9. 41' sievuKB stane 1 din. Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta # din,, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. «rea Jugoslavije: Celo leto 160 din- Inse-»«II ali oznanila se zaračun&Jo po dogovora; vsi večkratnem Inseriranju primeren popust, tlprevnišivo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Sieodvisen političen list za slovensko ljudstvo 9. številka. PoStnina plačana v gotov Ì2& „Naša Straža* izhaja v pondeljek, sredo bi petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom H more govoriti vsaki dan samo «d 11* do 11 ure. Rokoptep«^» via čaj a Nezaprte reklamacije f^^p^mfne proste. Telefon interurban št 113. MARIBOR, dne 9. marca 1925. Letnik I. Otvoritev skupščine. V soboto so se prvič sestali dne 8. februarja 1925 «voljeni poslane? in že. ob otvoritvi skupščine se je pokazalo, da so bile prazne nade na spremembo politike radikalne stranke in da je takozvani nacijonalni blok popolnoma pod vplivom zlobnih duhov po večini seveda iz vrst samostojnih demokratov, katerim ni za koristi in potrebe naroda in države, ampak samo za načrte in želje svoje oblastiželjnosti in samovolje. Skupščinska dvorana se je pričela polniti že pred 9. uro, ker vsi poslanci1 niso mogli biti v svojih klubih z ozirom na to, da klubski prostori še vedno niso popravljeni. Vsi klubi so zavzeli svoja stara mesta. Na desno staran so sedli radikali, na leviti pa poslanci bloka narodnega sporazuma. Na skrajni desnici so zavzeli prostore Nemci, med njimi dr. Kraft, kateremu se še vedno pozna poslednji zločinski napad za časa volilne borbe. Na glavi ima trt dolge rane in tudi sicer je še vedno slab in pri hoji ga morata, podpirati dva poslanca. Okrog pol 10. ure so prišli ministri ter vsi zasedli, svoja mesta razven dr. Srskiča, fé se je vsedel med poslance, ker je med tem že dal svojo ostavko, ki. je bila tudi sprejeta. Po poslovniku se je poverilo začasno predsedstvo najstarejšemu poslancu in to je bil 721etni Arsa. Lazič, Davidovičev demokrat iz bregalniškega okrožja. Za tajnike sta se zbrala dva radikala in dva člana opozicije. Že pri oddaji poverilnic in pri poimenskem naštevanju poslancev so začeli padati od nacijonalno-blokaške strani žaljivi klici proti Hrvatom, pravi krik in vik se je pa začel, ko je tajnik prebral sledeči dopis: »Gospodje narodni poslanci dr. Vladimir Maček, Josip Predavač, Avgust Košutič, dr. Stjepan Košutič in dr. Kmjevič se obračajo na predsedniško narodne skupščine in mu sporočajo, da jim je policija zabranila prihod v skupščino, ker jih drži internirane, pravzaprav zaprte, kljub njihovi imuniteti.« Sam notranji minister Maksimovič je kriče planil proti predsedniku, naj se ta akt ne čita, predsednik Lazič je pa mirno čakal, da se hrup poleže in potem je podal naslednjo izjavo: »Iz tega pisma je razvidno, da so narodni poslanci: Maček, Kmjevič, dr. Košutič, ing. Košutič in Predavec v zaporu in da se jim je zabranilo prisostvovati današnji seji, da''bi izvrševali svojo poslansko dolžnost. Na temelju 88. člena ustave in 1. in 108. člena skupščinskega poslovnika zahtevam, da vlada imenovanim poslancem omogoči prisostvovati skupščinskim sejam. Da bo mogla vlada to storiti, zaključujem današnjo «sejo. Prihodnjo sejo bom sklical pismeno.« Ta nastop predsednika Arse Laziča je vladne kroge sfero osupnil. Poslanci vladne večine so v prvem hipu ostali popolnoma mirni, ne vedoč, kaj naj storijo. Poslanci bloka narodnega sporazuma so sejo zapustili. Njim so se pridružili tudi črnogorski federalisti in zemljoradniki Ko so bili radikali in samostojni demokrati sami, se je vlada odstranila na posvetovanje ter sklenila, naj se seja nadaljuje brez opozicije. Nacijonalni blokaši — 161 po številu — so iz svoje srede izvolili novega začasnega predsednika in tajnika ter se nato razšli. Nemški poslanci, ki so ostali v dvorani, so pri teh »volitvah« oddali prazne glasovnice. Pravi začasni predsednik je poslal vladnemu predsedniku Pašiču sledeče pismo: »Kot po letih najstarejši poslanec predsednik sem bil primoran današnjo prvo sejo zaključiti radi tega, ker je gospodom dr. Mačku, Predavcu, Krnjeviču, Avgustu Košutiču in Stjepanu Košutiču s silo zabranjeno, da ne morejo priti v narodno skupščino in tu izvrševati Svojo poslansko dolžnost. Ker morajo po členu 1 'poslovnika vsi narodni poslanci biti v Belgradu že en dan pred sestankom narodne skupščine in ker narodna Skupščina po členu 88 ustave ih po členu 108 poslovnika sklepa o prenehanju imunitete, mi je čast Vas zaprositi, da izvolite odrediti, da se takoj spustijo na svobodo zaprti narodni poslanci, da lahko pridejo v narodno skupščino. Belgrad, dne 7. marca 1925. Po letih najstarejši poslanec predsednik Arsa Lazič.« Novemu nepravilno izvoljenemu začasnemu predsedniku je pa pisal poslanec Dragotin Pečic (Davidovičev demokrat): »Po skupščinskih hodnikih so nalepljeni listki, da Vi sklicujete sejo narodne skupščine za jutri kot začasni predsednik. Na današnji seji, katero je po poslovniku otvori! in vodil po letih najstarejši poslanec Arsa Lazič, je isti konstatira!, da več poslancev ni moglo priti na sejo narodne skupščine, ker so jim to zabranile policijske oblasti, in nato sejo zaključil in bo sklical drugo, ko bodo omenjeni poslanci izpuščeni na svobodo, da lahko pridejo na sejo. Po informacijah, ki sem jih mogel dobiti, se zdi, da se je en del poslancev ponovno sestal v dvorani in započe! delo in Vas izvolil za predsednika. Čast,mi je na temelju 48. člena skupščinskega poslovnika Vas vprašati, na temelju katerega člena poslovnika se je seja mogla nadaljevati brez posebnega sklicanja cd narodne skupščine izvoljenega začasnega predsednika Arse Laziča kot edino pristojne, pooblaščene ih zakonite osebe, kajti na sejo niso bili poklicani vsi izvoljeni narodni poslanci. Prosim Vas za ustmen odgovor na prvi seji narodne skupščine.« Tako je pri prvem sestanku opozicija ali blok narodnega sporazuma hotel v smislu ustave vzpostaviti avtoriteto narodne skupščine, vladni ali nacijonalni blok je pa — namestoy da bi to z obema rokama sprejel, kolikor toli- ko popravil svoje dosedanje velike napake in krivice, stopil na pot zakonitosti in parlamentarnosti itd. — avtoriteto narodne skupščine in zakon še hujše 'kršil ter dal sedanji skupščinski dobi najslabši' začetek. Izjava dr. Korošca o položaju. Vlada ne ve prav, kaj naj začne. Za vsako stvar se odloča od časa od časa, kakor pač pride. Kar se tiče njenega nastopa v verifikacijskem odboru in glede verifikacije mandatov sploh, je sicer nekaj sklenjeno in dogovorjeno, a to ne od vlade kot take in kot celote, ampak od radikalov posebej ih od samostojnih demokratov posebej. Sloga in enodušnost, ki vladi manjka, se pa kaže v popolnosti pri bloku narodnega sporazuma v pogledu na celoten političen položaj. Za presojo položaja od strani opozicije je značilna izjava, ki jo je dal dr. Korošec dopisniku beograjskega »Vremena.« Izjava se glasi: »Položaj se še Vedno ni razjasnil. Mi imamo dokaze, da so se za časa volitev vršile potvorbe. Da ni bilo teh potvorb, /bi imeli v parlamentu večino. Ne mere se nam očitati, da se samo pritožujemo radi nasilstev pri volitvah, ker vse naše trditve podkrepljamo z močnimi dokazi. Kljub silnemu terorju se je pa ljudstvo izreklo za sporazum tudi v Makedoniji in Vojvodini. Da ni bilo. potvorb, bi se to popolnoma jasno videlo. Mi sicer nimamo večine mandatov, vendar je jasno, da se je ljudstvo izreklo v svoji veliki večini za sporazum.« V teku nadaljnjega razgovora je dr. Korošec izjavil: »S strankama, ki sta vršili ta nasilja, ne moremo sodelovati, Danes je položaj sledeč: Ljudstvo se je izjavilo za sporazum. Imamo tri činitelje, ki morajo s tem računati': i parlamentarna večina, parlamentarna, manjšina in kralj. Uvideti morajo, da je sedanji parlamentarni položaj potvorba, ker ne odgovarja ljudski volji. Po mojem mišljenju je samo nova vlada in nove volitve izhod iz tega položaja.« protest dr. Hohnjeca proti zapiranju hrvatskih poslancev. V petek se je vršila zadnja seja državnega odbora. Ker podpredsednik dr. Maček še ni izpuščen iz internata v policijski' kasarni v Zagrebu in; ni mogel priti na sejo, je podpredsednik dr. Josip H o h n j e c pred prehodom na dnevni red podal sledeči protest: »Podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora dr. Maček ni prisostvoval niti poslednji seji’ državnega odbora Policijske oblast?, ki ga držijo v zaporu, to preprečujejo. One so krive, da dr. Maček v tem letu ni sodeloval v državnem odboru, kar bi moral storiti vsled položaja, ki mu ga je naložila narodna skupščina z izvolitvijo. Jaz sem na prvi seji državnega odbora, ki se je vršila po dr. Mačkovi aretaciji, protestiral proti kršitvi poslanske imunitete, ki je zajamčena po ustavi in po zakonu. Ta protest ponavljam. Ako je bilo mogoče pred volitvami povdarjati kakšne teoretične dvome nad trajanjem poslanske imunitete, ne more biti pò izvršenih volitvah v tem oziru prav nobenega dvoma'. Kljub temu jih oblasti ne puste na svobodo. Jutri se bo vršila prva seja skupščine, katere bi se morali udeležiti dr. Maček in tovariši Toda oni ne morejo priti, ker jim tega politične oblasti ne dovolijo. Sodišče je odločilo, da se morajo dr. Maček in tovariši spustiti na svobodo. Kljub temu, da je trajanje internacije dr. Mačka in tovarišev vsled sodnijske odločbe protizakonito, jih policija vendar drži v zaporu. To je anomalija, nasilje in protizakonitost, ki nima analogije v Evropi, Prosim državni odbor, da sprejme moj ponovni protest na znanje.« — Člani državnega odbora so kazali veliko razburjenje ob tej protestni izjavi, predsednik Ljuba Jovanovič se je pa delal neodgovornega* češ, da je to itak zadnja seja, da on ni potem več pred« sednik in da ima vse te zadeve v rokah vlada. — Državni odbor je zbral volilni materijal ter ga oddal skupščini. S tem je njegovo poslovanje končano. Dva tabora. Srbski glas o položaju. Tik pred sestankom narodne skupščine so beograjske »Novosti« tako-le označile položaj: »Položaj je jasen. Po nasiljih in po najbolj surovi kršitvi vseh pozitivnih zakonov države se jutri v bodoči narodni skupščini prvikrat po teh prestanih nasiljih srečata oba politična tabora. Na eni strani sta vladni stranki z izgoljufano »večino« poslancev. Mnogo črnila se je porabilo, da se dokaže, kako je vladi- uspelo ustvariti to »večino.« To neznatno večino je morala vlada okrepiti z nečuvenim nasiljem, da namreč drži zaprte poslance vkljub odločbam sodišča, da se morajo spustiti na svobodo, kljub odločbam najvišjega zakona ustave, da je mesto teh ljudi v narodni skupščini, da zastopajo interese ljudstva, ne pa da so v zaporu, da zadovoljujejo besnilu policije. Mora se naglasiti, da ima današnja vladna večina v svoji sredi vse one ljudi, ki pred volitvami niso imeli poguma in čuvstva časti; da stopijo pred ljudsko sodišče in tam odgovarjajo za neštevilne svoje zlorabe. Tega ne smemo pozabiti. Na drugi strani je novo ustvarjeni blok narodnega sporazuma, ki je dobil resnično večino glasov, ljudstva in ki gre v parlamentarno borbo oslabljen vsled nasilnega zadrževanja precejšnjega dela svojih članov v zaporih, toda navdahnjen z željo, da se bori za parlamentarizem in sporazum' Srbov, Hrvatov in Slovencev za ureditev skupne in enotne države. Ali bo danes opozicija pozabila- vsa nasilja korup-cijonistov, ki se vsi nahajajo v sedanjem parlamentu? Ali more in sme iti preko volilnega nasilja, izvršenega nad voljo ljudstva, ki je dalo bloku narodnega sporazuma večino glasov? Ali bo opozicijonalni blok dovolil, da vlada z aretiranjem manjša njegove vrste In Mako na umeten način ustvarja večino, ki jo rabi? Voditelji opozicijonal-nega bloka ne smejo pozabiti, da jim je dalo ljudstvo zaupanje, da se bore proti nasilju, zato pričakuje od njih, da v tem momentu vzamejo najenergičnejše v zaščito njegove pogažene pravice.« Lepa večina. Zagrebška Prifoičevičeva »Riječ«, za njo pa seveda ljubljanski »Narod«, prinaša malo statistike ter poje slovo vladni večini Na treh mestih so bili izvoljeni ali tri mandate so dobili od vlade Pašič, od opozicije pa dr. 'Korošec, dr. Trumlbič in Pavle Radič. Po dva mandata imajo od strani vlade dr. Maksimovič, dr. Stojadinovič, dr. Janjič in Trifunovič; od strani' opozicije -pa Stjepan Radič, inž. Košutič, dr. Polič, dr. Spaho, dr. Šumenkovič in dr. Kraft. Zaradi tega odpade na prvi seji skupščine 18 še nezasedenih mandatov. Radi zapora in internacije bo odsotnih najmanj 9 radičevcev in tako bo mesto 315 prišlo skupaj le 288 poslancev. Od teh bo vladnih 157. opozicijonalnih pa samo 131. Vlada razpolaga torej za začetek z lepo večino 26 poslancev. -Seveda, če se dobi večina na tak način, da se poslance zapira, tega in onega pretepe in rani, da ne more v Beograd itd., je tudi nekaj. Večina je lahko vedno večja, drugo vprašanje je pa, kako izgleda v moralnem oziru in kako se pravi ljudem, ki se z njo postavljajo. Po svetu. Masarykova 75 letnica. V soboto je praznoval Tomaž Masaryk, predsednik čehoslovaške republike 75 letnico svojega življenja. Kot učenjak-profesor in pisatelj je že v decembru leta 1914 odšel Masaryk iz Avstrije ter je začel vneto, vstrajno in tudi uspešno boj za češko neodvisnost. Ko je 17. oktobra 1918 izdal cesar Karl manifest, s katerim obljublja narodom federacijo, avtonomijo in vse mogoče, samo da bi Avstrija še ostala, je pa Masaryk proglasil neodvisnost Češkoslovaške: »Svojo samostojnost proglašamo sami, ker vemo, kaj bi pomenila federacija pod habsburško dinastijo. Ne priznavamo prava kraljev in cesarjev!« —Narod je izvolil Ma-sarvka za do smrti za predsednika republike. — Tomaž Masaryk se je rodil dne 7. marca 1850 v Hodoninu na Moravskem kot sin kočijaža na cesarski grajščini. Star- ši so ga dali učiti za ključavničarja, dobrotniki- so ga pa spravili v šole, katere je odlično dokončal ter 1. 1876 napravil doktorat. Leta 1882 je postal univerzitetni profesor v Pragi, leta 1906 je bil prvič izvoljen za poslanca ter je ostal v parlamentu do vojne. Posebno odločno je nastopil proti avstrijskemu režimu povodom Friedjimg-ovega procesa, ko je neustrašeno razkrinkal sleparije in ponarejene dokumente. — Masaryk je s svojim nazorom v praksi zvest do skrajnosti. — Evo, par misli in rekov, ki jib Masaryk ni samo povedal in zapisal, ampak tudi izvajal, dočim so mnogim drugim državnikom čisto tuji = Zlo moramo premagati z dobrim. Moramo zavračati vsako nasilje in sicer dosledno, ker drugače ne pridemo dalje. Braniti se moremo in moramo. V. skrajnem, slučaju tudi z železom, toda ogibajmo se aktivnega nasilja in novega nasilja. — Naše rodoljubje mora biti naprednost, narodnost nam mòra biti človekoljubnost. — Politika kot socialna praksa mora postati del nravnega prepričanja. Dokler tega ne bo, nc bo dobro. Anglcsko-nemški odnošaji. Angleški zunanji minister Chamberlain je govoril v poslanski zbornici o zunanji politiki; posebno je Razpravljal o odnošajih z Nemčijo ter o vprašanju izpraznitve kölnske cone. Naglasa! je, da se mora z izpraznitvijo čimpreje pričeti, da se da tako Nemčiji možnost, da izpolni svoje obveze napram zaveznikom. Zunanji minister je simpatično pozdravil novo orientacijo nemške zunanje politike, na-dajoč se, da bo na podlagi novih nemških predlogov kmalu prišlo do sporazuma in prijateljskih odnošajev med obema državama. Spor med Italijo in Egiptom. Še izza časa tripolitanske vojne obstoja med Italijo in Egiptom spor radi nekaterih obmejnih oaz. Italijanska vlada je ponovno zahtevala, da mora Egipt omenjene oaze odstopiti, ker so pripadale nekoč turškemu Tripolisu, ne pa Egiptu. Na te zahteve je egipčanska vlada odgovorila tako, da je zbrala močne vojaške oddelke v sporni oazi' Jarabuh ob tripolitanski meji. Radi tega je nastal med obema državama oster spor, ki se bo obravnava! šele po novih egipčanskih volitvah, ko bo sestavljena nova vlada. Sestava nove turške vlade. Po demisiji kabineta Peti bega je sestavil novo turško vlado Ismet paša Parlament je izrazil novi vladi zaupnico s 155 preti 23 glasovom. Ismet paša ima poleg Kerna! paše največ zaslug za ustanovitev nove turške države ter je bil dozdaj že opetovano ministrski predsednik in zunanji minister. Največji nasprotnik Špancev — umrl. Londonski listi so pred par dnevi prinesli vest, da je umrl glavar Riffa Abd-el-Krim, vodja marokanskih ustašev proti Špancem. Abd-el-Krim je prizadeval Špancem velikanske neprilike in v bojih tudi velikanske izgube, če je res umrl, si bodo Španci oddahnili. Po vesteh iz Londona bo naslednik Abd-el-Krima njegov brat, ki bo tudi nadaljeval vojno proti Španiji. Narodni blok v besedah in dejanjih- Med volitvami so vsi agitatorji Narodnega Moka z dr. Pirkmajerjem na čelu obljubovali vse mogoče stvari, zagotavljali vsem slojem, da se bodo njih želje izpolnile, a — ostalo je le pri besedah, le pri obljubah. Da aie delamo nikomur krivice, moramo resnici na ljubo [konstatirati, da se je v mariborskem volilnem okrožju potrošilo milijone in milijone za kupovanje duš, za dobivanje volilcev. G. dr. Pirkmajer, tajnik Špindler, cela jata bivših socialističnih priganjačev za Narodni blok, železničarji v Mariboru in drugod bi vedeli marsikaj povedati! — Uspeli tega dela je bil, da je — Narodni blok dobil količnik. Govorili so tisočaki in stotisočaki, a ne politična zavest volilcev. Vlada je potrošila za časa volitev nad 3 milijarde brez odobritve, brez pokritja v proračunu, potrošila je te ogromne svote za podkupovanje, za stvarne potrebe ljudstva — vsaj v Sloveniji — ni dala niti pare. Gosp. veliki župan lahko pri predsedstvu Narodne skupščine ■vse to ugotovi, lahko pa tudi ugotovi, kako so se te velikanske svote uporabile in kako se je — na slovenske nujne potrebe čisto pozabilo. V dokaz nekaj, primerov! 1. »Mariboi«ko gledališče je pred polomom«, se sliši dan na dan, a gg. dr. Žerjav, Pirkmajer in Pivko se niso pobrigali za obstoj gledališča, zahtevali so od Beograda le denar za volitve, dočim je gledališče v Beogradu dobilo 3.8 milijonov dinarjev izven proračuna. 2. Za plače in penzije uradnikom se je izplačalo 155 milijonov dinarjev. Slovenski uradniki, ali ste dobili izplačano razliko? Slovenski penzijonisti, ali so Vam popravili krivico, katero so povzročili računski uradniki demokrati, ko je Davidovičeva vlada povišala pokojnine? 3. Kljub velikim svotam za zaupne namene (dispo-zični fond) se je na novo potrošilo 16 milijonov dinarjev. Štajerske posojilnice, bivše članice Verbanda, «etudi pripadajo po veliki večini demokratski Zvezi v Celju, četudi je v imenu vlade minister zunanjih zadev sna pritisk »tigrov« v Beogradu obljubil državno pomoč, niso dobile ničesar. 4. Za »pota« v Srbiji se na novo dalo 60 milijonov dinarjev, za graditev ceste Kozje—Grobelno, ki se že več let dela, za ceste v obmejnem okraju Marenberg se ne dobi — niti pare. 5. Podpora po toči, katero je določila Davidovičeva vlada, ki bi se naj delila,meseca decembra in februarja, je izostala, ker bi moralo denar vrniti demokratsko gospodarsko društvo v Zagrebu, miljenci dr. Žerjava, kateri so denar lahkomiselno zapravili. 6. Kljub temu, da znaša proračun ministrstva vojne «krog 2 milijardi dinarjev, se je na novo potrošilo 154 milijonov dinarjev, kar seveda gg. demokrati odobravajo, ki so tudi glasovali za vojni zakon in s tem povzročili vsa težka vojaška bremena. 7. Za izplačilo leta 1919 po nemških tolpah in vojaških operacijah v okr. Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg in Mežiška dolina povzročene škode so »tigri« dosegli, da je vojno ministrstvo to škodo priznalo in predložilo finančnemu ministrstvu v izplačilo, isto pa odlaša z izplačilom, ker gre za, — poškodovane v Sloveniji. Zato se seveda g. dr. Pirkmajer ni imel časa brigati, pač pa se je brigal za to, da je dobil 300.000 dinarjev za »upostavitev oblasti v Mariboru«. G. dr. Pirkmajerjeva največja skrb je agitacija za — laži demokrate, potem pa ustvarjanje neke uradniške kolonije v Mariboru. — Uradništva je pri »velikem« županstvu že toliko ko v kakem ministrstvu, dela pa nimajo nobenega ali ne- zadostnega, saj se vsaka malenkost rešuje v Beogradu. Kam pridemo, ako bo število uradništva vedno naraščalo, ako bodo izdatki vedno večji in večji. Mesto do zmanjšanja davkov, bo v kratkem prišlo do povišanja po zaslugi demokratov, seveda bo trdil i, Žerjav i Pirkmajer i Pivko, da so vsega tega krivi klerikalci. Gg. demokrati, ki podpirale vlado, ki ste cele mesece zobali iz dispozičnega fonda, spomnite se enkrat i —; na najširše sloje ljudstva, a ne mislite samo na sebe, svoje strankarske agitatorje, liste in zavode! Dnevne novice. IZ KROGOV OBČINSKIH PREDSTOJNIKOV. To, kar danes delajo oblasti z občinskimi predstojniki, ni več'za prenesti. Sledijo odloki drug za drugim in vsak poznejši vspodbija prejšnjega. Izmišljajo se na višjih mestih stvari, ki so zmožne, vsakemu županu pri studiti njegov posel in vsi ti predpisi imajo in še bodo imeli za posledice to, da bode postala nepopisna zmešnjava pri občinskih uradih in sploh nikdo več ne bode imel moči biti župan, oziroma opravljati tajniške posle pri občini. Sedaj letos naenkrat kar tri letnike hočejo na nabor, rezervisti morajo podpisovati, kam naj gredo. v slučaju mobilizacije. Vsak pameten človek ve, da je vsa ta občna mobilizacija brez vsake vrednosti. Ljudstvo se pa vznemirja, potem se gospodje čudijo, da se širijo vznemirljive vesti, a jih sami povzročajo. Naj sledi le par slučajev še v dokaz, da morajo občinski predstojniki 'naravnost znoreti, ako hočejo vse izpolniti, kar se od njih zahteva. Poslali so od komande in okrajnega glavarstva ukaz, da morajo občinski' predstojniki do dne IO. III. javiti število rekrutov letnika 1905. Ko se je to zgodilo, ni bilo prav, ampak hočejo vedeti čisto nekaj drugega. Župan piši in delaj dvakrat! Izmislili so si, da naj napravi župan seznam mobilizacijskih predmetov, čeravno so vedeli natančno, da noben župan nima ničesar drugega, kakor eno knjigo. Vemo za župane, ki so cele noči pisali, pa je bilo vse za. nič, ker bi imeli v dotični seznam zapisati samo tisto knjigo. Sedaj se zgodi, da izdata komanda in okrajno glavarstvo isto povelje županu in tako se dela enkrat več poslov. 'Najlepši je pa zadnji ukaz okrajnega glavarstva, v katerem zahteva neke spise, o katerih se nobenemu županu do danes niti še sanjalo ni. Ubogi župani, ko bodo to čitali, bodo proklinjali dan in uro in ljudi, kateri so jih za župane izvolili, ker je sploh popolnoma nemogoče temu ukatzu ugoditi, To je blažena centralistična uprava g. Žerjava in Pivka. Če bo po vsem tem šikaniranju županov in občinskih uradov še kateri' župan pristaš teh ljudi, je pač škoda, če se imenuje pametnega človeka Gotovo je pa to, da bode nastala vsled te preoblage županov z nepotrebnim delom taka zmešnjava, iz katere sploh ne bode mogoče več ven in kdo bode potem kriv neurejenih razmer? Povejte nam to, g. dr. Pivko in tisti zaslepljenci, ki ste ga volili in ž njim podprli centralizem, ki ma nas za vse drugo, samo ne za ljudi. i Dr. Anton Gregorčič umrl. Dne 7. marca ob polena j sti uri dopoldne je umrl v Gorici dr. Anton Gregorčič. Rodil se je 2. januarja 1852 v Vosnetn pod Krnom. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Gorici. '•— Kot mlad duhovnik je dovršil višje bogoslovne študije v Avguštinejo na Dunaju, kjer je bil tudi promoviran • doktorjem bogoslovja 1879 in nameščen za profesorja na gor iškem bogoslovju. Pokojni dr. Gregorčič je znan in bo ostal nepozabljen med; Slovenci kot katolik in dolgoletni voditelj goriških Slovencev. Bil je dolgo vrsto let urednik goriških listov ter deželni in državnozborski poslanec. Njegova največja zasluga je ustanovitev Zadružne zveze v Gorici, pridobitev prve slovenske gimnazije v Gorici leta 1910 in premestitev slovenskega moškega učiteljišča v Gorico. Med vojno je dr. Gregorčič živel na Dunaju in delal za begunce. Po preobratu je radi šibkega zdravja ostal v Gorici in osnoval za naše zasužnjene brate najvažnejšo širiteljico slovenske^ zavesti »Goriško matico«, ki pošilja od leta 1920 na tisoče slovenskih knjig med narod. Z dr. Gregorčičem lega v prerani grob osebnost, ki je vodila polstoletja goriške Slovence v najbolj resnih časih. Na naslov g. šentjurskega Drofenika. Že pri predzadnjih volitvah, ko je šentjurski Joža Drofenik še 'kandidiral na samostojni listi, je 'bil tako prepričan o svoji izvolitvi, | da je par dni pred volitvami razobesil na svoji hiši zastavo j — znamenje zmage. Ta zastava je plapolala raz Drofeni- j kove hiše še par dni po> volitvah in oznanjala bentjurča-nom mesto zmage — Drofenikovo propast. Pri teh volitvah, ko je značajni Drofenik od Puclja preskočil' k Žerjavu in kandidiral na listi Narodnega bloka, je bil čisto prepričan, da bo tudi on izvoljen za poslanca. Dokaz, da se je Drofenik v duhu že videl v časti narodnega poslanca, so številne stave, katere je ta gospod stavil za slučaj njegove izvolitve. Imamo v rokah precej takih stav, v katerih se je Drofenik našim pristašem zavezal pod častno besedo, da bo plačal 500 in še več dinarjev za Jugoslovansko Matico v slučaju, ako ne bi bil izvoljen za poslanca. Joža je propadel, kakor je dolg in širok, a o kakem uresničenju stav noče sedaj niti slišati ne. Ako g. Drofenik teh svojih častnih dolgov v korist Jugoslovanski Matici ne bo poravnal v najkrajšem času, bomo vse njegove s častno besedo osigurane stave navedli imenoma. Raynokar pribito tako lepo osvitljuje, koliko je vredna Drofenikova častna beseda. V očigled izgubljenim stavam si midi šentjurski Joža, ako sem skočil od Puclja k Žerjavu, zakaj bi kot Žerjav«-v ec držal častno besedo, saj v samostojni demokratski stranki častna beseda ni obveznost Zaprti hrvatski poslanci. V četrtek so v Novi Gradiš k izpustili m policijskega zapora poslanca dr. Žaniča, ki je bil sredi januarja aretiran v Ljubljani ter odveden v Nove Gradiško, kjer so imeli zanj že pripravljene razne policijske obsodbe, vsako na 14 dni zapora. Ko je poslanec obsedel že trikrat po 14 dni, so prišli z novo obsodbo — zopet 14 dni, dn ko je tudi od te prestal pai- dni, so ga pt naenkrat 'izpustili, da se lahko pelje v Beograd k otvoritvi narodne skupščine. Pred izpustom je moral poslanec plačati še 40 dinarjev za koleke policijskih obsedb in obvestil1 jn povedalii so mu, da je proti njemu še par aktov .in da se lahko pripravi še na parkrat po 14 dni. Ko je bil dr. Zanič enkrat na prostem, so tudi v Zagrebu mislili de bodo izpuščeni internirani poslanci Najprej se je raznesle vest, da bodo Izpuščeni ob 11. uri po noči od četrtka rta, petek, potem v petek zjutraj ob treh. Pred policijsko vojašnico je stalo' čelo noč veliko ljudi a zastonj, internirancev ni bilo na prosto ... Pripravljenost zagrebške policije radi komunističnih letakov. Včeraj je bila zagrebška policija ves dan na nogah v strogi' pripravljenosti. V soboto zjutraj so se pojc-! vib letaki, s katerimi se poživlja delavstvo k protestu prot ' političnemu preganjanju, ki se je začelo sedaj radi »rdeče pomoči.« Policija pa misli, da ti protesti niso napovedani' radi zaprtih akademikov, ampak radi obletnice smrti atentatorja Alija Aliagiča na vešalilh. Aliagičev grob je policije zasedla, občinstvo pa pozvalo, naj se dne 8. marca ne zbira po ulicah in naj ne hodi : pokopališče. Tretja oblet- nica, pa še vedno toliko strahu pred mrtvim atentatorjem! Nagla smrt orlovskega predsednika v Grižah pri Celju. »Ne vemo ne ure, ne dneva« to bridko resnim nam je že zopet potrdila nepričakovana, nagla smrt; dne 3. sušca 1925 je pobrala predsednika tukajšnjega Orla, brata Valentina Jurliar. Zvečer je bil še pri orlovskem petju, izvanredno vesel — še, ko je spat šel, si je prepeval — zjutraj so ga pa našli mrtvega. L. I9if-se mu je vnela srčna mrena, ozdravel je, pa ostala mu je srčna napaka. Ta mu je, komaj 24 let staremu, zahrbtne pretrgala nit življenja. Bil je eden najbolj delavnih članov Orla v Grižah, zadnji čas njegov predsednik. Kot tak je dajal vsem najlepši zgled orlovske požrtvovalnosti in nesebičnosti. Pri domačem kat. prosv. društvu je bil dalje časa sila delaven odbornik, zadnje leto vzoren knjižničar. Miren, čednosten, zgleden fant, je bil pri vseh priljubljen. To je pokazal zlasti veličasten pogreb, katerega se je udeležilo lepo število sosednih odsekov in velika množica domačinov. Pevci so mu zapeli zadnji pozdrav, več govornikov je ob odprtem grobu v ganljivih besedah se poslovilo od njega; , skoro j, vsako oko je bilo solzno, ker vsak ga je spoštoval in ljubil. — Sedaj ga ni več med nami, preselil se je v boljše življenje, k 'božjemu Solncu; saj tja je vedo dvigal svojega duha, tja priti, vedno si prizadeval. — Valentin! Vedno boš nam ostal v spominu! Počivaj v miru, nad zvezdami se vidimo! Čudna nepristranost. Iz Braslovč smo prejeli: Kalce: se sliši, je dal trgovec Josip Pauer tukajšnjemu sokolskemu* društvu na razpolago prostore, kjer si sedaj to društvo gradi gledališki oder. To bo zadnjemu naših ljudi odprlo-oči; ker se je še vedno trdilo, g. Pauer je nepristranski. G. Pauer najbrž pričakuje, da bodo potem samo Sokoli hodili v njegovo trgovino, pa sokolska konkurenca je že tudi v trgu! Mi bodemo pa hodili' v druge trgovine! Zdravo! Zanimiva rešitev akta. Neka tovarna v Osijeku je imela nekaj dobaviti za ministrstvo in je podpisala od ministrstva naročeno predpošiljatev. Ko je prišlo do fakturi-ran j a, se je pokazalo, da se je napravila pri seštevanju napaka v škodo za tvrdko. Razlika je pač znašala nekaj »tisoč dinarjev. Tvrdka je napravila na ministrstvo posebno prošnjo, v kateri priznava, da je odposlala ter podpisala od ministrstva jej predloženo ponudbo, ne da bi bila pregledala seštete svote. Ravnokar 'omenjeni akt je ministrstva rešilo s temle kratkim odgovorom: Slepec in eden, ki- im® samo eno oko, bi se ne smela igrati kart (Čorav i slije® neka ne igrajo karte.) Progon Hrvatov v Hercegovini. V zapadni in štednu Hercegovini prebivajo po večini sami katoliki in muslimani. Na te katoliške in muslimanske Hrvate so pred volitvami pritiskale oblasti z vsemi mogočimi sredstvi' z namenom, da bi jih nabrali v radikalni tabor. Glavna vaba za te zavedne Hrvate je 'bil' pred vsem odkup tobaka, ki je glavni vir dohodkov za ljubiški in mostarski okraj. Glede odkupa duhana se je od strani oblasti' narodu obljublja!0; a ker na obljube od zgoraj tudi hercegovski seljak nič več ne da, se je začelo groziti' ljudstvu. Priprosti hercegovski i tobačni' producent si, ni hotel umazati poštenja s praznimi j obljubami, ampak je rajiši pretrpel, da se mu je odvzel to-: bak po najnižji' ceni. Je pa v Hercegovini veliko vaši, ki še do danes niso pozvane na oddajo tobaka. Pravoslavna*-sela in posamezni' hercegovski radikali so prodali tobak po 35 do 40 din. 1 kg, a hrvatskomu katoliku in muslimanu je oblast tobak boljše kakovost? plačala komaj po 6 dò IO dinarjev 1 kilogram. S tem protizakonitim postopanjem je hercegovski narod oškodovan za nekaj milijono-v dinarjev, ki so izginili v žepih radikaiskih podrepnikov in kir movcev. Ravnokar pribita partizanska oddaja hercegovskega tobaka je gospodarski udarec, s katerim se je hotelo priprosti narod prisiliti na kolena pred radikalijo; opisati vsa policijska in žandarska ter upravna nasilja, ki so s» dogajala za dobo volitev v Hercegovi i med katoliki in muslimani', jo nemogoče, ker bi se morale o tem pisati cele knjige. Stikanje za orožjem v okraju Klar ; <#b Sotli. V okraju Klanjec ob Sotli prebivajo močn 'in dobrodušni Zagorci, ki so pa v političnem oziru po prevedici večini v Radičevem taboru. Ker je okraj Klanjec ori teh volitvah volil .Radiča, hočejo oblasti po konča ditvsh hrVatsfoe-volilce kaznovati na ta le način: fern o se na viSje-upravnem mestu, da morajo- žandar ?>ogzna kakega* ‘vzroka v celem okraju pobrati orožje. Razlezlo se je po okraju kakih 70 orožnikov pod komando poručnika Brkiča. 1 Ti žandar Ji stikajo pri kmetih za orožjem. Ako dobijo pri j ■kakem Zagorcu puško, mu jo kljub orožnemu listu odvza- ! mejo brez vsakega potrdila. Da pa igra pri tem iztikanju j za orožjem puškin kundak glavno ulogO in muzicira svojo j krvavo pesem, je seve predvsem razumljivo in tudi glavni : namen odvzemanja orožja. Vsi protesti proti nasilnemu j kundačenju nedolžnega naroda so bili zaman. Hrvatsko, j časopisje navaja več slučajev, ko so bili priprosti zagorski Seljaki ob priliki oddaje orožja prebatinani na — mrtvo ime! Afeia Thum-Taxis. Afera s posestvom nemškega kneza Thum-Taxis, o kateri smo že poročali v »Straži«., se polagoma razvija v eno največ jih korupcijskih afer sedanjega režima. Justični minister dr. Lukinič je kar na svojo pest dvignil sekvester s tega ogromnega posestva, opirajoč se pri tem na trditev, da je posestnik Thum-Taxis avstrijski: državljan, dasiravno prejšnji justični ministri tega izgovora niso priznali, ker je dokazano, da je posestnik pravi nemški podanik. Afera pride sigurno pred parlament in bo hudo orožje opozicije proti korumpiranim samostojnim demokratom. Zagrebški »dobrotnik človeštva«. Zagrebški čevljar Mate Horvat, ki je precej znan goljuf in tat, je prišel 'koncem februarja na originalno idejo, kako bi ogoljufal nekaj lahkovemežev. V zagrebške liste je dal tiskati Velik oglas, v katerem apelira na vse dobromisleče državljane, da naj se mu prijavijo V svrho ustanovitve velike samopomočne organizacije, ki bo nameščala brezposelne, pomagala potrebnim in sploh doprinašala vsem ogromne koristi. Horvat se je pod ta poziv podpisal s polnim imenom kot predsednik društva ter naznanil, da sprejema prijave v d obrazu a nem hotelu »Lovački rog«. Horvatu je kmalu začel posel cvesti, ker se je v par dneh prijavilo kakih 30 oseb, katere je goljuf pregovoril, da so mu v svrhu ustanovitve društva izročili večje svote denarja. Ta dobrotnik človeštva bi bil še sigurno več lahkovemežev na enak način opeharil, da se ni pričela zanimati za njegove »dobrodelne« namene policija, kateri se je oglas v listih, podpisan od Horvata, ki je star sananez policijskih zaporov, zdel sumljiv.. Pri preiskavi so našli točen popis vseh oseb, katere je Horvat z organiziranjem svojega društva opeharil. Vsakemu, ki je pristopil v društvo je Hrvat dal takoj posebno čast in delokrog, da ga je na ta način napravil pristopnejšega. Tako so bili vsi ogoljufani sami predsedniki in tajniki, Hrvat pa je skrbel, da se med seboj niso spoznali ter je vsak mislil, da je samo on funkcijonar društva. Hrvata je policija zaprla. Bitka med beograjskimi Rusi. V neki ruski krčmi na Terezijah v Beogradu se je sprla večja ruska družba. Iz prepira je nastal pretep in kmalu so se zabliskali v rokah pretepačev noži. Nastala je prava bitka, v kateri sta se obe stranki neusmiljeno napadali in klali. Predno je prišla policija in pretepače razgnala, je obležalo- na bojišču pet težko ranjenih, sedem pa lažje poškodovanih. Ranjence so 'Spravili v bolnico, pretepače pa v glavnjačo. Samomor bivšega poslanca. V Vacar Vakufu v Bosni se je pretekli teden ustrelil bivši radikalni poslanec Milan Pečanac. Samomor je izvršil v hotelu, kjer je pred izvršitvijo napisal pismo, v katerem prosi samo; da naj izplačajo hotelski račun iz njegove zapuščine. Pečanac je bil pri zadnjih volitvah protikandidat Spalajkovičeve službene radikalske liste ter so ga radikali radi tega izključili iz stranke. Najbrž ga je gnal v smrt strah pred slepoto, ker je nevarno obolel na očeh. Tatovi ukradli blagajno z 2,000.000 din. V Rači pri Kragujevcu je bil te dni izvršen največji in najplodonos-nejši rop zadnjih let v naši državi. Vlomilci so udrli v pisarno posestnika parnega mlina in bogatega industrijalca A. Živanoviča ter odnesli težko železno blagajno, katero so naložili na dvorišču na navaden kmetski voz ter se odpeljali z njim neznano kam. V blagajni je bilo okrog 2,000.000 din. gotovine, katero je rabi Živamcvič za svoj obrat, in mnogo vrednostnih papirjev.. Tatvino je prvi opazi lastnik mlina ter takoj obvesti orožništvo. Do sedaj je bilo vse zasledovanje brezuspešno. Najmodernejši mlin v Bački pogorel. V Novi Kaniži v Bački je zgorel mlin bratov Feber, ki je bil najmodernejši in eden največjih v celi državi, Oignjegascem se je posrečilo, ohraniti samo skladišče žita in moke ter poslopje s parnimi kotli. Mlin je gorel tri dni in še le, ko so se zrušili goreči objekti, se je posrečilo, ogenj zadušiti. Škoda znaša nad 6 milijonov dinarjev, vendar je bilo podjetje za približno to svoto tudi zavarovano. Beg mostarskih gimnazijcev. Mostarska policija raziskuje zagoneten beg več tamošnjih gimnazijcev, ki so vsi sinovi premdžnih roditeljev. Izginili so pred par dnevi in še do danes se ni do gnalo, kam so jo fantje popihali. Svojim roditeljem se je dosedaj oglasil samo, eden begunec,-ki je pisal domov, da bodo pobegnili v Ameriko, ker ne morejo več v šoli prenašati teror profesorjev, Bolgarski zrakoplov na našem ozemlju. Te dni je priletel iz Bolgarije proti Pirotu bolgarski vojaški ero-plan, ki se je moral vsled defekta na motorju spustiti v predmestju Pirota na tla. V zrakoplovu sta se nahajala pilot in en častnik. Našim oblastem, ki so ju aretirale, sta izjavila, da sta zašla vsled megle ter se nista mogla orientirati, ker pa istega dne nikjer, tudi ob meji ni bilo opaziti nikake megle, njuni izgovor ne drži. Bolgarski poslanik v Beogradu je interveniral radi zaplenjenega letala ter naglašal, da sta pilot in opazovalec šele začetnika v letalstvu ter sta neprostovoljno zašla na naše ozemlje. Delavski štrajki v preteklem letu. V toku leta 1924 jé bilo prijavljenih 45 delavskih štracjkov, napram 335 v lètti 1923. S štrajki so delavci skupno izgubil? 3,861.000 din. plače, d o čim je izguba v letu 1923 znašala 8,202.692 din. Največ štrajkov beleži lesna industrija in sicer 12, kamenita industrija 10, ostale pa različna podjetja. Največje število štrajkov je bila v preteklem letu v mesecih februar in marec. Požar na motorni ladji. Te dni je odplula iz Mitroviče ob Savi v Rače motoma ladja, lastništvo paroplovne družbe »Jugoslavija.« ‘Na potu je nastal na motorju defekt, ki je povzročil požar. Strojnik, ki je ladjo vodil, je hotel požar pogasiti,, zadobil je pa pri, tem tako težke opekline, da je onesveščen padel v vodo, kjer je utonil. Ladja, ki je bila lesena, -je popolnoma zgorela ter se je potopila. Odkup tobaka v Crni gori. Monopolska uprava je začela z odkupom tobakovega pridelka v Črni gori. — Črnogorski tobak plačujejo po 35—36 D 1 kg, hercegovskega,.ki je seve znatno boljši, pa po 12 D. V spomin f msgr. (Jr. Antona Medveda, namesto ven ca na grob, je daroval p. n. gospod dekan Anton Podvinski v Zavrču za Dijaško kuhinjo v Mariboru 100 D in za Dijaško večerjo 100 D. — Bog plačaj! II. književna tombola Jugoslovanske Matice. Do 1. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54, 75 in 33. K temi številkami' so bili zadeti vsi dobitki za ambe, teme in kvaterne ter deloma tudi za čiokvine. Vendar pa še niso izčrpani vsi dobitki' za činkvine in zato so b£e danes za iste izžrebane še sledeče števlike: 77, 46, 49, 36 in 79. Kdor je sedaj zadel' činkvino (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tombolska tablico pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljano in sicer najkasneje do dne 14. t. m. V slučaju, da bo zadetih več činkvinov, kakor pa je še preostalo dobitkov, se bo vršilo še podrobno žrebanje. Prispevki za Jugoslovansko Matico. Na pustni zabavi v Dobrni je vesela družba zbrala za Jugoslovansko Matico 145 din. V Radoviči pri Metliki na Dolenjskem se je priredila igra, koje čisti dobiček v iznosu 50 din. se je poslal Jugoslovanski Matici. Iskrena hvala! Natečaji. Slovensko planinsko društvo, podružnica v Maribora, razpisuje natečaj za osnutek reklamnega slikanega plakata za Poborje-Marrbor-Celje s karakterističnimi, a reklamnimi motivi i!z teh treh krajev. Plrva nagrada znaša 1000 din., -draga 500 din. Vse pravice glede obeh nagrajenih osnutkov preidejo z nagraditvijo na SPD Maribor. Reflektanti naj zahtevajo natančnejše pogoje od SPD podružnice Maribor, na podlag »katerih se šele lahko telóne udeležijo. Rok za vložitev osnutkov je 15. 4. 1925. kbero osnutkov in nagrado izreče poseben jury. — Odbor. Meško Josip. Dijaški orlovski dan v Mariboru. Med našim katoliškim drjaštvom zmaguje misel, td je našla svoj zmagoslaven pohod med našo kmečko in delavsko mladino: io je -orlovska misel. Ni treba p o vd ar jati, da je ta misel pra va, saj je vsak izmed nas zadnja leta čutil velika kulturno silo našega orlovstva. Orlovstvo je postalo v kulturnem življenju našega naroda činitelj, ki je začrtal mejo med dvema dobama, med starejšo, ki je naš širši sloj preveč prezirala, in med mlajšo, ki je zahtevo demokracije, pravice in kulturne moči vseh stanov in slojev, začela oživotvarjati. Orlovstvo je danes najjačja narodna 'kulturna organizacija, ki jo je moralo nujno upoštevati tudi dijaštvo. Danes, ko se toliko povdarja stanovska vzajemnost in potreba premostitve stanovskih nasprotij, je dijaštvo našlo v svoji orlovski dijaški organizaciji najboljšo orga-nieatomo obliko. Znak prave demokratične dijaške organizacije je ta, da je enaka najmočnejši narodni kulturni organizaciji, in to je pri nas orlovska. Samo zavoljo tega je šlo naše dijaštvo na pot orlovstva, ker se tu najlažje uči živeti in delati za ljudstvo. Dne 19. marca t. 1. ima naše dijaštvo svoj orlovski praznik, ki je obenem praznik orlovstva v celoti. Ta dan hoče naše dijaštvo poglobiti misel svoje nove orientacije, položiti prisego v duhu demokracije, povdariti svojo veliko kulturno poslanstvo med lastnim narodom, pa tudi med bratskima narodoma Hrvatov in Srbov. Dijaštvo mora priti do zavesti, da je poklicano v službo vere in doma. Dijaški orlovski dan naj bo tudi dan naših prijateljev, dan našega starešinstva, dan vseh, ki smo si blizu. Svojih misli' dijaštvo noče skrivati. Treba je, da se poznamo vsi, potem si bomo'tudi zaupali. Dijaštvo mora popraviti to, kar je zagrešil del inteligence s svojim liberalizmom, ki ni ho- tel in često ni znal dati svojih sil in duševnih produktov na razpolago vsem. Manjkal je tem ljudem življenjski stik-j z ljudstvom, zato so zaplavali na vzvišeno stališče in gie -; dali le navzgor in na sebe. Dijaške organizacije v pretek!; I dobi so bolehale na tem, da so pogrešale stika z narode -j vim življenjem. Zato je bilo vso njihovo delo in vsi načrti j le fraza. Ni- čuda, da štejemo danes vsled tega razmeroma 1 malo nesebičnih in požrtvovalnih kulturnih delavcev. Dijaštvo čuti to vrzel v kulturnem življenju. Dijaštvo I čuti, da prehaja strup liberalizma v širši- sloj, ki je dosedaj znal čuvati svojo naravno nepokvarjenost in dobre tradicije prednikov. Dijaški p-okret v smeri orlovstva nam je jamstvo zboljšanja, zato temu pokretu damo v dijaškem organizacijskem življenju prao mesto. Naš dijak čutij, da je bodočnost naših organizacij orlovska, zato je orlovstvo del dijaškega programa. V orlovskem 'bratstvu je močna regeneracijska sila notranjega človeka. Duh ljubezni, prijateljstva, zaupanja in strpnost^ ki ga je pretirana tehnična kultura zadnjih desetletij iztrgala iz mnogih src, prihaja z orlovstvom zopet v nas. Veselje do življenja, ljubeče do verstva, čut dolžnosti in odgovornosti, bodo z orlovstvom dobili zopet nazaj svojo pristno značilno potezo. Dijaško orlovska gibanje ni prezrlo tudi svojega narodnega poslanstva. Bratje na jugovzhodu, Hrvatje m Srbi, morajo priti s časom v naš kulturni krog. Idejno enotnost vsega jugoslovanskega katoliškega dijaštva moram -in hočemo ustvariti; interes državne in kulturne moči to zahteva. Veliko potrpljenja, volje in optimizma bo trebalo, toda ljubezen zmaga. Pogled našega dijaštva je še obrnjen na vzhod. Zbli-žanje slovanskega razkolnega vzhoda z Rimom je nalog i slovanskega katoliškega zapada. Ciril-metodijska ideja je last inteligence, ki je dolžna delati na to, da ta velika misel postane enkrat resnica Glavna smer našega misijonsti va gre na vzhod. Dr. Krek je rekel enkrat da smo od Baltiškega morja pa da Adrije vsi eno. Res je to, sam premalo se tega zavedamo. Predpogoj in bližnji ideal jé, da ustvarimo Jugoslovani, Čehi in Poljaki eno zavestno •kulturno silo. Prepričani smo, da bo zborovanje slovanskega katoliškega dijaštva v Ljubljani ob priliki ED. slovanskega orlovskega tabora idejno združilo naraščaj nase inteligence. Dijaški dan na Jožefovo je v tem oziru nekaka predpriprava. Prijatelji dijaštva in orlovstva! Starešinstvo in učiteljstvo I Za naš dijaški praznik vas vabimo v našo sredin«:r S svojo navzočnostjo dajte našemu dijaštvu poguma* S priznanjem razvnemite njegov idealizem- Povrnil bo vani, in narodu. Bog živil ! -----—------------------------------------------ j Iz Maribora. I Neprevidno ravnanje z orožjem. Včeraj se je pom I sreči! na Meljskem hribu št. 46 stanujoči posestnik Josi > Kos. Vzel je v roke lovsko puško in vsled neprevidnosti se mu je ista sprožila. Šibre so zadele Kosa v desno nogo ter mu jo- težko poškodovale. Obveščen je bil mari borski rešilni oddelek, ki je ranjenca prepeljal v bolnice. Nesreča v tovarni Zlatorog. Dne 7. t. m. se je v tovarni mila Zlatorog v Melju opekel 281etni kemik g. da . Feld. Poškodoval si je cbe roki in obraz. Ker je -bila opeklina zelo nevarna, ga je prepeljal rešilni oddelek v javno f bolnico. Cercle franjais. Redni občni zbor Francoskega krožka v Mariboru bo dne 17. marca ob 18. uri v H. drugem nadstropju moškega učiteljišča. Dnevni red: 1. Poročilo odbora^ 2. Volitev predsednika, treh odbornikov in dveh preglednikov računov. 3. Določitev članarine za leto 1926 Ir. 4. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število (Janov, se vrši pol ure; pozneje občni zbor z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočih. LISTEK. Grad Hrastovec. Spisal dr. O. Ilaunig. Prijetno je potovanje po Slovenskih goricah, o katerih pravi že zgodovinar dr. Rudolf Puff, da so biser in zaklad Štajerske. Zeleni hribčeki se dvigajo kakor morski .valovi dol do ogrske dežele, na vrhovih pa se blestijo beli hrami in cerkve sredi vinogradov, po dolini tečejo potoki počasno, kakor bi se težko poslavljali od solnčnih goric. Poseben vtis napravijo na potnikovo oky> gradovi, ki se dvigajo ponosno izza več ali manj nizkih hramov,’kakor Uà hoteli reči, da so oni bili nekdaj tisti, katerim so bili podložni ti kraji'. Gradovi Vunberg, ptujski grad, Negova, Gornji Gmu-rek in Gornja Radgona ter Hrastovec pričajo o nekdanjem podložništvu tukajšnjih prebivalcev. Le s strahom je gledal nekdaj kmetič na ta poslopja, saj malo solnčnih žarkov veselja je padalo od tam na .njegovo revno kočo. Nas zanima grad Hrastovec v šentlenartskem sodnem okraju. IKo dospeš po okrajni cesti iz Maribora do meje Sent-leivartskega sodnega okraja, zagledaš pred seboj veličastne stavbo grada Hrastovec v občini Gornja Voličina, ki je dobil slovensko ime gotovo od tega, ker je bilo pod gradom cibilo košatih hrastov. Po složni cesti prideš do grada, stoječega na malem trsibu, ki se zopet naslanja na višji hrib. Dostop do grada je le tu mogoč. V prejšnjih časih je bil tudi tukaj globok jarek, tako, da se je moglo do grada črez most, ki se je dal dvigniti, na kar kažejo priprave pri glavnem vhodu. Na obeh voglih grada stoji močen stolp, tako da se vidi grad spredaj kakor kakšna trdnjava. Skozi prostorna vrata sto-friš na obširno dvorišče. Nad vratmi zunaj so razvidne številke 1655 in 1666 in črke G. F. v H., kar bi pomenilo, da je sezidal v teh letih grad Jurij baron Herberstein. Ni tukaj prostora, da bi nadalje opisoval, kakšni so prostori in kaj se vse hrani v njih. Le 'kratko naj omenim, da je v gradu 64 prostornih sob, ki so bile okrašene z raznovrstnimi slikami in orožjem, kar pa je sedaj deloma razprodano, deloma spravljeno v druge 'gradove g. grofa Herberstein. Proti jugu ob vznožju hriba so obširna gospodarska poslopja, 'izmed katerih je zgodovinskega pomena sedanji konjski hlev, ki je bil nekdaj cerkev, « čemur omenim na drugem mestu več. Proti severu in vzhodu so ostanki nekdanjih ribnikov. Ta8d ribniki so bili tudi pri Črnem lesu in ob okrajni cesti j proti Sv. Barbari v Komamiku. Temen smrekov gozd se razprostira proti jugu, od grada naprej se še vidijo pota, pa katerih so šetale grajske gospe in gospodične. Pota so zarasla s travo, tajinstveno šumi vejevje visokih jelk in smrek, kakor bi sanjalo o davno minulih časih. Grajščina Hrastovec je imela nekdaj obširna posestva, bila je 225 oralov travnikov, 45 oralov njiv, 75 oralov vinogradov, 60 oralov pašnika in 350 oralov gozda. Svoja posestva je imela grajščina v Zgornji in Spodnji Voličini, Zamarkovi, Bišu, Žikarcih, Močni, Gru sovi, Lo-žainah, Ruperčah, Nebovi, Grajenj Nasovi> Janževskem vrhu, pri Zgornji Radgoni in pri Sv. Miklavžu in Brebrov-»3cu pri Ormožu, kjer so.rasla najboljša vina. Od teh posestev so razprodali* grajščaki tekom let j več zemljišč, tako da spadajo pod grajščino Hrastovec le j posestva, v občini Zgornja Voličina in v Zamarkovi. Kakor sem že cmenil, je bila tam, kjer je sedaj konj- j skl hlev, cerkev, posvečena sv. Ožboltu. Omeni se že v listini z dne 11. novembra 1338, v kateri se podeli tamošnjemu duhovniku približno taka pravica, kakor pristoja äupniku. ( Leta 1462 je napravil vitez Andrej pl. Holleneok j ustanovo, da se mora -opraviti v tej cerkvi vsak teden sveta I maša, kar bi morali storiti župniki pri Sv. Petru pri Mari- j boru. Leta 1676 je bil za kaplana Jurij Passler, cd 1. 1702 j do 1714 so brali v tej cerkvi sv. maše avguštinci iz samo- i stana pri Sv. Trojici proti letni plači 40 goldinarjev. Zakaj se je ta cerkev opustila, ni prav znano; misliti j pa si moremo, da je bilo grajščakom malo od rok, hoditi j izven grada v cerkev. Dali so tedaj sezidati v gradu sa- 1 mem hišno kapelico, posvečeno sv. Križu, v kateri so \ smeli maševati duhovniki glasom privilegija, ki ga je po- ; ■delil papež Benedikt XII. Iz napisa nad vhodom — Habitaculum devotionis — i je povzeti tudi letnico, ko se je sezidala kapelica, namreč ! T668. V tej kapelici se sme brati še dandanes vsak dan ' sv. maša, razim na praznik Sv. Treh kraljev, na velikonočno in binkoštno nedeljo, na dan Vnebohoda Kristusovega, Rešnjega telesa, Marijinega Vnebovzetja, na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, na dan Vseh svetnikov in na Božič, to pa zaradi' tega, da gredo ljudje ob teh dnevih v svojo župnijsko cerkev. Tako se tedaj more razlagati opustitev prvotne cerkve sv. Ožbolta. Pa kako dolgo že stoji ta grad in kdo so bili njegovi prebivalci? Ime grajščine Gutenhaag se najde v listinah prvokrat leta 1265. Iz tega se da povzeti, da sedanji grad Hrastovec prvotno ni imel tega obsega, kakor ga ima sedaj. Verjetno ge, da je bil grad celo majhen, da je imel le tista dva stolpa, ki se vidita še sedaj in da je bil obdan okoli in okoli od globokega jarka. Sedanjo obliko pa je gotovo dobil še te v letih 1655 do 1666. S tem se tudi strinja vsebina narodne govorice, ki pravi, da je sezidan sedanji grad na temelju nekdanjega grada. Kolikor pričajo listine, so bili prvotni lastniki tega _giada Gutenhagi ali pravzaprav Hagi, ker se imenuje v listini iz leta 1348 neki Ulrik Hager, od tod tudi ime te' grajščine. Grajščina Hrastovec je prešla od plemenitašev Hag-Hager v last plemenitih Holleneck, kar je razvidno iz listin leta 1427, 1481, glasom katerih so debili Herbersteini nekatere dele posestev grajščine Gutenhaag. Glasom listine iz leta 1482 je podaril cesar Friderik IH tudi grajščino Hrastovec, ki jo je imel nazadnje Rupert Holleneck, Lenartu Herberstein, stotniku črez Kras in Postojno. Tako je prišla ta grajščina v roke znamenitih Herbersteinov. Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Po Janisdh-evem krajepisnem leksikonu je povzeti, da Je bil Günther pL Gutenhaag, ki je živel že leta 1379, zadnji moški iz te rodovine. Njegova hči Ana, zadnja svojega rodu, se je poročila z Henrikom pl. Herberstein in je prinesla z dovoljenjem vojvoda Ernesta okoli leta 1409 grajščino Hrastovec v-posest Herbersteinov. Ni seveda tu prostora, da bi obširno popisoval zgodovino Herbersteinov. Rodoslovje Herbersteinov, ki je še videti v grajščini Hrastovec, kaže, da je bil praded neki Oton, ki je živel leta 1260 in bil poročen z neko Mätz. Ivan Herberstein se je pokazal hrabrega vojskovodjo v bejih proti Turkom. Polastil se je Petrinja in premagal bosanskega pašo leta 1596. Omeniti je še tudi Jurija pl. Herberstein, ki je imel s svojo ženo Barbaro 22 otrok, tedaj vsakako rodoviten zakon. Jurij Herberstein je zapovedoval1 leta 1516 cesarski vojski- v boju proti kmetskim puntarjem, katere je tudi premagal pri Brežicah. Leta 1532 je skupno z Ivanom Ka-cijanar napadel sultana Solimana, da ni oblegal dalje mesto Gradec in se umaknil nazaj na Hrvatsko. Za zgodovino Slovencev znameniti so bili tudi Žiga Herberstein, diplomat, Žiga Krištof Herberstein in Karol Herberstein, oba ljubljanska knezoškofa. Žiga Herberstein Je bi.1 rojen dne 23. avgusta 1486 v Vipavi na Kranjskem. Bil je dvorne komore predsednik na dvoru cesarjev Karola V., Ferdinanda I. in Maksa H. Od leta 1516 do 1518 in leta 1526 je bil poslanik v Moskvi in leta 1541 v Carigradu. Prepotoval je dosti sveta, bil je na Ruskem, v Neapoljv, na Španskem, Nizozemskem in v Kopenhagenu. Iz njegovega dnevnika povzamemo, da je kot diplomat razpravljal s tremi cesarji, devetimi kralji in z dvema kraljevima knezoma, duždom beneške republike; in velikim mojstrom nemškega viteškega reda. Zanimal' se je tudi- za slovanstvo, med drugim je spisal znamenito knjigo »Rerum moscovitarum ■ commentari!«, v kateri nam popisuje šege in navade ruskega ljudstva. Umrl je dne 28. sušca- 1566 na Dunaju. Med tukajšnjim ljudstvom je še sedaj govorica, da so ga ubili kmetje blizu -grada Vurberg, ko se je vračal kot poslanik iz Carigrada, misleč, da je turški ogleduh, ker je bil v taki obleki. Tudi na sliki, ki je bila še do leta 1922 v Hrastovcu, ima krasno orijentalsko nošnjo. Grof Žiga Herberstein je postal leta 1684 ljubljanski knezoškof. Bil je skromen in pobožen mož, ki je živel' le za -svoje študije -in knjige. Za časa njegovega škofo-vanja se je sezidala nova,, stolnica in otvorila prva javna knjižnica — sedaj semeniška. Posvetil je tudi tedaj sezidano sedanjo frančiškansko -cerkev. Leta 1700 se je odpovedal fiji in se preselil v Perudžo in vstopil v oratorij sv. Filipa Nerija. _ v Jj,. Grof Karol Herberstein je bil rojen dne 7. julija 1719 v Gradcu in je postal leta 1772 ljubljanski knezoškof. Kot takšen je bil med avstrijskimi škofi najodličnejši zastopnik »prosvetljene smeri.« Škofovsko oblast je hotel razširiti na račun papeža in rimske stolice, vse jožefinske reforme je podpiral s toliko- vnemo, da si je pridobil njegovo -posebno naklonjenost. Škof Herberstein je že leta 1780 ra-zodel v posebnem pastirskem listu načrt za- one pre-osnove in odredbe, ki jih je izvršil cesar Jožef II. Še le v naslednjih letih. Papež Pij VI. je izdal vsled tega apostolsko pismo, v katerem dokazuje, da so nazori- škofa Herbersteina zmotni. Dne 17. sušca 1802 je kupil to grajščino Jožef Pauer. Iz te rodovine so bili sledeči lastniki: 1. Jožef Pauer od 17. sušca 1802. 2. Franc Pauer od 1. svečana 1812. 3. Janez Pauer od 5. svečana 1827. 4. Janez Pavel Pauer od 16. aprila 1840. 5. Maks Pauer qd 4. julija 1890. Maks Pauer, ki se je preselil v Monakovo in živi tam v največji revščini, je prodal grajščino Hrastovec dne 15. septembra 1908 Arturju Kottas pl. Heldenberg. Od njega jo je kupil josip -grof Herberstein dne 29. oktobra 1915. Prvi lastnik -iz rodbine Pauer je prišel iz Voitsberga. Tržil je z vinom in tako -prihajal večkrat v Slovenske gorice in se nazadnje tu naselil. Pred vhodom v cerkev pri Sv. Rupertu je vzidana nagrobna plošča, na kateri se čita, da sta ta-m pokopana Franc in Kajetan Pauer, ki sta umrla oba, prvi še rojen v Voitsbergu, v nežni mladosti, (Dalje prihodnjič.) «I S Sirite Jašo Stražo Triletno deteljno seme, garantirano čisto, pošilja vsako množino, 1 kg za 35 din.: R. Vračko, Ptuj. 71 6-1 Erfurtska semena, zelenjadna in cvetlična, ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji I. Jemec, Maribor-, Razlagova ulica 11, in na Glavnem trgu, stojnica. 76 5-1 Oves za seme se dobi najceneje pri Josipu Rosenberg, Mari* bor, Slovenska ulica. 8$ 1C Oglas. Prodaja konja potom javne licitacije se vrši dne 10. marca t. L ob 9. uri ua sejmišču v Mariboru. Komanda 45. p.p. Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna dražba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I. io? NAZNANILO. Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da začne z dnem 8. marca 1.1. izdajati ii 1 ff BOCK mm v poznani ter vseobče priljubljeni pred-m vojni kakovosti. ' Tomai Göiz, pivovarna v Mariboru. WBSBSmEEmBSEBmaSBSSEEEBB Potrebujemo prvovrstne popolnoma čiste j m S lipsve, jablane», vrtom in smie- ; i kove cepljenke. IPonudbe na:3 S DRVINJE D D. ZAGREB, ll!ca 3/11. IS- SI ■ 6 m- $ ä /m dt* 0th. Äfc «s» iffllVi CTi «»i "T"' ifft tm iH l «Bi fl.fi AAt- Xlobuke.dežne platte od 300-— D. naprej, perilo, čevlje, dežnike, nogavice i. t. d. priporoča najceneje Jakob Lah, f Maribor, Glavni trs it. 2. | » I I I I I j________________________ lllillRII i fi! Misli I Pijanost ozdravi hitro, btez vednosti pijanca »Abstinente!.« Studenice po 30, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino. j Gesellschaft für chemische und metallurgische industri» m. b. H., Wien XIH 2, Wissgriügasse 5, VI VilMIl Velika zaloga vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro------menado. -------- la gojzerci (hribovski čevlji) la zbiti sandali (popravilo kakor čevlji) Vara tv. ♦ znamka samo Marilior,Koroštac.l9 Lastne delavnice, najbolj? še ročno delo! Inserirajte I 3®lèi!sj BIBBBBB najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici t Mariboru, št. 6 r. z. z n. z., Stolna ulica št. 6 ki obrestuje hranilne vlog® P° 1% in JLO% oziroma po dogovoru» H|B K |H IHIH i HIH i HIHIH HIHI BiBaBjB H B|B|B|H|BIBIHIH|B|B|B!H Odgovorni urednik: Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naše Straže«.