Z18. tovlim I mm, IkRLItL UMU 1910. Cma 4 vlmar|e. Letnik XUIL m Jtttrmmia izdaja v M«M|Ml: . . • ...K 12" — ......«» w ............... *- ..............„ 1-10 Rokoptst se me vrmčmfo. St. V fw »nt*K;a let #|. telet^u te. M. Izhaja ?sak dn zjutraj InseraU: 65 mm iiroka Nj pismena petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. naročila brez istodobne vuoslatve naročnine se ne ozira. Jatranfa tzaa|a po posti u Avstro-Ogrsko: leto...............K 18 — 4 leta...............„ 9*— Jetrt leta................, 4 50 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravaištvo: Kaaflova alica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. vse c Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu«, v * za it i hi iniiiinast češkega iif šelnega ihor.i. Praga« 9. avgnsta. Iz posla u -kib redkih kr«»p»v |*»n»ča. da ob^ if|u**#-»?ni^ki stranki nikakor ni-• 'fini glede | napredovanja; za nre-v nar »dnin razmer na Češkem, tki veleposestniki stoje glede tena ašanja na stališeti ncrazdelnost: |m»|»olne enakopravnosti Cehov po in i - eni, torej na istem stališu, katerega zastopajo tutli češke - unske -t ranke. V septembra ae vršile nadaljne tozadevne kor-. n-mr veleposestnikov in hode to-te konfervnee ministrski pred-dnik l»aron Bienerth osebno. Doae-• a j <*e je meti obema veleposestniški -ra strankama doseglo -amo v enem rn |m»|n»Iiio sojriasje. Veiej»o*est-š.i oiieh nannlnosti so namreč veli-protivuiki splošne in enake volil- • pravice za češki deželni zbor. Pretepi med Nemci in Cehi v Po-storni. Poetoma, 9. avgusta. V nedeljo »Idne je »klical občinski odbornik Stanek, to je eden tistih« ki je po-^zročil. da je češki občinski odbor v Poštorni razpuščen. v občinsko gostilno zborovanje. Vsled tega se je Stanek podal na to v občinsko posvetovalnico s svojimi pristaši, toda tu-di tam se je nabralo toliko Cehov, da *i ni npal govoriti, ftel je radi tega z Nemci v nemško kazino, in tam je imel dovolj prostora« da je govoril, toda zbranih j*- bilo le malo zborova I -itv. Zborovanja, katero je bilo javno, hoteli udeležiti tudi Cehi, toda Nemci so se vrgli proti njim in prije do krvavih pretepov. Češki • itelj Klimeš je bil pri tem težko ranjen. Vrhu tega mu je bila ukradena iz žepa zlata ura in v gotovini 100 kron denarja. Orožniki so končno s k;m trudom napravili mir. Za prihodnjo nedeljo hoče Stanek sklicati novo zborovanje. K demonstracijam \ Pulju. Pulj, 9. avgusta. Italijanski listi ki |**»ročali. da je bil pri sobotnih dekoracijah vržen nek Hrvat v j«»rje. V resnici ni bil vržen v morje noben Hr\at. nasprotno sta sfrčala morje dva Italijana. Pretopi ki se • razvil med Italijani in Hrvati, je. bil nekaj strašnega. Hrvatje niso : drugega kakor proste roke in pa kamenje, katero so f»ol»irali po cest*. Talijani pa ho bili oboroženi s pali-faini in boksarji. Kljub temu je bilo Italijanov ranjenih, dva se na-1 ajata v bolnišnici, več drugih pa je drugače precej ranjenih. Od Hrvatov "o bili štirje ranjeni, in sicer eden reeej težko, trije pa razmeroma bolj ahko. Pretej«a *o se udeležili hr-aške strani večinoma bolj odrasli «noij»*. veZ-inoma oienjeni. med njin i r*do starci s 65 leti. Iz tega je nej-razvidno, kako razburjenje vlada med pnljskim delavstvom radi i repovedanefra shoda. 15. t. m. nameravajo Italijani iz Reke prirediti Iz-♦t v Pulj.Pnljski Hrvati so že rkre- tiili v-r potuhne korake, tla se ta izlet prepove. (Hi elitni nameravajo rrireiliti dne 4. •M*ptt*miira izlet v TrsU ako namreč ne hi l»iI do\ol.j«-n tržaški N" IV O. m»v izlet v Pul.v lur^ki u. aister zunanjih zan naj. ojaki. kateri hi imeli že s 1. oktobrom dopust, v službi še pet ted-n«»v po prihodu vojaških novincev. To službovanje pa s«- jim bo vštelo na ta način, da se jim odpusti prva orožna vaja. Kazine rje med Bolgarsko in Turčijo. Sofija, U. avgusta. Ofieijozni or->ran »Preporec« ostro kritiku je izja-vo ,'jr*k»- \ iasla-nik Xaum-p?! i se je iziazil v inter-eijevu z nek i časnikarjem, tla jr največja a \*erda« je stavljen radi razžaljenja minis*r^ke>ra »>re«l-Milnika ('anale.jasa pod <.btožbo. Na španskem zo|H*t mirno. Madrid, M, avgusta. Po celem Španskem je vladal v nedeljo popo-!cn mir in ni prišlo do nikakih iz-gredov ali demonstracij. I>e v Bare« -Ioni je )»rišlo do sj><>pada meti klerikalci in radikalci. Pc»lieija pa je s hitrim jnvsredovanjein \*ečje izsrrede takoj preprečila. Predrzni in nesramni klerikalci. Dunaj. \k avgusta. V nedeljo je imel znani pater grof Galen pridigo. \ kateri se je bavil med drugim tudi s sedanjimi razmerami na Šj>an-skem. Chlredbe ministrskega prefl-sednika Canalejasa je imenoval naj večji zločin človeštva. Končno je ** svojem govoru |m»zval navzinV k zahvalni molitvi. ložaj, v katerem so se vojaki radi sikan svojega podčastnika nahajali. Neurje na Sedniograškem. Ilermannstadt. 9. avgusta. V okolici Pokafalve je divjala v noei t ti sobote na nedeljo strašna ne\ ihta. Med nevihto je močno padala t ocu. Veter je prevračal hiše in kozolce. Ptnlrl se je tudi stolp protestantov-ske cerkve in cerkev sama je v veliki nevarnosti, tla se tudi razruši. Kolera v Galiciji. Lvov, 1*. avgusta. V Pochvolo czvska sta obolela dva potnika, glc-olela na koleri. Oblastva so vse potrebno ukrenila, da >e eventualno razširjanje bolezni zabrani. Vojaške oblasti mi povsod enake. I Londoiu 9. avgusta. Angleški topničarski poročnik Sutor je \ il stavljen pred vojaško sodišče, ker je izdal brošuro z naslovom »Kako se na Angleškem vsako leto zapravi ;>0 milijonov funtov šterlin-gov ?« V tej brošuri kritizira poročnik Sutor angleški armadni ^ije, a lin!i ni pristaš naše stranke, nam piše naslednje vrstice, ki jih radi priobčujemo. dasi se tte strinjamo popolnoma z njegovimi izvajanji. Evo pisma: i tanek pod naslovom »Strahovlada na Slovenskem je hudo sj>ekel gotove kroge. I H* hi nam zamašili usta, so uprizorili set laj gonjo proti naprednjakom, do I žet- jih veliko>rh-skega iredentizma* to pa samo za to, da hi se napredno časopisje prestrašilo in prenehal«* govoriti o strahovladi. Dovolite mi. da spregovorim odkrito l»*sedo tudi jaz. kot morda največji 1 ju hitel j >voje križane domovine. Ako ste v resnici narodni, ublažite svojo pisavo proti duhovnikom kot takim, glede njih zasebnega življenja. Z gonjo proti »farjem« aa ljudstvu nič ne koristi, duhovnikom I »a mnogo ne škoduje, ker vsakdo ve in uvažuje. da smo vsi iz mesa in krvi. Torej duhovniška zasebno življenje ignorirajte kolikor mogoče, klerikalno politično delovanje kritizirajte nad vse, vedno le aa d sat u jen način, toda \edno tako. da vam ne bodo mogli očitati« da se borite prati v eri. Ljudstvo je še vemo in tudi ostane \t*aj jsc celo stolelje. Narod in vera sta dva pojma, še sedaj tako ozko spojena med sabo. da jih je vsaj sedaj <^e težko razločiti. To imejte vedno preti očmi. Ne ubijajte vere. aas--. i1 i;.• jt* \ >-i d«i in s4h! h* klerikalno rimsko jezuitski* politično idejo. Ildpirajte ljudstva tiri. da klerikalizam je eno in resnična vera je drugo. Pišite vedno resnico! Ifci se povrnem k odprtemu boju nuli srl»skega iredentizma. S tem. da ste o|m»zorili javnost na klerikalno strahovlado, ste zadali klerikalcem ir n»zen udarec. Oni se set laj perejo s I-o le m i ko o iredentizmu. Vohuni še slabšega kalibra kakor j# Nastie, s«> jim dali na razpolago materijal«, ki pa je še kurijoznejii, kakor dokument: v znanem Fried-jungovem procesu. Treba je u važe-vati. da imate tudi v svojih \ r^.ih ljudi, ki opravljajo Nastičeve po-»le Ti s^ skrivajo pod krinko navdušenih na prednja kov. a služijo vladi in klerikalizmu. Slovenec« žuga. da »Slovenski Na roti« naj molči, ako noče slišati kaj več. Ker že tako piše »bratski« vohun, je vaša dolžnost, da stvar temeljito razjasnite in s*. <»čistite pred javnostjo. Kaj s tem mislim povedati, boste itak vedeli. Sodišče je tisti forum, kjer je treba,da obračunate z obrekovalei... Kdor količkaj trezno sodi in naj bo leta svetskega ali dubovškega stanu, mora priznati, aa je klerikai-na politika nauemu narodu v pogubo, ker bodi roko v roki a varne naška politiko, Slep mora biti ta, ki tega ne uvidi. Nemci v Avstriji se boje za svojo nadvlado, za to se ravnajo po starem rimskem načelu: »divide et iiupera«. Zanaša jt«, kamorkoli morejo, med Slovane raz por in netijo medsebojno mržnjo. Jezuit je so njihovi najboljši s.»trudniki, a dobe se pri raznih slovanskih narodih tudi druge osebe, ki stoje \edoma v nemški službi. Pri nas opravljajo ta |mmcI klerikalci. Vsi naši klerikalci se seveda ne zavedajo te sramotne služIle, njihovi kolovodje pa prav gotovo natanko vedo, da je njihova politika samo votla na mlin narodnim so v ragom. \ .udar pa jih to čisto nič ne moti, da bi ne nadaljevali svojega po-guhfiega iMH-etja. ker so že preveč korumpirani in ker predvsem nimajo riolietiega domor«Hlnega čuvstva več. Klerikalno fiolitiko vodita Šušteršič m Krek. /ato se 111 čuditi, da je |»olit ika njiju stranke p roti na rodna. Saj šušteršič ni bil nikdar prepričan Slovenec, Kreka, ki je bil ..s, dober domorodec, pa je demoraliziral Suš^eršičev vpliv. Tako s«- ni čuti i t i. ako je stranka, ki jo vodita ta moža, krenila na pota, ki nimajo nič skupnega s slovensko narodno politiko. Ali bo ta jsdi-tika žela strankarske usptdie! Morda, narodnih |ia prav gotovo ne! Sicer pa jnizicije klerikalne stranke itak niso več tako trdne, kakor se domneva. Stranka, ki se mora v politični borbi, ako se hoče »zdržati na površju, posluževati naj|>od1ej-ših sredstev ovaduštva. je že zapisana smrti. Sicer [ia nikakor ne mislite, da se s strankinim vodstvom in s Sloven-čevo« taktiko strinjajo vsi pristaši! So ljudje v klerikalni stranki in meti njimi tudi mnogo nas duhovnikov, ki *c nam v dno duše gnusi vse, kar v zadnjem času počenjajo naši kolovodje, na čelu jim dr. Šušteršič. Samo videti bi vam bilo treba tiste duhovnike, ki v gnjevu stiskajo pesti, ko so čitali Slovencev« članek: »Re-setla brez ovinkov< . da bi se prepri-iali. da so tuili med duhovščino posten i rodoljubi, ki se jim gabi brez-domoviiiska politika klerikalne stranke. Vidite, in te lahko imate naprednjak i za tihe sicer, a tem bolj za-I nečiji ve zaveznike. Ljudje so se že naveličali verig, v katere jih je okoval dr. Šušteršič in njegov generalni štab z Lam petom na čelu, za to se jih bodo prej ali slej otresli. Ta pa ho v interesu tudi poštene narodne in napredne politike. 1 S previdno taktiko lahko naprednjak i ta proces pospešijo in vplivajo na njega razvoj v toliko, da bo končni efekt tega procesa njim samim na korist . . . Zupanova izvolitev ni potrjena. Na razna vprašanja, ki nam prihajajo, ako je res, da deželna vlada ni pripor«>eaIa g. župana Ivana Hri- harja v najvišje pot rje nje, odgovarjamo kratko: Da, res je! Da vladar ni potrdi! izvolitve g. Ivana Hribarja za župana ljubljanskega, ta naj \ išja od I oeha se ima oficijalno raz-rlasiti še ta mesec. Na dan razglasitve IhmIo v Ljuhljani koncentrirani vsi tisti orožniki, ki niso dobili dopusta, da čuvajo Ljuhljano preti re-\ o!učijo, ki bi jo baron Schwao- m znansko rad imel v svojem interesu, kakor tudi v interesu svojih p >spo-tlarjev klerikalcev. Za ta slučaj ima že narejen načrt: razpustil bo mestni občinski svet in (»oslal na magistrat vladnega komisarja. Priobčujemo ta suha dejstva brez vsakega komentarja, olteinotv on rotimo, naj 'a vse slučaje ohrani mirno kri. Ka-kor klerikalna, tako tudi Schwarzo-va drevesa ne bodo rasla v nel>esa! Strahopetni denuncijant je. Slovenec« je imel pogum obdolži t i eelo vrsto poštenih ljudi vele-izdajstva in jih proglasiti za nevarne revolucijonarje. Ko smo na to splošno sumničenje primerno reagirali ter ga |»ozvali z vso otlločnostjo, naj pride z dejstvi in imeni na dan, se je jelo klerikalno glasilo na vse načine zvijati in se umikati, dokler ni docela umolknilo. »Slovenec« je pač mislil, da je s tem stvar odpravljena in predana |s>zabljivosti, zlasti ker tudi državno pravdništvo ni storilo ničesar, da bi prišlo, kakor bi bila to njegova dolžnost, stvari do dna, dasi so je prizadeti v to naravnost pozvali. Klerikalni lopov torej sedaj misli, da je stvar zanj srečno odpravljena in da ga nihče ne bo več zgrabil za njegov obrekljivi jezik. Toda naše mnenje je, da se tat tuje časti in poštenosti še prezgodaj veseli. Sicer bi pa bilo tudi nad vse čudno, da bi se prizadeti dali ravnodušno in mirno žaliti od klerikalnega bandita, ne da bi zahtevali za krvavo žalitev tudi primernega zadoščenja. Takšne obdolži t ve. kakor jih je rabil »Slovenec« proti izletnikom v Belgrad in sploh proti vsem naprednim Sloven- cem, se pač ne vtaknejo mirno v žep, ker bi se sicer klerikalci, čim bi potekla doba za sodno preganjanje, prav gotovo takoj jeli ustiti: take in take kom prom i t u joče stvari smo j in, očitali, a si niso upali iskati zadoščenja — se ve, ker se čutijo krive. To pa se absolutno ne sme zgoditi, zato ne preostaja ničesar drugega, kakor da se proti obrekovalcem nastopi tako, da si bodo za vedno premislili brez dokazov sumničiti poštene ljudi. Razume se samo ob sebi, da se bodo krivci skušali odtegniti zasluženi kazni, toda so tudi sredstva, s katerimi se lahko prepreči tudi kaj takega. Slovenski Sokoli proti obrekovalcem. Znano je, da je priobčilo glasy<, hrvaških klerikalcev »Hrvatstv* kmalu po vsesokolskem zletu v So-fiji članek, v katerem je med drugim pisalo, da je pri sprejemu Soku lov v imenu Slovencev govoril neki doktor prava, Peldan jk> imenu, taki, gnusno proti monarhiji in dinastiji da se je Srbom kar mešalo v glav, od samega navdušenja. Na ta govor so baje potem zazvenele sablje srl> skih častnikov, dočim s<^ vsi navzoči jeli klicati: »Doli z Avstrijo, doli s k ... o. — Razume se samo obsebi. da so bile vse te obdolžitve, kakor je to sploh pri klerikalnih listih navadno, od kraja do konca zlagana. Kakor e u jemo, nameravajo sedaj sin venski Sokoli, ki so se udeležili zleta v Sofijo in ki so bili tudi navzoči pri sprejemu v Nišu, vložiti t ožin proti »Hrvatstvu«. V slučaju, da iz-vedejo ta svoj sklep, bi jim pripor -eali. naj se obrnejo na odvetnika dr. Hinkoviča v Zagrebu. Inkognito se polagoma odgrinja. Na naše vprašanje, kdo je tista skrivnostna oseba, ki prihaja trikrat na teden od Zidanega mosta sem v Ljubljano, se je javil danes v našem uredništvu neki gospod, ki je nam povedal to - le: Po službenih opravkih prihajam opetovano na kolodvor. Tu sem že večkrat opazil gospoda, ki se je. stopi vsi iz vlaka, nekamo plah«» oziral olfrog, nato pa potisnil klobuk na čelo, se zavil v svoj plašč ter ja-drno odhitel. Videti mu je bilo, da se mu vselej silno mudi. Nekoč sem bil slučajno dobro razpoložen, zato sem sklenil se prepričati, kdo da je in kam zahaja. Sledil sem mu za petami. Hitel je po Kolodvorski ulici, nato je zavil v Prečno ulico ter hitel naprej po Sv. Petra cesti. K nesreči je prišla pri kavarni »Avstrija« večja množica ljudi sem od mosta — in neznanec mi je izginil izpred oči. Ne vem, ali jo je udaril preko jubilejske-ga mostu, ali jo je zavil po Sv. Petra nasipu. Tako je nam pripovedoval naš izvestitelj, ter pripomnil, da se LISTEK. Ljubezen za stavo, B'az Poh< r. (Dalj*.) Pomolila mi je zavojček sladkarije. Jas -en h I pa r« - [»-k lensko sla-be volje. I'daril sem po zavoju, tla se je vsebina raz t res I a po tleh. rekel pa: »Veš, Kani. teh - le oslarij s telio j naj ho enkrat konec. Te tedne, ko se poznava, sem izprevidel, da nisva drug za drugega. Jaz imam muhe, da mi ti nisi nič kaj všeč, da bi te kdaj jemal za srečno ženo. Vem, da bi bil jaz dobra partija za tebe, a sebi sem vendar bližji, nego tebi. Iz golega krščanskega usmiljenja sem bil prijazen in ljubezniv s teboj, pravo ljubezen imam pa za drugod pripravljeno. Le pomisli, kakšen nesrečen zakon bi bil najin, ko bi jaz gledal po drugih, ker bi lastne žene ne maral. Sicer *e pa tudi ne maram ženiti še tako kmalu in boš ti že lahko vdova, ko si bom jaz šele gradil domače ognjišče in si tesal zakonsko posteljo.« Gledala me je začudeno topih oči, iz katerih ni bilo brati nobenih misli. Potem je rekla: Obetal si mi večno zvestobo!« Zasineja' sem se, rekoč: »Prijateljica, vidi se, da sveta še nič ne poznaš. Kolikim sem že ofietal kaj * kega! Tudi takim, ki sem jih neke iko rad ime! Vidiš, večna zvestoba. to je tako obrabljena stvar, da >|< la med najzanikarnejšo -Taro vir-i nič več v modi. Naj-tioljšc bi jo fo pokopati sedem klaf-* r gloltoko ri jo zametati, da bi je nikoli v ee ne Kilo na svetlo. Večna , . . j»- kot parkelj, v katerega verujejo samo še otroci, za odrasle ljudi ni Hudolien si danes. Nisem storila prav, da sem te prišla nadlegovat.« »Oboje to je res. Najljuliše mi je, ee me sploh pustiš pri miru za zmerom Zaradi tebe sem prestal že toliko /ha d arija in špikanja, da zaslužim, da ne siliš več za menoj. Te tudi ne moreni prav nič rabiti v življenju. Vprašal sem te, saj veš, kako se otroci vzgajajo. Sram te je bilo mojega človekoljubnega vprašanja, ker si menila, da te vprašujem po nečem pregrešnem. Ko sem ti pojasnil stvar, si odvrnila, da ti je treba mamo vprašati. Vprašala si jo baje in dobila odgovor, da te naj take reči še ne brigajo. Is tega sem izprevidel, da imaš mater, ki ne zna vzgajati svojih otrok. Jas bi naj bil p« tak osel, da bi jemal od slabe matere slabo vzgojeno hčer T Bodi pametna, Fa-ni, pusti mene pri miru in še hvaležna mi boš kdaj za to.« Govoril sem glasno, kot imam navado, kadar delim nauke, ki sem jih tudi sam še včasih potreben. Ravno sem hotel dekletu povedati, naj se drži šolskih knjig, če so ji pa te zo-|w»rne, kakor mi je dopovedovala, naj vzame v roko šivanko, ali pa kuha Inico, da ji ne ho hodil bodoči mož lačen in raztrgan ko se odpro vrata in stopi v sobo moja teta, moja redu ion in varovalka, moja oskrbnica in ptfrspeševateljiea vseh dobrih lastnosti v meni. Široko je odprla vrata in usta in vprašala ostro: Blaže, kdo je to dekle?« Ker nisem hotel imeti škandala, sem dejal: »Gospodična je sestrična mojega prijatelja Pavla, ki mi je poslal po njej računsko nalogo za jutri, zdaj se pa meniva, kako strašno veliko se imamo pri nas učiti.« Teta je gledala neprijazno. »Blaže, ali je to res T« »Ljuba teta, kaj vendar mislite o meni T« »Bomo ie videli,« je odvrnila, ostro, premerila dekle od nog do glave, potem pa odšla z opominom, naj ne pozabim, kakšen je moj namen in njen. »Kakšen?« je vprašala Fani, komaj je teta zaprla vrata, »V semenišče moram iti po osmi šolL« »To je tetina zelja?« »Tetina selja je moja zelja. Co ne spolnim njenih zahtev, ne dobim PUH od nje sol d a. ko mi sicer da vse premoženje, ki je vredno deset tisočakov.« »Toliko imamo pri nas tudi,« po-hahala se je Fani. »jaz bom skrbela, da ne pojdeš v semenišče.« Kmalu na to je odšla. Ženska, to vam je res pravi vrag. Poslušajte, kaj se je dogodilo zdaj! Moja teta je toliko ea>a brskala, kdo da je Fani, dokler ni izbrskala, da je moje dekle, s katero hodim na izprehode in da se ž njo že prav dobro imam. Kdo bi si mislil kaj bolj strašnega za mojo teto, ki me je »namenila« v lemenat in ki je sodila, da sem še neumen kot božji volek. Prva njena pot je bila nad Fani. Teta moja je prirohnela kot furija k njej. vpila tam, razbijala in jokala od žalosti in srda. Delala je tak šunder, da so letele vse sosednje babnice vkup-Pa tudi Fanina teta se je postavila, ni molčala — kako bi mogel ženski jezik mirovati, če je taka lepa prilika za njegovo miganje! — in konec je bil, da sta ženski skočili druga * drugo, ko je moja teta zgrabila Fani za lase v svoji sveti jezi. Moja teta je pa v divjem boju za sveto stvar podlegla, to se pravi, Fanina teta jo je vrgla skozi vrata med kričeče so-sedinje. CDaljs pHaodaJfe.) te Ml I bo že še ojrla*il ktlo. ki bo vedel o znancu povedati še kaj natančneje- ga. Nadejamo ae! Slovanski gasilski akt. 1'deležba na slovanskem gasilskem zletu dne 13 . 14. in 15. avgusta bo tako ogromna, da so ljubljanski hoteli že danes vat oddam in tudi privatnih stanovanj ni mogoče več dobiti, pač pa je po šolah pripravljenih več ležišč, ki so še na razpolago. Obedi po hotelih in gostilnah so naročeni le za tista gasilna društva, ki so doslej za to prosila osrednji odbor, (iasilna. zlasti slovenska »ra.Mlna društva opozarja osrednji odbor, naj avoj prihod takoj naznanijo ljubljanskemu gasilnemu društvu, obede pa naj naročijo društva sama. in sicer neposrt-dno pri gostilničarjih, kjer hočejo obedovati. Inilne volitve * £ornjerailgon-4. .i-tnik sedaj iniajo t« pni-čarji idiičajne strelne Tuje r Krškem izrecno zabičil natakarici, pfaču-joč svoj račun, da ni u tistega nima napisati na plač. listek Ciril - Met. -ilove družbe. Tak«> izzivalno se ••rztie na p* * v* se m slovenski zemlji nastopati e. in kr. častnik, ki je vendar plačan z novci vseh državljanov, torej tudi s tistimi Slovencev' To je dejstvo, ki jasno kaže. kaj pri nas sme tisti, ki baje ne bi smel po.:nati — politike. Res. vedno lef»še t*Maja * lepi naši Avstriji . . . Tel« finska govorilnica. Telefonska govorilnica na cla*--ni |*»šti je «*1 9. t. m. na«lalje |n»«lnev i v pritličju, ponoči |*a in • b neo>ija!i in praznikih kakor doklej, v II. nadstropju. I Mi od iz Prešernove ulice št. 11. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. stari grehi. Sas.ma pride vsaka stvar na dan. to je stara resnica, ki jo je moral na sebi občutiti tudi agent Kučera, doma iz Kamnika. Pred desetimi leti je bil Kučera v pisarni nekega advokata v Trstu. Kakega tim- se je izprehajal po korzu in tu sreča dobrega znanca in prijatelja svojega očeta. Kučera je imel slabo in oguljeno obleko in rad bi dobil boljšo. Denarja ni bilo — kaj storiti ! Očetov znanec mu je prišel ravno prav. Začel mu je na dolgo m široko govoriti o neki bogati nevesti, ki ga bo baje vzela, povedal mu je, da pride prihodnji dan v Trat njegov oče in slednjič mu začne tožiti o svoji slabi obleki. Očetov znanec se ga usmili, pelje ga v neko trgovino, tarn sta izbrala obleko, znanec pa je za plačilo garantiral. Pa se mu ni izplačalo, kajti Kučera se aa stvar ni voi zmenil, trgovec je pa zahteval od [t i jaz nega znanca denar, m ker ta ni hotel plačati izlepa. ga je zarubil. — Kučem je iz Trsta šel po širnem svetu in je postal agent neke zavarovalnice. Pred sedmimi leti je prav pridno aaekurirai« vuakega, kdor mu je prišel v roke. In teh je bilo dovolj. Nekoč se je srečal z nekim Slebi rje m in ni mu dal prej miru. dokler mu ni zavaroval dveletnega fanta za 200O kron l>ejal je, da bo plačeval po 14 kron na leto. Pozneje pa se je Slebir skesal in je hotel imeti vplačani denar nazaj; tega ni dobil, in zdaj je hud na Kučero, češ. da ga je ta ogoljufal. Kučera se je med drugim pečal tudi s spise van je m prošenj. Neki Gliba je nekoč pred leti dobil 24 ur zapora; pa ae mu ni zdelo hoditi sedet. Kakor rešilni angel mu pride preti oči Kučera, ki mu obljubi, da ga bo »oprostil«.. Gliha mu je mil aa prošnjo 1 K, ker pa ni nič pomagala, je Kučera obljubil napraviti še eno, kjer je pa »malo več povedal«. Zastonj seveda tudi te ni delal. — C Jliho je usoda še naprej zasledovala. V tisti delavnici, kjer je delal, je bila ukradena neka ura in sum je padel na tiliho. In spet mu je v tej zadregi ponudil pomoč Kučera; obljubil mu je. da ga ho — seveda za primeren honorar — oprostil hndeara sumniče-iija. (ili ha mu je dal *J K. Izkazal se mu je pa hvaležnega tudi s tem, di mu je i m »s« h I i I 4 K. Ali nazadnje so s** i i lih i vendar odprl*- oči, nehal je verovati v us|»ešm»*t Kučerovih »intervencij« in mu ni hotel ničesar več dati. Včeraj se je moral Kučera zaradi teh ileliktov zagovarjati pred sini iščem. Trdil je seveda, da je čisto nedolžen in navedel za to celo vrsto prič. I>a se te priče zaslišijo, je sodnik obravnavo preložil. Hudič, prej sem ga udaril, zdaj ga moram pa izmivati." Ihie 5.junija so se v neki gostilni v Šiški stepli civilisti in vojaki. Najbolj jo je izku-pil vojak Pogačnik: nekdo mu je priložil tako gorko na nos. da se je Polt oni k moral dva meseca /tiraviti. Pogačnik sicer ne ve, kdo ga je udaril, policijski stražnik pa pravi, da je vblel. kako je kovač Janez Rojšek vojaka izmival in zraven klel: Hu dič. prej sem ga udaril, zdaj ga moram pa izmivati.« Okrajni sodnik t »a s«»dhe ni izrekel, temveč je celo za- stopil deželnemu sodišeu. ker je bila |wwkodl»a. ki jo je zadohil Pogačnik, težka. Rojšek se bo torej moral zagovarjati pred deželnim sinli- šč-em. Žalostne rodbinske razmere. Zad njič smo poročali o obravnavi proti Frančiški .lesih, mesarjevi ieni iz Iga. ki je bila ohdolžena, da t»rete|»a svojeaa moža. Mož je zadnjič pred-latral za pričo «.\ . jr;i hivš*»jra vajen -en Mlakarja in zato ae je obravnava preložila. Mlakar je p.' \ • ♦ raj izpovedal preti okrajnim sodiščem, da je .Tesih eel dan pijan, da ga sploh še ni videl treznega, dri ženo pretepa in da s*- /.na le brani in da .!»•«»! h ^arn v oijanosti večkrat telebi po tleh: po-škodlie si je torej .Tesih lah k » sam * r ade jal Sodnik je nesrečno pi- jančevo ženo oprostil. Razne stvari. nečlovešk* no hčerko na. da so j* • l*#lno last! * Vezuv je začel zopet močneje bljuvati. Ravnatelj meteorologične ..... da sn teinu \ zrok spremembe v Vezuvovem žrelu in pa zadnji potresni sunki. * Nesrcena ljubezen Tz reke Kger so potegnili trupli 261etnega Franca Beckerja in 20|etne F ve T a ge r. Tfcisj sta zaljubljenca izvršila samt »mor že pred več dnevi, sta bili vendar trupli še vedno trdno sklenjeni. • Nečloveška mati. V Oderfnrtu so zaprli V no Ton z o radi skrajno a ravnanja - svojti 161et-Dcklica je tako izstradanim- kosti Po životu ima m. ki jih ji je prizadejala Ko sta prišla stražnika v njeno hiso. jn je divja ženska napadla s kuhinjskim nožem. T,e po težkem na[w»ru sta jo zvezala in spravila v zapor. • Otroci v noedinih narodih. Nek statistik je izračunil, koliko v kaki državi ima ena družina povprečno duš. Po tem račnnn je na Francoskem v eni rodbini 3*113 duš. v Danski *W»I. na (>grskem 3*70. v Avstriji l-Oo. isfotoliko v Belgiji, na Angleškem 4 12, v Nizozemski istotoliko, v Škotski 4 4*5. v Italiji 4*oT>, v Španski 4*tf5, v Rusiji 4 «3 in v Irski 5*20 duš. Po teh številkah je videti, koliko je v kaki državi otrok. Največ otrok je torej v Irski in v Rusiji, najmanj pa na Francoskem in v Danski. • Kontrolni akori odpadejo. Vojno ministrstvo in ministrstvo detel-ne hrambe je odredilo, da so letošnji kontrolni zbori ne bodo vršili. naju se je obesil 13letni učenec ljudske šole. Henrik Zogmaier Mati ga je še pravočasno opazila in je prečesala. Vzrok je Ml stro. * Pri lovu utonila. Pri lovu na divje race je hotela šestnajstletna Marija Hrti ličko v a potegniti iz vode ustreljeno raco. Pri tem je zašla v globoko vodo. Na pomoč ji je prišel kmet Suhan, ter skočil za njo v vodo. Ni ji mogel pomagati. Utonila sta oba. * Pred anatom ično tablo se ustrelil. Na Dunaju se je ustrelil hu-zarski poročnik Karol G o 1 d -s <• h m i d t. Najbrže je bil v velikih financijalnih težkočah. Ustrelil se je z največjo hladnokrvnostjo. Kupil si je anatomične slike, kakor jih rabijo medicinci pri svojih študijah, ter je natančno preštudiral lego srca. Rabil je bro-s ningsaiiiokres. Na eni strani je imel anatamično sliko, na drugi strani pa zrcalo. Po anatoniič-ni sliki je natančno i>oiskal mesto, kjer leži srce ter se na to ustrelil. K<> so vsled strela prihiteli ljudje, je bil že mrtev. * Nesreča aa vojaškem pohoti u. Budimpeštanski listi »Egvtertes« i»i '.\epsza\a< poroeajo grozovite |>o-dmbnosti o poln..In |>ešpoIka št. in 23 iz Piliš - Capove na Ogrskem. Korakali ho pri 36" vročine <>0 km na dan. Vojaki so padali kakor muhe. Ze v prvi vasi. do katere so prišli, je (»stalo 27 nevarno bolnih vojakov. Vseeno so pa naprej korakali. Po 1>" 1 .urnem korakanju s(, prišli vojaki zvečer oh devetih v as I*ilis-i ajtovo. Ni bilo niti enega |>ešoa in prostovoljca, ki hi ne bil težko bolan. Kazven omenjenih 27 bolnih vojakov, so jih morali še 180 prepeljati v bolnico. * Linčanje na Dunaju. Izvoščck Karel Hali na Dunaju je ponoči brez vzroka napadel tri gos;»ode. ki so se vračali domov. Najprej jih je tepel s prosto roko. ko so se nm pa uprli, je prijel za nož ter jih z nožem obdeloval. Dva gos;*>da sta biH občutno ranjena. Slednjič se jim jo posrečilo, da so vrgli junaka noža na lla. Vsled vpitja se je hitro nabralo dokaj občinstva. Ko so ljudje zvedeli, kakegpa junaka imajo pred seboj. >o postali tako razjarjeni, da so ira zabeli suvati s čevlji, kamor ga je kdo zadel. Junak noža je bil tako zdelan, da bo najbrž umrl. Šahovski turnir v Hamburgu. V solioto se je zaključil v Hamburgu tri tedne trajajoči šahovski turnir. Prvenstvo in s tem prvo nagrado si je priboril dunajski šahist Kar*] Schlechtcr. Zmagal je pa s težkim :rudom, kajti mladi praški šahist Duras mu je zelo trdo pristopal. Če bi ne bil napravil Duras v zadnji igri z Nizozemcem S|ieyerjem male napak**, bi bil zmagal on. Tič sokol proti zrakoplovom. Iz Verone jHiročajo, da so se M>koli izkazali kot zelo nevarne sovražnike zrakoplovov. Tozadevne i>oskuštiie we dokazale, da so sokoli, ki so v fo svrho dresirani, zrakoplovom bolj nevarni nego kanoni. Italijanska vlada je s poskusi tako zadovoljna, dn laje namerava nekje ob Adrijan-- kem morju ustanoviti sokolsko postajo. Kraj ostane seveda tajen. * Žrtve kolere v Rusiji. Kakor poro« a |>etrogradski »Praviteljstveni Vjestnik< je zbolelo doslej za kolero 37.h\52 oseb. Od teb je umrlo 16.651 ljudi, približno 50 odstotkov. * Noe na Dunaju. V soboto ponoči ob eni uri je napadel topničar Woraczek v otroškem parku neko dekle, na katerem je hotel izvršiti zločin. Dekle je kričalo in se protivilo, kolikor je sploh moglo. Klice je cul stražnik, ki je takoj tekel na kraj, kjer sta se valjala dekle in topničar. Ko je hotel topničarja aretirati, se je uprl in poklical svojega tovariša. Nato sta oba vojaka napadla stražnika, ter sta mu hotela izviti sabljo. Prišlo je več civilistov, pred katerimi sta vojaka zbežala. Woraczka so ujeli in izročili vojaški straži. Dokle je med bojem izginilo. Za kratek čas. s Foaebno bi vam pri« : Gorke ali m rale? Borzna porodila. Dunaj, 9. avgusta. Borza se je danes zopet posebno zanimala za akcije državnih železnic, ker je skoraj gotovo, da kupi ogrska vlada domene bivše družbe državnih železnic. Posledica tega je bila, da je njih kurz zopet poskočil za celih pet kron. Med favorizirane vrednosti spadajo še vedno 3 % prioritete južnih železnic z ozirom na vesti, ki poročajo, da bo avstrijska vlada uredila s francoskimi prioriterji južne železnice vse sporne zadeve. Povpraševalo se je tudi precej po alpinkah, akoravno ni pričakovati, da bi se cene železa v Avstriji letos še kaj dvignile. Oboje kreditne akcije so nekoliko popustile. Dopoldne je bila borza živahna. Popoldne pa se je pojavila na borzi splošna rezervira-nost. ker je privatni diskont zopet poskočil na 3T/*%- Od drugih papirjev je zaznamovati zboljšanje pri akcijah »\Vaffenfabrike« in pri akcijah Kolbeckove električne naprave. Poslabšale so se zopet akcije praške železninske industrije. Rente so mirne. LJublJanaka „Kreditna banka v Ljubljani". UrašsJ karzi aasajske borze 8. avgusta 1110. naJetsaai papirji. majeva renta . . . . srebrna renta .... avstr. kronska renta ogr. „ „ • • kranjsko deželno posojilo k. o. češke dež. banke . 4« , i 2 4«. 4* , 4 4 % Srečke iz 1. 1860 1 i . . m mm 1864 .... tiske ... „ zemeljske I. izdaje m ** 11" »» „ ogrske hipotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. križa m ogr „ „ „ bazilika .... „ turske ..... Delaics. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . "tesani 93-60 97*50 93 55 91-85 95-50 94 — Valuta. Cekini Marke Franki Lire Rublji. ■i i! 44650 667-50 548 50 113 — 750 75 74675 256 — 263 50 11 36 11745 95 30 94-65 253-25 Blagom 93 80 9770 9375 92 05 9650 95'— 239 50 330--16150 304 — 284 75 253-50 541--535 90 75 67*25 41*75 33.__ 257 50 447 — 668-50 549 50 114 — 751 75 747-75 258 50 264 50 11-38 117 65 95 45 94.85 254 25 Žitne cene v Budimpešti Dne 8. avgusta 1910. T t p a I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg Pšenica za april 1911. . . za 50 kg Rž za oktober 1910 ... za 50 kg Koruza za avgust 1910 . . za 50 kg Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg Oves za oktober 1910. . . za 50 kg Efektiv« 5 vin. višje. 958 9*89 7*19 5*70 5-70 7-27 i Vinki ukr ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vinogradnik i 9mta! k m ftktt! 24 □ODininiDinlDin □IDIDIDIDIDIDPID Stanovanje! Pranji obstoječe iz 3 sob in priliki i o PHi|i II WW H PKIKI PIVBfp se odda s 1. novembrom |v. Bonač V Ljubljani aa BesljeTi cesti »t 12. ■ | trt1|, ,hih s . 2073 Ustanovil*«a leta IMS. 23 Kmetska posojilnica linliljaoske okolice regtstrovaaa imdraaa s Baemeieno laveto T ustnem zadra.oem dona v LJnbljaai aa Daoajski cesti it. IS je imela koncem leta 1900 denarnega prometa.......K M91 tO« 1 W-11 upravnega premoženja............... u\ fcO,775-SlO-SS obrestuje hranilne vloge po brei fsaktfa odbitka rentneg« davka, katerega plačuje posojilnica a a m a u vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zveai s tokovnim premetom in fik obrestuje od dne vloge do dne dviga. Sunje hranilnih vlog nad ..............■ tO.OOO.00 0 Posojuje na ze«alii*e* S / s I1/ na amortizacijo ali pa po S / # fcroa atnortizacije | na menice po S Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovaoja dolga. UIADNE URE: vsak dan od 8.-12. in od 3. -4. iaven nodolt in praamkov. Telefon it. 185. Postne hranilnice račun at. S2S.405. Uaojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 g dna zsnpstn jm t!-?' Sitiraske zavarovalnice, g P Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ]g£ X HT* vsakovrstna posojila in kredite £ kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne. ura^tni^ke in menične kredite. nV A J Leo Franke. Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. ^ XXX XXX XXX XX KXKXXKKXXK3< ..Trgovsko i 44 zadruga z omejenim jamstvom Mu prostori: telntoim ulica št. 7, nasproti glavne pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 / , ; rentni da v-k plačuje zadruga sama — Sprejema vloge na tekoči račun;" na zahtevo dobi stranka čekovno Knjižico. - Daje posojila na najrazličnejše načine. — Oa motam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eskoaptira trgovske menice - Preskrasje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. ali pismeno v zadružni Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno pisarni. 10 Dnin m »aH In tmmt uu i u u., mM od 3. do 5. TT E X I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJubljani J=J Delniika glavica: I Stritarjeva UilCa Štev. 2. I R«e™»i »klad: — i K 450.000- ■ 5,000.000- Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema -lofe na knjitice ia m tekati ratai ter Jih obrestnie •* *«e vloge po cisto. — Eapuje to predaja vrsOaastn« papirje vsek vrst po ioeeoih kurzih. 41 t, : 1 ur »P Severu, O i --. TT "»»1 - 3E vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v naj&tr&em obsegu. 33 SLAVIT V vzajemno zavarovalna banka v Prag je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .*. Ogroo&aJ moral UmM B Ufill.TVf' - \amti\m %m popolao varaost .-. M SLAVLJA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovame življenja. fB^-a^m-oB M IVffJŠirni razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj MB11 a^MlIlVMIi smrti roditeljev, za doto otrokom.-------—- |0 ros llOl nanan zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrode mm namenom.---- „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Banka „SLAVIJA" Banka V9SLAvXIAu Banka „SLAVLJA- stremi z j izboljšanjem m osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni nastop banko ••Slavijo" v ItJnblJanL Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjuj mo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prti uHca itev. 3. .•• Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog nad M milijo Za varnost vloženega denar,a jamči zraven r*ozorvnejaja zaklada ^e mestna občina ljubljanska z vsem pa^omo&emjom hm m vao OVOJO močjo- Izgtffca vtooenega denarja je nimogaoi, ker je po pravi ih te hranilnice, potrjenih po c kr desetni vladi, izklfoftona voaka opoktaaaVOlja z vloženim denarjem »jj Vloge se sprejemajo vsak ako in se obrestnjejo , po 4V«% brez odbttka; aovrdignjene obresti ae { pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu Sprejema j 1 mHijoai vlažne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj Va.% na leta Daje po-aa menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične alo—afto v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov po krontlino akpangVoo« 4 la tlak 9A ^047 5765 30 SY 26