38. številka.
(t Trata, t teaak	M
IStS.)
Tečaj XXIII
f trikrat u Mn » iaotth la-aaajlk ah MIh, 6«lflfeUl u aobotah. Zjutraaja ladanje lakaja ob 6. ari zjutraj, retorao pa ob 7. ari rećer. — Obajaa ladaaja ataaa: aa jcdnaeaeo . (. 1.-, htm AratatJe (. 1.50 tri m«a«o . . . s— . = . 4.M
pol lata M VM l.fo
. 12.- , . , 18.—
Splaftavatl aaproj u aarotko >■• ■•Tconli« »• oprava m
Mira.
pMattiČD« iterilke te dobivajo ▼ pre-dajalnionh tobaka v lrstu po S nrA. Iitob Tnta pa 4 avl.
EDINOST
Oglasi M rataaa pa tarifa t petita; n omIoto s IcMlal Arkaai aa plačajo imtn, kollkar abnga uTtdaik rra (le redana, oanartnian in j ar ne tahrale, de ■■II sflaal itd. aa raianaje po p"pr«»dvt
Tal doplai naj aa poilljaje uradni str ali«« Cutrai it. iS. Vaeke puno biti (raakorano, kor nefrankorana aa -i (prejemajo. Bokoplai «e ne rraftaje.
Nnrnlnino, reklamacije ia ofiaae »pr«-jou« upruvniitvo alioa Holino pio■ •olo hit. 3, II. nadet. Naroftnino in oglaa« je^plaiarati loco Trut. Odprte reklama aijo aa proato poitaiaa.
F <a«iiN jt m<"i
Italijanskim duhovnikom v odgovor.
V Istri 25. marca 1898.
Gnjusi se nam, da povemo po pravici, vse to, kar počenjajo italijanski mladi (gospodje „Amicove" barve zadnje čase. Neradi pišemo o vedenju teh čudežnih patentiranih katolikov, ki je kažejo do svojega višega predstojnika, tržaškega škofa. Gnjnsi se nam to vedenje tem bolj, ker je podpirajo cel6 stareji duhovniki. — A naša čast in naš ponos zahtevata, da govorimo tudi mi, kajti vsled nedostojnega, nečuvenega, uprav proticarkvenega ve-denja italijanske duhovščine do našega in tadi njihovega škofa, užaljena je žnjim vsa slovanska duhovSČina. Predrzna, kakor je italijanska klika v Trstu, bi »i gutovo ne npala toli očitno nastopati proti vidi cerkveni oblasti, ako bi je ne podpirali zastopniki sv. cerkve sani, italijanski duhovniki. Naj le govoić, da Slovani vznemirjajo mirne Tr-žačane, a zato ne bodemo molčali. — Često smo čitali v naših listih o nekakih podrepnicah italijanske gospode, ali, ako se ne mutimo, igra zadaje čase ravno .Anico" s svojimi falzifikati uprav lepo ulogo pravega podrepnika čitutskega „Piccolo". Prav, da ste vendar enkrat (morda nthotd) pokazali svojo pravo barvo 1 Tega ne vemo, ali vas je do tega privela strast, ali pa gorostasna domišljavost, pač pa slutimo, da — oboje!
Nam se dozdeva, da se je začela zoper se« danjega škofa ista gonja, kakoršno je uprizorila italijanska klik« zoper msgra. Glavino. — Ker pa tem gospodom v duhovskih haljah nihče ni stopil na prste, postali so objestni, predrzni, in očitni v nekem fanatizmu. — A kaj je vendar zagrešil škof, da ga ravno italijanski objestneži, patentevani »katoliki" ,Airico"-v6 barve tako škaudol«zno napadajo, da se celo vernike ščuvajo zoper lastnega škofa ? — Podrepniki wPiccoli"-jevi, odgovorite nam!
Sicer vam pa mi lahko odgovorimo, ker od vas ne pričakujemo objektivnega odgovora. —
PODLISTEK.
Prednja straža.
66
ROMAN.
Poljaki apiaal Boleslar P m a. Poalerenil Podrariki.
.Gotovo že sp6. Aaa!... No, poljubi me za lahko n«č".
s Mar naj bi šla k tebi? Pa ti mene poljubi l Tako aem utrujena".
•Toda poljubi me za to, ker sam tako dobro predal imetje Aaal..."
•Torej pridi sam".
»Ker S3 ni pa ne Ijibi... Aaa..."
»Hirscbgold ?... Hiischgeld ?. ." je šepetala gospa. »Aha, ž« vena! T« j« nekak znanec mojega očeta... Prva maznrka je bila nenavadno zala...*
Grajščak je že smrčal.
VII.
Teden po oni veselici sta grajščak ia njegova žena zapustila deželo ter se pre^lila v Varšavo. Njuno mesto ja zavzel pooblftii'.euec Hirsch-gelda, pegast žid, ki seje nastanil v mali sobici stranskega poalopja. Po noii je z žeJezoia drogom aatikal vrata ter spal z dvema revolverjema pod vajšuico, po due?u pa ja vas čas pj egifdaval, ali pital nekake račuae.
Nek*j pobišne oprave je vzel srba), osUlo pa ja akazal H'r.-cbgold prodati. Jedea bližnjih graj-
Nihče ne dvomi, da so italijanski duhovniki dolini skazovati svojemu škofu isto pokorščino in spoštovanje, kakor mi slovanski, ne gledć na to, da-li je 8kof pe rojstvu Slovan, Italijan, ali kar si bodi! Gotovo, vsaj v vseh cerkvenih stvareh, če tudi ne v političnih. In zadnja naredba škofova je pač strogo cerkvena, da si ji je „Amico" nadel nekako politično barvo; to pa le zato, da je ložje udrihal po Slovencih in indirektno po svojem škofi.
—	S tem so pa italijanski duhovniki (ko so podpisali eno hinavsko spomenico do svojega Škofa) indirektne odtekli svojemu škofu dolžno pokorščino, ker nasprotnj^je v svoji spomenici popolnoma pravični naredbi Skc lovi. Seveda skušajo opravičevati ta svoj ingeretni korak, češ, da ji njihova želja utrditi avtoriteto, ki jim je sveta in nedotakljiva. Kaj ne, gospodje, »far 1' ipocrita', to znate dobro že izza časov semeniškega življenja! — Vendar so o vsem tem svojim jako nepremišljenim korakom direktno zadeli ob dve poglavitni dogmi sv. katoliške cerkve, nasprotujoči jima. „Jus caneuioum"
—	ia tega morate poznati dobro, saj imate med seboj dva baje „izvrstna jurista" — pai nikjer ne govori, da nima škof, in jedino le škof, pravice, d&, celo dolžnosti, da v svoji škofiji po potrebi svojih vernikov ali sam oznanjuj« besedo božja, ali jo daje eznanjevati po svojih služabnikih. Štirje „doetores thenlogiae in jaiin canooici" bodo pač znali, da je sv. Pavel govoril po Judeji takratni judovski jezik, dočim je v Korintn, Atenah in drn-god gotovo govoril grški jezik, v Rimu, ali sej v pismu do Rimljanov, latinsko. Tako so delali vsi apostoli! Tako je delala vse čase sv. katol. cerkev, in tako dela tndi še dandaies. In sukaj? Ker je izpolnjevala in spolnjuje še dandanašnji zapovod j svojega ustanovitelja Jezusa Kristusa. Zakaj pa ! ravno tržaški škof ne bi smel delati tako? Saj ! je postavljen od sv. cerkve za Nemce, Slovence, j Hrvate, ne pa samo za Italijane 1 Ker je Sloven- \ cev v Trstu, mora jim dati „kruha" in sicer v podobi božje besede. Ker je pa pred Bogom od-
icakov je kapii pobtšno opravo v salonu, drugi •ao v obedaiei, trd j i iz spalnic«. Knjžnic« so kn* pili židja na funte, žnpnik si je kupil amerikaask« orgije; zofe in štela je dobil Gobar, Orehovski pa je kupil za tri rublje veliko sliko Lede z Labuđem. Vložena tla so odpotovala v guberoijo, da bodo tam zaljšala dverauo okrožnega sodišča; ža-meteve zaves« s sten pa so kupili krojači ter jih pr«nar«dili v jopice za vaška dekleta
Ko je čas par tednov po edhedu grajičaka Poli saš«i k grajščini, ja kar o8trm«l o pogledu na t« razdejanje. V oknih ni bilo šip, na vratih, •dprtih na steiaj, ni bilo jedne kljuka; steae so bile odrt«, tla izrovana. Salon je bil podobe« gnojišču, v biduara je gospa Jozeln«va postavila nekoliko kuraikev s perutnino, a v pisarni je bivalo par Židov ter j« ležala tam ogromna množica pil, sekir in lopat. Grajski služabniki, ki so p« dogovoru imeli ta stanevanje do Krasa, kretali so se od jednega keta v diagega, br«z sega peala. Voznik je pil na smrt, ključarica je ležala bolna, j«den hlapec in aeki strežaj sta sedela v občinskem zaporu, obdolžaia kraje kljuk ia vratic ed petij .Kazen božja', j« šepetal kmet ia strak ga j« prevzel o misli na velikanske moč, ki je hipoma razdejala dvor, stoječi takaj ž« ed pamtivaka. Zdele se mu je, da nad vasjo ia dolin«, kjar se je rodil in vzrastel, in kjer s« aa veke polivale
govoren ne le za Italijane, ampak tudi za vse druge, torej tudi za Slovence, mora skrbeti po svoji vesti, da beseda božja Sl«venceua koristi v dušni blagor. Koristiti pa m«re beseda božja la tedaj, ako jo ljudstvo ume popolnoma, kar pa je mogoče edino le v domačem jeziku, torej za Slovence v slovenskem. — Škof je s svojo naredbo storil za Slovence to, kar sta mu narekovali vest in odgovornost, in nič več. Vendar mu vi odrekat« to pravico, in to edino le „probono pacis". — O ti ljubi „mir", kako izrabljajo ljudje tudi tebe I Seveda, skrb za mir je itai. duhovnikom le nevidezna, v resnici pa so „vzorni* katoliki pokazali s tem korakom uprav diabelično sovraštvo do Slovencev. Niti besede božje jim ne privoščajo v domačem jeziku! I In to duhovniki katoliške cerkve t — Večega sovraštva do Slovencev ne najdemo niti v najzagtuenejih Italijanih!
(Zvršetek pride.)
Računi tržaške okolice.
Govoril v mestnem svćtu tržaškem avet. Ivan Goriup dne 17. marca 1898.
(Zvršetek.)
Stroški za pogozdovanje »o istotako stvar občine ia je dotični znesek razdeliti med mostom ia okolico, primerno številu prebivalsrva, dečimj« v izkazu, navedenem že večkrat, vse naloženo kakor breme okolice. In tako »nogo drugih stvari.
K naslovu ,so!eM moram reči, da s« italijanski otroški vrtci in večina italijanskih vsporednic po okolici popolnoma brez potrebe in bi se mogel dotični trošek zmanjšati za mnogo. Nasprotno pa s« ne snujejo šole tam, kjer li bilo noizgibn« potrebno, kakor n. pr. v Gropadi P&drićah, kjer zahtevajo šole že teliko let; v Rocolu in pri sv. Mar. Magdaleni čakaj« Šol« istotako že mnogo let, na da bi se ni malo upoštevala njih zahteva.
O troških za okrajne in vaške načelnike p«» rečem sawo, da bi sa isti mogli izdatno skrčiti, ne
kosti njegovih očetov, da nad tem tihim kotom sveta visi nekak nevidljiv oblak, iz katerega je švignila prva strela ter razdejala bivališč« graj-ščakovo.
Nekuliko dni pozneje jeli so po okolici g«-maziti novi ljudje. Bili so t« Žagarji in tesarji, večinoma Nemci, privabljoni semkaj radi nujnega dela. Sli so kar t«lp«ma mimo Polževe koče, razvrščeni kakar vojaki. Nastanili s« s« v grajščiai, izgnali služabnik« iz stanovanj, pognali še ostalo živino iz hlevov ter napolnili vse praatore. Po aoči so zakurili velika ogajišča na dvorišča ter v jutro tolpoma marširali v gozd.
Iz p«č«tka ni bilo zapaziti sladu njihevemu delo. Čez malo časa pa, kdor j« imel dobr« uho t«r obstal na griča, je mogel Blišati «d strani gozda nekak šum. Ta šam s« j« delil dan za dne-vam na pesamiftna odmeve, kakor bi kdo s prsti bobnal po mizi, tak«, da je bilo naposled ža povsem razločno slišati padanja mnogih sekir ia lomastenj« padaj olik dravos. G«zd se je aekake ponižal ; na njegovem valovitem površju s« s« pojavljal« čimdalje nove ičerbine; pred čl« vaškimi očmi so giaili vršaci ia v tamna zeleni steni sa s« jole svetiti nekak« špranj«, p«t«m okna in naposled prelomi, skozi kater« je zrla nebo, nekak« zača-den«, da sedaj prvič, odkar stoji avet, gleda v ta doliao od t« strani.	(Pride še.)
di bi bilo na ikedi redno opravlja«;« epravnih POSIOV.
In tak« morem trditi Ša o mnogih đmgih nepotrebnih stroškib, doftim a« na dovoljajrj« »ali zeeski, zahtevani za bolj potraboa stvari.
Koaečno pmvi aestno računovodstvo, da rae-ato ni obreaenilo okolic« nijednim dalom dolga občine; ako pa bi boteh napraviti prav« račune, bi morala okolica vzeti na s« del dolga.
Res, jako radodarno je to m«atne računovodstvo! Najprej izjavlj«, da ekohca nimu nika-kega deleža na občinam premežunj«, »tavlja v račun figurativne »ajenaščine za šoUka pe«lopja itd., • potem pa bi hotela naloiiti okolici dal tbčin-»kega dolga 1
Najlepie pa prihaja ob' zaključku izkaza mestuega računovodstva, kjer je remene: ,Ako vendar vilic tema, 4a s« izvestni strešni nUo zapisali v obremeaeuje ekelice, deficit za leto 1896 doseza Jtipo svoto gld. 151.167 46V« (ta pol nvč. je radi doslednosti), meai to računovodstvo, da je dosežen vspeh, ki ga ima to-Ie delo!"
Po tak^m mer»mo misliti, da navedenemu izkazu ni bil namen — k.tkor bi moral biti — da se poda naUojčna elik* o dohodkih in troških okolice, ampitk, da »u je bil namen jedino ta, da bi dokazal, da je okol.ca pasivna
Po mojpm skromnem menenju se ta namen ni dosegel. Ob toč'ii in dobri upravi okolica ne bode nikdar bolj pasivna, nego ostali d»l občine. Zaključujem v nadi, da »lavni mestni svet Le bode daj*l uplivati nit sa j-o telikrat navedene« elaboratu ter da bode odslej bolj pešteval opravičene zabteve okoiice, nt-g* jih je doslej 1
Deželni zbor istrski.
A Vil. seja dne 26. fcbruvmrjm 1898 (Dalje.)
0 13. točki italijanskih predlogov, ^Ifcde zakonskega nacrta e eamoitojnib šolah ja govoril posl. V. Spinčić:
Visok? zbornica! Dovolite mi samo nekoliko besedi k tej resoluciji. Mani ne zdi, da določa ž« zakon, da za vsako šolo, ki ae hoče uatanoviti, treba 40 otrok. Tako veli §. 59 drž. šolakega zakona. Ako treba 40 otrok z\ osnovo jUne a*la, potem je po moji migli p o vse tu uara?n» in logične, da treba tudi toliko otrok za paralelu«, oziroma samostejno S?l*, taz:le)jeno po narodnostih v jed-netu in iatem krajH, kjer sa h*če ustrojiti šola Kadi tega mislita jaz, da je ta predlog povsem odveč, ter hor.etso mi zate glasovati proti istomu.
Proti zahtevi Italijanov, pod točko 14. glede pomočnikov odposlancem deželnega odbor«, navajal je isti poslanec S p i s e i č :
Visoki zbor t Tudi tu mi bidi dovoljenih ne-koliko besed. Že nekje v zakonu in tudi z naradbami je določeno, kdo ima biti na licu mesta, kadar se ustanovlja šola. Zato mtnim, da ni potrebno nikakor, da bi poleg odposlance? dež. odbora po šiljali Sa druge. Dovolite mi primero, da pokažem, kako se je postopalo d« sedaj v takih stvareh I Za Voloski okraj je imenoval deželni odbor s?ajim odposlancem človaka, proti kateremu j« že bilo toliko pritožeb v didaktiškem, politiškem in moralnem obzir«, da se je pred nekoliko lati sam c. kr. okrajni šolski svet videl prisiljenega, da premesti tega človeta drugam. Ali vi ad dežel-nega odbora ste ae pretiviJi Uma, ter sa j« sled njič deželni šoldki svet umaknil pred vami in je pustil dotičnika na oa«m mestu. Še reč. Meato da bi ga kaznovali po zaslugi, ae nagrad.li ste ga, imenovavši ga v c. kr. okrajni šolski svat, a vrhu tega v noveji čas še za delegata svojega za snovanje Šolskih okrožij, tako, da bode — lahko s« reče — nadzornik vseh nadzornikov.
V Kastvu, kjer a«m član občinskega zast«pa, sem imel prilik«, da vidim, kako ta učitelj-ravna* t«lj nadzoruj« svojaga ravnatelja, kak« zasleduje njegovo delovanje. Tako ae, gospdia moja, i« nagrajijej« eni, ki bi morali biti kaznovani, tako s« siri pokvarjenost med našimi ačitelji, in po njih tudi med prebivalstvom !
Sedaj bi hoteli dajati denarja ie za drage, povsem a ep o treba« delegate, da bi še več ajih pitali i denarjem dežele. Za tak« atvari imat« denarja, a kadar mi zaht«vam« kake iol«, pravit«,
da nimata denarja. Z »t« kočama glasovati prati vašemu predlogi s vse odl«inoetje. (Mssjiisa:
♦»K-Dha« g«
Koaefine je govoril posl. dr. D Trinajstih
o XV. točki Italijanov za vzdrževanje odpravljenih
italijanskih razredov v Pazina:
Visoki aber I Čaatni g. poročevalec ai j« bate! Iteti v nekak« saslag«, ker je nekdanje občinsko
zastopstvo v Pazina eezidalo eno poslopje, kjer ao sedaj nameščene šol«. Priznavam, da je sezidalo
t« poslopje in jaz au nočem odrekrati zasluge na tem, ali povdariti aeraa, da se ono poslopje ni sezidalo samo italijanskim denarjem, ampak tudi j — in to po večea delo — hrvatskim, ker od 3000 prebivalcev občina Pazin — ki je sama doprinesla za to poslopje — jih preko 2000 pripada hrvatski narodnosti. Ta narodnost ima torej tudi J pravico do tega poslopja in da gospodari v njem.
Nadalje je gospod poročevalec izvolil reči, j da se je osnovala hrvatska šola, čim ao se tam
! nastanili ,t«jinci\ Ta izraz „tujinec", katerega se je poelažil gespod poročevalec, mislim, da ae { ni nanašal na bivšega načelnika Fabrisa, ker je tam taao domač — ako ne bolj — kakor gosp. poročevalec sam, ki se je naselil v tej občini pred 40 ali 50 leti. Na ta način moram misliti, da se oni izraz ni nanašal na načelnika Fabrisa, ampak na ona draga dva, ki sta ue naselila v Pazina: na blngopekojnega Dokida in mojo malenkost, ki je imela čast, da je piišia v to občino. Jaz moram protestovati tu enkrat za vseUj proti temu, kakor da bi bil jas tujec v tej deželi. Jaz mislim, da bi ta naslov bolj pristojal g. poročevalca, ki je — ako se ne metim — došel z Reke in je po takem ogerski pripadnik, nego pa meni, ki sem rojen v Is r, ki intam pravico, da se imenujem Istrana, da našim ime, katero nosi jeden predel te zemlje istrske. Pratestnjč proti temu naziva prehajam na stvar samo, na r«č r.a to, da so se odpravili trije razredi ital.janske ljudske šole v Parinu.
Občina nima dolžaosti vzdrževati toliko število učiteljev, da bi t«lik>> drprinašala za sta-narino, šolske klopi, razsvetljavo in drage potrebe. T« j« preveliko breme za občino in občina ima [ pravic«, da zahteva, da se odpravi, kar jej ne j pripada. Vi*da je, rekel b1, ugodila tem zahtevam, ' a sedaj se dv ga ta večina, ki bi hotela obremeniti •bčino z vzdrževanjem tek šul. Mi smo bili te dni ( priče, da ta vitčiua sploh noče snovati hrvatskih I šol, doklor ne bode predložen načrt za vse iole, , katero trebijo oni. Ta večina, ki uoče hrvatskih | šol, kjt<r se potrebne in kjer jtb zahteva zakon, odreka v to svrho nujna sredstva, a v drage namene in na drugem mesta hoče razmetavati de< natjtt velikodušno, Zato bodemo glasovali proti tej resoluciji jaz in moji tovariši.
(Zvršetek pride.)
PiDliti&ll® arssti
Y TftSTU» dn« 28. marca 1898.
K položaja. V tem tednu bode imela zbornica poslance v še kake 4 seje in potem se razida na velikonoiue praznike. Počitnice bodo trajale do 20. aprila.
Jutri se bode nadaljevala razprava o izjavi ministerskega predsednika grofa Tkana. In še vedno se vzdržujejo glasovi, katerim nismo mogli verjeti s prvega, da namreč vlada ne p o s e ž e v to razpravo. Na ta način bi bil popolnoma zgrešen ves cilj te razprave in čas zgubljen prav brez vse patrebe, kajti stranke — sosebno one na desui — so pr.trdrle dotičuemu predlogu nemškega poslanca St»inwouderja za otvoritev razprave o izjavi vladini jle z ozirem na v obča grajano splošnost te izjave, torej z željo, da razprava donese več jasnosti glede na nakane vlade in na načine, kako misli »sta vsaj nekoliko izlečiti bolne odnošaje nale. Iz kratka: stranke so pričel« razpravo v predpostavi, da vlada da podrobaejih pojasnil. Ako so sa varale v tem pričakovanju, ako je res, da vlada n« poseže v razpravo, potem se jutri alt pojntr« injem r.akljnči ta razprava.
Petem pridejo na vrsto predlogi za obtožbo ministrov.. Toda prav možno je, da an izdatno skrči zanimanje za to debato, sicer toli pikantno sa vsaki obstrakcijski želodec. Menimo namreč, da ategnejo dogedki v strankah samih ebrniti na>sa vso pozornost.
Dane« meai, jutri tebi! tak« kliče lahko seda) d«snT«a levici. K«likim saaodopadaj«aj«aa
so bela&ili okstrukeijoaisti afront tirolskih konservativcev, z baronom Dipanlijem ia čeln, proti večial, ter znake o propada, ki se je baje jel iiriti mod radikalnimi ftivlji češkimi in Saškim kluboa kar je došla ia Bodamhaka ob avstrijako-n«miki meji seazacijoaelna vest, da je SchOnerer na ne* kea shodu lastnoročno in neusmiljena razbil tisto toli alavljeao nemiko gemeinburg^chaft, to j«, brezpogojno vez med vsemi Nemci, ter da je v posebni brzojavki do vodje nemške ljudske stranke, g. B&rareuthrfrja, napovedal neizprosno vojno toliko tej poslednji 9tranki keliker tudi nemški napredni, stranki. In on<, ki so as veselili še pred par dnevi na razpeklineh, ki jih kaže desnica, so kosterni* rani dan^s, da je oni, ki je bil proslavljeni zgra-ditelj nemško zložncsti, prvi viel T roko najtežje kladivo, da pnrali svoje lastne delo. Ali si je možno misliti hujega iznenađenja ?! Mislili so, da bodo v Scbonererjevem lončki kahali tadi svojo lastno juhico, a aedaj morajo čati, da ko izdajalci n» nemškem naroda vsi oni, ki noče o biti le kuharji Scbdiererja. Ali prepozno je prišle spoznanje, kakor kažejo dogodki na rečenem shoda v Buden-bachs, Kjer so jednostavno ekspedirali na nltao oba govornika neaških libcralcev in je aogel Schonem govoriti ob frenetlčuem aplavza navzočih 1 O da: danes meai, jutri tebi!
Zmešnjava v strankah postaja torej vedno haja : Tirolci revoltirajo proti desnici, laški duhov* niki se vežejo z nemškimi liberalci, češki radikalci revoltirajo proti češkemu klubu, najradikalniji Ma-lonui kličejo na pomofi Nemce in slednjič ja nem* škonacijoualni potentat Schonerer napovedal vojne avojim lastnim aoobstrokcijonistom in je v Boden-bachu že sprožil prvi strel.
Ob tuki zmešnjavi — kdo bi mogel ogibati, kaj nam prinese jutrinji dan ? I
Avstrijski Italijani in —• Švica. V svojem odgovoru na članek v »Seri", v katerem se je dunajski dopisnik tega lista trudil v pjtu svojega obraza, da bi dokazal, kako kruto je položenjtt avstrijskih Italijanov, ker so istim od strani avstrijskih vlad otklanja vsaka tudi naj^kromneja in najzakonitoja zahteva, «mo prezrli jeden jako važen odstavek. To je oni odstavek, v katerem črta člankar paralelo med položajem avstrijskih Italijanov in med položajem onih v — Švici.
Na to treba reagirati. Mi se Čudim> zares, kako j« m © sel biti „Serin' člankar toli nepreviden v svojem sklicevanja. Primorski Italijani, v katerih je pohabljeno načelo nadvladja in hegemonije; primorski Italijani, ki so najsrditeji nasprotniki ideje jeduakepravnosti vseh narodnosti, ti isti Italijani, ki s« sveje navladje v teb pokrajinah — so-sabno pa v Istri — zasnovali na podlagi gnnsne oligarhije, avtokratičnega in samovlastaega gospo-dovanja malega števila mogofinežev, ti isti Italijani se aklicajejo na isto Švici, v kateri je poosebljeno načelo popolne in abscilutm jednakopravnosti vseh treh narodnosti, bivajoSih v tej republiki, v kateri je ustava posamičnih kantonov prek in prek demokratske nravi I Sedaj res ne v«mo, ali so gospodje res toliko drzni, ali pa je njih zadrega že tolika, da ne vedo, na kaj se — sklicujejo. Kar strmeti moramo, da ae Italijani sklicujejo na stvari, ki ravno ujib aame naravnost bijejo po zobeh.
Člankar v »Seri* piše uamieS: .Zakaj nočejo pogledati v Švico ? Mar Tičineži, ki so isto-tako Italijani, niso dobri podaniki Švice? Ali tam jih nikdo ne prijemlje za grlo, da bi j>li imenoval Francoze ali Nemce, tam se povspešajejo njih šole, njih trgovina, njih industrija!"
Bravo I Živio ! Take je prav ! Taia paralele nam ugajajo, ker nam kličejo tem izraziteje preč oči vse ono, kar delajo ia česar ne delajo Italijani v Primorski: kako tišče za vrat primorskega Slovana, da bi ga pretvorili v Itatijana; kako ne p«vspešnj"jo šolstva slovanske večine v deželi in kak« marveč z raznimi šolskimi taksami zapirajo ljidstva pot v šolo; kako ne privoščajo Ijudsvn niti najpnuiitivnega pojma o racijonalnem poljedelstva in trgovini, zbek česar je narodno gospodarstvo v tek pokrajinah v najpnmitivnejem stanja itd. itd.
In ob tekih razlikah v vedenja med Italijani v Švici in našimi sodežalani italijanske narodnosti si upajo in Italijani napravljati paralel« med ta tu in tam Sev«da da v Šviei nikdo ne tišči Itali-

Uno* za Trat in Ja dihajo povsein svobodso, ali ni smeb poiasiti, d* tuii oni niti se svuejo •tajati o tem, da bi kiga druzega tiščali ta vrat!! Stvar je jednostavno ta, da v Švici je Italijan pdnakvprarvn poleg jednakopravnih! Ali naj bi se le poskušal ve*ti tako, kakor se ved« Italijan T Istri 11
Toda napaiueje pridi sedsj 1 V S«ici sestavljajo Italijani 1" kakih b% vaenkupn*ga prebivalstva in so jednakopravni, na Primorskem pa hote odrekati večini preuivalstva pravice do narodne •klistence ! !
Kam je vendar mislila .Sera", ko se j*, hotč braniti nezmerne in naravnost drzovit» pretenzije avojih soruj-kov, sklicevala ravno na Švico?! Saj ao vendar ravno narodnostni odnošjji v Švici najstrožja obsodba odn ^njev, kakor so jih uvedliIta lijani v naših deželah in kakor bi jih hoteli vzdr-ftati — to nam dokazuje tuii vse to napenjanje .Sere" — za vsa ve<ne čase. Ali, ter je laški list ie storil to neverjetno neprevidnost, poiabimo torej to priliko in povejmo njemu in njegovim rojakom: tim avstrijski Italijani ne bodo zahtevali za-se ■ več, nego pogoji* za svobodni narodni razvoj, a ne • bodo kratili pogojev drugim narodnostim za istotako soobodni narodni razvoj; dim se ne bodo protivili Umu, da se tudi v nas ustanove taki narodnostni od-noiaji, kakoršni so v Švici: potem bo mir in bomo zadovoljni mi in bodo zadovoljni tudi Italijani, kakor so zadovoljni — v Švici l
Taka >n ne drugačna je morAla iz vsporejauja Ved Primorko in Švice.
Vojna med Španjsko in Zjedinjenimi državami severo-amerikanskimiDanašnja
poročila S. ta k (i p^siaiistiška, da bi morali misliti, da je vojna neizogibna. Dozdeva se, da so Zjo-dinje ne dita/u uprav iskale kakega, povoda za spor. T<*ga «o našle v katastrofi, ki je zadela amerikansko ladijo „Maine" v kubanskem vodovju. ZjedinjHiit; države trde, da je Španija namenoma razpršila v zrak rečeno ladijo. Zajedno trde Zjedinjene države, da jih že čut človečnosti aili, da pohita ua pomoć Kubancem, trpečim pod krutostjo Španjske up ave. Zjedinjene države no baje že prijavile Š,auj<ki, da je vojna neizogibna, ako ne nehajo sovražnosti ua Kabi. Med ten pa je zavladala tudi na Španjskem velika bojeviteat in •osebnim ogorčenjem odklanjajo tam zahtevo, ki so baje stavile Zjedinjene države, da bi namreč Španjska dovolila Kubi popolno neodvisnost proti primerni ».Ukndniii v denarju. Z* slučaj, da pride res do vc,ue in da zmagajo Zjedinjene dižave, navstane m tiooge Kubaue usodno vprašanje, da-li niso prišli z dežia pod kap, z slabega na — •labeje.
Razi i dne ireatl.
Koncert v korist dražba tv. Cirila in Metoda.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu pripravlja v korist družbe za prihodnji mesec velik koncert, na katerem bodo sodelovali nekateri ljubljanski umetniki. Natanjčueje podatke priobčirao prihodnjič.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gospica Nežika Gruden v gostilni Puikart, 4 krone 40 stot. ua račun pokroviteljnine Trž. pedp. in bral. društva.
Ženski podružnici dražbe «v. Cirila in Metoda je podarila guspa Elra Buchler (po g. Franji Ipa-vec) a Kr.
Občinski svet tržaški je imel a noli četrtek
peto javno st-jo.
Svet. D o II e n z je priporočal napravo tro-toaria v nlici Fabbio Severo, ker je tam v deževnem vremenu toliko blata, da je komaj možno gaziti po njeia. Nadalje je priporočal, da se posuje vodnjak na trgu 8. Franceseo, ki je že star in bode kakor tak nedostojen na tem trgu, kjur «e sedaj zidajo nove lepe stavbe. Njemu je odgovoril župan: radi tratonrja v ulici S. Franeeseo ni mo-geče ukreniti ničesar, ker je ta cesta državna cesta in je t? skrb države. Glede vodnjaka pa se ntori, kar bode mogoče.
O točki povišanja plače mestnim gaeileem je podpiral svet. Dollenz predlog svet. Rratosa, naj se istim poviša plača od 10 g!d. na 15 gld., kateri predlog je pa propadel. Gasilcem se poviia plača samo na 12 gld. nt teden.
Obč.aski svat je dovolil: 580« gld. za po* i
kiitva v lupaa&vi pisarni la ia poh štvo v drugih t predsobah. 9« 15 gld. 14 nvč. za rassvetljavo drn- I tega nadstropja v mettei hii;. 185Qgl4. ta poprava I
občitskaga maseja. 100 gld. podpore pedagogi«-nemu draitvu. Vsprejett j« bila sistemizacija je-daega učiteljskega mesta in četrtega ščit. asistenta zt sleven«ke ljudske šole. Za ita!. šale pa dveh učiteljev ia jadnt učiteljice.
Dovoljenih ja ki!« nadalje: 500 gld. zt popravo ribjega trga, 1862 gld za.'tanarino Častai-kem, ki ao na p»tu in ho sa ustavili v mesto, 144 gld. 99 nvč. za izgon tajcav, 1055 gld. 70 nvč. za popravo šolakega poslopja v Rojana, 9360 gld. za vodovod v ulici Brolatto, 716 gld. 23 nvč. za ikropljeaje spreliedov. V tajni »nji je bilo nekaj imenovanj in pedeljatj občinske pravice.
Torej heloti ?! Ne »oremo drugače: zopet daaes se moramo baviti s prijateljem .Amicom",
V	jadni notici v številki od 19. mvrca pravi uamreč, da tadi on, „Amice", ve razl;kevati dobr^ Slovence, ki žive ta, spoštovani od vseh, od dobro poztane kompanije.
Ta ^kompanija" bi bili neuila mi. Hvala lepa! „Arnico" priznava tarej ekaistasci Slovencev
V	Trstu, in c«16 takih, ki so dobri ljudje in spo-štovani od vseh I Potem pa na moremo umeti „Amiove" jeze na na», ko vendar ne zahtevamo druzega, nega da se tem vdobrim ljudem" pnvošča jednako prave vsaj v — cerkvi, in ko zagovarjamo vladiko prad napadi, ki prihajajo nanj od strani občinske oblasti jedina radi tega, ker hoče dati tem .debrim Ijadem" prilike, da bodo mogli slaiati besedo božjo v svojem jeziku ? !
Ali pa meti morda .Amico", da Slovenci v Trsta smejo pač biti „dobri ljudje", a pravic da ne smeje zahtevati nikakih — da merajo biti halotje, sužnji, ali k večemn mitarija), na katerem bi mogla duhovska fiiijalka nltraitalijanizma delati svojo eksperimente v prospeh — italijanizacije ? I
Tržaški Slovenci so sicer siluo ponosni nt takem pripoznanju od toli ugledne strani — nt pripoznanju namreč, da je tudi med njimi dobrih ljndij — ali z ulogo helotov se ne spoprijaznijo nikdar, tudi ko bi radi tega „AmicoH hotel slovesno preklicati svojo izjavo, da je tudi med Slovenci dobrih ljudi. Da, dt, dobrih ljudi je med ntmi, ia pradobrih za tržaške razmere. In ravno to se maščuje nad nami, kakor pravi tisti slovenski pregovor: kdor je predober, jo oslom podoben! Sreča naša pa je ta, dajkažejo znamenja, dt tadi slovenska zgodovinakt dobrota ima svoje meje, vsaj v očigled grdim mahiaacijam Ijudij« ki se zbirajo okolo „Amica".
V pojasnilo. Veaelični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" nas prosi, da pojasnimo, da temu odseku ni namen, da bi na svojo roko nabiral doneske 2,a proslave 50-letniee Njegovega Veličanstva, tmpak da hoče uabrano svoto pritožiti ukupni svoti, ki jo zložć tržaški in okoličanski Slovenci eb tej priliki.
To pojasnilo smo vzeli na znanja zadovoljstvom in porabljamo ta priliko, da povdarimo še enkrat, da se ja na shodu rodoljubov, ki se je vršil nedavno, že sklenilo v načelu, kako proslaviti rečeni jubilej, in sicer se je določil način, ki ugodi plemeniti želji Njng. Veličanstva ia zajedno odpomore jedni uajnujnejih potreb tržaških Slovencev, sosebno pa okolice, ki toli krvavo potrebuje naraščaja domače inteligencije. Na to opozarjamo zopet in zopet vse on« rojake naš?, ki so namenili kaj žrtvovati v proslavo jubileja cesarjevega.
Brzojtvni promet z Grško. Od sedaj naprej se morejo na Grčko zopet odpošiljati zasabae tajne brzojavke.
Tukaj so — ščavi! Neki slovenski obrtnik je nevedoma zašel v poznano gostilno tDei chiodi" na Akvedotu ter je v družbi dveh prijateljev naročil liter vina. Ker se je kuharici poznalo že na prvi pogled, da je Slovenka, vprašal je isto po slovenski: „Kulurica, kaj dobrega imate za jesti ?' Kuharica ni odgovorila niiesar, a od druge mize je vstal predobro poznani doktor, ter je zakričal: „Kva že ščavi!" Drugi je prijel za merico, katero je z vinom vred zabrusil ob tla, vskliknivši: „Nella patrla de Rossetti non si parla che italian I!!" Nastala je prava gonja na ubuge ščtve!! Nti> ljndje so spoznali prepozno, kam da so zašli! A jaz vprašam, je-li treba, da naši ljudje zahajajo v takt lahonska gnezda, ko imamo vse polno ntrod nih gostiln iu v njih najboljšo postrežbo ? ? V
ostalem pa vidimo, kako da postoj ,ijj Lahi z ntmi in kedo da ščuva.	S nji k svojim
Rojstvi in amrti v Trstu v t« inu 0d 13. do 19. t. m. Rojenih je bilo 42 možkih ia 70 žemkib, umrlo 50 moških 54 ienskib.
Nagla smrt. Pri tvrdki Zimolo, ki se peča z pogrebi, je bil v službi 42 letni Gautan Miehtloni. V «oboto popoludne je šel iskat trugo za nekega mrliča. Ni še našel česar je iskal, ko se je zgrudil na tla. Ko so čuli navzoči njegov vsklik so priskočili h tro k njemu ter ga dvignili. A?i a?d tem, ko je prišel zdravnik z zdravniške pes taje, je bil nesrečnež že mrtev. Ko je dajala ot-a njegova žena jej je p:iil» tako slabo, da so morali bližnji poklicati zlravnika, ki jej ie poaagal. Raiveu žeue je zapustil pukojuik I« šestero atrok.
Vabilo! Podpiaani vabi vse družabnik- in družabnic« „Dalalakega podpornega društva1* na posvetovanje o sestavi novega odbora, ki sa bode vršilo prihodnjo ue-leljo, dne 3. aprila ob 5. uri popoladue v društvenih prostorih. Ker je odbor voditelj iu varuh vsakeira društva, je dolžnost členom, da sa zaniuajo z* to, kako j? sestavljen osti. To leuie.j naj uvažujnjo gg. členi iud> ob tej priliki 1	.	Zlobec Anton,
načelnik nadzornikov.
Književnost.
Srbadija kotorska, znajoča ceniti svoje velikane, nI mogla opustiti, da se proslavi 50-letn'ce književnega dela neumornoga boritelja na polju srbska prosvete, presvetlega gospoda Ivana protojereja Sundečiča, srbskega pesnika. V ta namen ae je ustanovil odbor podpisauih, ki bedo delal; v to svrho, do slavnost vspe čim sijajaejs. Pričakovati je, d* se te slavnosti udeležć vsi spoštovutelji pesnika brez razlike vere in narodnosti, sosebno pa Srbi in Hrvatje, oni, katerih bratsko slogo je Suudečič zagovarjal vsi k dar.
Ta »lavnost se bode viš U dne 6 (18) aprila. V Kotoiu, dne 25[! (9 1) 1898. JovoKadija,	Ilija L. Zivanovid,
predsednik.	podpredsednik.
Dušan Vuktšovid, Bogomil Jovovid, tajnik.	blagajnik.
Členi odbora: Anton Bagatela, Dam jas Bučin, Filip Zuravid, Rade Žutki'4, Antonija Kr«ći, Krsto Lakovid, Jovo Radivovid, Veljko Ramadauović, G j uro Stefauovid, Nike Zirkovid.
Najnovejše vesti*
Dunaj 28. O današnjem vsprejemu predsed-ništva zbornice poslancev, pred Njeg. Veliianstvom cesarjem se je izdal uasUpni koauuikš: Cesar je izrekel svoje zadovoljstv > na izvolitvi prvdsed-uiStva iti je povdarjal nad\ljn potrebo, da meri-torično važuft stvari pridejo čita prej v mirno in stvarno razpravo. l'.ro'<o! je tudi nado, da pride v parlamentu skoro do mirnih odnošajev.
Trit 28. Notar Rudolf S t a r k je premeščen iz Kanala v Gradiško.
Ženini in cenjene družine,
ki rabija trdaa pakiitva in tapeearij«, naj ae zamudija ob' iskati zalogo
Viljelma Dalla Torre
v ulici Conlainoli
(blizo trga 3. Giovanni), kjar najdejo Jobičak na vsem.
Via Gordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREČO Via Gordaiuoli 2,
I ZALOGA POHIŠTVA1
Rk	tvrdke
I
TRST
Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
Zaloga pohištva iu tapetarij vseli »logov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in fvan k o. ^ Naročeno blago se stavlja na parnik, ali J
t^ na železniško postajo, ne da bi za to ra- 2 čunil stroške	9
Alessandro Levi Minzi
Loadon 28. It Pekinga javljajo, da j« roaki odposlanec pcdpiaal pogodbo a Kitajca o prepn-Menji Port-Arara ia Talif n-Wana Rusiji v sakap.
Kiuj iti pridržuje prava amrenitate. Obe priata^ niiii boati odprti mornaricam vseh narodov. Rusija si pridržuje pobiranje eaiin.
Aten« 98. V odgovor na protest Turkov prati kandidaturi princa Jarij* pripravljajo krIČani peticijo, Iv i hode padpjsana od tisočev.
Madrid 27 Žrtev na Kubi je davriena in nadkrijujr v-a pričakernjs.
Izvežbanega pisarja
i.-iče za svojo pisarno
Dr. Matej Pretner, odvetnik
v Trstu, C'orso Piazza S. Giacomo Štev. 1.
PRSNI PRAH (prah zaizvoščeke)
(ne kaSljaJ),
najbolje sredstvo proti kašlju, hrtpavosti, zaaiižonjn, nahodu in dragim bntaričnim afekcijam.
Skatljica z navodilom po 30 nvć. Dobiva se jedino
v lekarni PKAXMARER, „Pri dveh zamorcih«
obrinuka palača, Irut. Zunanje narcčbe izvršujejo s« obratno pošto.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krnjačnica
FRANA JIRAS
ulica Caterma it. 9 priporoča ne za napravo mlfora in civilnih oblak. Postrežba polten«.
Zsloga vieh vrst za uniformo po originalnih tovarniških aenah.

Svetovni patent
vložilnih podplatov iz nezgorljvega platna .asbest'
Not« iznajdba, katar* je poklicana kakor resultat dolgih poskušunj in velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih organov Človeškega tclosa vednu zdravo. — Ne več transpiracij, kurjih očes, kožnih trdob, ozebkor, žuljev, no potnih n.g, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. l'o kratki uporabi olajianjc hoje pri vsakaterem, ki nosi čevlje z dr. Hugjeg a patento-vanimi podplati iz asb sta.
Cena paru 1 gld 2 O nvč. ali M. 2.
Pošilja se le proti povzetju ali predplačilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojasnila gratis in franko. Glavna zaloga v Budapešti. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreakergaaae it. 35. - Prekapce se išče.
prevrtane in preklane
izdeluje in prodaja v različnih vrstah po najnižjih cenah
L. NAIRZ v TRSTU
Via Torricelli štv. 16. Izvršnjejo se naročbe le od 1000 komadov naprej.
	-i		
			
X Hotel Volpioh J
J,pri črnem orlu4 (Aquilanera)J
1	Via 8. Spiridiaie, Cerse, Via 8. Nieelt, £ Y najbolj v srediicu	V
2	popolnima m« nere aprav^M.	A
Xkopeui, voz k VSEM VUUCOH.T
v V pritličja .Restavracija Pila enM v
A	»d F. V • 1 p i a h a.	A
*-><><><><> <><><><><><><>44
Naznanilo.
Svoji ksifojim!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem
odprl
Gostilno „Air Appuntamento"
v ulici Geppa št. 10. Točim izvrstna vina: dalmatinsko in naravno istrsko, črno, kakor tudi belo in vedno friSno pivo.
Skrbel bodem tudi. da vstrežem gostom z okusnimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
udani
Jakob Purkart
Podpisano proda na javni draibi orgije župne cerkve pri sv. Antonu pri Kopru. Orgije so Se ▼ precej dobrem stanu. Dražba se bode vršila v četrtek dne 31. marca ob 2. nri popoludne.
Predatojništvo 2upne cerkve sv. Antona pri Kopru :
Ivan Pipan,
župnik
MEHANIČNA DELAVNICA
Josipa Natzenik & Karola Aite
MCatteriiait.5
Via S. Catterina št 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok se jamči.
Papravijenja t tej stroki izvršujejo to točno in nataajčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranj«.
STzaloca pohištva in OGLEDAL <»
<3> Rafaela 11 al i a «£>
<3>	Via Malcanton št. I.	«£>
<3> Zaloga pekiitva m jedilnice, spalnice iu 4t> <3> »prejemnice, žiniuic iu perosuic, ogledal in <£> z^ielezuili blaganj, po cenah, da ae ni z,	konkurence.	Z?
G>
AAAAAAAAAAAAAA

A.	Cukerin 350krat slajši od sladkorja, kos po 2 nvč.
B.	Cukerin 180krat slajši od sladkorja, kos po ll|a nvč.
C.	Cukerin V malih pastilkah, kos po 1 nvč.
razpošilja najmanj 100 kosov proti poštnemu povzetju.
J i n d i i c £ p o j t e c §
Nusle-Pra^a.
Trgevcem velik skonto.
hA FILIAL®
deUa
BANCA UNION
TRIESTE
s1 occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute.
a)	Aecotta versamenti in conto »orrente ab-buonnndo l1 mterusao nnnuo
per banconote 2'/,° » con preavvis^ 5 giorni 3'/,'/o „	12 *
B'/s » » »nosi fisso »'/... 8 « per Napoleoni 2 % con prenvviso di 20 giorni
2'/» i, *	»	n	»
2»/« „ „	„	n 3 meni
9 » n	»	» ® n
II nuovo tasso d1 interesse principiera a de-cprrere sullo lettere di versamento in circola-zione a datare del 8 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a secondo del relativo proawiso.
b)	In banco giro abbuonando ti 21/*0/« Inte" resse anuo sino a qualunque Boroma; preleva-zioni sino a flor. 20.000 — a vista verso ehfcque ; importi maggiori preavviso avnnti la Borsa. Con-ferma vernamenti in apposito li^retto.
c)	Conteggia per tutti i vursamenti fatti in qualsiasi ora d' ufllcio lavaluta del tnedeaimo giorno.
Assume dei propri correntisti V incasao d i conti di piazza, di cambiali per Triente, Vienna, Budapest ed altri principali citth; rilascia loro assegnt per qutste piazze, ed accorda loro la facolti di domicili are rffdti presno la «w<j cassa franco d* ogni spesa per e«»l.
o) Rilascia Vaglia del Banco di Napoli, pagabili ovunque presno gli siabillmenti del Banoo e presno i suoi representati e oorispo' denti facol-tati alla emissione d> gli innegni.
d)	S' incarica dali* acqnisto e della vendita di effetli publici, valute e divise nonchf del incanso d' assegni, cambiali e coupons, verso modica prov-t if/ione.
Bu lo lettere di versamento attualmente in circolazion« il nuove tasso d' trtereHso entrora in vigore al 25 corr. e rispettivamente al 2 Maržo a. c. a seconda del rispettive preavviso.
Trieste, 20. F« bl>raio 1896.	1 12
vnl)
rTI1111"" 'pSuiM.1
•vatland^i.....* ■
■aadoliai .....
........
bahiajaki......■
»elikl......'
•	nali................*
■•lani, daigi.......| "
*	okrogli.......
■aiwi hrvataki ....
itajenki......
KatlO fina i taj arak.............."
Mtn it. 10.............."
: ':::::::::: i Stil« kranjika.......
a*pa • ......::;; •
Krompir,	........ "
Prooa kraajaka.............."
Late, kranjska..........
apab	....... . .
*at	........
Kava Moeea..........
Cojrlon Plant. fina . . .
. P-rl........; ■
Portorieeo ............."
Java Malaog......
Gnatonala......."	"
San Domingo........
Bantos flni........|
, arednje flni......' "
„ srednji . ....... *
, ordinar ........
Rio oprani........ "
» najfiniji........"
, srednji.........
Ilfdkor Centrifngal I. Trite . . .	"
Goncass6 .........
T glavab .... ..... "
razkosani ........ r
Bife italijanski fini........ ]
n srednji........
Japan fini .........
• arednji........ jj
Rangoon eztra.........
I.......... "
n.......... ;
Potraloj ruski v sodih.......
t aabojih od 20 kil.....
Olja Italijansko najfineji...... 9
. srednjefin0..... n
bombažno, omorik...... n
dalmatinsko........
Limoni Masinski . ....... „
Pomaranio n . . '.....saboj
Mandeljni Dalmatinski I	100 K.
«1.1.	...... :
Suitanlna .......... „
▼amporll novi..........
Oib.DO ........... "
Kodra galica...........
BoilAl Dalmatinski nori......
• Puljoiki...................."
SiaOkVO PuljeSke ................„
„ OriSke v vencih,	...	„
Poloaovko srednje velikosti ....	„
n Toliko ................„
a male .........
Ilanlkt T velikih sodih............„
» T Vi m • ............■
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Briavna žuleznloa. (Po&tuja pri ur. A u drejo) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. t Ferpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljat. 8.30 n t Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. ▼ Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Roviqj. 7.80 n v brzovlak T Pulj, Divačo, Buliak na Di Lokalni vlak ob praanikih
а.lB	popol. v Divačo.
DOHOD: 8.0IS predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja. Rovinja. 11.15 „ iz Hnrpe{i, Ljbljuane, Dunaja.
7.05	popol iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Duntya. 4.50 n brzovlak Diva Pulja, Rovinja,
(Jntoa ielamloR (Postaja južne žcleauice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45	predp. brzovlak na Dunaj, zveza i Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9,— „ oninibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dun^j, zveza s Pošto in Zagrebom 12.50 popol. oiiinibua v Kormin.
4.40 „ oninibus v Nabrežino, Videm, Rim.
б.25	„ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.06	„ brzovlak na Dunaj, zveza b PeSto, Reko 8-05 „ brzovlak v Kormin.
8.46	„ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— » mešani vlak do MUnznschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— n ▼ Gorico, Kormin, Červinjan.
4.25	„ v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.60 popol. (sredaj ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.65 predp. m.-ftHni vlak ii Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Uilana, Vidma, Nabrp^ino. 8.86 n brzovlak is Kormina,
9.26	n biMflak i Dunaja.
10.26 „ poštni vlak i Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ W«vlak is Rima, Benetk. 11.20 . oinitibuB is Rima, Benetk, Nabrežino. 5.40 popol. poštni vlak a Dunaja. 7.46 . oninibus ia Vorone, Kormina, Nabrežino. 8.30 „ brzi vlak iz Milana, Benetk, Vidma, NabrežiuJ
8.56	„ br?< vlek z Dsnaja zveza z Peko.
-I	
	— jmm
10.-	—.—
. —	—
	n 1
10.76	——
—	1.
	9.8»
— —	11.—
—.—	—,—
7.26	7.50
12.-	—'—
IX-	—
15.—	
6 75	fl!—
4!—	4! 10
9.50	10.-
59! —	ao!-
56.—	57.-
144	145.-
164. -	16«.-
174.-	176.-
142.—	143,—
104—	105.-
102.—	103,—
103 —	104—
90.-	92*-
85.—	87--
82.-	89.—
76.—	78.-
9 i'Z	9?1-
83—	84.—
36.75	—.—
37.76	—■—
38.50	89.-
S8.60	38.7S
91.-	—
20.-	_
18.60	—,—
17.50	—
14.50	_
13.76	—
10.76	—
16.—	—
6.40	
76.-	77-
68.-	69.—
27.-	27.60
4.—	e!-
5.—	7.-
72.-	74!—
86.—	88.-
48.-	C2.-
36,—	37,—
45,-	46.-
22.—	22.50
12^50	~
lfiiso	16*75
38,—	—
38.-	—.—
nnaJ
HRtmk tauorrii liata .Edinoatr. f»davat»"
-.i ,, j-'-dir; Fvaii Godnik. —	Daleae v Trata.