TRST, četrtek T decembra 1958 Leto XIV. . Št. 288 (4133) PRIMORSKI DNEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini JJKDNISTVO; uu MONTECCHl št. C, II. nad. — TELEFON »3-80* IN 94-83« - Poštni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 J*--Nedeljska ^evllka “*se< ’ založništvo St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno tsa din rosim i ■ BLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržažkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, .DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami panKi v lj ji ' Danes v poslanski zbornici odločilno glasovanje <saj še jutri. Ritka ne bo lahka, ker gre !a zadevo, ki jo zelo nepo-kedno občutijo milijoni pre-ivalstva in parlamentarci sa. Jji. Bencin je sedaj že pred-rjt široke potrošnje in vsa" fao bi ga raje plačeval ceneje .kot pa draže. Tisti, ki se 5°cejo zaradi stranke in vla-žrtvovati ter bencin plakati draže, so samo demo-i^stjani in socialdemokrati, a^a znano je, da so se prav vprašanju cene bencina že enkrat pojavili tako številni JPfosti strelci« v vladni stran-da je vladni predlog pri ovanju ostal v manjšini. . ia je sicer našla nek- na-I ?*> s katerim se je izognila ?vedbi predloga opozicije, ki j * bil tedaj izglasovan. To.la j ^aj gre pri vsej stvari «bolj tares». Opozicija bo zahtevala Jsinitev polovičnega poviša-I cene petroleja, ki je bilo j vedeno v času sueške krize. računih na papirju ima > pda za seboj glasove 298 po-Jncev, združena opozicija pa ffc In če bi se zgodilo, da J. bil rezultat glasovanja iz-?a«n prav v razmerju teh ..Jeh številk, tedaj bi to prak-pomenilo, da vlada pač za seboj javnega mne-v državi. Tudi ni dovolj “trditev, da vlada v nobe-primeru ne bo v tej ]:fbati postavila vprašanja o ?uPnici. Večinska stranka se , %vedaJ da bi, tpka razdelitev ihanske zbbrriice točno po ™lovici v očeh javnega mne-j?a pomenila, da je vlada ti-?a' ki je v debati potegnila Jjajši konec. Demokristjani *!» ne štedijo z napori, da bi ?t! ostalih skupinah dosegli #kršen koli kompromis, ki ? Preprečil njih poraz pa tu-j zmago, ki bi jo mo- ji predrago plačati. ."•zna pogajanja so se nadevala tudi danes zvečer. zunanjepolitičnih vprašanj. O-menil je, da je Oton Habsburški večkrat izjavil, da se ne misli odpovedati ozemljem avstro-ogrske monarhije. V zvezi z Južno Tirolsko je Fischer izjavil, da bi morala avstrijska vlada obnoviti predlog za demilitarizacijo Južne Tirolske, kakor so to predlagali italijanski komunisti. Govornik, ki je govoril takoj za njim, predstavnik ljudske stranke Tencic, je govoril o raznih vprašanjih in med drugim o slovenski manjšini na Koroškem ter o nemški manjšini v Južni Tirolski. Kar se tiče Slovencev na Koroškem, je Toncic oporekal Slovencem tiste pravice, za katere se Avstrija zavzema /.a južnotirolske Nemce. Trdil je, do se Jugoslavija vmešava v avstrijske notranje zadeve, češ da državna pogodba ne določa, da mora biti «avstrijska večina prisiljena naučiti se jezika manjšine«. Kar se tiče Južne Tirolske, pa je izrekel dvom, da bi predlog za demilitarizacijo tega ozemlja lahko koristil Južni Tirolski. Pripomnil je, da je bil ta predlog postavljen zalo, da se škodi NATO. «Klic, Ja se prizna pravica Južnim Tirolcem, je dejal Toncic, postaja vedno močnejši. Vendar pa hočemo posvetiti največjo pozornost razgovorom, ki so se sedaj začeli med Italijo in Avstrijo.« Poslanec ljuske stranke Kra- nebitter je med drugim ponovil zahtevo o avtonomiji za Južno Tirolsko in dejal, da je treba pariški sporazum izvajati po duhu in smotru. Poziv ženevski konferenci za ukinitev jedrskih poizkusov Kazgovori na konferenci počasi napredujejo Glede preprečitve iznenadnih napadov pa niso v ničemer napredovali 2ENEVA, 3. je položaj na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov nespremenjen. Današnje uradno poročilo v glavnem ponavlja to, kar je bilo sporočeno v preteklih dneh. Vendar pa so včerajšnje optimistične izjave Mac Millana in ameriškega senatorja Humphreya v Moskvi ustvarile okcli konference ozračje optimizma. Seveda je prezgodaj kar koli napovedati o sedanjih pogajanjih, vsekakor pa izhaja, da so pogajanja dokaj napredovala, kar se tiče pogodbe o ustavitvi poizkusov z jedrskim orožjem. Alžirska delegacija v Pekingu PEKING, 3. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je danes prišla v Peking delegacija alžirske vlade na ura den obisk. V delegaciji so minister za socialne zadeve Ben Geda Ben Jusef, minister za oboroževanje Mahmud Šerif in minister za informacije Sad | dogovorijo o takojšnji usta-Dahlab. j vitvi jedrskih poizkusov. V Medtem je prišla v Ženevo nova skupina, ki vodi akcijo proti jedrskemu orožju. Gre za ((ameriški akcijski odbor za nenasilje«. Člani tega odbora so prišli iz Pariza z namenom. da pozovejo tri delegacije na konferenci, naj se Zdi se, da skupini je 5 Američanov in 1 Japonec. Ti so marca letos z dvema čolnoma skušali prodreti na prepovedano področje ameriških jedrskih poizkusov v Tihem oceanu. Kakor je znano, so štiri potnike enega teh čolnov aretirali še pred odhodom, medtem ko so druge aretirali šele potem, ko so ze križarili več ko sto kilometrov po prepovedanem pod. ročju. ((Samomorilsko odposlanstvo«, kakor so njih akei-jo tedaj imenovali, je imelo namen opozoriti javno mnenje na nevarnost jedrskih poizkusov. Člani omenjene skupine nameravajo sedaj ponovno opozoriti svetovno javnost na to nevarnost. ■IIIIIIIHIIItlllllllllllMlIllllMItlllllMIIIlllllllllllIttlllMIIIIIIItllllHIIIiillilililtiilllilllfllMIIIIllllllllllllliniltllllllllllllllllUllUllIlinilinililMIIIIMIIlIDIIIlilllllllllllllMIimilillliuillllllllllllllllllllll Uradna kandidatura gen. De Ganila za predsednika fran General je včeraj začel petdnevno potovanje po Alžiriji - Danes se začne izreden kongres SFI0 - Mitterand napoveduje diktaturo glasovanja pa ne bo pri-’. Prej kot jutri, ker se je Javilo v debato mnogo go- llri gotovo demokristjani iz-fhstili, kolikor bodo mogli. : i^butno ni nič znanega o ka-konkretnem sporazumu. V Pa se gevor: o novi osno-v Ja pogajanja, ki naj bi bila „ tem, da se takoj zniža ce-j,, bencina za pet lir namesto v1?1«, kakor je predlagala o- Jhikov. Nadaljnjih 24 ur kris ' i i\51Ja-^Pozicija je v vprašanju Ivanja cene bencinu zelo j (C^aktna. Nastopili bodo ».uPno tako misini, monarhi-v.1 'h liberalci kakor republi-5j?ci, socialisti in komunisti. J° je sicer trenutno nekaj gotovosti zaradi republikanci • Ti bi se mogoče vzdržali Snovanja, če bi bilo treba v i>°tnic; glasovati o zaupnici. w!r se pa o zaupnici ne bo I it# >0va1*0' bi vzdržanje ne n‘° no-benega smisla, v. . današnji debati je naj-govoril poslanec Pierra-i,ni- V imenu PSI je zahteval L nadaljnje znižanje cene (j! ■ ma za 10 odstotkov. Pou-Hf.1I je, da kaže vlada zelo i j|, 0 resnosti na tem področ-ok’,. zlasti če se še upoštevajo dt Jut>e ministra Andreottija j0'tl volitvami 25. maja. Navdal je, da se bo socialista stranka borila za de-j, dstotno znižanje cene, kot d- 'o v predlogu komunistične Poslanca Faille; in če ta vtlog ne bi bil sprejet, pa d-1 za ukinitev povišanja ce-v°d časa sueške krize, vfomunist Failla je ilustriral Venski načrt, ki nosi njego-d, 'nte; poudaril je, da bi dt, ministrski odbor za cene tJ Vacchetta (KPI), Cut-ili* (PNM). Vsi ti so govo-ljL.aa znižanje cene bencina, O ,m ko i® prevzel težav-t*. vlog°, da je branil vladno tt-8 demokristjan Roselli. Po-. Pa je bila seja prekinje-*n se bo nadaljevala jutri. A. P. .—«»— v Južna Tirolska in Koroška PARIZ, 3. — Zveza za novo republiko je objavila izjavo svojega centralnega komiteja s katero poziva vse izvoljene kandidate, naj aktivno sodelujejo pri izvolitvi gen. De Gaulla za predsednika republike. Stranka uradno postavlja De Gaullovo kandidaturo. Kakor je znano, bodo v o- -- litve za predsednika lepu-blike 21. decembra. V nedeljo 7. decembra pa bodo izvolili 70.000 cvelikih volivcev«, ki bodo volili predsednika. Te bodo izbrali med občinskimi svetovalci vse Francije in v prekomorskih departmajih; pridružili se bodo tistim, ki imajo že to pravico in ki so: poslanci, senatorji, splošni svetovalci, predstavniki prekomorskih Krajevnih skupščin. Izjava zveze za novo republik.« pravi dalje, da bo po uspehu na zadnjih^ volitvah ta skupina »ostala izven tradicionalnih strank in bo gibanje novega tipa, ki bo uporabljalo nove metode v tesnem stiku s socialnimi in gospodarskimi kadri dežele«. Izjava našteva zatem ((predvidene reforme«; #nujni načrti za stanovanja, podpora mladini, nova politika gospodarskega razmaha in socialnega napredka«. Izjava omenja zatem glavni simoter stranke, ki je priprava prihodnjih občinskih volitev, ki bodo marca ali aprila, «zato da se eliminirajo komunisti iz občinskih uprav, ki jim služijo za njihove postojanke«. Medtem pa je glavna pozornost opazovalcev sedaj obrnjena na jutrišnji kongres SFIO in v Alžirijo, kamor je De Gaulle prišel danes zju traj in bo tam ostal pet dni. De Gaulle je prišel z ie-talom v Bono, kjer ga je spr»jel poveljnik oboroženih sil v Alžiriji gen. Salan. Pozneje je s helikopterjem Odpotoval v Costantino. Oa tu namerava oditi na ogled utrjenih postojank ob tunizijski meji. Jutri pa bo z letalom odpotoval na ogled petrolejskih ležišč v Sahari. Med njegovo odsotnostjo bo posle predsednika vlade vodil notranji minister Pelletier. Prihodnji teden bosta v Alžiriji prevzela vodstvo civilnih in vojaških zadev dve novi osebnosti. Kakor ^se napoveduje, bo novo mesto inšpektorja za narodno obrambo prevzel general Salan. Na njegovo mesto bosta imenovana en vojak in en civilist. General Challe bo prevzel vodstvo vojske, Paul Delouvrier, ki je strokovnjak za finančne zadeve, pa bo prevzel vou-stvo civilnih poslov. «Vse ostalo«, ki ga je De Gaulle napovedal, misli izvršiti v Alžiriji z ((izvoljenimi predstavniki«. Včeraj je gen. De Gaulle na seji vlade fo-novil, da je Alžirija prvikrat glasovala «v popolni enakopravnosti državljanov« in da so «vsi tisti, ki so hoteli kandidirati, imeli to možnrst«. Verjetno bo De Gaulle sedaj skušal izvajati svoj petletni načrt, ki ga je bil napovedal v Costantini in ki pomeni načrt »integracije«. Kakor je znano, vsebuje njegov načrt: sprejem alžirske mladine v vrste državne uprave, povišanje mezd in plač v Alžiriji, da dosežejo višino v Franciji. Razdelitev 250.000 ha zemlje alžirskim kme*om, zidanje stanovanj za milijon Alžircev, u-stanovitev novih mest za zaposlitev, borba proti analfabetizmu itd. V političnih krogih v Parizu so mnenja, da je bližnje imenovanje Delouvriera posebno značilno za važnost, ki jo De Gaulle pripisuje izboljšanju življenjske ravni v Alžiriji. Pripominjajo, da se imenovanje finančnega strokovnjaka ne more tolmačiti drugače. Enako važnost pripisujejo generalovemu potovanju v Saharo, od katere si Francija mnogo obeta. General Challe pripada letalstvu in zagovarja ((taktiko nenadnih udarov« s skupinami komandosov, s helikopterji, z lahkim: enotami. Na vsak način se ne misli več na velike ofenzive, ki niso dale do sedaj nobenega uspeha. Kar se tiče nove politične ureditve v Alžiriji, pripisujejo De Gaullu namen stopiti takoj v stik z 71 poslanci, med katerimi je 48 muslimanov-ko-laboracionistov. Zdi se, da se tudi De Gaulle sedaj usmerja k formuli o integraciji. Kakor rečeno, se bo jutri-začel v Issy Les Mou-lineaux izreden kongres SFIO. t.j. francoske socialistične stranke. Ta stranka je pri nedeljskih volitvah zgubila nad 50 poslancev. Predvideva se, da bodo mnogi od teh, med katerimi liiiiiiiliiHttniHimtimtmimiimnimiimiiitriitiiimiumiimiiiiiiHiiimiiiiiliiiliiMimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiillftiitiitiiimmiitiMliiiiiiiiitiiii Nixon se boji političnih posledic gospodarskih sporov med evropskimi zavezniki »ti AJ, 3. — Med današnjo kvo o proračunu zuna-llt ministrstva v avstrij-iJj*1 parlamentu je govoril ki ,unistični poslanec Fischer, V-i* Ponovno opozoril na ne-! a°St povratka Otona Habs-tjf ^k^ga v Avstrijo, ne samo Mm' notranie»?a političnega *aja, pač pa tudi zaradi WASHINGTON, 3. — Ameriški podpredsednik Nixon je aanes časnikarjem izjavil, da ne bo nobene »pomembne spremembe« v ameriški politiki po njegovih razgovorih z Mac Millanom in z drugimi britanskimi voditelji. Nixon je izjavil, da je ugotovil v glavnem tri stvari med svojimi razgovori z britanskimi voditelji: ugotovil je sporazumnost med obema državama glede Berlina; ugotovil je glede področja svobodne izmenjave večjo zaskrbljenost, kakor je predvidevati, in končno je ugotovil, »enotnost pogledov« proti vsaki odpovedi obveznosti v okviru sporazuma za ureditev nemškega vprašanja. Nixon je dalje izjavil, da se zaveda resnih vprašanj, ki bi nastala, če bi načrti o področju svobodne izmenjave obtičali v slepi ulici. Dodal je, da se je vrnil v Washington z osebnim prepričanjem, da je treba to zadevo nujno rešiti, ne da bi nastali taki spori, ki bi lahko imeli politične posledic#. Pripomnil je, da gre za zadevo, ki jo morajo rešiti prizadete države. »Ne mislimo vmešavali se v pogajanja, je izjavil Nixon toda pripravljeni smo sodelovati s tistimi prizadetimi dr žavami, ki bi bile mnenja, da bi naš prispevek lahko bil u-činkovit.« Zatem je podpred sednik izjavil, da je potrebno, da se ZDA zavedajo, da je treba »za vsako ceno« pre- prečiti tako rešitev, ki bi viziji varnostne pogodbe pou- lahko imela politične posledice in ki bi lahko razcepila države NATO. Zatem je izjavil, da so neutemeljene trditve, da Eisenhovverjeva vlada proučuje vprašanje opustitve nekaterih obveznosti v Srednji Evropi v okviru ureditve nemškega vprašanja. Dejal je, da se je o tem razgovarjal z britansko vlado ob raznih priložnostih, ter da je ugotovil »enotnost pogledov«. Nixon je na koncu izjavil, da se strinja z britanskim stališčem o tesnejših posvetovanjih med članicami NATO, preden se sprejemajo sklepi o nekaterih področjih. Sovjetska nota Japonski MOSKVA, 3. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je včeraj izročil japonskemu poslaniku v Moskvi noto, v kateri je rečeno, da «oe bi se Japonska odpovedala suženjskim vojaškim obveznostim, ki so ji bile vsiljene v preteklosti, bi to bilo v korist miru in pravim interesom dežele«. Nota pravi, da bi morala Japonska likvidirati tuja vojaška oporišča na japonskem ozemlju vštevši oporišča na Okinavi in na otokih Bonin ter zahtevati umik vseh tujih čet. V zvezi z razgovori med Japonsko in ZDA o re aarja nota, da bi politika nevtralnosti Japonske na Daljnem vzhodu prispevala k miru in varnosti na tem delu sveta, «Sklenitev nove pogodbe med Japonsko in ZDA, nadaljuje nota, lahko samo poveča nevarnost spopada na Daljnem vzhodu. Ta nevarnost je še posebno velika zaradi obstoja atomskega in vodikovega orožja ter vodljivega orožja«. Ko govori o nevarnosti uporabljanja tega orožja proti državam, kjer je gostota prebivalstva zelo velika, pra vi sovjetska vlada, da ne misli nikogar ustrahovati, pač pa hoče samo opozoriti na nevarnost pred sleherno gesto, ki bi lahko povečala grožnjo atomske vojne. Japonska vlada pa je danes to noto zavrnila in poudarja, da je neutemeljena. Zunanje ministrstvo v Tokiu je objavilo izjavo, v kateri pravi, da pogajanja med Japonsko in ZDA nimajo namena spremeniti «obrambni» značaj sedanje pogodbe. Glede sovjetskega poziva, naj se Ja ponska izreče za nevtralnost pravi izjava, da gre za poizkus izolirati -Japonsko. Japonsko zunanje ministrstvo pravi da’je, da so smešne trditve sovjetske vlade, da je kitajsko - sovjetska pogodba «obrambna», medtem ko te japonsko - ameriška varnostna pogodba označuje za «napadalno». so bivši zunanji minister Pi-neau, bivši minister za socialne zadeve Gazier in bivši podtajnik za informacije Jaquet kritizirali ravnanje tajnika stranke Molleta. Mollet pa se bo branil s tem, da je kongres že odobril novi sistem volitev, ki je prinesel tolikšno škodo kandidatom SFIO. Poudarjal bo tudi, da stranka ni izgubila števila svojih volivcev. Nasprotno, če celotno število glasov znata 13.000 manj kakor leta 1956, ni stranka predložila svojih kandidatov v 30 okrožjih, kjer so leta 1956 dobili skupno 140 tisoč glasov. Mollet bo verjetno poudarjal, da bi drugačna politika povzročila stranki še večji poraz. Vsekakor je stranka doživela hud poraz, če se misli, da je število 40 socialističnih poslancev le malo več kakor polovica poslancev iz Alžnije, ki pripadajo v glavnem vsi Soustellovemu gibanju. Prav to postavlja stranko pred odločilno vprašanje: ali naj sodeluje z vlado, ki jo bo sestavil član Soustellovega gibanja, ali pa naj preide v o-pozicijo. Govori se, da je sam De Gaulle posredoval pri Molletu in ga prosil, naj prepriča svojo stranko o potrebi, da sodeluje v novi vladi prav zato, da zavira preveliki zalet Soustellovega gibanja. De Gaulle računa na koalicijsko vlado, na katero bi s svojimi idija-mi laže vplival. Težko je reči, ali bo Mollet podpiral to tezo na kongresu. Takoj po volitvah je izjavil, da je naklonjen ((konstruktivni opoziciji« v pričakovanju «zmage na prihodnjih volitvah«. Ce pa se odloči za opozicijo, se bo znašel ob strani 10 komunističnih poslancev, s čimer bo dejansko ustvaril tisto ljudsko fronto, ki se ji tako upira. Bivši pravosodni minister Mitterand, ki Je odločen nasprotnik golizma, meni, aa gre Francija po poti diktature. V intervjuju tedniku «France Observateur« izjavlja Mitterand, da bi bilo zgrešeno, če bi hoteli označiti politični položaj Francije v letu 1958 na podlagi ocenitev, ki so veljale za Italijo leta 1923. ((Vendar pa mislim, pripominja minister Mitterand, da se ne bomo izognili totalitarni fazi c-peracije, ki se je začela v preteklem maju. Voditelji zveze za novo republiko sicer to dobro vedo, tako da se trudijo, da bi nas pomirili. Sestava vlade in izbira predsednika nove narodne skupščine se bosta v prihodnjih dneh izvršila na tak način, ki naj bi dokazal, da hoče zveza za novo republiko blago ravnati. Toda brez dvoma je, da bo ta zveza obvladala vse ključne položaje (notranje zadeve, informacije, obramba) ter ministrstva, ki so najbolj primerna za velike akcije (delo, obnova); drugi bodo dobili častna mesta. Ko se bo poslopje začelo rušiti, ko bodo izginili znaki o spremembi javnega mnenja, ko se bo sprožil pravi mehanizem bo zveza za novo republiko spoznala prva nesoglasja. Obtoževala bo politične voditelje bližnjih strank, da hočejo nadaljevati v peti republiki na pake četrte republike. Sicuša-la jih bo eliminirati z obtožbami, da so odgovorne prvih neuspehov. Ce to ne bo zadostovalo, ne bo dovolila, da bi se pojav, od katerega je imela korist, spremenil. Tedaj bo prišel trenutek politično - vojaške diktature«, Na seji konference o preprečitvi iznenadnih napadov pa je ameriški delegat Foster predložil v imenu zahodnih delegacij «dokument, ki ob-razložuje morebitni sistem za opazovanje in inšpekcijo balističnih izstrelkov«. V zvezi s tem so zatem podali Izjave sovjetski, albanski in poljski delegat. Pozneje je predstavnik vzhodnih delegacij izjavil, da zahodni dokument ne predstavlja nič novega in da bo treba še pred razpravljanjem o tem vprašanju ukiniti jedrsko orožje ter ameriška oporišča na tujih ozemljih. Kriza v Maroku RABAT, 3. — Nocoj so sporočili ostavko vlade, ki ji je predsedoval Balafrej. Uradno poročilo pravi, da je predsednik vlade pismeno sporočil svojo ostavko 22. novembra, toda kralj Mohamed se je tedaj odločil, da ne objavi takoj sprejema ostavke. Poročilo dodaja, da je kralj pozval vse ministre, naj še dalje vodijo svoje posle. Sedanja krfza' je zaključek dolge politične napetosti, ki se je začela, ko je ministrski podpredsednik in minister za go spodarstvo Buabid odstopil. Zahteval je, naj se vlada razširi z vključitvijo članov levega krila stranke Istiklal ter naj vlada prevzame nadzor stvo nad vojsko, ki ji sedaj predseduje prestolonaslednik Mulaj Hasan. Levo krilo stranke je zahtevalo imenovanje odločnega ministra za notranje zadeve, ki naj ima zadostna pooblastila, da napravi red v deželi. Kralj Mohamed neposredno sodeluje pri pogajanjih za kompromis med levim in desnim krilom stranke Istiklal. Maroška sindikalna organizacija je tiskala posebno izdajo svojega glasila, v katerem obtožuje dosedanjo vlado neodgovornosti in sovražnosti do delavskega razreda. Sindikati poudarjajo, da je sedanja kriza vlade »logičen rezul- Za obravnavanje nemškega vprašanja Millan se poteguje Mac za konferenco najvišjih 0 sestanku zahodnih zunanjih ministrov se še posvetujejo Gomulka podpira predlog Hruščeva LONDON, 3. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se še vedno posvetujejo o dnevu predlagane konference zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije, ZDA in Zahodne Nemčije. V zvez: z nekaterimi včerajšnjimi izjavami Adenauerja, da bi morala konferenca s Sovjetsko zvezo o prihodnosti Nemčije odpreti pot za sestavo nemške vlade za vso Nemčijo in za -rešitev vprašanja vzhodnih meja, je predstavnik odgovoril, da je londonska vlada bila vedno mnenja, da bi morala nemška mirovna pogodba dokončno urediti vprašanje vzhodnih meja. Londonski «Daily Mail« piše danes, da Mac Millan upa, da bo prepričal Eisenhowerja in De Gaulla o potrebi, naj bi se prihodnje leto sklicala konferenca najvišjih s Sovjetsko zvezo. List pravi, da je Mac Millan mnenja, da nudijo zadnji predlogi Hruščeva o Berlinu priložnost, da pripravijo SZ na razgovore o celotnem nemškem vprašanju na konferenci najvišjih. Medtem javljajo iz Berlina, da bodo v zahodnoberlinskem občinskem svetu imeli v petek izredno sejo, na kateri bo govoril kancler Adenauer, ki bo prišel jutri v Berlin. Adenauer bo govoril tudi v okviru kampanje za volitve novega občinskega sveta, ki bodo v nedeljo. O Berlinu sta se danes raztovarjala tudi zunanji minister von Brentano in francoski zunanji minister De Mur-ville, ki sta sedaj v Bruslju, kjer so se začeli razgovori o evropskem skupnem tržišču. VARŠAVA, 3. — Na zborovanju rudarjev v Glivicah v Sleziji je Gomulka izjavil, da Poljska v celoti podpira sovjetske predloge o Berlinu. Izjavil je dalje, da je edini način za mirno združitev Nemčije konfederacija obeh nemških držav. Dodal je: »Dobro vemo, da varnost poljske meje na Odri in Nisi, ki je meja miru v Evropi, sloni sedaj na varnosti meje na Labi, ki je sedaj meja, ki loči obe nemški državi.« Gomulka je izjavil, da je Poljska še posebno zainteresirana, da se berlinsko vprašanje reši na podlagi sovjetskih predlogov. «Taka rešitev, je nadaljeval Gomulka, bi bila udarec nemškim militaristom, ki niso prenehali misliti na revanšo in na naša ozemlja.# Topniško obstreljevanje na meji med Sirijo in Izraelom jak je bil ubit, ko je skupina izraelskih vojakov prišla na sirsko ozemlje v globino 250 metrov in to v dolini Da-bus. Predstavnik je dodal, da so Izraelci začeli streljati proti nekaterim Sircem, toda so nato zbežali, ko so sirske čete odgovorile na streljanje. Izraelci so pustili na sirskem ozemlju enega mrtvega vojaka. Sirske oblasti so izročile protestno noto opazovalcem OZN. V Tel Avivu je predstavnik izraelske vojske izjavil, da so ob 16. uri po krajevnem času začeli sirski topovi streljati proti izraelskemu «kibucu» v Hulati ob sirsko-izraelski demarkacijski črti. Izraelske čete so odgovorile z bombardiranjem sirskih položajev. Predstavnik OZN je izjavil, da se je topniški dvoboj končal po eni uri streljanja. Ni znano, ali je bilo kaj žrtev. Izraelci trdijo, da so Sirci začeli prvi obstreljevati vas Hulata in druge vasi v bližini jezera Huleh, t. j. na področju, kjer izvaja Izrael velik melioracijski program in kjer prihaja pogostoma do in. šani komisiji za premirje. Protesta se nanašata na incident, ki ie nastal pred začetkom topniškega dvoboja, med katerim je bil ubit en izraelski vojak, oziroma — kakor trdijo Izraelci — izraelski pastir. «»------- Stavka uslužbencev državnega monopola RIM, 3. — Pozno zvečer je prišlo po skoraj celodnevnih pogajanjih pod predsedstvom ministra za delo Vigorellija d- sporazuma v sporu tramvajskih in avtobusnih uslužbencev. Spor je zaradi težav pri obnovi kolektivne pogodbe trajal že od avgusta. Na koncu so se predstavniki vseh organizacij zahvalili Vigorelli-ju za njegovo prizadevanje. Sindikalne organizacije u-službencev državnega monopola so danes sklenile, da bo 10. in U. decembra 48-urna stavka. Podtajnik v finančnem ministrstvu je namreč 29. novembra predstavnikom sindikalnih organizacij obljubil, da jim bo dal odgovor 2. t. m.. cidentov med Sirci in Izrael- v resnici pa še danes ni bilo ci. Topniški dvoboj je prene- i obenega odgovora. Sindikati hal po posredovanju opazoval- so torej sklenili, da izvedejo cev OZN v Palestini. Izrael in stavko, ki je bila sicer že prej Sirija sta protestirala pri me-1 napovedana. MiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiamiiiaiiiniimMiiiiPiiiiiiiniiiititiiiaHiniiiiiimiiiiiaiiinitiiiuiiitiiiiHi V Fort Saidu sestanek med Titom in Naserjem Sestala se bosta, ko bo ladja »Galeb« prispela v to pristanišče ■ Kardelj nadomešča predsednika republike “Pogajanja med FLRJ in Italijo g novi trgoviaski pogodbi (Od našega dopisnika) BEOGR.VD, 3. — Predvideva se. da bo jugoslovanska ladja »Galeb«, na kateri potuje predsednik Tito na uraden o-bisk v Indonezijo, prispela 5. decembra v Port Said, kjer bo po še nepotrjenih vesteh predsednik Naser osebno pozdravil maršala Tita. O postanku Tito-Naser sta se sinoči pogovarjala v Kairu jugoslovanski poslanik Josip Djerdja in zunanji minister Združene arabske republike Favzi. Danes je iz baze v Aleksandriji odplulo v Port Said pet egiptovskih vojaških ladij, ki bodo na meji egiptovskih teritorialnih voda pričakale jugoslovansko eskadro in jo spremljale do Port Saida. Po sklepu zveznega izvršnega sveta bo podpredsednik zveznega izvrš. nega sveta Edvard Kardelj na. domestoval predsednika re-pubhke med njegovim bivanjem izven domovine. Organ Zveze komunistov Ju- KAIRO, 3. — Sirski vojaški predstavnik je izjavil, da je tat neodgovornosti, ki nastaja i prišlo na sirskem ozemlju do! Rosiavije «Komunist» piše da zaradi pomanjkanja predstav- spopada, pri katerem je bil, nes v zvezi s potovanjem niške ustanove«. | ubit en izraelski vojak. Ta vo-' predsednika Tita, da prijatelj- IIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllMIIIIIIIfllllllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Maudling za nova pogajanja o področju svobodn Začasni sklepi v Bruslju - Tudi severne države pripravljajo svoje skupno tržišče BRUSELJ, 3. — Svet ministrov šestih evropskih držav skupnega tržišča je danes sklenil naslednje; 1. Sest držav skupnega tržišča bo od t. januarja prihodnjega leta znižalo za 10 odstotkov carine na industrijske proizvode (izvzemši proizvode premogovne in jeklarske skupnosti) v *rgovinski izmenjavi z državami članicami OEEC, članicami GATT in z vsemi državami, ki izkoriščajo klavzulo o največji ugodnosti, v kolikor so te carine sedaj višje od nove skupne zunanje tarife. To znižanje ima začasen značaj in bo veljalo za nedoločen čas ter brez recipročnosti, zato da bodo imeli čas pogajati se med šestimi drža-lami in ostalimi enajstimi državami OEEC o novem sporazumu. 2. Kar se tiče kontingentov, bodo države članice skupnega tržišča uveljavile, s pridržkom recipročnosti, nasproti državam OEEC razširitev sedanjih kontingentov na nesproščene industrijske proizvode. Kontingenti se bodo zvišali za 20 odstotkov v celoti in za vsaj 10 odsto‘kov za vsak proizvod. Svet ministrov bo sporočil te ukrepe svetu OEEC. Poleg tega bo minister Erhard stopil v stik z britanskim ministrom Mandlingom. Verjetno bo Erhard odpotoval jutri v London Svet je sprejel glavne predloge glede kmet!jskih proizvodov, ki zanimajo zlasti Itali- jo. Zmanjšanje carinskih tarif bo veljalo-samo za kontingen-tirane proizvode. Svet ministrov je poudaril, da želi nadaljevati pogajanja za povezavo med Skupnim tržiščem in ostalimi državami. V ta namen je pooblastil evropsko komisijo, ki ji predseduje Hallstein, naj prouči položaj in naj predloži poročilo do 1. marca prihodnjega leta. Na podlagi tega bo svet sklenil, ali in kako naj nadaljuje pogajanja. Na današnji seji je predsednik Erhard prebral pismo angleškega ministra Maudlinga, ki predlaga nov sestanek 17 držav tako imenovanega odbora Maudling za 9. decembra v Parizu za nadaljevanje razgovorov o področju svobodne izmenjave. Tajništvo GATT pa je sporočilo, da so štiri severne države — Danska, Finska, Norveška in Švedska — predložile na 13. zasedanju skupno izjavo o načrtu gospodarskega sodelovanja. Načrt predvideva uvedbo skupne severne carinske tarife, ki naj bi se razširila na celotno izmenjavo teh držav izvzemši kmetijske pridelke. Poročilo pravi, da v pričakovanju zaključka pogajanj o področju svobodne izmenjave ni nobena od teh štirih držav za sedaj nič sklenila o uvedbi severnega skupnega tržišča. Vendar se ugotavlja, da bi ustanovitev severne carin- ske unije lahko pozitivno vplivala na gospodarski razvoj teh štirih držav in bi okrepila njih možnost v mednarodni trgovini. stvo Jugoslavije z državami A-zije in Afrike temelji na njihov’ skupni borbi, da ima vsak narod pravico odločati o svoji usodi in da uredi življenje, kot mu odgovarja. Ta politika, ki je negacija blokovske politike, dobiva vedno širše priznanje in odraža splošno jt.emljenje človeštva; predstavlja neobhodno potrebo sodobnega sveta in je bistven del politike aktivne koeksistence. «Komunist» ugotav-lju, da sodelovanje med Jugoslavijo, Združeno arabsko republiko, Indijo, Indonezijo, Burmo, Etiopijo in drugimi državami zanikuje trditve o nemožnosti obstoja neodvisnih držav izven blokov, oziroma la je njihova politika dejansko politika nevtralnosti. «E-nakopravno in prijateljsko sodelovanje neodvisnih držav, u-gotavlja »Komunist«, ni fronta pasivnih nevtralcev. Smoter sodelovanja neodvisnih držav ni ustvarjanje tretjega bloka, temveč doseči, da v svetu prenehajo bloki, politika sile in diktati, da se odstranijo vse ovire v sodelovanju in da se vzpostavijo mostovi prijateljstva med državami, sporazumevanje in aktivna borba za mir.« Danes so se v Berlinu začeli razgovori med delegati Jugoslavije in Vzhodne Nemčije o trgovinskem sporazumu za leto 1959. V Rimu so se danes prav tako začeli razgovori med Jugoslavijo in Italijo za sklenitev novega trgovinskega sporazuma in sporazuma o posebnih dobavah. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik oddelka državnega tajništva za zunanje zadeve dr. Petar Tomič. Predsednik albanske vlade Mehmed Sehu je v govoru na sprejemu, ki ga je priredil ob albanskem državnem prazniku, grobo napadel Jugoslavijo. Jugoslovanski odpravnik poslov Radovan Urošev, ki se je, povabljen, udeležil sprejema, je v znak protesta odšel s sprejema. Na sprejemu v Bukarešti je albanski veleposlanik Hasan Alimerka prav tako blatil Jugoslavijo. Užaljen je jugoslovanski veleposlanik dr. Franc Hočevar zapustil sprejem. B. B. *»------ Gvineja zahteva sprejem v OZN NEW YORK, 3. — Gvinej* je danes uradno predložila zahtevo za sprejem v OZN. Zahtevo je izročil tajniku Hammankjoeldu gvinejski poslanik v Londonu Diallo Telli. V Parizu je predstavnik predsedstva vlade izjavil, da je De Gaulle odobril glavne obrise sporazuma med Francijo in Gvinejo, na podlagi katerega ostane Gvineja v področju franka. »»—— Obsojeni crnci v ZDA BIRMINGHAM (Alabama), 3. — Neko sodišče v Birminghamu je obsodilo na zaporno kazen in na globe 13 črncev, med katerimi dva protestantska pastorja, ker se niso pokorili ukazu vozača nekega avtobusa, naj se usedejo na zadnje sedeže v avtobusu. Vsi obsojenci so vložili priziv. Na podlagi novih zakonov, ki so jih sprejeii v Birminghamu, potem ko so črnci leta 1957 bojkotirali avtobuse, se belci in črnci teoretično v avtobusih lahko vse-dejo kamor hočejo, medtem ko so prej bili za črnce določeni sedeži v zadnjem delu avtobusov. Toda vozač v avtobusu je pooblaščen, določiti sedeže za vsakega potnika in vsaka nepokorščina velja za RABAT, 3. panes so ▼ upiranje javnemu redu, ki se ,Rabatu ,dvema da'eKB’ , K toma mednarodnega odbora kaznuje s kaznijo do b mese- križa osem francoskih cev zapora. j ujetnikov. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 3,5, najnižja 0,1, zračni tlak 1023,9, st a nov .ten, veter 27 Km, burja, sunki 45 km, vlaga 24 ocr>t„ nebo 1 desetina pootolačeno, morje razgibano, temperatura morja 13,1. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. decembra Barbara, Bariča .“lonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22, Dolžina dneva 8.54 Lun* vzide ob 24.00 in zatone ob iiJ*. Jutri, PETEK, 5, decembra Saba, Uroš V znak solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv. Justa Danes popoldne enonrna stavka delavcev obratov CRDA in arzenala Delavci bodo s stavko tudi protestirafi zaradi izključitve lokalnih podjetij IDI iz investicijskega programa Sindikat kovinarjev je proglasil enourno stavko v vseh podjetjih CRDA v Trstu in Miljah ter v Tržaškem arzenalu za danes, 4. decembra. Stavkali bodo delavci na ta način, da bodo zapustili delo eno uro pred normalnim urnikom, ob 16. uri pa bo v U-lici Madonnina 19 skupščina vseh stavkajočih delavcev in tudi onih iz ladjedelnice Sv. Justa. Gre za protestno stavko, ki jo je sklicala FIOM v prvi vrsti v znak solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv. Justa. Znano je namreč, da se položaj v tej ladjedelnici stalno slabša in aa obstaja velika nevarnost za delo in kruh o-krog 300 delavcev, od katerih je nekaj vet desetin štipendiranih *— brez dela in brez vsake pomoči. Preostalim delavcem pa še do včeraj niso izplačali zaostalih prejemkov, tako da še vedno ne delajo, čeprav so v ladjedelnici. Ce bodo šle stvari tako naprej, postaja vedno bolj očitno da bo ladjedelnica v krajšem razdobju propadla. Vendar pa ima prav ta ladjedelnica možnosti za delo, saj so že bila podpisana naročila za gradnjo štirih ladij za Indonezijo in dveh vlačilcev za Pakistan. Toda položaj ladjedelnice je tak, da ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi. FIOM-CGlL in CL-CISL sta že pred časom zahtevali, da se finansirajo te gradnje in da se uvede kontrolirana uprava ladjedelnice, ki bo zamenjala sedanjo upra. vo in zagotovila delo delavcem in uradnikom. Prizadeti delavci in sindikalni predstavniki so se v ta namen obrnili do vseh tržaških upravnih, političnih in gospodarskih predstavnikov, bili so v Rimu na ministrstvu za delo in v drugih odgovornih uradih, prejeli so vrsto spodbudnih besed, kar pa do sedaj ni privedlo do nikakršnega rezultata. Nekaj časa je kazalo, da bodo težavna vprašanja te ladjedelnice rešili na sestanku «na najvišji ravni« med podtajnikom ministrstva za delo vladnim generalnim komisarjem, lastnikom ladjedelnice in predstavnikom delavcev. Minilo je že več tednov in o tem sestanku se niti ne govori več. Vzporedno s tem pa ima današnja stavka tudi značaj protestne akcije zaradi izključitve lokalnih podjetij IRI iz investicijskega programa, kar predstavlja resno nevarnost za najvažnejša tržaška industrijska podjetja, saj imamo že opravka s krizo v ladjedelnici Sv. Roka, v ILVA in tudi že v ladjedelnici Sv. Marka. V' zvezi s to stavko je prišlo do formalno nekoliko različnih stališč obeh organizacij, ker CISL vztraja na stališču, da ni treba sklicevati protestnih stavk in naj bi delavci o-stali na delu ter nakazali enourni zaslužek v korist prizadetih delavcev v ladjedelnici Sv. Justa. Ugotoviti je treba, da bi tako ravnanje bilo sicer iz socialnega stališča upravi- čeno, vendar pa ne bi niti za las spremenilo položaja in ne bi prisililo vodstva JRI in organe oblasti ,da resneje premislijo položaj in nekaj ukrenejo za izboljšanje. « H ------- Zasedanje o letališču Prihodnjo sredo bo v prostorih tržaške trgovinske zbornice zasedanje posvečeno vprašanjem v zvezi z gradnjo leta. lišča v Ronkih. Zajedanje sklicuje novi konzorcij za letališče in bodo na njem prisotni predstavniki oblasti. Izpred prizivnega sodišč, I PoFaSt prODietžl S tOVONliki Ponovna oprostitev mezgoja: »Vzgoja otrok v Angliji«; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 2...30 Operetna glasba; 21.00 »Potovanja na Mesec« radijska zgoo-ba, ki jo je napisal Charles Chil-ten, prevedel pa Mirko Javornik; i£i ajo člani Radijskega odra, vodi jože Peterlin; na sporedu bo > slika; nato Orkester Norrie Pa-ramor; 22.00 Iz sodobne književ-testi: Boris Pasternak, letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo; 22.15 Koncert sopranistke I.eane Bratuževe, pri klavirju Gcjm.r Demšar, 22.35 Stravinski: Li.vertimento »Vilin poljub«; 23.00 Kvartet Milt Jackson; 23.30 Pol-ročna glasba. RADIO TRST 11.30 Simfonična glasba; 12 10 Tietja stran; 17.30 Beethoven: So. rala št. 32 za klavir; 17.50 Orkester Cergoli; 13.30 »Kmetavzarjev milijon«, radijska priredba povesti Ippolita Nieva; 19.00 Odlomki iz operet; 21.00 Vieri Tosatti:’ »Otok zakladov«, glasbena drama v 3 dej. II. PROGRAM 9.30 Popevke iz Piedigrotte 1958; 13.00 Glasba iz filmov; 15.30 Popevke ir. romance iz vseh časov; 16.00 Tretja stran; 17.00 Koncert operne glasbe 19.00 Ljudska ur’i'-erza; 21.00 John Osborne: »Spominjam se z jezo«, komedija v 3 dej. HADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30, 13.30, 15.00. Poročita v italijanščini: 12.30, 17.15 19.15. 22.30 5.00-6.15 jn 7.00-7.15 Prenos RL; 7.la Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Poje Beniamino Gigli* 14.00 Glasba po željah; 14.30 ’ Pogovor z volivci: »Govori preds. OLO Koper tov. Albin Dujc«; 14.40 Zabavali vas bodo Bruno Petrali, Anica Zubovič, Varjrna Deržaj Zvonimir Hab.ia. r.ec, Majda Sepe in Ivo Robič; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Slovenske narodne; 15 40-17.00 Prenos p,L* 17.00 Johrtny Douglas igra prijetne melodije; 17.30 Odlomki iz oper; 18 33 Igrajo orkestri Kostela netz Mantovani, Wally Stett in Melachrino; 19.00 Zabavne me. lcdije; 19.39-22.15 Prenos RL; 22.15 Igrajo znani pianisti Nat King Cole, Nel Povvell, Alt Tatum, Jo. sbus Johnson in Marvin Ash; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 8.05 Narodne v priredbi Matije Tomca; 8.19 Valčki J. Straussa; 8.40 Potopis: in spomini — Simone de Beauvoir: Spomini mladega dekleta — II.; 9.00 Uro s slavnimi skladatelji, dirigenti in orkestri; 10.10 Iz opernega sveta; II.00 Popevke a la carte; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Mamin-Sibirjak: Medvedek: b) Glasbena slikanica za cicibane: 12.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika (venček dalmatinskih pesmi iti napevov); 12.15 Kmečka univerza; 12.25 Zabavna paleta Cola Porterja; 12.45 Sest moravskih dvospevov Antonina Dvoraka; 13.30 Emil Adamič. Koroška suita; 13 55 Belokranjske otroške pesmi Karla Pahorja poje Mariborski komorni zbor; 14.15 Turist ič’-a oddaja; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Šestdeset minut zabavnih melodij in popevk; 17.00 Glasbene uganke; 18.00 Slavo Kobe: Most na Donavi (reportaža); 18.15 Zaplešiva, babica!; 18.35 Jože Kam-pič s svojim kvintetom; 18.45 Radi iska univerza: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Iz roda v rod... 21.30 J. S. E teh: Prav temperirani klavir; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Nocoj vam igrata za ples Harry James in EcRmmo© Rog TELEVIZIJA 14.00-15.10 SOlskl tečaj; .17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 1m.45 Stari in novi šport; 19.00 Pouk angleščine; 19.30 Znanost in fantazija; 20.00 Oddaja za kmetovale«; 20JO Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?; 22.00 Perry SNG v TRSTU V nedeljo 7. decembra ob 17. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj », V rdel s ka cesta 7; v ponedeljek 8. dec. ob 17. uri na Kontcvelu ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija v treh delih po romanu Dostojevskega) Napisal DINO DARDI V soborto 13. decembra ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiera Franz von Suppe BOCCACCIO Opereta v treh dejanjih s prologom SLOVENSKI TABORNIKI vabijo na zabavni večer s plesom 6. dec. veselo miklavže-vanje od 21. do 4. ure na stadionu aPrvi maj« Rezerviranje miz in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, telefon 61-792. Sprejemanje daril od 4. do 6. t. m. do 19. ure v Tržaški knjigarni, tel. 61-792 in od 20. ure dalje na stadionu »Prvi maj«. vati in se je zelo bata moriš, ^ tako da si skoraj ni upala I como Show; 22.40 Oddaja o lovu blizu. in ribolovu; 23.10 Poročila. aiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHtiiiiiiiiHntiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiniiii,,,,,, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 3, decembra 1958 se je v Trstu rodima Dc Petris, uradnik Livlo Mlgliaccio In gospodinja Alba Cattehnt, pomorščak Ottavio Degrassi in gospodinja Ida Fragiacomo, pomorščak Enrico Boer in gospodinja Elisa-betta Raljevlc, UMRLI SO: 73-leU»i Guido Mu-slzza, 75-letni NicolO Suffi, 72-Iftni Antonio Tullach 67-letna Vltioria Sandri, 59-letni Carmelo Gozzi, 66-letna Elena Bertoni por. Hinrk-hsen, 68-let.nl Rodolfo Pie-fron. ■ «*------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Blasoietto, Ul. Roma 15: Man-zeni. Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Glunastica 44: Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul Com-:ii 19; dr. Mlaol. Barkovlje in Nicoli v Skednju • l lIA/.M/i 4» IIVMM II.A J KMETIJSKA ZADRUGA obvešča svoje člane, da bo kakor vsako leto izlet v Crnl kal m Portorož v nedeljo 14. decembra. Kdor re želj udeležiti izleta, naj se oglasi — za točnejše' informacije — pri naši zadrugi in podružnicah. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-višje cene, v drugem naj- pomaranče I. , pomaranče II. limone .......... mandarini I. . mandarini n. . kaki ............ jabolka I. . . . jabolka II. . . hruške I. . . . hruške II. . . . ohrovt ...... cvetača z listi . čebula . . . . . koromač . . . . razna solata . krompir.......... paradižnik . . . radič ........... rdeči radič . . povprečne) . 153 165 165 . 53 76 71 . 94 118 106 - 141 153 153 . 71 106 106 . 24 47 35 . 47 59 47 . 18 36 29 . 88 153 129 . 47 71 59 . 24 53 47 . 47 94 59 . 29 31 31 . 18 47 35 . 74 250 150 . 26 51 37 . 82 165 141 . 140 400 200 . 100 312 150 . 74 175 100 Valute i M.an Rim Zlati funt I.B75.— 6.100,— Marengo 1.475.— 4.700.— Dolar 623.— 627.— Frank franc. 133 — 136.— Frank tvlcar 144 — 146.— Sterlmg 1 725.— 1.750 — Dinar 72 — 75 — Si>'og 23.60 24 — Zlatu . . 707,— 709,— I Zan. u. marka 148,— 149.— Q~QtEPAHSČA ) VERDI Jutri ob 20.30 Bellinijeva opera »Mesečnica«. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri premiera Goldonijevega dela »Chi la fa l’aspetti«. KINO Excelsior. 16.00: «Karamazov», Y. Brynner, M. Schell Cinema-scape. Tecbnlcolor. Mladini prepovedano. 1 eoice. 15.00: »Ugaja premnogim«, Bngitte Bardot C. Juergens. Cin.imascope. Eastmancolor. — Miadi i prepovedano, Kazionale. 16.00: «Mocilska odločnost«, Richard Todd, Betsy Drake. A rccbaleno. 15.30; »Poletne pri-povedke«, A. Sordi, S. Koscina, L. De Luca, F. Fabrizi. Cine-mascope, techniooJor. Vesela mladost Supercir-ema. 16.00: «Dvoboj trdnjavi Smith« Robert Evans, H. O' Brian. Fllodrammatlco. 15.30: »Veter ne zna brati«. Dirk Bogarde in Voko Tani, po romanu Richarda Masona. Crattacielo 15.30: «Deset v ljubezni«, Clark Gable ta Doris Day. Cristaho, 15.30, zadnja 21.30. »Most na reki Kway», W. Hol-den, A. Guiness Capltol. i6.00; «Benetke, mesec in ti«, A. Sordi, M, Altasio. East* mancolor. Astra Roiano. 16 30: »Rihard III « Laurence Oliver Alabarda. 16.00; «Dekle greha« Brigitte Bardot, Jean Gabin. Aldebaran. 16.00: »Daljni bobni«, Gary Cooper. Mari Aldon. Ariston. 16.00: «Njena čast je kričala po osveti« Rock Hudson, Donna Reed, tecbnicolor. Aurora 16.30: »Bonjour trisfesse«, D. Kerr, Jean Seberg. Garibaldi. 16.00: «Nekj glas, ki. tara in nekaj lune«, T. Reno. Idea>e. 16.00: »Fraeulein«, cinema-scope v barvah Impero. 16.30: »Bonjour tristesse«, Italia. 16.00: »Dekle greha«, Brigitte Bardot, Jean Gabin. Moderno. 16 00: «Maščeva(ci Ka|i-sasa«, G. Montgomery, N. oaze«. . Marco. 16.00: sPttU £ ljut*-zen izpuhti*, Kun Novak* ,.|. Savona 16.00: «Nezno nie VlEai:.^5r3eofy^anni1ta°Pino..o V h tori o aVeneto. 15.30: vi«, Mar ion Brando, M umu Belvedere. 15.30: «Kadfr L?anc sonce«. Tecbnlcolor. A L Marconi. 16.00: «Eiektrlčna^ va», A Sordi, D. Dar • • c{_ Masslmo. 14.30: «G-M" h7 mU* ste«. Ljudje brez strahu, doletnim prepovedano. Odeom 16.00: »Guagtlone«, 'rln* Pica, Claudio Villa. lme, Radio. 16.00: «D?klet“ -ben Lori na«, Mamie Van Doren, Nelson. KINO V MILJAH Europa: »Ce je dekle lep<», t*dl' r.icolor. techn*- Volta.* »Lepi Giacomo«, color. ' MALI OGfcA»*II) in ytf- MOTOGUZZI! Ekonomični » ji avtomobili. Obrabljena v s predelanimi motorji, na it0 lago! Karburatorji D*’1®/, Vuto-lavnica za popravila. Ba« 7. motodiesel. Cremascoli, Severo II. V TRSTU v veletrgovini «Felfc."| Ul. Carducci 41, nasproti F" , tržnici, so na izbiro vs". yfJt, bunde (vetrni JopičO dežni plašči za moške in hlače Iz žameta ter že 1 vS( obleke in posamezni )°P ,’učib po najnižjih v Trsta ob» j, cenah Nadalje obveščam . smo ravnokar prejeli.lp,8” w jo gomery plaščev za oecaj -j v prodaji za vsakega gr. reklamni ceni, t. J. P° .Ti-.ovi«1 Torej pomnite, v velet« ^ •Felice« v Trstu dobite bn v3In 2.980 lir. S tem odrezkom priznamo poseben popust. ČITATELJI! NAROČITE SE NA Primorski dnevnik5 za leto 1959 že sedaj in ne čakal** novega leta. Vsak novi nar<^Dj^ bo prejemal tako hS‘ od dneva naročila , 31. dec. 1958 - K**0111 Zraven tega dobi za1 ijj grado še lepo sloven*. knjigo ali GRAMOFO^ SKO PLOSCO ž *j. senikovimi melodija NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE* Uprava . PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 2*41 ’ Tel. 37-338. Izšel je J-adMHtiid za leto i*59. Koledarju so Pr»0tmre štiri knjige «Pn*gA,0je mata, in sicer «sFe z živalmi step in p ščav«, nSin«, »Velika 8 la predstava« in vedenje«. Cena vseh petih Knji* Je samo 506 lir. Otroka razveselil z barvano knjigo, z igračo. Zato za I Miklavža darujte slikanice TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. FrančiSk* Z tel. 61-792 Za Miklavža darujte koristne stvari. Velika izbira obutve *ZČe Drevored XX. septembra ^ je izvrten vir za najlepše daro* iPF.nm.F.« smučarski ČEVLJE, COPATE, «PEDULE», SMUČARSKI '-"•—d. V trgovini čevljev »Vlale« se kupuje bolje kot dr k ^ Za gospe in gospode blago in konfekcija dežni plašči površniki, bunde velika izbira po ugodnih cenah TRST Corso ItaBa 25 GORICA Corso Verdi 39 VIDEM, Ul. Savorgnana O skrajšanju delovnega urnika y Švici so nedavno razpisali referendum o delovnem urniku: šlo je nam-za to, ali naj se ohrani dosedanji delovni umik ™ ur ali naj se skrajša za 1 delovne ure na teden. 086188 oseb je glasovalo Pioti skrajšanju, 315.910 pa 2a skrajšanje delovnega urnika. Pri tem ne smemo nushti, da so proti skrajšanju glasovali le industrij-'i ali trgovci, ki si od ta-^ga skrajšanja ne morejo obetati nobene koristi: v ®vici imamo okrog 600.000 klavcev in’ značilno je, da Jih za skrajšanje delovnega urnika glasovalo komaj nekaj nad polovico. Kje so razlogi za navi-Oezno tako presenetljiv rezultat, ki je v nasprotju z naravnimi težnjami delavca vsega sveta? Vzrokov Je več in so različne nara-Predvsem moramo upoštevati, da vlada v Švici Precejšnje blagostanje, da ‘ani ne poznajo brezposelnosti in da je tam zaradi iega zelo razširjeno prepričanje, da je treba glede reform biti zelo previden, Piedvsem kar zadeva nevarnost inflacije. Predvsem Je očitno, da bi takojšnje Nižanje delovnih ur, brez znižanja plač pomenilo povečanje nroizvodnih stroškov (v primeru seveda, da bi se z znižanjem delovnega urnika, ustrezno znižata tudi proizvodnja), kar bi imelo za posledico povišanje cen, hkrati pa bi to vplivalo na konkurenčnost n&žele na mednarodnem Jrbišču. Tako bi tudi plače, ki bi sicer ostale na isti ravni, v kratkem izgubile ha svoji kupni moči. Hkrati pa bi dežela mo Tala poiskati v inozemstvu novo delovno silo, in to v glavnem v Italiji, kar pa bi Povzročilo znižanje mezd. Rezultat tega referenduma pa si ne smemo tolma-«ti tako, da so švicarski delavci absolutno proti skrajšanju delovnega umika; to moramo razumeti ‘ako, da so oni mnenja, da Je treba to reformo uresni-citi postopno, po sektorjih, v kolikor se v posameznih Podjetjih uveljavlja avtomatizacija, Iti ima za posledico zvišanje produktivnosti dela. Gre namreč za ko, da se skrajšani delovni umik uveljavi s posebnim sporazumom med delodajalci in delojemalci. Tako s“ je skrajšani delovni urnik v Švici že uveljavil na raznih sektorjih. Vprašanje skrajšanja delovnega urnika pa se ne hiore postavljati na enak Pačin v vseh deželah, če v gvici mnenja, da je Ješltev tega vprašanja bo-jje prepustiti pobudi, pa Phamo primere drugih dekel, kakor na pr. Norveško, kjer so z zakonom določili delovni urnik 45 dejavnih ur na teden. V drugačnem položaju Pa se nahajajo dežele, ki ^Pijo na pomanjkanju surovin, v primeri z onimi, ki takega pomanjkanja ne občutijo. če gre v prvem Primeru celo za deželo, ki J® industrijsko močno raz-vita, je jasno, da je zato ®®na delovne sile dosti večjega pomena kakor pri deklah, ki so bogate s surovinami. Pri tem je treba tudi upoštevati, da obsta-■a velika razlika med deklami, kjer primanjkuje plovna sila in onimi, v katerih imamo stalno arkado brezposelnih. V drugačnem položaju se na dati® nahajajo dežele, ki so razvile pretežno visoko mehanizirano industrijo z razmeroma majhno zaposlitvijo delovne sile, v prime-h z deželami, kjer je v gospodarski dejavnosti poudarek na delovni sili. N°nčno je treba omeniti ?e primer, da imamo v ne-*aterih deželah opravka z razmeroma naprednimi delodajalci, medtem ko se mora v drugih deželah delavstvo boriti proti precej nazadnjaškemu kapitalističnemu razredu. Kakor je vsem znano, se to vprašanje postavlja že dolgo tudi pri nas. Morda ni nobenega novega osnutka kolektivne pogodbe, v katerem ne bi delavci postavili tudi zahteve po znižanem delovnem urniku, tudi če je bil rezultat do sedaj vedno negativen. Obstoj precejšnje brezposelnosti je namreč mnoge navedel na zamisel, da je morda v skrajšanju delovnega umika edina možna rešitev zelo resnemu problemu: kako ustvariti v Italiji nova delovna mesta. Fri tem obstajajo seveda lažne težkoče. predvsem je tu vprašanje, kako priti od danes do jutri do potrebnega števila specializiranih delavcev; po drugi plati pa je Italija tipična dežela, v kateri je delovna sila edina domača surovina in je zato njena cena bistvene važnosti, predvsem kar zadeva možnosti italijanskega izvoza. Rešitev tega problema bi bila lažja, če bi hkrati z delovnim urnikom, mogli znižati tudi plače; toda to je neuresničljivo, ker je življenjska raven italijanskega delavca .že itak med najnižjimi v Evropi, po drugi plati pa bi bilo težko doseči, da bi se zaposleni delavci žrtvovali v korist brezposelnih. Na to težavo naletijo že sedaj tudi tam, kjer je 48-urni delavnik povsem nominalen in kjer delavci, zaradi pomanjkanja dela, delajo tudi manj kakor 44 ur na teden, pri čemer so plačani po dejansko opravljenih delavnih urah. Neka vmesna rešitev bi bila v tem, da bi pristali na splošno skrajšanje tedenskega delovnega umika, ob ohranitvi dosedanjih mezd za že zaposlene delavce, in da bi zaposlili nove delavce z začasno nižjo plačo, dokler se ne bi celotno gospodarstvo prilagodilo novemu sistemu. Toda tudi v takem primeru bi naleteli na razne težkoče, kajti na tem področju je težko doseči popolno rešitev. Evropsko skupno tržišče In področje svobodne izmenjave bosta v začetku to vprašanje še bolj zapletla, pozneje pa bo tudi v tem okviru treba najti ustrezno rešitev, ker bo sicer železni zakon konkurence opravil svoje. _— C»---- Parfum ubija bakterije ? Parfum baje bolje in hitreje ubija bakterije kot se je do sedaj mislilo. Ze prej so vedeli, da alkohol in parfum v kolonjski vodi učinkujeta antiseptično; sedaj pa so odkrili, da so tudi dišeča olja raznih parfumov uspešni uničevalci bakterij. Kakih sto različnih dišečih olj, ki jih uporabljajo pri proizvodnji- parfumov, imajo antimikrobske lastnosti, dej. stvujejo proti rasti in razmnoževanju glivic v.i bakterij. Vsa dišeča olja, ki so jih proučevali v laboratoriju, dejstvuje-jo negativno vsaj na dve vrsti bakterij, med desetimi, ki so jih uporabili pri eksperimentu. Tako naj bi bila vsa sredstva za toaleto, kakor razne kreme, dišeča mila, šamponi, raznovrstni- pudri in ostali proizvodi današnje kozmetike tudi koristna antiseptična sredstva, če vsebujejo določeno količino nepotvorjenih dišečih olj. (Na žalost še ne vemo ali gre za dejansko znanstveni rezultat ali pa le za dobro plačano reklamo). — Ben, vselih je šou, a! — Kadu? — Ma kej prašaš! Komisar od komuna pej. So se lepu pozdrauli, so ga fotografirali, so mi nardili an Šenk jen je šou. — Ma te boge žepam jetnajo dosti špež pr deli. Zmiri morejo kašnem! kej šenkat, ga povabet na večerjo, plačat kafe jen dnar gre hitro. — Ma kej misleš de delajo tiste Šenke ses svojga garšta? E Mihec, ma si še nazaj! Take bankete jen Šenke, kamer ke se pozdraulajo žepani jen komisarji plača zmiri vse kamun. Vse plačamo mi druži ses tašami. Be se telo, de be uani dajali ses svojga garšta! — A, kokoli! Tudi jest be znou delat Šenke z ludskem dnar jem jen delat ta-ku lepo figuro. Jest be, denmo reč, šen-kou našmi raciji A ane bukve, ke be pisalo nutre, kaku ke se zgovarja je-mena od našeh krajeu. Zatu de ne be rekli več Vdjščica al pej Grahdvo. — Ne be blo slabo, ne. Al pej šenkat ane bukve od krjance kašnem žurnali-stam na vzhodi, ke so forte ordnar, kadar ke govorijo od Jugoslavje. — Ma tudi kašnem trještinam al pej takem, ke se zdijo, de so, be stale prou ane take bukve. De be se navadli spo-štavat starše tudi če so Slovenci. Videš, ane take bukve od krjance lahko dobiš sez anem fejst kalendarjem jen še drug-mi bukvami vse nkep za petstu lir. A češ reč tisti Jadranski kalendar. Sm slišou, de ie tudi u kalendarji dosti vse sort za brat jen de se forte splača kupet. Tiste bukve od krjance pej lahko Šenka Demokraciji al pej Katoliškemt Glasi, ke čeprou je pobožen, vselih nima dosti krjance. — Ben, treba reč, de se vselih nekej dela. Vidi denmo reč, tudi naš teatro je začnu kar na veliko. So jemeli u Auditorji ano jegro Zločin jen kazen. Jen ledem se je forte dopadlo jen so bli kontenti. Jen tudi dosti jeh je blo: Pole tisti naš kulturni dom gre tudi spet naprej jen morbet de ta bot bo pršu do konca, zatu ke volitou zdej an cejt ne bo. Sej znaš, de kadar so volitve se morejo ustavet šule jen kulturni demi. Jen pole so se denili vkep u anmi klubi tudi nekšn: umetniki jen so se začeli nekej forte napenjat. Zna bet, de bo pršlo ven kej dobrega, zatu ke Demokracija se forte jezi zastran tega jen prfina Novi list je forte u skrbeh de ne be blo kej narobe. — O jejzes, spet ti umetniki! Kej ne videš, de je žnimi zmiri križ? Kamer kej začnejo je sama škoda. — Ma Mihec, ne stoj bet tak, dej! Tudi umetniki morejo živet jen kaku čemo bet kulturni brez njeh. Tudi jest znam, de je žnimi križ, ma je treba na- malo potrpet. Potrpimo ses tašami, potrpimo sez radjem, potrpimo ses finan-co na bloki, potrpmo še z umetniki! — Ma, potrpmo, a! Sej nismo za drugo. LEPA BESEDA ZALEŽE, PRIMERNO OBNAŠANJE ŠE BOLJ Da ti ne bodo rekli neotesanec Malo ie stvari, kf zakon bolj poživljajo kakor tiste drobne pozornosti žene do moža, oziroma moža do žene, ki izvirajo iz vljudnosti. Vsak primer brezobzirnosti v zakonu je znak pomanjkanja vljudnosti in iz neštetih primerov vemo, aa ie prišlo do ločitve med možem in ženo zato, ker je postal eden do drugega brezbrižen. nemaren, skratka: nevljuden. Nedavno smo sedeli na vrtu restavracije obmorskega mesteca. Pogovor se je razpletal o tem in onem, ko g^ nenadoma eden izmed prisotnih pretrga: «Cudim se temu možu. da ie tako malo pozoren do svoje žene!« Potihoma je opozoril na gosta, ki sta sedela pri eni sosednih miz. dKako veš, da sta mož in žena?« je vprašal drugi. «Saj se jima vidi! Opazujem ju — ie nadaljeval — ona je silno pozorna, pn pa je do nje brezbrižen.« Pri nekaterih moških, ki so se v zakonu dobro počutili zaradi ženine ljubezni in nje-r.e pozornosti, včasih opazi mo, da so sami postali hudo nepozorni do žene, naravnost nemarni. Nič več ne pomaga- gredo pred njo skozi vrata, v kupeju ali v avtobusu sedejo na boljši prostor in niti ne o- pazijo, da žena nosi težke zavoje, oni pa le svoje časopise. Poleg vsega tega se mnogi možje še celo spozabijo, da vpričo drugih svojo Ženo poučujejo ali svarijo. Tako početje ni le skrajno slabo vedenje, ampak popolno pomanjkanje takta, razen tega pa tako vedenje najbolj ponižuje moža sgmega, čeprav se sam tega niti ne zaveda... Pravilno obdarovanje je stvar, ki terja okus, taktnost n premišljanje. Pri izbiri da rila ne gre vedno toliko za vrednost darila, kolikor za i-skreno veselje in prijetno presenečenje, ki ga pripravimo obdarovancu. So neke ustaljene navade, da ob določenih priložnostih, naj bodo to rojstni dnevi, Novo leto, razne obletnice in podobno, svojce ob. darimo. Mož ženo, žena moža, oba otroke, otroci starše, potem sorodnik«, prijatelje in znance. Toda te navade ne bi smele postati toge. Zakaj darilo, ki ga kupimo iz navade, ne bo nikoli izbrano z okusom obdarovanca razveseliti. Vča-1 reditve ▼ ožjem krofu, pe m} sih s šopkom cvetja — zlasti gre za imenitne gostijo ali aa v zakonu in v družini — na- pomenek v dvoje (v takem pravimo več veselja, kakor s I primeru še zlasti!) je odvisen jo ženi obleči ali sleči plašč, | m s tisto ljubeznijo, ki želi ZAKLJUČEK TRIDNEVNEGA POTOVANJA PO MAKEDONIJI Namakalni sistem je omogočil 10-kratni pridelek Ker so se prve tovrstne investicije tako dobro obnesle, bodo v namakalni sistem vložili nadaljnje 3 milijarde dinarjev Ob robu glavnega mesta Makedonije Skoplja je v povojnih letih zrasla tudi velika tovarna cementa — nov industrijski objekt izmed 65, kolikor jih je po vojni zraslo v najbolj zaostali republiki Jugoslavije (Poseben dopis) Med kratkim, tridnevnim o. biškom v Makedoniji jč skupina zastopnikov inozemskega tiska poleg Skoplja obiskala Titov Veles (tovarno porcelana), Stip (tekstilni kombinat) in Kumanovo. Na vsej poti, v vseh mestih smo videli rezultate vsestranskega razvoja ih poleta makedonskega ljudstva: nove moderne stavbe, tovarne, šole, ceste, prometna sredstva. Razlika med starim, ki polagoma izumira, in novim, ki se na vseh straneh poraja in bujno raste, je napravila na vse velik vtis. Toda najmočnejši vtis je napravil na vse nas sistem u-metnega namakanja pri Ku-manovu (30 km severno od Skoplja). Kumanovo, znano po sijajni zmagi sbbske vojske v balkanski vojni, leži sredi ogromnega polja, ki valovi na vse strani. Zemlja je zelo rodo- vitna, toda zaradi pomanjka-nja padavin prav v času, ko je najbolj potrebno, in pogostih suš je pridelek zelo negotov. Na zahodnem robu kctline namaka polja Lipkov-aka reka, ki pa ima bolj ana-čaj hudournika kot reke. Polja So večinoma last individualnih kmetovalcev. Na pobudo okrajnega ljudskega odbora in po uspelem poskusu na manjši površini so sklenili zajeziti reko in napraviti cgromen zbirni rezervoar za umetno namakanje polj v dobi suše. Vzporedno z gradnjo jezu se je pričela široka akcija prepričevanja kmetov v ko. ristnost umetnega namakanja na zadru.žm Osnovi. Ogromna večina, skoraj 95 odst. privat-. rih kmetov, je zamisel pozdravila. Na ozemlju, ki zajema okrog 2570 hektarov površine z okrog 8000 parcelami, so v vseh vaseh ustanovili za-druge, s katerimi so kmetje Sklenili posebne pogodbe. Zadruge so sklenile ustrezne pogodbe ■ z vodno-gospodarskim podjetjem, ki je zgradilo jez in namakalne naprave. Za jezom, ki je bil zgrajen v dobrem letu, se je formiralo jezero z 2.833.000 kubičnimi metri vode. Akumulirana voda se pod velikim pritiskom vodi po širokih podzemeljskih ceveh skozi polja. Na teh podzemeljskih ceveh, v skupni dolžini 32 kilometrov, je o-krog 1500 hidrantov. Na te hidrante je priključena zunanja prenosna cevna mreža z razpršilci, ki v sušnih dneh vsakih 10 dni z umetnim dežjem namakajo zemljo. Uspehi umetnega namakanja so ne-vii^etni. Medtem ko j* prej povprečni pridelek po hektare znašal le okrog 40.000 dinarjev, je današnji povprečni pridelek skoraj pol milijona dinarjev, torej 12-krat večji! Ta uspeh je dal pobudo za '"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniimmiiiiinjlJiiiHmmiiinihHiinniiiMHHiimhiirtiiiiMiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiilliniiiiiiiiiuiiiiMiiiiiMiiii ..................................................... Preden si ukrojimo nov plašč Kupiti nov plašč, ni tako a^ka zadeva. Blago in izde- "hJn plašča sta predraga, da * lahko vsako leto menjale 5v°j izgled. Zato si moramo 0"Kaliti pač takšen jesenski, .*** zimski plašč, ki nam bo ahko dosti let služil. Tuieed 1,1 mohatr sta letos najboli uPožteuuni tkanim, njima *e ^r‘družuje bouclet, ki bo tudi prihodnjo pomlad najbolj Ceujenu tkanina. Ta bouclet ie le|o mehak in bi pa lahko J s°k povprečen kupec oprede- * nekakšno mešanico mo- alra in boucleta. tovoriti o modnih barvah letošnjih zimskih plaščih ,1 lahko. Kazen modre, ki je c loliko let v modi, sta zelo ‘°derni sioa in zelena barva. ,Sl odtenki rjavkaste barve 'n ‘»ko ba rdeča barva, ki ie letos rskoč šele stopila v mo do. I ki pa niso več kimono, ali pa Modeli plaščev iz svetovno I globoko vstavljeni. Moda nam znanih modnih hiš kažejo različne kroje. C« je oblika plašča trapecasta, ali pa ima obliko nekakšne črke Y (visoko postavljen pas, ravno krojen spodnji del), potem lahko brez skrbi trdimo, da. je plašč res po zadnji modi. Glavna posebnost letošnjega kroja plaščev pa je ohlapnost, kar za naše zime z burjo ni najprimernejše. Zato so se naše šivilje odločile, da pripenjajo v takšne plašče tople podloge iz flanele, volne ali pa tudi iz krzna. Z vstavljanjem tople podloge lahko u-porabimo jesenski plašč za zimskega, kar predstavlja za vsako skoraj enkratni manjši izdatek Moda nam tudi za letos narekuje precej široke rokave, prinaša zaokrožena ramena, široke ovratnike, ki so pogosto krzneni in pa pasove, ki nas spominjajo na linijo «fm-pero«. Ovratniki, ki se zavezujejo v obliki širokih šalov, so letošnja modna novost. Vsi plašči so mnogo krajši kot pretekla leta in pri vseh je poudarjen zgornji del plašča. Seveda je upoštevanje vseh modnih muhovasti pri krojenju zimskih plaščev velik nesmisel, ker bi tako prišle do plašča, ki bi ga lahko nosile samo eno sezono. Ni pa s tem rečeno, da ne smemo upoštevati novih modnih smeri. To je celo zaželeno, saj si ženske vedno želimo, da bi imele plašč po modi. Dobro torej premislimo preden krojimo nov plašč. V soboto na Luno Strokovnjak rakete Erick Bergaust, direktor revije «Mis-siles and Rockets Magazine« in član skupine izvedencev odbora znanstvenikov in tehnikov predsednika Eisenho-werja, je 2. t.m. izjavil v govoru, ki ga je imel v Pittsburghu, da bo ameriška vojska izstrelila prvo raketo na Luno prihodnjo soboto ob 9 zjutraj (po srednjeevropskem času) in da so možnosti uspeha približno 50-odstotne. Bergaust: je izjavil, da vojska ne bo skušala zadeti Lune, ampak da bo skušala poslati raketo na razdaljo 10.000 milj od zemeljskega satelita. Fotografske naprave na raketi bodo mogle slikati 60 odst. nam nevidnega dela Lune. Bolj preproste vodilne naprave dajejo vej raketi amnriške vojske večje možnosti uspeha v primeri z raketo ameriške mornarice, katere možnosti so komaj v razmerju 1:20. ««------ Na Irskem i ognjem proti beguncem IRA razširitev sistema namakanja. Za jezerom, ki Je nastalo za prvim jezom, bodo zgradili drugi, 70 metrov visok jez, za katerim se bo nabralo okrog 3.5 milijona kubičnih metrov ▼ode. Akumulirana voda bo omogočila namakanje še 6500 hektarov polja. Površina 2670 hešetarov, ki se sedaj namaka, je razdeljena na 162 blokov od 7 do 70 ha, od katerih je vsak zasajen s svojo kulturo, to je na vsakem bloku se goji samo ena kultura. Glavne kulture so; tobak, razna žita, sladkorna pesa in zelenjava. Kmetje so v pogodbenem odnosu z zadrugo. Zadruga jim jamči najmanj dosedanji povprečni pridelek po hektam, obdela v lastni režiji s traktorji zemljo in da na razpolago umetna gnojila. Namesto 40 delovnih dni, ki jih ie do sedaj kmet uporabljal za obdelavo enega hektara zemlje poleg uporabe vprežne živine, je kmet dolžan dati zadrugi le še 10 delovnih dni letno po hektaru, sejati določeno kulturo in uporabiti določeno količino umetnih gnojil, ki jih dobi od zadruge. Za ostale delovne dni in za usluge z vprežno živino so kmetje posebej plačani Za razvoj živinoreje so kmetje dolžni ha vsak hefciar zemlje držati najmadj po eno govedo. Zadruge so s svoje strani v pogodbenem odnosu z vodnogospodarskim podjetjem, ki je zgradilo jez. One plačajo podjetju določen vodni prispevek za uporabo vode in namakalno mrežo. Cisti dobiček, ki ga ima podjetje, deli z zadrugami. Rezultati prvega leta dela so pokazali tak uspeh, da bo podjetje vrnilo banki l milijardo 200 milijonov posojila, hi ga je dobilo za izgradnjo jezu in namakalnih naprav v 15 letih, namesto v 50, kakor je bilo dogovorjeno. Ta uspeh pa je, kot smo že cmenili, dal pobudo za gradnjo še drugega jezu in za razširitev namakalnega omrežja, za katero bodo vložili nove 3 milijarde dinarjev. Dolgo smo stali ob jezu in poslušali pojasnila mladega podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Odgovarjal je na številna vprašanja zastopnikov zahodnega tiska, ki so pokazali veliko zanimanje za namakalni sistem, ki je po namakalnih površinah med r.ajvečjimi v Evropi. Zastopniki tiska vzhodnoevropskih držav, Odnosno »socialističnega tabčra« pa se v vprašanja niso spuščali, čeprav so zelo po-DUBL1N, 3. — Od 16 čla-1 zorno sledili odgovorom na hov irske republikanske voj-1 vprašanja. Ko smo se spustili ske, ki so včeraj zbežali iz, z avtobusom od jezu v dolino, koncentracijskega taborišča v Curraghu, so jih davi ujeli o-sem. Begunci so se skrili v neko grmovje, irska vojska pa, ki jih je lovila, jih je pognala iz grmovja s tem, da je grmovje zažgala z metalci ognja, medtem ko je neko letalo odvrglo še dve zažigal-nj bombi. Vojaške patrulje i- smo zastali pred redkim pogledom. Pred nami so se na polju vrteli številni razprševala, ki so jih pognali v o-brat le zaradi nas, in pršili drobne kapljice vsak v svojem 40-metrsfcem območju. Kmetje ob bivšem lipkovskem hudourniku žive danes brez skrbi. Ob vročih letnih sušnih ščejo še ostalih sedem begun- dneh ne giedajo več zaskrb-cev irske republikanske voj- I Ijeno v nebo, temveč v nešte-ske, dočim so enega izmed 16 | le mavrice žarkov zahajajoče-beguncev ujeli že takoj po ! ga sonca, ki se odbijajo od pr-pobčgll. ihe dragocenega umetnega dežja. Njihovi letni pridelki so že vnaprej zagotovljeni. Odšli smo iz Makedonije z nepozabnimi vtisi njenih pestrih pokrajin, lepih pašnikov, po katerih se pasejo črede o-vac in bivolov, blagih, toda visokih-gora, ki so že pod snegom, njenih pitoresknih mest m krajev s številnimi zgodovinskimi spomeniki (stavbami, samostani s srednjeveškimi freskami in rezbarijo) in povojnimi uspehi njenega ljudstva, ki mu ni več potrebno iskati zaslužka v tujini. BOZO BOŽIC pričakovanim darilom mnogo večje vrednosti. Darilo lahko osebno izročimo, pri tem seveda spregovorimo nekaj besed, ali ga pa po kom pošljemo, toda pri tem ne smemo pozabiti napisati na pisemce nekaj prijaznih besed. Preden darilo izročimo, ne pozabimo odstraniti listka, na katerem je označena cena. Ce hočemo obdarovati dekle ah žensko, s katero nas veže poznanstvo, ne pa prijateljstvo, moramo biti previdni in taktni. Pozneje pa smo v izbiri daril lahko Širokosrčnej-ši... Na kvalitetnih, zlasti slav-nostnili gledaliških premierah in koncertnih prireditvah vlada slovesno razpoloženje, ki od obiskovalcev terja, da se vedejo mirno in naravno in da na take prireditve prihajajo, če se le da, v temni obleki. Vendar zadošča danes na splošno za obisk takih prireditev tudi vsaka boljša obleka. Poglavitno je, da smo skrbno napravljeni, saj so vrata gledališča in koncertnih dvoran odprta najširšim krogom ljudi, ki se udeležujejo umetniških prireditev predvsem iz ljubezni do umetnosti tako rekoč sredi dela, sredi naglega življenjskega ritma. Vse, kar ne sodi v dvorano, oddajmo v garderobi... Preden greš v trgovino, premisli, kaj boš kupil in koliko boš približno izdal. Ničemur ni podobno, če gre kdo v trgovino im želi, da mu razkažejo čimveč blaga, pa sploh ni imel in še lep čas nima namena kaj kupiti. Drugače pa je, &i ima človtK resen namen kaj kupiti, pa po raznih trgovinah primerja kakovost blaga in ceno. Trgovski uslužbenec bi naredil zelo slabo uslugo svojemu podjetju, če bi v takem primeru godrnjal, vzdihoval in podobno. Saj vendar m« more pričakovati, da bi vsakdo, ki stopi v trgovino in ga kaj zanima, moral tisto stvar ie kupiti. Seveda pa tudi nakupovalci ne smejo biti sitni in naj bodo v izražanju svojih želja čimbolj jasni in določni. Ne prezrimo, da čakajo na postrežbo še drugi. V modnih salonih, v lekarnah in podobnih lokalih naj' se moški odkrije. S cigareto v ustih naj ne stopi v nobeno trgovino, tudi v prodajalno tobaka ne... Uspeh vsake družbene pri- aillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIf Fižolčki 52. Spisal in narisal Milko ‘Bambič Toda bil je želo suh, bled in ves razkuštran. Pa sta ga bratca objela in razjokali so se od neizmernega vesolja. Potem pa je Fežolček začel pripovedovati: «Kmalu zatem, ko nas je kura požrla, je po-žrešrriei postalo slabo. A jaz bi prav gotovo poginil, ds niso kuro zaklali še tisti večer. Komaj sem u-šel nožu, ki mi je odrezal kos nosa. Tu, vidite!« — Pravijo, da je najbolj uspel zakon-zakon iz ljubezni... — Ne bi rekla. Do sedaj se m se že štirikrat omožila iz ljubezni, pa so ie vsi šli rakom žvižgat.« od izbire gostov. C« so gostitelji posrečeno izbirali goste, so si s tem že skoraj zagotovili, da bo v družbi prijetno m sproščeno. Odvisno je seveda od nas, gostov, kako se v družbi znajdemo In če smo družabnosti kos. Ko smo povabilo sprejeli, smo sprejeli tudi dolžnost, da po svoje storimo vse, da gostiteljem pomagamo k uspehu družabne prireditve. Ko gremo v gosti, pustimo doma vse skrbi, jezo, otresimo se aa nekaj ur vseh neprijetnosti ln slabe volje in pridimo v družbo vedrega obraza.« (Navedene nezaključene napotke, kako se primerno obnašamo doma in v družbi, smo povzeli iz drobne knjižice «Lepo vedenje», ki je priložena letošnjemu «Jadranskemu koledarjus, ki ga moremo kupiti v vseh knjigarnah na Tržaškem in Goriškem in tudi pri raz,.ašalcih ePrimorske. ga dnevnikov. Iz navedenih citatov je razvidno, da bo o-menjena knjiga prišla marsikomu prav. Zato je priporočljivo, da si jo skupno z sJa-dranskim koledarjem» nabavimo). Krompir ne jemo le v oblicah Pravijo, da je krompir tipično nemška hrana. Toda tu. di pri nas se ga veliko poje in gospodinja bi se kaj težko znašla, če bi ga ne imela vedno pri rok/. Zato pa moremo iz krompirja napraviti tudi — tisoč jedi. kot pravijo, in ne le v oblicah. Nekaj primerov: • * • Krompirjev pire, zalit z mlekom, stresemo v ponev, ki smo jo dobro namazali s tol- bio. Po krompirju posujemo nasekljamo šunko in povrh spet naložimo krompir. Jed polijemo s stopljenim surovim maslom in jo postavimo v pečico. Ko jed lepo zarumeni, jo serviramo z zeleno (šeli- nom) ali kakšno drugo solato. • * * Krompirjevo testo pripravimo iz kuhanega, pretlačenega krompirja, ki ga dobro ohladimo. Globok krožnik krompirja stresemo v skledo, mu dodamo eno ali dve jajci, dve do tri žlice moke, sol in muškat. Vse skupaj naglo zamesimo. Iz tako pripravljenega testa oblikujemo svaljke; te kuhamo v slani vodi ali jih ocvremo na olju. Tudi cmoki so zelo dobri, posebno še, če jih nadevamo z ostanki prepraže-nega in začinjenega mesa. Cmoke povaljamo v raztepenem jajcu in kruhovih drobtinah ter jih ocvremo na razbeljenem olju. Jed zelo tekr.e, če postrežemo zraven še kislo zelje. HOROSKOP ZA DANES__________________ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pokazati boste morali vso svojo iznajdljivost, če boste hoteli Ikpeljati zelo zapleteno zadevo, ki ste si jo sami naprtili. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srečo boste imeli v špekulacijah, toda sicer neznatna napaka vam bo dan zagrenila. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepredviden dogodek bo vam v prid in bo omogočil, da boste svoje sposobnosti ponovno uveljavili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Izkoristite današnji dan za u-reditev vaše korespondence in s tem bo«te odkrili staro zadevo, ki ste jo zanemarili. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaši sodelavci bodo imeli' potrebo vaše pomoči. Ne pustite se preveč prositi in tudi do najbližje osebe ne bodite tako nedostopni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Za umsko delo je dan primeren, ne pa za poslovne zadeve, kot ni priporočljivo načenjati danes čustvenih zadev. TEHTNICA od 23. 9. do 23. 10.) Mirno proučite predloge, ki vam jih bodo dali. Vsi ne bodo sprejemljvi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izognite se prepirom in sporom in današnji dan bo srečen, ker bodo z vami zadovoljni vsi, še najbolj vaši v družini. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preveč ste si nadeli nalog in ne boste jih zmogli, vsaj ne tako, kot ste navajeni. KOZOROG (od 21. 12. do 20, 1.) Zaupali vam bodo večjo stvar in nove naloge. Pri njih izvrševanju napnite vse sile. Vam bo v korist. VODNAR (od 21. 1. do 18. 2.) Pomoč vplivne osebe bo omogočila izvedbo vaših načrtov. Ljubljena oseba vam b« k temu pripomogla. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ne podcenjujte vpliva vaših tekmecev in bodite zato bolj previdni. Ne smete pa podcenjevat/ svojih sposobnosti in zaupanja, ki ga uživate. Goriško-beneški dnevnik Stja sorodtnjskega občinskega svtla Sigiasno zahtevalo ii zaslopslio prosie cene Pri klasifikaciji pokrajinskih cest niso šovodenjski cesti odkazali potrebnega mesta Šovodenjski občinski svet je imel sinoči redno sejo, na kateri so sprejeli dva sklepa v zvezi z odločitvama pokrajinskega in občinskega sveta v Gorici o vprašanjih, ki sta za sovodenjsko občino življenjske važnosti. Kakor je znano, so ria pokrajinski seji pred kakšnim mesecem sestavili seznam cest, ki bodo prišle pod pokrajinsko upravo in s tem avtomatično v poštev za asfaltiranje. Takrat so med take ceste vključili tudi cesto Standrež-Sovodnje-Rubije, vendar jo je kljub prizadevanju opozicijskih svetovalcev, demokrist-janska večina postavila skoraj na konec, kar pomeni, da bo asfaltiran med zadnjimi, in sicer okoli leta 1962 - 1963. Šovodenjski občini nenaklonjeno rešitev so sprejeli, kljub dejstvu, da je na tej cesti, ki veže dve občini, zelo velik promet. Občinski svetovalci so na predlog odbora sprejeli priziv proti taki odločitvi pokrajinskega sveta z zahtevo, naj se imenovani cesti odka-že mesto nekje pri vrhu lestvice. Tudi izpustitev sovodenjske-ga predstavnika iz odbora trgovinske zbornice in iz posvetovalne komisije, to se pravi iz dveh organov, ki vodita prosto cono, je bila predmet razpravljanja. Zupan Jožef Ce-ščut je izrazil ogorčenje vseh sovodenjskih vaščanoy zaradi izpustitve sovodenjskega predstavnika iz organov proste cone (v pravilniku o delovanju proste cone, o katerem so razpravljali na seji goriškega občinskega sveta, se govori samo o prisotnosti predstavnika goriške občine in predstavnikov najrazličnejših kategorij!), čeprav :majo Sovodnje po zakonu pravico do vseh tistih ugodnosti, ki jih nudi zakon o prosti coni, ker so na področju, ki ga zakon določa. Izjava občinskega sveta pravi, da se zahteva za Sovodnje eno mesto v odboru trgovinske zbornice, drugo pa v posvetovalni komisiji za prosto cono. Odobrili so nato načrte za elektrifikacijo Vrha, ki je stala skoraj 150.000 lir manj kot je bilo v proračunu. Zaradi tega je SELVEG sklenila o-stanek denarja vrniti občini. Odobrili so tudi novo troša-rinsko lestvico za leto 195V Po niej se ocenjuje stot zaklanega teleta 85.000 lir, stot goveda 61.000 lir, prašiča 65 tisoč lir itd.. Razpravljali so tudi 0 povišanju razpoložljivega zneska na ekonomatu od 35.000 na 60.000 lir. vendar se bodo k temu vprašanju še povrnili. Upravni argumenti na seji pokrajinskega odbora Danes sc odborniki ponovno sestanejo daljujejo razpravo o novi »ta-1 mi napravilo škodo, da lahko ležni lestvici pokrajinskega o-sebja. «»------ OD DANES DALJE Še ena večerna zveza med Gorico in Števerjanom Tudi družba Ribi je z dovoljenjem nadzorništva za motorizacijo zboljšala svojo zvezo med Gorico in Števerjanom, da bi omogočila ljudem, ki so zaposleni po trgovinah zvečer hiter povratek domov. Zaradi tega bo od danes 4. decembra dalje odpeljal vsak delavnik avtobus izpred Ribijeve postaje v Ul. IX. avgusta ob 19.15 čez Grojno v Steverjan, od tam pa se bo vračal ob 19.45. • «» ----- SOVODNJE Povrnili bodo škodo ki jo povzroča vojaščina Sovodenjsko županstvo sporoča lastnikom zemljišč, na katerih je vojaštvo med vaja- zahtevajo povračilo škode. V prošnji, ki raj jo naslovijo na vojaško oblast, morajo navesti znesek odškodnine, kraj povzročene škode in edinico, ki je .škodo povzročila. Pristojna komisija bo na podlagi določil škodo pregledala in jo ocenila. Na oglasni deski bo do 8. decembra t. 1. na vpogled seznam davkoplačevalcev za leto 1958, ki ga je odobrila finančna intendanca v Gorici. Proti morebitnim napakam a-li nepravilnostim more prizadeti vložiti priziv v šestih mesecih na goriškega prefekta. «»----------------- Urnik trgovin na Miklavžev večer Zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine v petek 5. decembra na Miklavžev večer lahko ves dan neprenehoma odprte, zvečer pa se bodo lahko zaprle ob kateri koli uri. To je v skladu z urnikom o zapiranju in odpiranju trgovin, ki ga je izdelala prefektura, ker je Mitlavžev večer ravno ob Andrejevem sejmu. Blagovna izmenjava v oktobru 64 izvoznih in 20 uvoznih dovoljenj za 154 milijonov lir raznega blaga Letošnji pridelek grozdja je bil za 30 odstotkov nad povprečjem Po mesečniku trgovinske zbornice smo letos pridelali za kakšnih 30 odst. več grozdja kot prejšnja normalna leta; kakovost grozdja je slabša od prejšnjih let. Zadovoljiv je pridelek koruze. Z jesensko setvijo pšenice smo letos začeli precej pozno. Ker pa i-maio kmetovalci že na razpolago zadostno število poljedelskih strojev, je bila setev zadovoljivo opravljena že v prejšnjem mesecu. Tudi zdravstveno stanje živine je zadovoljivo. Proizvodno stanje v industrijskih podjetjih v mesecu oktobru je bilo zelo slabo. Najslabši je bil položaj v SA FOG in v CRDA. Zaradi pomanjkanja naročil je bilo proizvodno stanje v glavnem enako kot v prejšnjih mesecih. V elektromehaničnih delavnicah in v oddelku za izdelovanje železniških vagonov se razmere niso popravile kljub upokojitvam nad 60 let starih delavcev. V ladjedelnici se gradi devet cistern, pri katerih niso zaposleni specializirani delavci, ki bi lahiko z uspehom delali potniške ladje, če bi bila naročila. Zadovoljiva je bila proizvodnja v oddelku za rayon v podgorski tekstilni tovarni, tudi zunanja trgovina je zabeležila lep uspeh. Na podlagi zadnjih poročil iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiuiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiii Pismo iz Nove Gorice TRIDNEVNO PRAZNOVANJE ob 15-letnici rojstva republike Med lovom na srnjaka lovec ubil svojega tovariša Na torkovi seji pokrajinskega odbora so v glavnem razpravljali o zadevah, ki bodo no dnevnem redu na sobotni seji pokrajinskega sveta, in ki so izredne važnosti. Nato so odborniki, pod predsedstvom odv. Culota, razpravljali o nekaterih uslužbencih pokrajinske uprave; sklenili so med drugim obdržati v službi nekatere začasne uslužbence, ki so zelo potrebni na kraju, kjer so sedaj nastanjeni. Nato so se odborniki seznanili s stanjem notranjih del v novem šolskem poslopju v Ul. Diaz in odobrili izdatek nad pet milijonov lir za del notranjih del. Milijon lir so izdali za popravilo dnevne sobe v pokrajinskem zavodu za gluhoneme. Pokrajinska uprava namerava v prihodnosti, v kolikor ji bodo to dovolila finančna sredstva, mehanizirati delo v knjigovodskem uradu. Kot u-vod v to stvar, so sklenili rakupiti knjigovodski stroj v viednosti milijona in pol lir. Odbornik Grigolon je nato poročal o izrednem uspehu, ki ga je dosegla zadnjo pomlad «cvetlična razstava« v Trstu, na kateri so sodelovali tudi nekateri goriški cvetličarji. V upanju, da bodo tudi na prihodnji razstavi, ki bp v Trstu Od 24 aprila do 3. maja 1959, sodelovali cvetličarji iz goriške pokrajine, so odborniki sklenili darovati srebrno medaljo tistemu goriške-mu cvetličarju, ki bo v Trstu dosegel najboljši uspeh. Pokrajinska uprava bo ugotovila možnost, da sodeluje na tej rozstavi z odlično zbirko fotografij planinske fWe, ki jo je zapustil pokojni trgovec Avanzini. Danes popoldne bodo imeli pokrajinski odborniki drugo NOVA GORICA, 3. — Od petka do torka so stroji v podjetjih in uradih mirovali. Delovni ljudje širom po domovini so tri dni praznovali Dan republike in 15. obletnico rojstva nove Jugoslavije. Na go-riškem so v počastitev tega jubileja bile prirejene številne, povsod dobro obiskane slavnostne akademije, plesne in druge zabave ter športna tekmovanja. Nekateri delovni kolektivi pa so Dan republike 'počastili z novimi delovnimi uspeha V Novi Gorici je gradbeno podjetje »Gorica« dogradilo par večstanovanjskih hiš in lepo poštno poslopje, v katero bodo montirali še avtomatsko telefonsko centralo, ki bo povezana s telefonskim omrežjem na področju ostale Slovenije. Združenje dvolastnikov v Novi Gorici pa je nabavilo za vse dvolastniške obmejne prehode nove državne zastave m jih na Dan republike slovesno izročene obmejnim organom. V. Komnu na Krasu so slovesno izročili svojemu namenu delovne prostore obrtnega podjetja «Aluminij», ki izdeluje iz aluminijastih profilov o-kenske in druge okvire za potrebe gradbeništva. S tem si je mlad: n še maloštevilei kolektiv ustvaril pogoje za nadaljnje hitro povečanje proiz. vodnje izdelkov, ki sodijo med najsolidnejše in najcenejše v Sloveniji. Kmetijska zadruga v Vrhpolju pri Vipavi, kjer so doma znani trsničarji, je dogradila in izročila svojemu namenu naj večjo silnico v Slo-veniji. Slavnostni otvoritvi nove sodobne silnice, ki je velikega pomena za nadaljnji razvoj vinogradništva širom po Sloveniji, zlasti pa na Primorskem, so se udeležili številni strokovnjaki agronomske fakultete iz Ljubljane, zadružni funkcionarji in drugi kmetijski strokovnjaki. Nova silnica z urejenim ceptralnim ogrevanjem prostorov, v katerih bodo naenkrat silili od 150 do 200 tiseč cepljenk, bo z letno proizvodnjo 1,200.000 cepljenk žlahtnih sort zadovoljila vse potrebe po trsnem izboru za obnovo vinogradništva na go-riškem in v Slovenski Istri. Za vrhpoljske siljene cepljenke priznane za najboljše, pa se zanimajo tudi vinogradniki drugih vinorodnih področij Slovenije. V Podrcu ln Avčah pri Ka nalu so se ob Dnevu republike spomnili vseh domačinov kt so darovali življenje za novo Jugoslavijo in jim odkril spomenik. V Avčah je vklesa nih na spomenik 24 imen. Ta imena zgovorno govore o tem, kolike so bile žrtve te vasi v boju s podivjanimi fašističnimi tolpami — v boju za svobodno, socialistično Jugoslavijo. Tridnevno praznovanje — posebno v nedeljo in ponedeljek — so številni prebivalci obmejnega pasu izkoristili tudi za ogled in nakupe na Andrejevem sejmu v Gorici. Ta dva dni je šlo z obmejnimi prepustnicam, v Gorico naj- obmejnem prehodu v Solkanu so v dveh dneh registrirali nad 2.000 prenodov. Podobno je bilo tudi na drugih obmejnih prehodih. Medtem ko so ljudje sproščeno in veselo slavili 15-letni-co rojstva nove zvezng države, pa je družino Sulič iz Pr-vačne doletela huda nesreča, ki je terjala življenje 34rlet-nega kovača Andreja Suliča, očeta dveh nedoraslih otrok. Do tragične smrti je prišlo 29. novembra med pogonom, ki so ga lovci iz Šempasa in Prva-čine priredili- na srnjaka po pobočju hriba nad Ozeljanom. Med 32 lovci, ki so se pogona udeležili je bil tudi 72-letni Franc Paganel iz Šempasa, ki J je sprožil usodni strel in ubil svojega lovskega kolega Suliča namesto srnjaka. Do nesreče je prišlo, ko je Faganel med pogonom opazil za nekim grmom, da se nekaj premika. V dobri veri, da je za grmom srnjad, in v bojazni, da bi mu plen ne ušel, je u-strel-il preden se je prepričal, kaj je za grmom. Tako je zadel Suliča in mu s tremi debelimi šibrami prebil srčne arterije in zatilje. Strel je bil tako usoden, da je Sulič obležal na mestu mrtev. Nesrečni dogodek, ki opozarja na to, da je na lovu potrebna zelo velika previdnost, ki je ni nikdar dovolj, je močno odjeknil med prebivalstvom cele Spodnje Vipavske doline. Pokojnika so pokopali v ponedeljek na domačem pokopališču ob veliki udeležbi lovskih tovarišev in domačinov, kv zaradi izgube mladega moža in očeta, sočustvujejo z vdovo in o.rokoma. J. J. sen v program učiteljišč s šolskim letom 1945-1946. Kandidati — privatisti za učiteljsko maturo so dolžni poučevati po okrožnici 10.977 od 12. septembra 1946, ki obenem predvideva, da se morajo prošnje poslati šolskemu skrbništvu najkasneje do 15. novembra. Ker marsikateri kandidat letos ni pravočasno vložil prošnje za poučevanje na šolah, se rok nepreklicno podaljšuje do 15. decembra. n«------- VOJAŠKE VAJE NA KRASU Župan pri prefektu za izbiro drugega prostora Ze več dni zaporedoma so na Krasu vojaške vaje. Dohodne poti k njivam so zaprte, tako da kmetovalci ne morejo opravljati svojega dela. Najbolj pa jih jezi, ker jim jddelki povzročajo škodo, ki jo potem nihče ne plača. Zupan Andrej Jarc je zaradi tega posredoval na prefekturi in na vojaškem poveljstvu v Cervinjanu. Zahteval je, naj se poišče za vadenje drug primernejši kraj, kjer škoda ne bo tako občutna. «#------- Praznik gasilcev Danes proslavljajo gasilci svojega patrona — sv. Barbaro. Zaradi tehničnih razlogov pa bodo praznovanje, združeno z javnim nastopom preložili na nedeljo 7. decembra. Program in čas prireditve, kateri lahko prisostvuje tudi občinstvo, bomo pravočasno sporočili. «»------- Danes zvečer bo tržaško italijansko gledališče nastopi lo na odru Verdijevega gleda, lišča z novostjo Antonia A-nianta #La rosa di zolfo« režiji Franca Enriqueza. Pred. stava se vrši pod okriljem Za. voda za kulturne prireditve »Citta di Gorizia«. Vstopnice, po 600 in 400 lir prodajajo v blagajni gledališča. Pričetek točno ob 21. uri. o delovanju italijansko - jugoslovanske obmejne blagovne izmenjave so v oktobru izdali 20 dovoljenj za uvoz masla, salam, govejega in svinjskega mesa, goveda za zakol, vprežnih konjev, žaganja, krede in cementa v vrednosti 18,9 milijona lir. Obenem je bilo izdanih 64 dovoljenj za izvoz koles in nadomestnih delov, avtomobilskih nadomestnih delov, pnevmatik, e-lektričnega materiala, tkanin, filtrov, oblačil in drogerijske-ga blaga v vrednosti 134,8 milijona lir. Z neposrednim dovoljenjem carine so uvozili razne vrste lesa, čevlje, gobe, jajca, divjačino in drugo za 33,4 milijona lir. ANDREJEV SEJEM Mraz mu je prišel do živega Razen nekaj opoldanskih trenutkov je bilo včeraj ves dan »strupeno« mrzlo. To se je najbolj poznalo na zabaviščih Andrejevega sejma, ki so bila skoraj povsem prazna. Vsakomur je namreč ljubše sedeti na toplem kot' zmrzovati okoli stojnic. Ker je veliko kramarjev rezerviralo svoja mesta na Aquedotu v Trstu, kjer je prav te dni Miklavžev sejem, so se takoj po začetnih sejemskih dneh preselili v Trst, tako da središčne ulice v Gorici niso več tako zabasane s stojnicami. Marsikdo se bo vprašal, koliko vina so letos stočili na rinskem razstavišču. Kaj preprost račun; 63 hektolitrov, to se pravi 12 hi več kov lansko leto. Letošnja vinska razstava je bila uspešnejša od lanske tudi po številu razstav, ijavcev. Prva leta po vojni je bilo po 6 razstavljavcev, letos pa jih je bilo že 18. Miklavževanje v Sovodnjah Jutri ob 18.30 bo v šolskih prostorih v Sovodnjah miklavževanje z obdaritvijo šolskih otrok. Na sporedu je igrica »Parkljev koš« in nekaj recitacij. «»------ Avtobus v Trst k opereti Boccaccio ZSPD organizira 14. decembra avtobus v Trst na premiero operete Boccaccio v Avditoriju. Odhod ob 14. uri izpred Bratuša. Vpisovanje do 5. decembra na ZSPD in kavami Bratuš. Voznina in vstopnina 1.100 lir. «»------ DOBERDOB tedensko sejo, Mju nekaj nad 8600 de-^ dih ur, se je število v skoraj podvojilo. Bilo , 1® nad 15.500. V teh treh ijAecih so obračunali pri-kv i° 38 miiij°nov dinarjev je rženih del. Med tem časom j Sesalni bager »Peter Kle-odkopal nad 98.000 kub. lr°v morskega dna. ije, aprilu so se nadaljevala jf.4 Pri izkopih temeljev in u miniranju morskega dna. d Petim in šestim stebrom Ig 'zvedli kamenomet, zabe-ig *rali pa so drugi temelj H,,8teber in šesti temelj in Hg ,er ter devet montažnih A‘Mev. v aprilu je bilo na lgydbišču že nad 20.100 de-ij^Mh ur> obračunali pa so Hjr?ena dela v znesku 20 J/ 'ionov dinarjev. Sesalni 6»! r ie v tem mesecu izko-had 30.000 kub. metrov njunega dna. V maju in ju-*o se ponavljala spet i-Hf.,dela na izkopih kinet in d^mvanju petih nasipov med d|^lm in šestim stebrom in 5, ‘m in drugim stebrom. )|,_n'ja so začeli s polaga-prvih montažnih nosil- s jg, * Plovnim dvigalom «Veli d, *» in polotili na svoje 0 22 nosilcev. Zabetoni-lj Pa so v obeh mesecih Sg b°silcev. V obeh mesecih zavili nad 35.500 delov-|djj dr in obračunali nad 49 i, ‘dmov dinarjev vrednosti del. Sesalni bager i■■■ MII M 11IIIIII.......................MII11IIIIII11IIIIIII IIIOII, MII IIM II Splošno poslabšanje vremena Deževje, mraz, veter in sneg od severa pa do juga Italije Zaradi megle paraliziran promet na londonskem letališču Ladje v ledu med Montrealom in Velikimi jezeri TURIN, 3. — Kmalu po deveti uri je začel v Turinu nalahno padati sneg, vendar pa je meteorološki zavod sporočil, da to ni prava padavina, temveč da nosi veter snežinke iz alpskih predelo/. Vsekakor pa je v vsem severnem Piemontu dokaj mrzlo. V Turinu je 2,1 stopinje, bliže hribov pa se temperatura drži na ničli. V Cuneu pa i*udi drugih krajih Piemonta je pa da- nes že kar zares snežilo. •Sneg pa je začel padati tudi po vseh Apeninih, ponekod že v višini nad 700 m. V višinah je bilo 4 stopinje pod ničlo. Končno pa prihajajo vesti o snegu tudi globoko T juga. Tako je snežilo po vsej planoti Sila. V Cosenzi je davi zmrzovalo. V Abrucih se je v zadnjih 24 urah vreme zelo poslabšalo. Ob vsej obali močno dežuje, j v višinah pa sneži. Ponekod - tudi drugi stadij rakete, ki bo zavozil v krožno pot kot integralni del satelita, ko bd opravil svojo funkcijo motorja. Dr. Johnson pa je povedal, da bodo sateliti krožili nad obema tečajema Zemlje, medtem ko so bili vsi dosedanji ameriški sateliti izstreljeni v smeri jugovzhod. Krožne poti teh satelitov bodo precej nizke — samo nekaj tisoč milj visoko — in mogoče bodo sateliti napravili komaj kake tri kroge okrog Zemlje, ko se bodo zopet vrnili v zemeljsko atmosfero. V načrtu je Vsaj 12 izstrelitev v presledkih po ena na mesec. »Ce spravimo na krožno pot vsaj tretjino izstreljenih satelitov, bomo lahko to imeli za velik uspeh.« Ko so časnikarji vprašali dr. Johnsona, kdaj bo izstreljen satelit z živaljo, je znanstvenik odgovoril: »Povem samo, da bo verjetno peti ali šesti satelit v seriji.« Poblazneli kmet ustrelil 5 oseb BEOGRAD, 3. — V napadu blaznosti je kmet iz Smedereva Ljubomir Iljič, ki so ga vse cR) sedaj smatrali za zelo mirnega in družabnega človeka, s puško ustrelil pet o-seb. Iz prostorov krajevnega strelskega združenja je ukradel puško in 10 nabojev in začel nato krožiti kot blazen po naselju. Stopil je najprej na dvorišče kmeta Cedomira Petroviča, kjer so pravkar klali prašiča. Začel je streljati na skupino ljudi in pri tem umoril Desimira Mitiča, njegovo ženo in nekega mladeniča Slavoljuba Aleksiča. Po teh treh umorih je zblazneli Iljič stopil na bližnjo železniško postajo, kjer je streljal proti čuvaju, vendar ga ni zadel. Nato je stopil v postajno pisarno in tu umoril Branka Djordjeviča, ki ga je zadel s strelom v srce. To mu še ni bilo dovolj. Vrnil se je v naselje in umoril Branka A-leksiča, ki ga je bil opazil v bližini hleva tamkajšnje kmečke zadruge, ni pa na srečo zadel njegovega sina. Ko pa mu je zmanjkalo streliva je poblazneli Iljič pobegnil v gozd. Čeprav so se policijske sile pognale za njim, ga še niso staknile. Morilec je bil do pred kratkim uslužben pri mlekarski zadrugi. Zaradi nekih primanjkljajev je bil odstranjen s položaja ter je o-stal pri podjetju kot navaden delavec. Strašni so bili prizori ob silovitem požaru v neki šoli v Chicagu, ki Je zahteval 87 smrtnih žrtev. Na sliki neki oče in mati, katerih otrok Je v plamenih poslopja. Policija je s težavo zadrževala ljudi, ki so hoteli vdreti v gorečo šolo. — Zelo hudo Je tudi stanje 11 otrok od 75, ki se nahajajo zaradi opeklin v bolnišnici. je že 30 cm sneg?- V nekaterih krajih so se pojavili volkovi. O slabem vremenu in deževju poročajo tudi s Sicilije. LONDON, 3. — Zaradi zelo goste megle nad Anglijo in Škotsko je bil popolnoma onemogočen promet na londonskem letališču. Od srede popoldneva včeraj ni pristalo nobeno letalo. * VANOOUV^R,^.—^Zjradi hudih nalivov*Tn poplav” scT trT osebe izgubile življenje blizu Vancouverja. Številne železniške proge so prekinjene. Med Montrealom in Velikimi jezer^ pa je kpkih 40 ladij v nevarnosti, da jih ledttab-kira vso zimo. Od 'eh jflj? 18,^hlajauigh v jezeru St. Louis zaradi ledu v prdtopii Laehinu. Za cestna dela RIM, 3. — Na Montečitoriu so razdelili zakonski načrt, ki ga je predložil minister za javna dela Tcgni in ki se nanaša na ureditev, izboljšanje m posodobljenje najvažnejših državnih cest. Zakonski osnutek predvideva stroške v znesku 225 milijard lir, ki bi se potrošili v dobi desetih let za ureditev vseh najoolj prometnih cest, posebno mednarodnih in državnih cest. Ne bomo navajali vsega tega načrta in del, ki bodo prišla tu v poštev, pač pa bomo omenili, da prideta v načrt tudi cesta št. 56, to se pravi neka goriška cesta, ter državna cesta št. 13 sli Pontebska cesta. Program predvideva preureditev in izboljšanje ali posodobljenje okoli 10.650 km cest, ki se bodo pridružile 5.000 km že urejenih ali cest, ki so v delu, Umrl profesor patologije Pentimaii V Rimu je umrl znani, profesor patologije na rimski univerzi France-šco Pentimaii. Imel je 73 let. Bil ja. redni univerzitetni profesor od leta 1925. Pbjavil je mnogo del ter prejel številna priznanja znanstvenih ustanov. Predsednik republike pa mu je podelil zlato kolajno kot zaslužnemu za kulturo in šolo. Dali z ušesom sladkosti in dobrote Debelo so gledali časnikarji, ki so v torek prišli čakat španskega slikarja Salvatorja Dalija, ko je na transatlan. tiku »United States« prispel iz Evrope v New York. Za začetek intervjuja je Dali izvlekel iz svoje prtljage velikansko človeško uho iz plastike, ki je bilo visoko približno meter. «V človeškem ušesu,« je dejal Dali» »vidim možnost u-telešenja novih tendenc umetnosti v klasičnem slikarstvu.« Potem je začudenim časnikarjem pojasnil, da je bilo v srednjem veku uho simbol sladkosti in dobrote, medtem ko je oko predstavljalo zlo. M. Bru in H. Buchholz v nedeljo poročena V nedeljo se bosta poročila francoska igralka Mi-iam Bru ter nemški igralec Horst Buchholz. Poroka bo v Londonu v Caxton Hallu. Tako je objavila Ranko-va kinematografska organizacija. Igralca sta se podrobneje spoznala med delom za film «Vstajenj e«. Buchholz pa sedaj snema v Pinewoo-du film «Tiger Bay». Na natečaju za plakat 400000 lir Zmagovalec bo prejel 400.000 lir —; toliko je namreč določila turistična ustanova v Bariju za osnutek barvanega plakata o podzemski jami v Castellani. Plakat je namenjen Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Za nagrado je možno potegovati se z več osnutki. Občina bo odkupila še štiri osnutke po 50.000 lir. Napad sestradancev na mesto V nekaterih predelih Brazilije vlada huda lakota, ki je predvsem posledica strašne suše, ki traja že vse leto v severnovzhodni Braziliji. Okrog 4000 sestradancev iz teh krajev je napadlo mesto Caninde ter začelo pleniti trgovine, skladišča, hiše in trge, da bi našlo živila. Zupan mest*', jrl ima 5000 prebivalcev, ni znal u-kreniti nič kaj bolj pa--metnega, kot da je poklical zvezne čete, ki naj okrepe porcijo in pre-prečijo, da bi se panika Podjetna 60-letna roparica v banki Neka ženska okrog 60 let se je izkazala kot še vedno zelo dinamična. Prišla je v neko banko v centru Manhattana ter stopila k blagajni. Tam je uslužnemu uradniku pokazala steklcničico ter prijazno povedala: «V stekleničici je neka kislina. Ako mi ne daste, kar zahtevam, vam jo zaženem v obraz.« Uradniku se najbrž ni zdelo vredno žrtvovati obraz in mogoče še vid, ter je raje pustil, da si je ženska vzela 3000 dolarjev nakar je med množico zelo hitro izginila. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 4. decembri 1958 Dva slovenska mnogo obetajoča športnika: Feručo Jurkič in Eleonora Zavadlal Letos smo spoznali delovanje marsikaterega društva; videli smo velik porast dejavnosti na vseh področjih športa; pozdravili smo veliko število mladine, ki je napolnila igrišča. Med to mladino smo kaj hitro spoznali že dozorelega športnika ali pa skrite talente. Ko smo ditali razne športne kronike smo opazili, da se nekatera imena venomer ponavljajo, kar pomeni, da nekateri športniki zavzemajo vidnejše mesto v raznih športnih disciplinah. Mislimo, da bomo ugodili želi ji vseh če se nekoliko seznanimo s temi športniki. Ustavili se bomo le pri nekaterih imenih, pri najbolj znanih ali pri takih katerim se obeta lepa športna bodočnost. Začeli bomo kar z moškim. Vsak, ki je tudi samo od daleč prisostvoval kakemu športnemu srečanju ali nastopu v katerikoli disciplini, gotovo pozna našega Učota. • • • Res, Feručo Jurkič je prisoten kjerkoli je kako tekmovanje in povsod je med najboljšimi. Začel je kot dvanajstleten fant vaditi telovadbo pod vodstvom Miloša Strgaja a kaj kmalu je moral to opustiti, ker je sveto-lvanska telovadnica zgorela. Spet je začel vadit: šele pred dvema letoma; ni pa se zadovoljil le s telovadbo, temveč je razširil svojo zanimanje tudi na lahko atletiko trn odbojko. Kaj hitro se je Izkazal, ker je bil zelo nadarjen in ker je imel veliko1 dobre volje ter je resno vadil. Dospel je do najvišljih mest v skoraj vseh panogah: v odbojki, v telovadbi, v lahki atletiki, posebno v metih in skokih, v namiznem tenisu in v zadnjem času tudi v streljanju. Se vedno pridno trenira in vedno je dobre volje ter se kaj rad smeje če nanese prilika za to. Sedaj ima že dvaindvajset let. Lotil se je že in z uspehom vadil vse panoge: ta trening je skoval iz njega dobrega in popolnega atleta. Cas pa je tudi, da se oprime ene same športne panoge in se le tiste najbolj drži, vse ostale pa naj vzame le kot nadomestilo in trening za prVo. Samo tako se bo lahko povzpel še više. To ga bo gotovo veliko stalo, ker on ljubi šport na splošno in ne to ali ono pa- nogo, vendar je ta žrtev ne-obhcdno potrebna. Svetovali bi mu naj se oprime odbojke. V tej panogi ima še popolnoma odprto kariero, medtem ko druge discipline, kot so lahka atletika in telovadba zahtevajo od vsakega atleta najprej mladost. Kljub temu bo Učo še dolgo časa prednjačil med našimi atleti in še marsikdaj bo iz naših tekmovanj odnesel levji delež kot je to storil ob priliki prvega športnega dne. Tedaj si je zagotovil kar dve prvi mesti v orodni telovadbi in v skoku v višino in dve drugi v metu krogle in metu d'ska. Končno je bil tudi član ekipe prosvetnega društva Slavko Škamperle, ki je zavzela prvo mesto na odbojkarskem turnirju. • * • Edini tekmovalec, ki je žel prav toliko uspenov kot Jurkič na zadnji športni manifestaciji pripada... nežnemu spolu. Uspeh je morda prevelik za tako mlado dekle, a je bii popolnoma zaslužen. Govor o uspehih nas je tako zavzel, da bi skoraj pozabili povedati o kom govorimo. ’ Predstaviti vam hočemo mlado Kontovelčanko Eleono-ro Zavadlal, ki ravno danes praznuje svojo sedemnajsto jesen. Naj ji še mi kličemo na mnoga leta in ji želimo, da bo tudi v Dodočnosti dosegala vedno nove uspehe. Zavadlalova je začela vaditi atletiko in odbojko ob koncu lanskega šolskega leta in že prvi dan ko je stopila na igrišče, je vzbudila zanimanje vaditeljev zaradi svojega purojenega športnega talenta, bama si je želela igre, želela je vaditi, ker tak je tudi njen značaj. Ne more aulgo mirovati;' njej se hoče kretahja, gibanja. Nikoli ne boste videli . Norci, ped tem imenom je že obče znana, miiovati. Vedno bo v nenehnem gibanju kot, da :ma neki motorček, ki se nikoli ne ustavi. Ko je grški filozof rekel »pantarei« ni verjetno mislil le na življenje, ki venomer gre dalje, temveč je že takrat imel pred očmi kak primer attiške deklice, prvi vzorec današnje Norci. V kratkem obdobju šestih mesecev je ta deklica veliko napredovala v vseh športnih panogah. Na tekmovanjih športnega dne se je izkazala v vseh ženskih discipli- nah. Zmagala je v teku na 60 metrov. Odnesla je prvo mesto v skoku v daljino, medtem ko je zasedla drago mesto v skoku v višino in v metu krogle. Na športnem polju zastopa kot pravi fant čeprav je zelo srčkano dekle. Znajde se v vsakem elementu tako v vodi (na barkovljanski ško-Ijeri marsikateri fant se ji mora odmakniti), »aor na trdih tleh. Največ pa vadi odbojko in tu se res moško vede. Za odbojko ima tudi velik talent in se bo kaj hitro razvila v izredno igralko. Letos, ko bodo šole imele na razpolago stadion, za at.eti-ko, bo imela večje možnosti napredka. Tam bo lahko vadila vse panoge in pod vodstvom strokovnjaka si bo lahko ustvarila temelje za bodoče delovanje. P. Priprave državne reprezentance za srečanje s ČSR Šest golo« reprezentance enaislorici Impolija Najboljši na igrišču: Bergamaschi, Boniperti, Fogli, Galli in Stacchini, ki je sam zabil tri gole FLORENCA. 3. — Kljub močnemu vetru, ki je precej oviral trening, je bila igra kandidatov za reprezentanco, ki se bo srečala s CSR, še kar zadovoljiva. V prvem polčasu, ki je trajal 4.3', je bilo opaziti dobro igro posebno v sredini igrišča s četverokotom Bergamaschi, Fogli, Boniperti in Galli. Ti so organizirali hitre prodorne akcije, ki so se zaključile s štirimi goli v mreži razmeroma šibkih nasprotnikov. Robotti in Castelletti, ki bosta verjetno v Genovi prati f:.SR prvič oblekla majico državne reprezentance, sta še enkrat pokazala, da sta v formi. Tudi Buffon se je izkazal, medtem ko je Nicole o-stai nekoliko v senci. Verjetno se fant ni hotel utruditi. Člana komisije za sestavo reprezentance Ferrari in Moc-clietti sta bila vidno zadovoljna s trening tekmo. Izjavila sta, da so vsi igralci zadovoljili, predvsem ker so z ležerno igro izvršili več lepih prodorov tako preko središča kakor preko kril. Skoraj gotovo je, da bo Italija nastopila proti Češkoslovaški v sledeči postavi: Buffon, Robotti, Casteletti; Ber-gnmasco. Cervato, Fogli; Stac-cliini, Boniperti, Nicole, Galli in Bean. Ti igralci se bodo zopet zbrali v ponedeljek 8. t. m. v Genovi, kjer se bodo nastanili do tekme. Po današnjem treningu so igralci odpotovali k svojim društvom. * * * Kakor predvideno je bila danes na igrišču zveznega športnega centra v Florenci trening tekma med igralci, ki bi morali predstavljati Italijo in nogometaši enajstorice I-sorja iz Empolija. Reprezentanti, ki so nastopili v sivi majici, so bili hitri posebno na središču igrišča, kjer sta izstopala Boniperti in tudi Galli. Prav po zaslugi slednjega se je Boni-pertiju posrečilo pretresti nasprotnikovo mrežo. Posebno dober je bil Stacchini na desnem krilu, ki je v 23’ in v 27’ s krasnima streloma presenetil vratarja trenerjev Pa-nettija. Tudi Buffon je bil poklican na delo zaradi nevarnega protinapada igralcev iz Empolija, a vratar Milana se je odlično izmazal. Po nekaj krasnih akcijah iiifiiiMillllililiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiititiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiitiiiiMiiiiiitiiiiitiiMitMiiiiititiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Priprave češkoslovaških igralcev za tekmo z Italijo 17 najboljših nogometašev vabljenih na shupni trening Verjetno v celoti potrjena enajstorica, ki je igrala na svetovnem v nogometnem prvenstvu na Švedskem Kot Italijani, tako se bodo tudi Cehi zbrali na skupnem treningu, še posebno, ker jih čakata dva dvoboja; z Italijo v Genovi in nato še s Turčijo. Odbor za sestavo nogometne reprezentance je povabil na trening 17 igralcev, ki so v zadnjih tednih pokazali, da so v najboljši formi in telesni kondiciji. Prav zaradi tega so spremenili prvotni načrt, ki je predvideval trening z 28 igralci, kot je bilo pri zadnjem zboru nogometašev 12. novembra v Gottwaldovu. Odgovorni organi so tako pustili igralce proste in jim dali možnost, da sodelujejo s svojimi ekipami na državnem prvenstvu. In to zaradi tega, da ne bi reprezentantov preveč utrudili. Ta sistem jim je tudi dal možnost, da so igralce opazovali med igro, zaradi česar ni bilo težko ugotoviti stanja forme tega ali onega, ki je že bil na seznamu kandidatov. Najbolj so zadovoljili srednji napadalec Obert, dalje Pluskal, ki se je v zadnjem času spremenil iz krilca v napadalca, srednji krilec Spartaka Prohazka in končno vratar Stacho, ki bo verjetno nadomestil Dolejsija. Edini novinec je desno krilo Dukia Brumowsky. Vsi o-stali so že oblekli državni dres in od teh je kar 11 »Švedov«. To ime se je namreč o-prijelo igralcev, ki so zastopali Češkoslovaško na svetovnem nogometnem prvenstvu r.a Švedskem. Ti igralci so bili že na skupnem treningu v Gottwa!dovu, a se niso obnesli. Proti njim so postavili B moštvo sestavljeno iz igralcev, ki Švedske niso videli. In prav ti so premagali svoje kolege, ker so bili nekateri oddelki boljši, hitrejši, bolj gibčni in so bolje vezali in se razumeli med seboj. Vseeno pa so nekatere sedaj pustili doma. Morda je to vzrok slabih kombinacij napadalne vrste, ki so nastopile na treh mednarodnih tekmah in sicer proti SZ in Bolgariji, ki sta se končali s porazom in proti Švici, kjer so Cehi sicer •zmagaii, a niso prepričali nikogar. ‘ . 7. decembra bodo reprezentanti morali še enkrat pokazati kaj znajo. Od tega treninga bo odvisna postava, ki bo od ^'.ovala v Italijo in Turčijo. Ta bo zelo verjetno sledeča: Stacho; Mraz, Novak; Maso- pust, Prohazka, Pluskal; Ho-vorka, Moravčik, Cbert, Molnar in Kraus. Prisotnost Krausa je sicer še dvomljiva zaradi sicer ne hude poškodbe. Zadnjo besedo bo imela torej zdravniška diagnoza. TENIS Danes za (Kraljev pokala Italija - Švedska movanja za »Kraljev pokal«. Dvoboj bo v četrtek, petek in soboto na_ pokritem igrišču šiportne palače v Rimu. Spored tekmovanja je sledeč: 1. dan — četrtek 4. t.m. oh 21.15. Fachini (It.) - Davidson (Sv.); A. Maggi (It.) . Sto ckemberg (Sv.). 2. dan — petek 5. t.m. oh 21.15: Fachini - Maggi (It.) . Da-vidsen - Folke (Sv.). 3. dan — sobota 5. t.m. ob 17 uri: Davidson (Sv.) - A- Maggi (It.); Stockemberg (Sv.) - Fa- RIM, 3. — Danes dopoldne je , bilo izžrebanje igralcev, ki se bodo srečali na mednarodnem teniškem dvoboju med Italijo in Švedsko. Srečanje je veljavno za polfinale tek- chini (It.). Najboljši boksarji v novembru D. Loi, P. Rollo mM. D’Agata na vidnem mestu v lestvici Lestvico je sestavila ^National Boxing Association> MILWAUKE, 3. — »National Boxing Association« je sestavila lestvico v novembru najboljših boksarjev. V lahki kategoriji je Duilio Loi na tretjem, Mario Vecchiatto pa na devetem mestu. V petelinji skupini pa Piero Rollo in Mario DtAgata sledita prvaku, ki je Alphonse Halimi. Lestvica je sledeča: Težka kategorija: Floyd Pat terson (prvak), Ingemar John. sson. Brian London, Zora Fol-ley, Nino Valdez, Willie Pa-strano, Eddie Machen, Henry Cooper. Roy Harris, Mike De-john, Sonny Liston. Srednje težka kat.: Archie Moore (prvak), Tony Antho-ny, Harold Johnson, Yvon Du. relle, Eric Schoppner, Mike Holt, Sonny Ray, Billy Ryan, Jesse Bowdry, Roque Maravil-la in Willi Hopener. Srednja kat.: Roy Robinson (prvak), Carmen Basilio, Gene Fullmer. Spider Webb, Joey Giardello, Gustav Scholz, Joey Giambra, Holly Mims, Charles Humez, Ace Armo-strong in Tiger Jones. Srednje lahka kat.: Virgil Akins (prvak), Don Jordan, Vince Martinez, Sugar Hart, Ralph Dupas, Del Flanagan, Gaspar Ortega, Isaac Logart, Mickey Crawford, Johnny Van Resnburg in George Barnes. Lahka kat.: Joe Brown (prvak), Carlos Ortiz, Duilio Loi (It.), Kenny Lane, John-ny Busso, Faolo Rosi, Wil!ie Troweel, Dave Charnely. Mario Vecchiatto (It), Paulie Armstead in Len Mattews. Peresna kat.: Hogan Kik Bassey (prvak), Davey Moore, Paul Jorgensen. Cherif Ha-mia, Flash Elorde, Ricardo Moreno, Harold Gomes, Ser-gio Caprari (It.), Gracieux Lamperti, Ike Chestnut in Je-sus Santamaria. Petelinja kat.: Alphonse Ha. limi (prvak), Piero Rollo (It.), l.lario D’Agata (It.), Leo Espi-nosa, Jose Toluco Lopez, Ki-hoshi Miura, Jo» Becerro. Ma-nuval Armenteros, Al Asun-sior. Boots Monroe in Peter Keenr.an. Mušja kat.: Pascual Perez (prvak), Pone Kingpetch, Ra-mon Arias, Young Martin, Sa-dao Yoita, Ramon Caltayud. Mario Deleon, Carlos Mi-an-da, Dommy Ursua, Atsushi Fu-kumoto in Johhny Caldwell. Davidson, ki ni prispel z ostalo švedsko ekipo, bo pripotoval v Rim jutri ob 13.40. «»------------------ DISCIPLINSKI UKREPI Brunazziju in Bresolinu navaden opomin Zavrnjen priziv proti diskvalifikaciji Bandinija MILAN, 3. •— Disciplinska komisija nogometne zveze je zavrnila priziv Triestine v zvezi z diskvalifikacijo Bandinija. Isto se je zgodilo s prizivom Livorna. Med ostalimi odločitvami je komisija izrekla naslednje disciplinske ukrepe: Globe moštvom: 70.000 lir Cagliari, 35.000 lir Padova in 20.000 lir Cremonese. Izključitve: za eno nedeljo — Russi (Casale), Francesco-ni (Pisa), Savoldi (Forli), Ci-slaghi (Siracusa), Fiore (Sa-lernitana). Strogi opomin: De Toni (Cagliari), Macor (Catania), Ste-fanelli (Vigevano), Rebečchi (Casale) itd. Navadni opomin: Brunazzi (Triestina), Bresolin (Triesti-na), Zoppelletto (Lanerossi Vicenza), Da Costa (Roma), Tagnin (Lazio), Carradori (Lazio), Pozzan (Lazio), Zeno (Novara), Galimberti (Vigevano), Baldi (Vigevano), Pol-li (Parma), Darni (Parma), Mazzoni. (Parma), Bicchierai (Lecco), Frascoli (Simmen-thal Monza), Patrucco (Sim-menthal Monza), Clementoni (Sambenedett.) Santoni (Sam-benedettese), Novello (Mar-zotto). D’Odorico (Pordenone), Russi (Pro Vercelli), Pic-chi (Livorno), Bumbaca (Spe-zia). Pisetta (Livorno), Ca-staldi (Salernitana), Pov;a (Trapani), Bigazzi (Caserta-na), Belli (Chieti), Colombo (Foggia). Opomin za nevarno igro: Toschi (Sampdoria), Repetti (Sambenedettese), Nova (Brescia), Rosa (Padova), Zerlin (Padova), Darin (Siracusa). KOLESARSTVO MELBOURNE, 3. — Avstralskemu kolesarskemu prvaku Siau Pattersonu so za nedoločen čas prepovedali vsakršno športno udejstovanje. To pa zaradi nesramnega vedenja do sednika med finalnim tekmovanju »Derbyja» na stadionu Victoria. Bonipertija, Stacchinija in Gallija je končno padel še zadnji gol po zaslugi Bonipertija. V drugem polčasu je bilo precej sprememb. Bean, ki si je nategnil mišico na nogi, je moral zapustiti igrišče in prepustili mesto nič manj kot Castellettiju. Igra ni bila več lepa, ker igralci niso hoteli več forsirati. So se pač zadovoljili s prvim polčasom. Kljub temu pa je Stacchini zabil svoj tretji gol dneva in novinec Tagnin je končno zaključil serijo golov v korist reprezentantov. Ob stanju 6:0 je Ferrari dal znak za konec drugega polčasa, ki je trajal vsega skupaj le 22’. NOGOMET ATENE, 3. — V tekmi za »Evropski pokal« med državnimi reprezentancami, je enajstorica Grčije igrala neodločeno s Francijo. Tekma se je zaključila z rezultatom 1:1 (0:0). Ker je Francija v prvi tekmi odpravila Grčijo s 7:1, si je priborila vstop v četrtfinale, kjer bo nastopila proti Avstriji ali Norveški. # * * BUDIMPEŠTA. 3. — Enajstorica Ujpesta je danes v povratni tekmi za pokal velese-jemskih mest premagala ekipo zagrebškega Dinama s 1:0 (0:0). Dinamo, ki je v prvi tekmi premagal Ujpest s 4:2, si je priboril pravico za sodelovanje na nadaljnjem delu turnirja. * * * MADRID, 3. -— Atletico iz Madrida bo 18. decembra nastopil proti enajstorici CDNA iz Sofije v Ženevi. Srečanje velja za tekmovanje med društvi za »Evropski pokal«. # » * RIM, 3. — Italijanska nogometna zveza javlja, da je prišlo do sporazuma med Španijo v zvezi z nogometno tekmo med obema državama. Srečanje med profesionističnimi ekipami Italije in Španije bo 29. februarja prihodnjega leta. Za prvenstvo rezerv Verona Triestina 2:0 (1:0) Odlična obramba gostov in slab napad domačinov Drugo moštvo Triestine ni lo akciji prišel pred gol moglo niti na domačem igri šču in pred domačimi gledalci premagati Verone, ki sodeluje na prvenstvu rezerv. Gostje so se vrnili domov z dvema točkama v žepu in to zaradi zmage z 2:0. Od Triestine, ki je imela v svojih vrstah igralce vrste Massei, Cazzaniga in Comis-so, se je pričakovalo veliko več. Toda igralci niso mogli prebiti, razen redkih izjem, zida nasprotnikove obrambe. Sicer so se igralci Verone stisnili v obrambo, vendar so znali tudi vsakokrat izrabiti priliko, da so se spustili v protinapad. Triestina je napadala skoraj tri četrt celotnega časa igre, toda le redkokdaj se je napadalcem posrečilo priti pred nasprotnikovega vratarja in še ko jim je tu uspelo, so žoge zastreljali. Gostje so nemudoma začeli napadati z nevarnimi prodori proti Drioliju, a Massei jih je kmalu presenetil z akcijo, ki ni uspela samo zato, ker je branilec Caceffo vidno zadržal tržaškega napadalca. Sodnik je spregledal surovo igre in pustil, da se je igra nadaljevala. Dve minuti kasneje je Pa-squini podal žogo Meggiorini-ju, ki je z ostrim strelom z desetih metrov presenetil Driolija. V 20’ je sodnik prisodil kazenski strel proti Trie-stini, a Trasi ni znal izrabiti prilike in je poslal žogo v out. Takoj zatem so Tržačani v napadu, vendar Puia ni znal izrabiti edinstvene prilike: igralec se je sam znašel pred nasprotnikovim vratarjem, a je žogo iz nerazumljivih razlogov streljal mimo vrat. Približno isto se je v 28’ pripetilo Cazzanigi. V drugem polčasu je Rocco zamenjal Modola, medtem ko so gostje prišli na igrišče z isto postavo prvega de’a tekme. Začetek je precej uravnovešen. Le Pasquini je nevarno streljal na gol in prisilil Driolija na parado. Po desetih minutah igre je malo manjkalo, da ni Massei z glavo poslal žogo v vrata Verone. V 38’ je Cazzaniga po so- ostro streljal, a BenedettijjJ s je posrečilo odbiti zogo Pr . bele črte. Dve minuti kasnej* pa je morala Triestina po no kloniti zaradi strela squinija, ki je povečal na svojega moštva in st s še bolj utrdil zmago. Enajstorici sta nastopi l sledečih postavah: Triestina: Dnoli, Dudine, Simoni; Rigonat, Mer^u' Modo (Rocco), Puia, »M«*’ Comisso, Cazzaniga in AUtie ■ Verona: Bissoli. Caceffo, nedetti; Trasi, Fascetta, toli, Galassini, Pasquini, con, Gunnersen in Megs rini. «» t V nedeljo 14. t m. v H'®* Nogometno srečanj* Rijeka - Roma V nedeljo 14. t. m. bo štvo Rijeke, ki je na cet: mestu najvišjega iuS „.iVa skega nogometnega Pr,Yepnmj.’ gostovalo v Rimu proti « Ni izključeno, da b° * -e. prenašala tudi italijanska levizijska mreža. . Rijeka bi morala v Italiji tudi drugo an0 vendar za sedaj še m ^ s katero enajstorico. ->u* m vanski igralci bodo lj- .' jer pripotovali v Trst, od bodo nadaljevali pot BOKS VOGHERA, 3. — Bivs' rl. lijanski prvak lahke katoB je Annibale Omodei Je preteklo noč zapleten v 9 . tep. Skupina "lladeJn.1CnVm0dei, katerimi je bil tudi Om ^ je razgrajala po cests> -j1a steggia, s čimer je sp protest dr. Edgarda An jg, zija. Med zdravnikom 'n ^ deniči se je vnel preP’ v se je kaj kmalu spretne ^ pretep. Omodei je st bo- ’ pro- strani, a ko je opazil, d do njegovi prijatelji P 'j. gani, se je približal za ku in mu prisolil krep^vniku ušnico. Posledica: zdrati 0- so ugotovili zlom čeljus’(n0 modei pa bo imel sitnosti s sodno oblastjo. lllllllllllllllllllllll || Ml III || fllllllll II Hlllt |,|| IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIHII,|||,|,III 11(1,111,1,,,III ■llllllllll,l,||||| 11,111(111, || |,| IH,, Ul, |||,||||lll|l,l"f>l Nova privlačnost v Kranjski gori Smučarji se bodo lahko posluževali nove žičnice ’ ' ' ■ ' ' \ S -V/; ' % JSipp •/;'v . .-s ■. ■s? §gfSs - / \ VMM. *X§§0% «10- I V soboto, 29. nov.. * #nj* vesno spustili v °bra ? sn:.c<> tretjo večjo turistično *Lgnj-v Sloveniji — žičnico U k ^j, ske gore na Vitranc d al0ie-Stroški za žičnico so r 50 roma majhni t nekaj 1 tud‘ milijonov dinarjev), Pa lV žičnica je — morda Pra to — bolj skromna. .-di- No kljub temu lahko ^ ^ mo, da je nova žičnica jjU. ima dva dela, prvi )e,a ^ dinekovega ruta, drui!‘ potu do vrha Vitranca 0r-glavitni turistični °b) atj pa nje savske doline, , hkra gn-je tudi hrbtenica 3u£o:LjjSiai skega smuškega sre Kranjske gore ,j,ilžiP*l 2ičnica na Vitranc <“ 743 2217 m, relativna vis,:n„ ;nut-m, čas vožnje okoli rl Kocena približno 120 din) sj0. ristila predvsem razv0JTrlvaP' venskega in tudi iag0L skega alpskega smučam žičnici so odlična ,sn’ Dg]jg-na katerih je rn°8odekil0va1' ti najbolj zahtevne te * ne proge mednarodnega Kj la. Prav tako kot za " bga šport pa je žičnica pome ,r za izletniški turizem . " jpjr8 ninstvo. saj na stežaj rSjci doslej precej neznani S ifl svet med dolino Pi»nice Tamarjem. Nova žičnica na Vitranc Odgovorni urednl* STANISLAV HE2£f.TO( Tiska Tiskarski zavod Zi* r P0 ČUDE VLADIMIR BARTOL VI PA VSKI IN NA NANOS 1. POBUDE IN RAZIoOGI ZA NA POT Med drugo svetovno vojno pa morda tudi že kaj prej, sem večkrat dejal svoji ženici: «Po vojni si bom postavil nekje sredi Vipavske doline hišico in začel spet zbirati metulje.« «Kaj si tako gotov, da nam bo Primorska pripadla?* ♦Seveda.« «In zakaj ravno v Vipavski dolini?« «Ker je tam veliko zelo zanimivih metuljev, pa tudi drugih stvari.« Hišice sicer nimam, pač pa zbirava s starejšim sinom metulje in letos sva na neko nenavadno pobudo ubrala pot pod noge in prehodila lep košček Vipavske doline in se vznela tudi na Nanos. Na tej poti sva videla in doživela marsikaj, kar bi bilo vredno, da se zabeleži. "Posredno vzmet za pohod je dal «Primorski dnevnik« oziroma spomini in nekateri drugi članki podpisanega, ki so bili v njem objavljeni. Na spomlad sem namreč prejel ljubeznivo pismo nekega kapelnika godbe na pihala, — pa saj je mož znan tudi čitateljem »Primorskega dnevnika«, ki je priobčil za njegovo tridesetletnico kapelnikovanja lep članek,*) zato naj že zdaj izdam njegovo ime. To je Jožko Petrovič, nas primorski rojak, ustanovitelj nekaj ducatov godb in godbenih *), *Dvo)ni jubilej kapelnika Petroviča,* «Pr. dn.», 9. 3. 1955. društev po vsej Sloveniji in zlasti po Primorskem. Obiskal me je v Ljubljani, beseda je dala besedo in končno sva se dogovorila, da mu vrnem obisk, on pa mi — v Gočah, kjer zdaj prebiva, — preskrbi pri ljubeznivih ljudeh prenočišče in kar je treba. Tako sva sedla s sinom Borutom konec letošnjega avgusta na avtobus za Novo Gorico in se peljala do Vipave, ker nisva vedela, da bi bila lahko izstopila nekaj prej sredi poti za Manče, od koder bi imela prihranjen kos poti za v Goče. Pa nič zato! Povprašala sva sem in tja za pot in ko sva prečkala prvi travnik, se nama je nasmejalo srce, ko sva zagledala kopico pisanih metuljev, ki .so se pozibavali nad cvetličnimi glavicami. Vrgel sem nahrbtnik v kraj, sin je razpel mrežo in še preden sva prehodila četrtino poti do cilja, sva že začela z lovom. V GOČAH PRI KAPELNIKU PETROVIČU IN PRI JAMŠKOVIH Petroviča sva pravzaprav z najinim prihodom presenetila. Prišla sva v ponedeljek, v soboto pa sva bila oddala brzojavko. A Goče so, tako se zdi, tako »bogu za hrbtom«, da brzojavka še ni bila priromala do cilja. Tako sva spravila moža nehote v zadrego, a vrli kapelnik se je hitro znašel in naju popeljal k ljubeznivim znancem Jamškovim, kjer sva 3 sinom odložila. Kapelnik Jožko Petrovič je svojevrstna osebnost. Samouk je, razen v godbi na pihala. Toda s čim vsem se ni v svojem življenju že ukvarjal! Upam, da mi ne bo zameril, če izdam njegova leta. Blizu sedemdeset je že, toda ko sem ga lepega dne zagledal, kako je privozil s svojim motociklom po strmih, vijugastih in kamnitih klancih navzgor v Goče širokopleč in trdo zravnan, s pokonoi glavo, na kateri je sedel staromoden klobuk, ki so mu krajci štrleli kakor pri šlemu kakega renesančnega vojščaka, sem bil teko navdušen, da sem mu nehote zaploskal. S sinom sva prišla na Vipavsko zaradi metuljev in drugih znamenitosti, Petrovič pa je želel moj obisk predvsem zato, da mi razloži svoje raznovrstne izume in se posvetuje z mano glede teh in drugih koristnih stvari. Odkar sva prišla z Borutom v Goče in ves čas najinega bivanja tam in drugod po Vipavskem, sva se nahajala v nekakšnem čudežnem vrtincu, v nekakšnem pisanem kalejdoskopu, ki se ves čas ni ustavil in nam kazal vedno nove oblike in kombinacije v najrazličnejših barvah. »To poletje sem se strahovito namučil,« mi je dejal Petrovič. »Nisem več tisti, kot sem bil nekoč.« »Kapelnikovanje? Vinograd?« sem ga vprašal. »Ne, ne, gojil sem v Komnu sviloprejke, to je težko in zamudno delo.« »Kako? Tudi s sviloprejkami se ukvarjate?« »Takoj po osvoboditvi smo začeli veliko akcijo za obnovitev svilogojstva,« je dejal. »Hodil sem od vasi do vasi in razlagal ljudem prednosti in koristi svilogojstva in da bi jih spodbudi', sem sam začel s tem in jim pokazal, kako se sviloprejke gojijo.« »Pa vaše godbe na pihala?« »Imam jih še dve. TJda ne vem, zdaj sem po kaki uri dela že ves izmučen.« »Kmalu jih boste sedemdeset. Kako da vas še niso upokojili?« Zardel je kakor šolarček in sramežljivo pogledal v tla. »Rekli so mi, da nisem bil dovolj časa v službenem razmerju, da nisem plačeval v pokojninski sklad, da nisem imel pravega delodajalca.« »Saj ste vendar ustanovili več kot dvajset godb na pihala, vodili štirideset let razne orkestre, režirali in storili toliko drugega koristnega. Kdo vas je plačeval?« »Učenci, vaški fantje, razna društva...« »Torej slovenski narod.« »Tako nekako. Sicer sem spet vložil prošnjo...« »Tako je prav in upam, da boste uspeli, saj velja naš zakon o socialnem zavarovanju za enega od najbolj naprednih na svetu.«**) **) Medtem sem slišal po radiu razveseljivo vest, da je bil pokojninski zakon prav u fetn smislu dopolnjen in prepričan sem, da bo prišel zdaj tudi naš vrli Petrovič do svoje resnično zaslužene pokojnine. »Nekaj vam bom pokazal,« mi je dejal in skrivnost pomežiknil. »Samo malo počakajte.« arfl. Cez nekaj časa se je Petrovič vrnil z neko čudno aPa turo v rokah. »Ali uganete kaj je to?« »Pa menda ni kak vaš izum?« # »Ne. To je eden od prvih Edisonovih fonografov — die(i. pravimo temu gramofon —, ki je prišel v Evropo na og pa Pa še zmerom funkcionira, samo, žal, nima več trobca, tudi kakih dvajset plošč, ki sem jih imel, mi je šlo, Ic0.ixna bežal iz Maribora pred Nemci, po zlu. Vidite tu je avtent' , marka in na njej je vse napisano: od letnice 1888 od Berem dolg napis v angleščini, ki se začenja: Manufactured under the patents oj Thomas A. Edison, et als, at Orangc, N. J. V.S A. itd. itd. »Poglejte, kako primitivna Je bila takrat aparatura na trak je še«. ^ Pokazal mi je čudno napravo in razložil njeno niranje. Priznam, da nisem kdo ve kaj o stvari rfl~ Mislim vsekakor, da bi bil aparac privlačen objekt a* muzej kulturne ali tehnične zgodovine. »FANT OD FARE« Petrovič je spet odšel in se vmil z debelim svežnJenJ,segfi. nih dokumentov, spisov, fotografij in ne vom še česa ^0-Videl sem, da bo prišla pri tem bolj moja kot; sinov ^ vednost na svoj račun, zato sem Boruta poslal ven’ izkoristil sončni dan in se ozrl za metulji. . pri- Medtem je prišla v sobo tudi gospodinja Marija sluhnila najinemu pogovoru. v V>' »Ali vam je pokazal kapelnik zahvalo komandanta pavi, ker je rešil nekega vojaka iz vode?« ’ »Ne, o tem mi še ni nič povedal.« »Pa še tri druge ljudi je rešil pred utopitvijo.« (Nadaljevanje *lei