£roslaya dneva Vojsk« in Imperija v Ljubljani
Bpedizione in abbonamento postala roštnina plačana ▼ gotovini
Cena I lira
DRUŽINSKI TEDNIK
■ Leto XIV.
V Ljubljani, 14. maja 1942-XX. štev. 16 (652)
Danes:
Zmota človeku ne da videti
resnice.
Slovenski rek
»DRU2INSKI TEDNIK«
Izhaja ob totrtlcih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111, Poštni predal it. S45. Telefon št. 33 32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani 6t. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*U leta 10 lir, »/» leta SO lir, vse leto 40 Ur. V tujini 04 Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enottolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm In širina 65 mm) 7 Ur J v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod
^Še posebej. Prt večkratnem naročilu popust.
Nien prvi mož I
Naš novi roman
(Gl. str. 5)
PROSLAVA DNEVA VOJSKE IN IMPERIJA
Kralj in Cesar ter Duce na svečanosti v Rimu
Rim, 9. maja. Danes je domovina Svečano proslavila dan svoje zmagovite Vojske in dan vere v svojo imperialno usodo. Kralj in Cesar ter Duce sta prisostvovala svečanosti, ki je imela resno vojaški značaj. Na trgu Venezia so se zbrala zastopstva Oboroženih Sil, in sicer kolona avtomobilskega topništva in kolona tankov, ki sta obrobljali strnjen blok Pehote. Na vrhu razvrstitve je plapolala zastava Kr. karabinerjev in prapor tankovskega polka. Zastopstvo organizacije GIL-a je bilo razvrščeno Pred palačo Venezia skupno z oddelkom GUF-a. Na stopnišču pred oltarjem domovine so zasedli mesto oficirji rimske posadke. Ob trinožnikih, iz katerih se je dvigal dim kadila, so fie zbrali višji oficirji, generali, družine padlih junakov, zastopstva bojevniških in invalidskih organizacij lz zadnjih vojn ter tujezemski vojaški atašeji. Zlasti je bilo opaziti polnoštevilno zastopstvo nemške in ja-Ejmske vojaške misije. Ogromna je bila udeležba občinstva, ki ni zasedlo *« vsega prostora, ki je še ostal na Razpolago na trgu, temveč tudi vso dolgo Cesto Imperija ter vznožje Campidoglia, na drugi strani pa do križfSža cest Corso Umberto I, Via del Plebiscito in Via quattro novembre.
Svečanost se je začela najprej s poklonitvijo na grobu Neznanega vojaka. V imenu vojske je to poklonitev izvršil poveljnik armijskega zbora z generali garnizijske obrambe, ki je položil javorjev venec, ovit s trobojnico. Drug lavorjev venec so hkrati položili v svetišče padlim fašistom. Oddelek konjenikov se je nato razvrstil ob oltarju.
Duce je prispel v spremstvu šefa generalnega štaba ob 8.45. Njegov prihod so napovedale trombe. Ves zbrani zbor je skupno z ogromno množico občinstva navdušeno pozdravljal Duceja.
Enake navdušene manifestacije so Se ponovile, ko je prispel Kralj in Cesar v odprtem avtomobilu in stopil nasproti oltarja domovine, kjer se je
najprej pozdravil z Ducejem. Tedaj "e godba zaigrala kraljevsko himno, fladar in Duce sta odšla po mogoč-
hem stopnišču navzgor v spremstvu Vseh zastopnikov oblasti. Ko sta dospela do groba Neznanega vojaka, pta se oba poklonila visokemu simbolu najsijajnejšega junaštva in žrtvovanja. Sledila je nato zamena straže. Straža na konjih je zamenjala pe-'hotno stražo in bo odslej za nadaljnjih deset let čuvala grob Neznanejra vojaka. Trije konjeniki so se odločili od svojega oddelka in se dvignili do groba. Izmena straže z grenadirji se 3e izvršila v popolnem molku, ki je cal pomen vsej svečanosti.
_ Svečanost se je nadaljevala z razdeljevanjem odlikovanj mrtvim in ži-jvirn junakom. Kralj in Cesar je sam pazdelil več ko 50 zlatih kolajn. Svečanosti so se udeležili tudi Duce, plani velikega Fašistovskega sveta, •Vlada, Direktorij stranke in mnogi Hrugi dostojanstveniki ter veliko vojaštva in ljudstva, ki je neprestano [Vzklikalo Kralju in Cesarju ter Du-ceju.
Proslava v Ljubljani
Ljubljanska posadka je »Dan Voj. (Bke in Imperija« proslavila na Kon kresnem trgu. Tam so se že dopoldne zbrale čete vseh vrst orožja nasproti tribuni, postavljeni sredi trga. Okrog
aune so se zbrali tisti, ki naj bi eli odlikovanja. Navzočni so bili zastopniki fašistov. Med zadnjimi pripravami je radio ponavljal po-rpčila s svečanosti v Rimu, ki sta se *jih udeležila Kralj in Cesar ter Duce.
.Ob tem času so prispeli na povelj-■Tiištvo armadnega zbora Zvezni tftj-Inik Grlandini s skupino tovarišev, ki ®o izročili Eksc. generalu Robottiiu jprisnčne pozdrave Črnih srajc. Kmalu (ifeto je prispel v spremstvu Vis. Komisar Eksc. Grazieli, ki se je nekaj ;časa razgovarjal s poveljnikom ar-ihiadnega zbora.
Ob 10. sta Eksc. Vis. Komisar in .Poveljnik Armadnega zbora prispela i*>a trg, pregledala čete, zbrane oh straneh, in stopila na oder. Nato se Je začelo razdeljevanje odlikovanj za hrabrost. Pri vsakem odlikovancu ju heki častnik pri mikrofonu obrazložil utemeljitev odlikovanja. Odlikovanja Vp razdeljevali zborni poveljniki, Vfs. K-omisar, poveljnik divizije in Zvezni
jnik so pa prisostvovali razdelje-vanju odlikovanj.
Po končani prireditvi so se odličniki vrnili proti poveljstvu, čete so P* po mestu odkorakale v vojašnice. , Po slavnosti je Eksc. Vis. Komisar •j“uskal ranjence v vojaški bolnišnici, so jim razdelili darove. Obdarovanje organizirala fašistovska zveza. p[j"is. Komisar je poslal poveljniku • Armijskega zbora Ekse. generalu
Robottiju naslednjo brzojavno čestitko :
Dočim je italijanski narod o pri; liki obletnice. Imperija in o priliki »Dneva vojske« bolj kakor kdaj koli strnjen okoli svojih slavnih Oborože-nil sil, ki se na vseh frontah junaško bore za gotovo dosego zmage, želim poslati Tebi, častnikom, podčastnikom in vojakom slavnega XI. armadnega zbora prisrčni tovariški plameneč in čestitajoč: Alala! živel Kralj Cesar, živel Duce!	Emilio	Grazioli.
Eksc. General Robotti je v odgovor poslal Vis. Komisarju tole brzojavko:
»Tvoj pozdrav ob obletnici ustanovitve Imperija in Dneva Vojske je v meni, v častnikih, podčastnikih in vojakih Armijskega zbora odjeknil kar najprisrčneje. V svesti si zmage kakor še nikoli in trdno odločeni, da jo dosežemo, pridružujemo Tvojemu klicu naš klic: živel Kralj-Cesar, živel Duce!«
Zvezni tajnik Orlandini je poslal na dan Imperija in Vojske bojevnikom XI. Armijskega zbora pozdravno brzojavko, v kateri pravi med drugim:
Od nas zahteva Domovina neskončno, zahteva, naj bomo zedinjeni v
volji Vam služiti, biti s srcem ob Vasi strani ter prevzemati nase kakršno koli žrtev, da Vam kolikor mogoče olajšamo samozatajevanje. In mi s svojo popolno vdanostjo veličastnim vojakom Italije bomo dokazali, da smo vredni njihovega junaštva. Tovariši pod orožjem, naša lepa Italija, zemlja svetnikov, junakov in pesnikov, se bojuje z mogočno silo duha in volje proti kruti samogoltni manjšini, ki se je pohlepno zbrala na kupu bogastva, ki ga je božja volja razdelila vsemu človeštvu. Vi ste zastavonoše te pravične vojne! Vi čutite svetost borbe za tistega, ki je v preteklosti preveč trpel in da boste mogli razbiti hudobne roke tistih, ki hočejo zadušiti italijanski narod.
Na koncu je dejal, da je božja pravičnost dala jasno znamenje italijanskim borcem za neizbežno zmago s tem, da je postavila za nasprotnike tiste, ki niso vredni, da zmagajo. Na koncu je naslovil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju.
Podobna proslava kakor v Ljubljani se je vršila tudi v Novem mestu in drugod po pokrajini, kjer so nastanjene posadke.
Ponovni uspehi italijanskega letalstva
Angleške izgube v Sredozemlju in Severni Afriki
Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. maja naslednje 705. vojno poročilo:
Vzhodno od Mekiliia ie naše osredotočeno topništvo uspešno prisililo k umiku sovražna oklopua vozila.
Napadi letalstva Osi na utrdbe in na naprave na Malti so povzročili na področju ciljev močne požare in silovite eksplozije.
Udar britanskih sil. ki so se skušale izkrcati na otoku Kulu južno od Krete, je naša posadka takoj odbila.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 707. vojno poročilo:
V Cirenajki normalno delovanje ogledništva in topništva.
Italijanski in nemški letalci so izvedli odločne napade na cilje na Malti ter so posebno močno bombardirali skladišča v Floriani.
Poskusi angleških letalcev, ovirati operacije nemških bombnikov, so se izjalovili: naši.lovci so takoj nastopili ter so se zaporedoma postavili v bran dvema, po številu močnejšima skupinama »Spitfirejev« ter so v srditih bojih sestrelili 4 letala, mnoge druge pa so uspešno obstreljevali. Na naši strani ni bilo nobenih izgub.
V Sredozemlju so sovražna letala in podmornice brez uspeha napadala neki naš konvoj. Vse ladje, ki niso pretrpele nikake škode, so prispele na določeno mesto.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 709. vojno poročilo:
Na cirenajškem bojišču je naše topništvo odločno odgovorilo sovražnemu topništvu.
Protiletalski topovi naših velikih suhozemskih enot so sestrelili dvoje sovražnih letal, ki sta padli na zemljo.
Skupine italijanskega in nemškega letalstva so napadle baze na Malti, kjer so nastali pogosti in dolgotrajni požari. Cilj naših bombnikov so bile tudi naprave v La Valetti in neka vojna ladja v pristanišču. Spremljevalna italijanska lovska letala so dosegla nove zmage, ko so v boju uničila 8 angleških letal. Včeraj ie letalstvo Osi sestrelilo skupaj 17 letal. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Rim. 11. maja. Napadi letalstva Osi na Malto so se zadnje dni podvojili. Pri tem je imelo nasprotno letalstvo težke izgube. Včerajšnje italijansko vojno poročilo je objavilo, da so itali-iansko-nemški lovci sestrelili 14 angleških letal. Današnje vojno poročilo pravi, da so italijanski lovci sestrelili 8 angleških letal in da znašajo celokupne angleške izgube 17 letal. Številni sovražni bombniki in lovci so bili uničeni tudi na tleh. Večina sestreljenih letal so bili »Spitfireji« in. »Curtissi«. Italijanski lovski letalci poročajo, da so novi italijanski lovci »Macchi 202« čudoviti in da odločno nadkriljujejo najmodernejša nasprotna letala. Pri napadu na Ce’Venezio so »Macchi 202« zaporedoma sestrelili 4 Spitfireje. sami pa niso imeli nobene izgube.
Rim. 11. maja. Glavni Stan Oboroženih Sil objavlja:
Izgube, ki so se preverile v mesecu aprilu, znašajo skupno s tistimi, ki niso bile obsežene v prejšnjih seznamih in za katere so dospeii do dne 30. aprila predpisani dokumenti in osebni popisi:
Vojska in MVSN: V Severni Afriki: 186 padlih. 110 ranjenih. 200 pogrešanih.
Rusija (sedmi seznam): 65 padlih, 446 ranjenih,
Balkan: 1194 padlih, med niimi 768 ob torpediranju »Galilea«. 508 ranjenih.
Mornarica: 179 padlih, 93 ranjenih, 710 pogrešanih.
Letalstvo: 26 padlih. 21 ranjenih. 23 pogrešanih.
Seznami padlih so bili objavljeni v posebnem dodatku včerajšnje številk? »Le Forze Armate«.
Razglas
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora
na podlagi razglasa z dne 24. aprila 1942-XX,
glede na to. da se je zločinska delavnost komunistov povečala z grožnjami in z izvajanjem terorističnih in sabotažnih dejani, z ugrabljanjem oseb ter na splošno z dejanji, ki omejujejo osebno svobodo.
dajeta na znanje:
Če bi se od danes dalje zagrešila teroristična ali sabotažna dejanja kakršne koli vrste ali zločini proti osebni svobodi.
in bi se v 48 urah po zločinskem dejanju ne izsledili krivci, bodo ustreljene osebe, o katerih se ie ugotovilo, da so pristaši komunizma ali da zagotovo podpirajo državnim oblastvom protivno delovanje.
Prav tako se bo postopalo, ako bi se osebe, v slučajih zločinov proti osebni svobodi, ne izpustile tekom 48 ur po izvršenem zločinu.
Obseg represalij se določi v razmerju s težo izvršenega zločinstva in se objavi z lepakom.
Ljubljana dne 6. maja 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki komisar
XI Armadn. zbora:	za I.jublj. pokrajino:
MARIO ROBOTTI	EMILIO GRAZIOLI
Vel. Kralj in Cesar je poslal Vis. Komisarju Ljubljanske pokrajine tolo zahvalo za brzojavko ob obletnici priključitve Ljubljanske pokrajine Italiji: Nj. Vel. Kralj in Cesar se iskreno zahvaljuje Vam. županom, voditeljem in vidnim predstavnikom Slovencev, za poslanico, poslano mu ob priliki obletnice aneksije Ljubljanske pokrajine! — .Minister Kraljeve hišo Acpua-roue.
Vel. Kraljica in Cesarica je te dni obiskala vojaško bolnišnico »Regina Elena« v Rimu. kjer se je dolgo raz-gevarjala z ranjenci in se zanimala za poslovanje bolnišnice.
Duce je izdal vsem ministrstvom odlok o skrajnem varčevanju. Pozval ie ministre, naj ne izdninio odredb, ki niso neposredno v zvezi z vojnimi zahtevami. Razen tega ie predlagal, naj bi nobena uprava ne uvajala iz-prememb glede osebia v državni službi.
Prvi zvezek Ducejcvih člankov o Adriaticu je izšel v Milanu. Celotna zbirka bo obsegala 400 člankov in govorov, s skupaj 1500 stranmi. Snov bo razdeljena po dobah.
Na »Dan Vojske in Imperija« je bila na sedežu ljubljanskega vojaškega Dopolavora slavnostna prireditev, ki so jo poslušale po radiu vse posadke. Slovesnosti so se udeležili Visoki Komisar Eksc. Grazioli. poveljnik armadnega zbora Eksc. Robotti. zvezni tajnik Orlandini. divizijski poveljnik general Orlando, mnogi častniki in drugi odličniki. Vojakom so na koncu razdelili razna darila in cigarete.
O nalogah italijanske vojske v sedanjem svetovnem spopadu pišejo nemški listi. Poudarjajo predvsem, da se Italija dobro zavoda, da ie poleg bojišč v Sredozemlju in v Severni-Akrilu odločilnega pomena bojišče na vzhodu, kjer se italijansko divizije že skoraj leto dni hrabro bore in kjer so kljub obupnemu mrazu njihove čete vzdržale in se sijajno vedle. Pri tem je treba še pripomniti, kako težka ie oskrba teh divizij, ki so več tisoč kilometrov daleč od domovine.
Tajnik fašistovske stranke je na predlog Zveznega tajnika imenoval zaupnike pri fašistovskih šolskih organizacijah v Ljubljani. Zaupnik fašistovske organizacije za ljudske šole je postal fašist Ottone Sassano. zaupnik za srednje šole fašist Salvatoro Spadaro. za organizacijo poštarjev pa fašist Cumin Giuseppe.
Visoki komisariat Ljubljanske pokrajine opozarja vse tiste, ki so se prijavili za izselitev v Nemčijo in nimajo pravilnega podaljšanja bivanja, da to store čimprei. najpozneje pa do 20. maja. Hkrati pa opozarja, da se bo do tem roku imetje izseljencev zaplenilo in izročilo družbi »Emona« in da se izseljencem v sporazumu z nemškim pooblaščencem za izseljevanje ne bo dalo niti italijansko niti nemško državljanstvo.
Rok za oddajo radijskih aparatov je no odredbi Visokega komisarja za vse tiste, ki so vložili prošnje za oprostitev obveznosti oddaje aparatov, podaljšan do 20. maja t. 1.
Zatemnitev’ je po novi odredbi Visokega komisarja določena od 21.30 do 5. ure. Ostala določila, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX, ostanejo neizprcmenjena v veljavi.
Riževe nhroke za živinsko krmo bodo razdeljevali v prostorih Kmetijske zadruge v Maistrovi ulici št. 10 la vsak torek in četrtek. Razdeljeval ga bo Prehranjevalni zavod Vis. Komii sariata za Ljubljansko pokrajino. VI ostalem pa veljajo predpisi, ki so bili' z razglasom objavljeni 3. odnosu« 4. maja.
Nakaznic sa drra Hnblianski mestni Preskrbovalni urad začasno ne bo iz-lafal, ker te zaloga drv že noš la. Ko
bodo zaloge spet polne, bo objavljeno, kdaj se bodo v ta namen spet izdajale kakaznice.
'Splošna bolnišnica t Ljubljani spo-poča. da mora vsak bolnik pri vstopu oddati svojo živilsko nakaznico. Ob kdpustu iz zavoda se bolniku nakaz-kica vrne, seveda brez odrezkov, ki lih je porabil za časa oskrbe. Prav pako se opozarjajo obiskovalci, da so obiski dovoljeni samo od 12. do 14.30. Svojo podružnico jr Ljubljani bo odrla Banca di Roma. ki spada med jvečje italijanske denarne zavode, odružnica bo zbirala predvsem pri-ranke pripadnikov Oborožene Sile v ljubljanski pokrajini. Svoje prostore imela na Marijinem trgu v palači varovalnice Assicurazioni Generali, j Ravnateljstvo ljubljansko mestne (elektrarne opozarja vse odjemalce »lektrike, nai ne nasedajo več slepar-nem. ki hodijo po hišah odstranjevat (električne števce, češ da so uslužbenci (mestne elektrarne. Vsak uslužbenec ima službeno legitimacijo, s katero se mora legitimirati na željo stranke. Ker je bilo v zadnjem času že veliko takšnih tatvin, naj stranke opozore ludi svoje uslužbence, naj nikogar ne puščajo k električnemu števcu, če hima službene legitimacije mestne elektrarne.
Nov vozni red za Ljubljansko pokrajino jo stopil v veljavo. Iz Dolenjske se zmerom vozijo v Ljubljano štirje laki na dan. Iz Novega mesta od-ajajo zdaj potniški vlaki proti Liub-jam ob 7.53. 14.13. 15.12 in 19.17.
iv	Novo mesto pa pripelje iz Ljubljane vlak ob 7.46. 9.59. 15.12 in 21.01. V Metliko in dalje v Karlovec vozi iz Novega mesta vlak po petkrat na dan. štirikrat na dan ima pa vlak zvezo s Btražo-Toplicami.
Kmetovalci, ki imajo zemljišče zu-paj kontrolne črte. ki obdaja Ljubljano, sami pa stanujejo znotraj te črte. Pa še nimajo propustnic, da bi mogli obdelovati zemljo, nai se zglase v pisarni Združenja kmetovalcev Ljubljanske pokrajine, Ljubljana. Gosposvetska cesta 2. Tam bodo izpolnili prošnjo, s seboj naj pa prinesejo tudi svojo sliko.
t Tečaj ca telesno vzgojo bo v Ljubljani v prvih desetih dneh meseca junija za ljudske in srednje šole. Udeležilo se ga bo 70 skupin. Tečaj »o pod vodstvom Gilla.
Pokrajinska zveza delodajalcev je (objavila okrožnico, v kateri opozarja pa mesečno prijavo eradbenega lesa, tki so jo dolžni izpolniti vsi lesni trgovci, žagarska, industrijska, gradbena. obrtniška, stavbna podjetja, zakupniki sečenj in lastniki gozdov, ki sekajo gozdove na svoj račun. Podjetja morajo voditi register in vsak Snesec do 5. na posebnem obrazcu poslati prijavo Pokrajinski zvezi delodajalcev v Ljubljani.
Krompir so začeli saditi tudi v liub-fljanski Zvezdi, kjer so se lotili nai-iprei parcele, ki je naibližja vseučilišču pn Glasbeni Matici. Zemljo so dobro (pognojili s kompostom, vendar je plast ■zemlje zelo tenka, zato so morali krompir polagati precej plitko.
150.001) italijanskih delavcev dela zdaj v Nemčiji. Tam uživajo iste pravice kakor nemški, imajo iste plače, (socialno zavarovanje in iste pogoje iprehrane. Poskrbljeno je tudi za njih ©dpočitek in zabavo. Delavci so iz vseh italijanskih pokrajin, največ jih |je pa iz severnih pokrajin, posebno iz pokrajine Trieste.
Nove cene mleku v prahu je določil Italijanski kmetijski . minister. Kila mlečnega prahu polnomastnega mleka K več ko 24 °/o maščobe sme stati največ 21.50 L. vrečice po 130 g pa 3.20 L.
Kovanci po 20 centesimov iz 1. 1918. ®o se vedno veljavni. S pristojnega mesta sporočajo, da so iz prometa vzeti le kovanci po 20 centesimov iz leta 1921., vsakdo jih pa lahko še do BO. junija zamenja pri državnih blagajnah.
V	spomin na obletnico obstoja Ne-tavisne Države Hrvatske bodo v Banjaluki zgradili nov vodovod, v Vin-kovcih nov prekop in več namakalnih naprav na fiiščevem polju.
Četrt milijona Ifudi je letošnje leto
obiskalo zagrebški spomladanski velesejem. Med obiskovalci je bilo veliko
tujcev.
Reden telefonski promet je hrvatska poštna uprava uvedla med Madžarsko in Bolgarijo.
Direktne potniške vagone med Hr-
vatsko in zasedeno Francijo čez nemško ozemlje bodo v kratkem uvedle hrvatske državne železnice. Ravnateljstvo pa sporoča, da je promet na progi Zagreb—Split od 4. t. m. popolnoma obnovljen.
400 milijonov kun so doslej poslali v domovino hrvatski delavci, ki so zaposleni v Nemčiji. Samo Hrvatski potniški urad je doslej izvršil 140.000 denarnih nakazil.
Najstarejši kip na svetu so odkopali v Mrtvem pogorju v Nemčiji, kjer že 17 let izkopavajo starine. Po mnenju dunajskega profesorja Korberja je kip se izpred^ diluvijske dobe. predstavlja pa človeško glavo. Pradavni človek, ki je po mnenju prof. Korberja živei pred sto tisoč leti. ima zelo nizko čelo, dolgo brado, majhne oči in zelo izrazite lične kosti.
Pariški velesejem, ki bi se moral vršiti od 8.. do 25. maja t. L. so preložili na pozneje. Najbrž ga bodo priredili ob koncu avgusta ali v začetku septembra.
Nemško vrhovno vojno poveljstvo je odredilo, da se izpuste vsi bivši jugoslovanski vojni ujetniki, ki so doma na Spodnjem Štajerskem. Prevoz teh ujetnikov se je že začel in bo kmalu končan. Istočasno bodo tudi ostali vojni ujetniki s Spodnjega Štajerskega, ki so bili pri delovnih oddelkih, prevedeni v civilno delovno razmerje in bodo imeli vse pravice nemških delavcev.
Napitnino natakarjev in natakaric bodo odpravili v Nemčiji. Lastniki gostinskih obratov bodo morali odslej zvišati plačo svojim natakarjem in natakaricam, tako da ne bodo več odvisni od napitnin.
200 hiš se je porušilo v Donjem Milanovcu v Srbiji, kjer je narasla Donava poplavila mesto. V Srbiji zdaj za poplavljence javno zbirajo denar.
Kmetijske tečaje in poljedelska predavanja so uvedli v hrvatski armadi. Tako skušajo v hrvatski vojaški službi izšolati tudi nove hrvatske poljedelce.
Izdelovanje in prodajo sladoleda ie
prepovedala oblast v Zagrebu zaradi varčevanja z živili. Prepoved velja samo za mesto.
Mednarodno akademijo za politične in upravne vede so pretekli teden ustanovili v Berlinu v navzočnosti predstavnikov 14 narodov. Predsednik akademije je postal državni podtajnik v nemškem notranjem ministrstvu, podpredsedniki pa zastopniki Italije, Španske in Madžarske. Akademija namerava doseči čim tesnejše stike na področju političnih in upravnih ved v evropskih državah.
Madžarski židovski emigranti, ki zdaj bivajo v tujih in sovražnih državah, so izgubili madžarsko državljanstvo. Odlok utemeljuje to odfedbo s tem. da ti Židje sodelujejo v boju proti madžarskim interesom in da bo treba židovski živeli sploh popolnoma odstraniti, češ da iz njega izhaja največ narodnih izdajalcev.
O	pomenu Hitlerjevih absolutnih pooblastil za čas vojne piše polkovnik nemškega glavnega stana Walter Scheaf. Med drugim poudarja genialnost strateških načrtov Adolfa Hitlerja na vzhodni fronti, ki so Nemčijo rešili pred zimskimi pretresi. To ie bilo mogoče doseči samo tako. da ie Hitler prevzel vso odgovornost na svoje rame. V berlinskih krogih poudarjajo. da Hitlerju absolutna oblast omogoča, da poseže v razvoj dogodkov v slehernem primeru v korist naroda in za dosego zmage.
Angleške čete so Be po poročilu iz Vichyja izkrcale na francoskem otoku Madagaskarju ob vzhodni afriški obali. Zavzeli so predvsem pomorsko oporišče Diego Suarez. Maršal Petain in admiral Darlan sta bila posadkam naročila, nai otok branijo. Berlinski listi poudarjajo, da ie Amerika soglasna z angleškim izkrcanjem na Madagaskarju.
Nov tip nemškega letala »o zgradili v nemški letalski tovarni Blohme Vos. Imenuje se >BW 141«, njegova značilnost je pa propeler, pritrjen na
levem krilu letala namesto v sredL Zato se imenuje asimetrično letalo. Prostora ima za tri člane posadke, opremljeno je pa s topičem in najmodernejšimi strojnicami. Pričakujejo, da bo imelo letalo sijajen uspeh.
Zenske in mladina izpod 18 let ne sme biti več zaposlena ne po dnevi in ne ponoči v rovih srbskih rudnikov. To odredbo ie izdal srbski trgovinski minister.
Poseben odsek, ki zbira samo knjige in drugo štivo. so uvedli v srbskem prosvetnem ministrstvu. Knjige potem po Rdečem križu pošiljajo srbskim vojnim ujetnikom v posamezne države.
Prve češnje so že pričele zoreti v Hercegovini. Kljub ostri zimi in mrazu bodo, kakor vse kaže. dobro obrodile. Kmetje iz okolice Mostarja so jih že prinesli na trg.
300 srbskih otrok so pretekli teden poslali v Banat na okrevanje. Otroci bodo razdeljeni po več krajih.
Navodila za zatiranje vodnih podgan je izdala oblast občinam in ostalim državnim in samoupravnim uradom v Banatu, da zavarujejo zavarovalne nasipe, ki varujejo prostrana polja pred povodnijo. Za vsako pokončano podgano bodo občine plačevale 50 din nagrade. Kdor pa ne bi hotel sodelovati pri tem delu. bo kaznovan z denarno globo 1000 dinarjev.
Hrvatsko komisijo za likvidacijo premoženja državnopravne in zasebnopravne narave bivše Jugoslavije so ustanovili v Zagrebu. Komisija bo ugotovila delež Hrvatske in se pogajala za . likvidacijo deležev z nasledstvenimi državami. Pristojnost komisije bo odločala o državnih dolgovih, državnem premoženju, državnih monopolih. premoženju bivše narodne banke, poštne hranilnice, poštne uprave. prometnih podjetij in socialnih ustanov. Predsednika in njegovega namestnika bo imenoval Poglavnik, ostale člane pa pristojna ministrstva.
Važne uredbe je izdala bolgarska vlada. Sklenila je mobilizirati 25.000 delavcev za gradnio cest na Bolgarskem. zlasti na zasedenem ozemlju. Rdečemu križu ie poverila zbiranje volne za vojaštvo. Trgovinski minister je pa odredil, da se mora 1. junija začeti splošno štetie glav živine in pregled živilskih zalog na Bolgarskem.
Protiboljševiško razstavo so odprli v Berlinu pod naslovom »Sovjetski raj«. Otvoritve so se udeležili tudi fašistovski voditelji v Berlinu in predstavniki španske falange.
Zakonsko odredbo o ureditvi delovnih razmerij so izdali na Hrvatskem. Odredba določa, da bo država dovolila samo delo. ki ne bo škodovalo državi in narodu, vsebino, namen in način dela bo nadzorovala država, prav tako pa tudi nagrade za delo. Določila bo pa tudi kazni za neizvr-šeno delo. za ovire pri delu in za oteževanje dela. Podjetniki in delojemalci morajo svoje odnose urediti tako. da bo delo predvsem v korist naroda in države, šele potem pa v korist posameznikov.
Madžarska ie pretrgala diplomatske stike z Brazilijo. Urugvajem in Paragvajem. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da namerava Madžarska ostati zvesta politiki Osi in da ne mara imeti stikov z državami, ki so se izrekle proti njej.
Ameriški državni parlament bo prepovedal šolske počitnice. Namesto da bi šli na počitnice, se bodo morali gojenci udeleževali letalskih tečajev.
Nemški letalski general Quade je objavil v berlinskem listu »Borsen-Zeitung« članek o letalski ofenzivi na Malto. Med drugim pravi, da se ni čuditi odporu tega otoka, ki je ena sama trdnjava. Vse naprave so globoko pod zemljo, kjer v so urejena skladišča, tovarne, letališča, ladjedelnice in oporišča za podmornice. Sistem podzemeljskih rovov je velika ovira za letalsko ofenzivo. Vendar ie kljub temu letalstvo Osi doseglo že velike uspehe in je otok kot oporišče odrezan od zvez z zunanjim svetom. Prav zato odpornost branilnicev pojema. saj živi na otoku okrog 200.000 ljudi.
Usnjeni izdelki se dajo dobro prebarvati le s specijelno barvo za usnje. Zaloga barv in acetona: Efaks. Napoleonov trg.
, Vato ta odeje, šivanje odej, tapc-eiranje _ in popravljanje zof nudi najugodneje Dolničar, tapetništvo. Celovška cesta 102, pri policiji.
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: dr. Svetozar IleSič, privatni docent, in gdč. Meta žužkova, cand. iur.
V Zagrebu: dr Franc Stamol, zobozdravnik v Sisku, in ga. Zlata Brišnikova, bivša trgovka.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: inž. Josip Petrič; Jakob Grčar, policijski agent v pok.; Franc Anžič, posestnik in mesarski mojster; Jakob Zalaznik, posestnik; Josipina Strnad ova; Julius Hutt-mann; Franc Zdravje; Jernej Remškar, po-■estnik in železničar v pok.
Na Golniku: Cecilija Erzinova iz fimartna pri Kamniku.
V Brežicah: 761etni Jožef Antončič, višji oficijal v pok.
V Mariboru:	Slletna Marija Koliberjeva, hišna posestnica; 621etna Antonija Kitakova; 371etni Martin Trstenjak, bivšj urar; 841etna Marija Šlander jeva; 741etni Josip Perko, železničar v pok.; 701etni Franc Jurkovič, železničar v pok
Na Lidiji pri Medvodah:	821etna Marija
Debevčeva, tovarniška delavka.
V Žužemberku: Fran Požun, tajnik posojilnice in organist.
V Ribnici: 831etna Terezija Sušnikova.
V Dolenji vasi na Dolenjskem: 271etni Ignacij Levstik.
Naše sožalje!
ŠPORTNI TEDNIK
Zdi se, da je že določeno
Tekme te nedelje so tvorile uvod v poslednjo šestino tekmovanja. Na sporedu je torej sedaj finish, dirka za poslednjimi uspehi, ki naj tej ali oni četi potrdijo že dosežene položaje, drugim pa omogočijo še v poslednjem trenutku, preden pade zastor, kako zboljšanje, malo več sončnega prostora.
V prvi vrsti je šlo za sam vrh razpredelnice. Neposredna borba med tekmecema za prvo mesto, Romo in Torinom, naj bi rešila vprašanje letošnjega prvaka. Torinci so uživali prednost lastnega igrišča, pa so zamudili, da bi se z njo okoristili. Nasprotno, Rimljani so dvakrat prišli v vodstvo in obakrat so se morali domačini zelo zelo potruditi, da so dosegli izravnanje. Velika borba za prvo mesto se je končala neodločeno in je najbrž odločila vprašanje, kdo bo letos sedel na italijanski nogometni prestol: vse kaže, da bo to Roma.
Rezultati: Piorentina-Modena 8-0, Li-vorno-Napoli 2-0, Ambrosiana-Bologna
0-1, Lazio-Juventus 2-1, Liguria-Genova 3-4, Torino-Roma 2-2, Triestina-Milano 2-2, Venezia-Atalanta 1-0.
Na prvi pogled je opazen velik rezultat v Firenci, gotovo najmočnejši v vsem letošnjem tekmovanju. Omeniti je treba derby v Genovi, ki je Geno-vezom prinesel težko priborjen uspeh. Triestina je z Milanezi podelila točki, kar je med tema dvema že davno udomačen običaj. Viden je tudi uspeh prvaka v Milanu, prepozen, da bi si mogel z njim pomagati na boljše ko šesto mesto.
Nekaj tekem se more pohvaliti z dobrim obiskom. Največjega je imela prireditev v Torinu, okoli 25.000 s skoraj
300.000 lir utržka. Po 15.000 sta imeli prireditvi v Genovi in v Romi, v Milanu celo 18.000. Vsega skup je bilo na tekmah prvega razreda več ko
100.000 gledalcev. Tudi drugi razred se je to nedeljo postavil: preko 40.000 gledalcev; najizdatnejši obisk je bil v Bariju, 13.000.
švicarsko prvenstvo: Servette-Young Fellows 3-1, Grenchen-Grasshoppers
1-0, Lugano-Chaux de Fonds 1-0, Lau-sanne-Nordstern 0-0, Young Boys-Lu-zern 1-1, Ziirich-Cantonal 3-2, Biel, St. Gallen 4-2.
Francija: Druga tekma pokalnega finala: Red Star-Lens 5-2.
V Nemčiji so odbili prvo kolo finala za prvenstvo. Udeležba je še pestra in bo zanimivejša, ko bodo razni out-siderji izločeni.	o.	C.
Filatelija Vpliv filatelije na gospodarstvo
S tem, da so uvedli v poštnem prometu frankiranje pisem z znamkami namesto prejšnjega plačevanja pristojbin v denarju, je nastala nujna potreba po čim popolnejših in vzdržljivih strojih in potrebščinah.
Tiskarska obrt se je razvila od prvotnega knjigotiska in bakroreza do izredno popolnih, finih in preciznih tehnik, ki jih uporabljajo danes (ba-krotisk. jeklorez, svetlotisk itd.).
Potrebno ie bilo izdelati papir posebne vrste, prav tako lepilo. Posebno pozornost ie bilo treba posvetiti izdelavi barv. Cela vrsta novih strojev je bila potrebna, da ie šlo delo hitreje izpod rok in da ie postalo možno kriti_ogromne_ potrebe po znamkah v novejši dobi. Tiskanje znamk je postajo posebna panoga tiskarstva in zahteva danes specialno izurjenih delavcev. Kakšen velik vpliv je imel ta napredek na gospodarstvo, lahko vsakdo uvidi.
To so bile neposredne posledice izuma znamke. Še večji pomen pa imajo posredne posledice, namreč zbiranje znamk.
Z začetkom filatelije ie bil nujno zvezan nastanek posebne vrste trgovine — trgovine z znamkami. Prvotno so prodajali trgovci znamke obenem z drugim blagom in ni bilo specialnih trgovin. Danes imamo veletvrdke. ki se ukvarjajo izključno z razpečavanjem znamk. Ker veljajo znamke za vrednostne papirje— kar na primer dokazujejo sedanje omejitve v izvozu in uvozu znamk —• je umljivo, da znamke tudi notirajo na posebnih borzah, podobno kakor industrijske in druge delnice. Regulacije teh notirani so posledice velikih družb (avkcij), ki jih prirejajo svetovne veletrgovine z znamkami. (Tu mislim seveda le na boljše, klasične znamke. Cene ostalih se seveda ravnajo po zakonu ponudbe in povpraševanja.)
Tudi obrtniki so postali pozorni na to gibanje, bodisi da so nekateri podjetnejši sami izkoristili ta pojav v svojev namene, bodisi da so dobivali naročila v zvezi s filatelijo. Vsekako imamo danes cela podjetja, ki izdelujejo to ali ono filatelistovo potrebščino. najsi bo to pinceta, prilepka. album ali pa vložna knjiga in ostali pribor.
Z naraščanjem števila filatelistov se je izkazala potreba po ustanavljanju društev in izdajanju strokovne literature. Dandanes imamo poleg kopice strokovnih knjig še nešteto mesečnikov in drugih listov, da. celo tednikov. ki so izključno filatelističnega značaja.
Za splošno narodno gospodarstvo je filatelija večje važnosti, kakor se splošno misli. Zbirke moramo namreč smatrati tudi kot naložen denar in iih primerjati s hranilnimi vlogami. Da, celo boljše ie to. ker ohrani znamka v še tako razrvanih denarnih razmerah (n. pr. v inflaciji) svojo pravo vrednost, če je že ne poveča, medtem ko z valuto ni zmerom tako.
Znamke lahko pomagajo tudi zboljšati splošno gospodarsko stanje, če se uporabijo v propagandne namene, recimo za pospeševanje tujskega prometa. Znamka s posrečeno izbranim motivom ne mika samo zbiralca, ampak dostikrat tudi nezbiralca. in tako dostikrat uspe v svojem namenu.
Končno lahko pripomnim, da se da s pametno politiko izdajanja znamk jako lepo polniti državna blagajna, za kar ie prav lep primer kneževina Liechtensteinska. Znamke te državice so pri filatelistih zelo v čislih, uprava pošte pa se tega tudi zaveda in ne trapi zbiralcev s kilometrskimi serijami in s pribitki, dosti večjimi od nominalne vrednost.
Vidimo torej, da zbiranje znamk ni le »igračkanje s papirčki«, nego da ie filatelija v gospodarstvu vsake države važen moment.
O	priliki pa o ostalih vplivih filatelije na javno življenje.
G. Gruden.
ADELAIDA VZTRAJA DO KONCA
KRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA
Stephen Lansing je nežno dvignil kdju Čeno postavo iz zaboja. Tiho pre-Uinjaje ie odstranil umazano cunjo. HBočo med zobmi Glorije Larue. Potlej je odvezal rute, s katerimi je Imela povezane noge in roke. Bile so običajne hotelske brisače, kakršnih pride vsak dan na stotine v hotelsko pralnico.
»Za Boga. Gloria. če so vam storili kaj žalega, naj jim bo Bog milostljiv!« 9» zaškrtal Stephen.
Dekle se je slabotno nasmehnila in irekla v tonu, ki ga poprej nisem bila vajena pri njej:
»Vse v redu, gospod šef. Sai ste me (vendar zato s seboj vzeli, ker kaj Iprenesem.t
»Šef!« Sweenev je od začudenja pohabil usta zapreti.
»Sef!« sem vzkliknila, ne da bi bila Ikaj razumela.
»Šef!« ie osupel ponovil nadzornik.
Stephen se še zmenil ni za nas.
»Za božjo voljo. Gloria. sai sem vas vendar svaril... vam rekel, da ie po-inarejeno srioročilo radijske družbe znamenje, da* vas hočejo dobiti v svoje roke. Zakaj... le zakaj niste pazili, nespametni otrok?«
Skomignila je z rameni.
»Mislila sem. da sem strašansko prebrisana. gospod šef.«
»In tako ste šli naravnost v past.« ie trpko rekel Stephen.
»Vsak človek kdaj kozla ustreli, go-■pod šef,« je nekoliko osramočena priznala. »Brž ko sem prejela omenjeno vabilo za pevski nastop, sem pedela, dl je past nastavljena, a sto-
rila sem napako.« Zgrozila so ie. »Brez vas bi bila to moja poslednja napaka. Mislila sem. da se mi ne more nič zgoditi, dokler ie revolver v moji roki naperjen na Cirila Fan-cherja.«
»Na Cirila!« sem kriknila. Moje nai-hujše slutnje so bile torej upravičene.
Dekle se niti zmenilo ni zame.
»Zmerom se mi je zdelo, da ie od vseh nizkotnih zverin trgovec z dekleti najnizkotnejši,« ie rekla zaničljivo.
»Trgovec z dekleti!« ie zašepetal nadzornik.
Stephen Lansing in dekle z mirnimi očmi in odločno brado očitno nista imela prav nič časa za nas.
»Dalje... pripovedujte!«
»Ko mi je rekel, naj v sobi za pre-oblnčenje počakam na ček. sem vedela. koliko ie ura.«
»Da, da! Dalje?«
»Preoblekla sem se in stopila levo od vrat, z revolverjem v žepu in s prstom na petelinu.«
»In potem?«
»Bržčas je opazil, da sem bila iz-pregledala njegovo nakano, ali mu ie pa kdo namignil, vsekako revolverja nisein utegnila sprožiti. Niti videla ga nisem prav. Komaj ie stopil v sobo. me je udaril s pestjo in pošteno zadeta v čeljust, sem telebnila po tleh. Ko sem se zavedela, sem bila povezana kakor poštni zavoj... očitno bi me zvečer namesto drv vrgli v peč.«
»Upam. da ie za podleža pripravljen v peklu posebno zakurjen prostor,« je Stephen siknil skozi zobe.
»Da sem mu pustil pete odnesti, ko sem ga imel že tako rekoč v rokah, je najhujša blamaža, kar sem iih doživel v svoji dolgi karieri.«
»Daleč ne more biti. gospod šef. Še ga boste ujeli.«
»Zdaj, ko sva odkrila svoje kvarte! Ne bodite otročji. Gloria,« je rekel Lansing očitajoče.
Dekle je pobesila glavo.
»Oh. strašno mi ie žal. gospod šef. Vse sem vam pokvarila.«
Stephen ii ie tovariško položil roko na laket.
»Nikar, otrok, saj vam ničesar ne očitam. Pravite, da ie bil že takoj, ko je stopil skozi vrata, pripravljen planiti na vas. Nekdo mu ie moral kaj namigniti.«
Takrat nas je Stephen prvič na znanje vzel. Ko me ie pogledal, je vzdihnil:
»Adelaida. Adelaida, ali ste nazadnje vi krivi, da ie dobil namig?«
»Jaz... o ne! Razen če me je morda opazoval, ko sem v veži govorila z Anninim možem.«
»Z Anninim možem?«
»Da, možem natakarice, ki ie včeraj izginila.«
Njegov obraz se ie zmračil.
»Izginila? To ni mogoče. Mislim, da ni poskusil, prodati io v New-Orleans. Saj ima vendar dom in moža, nekoga, ki bi razkričal vsemu svetu, če bi izginila. To vem zato. ker sva ii James Reid in jaz ponovno sledila, da bi dognala, v kakšnih razmerah žjvi.t
»A Fancher... tega ni vedel,« kem zajecljala. »Proti njemu se ie izdajala za samostojno dekle.«
. »O Bog!« je zastokal Stephen Lansing. »In jaz sem bil tako prepričan, da ni v nevarnosti, da se še zmenil nisem zanjo.«
Po kratkem odmoru ie rekel nadzornik Bun.van zmedeno:
»Ali bi bili tako prijazni in bi mi
povedali, kaj... kaj naj vse to pomeni. Mr. Lansing?«
»Višji nadzornik Lansing, član tajne državne policije, tudi g-menov imenovanih,« je ponosno pojasnilo dekle. »Ta trenutek je tukaj v posebni misiji.«
»Smrt božja!« Sweenev ie od spoštovanja skoraj na trebuh padel.
»In to je,« je rekel Stephen z lahnim smehljajem, »moja pomočnica, moja desna roka. Miss Gioria Qua-ckenberryjeva.<
»To je moje pravo ime, gospod nadzornik,« je reklo dekle, ko je videlo nejeverni izraz na Bunyanovem obrazu. »In sicer zakaj? Ker bi si noben človek na svetu ne izbral takšnega smešnega imena za psevdonim.«
»Morda... morda res ne,« ie zamrmral nadzornik.
»Da vam takoj vse pojasnim, gospod nadzornik,« je rekel Stephen Lansing. »vam povem, da ve vrhovno vodstvo državne policije že leto dni. da v tem delu države cvete trgovina z dekleti najnizkotnejše vrste. V nevv-orleam skem pristanišču skrijejo uboge žrtve v zaboje in iih preneso na parnik, ki vozi proti Buenos-Airesu. dokler ne končajo nazadnje v kakšnem južnoameriškem zabavišču. Posrečilo se nam ie, izslediti eno izmed pošiljk, a zločinci so bili že poprej dobili namig. Ko smo prišli do človeškega tovora. so bila dekleta že mrtva.«
»O Bog!« sem onemoglo zastokala.
»Našli smo tudi sled nekega dekleta, ki se ji je posrečilo, da je iz tovornega avtomobila, v katerem so jo peljali v New-Orleans. vrgla s svinčnikom napisano pismo. A že dolgo poprej, preden je bilo to sporočilo v naših rokah, so jo bili vrgli na cesto, kjer jo je .slučajno' povozil tovorni avto.«
»To je bila Gwendolena!« sem vzkliknila. »Natakarica, o kateri so
pravili, da so jo povozili na poti v Hollywood!<
Stephen je prikimal.
»G\vendolena ni imela nobenih svojcev. Ljudje, pri katerih je stanovala, niti tega niso vedeli, kje je bila nazadnje v službi. Dogodek smo si še precej jasno rekonstruirali', a na pravo sled nas je privedel šele prtič z znamko .Hotel Richelieu', ki smo ga našli v njeni sobi. Zato sem že mesec dni tukaj, gospod nadzornik, ali pa hodim po sosednjih mestih, na zunaj kakor da prodajam kozmetično robo. v resnici pa, da bi izvedel kaj natančnejšega o dvajsetih ali tridesetih dekletih, ki so zadnje leto izginila tod okoli'«
»Dvajset ali trideset?« sem zaše petala.
»Razen prtiča nisem imel nobene podlage za domnevo, da je središče zločinskega podjetja v tej hiši...«
»Razumem, sir.« je pripomnil nadzornik spoštljivo.
»Odkrito povem, da so moii predstojniki mislili, da tod samo čas zapravljam.« Stephen Lansing se mi ie nekam porogljivo nasmehnil. »In tudi... nekateri drugi ljudje so bili prepričani, da nimam ničesar drugega v mi; slih kakor ljubimkanje z neumnimi ženščinami. Do predvčerajšnjim senl še sam mislil, da se peham za stvarjo. ki je prav za prav ni. Našel nisem namreč ničesar takšnega, kar sem upal najti. Nato so iznenada začeli dogodki drug drugega preganjati. Morda je morilec umoril Reida zato. ker je potreboval denarja... mnogo denarja. da bi pobegnil na varno. Morda je tudi poskušal zadnji veliki lov. ker so mu tla začela postajati prevroča-Vsekako je zdaj najel Glorijo, ki se je po mojem naročilu že nekaj tednov potikala tu okrog in prosjačila za namestitev. Zdaj — sem si mislil — <0 prišel trenutek, ko bo treba lopovu nastaviti past.«
Ltrtek »Družinskega tednika**
ZOBJE
in
PREHRANA
Zakaj mora dandanašnji vsak človek k zobozdravniku? Zakaj je 32 zdravih zob v ustih odraslega človeka takšna redkost?
Izprašajmo same sebe! Zakaj pogosto je napačna prehrana tisti vzrok, ki nam pripravi »vrtalno naslado« in toliko kovine v usta.
. In vendar so na svetu dežele, katerih prebivalce ne mučijo skrbi za ohranitev zdravih zob. N.iihovi otroci ?® rodijo z zdravimi, močnimi zobmi *n takšne ohranijo vse svoje življe-hje; zobozdravnikov in plomb skoraj he poznajo, ustne vode in zobne kre-the so jim odveč.
In mi? Poročila šolskih poliklinik hli celo ugotovitve vojaških zobozdravnikov kažejo obupno stanje naših zob. hkoraj vsak človek ima danes kovino v zobeh; umetno zobovje je silno pogostno, popolnoma zdravi zobje so pa velika redkost.
A zmerom ni bilo tako. Neki strokovnjak, ki je raziskoval razpadanje zob v teku zgodovine, je ugotovil, da so ljudem v prvi -sgrodovinski dobi zobje le redko gnili. pozneje pa vse bolj in bolj, dokler niso danes ta dan dosegli vrhunca. Sicer so strokovnjaki našli na zobovju človeških okostij vseh časov tu in tam kakšen gnil zob, nikoli pa ne toliko kakor danes. Do leta 1000. je imelo komaj 30 %> Evropejcev gnile zobe. med letom 1G00. do 1700. je število ljudi z bolnimi zobmi ha lepem poskočilo na 50 %, danes ima pa 90—100 °/o Evropejcev gnile zobe.
Zato ni čudno, da se znanost le dplgo kar najintenzivneje bavi z vzro-
l»«	    i	*	_x4-m.«
izvršenega ---------------------     —
ložba iz Basla je pa vse te rezultate zbrala in jih izdala v celoti. Ker gre za vprašanja, ki nas vse osebno zanimajo, je prav, da se seznanimo z njimi.
. Kateri so torej vzroki gnitja zob? P® pustimo ob strani še malo raz-iskane odnose med zobno gnilobo in nenaravno sestavo sline, motnjami krvnih žlez in vplivi dednosti, ostane se šest glavnih vzrokov zobne gnilobe:
1. slaba zobna sklenina;
2. razkroj zobne sklenine zaradi vpliva bakterij in kislin;
3. nezadostno uživanje mineralnih snovi in pomanjkanj« vitamina D;
. 4. uživanje belega kruha in drugih izdelkov iz bele moke;
5. uporaba rafiniranega sladkorja kot živila;
6. nepravilna prehrana med nosečnostjo in pomanjkljivo dojenje.
Zdaj si pa poglejmo posamezne točke nekoliko natančneje!
1. Da zobje, katerih sklenina je ?laba ali razpokana, laže obolijo, je lasno. Vprašanje je le, kaj je vzrok, <ja sklenina ni dovol i trdna. Vse kaže, da je vzrok temu poleg različnih drugih vplivov (kakor na primer mehanskih) predvsem pomanjkanje vitaminov A, C in D v naši prehrani.
.2. Nekatere kisline tvorijo pri vrenju nekaterih hranil — kakor sladkorja in škroba — klice, ki načno zobno sklenino. Čim več torej uživamo takšnih snovi — torej predvsem sladkorja — tem nevarnejše je za zobe. Nadalje začne kruh, zamesen J drožmi, dosti prej vreti kakor pa testo, zameseno s kvasom. Zato je takšen kruh za zobe bolj škodljiv.
3. Zelo važna snov za rast zob je apnenec. Če ga telo ne prejme v zadostni meri, na primer tam, kjer ga Primanjkuje v pitni vodi, vpliva to ha rast zob. Okrog leta 1600. se je način življenja ljudskih množic hudo 'zpremenil. Iznenada so ljudje začeli Pzivati mnogo sladkorja in testenin jz bele moke. a v tem obojem je zelo •halo apnenca. Zato je zobna gniloba tako hitro napredovala.
lj
more samo vitamin D dovesti zobovju dovolj apnenca. Vitamin D bržčas ureja poapnenje zob. Da nam pa vitamina D zelo primanjkuje, dokazuje pogostna rahitida, katere vzrok je ravno pomanjkanje vitamina D. Torej tam, kjer manjka vitamina D, trpe zobje.
4. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da igra tudi skupina vitamina D važno vlogo pri rasti zob. Teh vitaminov je mnogo v žitnih zrnih, pri pripravljanju testenin iz bele, moke se pa skoraj popolnoma poraz-gube. Zato ni čudno, da so se povsod tam, kjer so namesto polne pšenične moke začeli uporabljati belo, naglo poslabšali zobje. Tako so narodi in narodnostne skupine, ki poprej gnitja zob sploh niso poznali, oboieli, brž ko so začeli uživati belo moko in sladkor. Tudi s poskusom so to dokazali: če so krmili podgane s kruhom iz žitne mešanice, so se jim razvili zdravi zobje. Če so jim dali pa izključno belo pšenično moko, so imele kmalu nezdrave zobe.
5. Najmanj tako škodljiv kakor bela pšenična moka je sladkor. Tudi pri tem igrajo vlogo vitamini B. v toliko, v kolikor so potrebni za razkroj sladkorja. Če jih ni dovolj, se tvorijo vmesne snovi, ki napadejo zobno sklenino (glej točko 2!). Medtem ko vsi naravni sladkorji vsebujejo vitamin B, ga v rafiniranem sladkorju manjka in prav rafiniran sladkor danes največ uporabljamo. Strokovnjaki so torej dokazali, da je rafinirani sladkor za zobe škodljiv. Trditev, da lizanje sladkorčkov zobe načenja, je torej upravičena.
6. Medtem ko so nekoč otrokom mlečni zobje le redko oboleli, je danes zdravo mlečno zobovje prava redkost. Nepravilna prehrana matere med nosečnostjo in pomanjkljivo dojenje škodujeta rasti dojenčkove čeljusti, motita rast mlečnih zob in sta glavni vzrok gnitja mlečnih zob. Tu igra važno vlogo predvsem vitamin C, ki ima razen omenjenih lastnosti vazen vpliv na rast zob. Otroci, ki jih matere ne doje, dobijo dosti premalo tega vitamina. Razen tega vzame kuhanje mleku takšne snovi, ki preprečujejo gnitje zob.
Iz tega pregleda vidimo, da je ra^t zob zelo odvisna od vitaminov A, B, C in D, z drugimi besedami, da je
zdravje zob odvisno od prehrane. Prehrana vseh ljudi z bolnimi zobmi, to se pravi, prehrana 90 do 100*/« prebivalcev kulturnih dežel, je kako pomanjkljiva. Če hočemo to preprečiti, moramo današnjo prehrano toliko izboljšati, da bo ohranila zdrave zobe in preprečila gnitje.
Vitaminov A, C in D, važnih za zobe, je v današnji prehrani dosti manj kakor pa v prejšnji, ki je ljudi varovala zobne gnilobe, zakaj:
a) poraba sladkorja in bele pšenične moke je vzrok, da telo ne prejme dovolj vitamina B;
b) z umivanjem, dolgim namakanjem in zametavanjem vode, v kateri jedi kuhamo, znatno zmanjšamo količino vitaminov C in B, ki se v vodi topita;
c) kuhanje živil, ki vsebujejo vitamine A, B, C in D, ki vročine ne preneso in so zelo občutljivi, te vitamine delno razkroji;
d) pogosto uživamo konservirana živila, v katerih je manj vitaminov kakor pa v presnih živilih;
e) bivanje v mestih preprečuje učinek ultravijoličastih žarkov na kožo in s tem tvorbo in preskrbo z vitaminom D;
f) pomanjkljivo dojenje mater in umetna prehrana dojenčkov sta poslabšala preskrbo z vitamini v prvem letu otrokovega življenja.
Če bi današnjo prehrano, siromašno z vitamini, nadomestili spet s takšno prehrano, ki bi imela dosti vitaminov A, B, C in D, bi po dosedanjih izkušnjah preprečili škodljivi vpliv moderne prehrane na zobe in zatrli gnitje zob.
Prva pot v boju proti zobni gnilobi bi torej bila: izpopolnitev naše prehrane z vitamini. Verjetno je pa, da bi se tako vrnili nazaj k prehrani naših prednikov. To bi pomenilo, da ne bi jedli konserv, ne bi več živil tako dolgo kuhali, ne bi uživali sladkorja in bele moke in bolj upoštevali presno hrano. Zato nai velja posejmo zdaj spomladi geslo: uživajte čim več presne povrtnine!
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Borna
sreča
Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko
NAPISAL J. HERMAN
»Halo! Dober večer, srček. Zadovoljna?... seveda, še neki posloven razgovor imam. Kakšne komedije, preden zaključiš kakšno stvari Kai praviš? Da, s poslovodjo... ne preveč pozno... ne... proti polnoči. Imaš kai brati? Čakala me boš... o. zelo si do-bral Na svidenje!...<
In potem kratek prasket v ušesu in tišina. Že prav. Danes s poslovodjem, jutri z ravnateljem. Dolgo je čakala, s slušalko na ušesu, a zaman. Peter ji je pozabil poslati poljub. Prvič po dolgem času.
Telefon spi. Claire sedi spet v svojem naslonjaču, mrazi jo. Noč je mrzla. Misli na Petra — na kai drugega nai bi mislila? Kie neki večerja? Gotovo v kakšnem odličnem lokaiu; njegova obleka je neoporečna, črne lase ima gladko poščetkane, njegova ovratnica je brezhibna. O, kako rada bi ga razkuštrala, mu zadrgnila ovratnico v vrvi
Trenutek, ko ga najbolj ljubi, je tedaj, ko se zbudi, ko začne biti zanjo živ. ko se začne premikati, govoriti, gledati okrog sebe... A to so le kratke minute. Zvečer se spet utrujen vrne domov, da se naspi, in zjutraj spet odhiti na delo. Ali je to prava sreča?
Drugi, da, ti imajo pravico do njegovega smehljaja, do njegovega življenja:	njegova tajnica, poslovodja,
ravnatelj. Ona, oh. ona se zbudi tudi po desetkrat ponoči, samo da mu pogleda v obraz, kakor gleda njegovo fotografijo, kadar je na potovanju. Ko sta bila zaročena — kako se ii ie mudilo, navezati ga čisto nase. ga imeti zmerom pri sebi. In zdaj? Kako hrepeni po tistem lepem času, ko ii ie žrtvoval dolge popoldneve in večere.
Ura ie deset. Claire ie trudna. Človek ostari, kadar začne šteti minute. Kaj naj stori? Naj gre večerjat? Človek ne more večerjati, če je sam. Brez prave volje si v kuhinji kaj po-drobiš, si pripraviš Čaj. In potem? Knjiga? Oh, ko ie pa že vse prebrala! Zleknjena na postelji čaka. Morda bo okrog enajstih telefoniral? Vselej, kadar kdo siiodaj odklene vrata in krene po stopnicah navzgor, šteje, prvo nadstropje, drugo, tretje — ne. te že mimo.
Ali naj spet čaka? Ne. zdaj ima pa že zadosti. Drugi ljudje vidijo luč. poslušajo glasbo, gredo plesat, vidijo življenje v najlepših barvali. Ona. mlada je še — ali naj zmerom Čaka? Steče od sobe do sobe, prižge vse luči. Zdi se ji. da je nemogoče še dalje ostati tod. stran mora. ven. živeti, kakor drugi.
Claire se hitro obleče. V zrcalu celo sama sebi ugaja. o. še ie ljubka, dobro je ohranila čar svojih let. Utrne luči,_ drugo za drugo. Vrata se zapro. ključi zarožljajo, dvigalo se spusti, koraki se klopotajo oddaljijo po pločniku.
Dvigalo se jame spet vzpenjati. Prvo. drugo, tretje nadstropje. Ključ se obrne v ključavnici, vrata se odpro. v predsobju se prižge luč. Neki mož vstopi, smehljaje se. z brezhibno ovratnico in obleko.
»Claire. Claire!« Nihče ne odgovori. Čudno, kakšen strah ti vlije prazna hiša, če pričakuješ, da je v njej ljubljeno bitje. Sobe se zde desetkrat večje, mrzle, gole. Stoj — tamle ie nekaj belega na pisalni mizi. Odprt Črnilnik. papir, hlastno napisano:
»Peter, ugotavljam, da sem tu živela leto dni kakor pozabljena. Ali se Ti ne zdi. da imam pravico do malo sreče?«
Peter vzame peresnik, ga pomoči v črnilnik in napiše eno samo besedo: »Da.«
Potlej si sleče suknjič, odveže ovratnico in se vrže v naslonjač. Čaka. čaka... Ne more več. Kaj ie neki počel vse leto? Kje neki ie imel glavo? Vrag naj vzame večerne poslovne sestanke — kakor da se ne bi dali odpraviti dopoldne. En sam večer brez Claire — kako neznosno!
ZRCALO
naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Brezobzirnost
V predmestj'u pa tudi v mestu samem so letos lj‘udje obdelali če tako majhen kos zemlje, da bi se vsaj nekoliko preskrbeli za jesen. Nekateri so dobili boljši kos celine, drugi slabšega, zato tudi razlika v delu.
Ni dolgo tega, kar sem bila na iz-prehodu. Kakor jaz je šla na izpre-hod tudi neka dama, ki je pa pripeljala s seboj kar več pasjih ljubljencev. Pustila jim je, da so pomendrali obdelane grede, na katerih je prav lepo poganjal in že zelenel zgodnji grah. Razumem, da se mora žival ,zletati‘, kakor pravimo, vendar ne razumem njihove gospodarice, da nima toliko pameti in srca, da bi preprečila početje svojih psov. Pomendrati in potacati je lahko, obdelati in pridelati pa težko in ne brez truda!
Z.
Tedaj zasliši korake na hodniku, drdranje dvigala. Nato zarožlja ključ in ona stoji med vrati. Kako ljubka je. kako sveža in mlada! Njegove oči se še obotavljajo, prosijo io odpuščanja. Ona razume. O. ko bi le vedel, kako zelo se je dolgočasila! Luč. barva, godba, kai je bilo vse to brez njega! In listek, ki ga je bila pustila na pisalni mizi. hotela se ie že takrat obrniti in ga raztrgati, le samozavest ji ni dala — kajne, tudi ljubeča žena si sme to privoščiti, nekoliko ponosa nasproti svojemu možu!
Če se dva ljubita, potlej oči govore. Objel io ie in na lepem je vso pozabila: telefon, neskončno dolgo Čakanje. kos papirja na mizi in hrepenenje po tisti bore mali sreči...
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
DOBRO ŠIVILJO srednjih let sprejmem za vodstvo moškega ln ženskega krojaštva. Naslov v upravi lista.
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
•jLiiiiililliillllllllllllllllllllllllllllllllliJ: I O K V I R J I	i
E	ca	S
| SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. |
KLEIN
E LJUBLJANA. \Nolfova 4 E nillllilllllllilllilllliilllillillliiiiiimii?
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, Kdaj StrItarleva ul. S
pri frančiškanskem m o. tu
(ntnrstm otn«, ctlinogiedi. UuioiMn. Hromim, tTgromitn, M. Velika utira «r, Himni it intnine. Samo tvilttetni oftlkai	Ciniki	bmpiiCno
Beseda »past« mi je zvenela nekain zauno.
»A izkazal se ie prezvitega za vas,« Sem oklevajoče rekla.
»Da,< je vzdihnil Stephen Lansing. v. Sweeney ie počasi zaprl svoja na stroko odprta usta in rekel:
, »Se zmerom ne razumem prav. sir, kako more takšna mlaka krvi izvijati... od neznatnega ugriza Miss Adamsove.«
Višji nadzornik Lansing ie ošinil syojo pomočnico s skoraj otožnim pogledom.
, »Rekii ste. da vsak človek kdaj kozla ustreli. Gloria. Pri ubogi Annie jkjiu zagrešil napako in v našem poklicu je žal skoraj vsaka napaka »sodna.«
>Ali mislite, da je to... njena kri?« ebl rekla in se zgrozila, btephen je prikimal in ko sem po-Ujislila na nesrečnega mladega moža. fi*. me ie čakal zgoraj v veži. sem zaklela ko otrok.
18. poglavje. n.Kakor se ie pokazalo, je bil nadzor-j‘k, ko mi ie hitel v klet na pomoč. Val kleenil zastražiti stopnice in dvi-KJkJ s policijo. To sta bili po niego-kl‘b naziranju edini možnosti, priti iz hit;	^ redarji so zdaj poročali, da
»iih	n* Pokušala smukniti mimo
p-^jdalje se je pokazalo, da ie bil tik tem. ko sem začela kričati, po-jaVku zvonec pri dvigalu v kleti, a v»b ■ ki podnevi streže dvigalu, ie na Dreteito trdil, da ni bilo nikogar Čakai 0 ie Pelial navzdol, čeprav ie Ra .nekaj minut, tako dolgo, dokler gn .hi moje oglušujoče kričanje na-jv° v neznanski strah.
PoVo,iSi je 8Pet opomogel — je pri-Peta keval — sta z dvigalom vred tre-
j>aje od strahu obstala v veži edaru, ki so tam stražili.
so po-
trdili Jakovo izpovedbo. Poročali so. da je bil čisto sam. ko ie stopil iz dvigala. Mislim, da se ie nadzornik nekaj časa poigraval z mislijo, da ie Jake sam krivec, a nam. ki smo poznali malega sivolasega črnca, se ie zdel ta sum docela nesmiseln.
Na njegovo srečo ie Ella Trotterjeva prisegla, da io ie Jake pravkar peljal gor v njeno sobo, ko ie zvonec v kleti pozvonil. Sama ie videla, kako se je posvetil signal za klet. Svetlobno znamenje ie močno trznilo, kar ie pomenilo, da je tisti trenutek nekdo v kleti kakor obseden pritiskal na gumb.
»Potlej je še zmerom nekdo tam spodaj!« je vzkliknil nadzornik.
»No, potem razbojnika slabo poznate,« je ugovarjal Stephen Lansing.
Nadzornik se je pa kljub temu nameril. da v spremstvu mogočne čete redarjev še enkrat osebno preišče sleherni kotiček kleti. Stephen ga je spremljal, čeprav ni verjel v uspeh tega pohoda. Jaz sem se pa nameravala v veži nekoliko opomoči od strahotnega razburjenja. Tudi Miss Gloria Quackenberrvieva si ie bržčas vroče želela, da bi vsaj za silo odpočila svoje izmučene ude.
Ubogi Konrad VVilson. Annin mož. ie še zmerom sedel na stolu pri vrtilnih vratih, kjer sem ga bila pustila. Stopila sem k njemu in zamrmrala nekaj, kar naj bi se slišalo kot tolažba, a prepričana sem. da me sploh ni slišal. Čez nekaj časa se ie pojavil redar s sporočilom, da Mr. Lansing želi, da Mr. NVilson nekoliko leže v njegovi — Lansingovi — sobi, in se odpočije, preden ga bo začel nadzornik zasliševati. Z istim, predse strmečim pogledom so ie dal Annin mož onemogel odvesti.
»Šef si bo to strašno jemal k srcu.« je zamrmrala Gloria Quackenberrv-jeva. ko sva se naposled do smrti
utrujeni pogreznili v zofo. »Morda je to pot res kai prezrl. Noben človek ni nezmotljiv. A eno vam lahko rečem. Miss Adamsova. boljšega človeka od njega zaman iščete.«
»O tem ne dvomim.« sem pritrie-valno prikimala in previdno pristavila: »Ali že dolgo delate z njim?«
»Pet let! Najsrečnejši čas mojega življenja!« Omalovažujoče me ie pogledala in hlastno nadaljevala: »Da. zaljubljena sem vanj. to ste pač uganili, kajne? A on. Bog mi je priča, mi ni nikdar dajal izpodbude.«
»Da... ali...«
»Šef se nikoli ne zaljubi,« je pojasnila Gloria v takšnem tonu, kakor da bi se ii zdela to priznanja vredna lastnost. »Vse ženske so nore nanj in zelo pogosto se mora delati, kakor da bi mu bilo kaj do tega. To spada k njegovemu poklicu, zakaj. Če kdo takšni ženski dvori, vse izblebeta, kar hočeš. V resnici jih pa zaničuje... nesrečnice! Sicer ima pa svoj ideal in ženska, ki ga bo dobila, bo morala biti nekaj čisto posebnega.«
»Mislite?« sem ii segla v besedo in pomislila na Kathleen.
»Mene vsekako ne zaničuje. Ima me za spodobnega človeka in to vsekako nekaj pomeni. A da bi se zato za,-ljubil vame. na to niti v sanjah ne misli.«
»Žal... žal mi ie.« sem tiho rekla.
Hrupno se je useknila in naglo vstala, očitno že spočita. »Vsaj življenje lahko tvegam zanj in zato ne bi marala z nikomer menjati. Ali nismo ženske neumne?«
»Da, o tem bi tudi jaz vedela kaj povedati!« sem vzdihnila.
Gloria mi ie krepko stresla roko in se poslovila.
»Recite šefu,« je rekla službujočemu redarju, »da sem šla samo nekoliko na sveži zrak. Če me potrebuje, nai požvižga skozi okno.c
Ko sem io tako videla odhajati skozi vrtljiva vrata, z rokami, tičo-čimi v žepih kockastega športnega plašča, z nekoliko prevelikimi našob-ljenimi ustnicami, kakor da bi hotela žvižgati, z rdečim klobučkom, poveznjenim postrani na glavo, sem občutila — priznam — za pogumno osebico simpatijo in sočutje hkrati.
Okrog štirih sem šla gor v svojo sobo; občutila sem neznansko potrebo, da bi sedla v kad zelo vroče vode in nikoli več vstala, ali pa šele takrat, ko bi moje različne telesne poškodbe že ozdravele.
Pravkar sem se bila okopala in nameravala smukniti v svojo črno čipkasto obleko, ko ie pozvonil telefon. Bil je Stephen Lansing. ki je želel za nekaj minut priti k meni in govoriti z menoj.
»Saj veste, Adelaida. da vas bo nadzornik kmalu spet zaslišal,« je rekel.
»Ne, tega nisem vedela.«
»NiČ posebnega ne bo. a neznansko rad bi poprej govoril z vami.«
»Prav. pridite gor.«
Sedela sem pri oknu. ko je vstopil, utrujen in potrt na pogled. Skušal se ie nasmehniti na svoj običajni predrzni način, a ni se mu prav posrečilo.
»No, kako se počutite. Adelaida?« je vprašal. »Sicer pa... moram se vam opravičiti, ker sem vas v bojnem me-težu tako neusmiljeno pahnil p stopnicah navzdol. V življenju se pač tudi to zgodi.«
Prosila sem ga. naj sede.
»To pot še oprostim. Stephen.« sem ganjena odvrnila. »Sicer ste mi pa pri tej priložnosti življenje rešili.«
»Če tako mislite.« je rekel, »boste morda tudi vi nasproti meni nekoliko prizanesljivejši.«
»Če hočete s tem reči. da zdaj ni več smisla, nadzorniku kai praviii o Adairovima. se popolnoma strinjam z
vami,« sem rekla. Ko ie molčoL sem nadaljevala: »Čemu tudi, ko je zločinec zdaj znan. S tem bi samo po nepotrebnem zadajali dekletu nove skrbi.«
Vzdihnil je.
»Kathleenina vdanost do njene krušne matere je res ganljiva.«
»Da. Kathleen je res v vsakem pogledu ljubezni vredno bitje.«
»Da,< je odločno prikimal.
Stephen Lansing se doslej morda res še ni bil vnel. sem si rekla, a v Kathleen je zaljubljen do ušes in še čez...
»Vsakega kdaj doleti,« sem pomembno pripomnila: da me ie Ste--phen razumel, sem spoznala po tem, da ie živo zardel.
»Nikar se ne šalite!« se ie branil a takoj nato ie pristavil: »Izpregle-dali ste me. Adelaida. kaj? A žal... me ne mara.«
V	tem pogledu sem bila čisto drugega mnenja, a tega mu nisem povedala, zakaj čeprav sem ga bila tudi jaz iskreno vzljubila, sem bila vendar prepričana, da temu nekoliko preveč privlačnemu mlademu gospodu ne bo škodilo, če še nekaj časa živi v negotovosti. A eno sem si vtepla v svojo trmasto staro glavo. Če bora mogla preprečiti, nai Kathleenina ljubezenska zgodba ne ima tako be-dasto-tragičnega konca kakor ljubezen med njenim očetom in menoj.
»Uboga Zofija!« sem rekla, predvsem zato. da sem speljala pogovor drugam. »Cirila Fancheria bržčas spodaj v kleti uiste našli?«
Odkimal ie.
»Tega sploh nisem pričakoval: nadzornikovo iskanje ie bilo nesmiselno. Mislil je, da ie klet hermetično zaprl. Ila, ha, kakor da ne bi bilo tam najmanj šest lukenj, skozi katere moret človek, ki je pripravljen na vse, splo-zati na cesto.« Dalje vrUiodnjii
Križanka
Un nuovissimo ritrovato, una materia plastica tratta dal carbone, e che avra grandissima. applicazione nella tecnica odontoiatrica. Morbida come uno stucco, all’atto della preparazione indurisce poi sino a raggiungere la soli-dita voluta. Colorabile a volonta, resistente agli acidi, rappresenta il mate. riale per ricostruzione dentaria piu viclno per i suoi caratteri fisici alla natura. — Najnovejši zobotehnični izum: plastična snov iz oglja, katere uporaba bo imela v zobotehniki še velik pomen. Nova snov je mehka kakor sadra, se med pripravljanjem strdi in doseže zaželeno trpežnost. Po mili volji jo lahko obarvajo, je odporna proti kislinam in se s svojimi svojstvi najbolj približuje naravnim barvam.
Žive bakterije, ki so iih obarvali z akridonorangem so zažarele zeleno, mrtve bakterije pa rdeče. Poskusi z živalmi so to nenavadno lastnost barvila potrdili. Cepili so miši z obarvanimi bakterijami. Ostale so pri življenju. že so z akrinorangem obarvane bakterije zažarele rdeče, in poginile. če so bakterije zažarele zeleno.
Šola za zakonce
V	ol ">lici Berlina so ustanovili precej < ' -rstno Solo za zaročence. To šolo obiskujejo sami vneti učenci.
Razumljivo! Šola za bodoče zakonce stoji namreč na krasnem kraju ob nekem jezeru. Obiskujejo jo lahko samo učenci, ki niso mlajši od 16 let in ne starejši od 38. Šestmesečna šolnina na tej šoli znaša 130 mark. 35 učencev iz vseh mogočih družabnih slojev se v tej šoli z vnemo in pridnostjo pripravlja za končno skušnjo, ki daje pravico za diplomo popolne zakonske žene ali popolnega zakonskega moža. Baje je med učenci zelo malo lenuhov, vendar jim bo prave najtežje naloge zadajalo in jim podelilo tudi prave diplome šele življenje samo.
njevo osnovno sliko — vse skupaj pa dado naravnobarven lilm.
Vsaka izmed treh plasti filmskega traku je neznansko tenka, komai pet tisočink milimetra, ker vse tri plasti ne smejo biti debelejše od običajnega filmskega traku. Težavno je bilo le. najti barve, ki se pri razvijanju ne bi zlile druga v drugo. Najbolj nenavadno .pri tej iznajdbi ie pa to, da posamezne barvne plasti v začetku sploh niso obarvane. Šele pri razvijanju se pokažejo vse tri barvne lestvice.
Svetovna literatura v eni omari
Neki bogatin iz Filadelfije. Charles Minoux po imenu, ki je hkrati velik oboževalec literature, se ie odločil, da lx> za bodoče rodove zbral velika dela vseh narodov sveta in jih shranil v omari, varni pred bombami. Boji se namreč, da bi pomembnih prič pretekle kulture sedanja vojna prej ali slej ne uničila.
Zato ie dal vsa zbrana dela reproducirati z mikrofotografiio. Mikrofoto-(trafija lahko tiskana dela reproducira s tako majcenimi črkami, da pride knjiga z več sto stranmi na en sam list papirja v velikosti dopisnice. Tako ima v bogataševi omari, ki ii ne pride nobena bomba do živega, dovolj prostora vsa svetovna literatura. Te knjige je pa seveda mogoče brati samo s povečevalom, ali iih ie pa treba dati prefotografirati v normalno velikost.
Zanimivosti z vseh vetrov :
<
Če Kitajcu hiša pogori, nihče' noče sprejeti pod svojo streho nien£-! ga lastnika, preden se ni oblečen oko-; pal v reki. ali ga ni opral dež. Po; kitajskih vražah ima namteč takšen • človek na sebi še »zle duhove ogniacJ
A Strokovnjaki so ugotovili, da se;
človek ne uči najlaže v otroški dobi.; kakor navadno mislimo, temveč v tri; in dvajsetem letu svojega življenja, j
* V 60 letih življenja prespi nor-: malen človek okroglo 200.000 ur. ;
Ob bregovih Viktorijinega jezera v Afriki živi pleme velikanskih črn-’ cev. Imenujejo se Vahumi. nihče izmed njih ne meri v višino mani ko 180 cm.
* Prašič lahko gleda navzgor samo. če se zlekne na hrbet.
A Polž lahko zleze na ostro britev, ne da bi se pri tem porezal.
Sfe Žirafa lahko živi več ko mesec dni brez požirka vode.
PREMENJAVE
Moravi bistro vodo druž? in mnogo hrani teh žival1
se v Adriatiku zrcali: v. prinos, ki da vt>o Cerkvi sluz'
Mleko bi morali hraniti v aluminijastih posodah
Vitamin C je tista sestavina naše prehrane, ki je ne moremo pogrešiti, sicer zbolimo za skorbutom. Posebno veliko tega vitamina je v mleku. Vendar so ugotovili, da se v dotiku s ko-vinastimi posodami ta vitamin v mleku skoraj popolnoma uniči. Samo aluminij nima skoraj nikakršnega vpliva na vitamin C v mleku.
To so pokazali nedavni poskusi v nekem nemškem kemičnem laboratoriju. Tam so ugotovili, da tudi zlitine aluminija ne uničiio vitamina C. Narobe pa posode iz cina. cinka, niklja, železa in bakra vitamin C v mleku popolnoma uničijo. Zato bi morali mleko hraniti razen v steklenih in porcelanastih posodah samo v aluminijastih kanglah.
Mrtve bakterije se pordeče
Če so hoteli znanstveniki doslej ugotoviti, ali je razkuževalno sredstvo bakterije pomorilo ali ne. je takšna preiskava trajala več dni.
Zdaj se je pa prof. Struggeriu z ži-vinozdravniške visoke šole v Hannovru v Nemčiji posrečilo, iznajti neko barvilo, s katerim lahko prav hitro ugotovo, ali so bakterije še žive ali ne. To store tako. da pobarvajo bakterije z barvilom, imenovanim akri-donorange. ki barvasto zažari, če ga osvetliš z ultra vijoličastimi žarki.
DOPOLNILNICA
Če pristaviš vsaki bese<! pravilno črko, da dobiš nc pomen, boš sestavil ime v1 likega italijanskega izn® ditelja.
Telefon bodočnosti
Po italijanskem in ameriškem izumu tako imenovanih »žepnih oddajnikov« ie neki strokovnjak prišel na misel, da bi ti mali žepni oddajniki preusmerili ves telefonski sistem.
Ze dalj časa se namreč strokovnjaki trudijo, da bi brezžične valove izkoristili za splošno telefonijo, in sicer tako. da bi imel vsak telefonski naročnik svojo telefonsko centralo. Po njihovem se bodo bodočim rodovom zdeli današnji telefoni, ki so vezani ina določeno mesto, tako zastareli, ka-|kor se nam zde danes prvi telefoni z vrtilno ročico.
V	bodoče bo namreč vsak telefonski inaročnik nosil v žepu telefonsko cen-jtralo. in sicer v obliki maihnega oddajnika. s katerim se bo lahko zvezal s katerim koli telefonom. Namesto telefonske številke bomo uporabljali valovne dolžine in ker ie število krat-tkih valov skoraj neomejeno, bodo lahko tudi velika področja uporabljala takšne telefone.
Prvi korak k uresničenju takšnega telefona ie pa izum žepnega oddajnika.
Jezero za neplavalce
V	kalifornijskem Jezeru Monu, v katerem se -arcaliio gozdovi Sierre Nevade, ostane človek na površju, čeprav ne zna plavati. Voda ie namreč tako nasičena z boraksom in sodo. da ljudje in živali na njej plavajo kakor plutovina.
Kadar je jezero razburkano, se speni kakor milnica. Predmet, ki pade v to vodo, hitro okameni. zato v jezeru ne more živeti nobeno živo bitje. To nenavadno jezero meri 20 km8.
Barvasti, film bodočnosti
Korak od nemega filma do zvočnega filma se nam ie zdel pred desetimi leti velika senzacija. Danes se nam zdi samo po sebi razumljivo in ne bo dolgo, ko bomo napredovali še za velik korak dalje — k barvastemu filmu.
V	Nemčiji so iznašli za to poseben barvni sistem, imenovan agfacolor. Ta sistem ie dokai preprost, sai ga lahko izvedejo z isto kamero kakor doslej. Tudi kopiranje filmskega traku se komai razlikuje od dosedanjega. Doslej so morali barvaste filme izdelovati tako. da so tri osnovne barve filma posneli v treh različnih postopkih. Zdaj se ie pa posrečilo vse tri postopke združiti v enega samega. Filmski trak je sestavljen iz treh raznoličnih plasti, ki se pri filmaniu hkrati osvetle. Gornja plast da rumeno, srednja zeleno, spodnja pa viž-
Križanka: -vodoravno po vrsti: 1. 1' va. 2. Jd, dine. Ra. 3 umreš, mie mirta. 5. evnuh, gans. 6. raSčitniK. teno. ke. 8. Ipava, k k , t. 0. Vidi 10. Oka, nekak. 11. sumerijska. 12.
Čaroben lik: 1. pas, 2. polka. S.
4. Skuta. 6. ata.
Polonfek ie spoznal, da s silo strahu ne 1)0 ugnal, poleg njega na stopnico Čudo prečudno! Krvoločnemu i a ririiirn vzftl s seboi samo svoie gosli	strahu se le kar srce tajalo ob milih zvokih. Nazadnje je
O	polnoči je sedel na stopnice in goslal. Strah na naslonil ff >&▼<>. na z*d }n. naspal. Ena ura je ze zdavnaj drugem koncu gradu ie prisluhnil. Napev mn je bil /»dbila, strah ie pa spal in spal. ne	Irthodniii
všeč; počasi se ie približal Polončku in nazadnje sedey	uaije	prin	anjic
Res je bila nekoliko čudna in nenavadna misel, da bi se to mlado, le-Po in nežno dekle poročilo s starcem h zavetišča... Če si pa pomislil, da bo iivela Liana sama zase. kakor žive Ha primer žene mornarjev ali raziskovalcev. da bo poročena in samostojna, ■krati pa ne več tako na milost in
temilosi odvisna od svojega zaslužka, i misel že ni bila več tako strašna. Andre se je pa vseeno odločil, da •e bo boril do zadnjega. Ta način piožitve se mu je zdel vseeno prelah-fomiseln... V zakonu se zvežeš za vse »ivljenje in ne samo za nekaj let. Zato ie resno dejal:
»Kaj pa, če boste pozneje srečali tloveka, ki vam bo všeč. človeka, ki Pi ga utegnili ljubiti?... Tedaj boste »ena starega moža in se boste morali Mpovedati ljubezni...«
Liana je žalostno odkimala: »Nikoli {e ne bom zaljubila, verjemite mi. Misel na ljubezen mi povzroča samo »trah in odpor. In kdo se bo poročil «. menoj, razdedinjeno izgnanko, ki Binia ne imena, ne denarja, ne doma?«
»Beži, beži. noričica,« ie ugovarjala Marta. »Privzgojili so ti napačne poi-
f:ie o ljubezni in možitvi. Ko bo pri-el čas, se bo že našel človek, ki bo ®elo ponosen, da mu boš hotela dati •oko in srce.«
»Oh,« je vzkliknila Liana, »ne mo: fem ti povedati, kaj bi dala, če vbi lahko pisala domov, da sem poročena! Kako rada bi, da bi me ogovarT jali z .gospo* vratar, hišni lastnik, vsi ‘isti priložnostni znanci, ki zdaj gledajo v meni samo šibko dekle, izro-teno na milost in nemilost usodi... In »avest. da sem materi poplačala svoj dolg. da ji zdaj pripada delež rente Po tetki Brigiti — ta zavest mi bo iele vrnila samozavest in srčni mir.«
Andre je bil pa vse preveč strogo Vzgojen in nekoliko presentimentalen, da bi razumel, kako ie mogoče, šaliti Je s takšnimi stvarmi. Zato se ie odločil. da bo vztrajal v borbi do konca, eeprav se ie njegova žena že skoraj pridružila Liani. Resno ie dejal: »Kako bi se pa poročili? Cerkveno tli civilno?«
»Kajpak samo civilno!«
Andru je zmajal z glavo: »Želja vsake pristne ženske ie. da stopi pred ®)tar, da zaupa Bogu svojo usodo... In *i, Liana? Vi tako lahkomiselno gledate na to prevažno odločitev!«
Liana se je zasmejala, da ie zvonko Bdmevalo po stanovanju:
»Tako ie prav, prijatelj moj! Civilna Poroka v mojih očeh ni drugega kakor nekakšna trgovska pogodba. Ali ne bo moj zakon tudi takšna trgovska pogodba? Torej bi ponižali Boga kot najvišjega razsodnika, če bi ga klicali sa pričo... Prav ie. da to opravimo toed seboj.«	, ,
Razgovarjali so se še dolgo v noc, toda nihče ni prepričal drugega. Bilo ie okrog polnoči, ko se ie hotela Liana posloviti. Ker nista vozila ne tramvaj ne avtobus, je Andre pospremil Liano do njenega doma.
Bila ie mirna, iasna noč. Na daljnem nebu so mežikale redke zvezde. Topel pomladni veter iima ie božal obraz; Andre je tovariško prijel svo; io mlado prijateljico pod roko in ii poslednjič resno deial:
»Zdaj. Liana, govorite odkrito in iskreno! Ali res za vsem tem ne tiči nič drugega kakor samo vaša želia. da bi postali gospa?«
»Vse sem vam že razodela. An-drč...« je nekoliko začudeno odgovorila deklica.
Andre ie nekai trenutkov pomolčal, nato ie pa odločno dejal: »Oprostite mi, toda če se nameravam zavzeti za vas, moram vedeti vso resnico. Povejte, ali ne pričakujete morda v prihodnjih mesecih kaj posebnega...«
»Ne razumem vas. Andre!« je odvrnila Liana.
»Morda ne veste, da so se nekatere *>d teh žensk poročile s starčki tudi tato, da bi dale otroku, čigar rojstvo •o pričakovale, legitimno ime?«
Liana se je živahno zganila, nato je Pa udarila v neskrben smeh:
»Oh, vi moški! Ne. to ie vrhunec! Vaše sumnie. Andrč. so smešne! Nikar ne iščite vzrokov, ki jih ni! Svečano vam prisežem. da sem govorila tisto resnico. Obljubite mi rajši, da se boste v nedeljo odpeljali v Nanterre in se pozanimali za primernega mota!«
LJUBEZENSKI
ujm |»ri»i mož j
Te poslednje besede je Liana izgovorila tako iskreno in s takšno gorečnostjo. da je naposled premagala poslednji dvom mladega inženirja.
Na koncu koncev to ni nič slabega, ie pomislil Andre sam pri sebi. Ob; ljubil ji bom. morda »e bo čez nekai dni premislila in se sama smejala tej neučakanosti. Globoko ie vzdihnil. Njegovi tenkočutnosti se ie ta način možitve upiral, vendar se je premagal in deial:
»Obljubim vam. Liana, da se bom odpeljal v Nanterre. Vi mi pa morate obljubiti, da boste Marti in meni kakor doslej zaupali vse svoje načrte in naju vselej vprašali za svet!«
»Obljubim vam, priiateli,« je žarečih oči zašepetala Liana in krepko stisnila ponujeno desnico. »Če bomo spoznali, da je moj načrt iz kakršnega koli vzroka neizvedljiv, bom rada odnehala.«
Poslovila sta se v popolnem soglasju. Ko se ie Liana vrnila v svojo izbico, se ji ni zdela nič več tako neprijazna, čeprav je na mizi še stala nedokončana večerja in čeprav ie morala še sredi noči pripravljati posteljo in pomivati posodo. Bila je vsa v svojih novih upih in načrtih in je prvič, odkar je živela v Parizu, pozabila, da je osamljena, razdedinjena izgnanka...
III
Andre ie držal besedo. Takoj v nedeljo se je odpeljal v Nanterre. kjer stoji veliko zavetišče za siromašne starčke. V svoii poštenoljubnosti bi bil pa rad slišal tudi mnenje kakšnega teh starcev o nenavadnih porokah, zato se jim je skušal osebno približati.
Okrog zavetišča se razprostira velik javni park: na zelenih, nizkih klopi-cah so sedeli domačini, starčki in starke v skromnih, temnomodrih uniformah, pa tudi kakšen tujec si ie bil tamkaj poiskal počitka.
Andre je z zanimanjem opazoval drobne, sključene postave stark in starčkov, ki so se greli na toplem soncu, proti pričakovanju živahno čebljali med seboj ali pa strmeli v daljavo, kakor da bi obujali davne spomine...
Ko sa ie opoldne vrnil iz hotela, kjer je bil obedoval, je poznal na videz že več starčkov: posebno simpatičen mu je bil eden izmed njih. nekdanji časnikar. Ker je bil sodeloval pri več časopisih na Francoskem ne samo pri enem, pa tudi v tujini, celo v Ameriki, ni bil stalno socialno zavarovan in je na stara leta zabredel v revščino. V mladosti je moral biti čeden fant. zdai ie bil suhljat, visok starec šestdesetih let, vendar na pogled precej starejši. Njegov obraz
1'e bil prepreden z drobnimi gubicami. :i so dajale njegovim otročiesinjiin. globoko ležečim očem dobrodušen izraz. Hodil je ravno kakor upokojen častnik, izražal se je še zmerom duhovito in s kancem ironije.
Pripovedoval je Andreju o svojih uspehih, toda nehote iim je pridajal čar minulosti, tako da so se zdeli imenitnejši in večii. kakor so najbrž v resnici bili. Posebno pogosto ie omenjal neko misijo v Argentini, kamor je potoval za neki velik francoski dnevnik. Andre ga je potrpežljivo poslušal, čeprav ni prav nič poznal te stroke. Skušal ie iz starčevega pripovedovanja izluščiti njegov značaj in ločiti resnično od izmišljenega. Moral si je priznati, da Anatole Lussan — tako je bilo staremu gospodu ime — ni napačen človek, zato se je odločil, da bo govoril o njem z Liano.
»Tukaj sem vsak dan ob tei uri.« je dejal Anatole Lussan nekoliko presenečen, ko ie izvedel, da se bo Andrč še vrnil.
»Torej se bova še videla,« se je poslovil Andre. »Na svidenje!«
Zdai je bil mladi arhitekt že na tisti strmini, da se ni mogel več ustaviti. Kar ie bil obljubil, mora zdaj izpolniti. Liana ga ie že čakala na domu; ko je pozvonil, mu je prihitela
odpirat in njene velike, temne oči so se zvedavo uprle vanj.
Takoj ji ie moral natanko razložiti svojo dogodivščino.
»Angel ste, Andrč,« ie vzkliknila in mu skoraj skočila okrog vratu. »Zelo sem vam hvaležna! Zdai mi pa povejte. kaj nameravate!«
»Predvsem se moram prepričati, ali je naš starček govoril resnico in ali so njegove navedbe o njegovi preteklosti točne.«
»Da, prav imate! Ali bo to mogoče?«
Seveda. Povedal mi ie nekai naslovov in mi nehote imenoval nekai imen. Lahko se bom prepričal, ali njegove besede drže.«
»Popolnoma vam zaupam, priiateli moj. In ti, Marta, kaj praviš ti?«
»Zanima me. kakšen ie Lianin .bo doči‘ kot človek.« je resno odgovorila mlada žena. Še zmerom se ni bila čisto vživela v nenavadno prijateljičino zamisel.
»Ni napak,« ie odgovoril Andrd. »Nekoliko utrujen, ponižen starec šestdesetih let. Zaradi bolezni ali zaradi intenzivnega dela ie pa videti dokaj starejši... Najbrž bo res. kar ie pripovedoval o svoii mladosti. Ni bil bogat. toda iz ugledne meščanske družine... Sodeč po njegovem izražanju ie precej izobražen, toda leta so mu zameglila spomin, tako da včasih zamenjava dogodke... Njegov pogled na sedanjost je nekoliko naiven, kar je razumljivo.;. No.' želite še česa?«
»Ali ie videti dober človek?«
»To ie pri prvem razgovoru težko ugotoviti. Opazil sem pa. da ima zelo
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
rad živali. Nežno ie ogovarjal ptičke, ki so pobirali drobtinice okrog naiu, in pripovedoval je. da ima doma kanarčka, od katerega se za nobeno ceno ne bi hotel ločiti. Poje mu celo ponoči, ko ne more spati...«
»Ali... hm, ali ste mu že kaj povedali, zakaj ste prišli?« je nekoliko v zadregi vprašala Liana.
»Ne. Dogovoril sem se z njim za prihodnji teden. Prei sem se hotel posvetovati z vami in Marto.«
»Andre! Izvrsten dečko ste!« ie vzkliknila Liana in plosknila z rokama kakor otrok, ko zagleda igračo.
»Ker vas ubogam na besedo, mala provejanka. ali ne?« se ie dobrodušno nasmehnil arhitekt.
»Ne samo zato! Ker boste uredili to zadevo tako. da bom prišla po ravni poti do cilja, ne da bi mi kdo mogel kaj očitati.«
»Da, morda vam ženskam res manjka izkušenosti in zanesljivega očesa za takšne stvari,« ie resno pritrdil Andre. »Jaz sem pa mislil še dalje.«
»No?« sta obedve radovedno vprašali.
»Najemite si novo stanovanjce, takšno, kakršno ste si tako želeli. Vselite se vani šele tedaj, ko boste že poročeni. Novemu lastniku lahko natvezete, da je mož bolan ali na potovanju... Ni treba, da bi ljudje vedeli, kako ste si priborili poročni prstan! Hkrati pa obdržite tudi naslov dosedanjega stanovanja. Če bi vaš mož slučajno poizvedoval za vami. ali vam pisal, naj to stori na stari naslov in vas najprej išče tam. kjer vas ni več. Tako boste to izvedeli, ne da bi vam bilo treba biti nerodno.«
»Da. to je dobra misel.« je pritrdila Marta. »Liana, takoj jutri bova pre-
brali vse oglase za enosobna stanovanja. Odslej, ko boš gospa, imej tudi kuhinjo in kopalnico. Z denarjem tetke Brigite ti boš že lahko privoščila to razkošje... Če hočeš, ti bom rada pomagala, da boš poceni in lepo opremila novo gnezdece!«
>Oh. prijatelja moja, hvala vam.« je do solz ganjena zaječala Liana. »Upam. da bo prišel čas. ko vam bom mogla povrniti vajino dobroto.«
»Nič sentimentalnosti,« se je razhudil Andrč. »Pozno je že in Liana mora domov« I
Ko so se poslovili, sta se Marta in Andre še dolgo v noč pogovarjala o Lianinem načrtu. In nazadnje sta spoznala, da vendarle ni tako slab in tako nezanesljiv, da ga ne bi kazalo z vseh strani pretehtati.
Medtem ko sta prijateljici iskali stanovanje za novopečeno ženico, ie Andrč zbiral podatke o Anatolu Lus-sanu. Nič slabega ni bil izvedel o njem. Njegove navedbe so bile resnične, v kolikor jih ni bil — kakor to stari ljudje radi delajo — okrasil s spomini, ki niso obledeli, temveč v nenaravno živih barvah budili njegovo domišljijo.
Drugo nedeljo ie bil Andrč že po-gumnejši. Povabil ie starčka v bližnjo restavracijo; tain mu ie ob kozarcu dobrega vina odkrito razložil svoj načrt.
Prvi trenutek vrli možiček ni mogel verjeti svojim ušesom. S tisto nejevernostjo. ki je lastna starim ljudem, je ogledoval Andreja in mrmral:
»Poročim se nai! Zdai na stara leta... nai prodam svoje ime... In povrhu vsega še z mlado žensko, ki ie ne poznam!«
Andre ga ie skušal prepričati, da ne bo zanj to nič slabega. Zagovarjal je Lianino zamisel in skušal starčku razložiti upravičenost njene želje. V živih barvah mu ie naslikal Lianino žalostno llsodo. njen beg od doma, kjer jo ie preganjal očim. njeno brez-domovinstvo v velemestu...
Nekdanji časnikar ie očitno ljubil sentimentalne zgodbe, polne nenavadnih in romantičnih prigod. Počasi mu ie jela ugaiati misel, da lahko prav 011. čeprav že v letih, pomaga nedolžnemu dekletu. Ko ie izvedel, da bi dobil za svoi pristanek še majhno rento, se mu Andrejev predlog ni zdel več tako nesprejemljiv.
Po obedu, ko sta sedela pri črni kavi. je vprašal, kaj bi prav za prav moral storiti, da bi izpolnil pogoje, ki jih zahteva Liana. Tedaj je Andre vedel, da ie igro dobil.
Ko sta se vračala proti zavodu, sta se že čisto prijateljsko pomenkovala o pripravah in Anatole Lussan je colo nekajkrat vzkliknil:
»Imenitno! Na stara leta igram vlogo odrešilnega viteza! Čeprav sem mislil, da ne bom nikoli več nikomur koristil, bom zdai nehote storil nekai dobrega... Zavest, da sem nekomu pomagal. bo ožarila mojo starost...«
Andre se je odločil, da bo koval železo, dokler je vroče. Kdo ve. kakšne muhe imajo stari ljudje? Simpatični zaročenec se utegne v tednu dni premisliti, iskati novega bi bilo mučno in težavno. Zato je predlagal, nai pripravi potrebne listine, čez dva tedna bi se lahko poročila. Starček je obljubil. da bo čez dva tedna vse pripravljeno. Z nekoliko tresočim se glasom je vprašal, ali bo že prej kaj videl svojo nevesto. To vprašanje nikakor ni bilo neupravičeno, toda Andreja ie vseeno nekoliko vznemirilo. Odgovoril mu je. da ie gospodična Dalimoursova tako preobložena z delom, da ii nikakor ne bo mogoče priti v Nanterre. Čez dva tedna, v nedeljo. na dan poroke. pa ga bo pričakovala v nekem pariškem hotelu. Anatole Lussan je pokorno prikimal in ni več izpraševal.
Štirinajst dni pozneje se je vse zgodilo tako. kakor je bil napovedal
Andrč. Bila je lepa. jasna, majska nedelja. Andre si je izposodil pri nekem
Srijatelju eleganten štirisedežen avto
l	se je že zgodaj zjutraj odpeljal v Nanterre. Z Lussanom sta se bila dogovorila. da ga bo pričakoval v neki ugledni restavraciji.
Nenavadni občutki so se polaščali mladega arhitekta, ko se je vozil po belih cestah proti Nanterru. Nehote so se mu vsiljevale misli, ki jih ie sproti odganjal, so se vračale še z večjo trdovratnostjo. V duhu je videl LianO. takšno. kakršna ie prišla prejšnji večer domov k njima. Bila ie sicer nekoliko razburjena, toda trdno odločena, da doigra igro do konca. Pomenkovali sta se z Marto o novem stanovanju, ki sta ga najeli v okraju novih večnadstropnih hiš. in o poročni obleki. S tiho nežnostjo se je spomnil Andre svoje poroke. Marta je tedaj kajpak imela belo obleko z vlečko in mirto v Isiseh. On ie pa nekoliko neroden in vendar tako zelo srečen tičal v izposojenem fraku... Oh. bilo je ganljivo! Liatia se bo poročila kar v kostimu, kajpak, toda to vendar ni takšna poroka, kakor je bila njegova.
Ko sta se z Lussanom vozila proti Parizu, ie večkrat nehote od strani pogledal starčka. Na njegovem bledem obrazu ni bilo nikakršnega sledu o vznemirjenju, samo drobne, brezbarvne ustnice so večkrat krčevito zatrepetale. Sinje oči so zvedavo blodile po okolici, ki je letela mimo njiju. Včasih se je z vzdihom dobrovoljnega udobja naslonil v oblazinjeni sedež. Očitno mu je bilo zelo všeč. da se vozi v tako imenitnem avtomobilu.
V	majhnem, a lepo urejenem hotelu ga je odpeljal Andrč v sobo. kjer ga je čakala čisto nova obleka: belo perilo. snežnobela srajca, ovratnica in frak. Anatole Lussan ie bil videti v njej kakor upokojen diplomat. Zdai. ko ie bil spodobno oblečen, ie celo Andr6 čutil do niega nekaj kakor-tiho spoštovanje. Ko sta počasi, koia-kala po širokih stopnicah v salon, kjer ju ie pričakovala Liana, oklepajoč se Martine desnice, se je Anatole Lussan nehote pogledal v dostropno ogledalo, viseče ob stopnišču. Bogve kako dolgo že ni bil v tako imenitnem hotelu in tako spodobno oblečen, je prešinilo Andreja.
Ženin in nevesta sta se spoznala v suhoparni hotelski sobi. ob kozarcu portskega vina in skodelici kave. To prvo srečanje ni bilo prav nič ganljivo. pa tudi banalno ne. Andre je prevzel vlogo posrednika in si je zadal dolžnost, da bo svojo vlogo spretno in taktno izvedel do kraja.
Nekoliko šegavo je stopil k Liani in jo prijel za drhtečo roko:
»Gospod Anatole Lussan. nadarjen časnikar v pokoju, in gospodična Liana Dalimoursova, ki se že veseli, da bo postala gospa!«
Anatole Lussan se je prvi znašel. Nekai kakor občudovanje se ie zaiskrilo v njegovih sinjih očeh. toda ta iskra se ie takoi umaknila dobrodušni vljudnosti. Nekoliko trdo in staromodno se je priklonil:
»Lepa moja nevesta, srečen sem. da vas naposled smem spoznati in pozdraviti. Bodite prepričani, da bom najzvestejši in najskromneiši soprog, kar jih je na svetu!«
01) teh besedah je spoštljivo poliu-bil drobne Lianine prstke, ki so se za nekai trenutkov pomudili v niegpvi roki. Nekakšna zadrega se je polastila vseh štirih. In da bi io pregnali, so pričeli hlastno govoriti o vremenu, o Parizu, ki ga Lussan že dolgo ni videl in o raznih drobnih ničnostih, ki izpolnjujejo vljudnostne družabne pogovore.
Liana je od strani ogledovala svojega ženina. Zdel se ii ie star. da, prav tako star, kakor si ga ie bila želela, nekoliko ganljivo dostojanstven in prav nič poseben. Bil je čeden starec. toda ali se bodo ob tej sivolasi glavi res končali vsi njeni dekliški sni? Čutila je. da ji pojemajo moči in da ji silijo v oči solze razočaranja.
Marta je zaslutila, kako ie prijateljici pri srcu. Prijela io ie za roko in jo krepko stisnila, kakor bi hotela reči: Saj imaš mene! Če ti je hudo, se kar name opri!
Dalje prihodnjii.
HUMOR
Milo za drago
šofer: »človek ali ste znoreli, da Bahfcevate 1000 lir odškodnine, ker sem vas povozil? Ali mislite, da sem milijonar?«
Ponesrečenec: »Ali morda vi mislite, da sem stonoga?«
Dobrotnik
Gospod Pogrebec je umrl in zapustil Tse, kar je imel, otroškemu zavetišču.
»Ali je bilo veliko?«
»Da. Osem otrok.«
Nejeverni Tomaži
»Ljudje so res smešna bitja.«
»Zakaj?«
»če trdiš, da je na nebu 987,878.967
*vezd, ti bodo verjeli, če pa napišeš »a vrata: ,Pozor! Sveže prepleskano!* tedaj vsi potipljejo z roko.«
Nevljudnost
»Ali vas smem vprašati, kako visoka Je ta gora?«
»Seveda lahko vprašate.«
»Kako je torej visoka?«
»Zal vam ne vem povedati.«
Ni potrebno
.Gospod Crnuh prid* s svojo ženo v •"»tel in zahteva dve sobi.
>s kopalnico?« vpraša vratar.
*Ne| Saj ne ostaneva čez soboto.«
Postopno
»Najprej mi je to zlatolaso dekle brodilo po glavi, potem sem jo kakor dragulj nosil v srcu, zdaj mi pa leži v želodcu!«
Humorističen dolžnik
»Kdaj mislite, da boste lahko poravnali svoj dolg?«
»S tem vprašanjem me zelo spominjate na mojega najmlajšega.«
»Kaj ima pa to opraviti z vašim dolgom?«
»Ah, veste, moj najmlajši mi tudi zmerom zadaja vprašanja, na katera ne vem odgovorov.«
Zakonska strategija
»Kako si le dosegla, da tvoj mož tako potrpežljivo čaka, kadar nisi z oblačenjem o pravem času gotova?«
»Stvar je hudo preprosta! Založim mu kravato ali zapestne gumbe, potem jih tako dolgo išče, da sem navadno sama prej gotova.«
Zakonski barometer
Ona: »Ne ljubiš me več tako kakor poprej! Včasih si mi dal vselej večji kos močnato jedi, zdaj ga pa vselej obdržiš zase!«
On: »To je dokaz, da zdaj bolje kuhaš, ljuba moja!«
Kaj je takt?
»Očka, kaj je takt?«
»Takt, sinček moj, je tisto, kax starejšemu gospodu prepoveduje, da bi spominjaj damo z rožnatimi lici in pobarvanimi lasmi, da sta se nekdaj T otroških letih skupaj igrala.«
MASE ZDRAVJE
GLAVOBOL
Glavobol, ta pogostna nadloga, ki muči toliko ljudi, nam le redko predstavlja bolezen samo po sebi, temveč je veliko pogosteje posledica, bolezenski znak drugih bolezni, predvsem v sosednjih organih. Kako je s to zadevo, bomo skušali pojasniti v naslednjih vrsticah.
Kot samostojno bolezen imenujemo
flavobol migreno. To je bolezen,
i	se nam pokaže v hudih napadih glavobola v večjih ali manjših presledkih. Taki napadi glavobola pa imajo po večini nekakšne poprejšnje znake, ki bolniku že vnaprej povedo, da bo dobil bolečine v glavi. To se
fiokaže v obliki omotice, zehanja, mig-janja pred očmi, nenadne pobitosti in podobnega. Napad sam je pa vezan vedno na zunanje dražljaje, kakor so na primer strah, menstruacija, nezmernost v alkoholu ali kajenju, prevelik duševni ali telesni napor in nespečnost.
Glavobol se začne navadno zjutraj in traja po več ur. Običajno ne boli vsa glava, ampak le posamezni predeli.
Migrena muči predvsem ženske, moške pa le redkokdaj. Migrena je predvsem nadloga inteligenčnih in meščanskih krogov. Njene žrtve so največ živčni ljudje. Bolezen se začne skoraj zmerom že v mladosti, včasih že celo v pubertetni dobi, navadno traja dolgo let, s 50. telom pa skoraj vedno preneha.
Napad migrene se ne kaže samo
v	mučnem glavobolu, temveč se raz-
širi na ves organizem. Tek popolnoma izgine, bolnik napravi vtis izmučenega bolnika. Koža na glavi nad bolečim predelom postane zelo občutljiva, vsak svetlobni ali slušni dražljaj oolnika močno razburi in mu stanje v splošnem poslabša.
Migrena ima svoj izvor v napačnem delovanju ožilja. Zakaj je tako, ni še natanko dognano. Včasih se v žilah nenadno pojavijo krči, drugič se pa na lepem pretirano razširijo žile v glavi. V zvezi s tem je tudi zunanji videz bolnika med napadom.
V	prvem primeru je bolnik bled, glava je hladna, v drugem pa postane rdeč, žareč, v glavo mu je zelo vroče. Pogosto ima migrena menjajočo se obliko; nenadno krčenje in razširjanje žil se menjata. To je najhujši primer migrene.
Napad migrene traja nekaj ur in se neha navadno z bljuvanjem ali krvavitvijo iz nosa. Po napadu bolnik za dalj časa zaspi. Presledki med dvema napadoma so različno dolgi in so za vsak posamezen primer značilni.
Zdravljenje migrene je dokaj hvaležno. Zdravil zanjo ie vse polno in so splošno znana. Toda samim zdravilom ne smemo neomajno zaupati, še važnejša od zdravil je takšna ureditev življenja, ki preprečuje napad migrene ali pa zmanjša možnost napada. Med napadom moramo mirovati. Najboljše je. da ležemo v za-mračeno mirno sobo, da bi se s tem umaknili vsem omenjenim okoliščinam, ki stanje poslabšajo. — Včasih moramo preizkusiti različna zdravila, da najdemo tisto, ki je res učinkovito. Najuspešnejša zdravila so tista, v katerih je poleg pomirjevalnih sredstev še kofein. Že sama črna ka-
va pogosto prežene glavobol. Ne smemo pozabiti obkladkov in nožnih kopeli, ki tudi zelo pomirjajo.
Glavobol je pa tudi lahko — kakor smo že rekli — eden izmed simptomov kakšne prvotne bolezni. Kronično zaprtje, trakuljo, slabokrvnost in tudi druge notranje bolezni skoraj redno spremlja glavobol. Hude glavobole imamo tudi pri možganskih tumorjih, abcesih v možganih in drugih vnetjih v glavi (vnetje možganske mrene). Gnojna vnetja ob nosnih votlinah, posebno v čelni votlini — imajo vselej posledico hude bolečine v glavi. Tudi bolezni ušes spremlja glavobol. Celo pri daljnovidnosti, ki ni korigirana z naočniki, povzroča napor oči hud. včasih celo mučen glavobol.
Tudi revmatične bolečine utegnemo imeti v glavi. Te se pojavijo le na posameznih mestih. Dobimo jih ob prehladu. Masaža kože na glavi in ostalo protirevmatično zdravljenje takšne bolečine kmalu prežene.
Zdravljenje ostalih vrst glavobola
Ž'e seveda v prvi vrsti zdravljenje olezni, ki jih glavo' spremlja. Ko ozdravimo prvotno bolezen, izgine z njo 1j-Ii glavobol. Zdravila za bolečine v takšnih primerih prvotno bolezen le zavlačujejo, jo potiskajo v pozabljenje, kar utegne bolezen še razširili m poslabšati.
S temi vrsticami smo hoieli povedati, da je vsaka izprepieirsba našega osebnega počutja važna, da je ne smemo pojmovati prepovršno, čeprav gre samo za navaden glavobol, ki ga lahko preženemo z navadnim aspirinom. Rekli smo že, da utegne biti glavobol simptom drugih, resnih obolenj. Če ga torej pustite vnemar, va* lahko presenetijo bujše posledice.
Kaj je „šarm“?
Leta 1937. je ženski svet preplavila novica, da so ustanovili prvo šolo »šarma« — v Ameriki. Ta šola si je zadala cilj, da bo mlade žene in dekleta seznanila s »šarmom«, sex-appealom in tisto nepojmljivo mikavnostjo, ki tako zapeljivo in privlačno učinkuje. Neizqovorjeni namen te nove pedagoške ustanove pa ni bilo nič drugega, kakor dekletom olajšati možnost možitve.
Uspeh te šole je bil takoj v začetku izredno velik. Od blizu in daleč so prihajale nove učenke. Sola je za tiste, ki se niso mogle osebno udeleževati tečajev, ustanovila pismene tečaje. Nova »znanost« si je kaj kmalu utrla pot čez veliko lužo in tudi Angležinje so se začele učiti »šarma«. Vojna je kajpak naredila zapik nenavadnim stremljenjem te šole in preprečila, da bi se nova »znanost« razširila tudi dalje po Evropi.
Sicer pa: koliko žensk je danes, ki se utegnejo baviti s takšnimi vprašanji? Za nas Evropejke je dejstvo, da se ženska gracioznost izkorišča znan-stveno ali celo trgovsko, že od nekdaj imelo nekaj odvratnega. V vsakdanjem življenju je ženska — in bi tudi morala biti — element lepote. To pa ne pomeni, da bi ta lepota obstajala v baršunastomehki polti v rafinirani eleganci ali klasično čistih črtah. Sicer bi bila sleherna nelepa ali siromašna ženska že vnaprej obsojena na pozabljenje in nesrečo.
Nel »Sarma«, tistega nepopisnega daru, bistva osebnosti ne moremo kupiti ne pri mesarju ne pri šivilji. Pridobiš ga tudi ne s celim loncem še tako dobre kreme ali rdečila. Zenska, ki ima »šarm«, torej tista, ki je mikavna in pri kateri se dobro počutimo, je redko kdaj lepa, pogosto bi celo ravno nasprotno trdili. Tako imenovane ,iiimske lepotice' navadno pravijo o takšnih ženskah: »Ničesar ni na njej privlačnega, in vendar...«
Da, in vendar! Takšna ženska skoraj nikoli ni sama, ker jo hočejo vs spoznati, in tisti, ki io poznajo — moški in ženske — se v njeni družb' nikoli ne utrudijo. V njej vidijo nam reč inteligenco, plus razumevanje in toplino, plus duha z razširjenim obzorjem. Razen tega ima redek dar: dar dajanja, ki je isti, kakor dar poslušanja. Takšna ženska goji svoje bistvo kakor vrt, ki vanj seje dobre rastline in puli plevel. To zmožnost ima morda prav zato, ker ni lepa in je torej skromna. A kljub temu je vselej prijetna na pogled, ker upošteva svoje telesne vrline in napake, ne da bi zašla v neuravnovešenost pri svojih oblekah. Iz istega vzroka se slepo ne pokori modi, temveč si tu in tam izbere reči, ki se samo njej podajo, ki spadajo k njenemu »jazu«.
Prav zato »šarma« ne moremo nikoli in nikakor ponižati v učni predmet. »Šarm« ni aritmetika, oponašanje pa še celo ne. Ne knjige ne predavanja ne »lepotni specialisti« ga ne morejo popisati, kaj šele priučili...
In predvsem: šarmantna ženska je očarljiva prav zato, ker ne ve, da je
očarljiva!
V.
r
.!■ 1 ■*.
ŠAH^
■■■■■■
Illul
Urejuje A. Premfalk
eleganten poletni kostim iz črne š' niung svile. Da poživimo navidezno enoličnost črnine, nosimo h kostimu lDX rcgasto bluzo, doma sešit turban z resic; mi v barvi bluze in prav takšne rokavice. 1. slika. Niso moderne ;;gal ,.c,	fipbl«	inSkn	fnrti	nekoliko kraišn ionico k zvončastemu krilu. •1 voi
Zelo
živoprcgasto
Ne slabi rohade!
;	Damski	gambit
( ►
: i	Amater—Mojster
j J	Ljubljana	1939.
::	1.	d4, Sf6. 2. Sf3, d5. 3. c4, e6. 4. cdl
;; tSamo na sebi ni slabo, tako zgodaj | odpraviti napetost v središču, olajši
♦ pa črnemu obrambo. Kmetje na osred. Injih poljih namreč zavzamejo precej
L trdne in nespremenljive postojanke, I ;;čimer že opredeljujejo strateško naloga
♦ ;Obeh strani. Kakor so kmetje odprl : I linije in diagonale, tako bo zato moral j: beli vršiti glavne operacije na dam.
; ;skem krilu, črni bo pa moral napadati ; ;iia kraljevem krilu. Običajno in tak. Gtičnejše je še počakati z zamenjavam ::in nadaljevati s 4. Lg5 ali s 4. Sc3,
; ;saj je koristno malo več izvedeti o na.
; ;sprotnikovih načrtih. Za take varianti
♦ >se radi odločajo oni šahisti, ki 1 j ubij« ::jasno strategijo in so jim taktičn« ;; možnosti postranskega pomenaj.
4. .. ed5 [SXd5 bi prepustilo bele. :;mu premoč v središču: 5. e4, Sf6, ;;6. Sc3 ali 6. Ld3 itd.] 5. e3 [To je pa
♦ •zelo pasivno, saj zapre lovcu naravni " polji f4 in g5 in ga obsoja na brez.
;; poselnost] 5. .. Ld6. 6. Ld3, o—o. 7, ;;o—o, Te8. 8. Sc3, c6. 9. h3(?) [To ni
♦ samo zapravljanje časa, marveč tudi
♦ občutna slabitev rohade. Zakaj? Take {poteze so edino na mestu prvič, če {igralec sam na istem krilu napada, in <> drugič, če je treba kralju neobhodno
♦ pripraviti umik s prve ozir. zadnje vrste. Le redke izjeme bodo potrjevale
;; to pravilo, na primer tedaj, če je nuj. ;;no potrebno vzeti kakšno polje važni ..sovražni figuri, kakor smo spoznali v ;; partiji Besch—Astaloš v 2. letošnji ;;številki. Nadaljeval naj bi z 9. Dc2 in na Lg4. 10. Sd2 s Tel in Sfll.
9. .. Sbd7. 10. Dc2, Sf8. U. a3, 3g6. 12. b4 [Beli poskuša z minoritetnim napadom, ki je v tej varianti res glavna strateška naloga belega. Toda v 1: tej partiji se ne razvija prav srečno (Lel, h3) in črni svobodneje operira], aG. 13. Sd2, De7 [Boj za točko e41 14. Sb3 [Beli noče zapletov s 14 e4* : jde4. 15. SdXe4, SXe4. 16. SXe4, Lb8, ;; marveč mimo zasleduje svoje pozicij-;.ske težnje] Se4. 15. Sc5, SXc3. 16. X e3 [Beli je prepričan, da je zma-s svojo strategijo, toda boljši raz-
garnitura je zelo živahna in posebno pripravna za mlajše dame. 3. slika. (Ti trije modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili še objavljeni.)
;;	16.	..	LXh3!!	[Zaslužena	kazen,	Id
., pa zahteva dolgega dokazovanja. Ker II se je beli zavedal, da ne bi niti naj. ;;pametnejša obramba s 17, f4 rešila pnr.
Za vsak prispevek, objavljen v »Ko- na pogled boli ljubke, mlade in lene. Sveža solata ie za prve pomladne dniJ^J®. si je dal rajši dokazati, da je tičku za	praktične gospodinje«, pla-	Same sebi smo pa dolžne, da tej modi	pravcata delikatesa.	Hkrati lahko iz	Pravilna.] 17.	gh3, [Tudi 17.
čarno 10	lir. Znesek lahko dvignete	ne samo sledimo, temveč da moramo	nje kuhate špinačo.	Pri nas to dosti*LXg6	ga ni rešilo: Dg5! 18. LXh7+i,
takoj po objavi v naši upravi. Po pošti |	tudi sodelovati in predvsem ustvar-	premalo vemo. Vsi	recepti, veljavni?^8!	19. 83, ,Lxg3.	20. f4, LXf4+.
pošiljamo	šele takrat, ko se nabere	jene modele z okusom okrasiti in iira	za špinačo, veljajo	tudi za kuhano! JJ--Klrt0,ig. •	„ v P .i • 23,
več takšnih nakazil — Prispevke na- j dati osebno noto. slovite na Uredništvo »Družinskega tednika« — Kotiček za praktične gospodinje — Ljubljana, Poštni predal 345.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 Ur
Krompirjev štrukelj
H kisli repi ali zelju napravim več. krat kromo5” sv št: ' "lj. ki je zelo rahel in okusen. Zato ga priporočam vsem gospodinjam.
Nekaj krompirjev skuham, olupim in pretlačim. Nato jih osolim in dodam veliko zajemalko mleka, v katerem raztopim tri noževe konice dobrega jajčnega nadomestka. Potem to dobro zmešam in ugnetem primerno količino enotne moke, da dobim gladek dolg štrukelj. Denem ga kuhati v vrelo vodo zvitega kot kolač in nezavitega. Kuhanemu odlijem vodo, ga razrežem in zabelim. Včasih postrežem z njim družinici za večerjo s solato ali pa h guljažu.	R. D., Ljubljana.
Dober praženec
V četrt litra mleka žvrkljamo eno Jajoe, 2 žlici enotne moke, ščepec soli ln ko je vsa zmes dobro zmešana, vlijemo Vanjo žlico zelo vroče masti. Posebej denemo v pekačo malo masti, jo razbelimo, vlijemo vanjo pripravljeno zmes in pečemo v neprevroči pečici približno pol ure. Ko je zmes pečena, jo razrežemo na kocke, potresemo s sfladkorjem ali pa če imamo pri roki, z malinovim odcedkom. Jed damo še toplo na mizo. M. L., Ljubljana.
Kako čistimo parketc
Vsaka gospodinja ima rada brezmadežne parkete, saj so njen največji ponos. Vendar se včasih zgodi, da kljub največji pažnji dobimo neljub madež v tla in ne vemo, kako bi ga odstranili. Za oko so najhujši madeži od masti in črnila. Videla sem, kako je neka gospodinja čistila takšen madež z žično gobo, kar pa ni najboljše. Žična goba namreč pusti v tleh neljube zareze. Po več poskusih sem se prepričala, da je najboljše sredstvo dober steklen papir, ki odstrani le madeže, ne pokvari pa lesa.
N. R., Ljubljana.
glavnato solato.
Kd2, Df2+ in mati Dg5 + . 18. KM,
Špinača ie naihvaležneiša spomla-f nxh3+9’ 20 [Ke-lKSDe-3+,ed|i danska zelenjava. Posebno okusna ie.{,v„s, k«	•
rlnSit« nčiščco list* v nrP5no,n tL^5! 22. bc5. Tc6 [grOZ! SXf4 in 1Z-
tttoda ftcinaša.,.
Pariški modni stvaritelji so nekoč prirejali tekmovanja nailepše in nai-
)lje oblečenih žensk. Zbrali so se odločujoči diktatorji mode in kaj hitro izbrali »naielegantneišo žensko na svetu«.
Kako je bilo to mogoče? Ko so bile pa vendar vse dame, ki so se udele- i žile tekmovanja, oblečene v obleke) teh modnih stvariteljev in so bile torej v njihovih modelih pač vse enako' elegantne. Toda ne! Vsako leto so j odločujoči modni stvaritelji izbrali samo eno in — kakor se ie zdelo —! izbira ni bila težka. Zakai med tolikimi elegantnimi ženskami ie bila vselej ena. ki ie znala uresničiti sen naših prababic in babic, sen nas vseh: znala je bolie ko vse druge »nositi obleko«...
K modelom, ki so jih ustvarile velike pariške modne hiše, ie znala izbrati tisto, česar modni stvaritelji ne morejo vnaprej določiti: dale so obleki osebno noto. Najolegautnejša ženska je znala izbrati k svoii obleki ravno pravi nakit, cvetlico, ki se ie podala kostimu, in elegantni klobuk k pre-. prostemu plašču. Vse tisto osebno, kar je modelu samo dodala, ii ie dalo šele značilno noto.
Ko je iz cele vrste manekenk, ki so šle v vrsti mimo nie v nainovejših modelih, izbirala obleko zase. ie to storila z nepogrešljivim instinktom. Zakaj natanko ie vedela, kaj se ii poda, in nieu popolni okus ie iz nie napravil žensko, ki odločilno vpliva na modo. Žal je pa le premnoog) žensk, ki nimaio takšnega popolnega okusa in spretnosti. Lepa. draga obleka in »moderen« klobuk iira zadostujeta! Če so noieva peresa spet moderna — dobro — bomo nosile noieva peresa! Moderna so kratka krila — takoj skrajša vse svoie obleke za 10 cm...!
To pa še zdaleč ni pravilno, zakat vsaka ženska bi morala _ vedeti, kai se ii poda in kai ne. To ie dosti važnejše, kakor pa vedeti, kai ie »moderno«. Pri izbiri svojih oblek bi morala prav tako posebno paziti na to. da natanko ve. za kakšno priložnost bo nosila obleko, ki si io izbira, in ob kakšnem času. Predvsem ne sme biti garderoba vsake ženske na pogled kakor zbirka ljubkih, a neprimernih predmetov, temveč mora zbujati vtis harmonične celote.
Modni stvaritelji dajejo na izbiro celo vrsto nežnih barvnih odtenkov, nasvetov in podrobnosti: nikoli se ne utrudijo razmišljati, kako bi bile damo
Gospodinje se sveže zelenjave skoraj prav tako razvesele kakor prvih toplih dni. Izbira sicer še ni tako bogata, a če jo znate izkoristiti, boste
Pomladne zelenjava je In!	„■£=	%
Gospodinje, pošlo«., s. ,.l	J*	“	jf.fijgKI*	T«J	k	S
masti z drobno sesekljano čebulo in 1	d„hn « n»? nsaP »j n ?
ji prilijemo nekoliko špinačne vode ali^	’	J?	!	t: *■ „
goveje juhe. V nobenem primeru pa Jofi Thai ls Kfl rna 95
okusna* osnov a za shlhern^juJ ^	spet SX?4l' 8Xf« UednTSta
oKusna osnova za sleherno juho. {pesem. saj na 26. ef4 zmaga Dh4+]
Za špinačni puding špinačo sku-{26. Dc3, Sg2! 27. Lf5, DXf5 + . 28. Ke2,
hajte. Sesekljajte čebulo, zelenjavo za{Dg4+. 29. Kd3, Tac8. Beli se je vdal
juho in po možnosti nekaj kock sla-{saj kralj ne bo več našel mirnega za-
nine. Dušite v nekai dekah masti,{vetja
potresite z moko in prilijte nekai žlic*	M	...	_	.	.	.
mleka. Primešajte pest nastrganega Ir.r5LJp!?'	, J?
sira. rumenjak in začinite. Beljak ste-{R°^|^ ”^10tinega razvoja in slab-pite v sneg in primešajte ostalemu,	ronaae.
Damski kiobuki
novi modeli za pomlad in poletje na zalogi. Sprejemam tudi v popravilo.
SaSon „TRISDA“
Utica 3. maja (Aleksandrova) 5
pripravili svoji družini pač mnogo izpremembe.
Pomislite samo na glavnato solato.
Skuhajte v pari. Na mizo denite sl kakšno omako.
Če lahko glavnato solato uporabljamo kot špinačo, ie gotovo tudi narobe dobro.
Špinačo narežemo in io zabelimo z oljem in kisom. Še boljše ie pa. če namesto olja rabite smetano, ki ste jo posneli doma. Pripravite jo tik, preden postavite na mizo.
Špinačo pripravimo še na en način. Skuhamo liste v slani'vodi in io na-j j devamo v vročo kozico izmenično z nastrganim sirom. Nazadnje polijemo z nekaj kapljami raztopljenega presnega masla.
Tudi redkvice so že prilezle iz zemlje. Osvežujoče so, če jih jemo s soljo in kruhom ali pa v solati. Sicer boste pa na svojih vrtovih počasi še marsi-
Moda sl večkrat dovoli muhaste norčije. Tako si za zimski čas omišlja klobuke, ki komaj pokrivajo glavo, poleti pa priporoča turbane, ki njih vlečke zakrivajo kar vse lase pred pekočim soncem. Zanimiv model poletnega kompleta vidite na gornji sliki. K rjastordeči obleki iz čiste svile s temnomodrimi pikami nosimo prav takšen turban s kratko vlečko; če pa slučajno potegne hladen veter, si oblečemo čeznjo temnomodro jopico, ki ima na rokavih okras iz istega blaga, iz kakršnega je obleka.
• Porabili nasveti B
Srebrna čajna kanglica je lepa. vendar jo moramo sproti čistiti. Če je ne izpraznimo, se navzame neprijetnega duha in okusa, ki ga le težko odstranimo. V posodo, ki jo samo od časa do časa rabimo, denemo kos sladkorja in io pustimo nekoliko priprto, da pride vanjo svež zrak.
Ali veste, da tudi škarje lahko sami nabrusite? Vzemite steklenico z okroglim vratom in postavite škarje postrani tako,* kakor bi hoteli prirezati rob steklenice, in iih drgnite z rezilom ob rob steklenice, škarje pa držite postrani, če ne iih boste skrhali, ne pa nabrusili.
Včasih ima zelje neprijeten trpek okus. Poskusite ga izboljšati z nekai kapljicami kisa.
Kadar pečete in postane pečica prevroča in vam preti nevarnost, da vse sežgete, denite v pečico skledo polno mrzle vode.
Ben—Oni
Amater—Mojster Ljubljana, 1939.
1. d4, c5. 2. d5, e5. 3. de6 [Primernejše je 3. e4 s 4. Ld3, toda redko pri-liko za »en pobassant« ne kaže zamuditi] fe6. 4. e3 [Za enkrat smemo reči, da je ponižno] Sf6. 5. Ld2? [To je pa tako originalno, da je že kat slabo] d5. 6. Le2 [Beli zasleduje glo. boko idejo simetrije] Ld6. 7. Lh5T [Slab strel, a vendar strel], g6 [da le ni hujšega]
8. Le2 [Belemu se je na zelo samosvoj način posrečilo vzdržati somer-nost lastne pozicije] Sc6. 9. Sf3, e5. 10. h3!? [Slaba izkušnja z žrtvijo na h2 je že kar prešla v meso in kri, pa
kaj odkrile, kar boste s prirojeno iz:jJ° k^ze i^lovec^a ež^zados^erf^ek
"Sl08110 0kuSn° pnprav,le svoll{ proti vsem takim strahotam], o—o. aruzini.	11. o—o [V znamenju simetrije bi
upravičeno smeli pričakovati 11. a3 s Sc31, De7. 12. Sc3, e4. 13. Sh2, LXh3! ;; [Tu imaš! Ogiblješ se brezna, pa padeš v prepad. Kje je tu pravica?] 14. gh3 [Dokazati velja, sicer se pa zgodi božja volja!] De5. 15. f4, ef3. 16. SXf3, Dg3+. 17. KhL DXh3+. 18. Kgl, Dg3 + . 19. Khl, Sg4. 20. Lel [Mogoče se pa le bomo izmazali!?] Dh3. 21. Kgl. Lh2 + . 22. Khl, Lg3+. 23. Kgl, TXf3. 24. DXd5+ [Vendar poštenejši vdih; a veselje bo kratko: štirim preganjalcem ne bo lahko uteči.] Kh8. 25. Tf2, LXf2 + . 26. LXf2, Dh2 + . 27. Kfl, Dhl mat. šah je včasih tudi zabavna igra.
Pa bo utegnil kdo zagodrnjati: če ne igram h3,- odloči žrtev na h2 in če h3 potegnem, me spet ugonobi žrtev na h3; ako pa se branim z g3, ml bo glosator spet pritisnil vprašaj, češ da sem usodno oslabil bela polja. Kazalo bi torej enostavno odpraviti ro-hado. Da se nam ob koncu ne bo treba spuščati v daljša pojasnjevanja, naj za sedaj zadostuje ugotovitev iz kavarniške prakse, da je šah pač težka I • igra.
Izda;a K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d, t Ljubljani; za tiskarno pdgovarja O, Mihalek — vsi \ Ljubljani.