea. Pravi med drugim: Svetovna produkcija premoga je doslej od leta do leta. v grozni meri naraščala, tako da grozi popolno izčrpanje premogovnih množin istotako kqt železa. Znani učenjak French je izračunal, da bodo v Evropi izčrpani v 100 do 200 letih premogovni rudniki na Severnem Angleškem, v osrednji Franciji, na osrednjem Češkem, na Saksonskem. V 200 do 350 letih na ostalem Angleškem, na. Severnem Francoskem, ha Nižjem Šlezkem. V 600 do 800 letih v Saarbrücken, Aachen. Wesjjfalskem in v Belgiji. V 1000 letih na Go rnjem Šlezkem. Leta» 1890 je znašala svetovna produkcija '513 milijonov ton, leta 1900 že 76,5, leta, 1910 pa že 1143 milijonov ton, od tega 100 milijonov ton rujavega premoga. Nemogoče je preceniti, kako bo to v posameznih deželah naraščalo. Zato so cenitve glede izčrpanja seveda na precej slabih nogah. Glasom
Maribor. Dne 21. maja ob 2. uri popoldne se bo v porotni dvorani mariborskega sodišča vršila skupna seja občinskih žetvenih komisarjev mariborskega okrajnega glavarstva,
Maribor. Okrajno glavarstvo nam piše: Vojni poročevalec profesor dr. Rudolf Peer/, iz Dunaja bo povodom svojega bivanja v nekaterih slovenskošta-.jerskih mesjtih predaval v sredo, dne 16. maja L 1-, v Mariboru po sledečem vsporedu:	1. Doživljaji na
južnozahodni fronti. 2. Tačasni vojni položaj. 3, 100 sveitlopisov z bojišča. Kraj: Porotna dvorana c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru, začetek ob 4. uri popoldne. Vstop popolnoma prost.
Maribor. Prehranjevalni urad mariborskega o-krajnega glavarstva je poslal pred dnevi sladkor »trgovcem na deželi za mesec maj. Dobili so: Za šolski okoliš Studenci pri Mariboru:	oskrbovalni urad
v Studencih 1250 kg, hranilno in uporabno društvo 125 kg; za Dobrovce: Raunig 240; za Št. Ilj; Gar sser 300, Plevnik 400, Smaty 300. Faleš 200, Hamer 200, Hercog 350 kg; «za Fram: Zamolo 350, Högen-wartli 300, Kodrič 300 kg; ža Kamnico: Ravnjak500
in Poš-Maribor 850 kg; za Sv. Jurij ob Pesu.: Dobaj 200, Schautzer 100,. Strableg 100, Gaube 100, in Klug 100 kg; za Jarenino: Cvilak) 400, Kramberger 400, Jamernik 200, občina Kaniža 300, Ferk 200 kg; za Št. Jakob: Schneeberger 450, Arnuš 450, Oravec 200 kg; za Hoče in Reko; Polž 400, Ratej 300, Lebe 600 kg; za Rape: Lasič 200, Šijanec 200, Bothe 150 kg; za Sv. Križ: Verdonik 450 kg; za Lehen pri Ribnici: Povoden 300 kg; za Krčevine: Veračin 400, Sock 300, Serec 700 kg; za» Leitersberg: Perko 200, Lupinjšek 150, Polzi 530, Paine 450 kg; za Št. Lovrenc: Boldin 200, Jäger 200, Kukovič 400, Rauš 100, Niki 100 kg; za Lembah:	Zemljič 400, Kasjak
200, Rotner 200 kg; za Šmarjeta ob Pesu.:	Baum-
gartner 350, Jager 300. Ferk 300 kg; za Šmarjeto na Dr. p.: Macun 550 kg; za Ruše:	Mohorko 400,
Leske 200. Sernc 300, Kupčič 200, Beigot 250 kg; za Brezje; Majpr-Pobrežje 300, Horvat-Pobrežje 200 kg; zaPuščavp: Karničnik 150, Fikfak 200, Kores-Kumen 150 kg; za Ranče; Lebe 150 kg; za Sv. Marii.) pri Vurbergu: Krajnc 550 kg; za Gornjo Sv. Kungoto: Vaupotič 300, Gobec 300 kg; za Št. Peter:	Lorber
350. Lajnšic 700 kg; za Pekre: Sorko 250 kg; za Planince: Kodrič 150 kg; za Pobrežje: Marko 400, Preb tier 300, Mernik 300 Sucher 600 kg; za Podovo: Novak 300 kg; Miklauc 200 kg; za Ribnico-Bre-zno:	Povoden 150 kg; za Sv. Nikolaj:	Pauko 232
kg; za Razvanje; Koc 400 kg; za Radvanje: Lobnik 400, Travisan 500, Primos 500 kg; za Slivnico: Polajnko 350, Loh 350 kg; za Žitečko vas: Krajnc 300 kg; za Tezno: Šabeder 300, Walzl 300 kg; za Spodnjo Sv. Kungoto: Likavee 400, Vaupotič 300 kg; za Svečino: Smonig 600, Skribe 300 kg; za Selnico ob Dravi: Jagrič 300, Pinter 300, Golob 300, Glaser 300, Kancler 300 kg; za Lučane: Peklar 200, Grušovnik 100 kg; za Sv. Ožbolt: Hojnik 50 kg; za Sladki Vrh pri Cmureku: Herzog v Selnici 250 kg; za Sv. Anton: Tušek 300, Markovič 300, Ozvatič 300 kg; za Sv. Barbaro: Šabeder 250, Krajnc 250, Šauperl 300 kg; za Sv. Benedikt: Šumenjaik 800, Škr-lec 200 kg; za Sv. Trojico: Golob 300, Ča.uš 300 in Čeh 300 kg; za Št. Jurij: Fras 150, Brglez 350, J. Bauman 350, Kramberger 150 kg:	za. Št. Lenart:
Zemljič 500, Sedminek 500 kg; za Št. Rupert: Lorber 400, Bauman 350, Rois 200, Golob 200 k)g; za Št. Andraž: Ozvatič 100 kg; za Negovo: Šumenjak 150 kg; za Sv. Ano: Zemljič 300, Škrlec 200 kg; za Velko: Šabeder 200 kg; za Biš; Kurbos 100 kg; za Slov. Bistrico: Kopač 400, Kaic 300, Pinter-400 kg; za Poljčane:	Šumer 300, Vodenik 400, Obersky 250
kg; za Laporje: Krošelj 500, Wutte 3j50 kg; za Črešnjevec: Žitnik 900 kg; za Št. Martin: Kos 1000 in Wer nig 500 kg; za Makole:	Košorok 300, Ozebek
300, JurŠič 200, Novak 200, D»reo 200 kg: za Studenice: Kaučič 300 kg; za Tinje: Rozman 200 kg; za Gornjo Polskavo: Uranjek 200, Karlin 200, Cizel 200, Navratil 200 kg; za Sv. Venčesl: Skrbiš 300 kg; za Slov. Bistrico (mesto) oskrbovalni odbor 1000 kig; za Pekel: občina 700 kg; za Spodnjo Polskavo: Sicher] 500 kg; za Pragarsko: iTišler 450 kg.
Konjice. V tukajšnji okolici se klati slepar, ki ponuja ljudem petrolej po kroni liter. Ker je pomanjkanje petroleja zlasti na deželi zelo veliko, kmetje prav radi kupujejo petrolej. Toda. slepar ima posodo napolnjeno z vodo, v katero je nalil nekaj malo petroleja,. Ker je na ta način že več oseb bilo ogoljufanih. se svari pred sleparjem.
Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v četrtek, dne 17. t. m., na praznik Vnebohoda, popoldne po večernicah, v posojilničnih prostorih z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani društva, da. pridejo v o-tilnem številu. Na zborovanje se vabijo tudi vsi oni, ki žele k društvu pristopiti ter plačati letnino ali pa prostovoljni dar za društvene namene.
N«©ta#i»l0 mm® pontfcrtikev«
Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči pose« hej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov; Upra vništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše,' ali je nov ali st®!“ naročnik, da ne bo pomot. Sama Pos-deljkova Straža stane za celo leto 1C 3*20 I 358» pol leta K T0D: za četrt leta §D Vbk
Oficijelno sutoskfipciJste mesto
Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje
sprejem« po originalnih pogojih rpljaee n«
šesto avstrijsko vojno posojilo
I. Davka prosto 40letno 572%xio amortizacijsko državno postojalo po K 92*5,0 pristevši 572%ne obresti od l maja 1917 naprej ter daje V2% bonifikacije. Ker teko obresti tega posojila že od h aprila 1917 znaša nabavna cena le K 91517, II. Davka proste 57a%ne 10 letne državne zakladnice po K 94'— pristevši 572% obresti
od 1. maja dalje in daje 72% bonifikacije
Izdajatelj in založnik: KonsoroiJ „Straža/-
nagovprui aefflänik: Vekoslav Stupas.®
QEäsK tiskam® sv* Dirila s: MadBnm