PRIMORSKI DNEVNIK Abh'1'!!! Oceana v gotovini /"1 rA 1* r»«e i gmpDo Lena 50 lir Leto XXni. St. 106 (6690) TRST, sobota, 6. maja 1967 POMEMBNE ENOTNE POBUDE VSEH DEMOKRATIČNIH STRANK Mladinske organizacije KPI, PSU, PRI in KD manifestirale v Milanu za demokracijo v Grčiji V Grčiji so prijeli tri študente in dva uradnika, ki so pisali protivladna gesla Pobuda Parrija - Vsebina danske note v NATO-Mučenje zapornikov v Grčiji ^pLAN, 5. — Zvečer je bila na Trgu Mercanti enotna ma- JSfla solidarnosti z grškim ljudstvom. Na manifestaciji cialict---ovale naslednje mladinska organizacije: Mladinska so-. l*na federacija Mlnriinclrn lrnmnnist.iAn« in Min. dinsT^11* leaeracija, Mladinska komunistična federacija, Mia-sk» j? rePublikanska federacija in Mladinsko gibanje Krščan-m°kracije. Govorila sta Luigi Granelli norelia za FGCI. za KD in Aldo ^Sideinckristjan Granelli VBraii1”-’ da Sre za moralno m0ua,nj.e> ki združuje vse de-nju allpne mladince v ogorče-2|?odn„0tl dramatičnim in proti-se r.^pHpkim dogodkom, ki so «l0s3h^ v Grčiji- Ne more-taturnej-etl siJ’ ki so vsilile dik-sprotj’ m .režima, ki je v na-razurni i z 'jndsko voljo. Zato je Čej0 ,,J1V0> da mladi ljudje ho-ker vPTaziti sv°j° solidarnost, t° svobodne ° V osnovn° vredno- razlikeUlliSt Tort°rena je omenil ikniini 1,16(1 demokratičnimi poli-kadar gl'3anji> ki pa so enotna, Vte4iotJ6 trePa braniti osnovne Med * 6 . Italijanske demokracije, teo _.emi vrednotami pa je odlo-^ . Por proti fašizmu, vi prj6 v dolgoletnem razdobju pr-dinskiVi Sr skupnega nastopa mla-komuT-i* p°ktičnih organizacij od stov in °V’ republikancev, sociali-Pod0i, demokristjanov, ki odraža v Vsed ° Pebudo senatorja Parrija ti širJžavnem okviru, da se ustva-Podnra osnova za gibanje, ki naj časrTo demokracijo v Grčiji. Isto-lovani=Pa gre tudi za primer sode- JVan{Q ° zta jiumci buuc v takQ razbčnih političnih sil, ki Hi n*“ jasni in odkriti obliki še ^Prišel d0 izraza Bes s??la. Poročajo, da so se da-Patrjja a11 151x1 predsedstvom sen. epozirt- Parlamentarci «večine in deuo Je”' ki so proučevali predvi-cij0> P°budo za skupno manifesta-ga ’U(ja ^j. izrazi obsodbo državne-jjudstvra in sobdamost z grškim tu jgri5®1- V ponedeljek bo v rido. terem 6ja ponovni sestanek, na ka-titng Se dodo dogovorili za «poli-■ človečanske pobude«. jjuuuuc//. 5. _ Popoldanski listi in da so zaprli tri študente '■ ^Va uradnika, katere so odkrili, «VJ C/s . rvaicic ou Palačn *ali protivladna gesla j£° Nikavai v Pireju. Iovori?gencijskih vesteh se mnogo 0 raznih preiskavah in ce- danes ,eije Kp>anu so mladinske organiza-* enn’ PSIJ. PRI in KD priredi-Iriketn,, manifestacijo v podporo Svobonn . Judstvu, ki se bori za ?*» i.0vr,m demokracijo, na kateri *a ki) s a mladinska predstavni-?°delc KPI. Gre za važen do-J*8l L, aj Je v dolgoletnem povoj-^ »Im. . j** Prvi primer, ko so £ glediT ♦ ?“ Prvr primer, ko so J* istofu„važnega političnega JJk zbrali'0 tudi načelnega vpraša- .. .T-ve So listi — z dovoljenjem k. tri ji. ““javili vest, da so za-,8o v Pdente in dva uradnika, st *■ Ta , eju pisali protivladna «2 (pa tun?4 še zlasti nas zamej- vV*^ih{. VSfi dnip-p\ Slnupripp s^J^tvon, il,c. manj velikim zado- “lč .......... ta*11 Pek.PJ.?aU’ .kadar s? ?ri P* pr’K’li 'n kadar so ■ t i i i ■«u -M . strahotna taborišča, Gtni^Pšiliau d°Baja tudi v Grčiji, tort. Plin Ki J6 bi,° zasedanje financ-Prisotna pa sta bila a i n ... 'n Andreotti, ko so eo. 't>ia“fePredi|l zakonsklh predlogov Peetvplh ril.tev zastarelcga težima nc in predvsem davč- svoi kant,er Klaus je za-bi( ie s , obisk na Madžarskem tPoJjtsk ,'V„V zvezi izjavil, da je \°{|*o Pozitiven. Uradno ^)ih»Por ‘p-rvi da bodo sklenili O Dovečan in merkp. i yVaPja. nje medsebojnega "" Se- "“‘“‘'jujeJo budi [a ’ Južno od demilita- ^aPo? Pamli^Ppj8’ ameriška leta-in n?iJUJej“ bombardiranje Ste,Pa j|a®®lvlh predmestij. Vče- ^hsi."wiL ‘tUloiprn Slns ^ '«a': v zadnjih dneh h^Sjblirnj? erjška letala večkrat ^mjem sestrelili sedem V zadniih dneh SfSia, d i »a ‘Pdiij 212 ljudi. J»t tfed8eUniL° danes volitve nove-S^Si-esnea rePublike. Kandi- sisc ai mm s s -vina i ,za kandidata Za-^ePia»,ll,aii;ti muslimana, ker NkP*»Pl 3da so sedaj v Indiji PrNod ' in verski Pred spuanju sveta zveze. zu predloži sveta zveze. lo o aretacijah bančnih funkcionarjev, ki baje financirajo komunistične organizacije. Te vesti je sicer zanikal minister predsedstva vlade polk. Papandopulos, češ da nočejo širiti paničnih vesti. Istočasno z vestmi o naraščanju odpora proti novemu monarhofaši-stičnemu režimu pa prihajajo tudi poročila, da se položaj v Grčiji v nekem smislu normanilizira. Tako je minister za šolstvo sporočil, da bodo šole pričele jutri znova delati. Sporočeno pa je tudi bilo, da bodo od 10. maja na vseh stadionih normalne tekme, kar istočasno tudi pomeni, da so že vse politične jetnike premestili v koncentracijska taborišča na otokih. Radio grške opozicije «Glas resnice« v oddaji, ki jo je ujel danes Tanjug, javlja, da so organi vojaške junte mučili in ubili Panajati- sa Elisa, bivšega stotnika Elasa, ki je bil zaprt na otoku Makronisi. Radio javlja, da je bil Elis zaklan, medtem ko so oblasti najprej sporočile, da je napravil samomor, kasneje pa da je bil ubit pri poskusu pobega. Njegovo družino so poklicali, da prevzame njegovo telo v vojaški bolnišnici v Atenah. «Glas resnice« nadalje sporoča, da so se v Zahodni Nemčiji razne grške organizacije združile v enotno antidiktatorsko zvezo, prav tako se organizirajo Grki v Belgiji, Italiji, na Češkem in drugih državah z namenom, da začnejo akcije za obnovitev demokracije v Grčiji. Poslanci in javni delavci Cipra so pismeno zaprosili predsednika Makariosa, naj se zavzame za o-svoboditev Manolisa Glezosa in drugih političnih jetnikov. Po trditvah «Glasa resnice« je svetovna organizacija pisateljev poslala brzojavko kralju Konstantinu z zahtevo, da se izpustijo na svobodo pisatelji in pesniki, ki so jih aretirale vojaške oblasti. Na današnji seji sveta niso razpravljali o danski noti v zvezi z iimiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiiiiiiiimiHiiiiimiiiiiinirniiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiii AVSTRIJSKO-MADZARSKI ODNOSI Plodni rezultati obiska kanclerja Klausa v Budimpešti Arabci in Vzhodna Nemčija Sklenili so nadaljevati prizadevanja za poglobitev medsebojnih odnosov DUNAJ, 5. — Danes so na Dunaju objavili skupno sporočilo o obisku kanclerja Klausa na Madžarskem. Poročilo pravi med drugim, da so se medsebojni odnosi ugodno razvijali po sestankih zunanjih ministrov dveh držav leta 1964 in 1965. Obe strani sta znova poudarili željo po spodbujanju te težnje. Kar se tiče trgovinske izmenjave, pravi sporočilo, da je bil obseg, ki ga določa sedanji sporazum, že dosežen, in da so še možnosti povečanja medsebojne izmenjave. Letos bodo dolgoročni sporazum, ki je še v veljavi, zamenjali z novim sporazumom. V ta namen se bo v kratkem času sestala mešana komisija. Obe strani sta se poleg tega sporazumeli o ustanovitvi stalne mešane komisije, katere naloga bo obravnavati vprašanje sodelovanja med obema državama in pripraviti predloge za rešitev še nerešenih vprašanj. Glede gospodarskega sodelovanja so govorili o možnosti povečanja gospodarskega in industrijskega sodelovanja. Dalje javlja sporočilo, da namerava Avstrija v kratkem ustanoviti v Budimpešti avstrijski kulturni zavod. Sporočilo javlja tudi, da bodo sklenili sporazum o tehnično znanstvenem sodelovanju. Glede turizma bo madžarsko-av-strijska obmejna komisija pripravila načrt za določitev novega mejnega prehoda. Z madžarske strani so poročali o nadaljevanju dela za ureditev meje. Sporočilo pravi na koncu, da odnosi dobrega sosedstva med Avstrijo in Madžarsko, ki sta obe v donavskem bazenu, lahko v veliki meri prispevajo k splošnemu po-mirjevanju. Obe strani sta mnenja, da so stiki avstrijske in madžarske delegacije v okviru evropske gospodarske komisije koristni. Madžarski ministrski predsednik Fock je sprejel vabilo, naj obišče Avstrijo. Kancler Klaus z zunanjim ministrov Tončičem in drugim ičlani delegacije se je vrnil zvečer na Dunaj. Na tiskovni konferenci v Budimpešti je Klaus takole sintetiziral obračun svojega obiska na Madžarskem: «Bil je, kakor smo pričakovali, posrečen in pozitiven. Sto let po avstrijsko-madžarskem kompromisu (leta 1867) je bil ploden avstro-madžarski sestanek.« Kancler in minister Tončič sta odgovarjala nato na različna vprašanja. Kar se tiče ukinitve madžarskega konzularnegu vizuma, sta izjavila, da ni še prišel trenutek dokončne odločitve. Ukinitev Je podrejena raznim ukrepom, ki jih še ni. V prihodnjem bosta Avstrija in Madžarska nadaljevali izmenjavo pogledov tudi o tem kakor tudi o turizmu. Tehnična zapora na meji: naraščajoče ozračje zaupanja in odnosov dobrega sosedstva je omogočilo, da se Je govorilo tudi o ((tehnični zapori« z enako odkritostjo kakor o drugih vprašanjih. Klaus je izjavil: «Z zadovoljstvom smo zvedeli, da madžarska vlada ima spontano v načrtu tudi o tem pozitiven razvoj, ki dopušča predvidevanje, da bodo v prihodnosti odpravili z madžar-sko-avstrljske meje eksplozivne mi ne.» Kancler je dalje izjavil, da upa, da bo še pred poletjem obiskal Romunijo na vabilo tamkajšnjo vlade. Foster bo obiskal Tokio na vabilo japonske vlade. V ponedeljek se bo sestal z zunanjim ministrom in z drugimi voditelji tega ministrstva. Kakor je znano, je japonska vlada postavila proti omenjanemu načrtu pogodbe številne, pridržke. Podpisan sporazum o britanskih četah v Zahodni Nemčiji BONN, 5. — Zunanji minister Brandt in angleški poslanik v Bonnu Roberts sta danes podpisala sporazum o valutni kompenzaciji za vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji za razdobje od 1. aprila 1967 do 31. marca 1968. Kakor je znano, so se o tem sporazumeli po več mesecih težavnih pogajanj. Sporazum določa, da bo Zahodna Nemčija plačala za vzdrževanje britanskih čet ob Renu (katerih število se bo zmanjšalo za deset odstotkov) 530 milijonov mark namesto 900 milijonov, ki jih je spočetka zahtevala Velika Britanija. Od teh bodo 200 milijonov določili za nakup orožja v Veliki Britaniji, 250 milijonov pa za nakup civilnega materiala. Kakor je znano, je bonska vlada sklenila istočasno tudi sporazum glede vzdrževanja ameriških čet v Zahodni Nemčiji. dogodki v Grčiji. Voditelj danske delegacije je namreč samo razdelil noto drugim štirinajstim delegacijam. Danska delegacija je hotela preprečiti, da bi grški delegati zapustili dvorano, in zato se je zadovoljila samo z razdelitvijo note, katere vsebina je naslednja: »Nedavni dogodki v Grčiji so napravili globok vtis na Danskem. Ministrski predsednik in zunanji minister Otto Krag je ob raznih priložnostih javno izrazil veliko zaskrbljenost danske vlade in danskega ljudstva zaradi ukinitve demokracije in ustavnih pravic do svobode v neki državi, s katero je Danska povezana s številnimi vezmi. Danska vlada u-pa, da bodo sedanje razmere v Grčiji kratko trajale in da bodo številne osebe, ki so bile zaprte in deportirane iz političnih razlogov, čim-prej izpuščene. Na splošno upamo, da se bo Grčija čimprej vrnila k svobodnim in demokratičnim razmeram. Danska vlada meni, da je največje važnosti, da se ne postavlja noben dvom o volji atlantskega zavezništva, da ohrani svoje demokratične ideale.« Takoj ko je dobil dansko noto, je grški delegat predložil tajništvu NATO protest in izjavil: «Tako dejanje predstavlja nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države članice zavezništva in kršitev načel mednarodnega prava in mednarodne prakse. Hkrati je tudi v nasprotju s temeljnimi določbami našega zavezništva. Prisiljen sem predložiti v imenu svoje vlade oster protest proti tej nesrečni pobudi.« Danska vlada poudarja, da je z izročitvijo note zadeva zanjo zaključena. Podoben korak pa je napravila tudi norveška delegacija. Norveški delegat je izročil tajništvu NATO noto, ki temelji na izjavah, ki jih je 3. maja podal pred norveškim parlamentom zunanji minister John Lyng. Norveška nota obsoja dejstvo, da so se v Grčiji, ki je povezana s toliko vezmi z Norveško, odkrito kršila načela parlamentarne dermu kracije. Dokument izraža upanje, da se bo stanje v Grčiji čimprej normaliziralo, da bodo politični zaporniki izpuščeni in da se bodo znova uveljavile demokratične pravice. Sovjetski tisk danes obširneje poroča o dogodkih v Grčiji, katerim posvečata veliko pozornost »Pravda« in uradno glasilo obrambnega ministrstva «Rdeča zvezda«. »Pravda« piše, da so državni udar dolgo časa pripravljali reakcionarni krogi, finančna oligarhija in domači industrijci skupno s kraljevim dvorom in filofašistično desnico. «Pravda» nato ugotavlja, da gre za tipičen poseg vojske, kot ga organizira CIA v državah Latinske Amerike, in da imajo že dolgo časa v Grčiji ameriški agenti globoke korenino. KAIRO, 5. — Vzhodnonemška republika je uradno zaprosila arabsko zvezo, naj predloži vprašanje njenega priznanja prihodnjemu zasedanju sveta te zveze. Kakor poroča agencija za Srednji vzhod, je prošnjo predložil pomočnik vzhodnonemškega zunanjega ministra med včerajšnjim sestankom s podtajnikom arabske zveze. Zagotovil je, da bo Vzhodna Nemčija podpirala vse arabske probleme, zlasti pa vprašanje Palestine in Južne Arabije. V Bonnu je predstavnik zunanjega ministrstva na vprašanje, kakšna bo reakcija Bonna na obisk vzhodnonemškega zunanjega ministra Winzerja v Egiptu, izjavil, da je prepričan, da bo Združena arabska republika »znala pravilno ocenjevati svoje narodne koristi in razumeti, kje so njeni pravi prijatelji«. Na vprašanje, ali bi egiptovsko priznanje vzhodnonemške republike tolmačili kot malo prijateljsko dejanje, je predstavnik odgovoril: «Rekel bi, da je tako in je naravno, da bi zaradi tega morala zvezna vlada odločiti, ali naj normalizira odnose s Kairom ali ne, po taki gesti. BEOGRAD, 5. — Po poročilih zveznega tajništva za notranje zadeve je bilo v dneh od 29. aprila do 2. maja vključno 823 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 29 ranjenih pa je bilo 630 oseb. Lani za prvomajske praznike, ki so trajali tri dni, je bilo 589 nesreč, v katerih je izgubilo življenje 33 oseb, ranjenih pa je bilo 719 oseb. Ruševine budistične pagode po ameriškem bombardiranju SESTANEK MINISTROV PRI MORU Vlada pripravlja vrsto o preureditvi davčnega zakonov sistema Predvsem gre za zamenjavo IGE z davkom na dodatno vrednost, za reformo krajevnih financ in splošno reformo neposrednih davkov - Stavka 120 tisoč bančnih uradnikov RIM, 5. — Danes je bil v palači Chigi medministrski sestanek, na katerem so poleg predsednika vlade Mora sodelovali ministri Colombo, Preti, Reale, Pieraccini in Andreotti. Razprav ljali so o raznih važnih gospodarskih vprašanjih in predvsem o reformi delniških družb, o davku na dodatno vrednost in o reformi davčnega sistema. Minister za finance Preti je Po sestanku dejal novinarjem, da so razpravljali predvsem o davku na dodatno vrednost, ki BERLIN, 5. — Vzhodnonemški ministrski svet je sklenil, da bo z 28. avgustom uvedel petdnevni delovni teden. Sedanji delovni teden ima 45 ur in se bo znižal na 43 ur in tri četrt. Hkrati bodo najmanjši dopust zvišali od 12 na 15 delovnih dni. Poleg tega je ministrski svet sklenil revalutirati številne mezde. naj zamenja sedaj obstoječi I-GE. Gre za bistveno spremembo davčnega sistema, saj se IGE plačuje pri vsakem prehodu nekega blaga v naprej določenem odstotku, medtem ko se bo davek na dodatno vrednost plačeval samo na razliko vrednosti Italija je v okviru evropske gospodarske skupnosti prevzela obveznost, da bo novi davek pričel veljati leta 1970, kar pa zahteva, da se prične delati že sedaj in da se pravočasno sprejemajo ustrezni zakonski instrumenti. Minister je dejal, da se glede davčnih zadev ne more nič improvizirati in da je potrebno dolgotrajno pripravljalno delo, da se zamenja IGE z davkom na dodatno vrednost. Zato je potrebno, da ustrezni zakon odobri najprej vlada nato pa parlament še v sedanji poslovni dobi. Minister Preti je tudi povedal, da so že skoro dokončali sestavljanje I zakonskega predloga glede krajev- Fostcr pojde v Tokio TOKIO, 5. — Ameriški delegat na ženevski razorožltvenl konferenci Foster bo prišel v nedeljo zvečer v Tokio na številne sestanke z japonskimi voditelji. Govorili bodo o načrtu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. aiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SRDITI BOJI V JUŽNEM VIETNAMU Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje obljudenih področij Velike ameriške izgube na področju delte reke Mekong • Veliko število sajgonskih dezerterjev SAJGON, 5. Južno vietnamsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da bodo sajgonske in ameriške sile spoštovale 24-urno premirje od polnoči 23. maja (od 17. ure 22. maja po srednjeevropskem času) ob obletnici rojstva Bude. Ob tej priložnosti bodo ustavili tudi bombardiranje Severnega Vietnama. Kakor je znano, je osvobodilna vojska sporočila, da bodo njene sile spoštovale dvodnevno premirje začenši od 23. maja. Ameriško poveljstvo se je dolgo obotavljalo in je nato sklenilo določiti samo 24-urno premirje. Preteklo noč so ameriški bombniki «B-52» že šesti dan zaporedoma bombardirali položaje osvobodilne vojske na področju južno od demilitariziranega področja, kjer so v preteklih dneh bili srditi boji med Američani in osvobodilno vojsko za tri griče, ki obvladujejo ameriško oporišče Ke San. Danes popoldne je ameriškim vojakom uspelo po več urah srditih bojev zavzeti še tretji grič, ki je bil v rokah osvobodilne vojske. Boji za tri griče so trajali 12 dni. Ameriško poveljstvo pravi, da je osvobodilna vojska ime- 551 mrtvih, ameriška vojska pa 157 mrtvih in 738 ranjenih. Poveljstvo osvobodilne vojske javlja, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta samo v pokrajini Ben Tre na področju reke Mekong pad- 10 2809 sovražnih vojakov, ranjenih pa Jih je bilo 1620. V Isti pokrajini je dezertiralo 1209 južnovietnam-skih vojakov v prvem trimesečju letošnjega leta. Ameriško letalstvo Je izvršilo včeraj 68 bombnih napadov na Severni Vietnam. Znova so bombardirali električno centralo, ki je oddaljena 11 kilometrov od Hanoja. Agencija Tass poroča, da je bilo med ameriškim bombardiranjem Hanoja in njegovih predmestij 25., 26., 28. In 29. aprila ubitih ali ranjenih 212 ljudi, med katerimi 79 otrok in 91 žensk. Ameriška letala so odvrgla 176 bomb, od kaiterih 52 granatnih. Bombe so povzročile veliko škodo industrijskim napravam, stanovanjskim hišam v predmestju, jezom na reki Duong in mednarodnemu letališču v Hanoju. Hanojski radio je zvečer javil, da Je bilo danes sestreljenih nad Hanojem sedem ameriških letal, ko so bombardirala obljudena področja in industrijske naprave. Predlog za referendum o britanski zahtevi za vstop v EGS LONDON, 5. — Konservativni poslanec John Biggs-Davison je pred- ložil danes spodaji zbornici resolucijo, ki poziva vlado, naj organizira referendum, da bodo mogli vsi Angleži glasovati za britanski vstop v evropsko gospodarsko skupnost ali pa proti njemu. Resolucija poudarja tudi velike ustavne nevarnosti, ki pretijo Veliki Britaniji v primeru vstopa v gospodarsko skupnost. Nizozemski zunanji minister Luns je izjavil danes v Bonnu po polurnem pogovor’■ z Brandtom, da jc mnenja, da bodo vlade šestih držav še pred rimskim vrhom sprejele dokončne sklepe o spojitvi izvršnih oblasti bruseljskih skupnosti. Po mnenju Lunsa bi morali doseči sporazum o tem v ne preveč dolgem času. Luns je izjavil, da se je pogovarjal z Brandtom o predsedstvu nove komisije in o britanski zahtevi za sprejem v evropsko skupnost. Glede tega bodo v Rimu lahko določili postopek, ki naj ga uvedejo v Bruslju glede zahteve Londona. Ministra sta govorila tudi o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Luns je izjavil, da njegova vlada želi, da bi se izognili trenjem med mednarodno atomsko agencijo na Dunaju in evratomom. nih financ, ki bo predstavljal začasno rešitev, istočasno pa tudi sestavni del širšega zakona o reformi krajevnih financ. Zakonski predlog bo predvideval spremembe glede potrošnega davka in možnost, da krajevne ustanove najamejo posoji-la za kritje deficitnih proračunov. Preti je dejal, da bodo verjetno ta zakonski predlog obravnavali že prihodnji teden na zasedanju vlade. Končno je minister tudi dejal, da se nadaljuje delo pri sestavljanju zakonskega predloga, ki bo pooblaščal vlado, da izvede davčno reformo. Gre za načrt, ki sestoji iz petnajstih členov, in tehnične komisije so zaključile delo. Treba je rešiti še nekatera sporna vprašanja v političnem okviru, kar bo po mnenju ministra storjeno v dvajsetih dneh, ko bodo zakonski predlog predložili v razpravo ministrskemu svetu. Predsednik republike Saragat je sprejel predsednika vlade Mora in zunanjega ministra Fanfanija v zvezi z bližin j im obiskom zunanjega ministra v Sovjetski zvezi. V torek se bo sestalo vodstvo PSU, ki bo razpravljalo predvsem o mednarodnih vprašanjih in še zlasti o prošnji Velike Britanije za vstop v evropsko gospodarsko skupnost. Med današnjim zasedanjem vodstva KPI so sklenili sklicati CK KPI od 16. do 18. maja. O političnem položaju bo poročal Amendola, o sestanku evropskih komunističnih partij v Karlovih Varih pa Pa-jefcta. Začetni del zasedanja OK bo javen in bo posvečen trideseti obletnici smrti Gramscija in ob tej priložnosti bo govoril Longo. Danes se je pričelo dvodnevno zasedanje vsedržavnega sveta PLI, na katerem je poročal tajnik Ma-lagodl, ki je utemeljeval dosedanje stališče liberalcev glede vseh mednarodnih in notranjih političnih vprašanj. Malagodi ni omenil razcepa, ki ga je doživela stranka, in je potrdil odločno nasprotovanje levemu centru, Istočasno pa je tudi ponovno ostro odbil predloge o ustanovitvi «velike desnice« v Italiji. Glede Grčije je ponovil obsodbo državnega udara, vendar pa je istočasno tudi odbil privolitev PLI v skupne manifestacije, v katere so privolili demokristjani. Zaključilo se je zasedanje, ki ga je v Rimu priredilo podjetje «Fer-rero» z voditelji svojih obratov, ki sedaj zajemajo že vse države evropske gospodarske skupnosti. Na zasedanju Je bilo prisotnih okrog 100 funkcionarjev podjetja, ki so odpotovali v Alba in Pino Torinese, kjer je največji obrat te slaščičarske industrije. Okrog 120 tisoč bančnih uradnikov Je danes stavkalo po vsej Italiji v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe. Bančni uradniki so tako med stavko in med prazniki imeli nekake kratke počitnice, ki so se pričele v četrtek s praznikom, nadaljevale z današnjo stavko in nato s soboto in nedeljo, ko so že tako banke zaprte. Vse tri sindikalne organizacije u-službencev krajevnih ustanov so od-p.c/iale stavko, ki bi morala biti 10. in 11. maja, medtem ko so potrdili stavko, ki bo od 17. do 19. Stavko so odpovedali, da se omogoči intervencija na drugačni osnovi. Izgnana Jugoslovana sta prispela iz Aten v Beograd ATENE, 5. — Kasno sinoči sta prispela iz Aten v Beograd Jugoslovana Bruno Baranin in Evange-loš Androvič, ki sta ju grške oblasti izgnale po večdnevnem zaporu iz Grčije. Z Baraninom je prispela tudi njegova soproga. Baranin in Androvič nista mogla številnim novinarjem, ki so ju pričakali na letališču, nič povedati o vzrokih aretacije, ker jim atenske oblasti niso sploh povedale, zakaj so ju aretirali in izgnali. Baranin je bil aretiran v četrtek, 27. aprila, ko je ob 10. uri prišel v pristaniško poveljstvo, da obnovi dovoljenje za obisk jugoslovanske ladje «Jadro!inije», katere zastopnik Je bil. Takoj po aretaciji so ga prepeljali v glavni zapor v Atenah, kjer mu je šele po dveh dneh uspelo priti v stik z zastopništvom «Jadrolinije» in jugo- slovanskim veleposlaništvom. Evan-gelosa Androviča so aretirali ((zaradi naprednih -pogledov« 26. aprila popoldne v neki atenski tiskarni, kjer je bil zaposlen kot knjigovezec. Prepeljali so ga na otok Jaros. Androvič je sin Jugoslovana in Grkinje. V Atenah je ostala njegova soproga, ki je pred porodom. Zaprosila je za jugoslovansko državljanstvo in namerava priti v Jugoslavijo, ker je njen soprog Androvič sklenil, da se ne vrne več v Grčijo. Carapkin o trgovini z Zahodno Nemčijo Danes v Indiji volitve novega predsednika republike Kandidat kongresne stranke je musliman Zakir Husein Tudi opozicijske stranke so postavile svojega kandidata NOVI DELHI, 5. — Jutri bodo v Indiji izvolili novega predsednika republike, ki bo prevzel svoje mesto 13. maja. Dosedanji predsednik Ra-dakrišnan je odklonil ponovno kandidaturo. Kandidat večinske kongresne stranke je sedanji podpredsednik Zakir Husein, M je musliman in ima 70 let ter ga bosta podpirali tudi dve krajevni gibanji. Njegov glavni nasprotnik je bivši predsednik vrhovnega sodišča Koba Suha Rao, ki ima 64 let ter ga podpirajo opozicijske stranke. Je še drugih petnajst kandidatov, ki pa nimajo praktične veljave. V Indiji volijo predsednika republike poslanci zveznega parlamenta in parlamentov posameznih držav. Gre za 4130 poslancev. Toda vsak od njih razpolaga z različnim številom glasov. Zvezni poslanec ima npr. 567 glasov, poslanec parlamenta države Utar Pradeš ima 174 glasov, poslanec države Naga pa ima samo osem glasov. Skupno je na razpolago 861.699 glasov, od katerih Jih ima kongresna stranka 453 tisoč 817, ki bi morala torej uveljaviti svojega kandidata, če ne bo tajno glasovanje omogočilo kakemu poslancu, da glasuje proti navodilom svoje stranke. Volitve bodo v mestih, ki so sedež posameznih parlamentov, in od tu bodo žare z gla- BONN, 5. — Sovjetski poslanik v Bonnu Carapkin je na obisku na velesejmu v Hannovru izjavil, da bi morali liberalizirati trgovino med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Izjavil je, da namerava Sovjetska zveza odpraviti vse sedanje ovire, da omogoči trgovino z Zahodno Nem čijo na novi podlagi. Pripomnil je, da so trgovinski odnosi med obema državama urejeni na podlagi določb, ki so bile sprejete pred 12. leti med hladno vojno. Vprašal se je, ali ne bi bilo umestno revidirati te pogoje, tako da bi se trgovina med obema državama razvijala brez vsakega razlikovanja. IllllllllllllllUJIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllll,III,II,„||,„|,|||„|)|||||||||||||||||||||(||n|u sovnicami prepeljali v Novi Delhi. Letos bo prvič pri volitvah predsednika republike nastalo pravo tekmovanje. Do sedaj je bila kongresna stranka tako močna, da je bii njen kandidat izvoljen brez opozicije. Toda pri nedavnih volitvah je kongresna stranka sicer obdržala večino, vendar pa je Izgubila mnogo položajev, in drugim strankam je uspelo predložiti kandidata. Kandidat kongresne stranke bo potreboval absolutno disciplino vseh poslancev stranke, če hoče biti izvoljen. Zaradi tega je v zadnjem času predsednica vlade Indira Gandi zastavila ves svoj vpliv, da si zagotovi zvestobo zveznih poslancev in poslancev posameznih držav, ki naj bi podprli Huseina. Njegovo kandidaturo je hotela prav Indira Gandi proti mnenju nekaterih voditeljev kongresne stranke, med katerimi Je tudi predsednik stranke Kamaradž. Indira Gandi je hotela Izbrati muslimanskega kandidata, da dokaže, da so sedaj premagani rasni in verski spori v Indiji, In njena stranka ji je sledila, čeprav z nekaterimi dvomi, ki so se tikali politične umestnostni te izbire. Jasno je, da je treba računati tudi na odpor tradicionalističnih hindujskih krogov. Na vsak način so opazovalci mnenja, da bo Zakir Husein zmagal. Kdo je povzročil demonstracije proti Kitajcem v Djakarti zadnje dni prejšnjega meseca DŽAKARTA, aprila. — Čeprav na ulicah Džakarte že vedno le redko srečaš Kitajce, ker se boje trditi na sovražne jim pripadnike mladinskih, študentskih in akcijskih front, se življenje v glavnem mestu postopoma normalizira. Vlada je dala signal, naj ustavijo samovoljne antikitajske akcije, ki so se zadnje dni izcimile v širše nerede. Vojaške sile noč in dan stražijo na vseh važnejših koncih v kitajskih četrtih mesta. Večino kitajskih trgovin z živili so po navodilih lokalnih oblasti spet odprli, medtem ko so pred zaprtimi draguljarnami in drugimi trgovinami kitajskih lastnikov razpostavili varnostne enote. Vse posledice zadnje politične vihre, ki je trajala cele štiri dni, še niso znane. Po nepreverjenih podatkih so doslej štirje Kitajci podlegli dobljenim poškodbam, kakih sto pa je laže ali huje ranjenih. Demonstranti so uničili tudi precejšnje število kitajskih vozil, ki so jih zažigali in prevračali v bližnje kanale, prej pa so šo pretepli potnike, ki so jdh potegnili iz avtomobilov. Več sto kitajskih trgovin v raznih delih mesta je bolj ali manj poškodovanih, medtem ko je 32 trgovin na cesta od hotela «Indonesia» proti novemu naselju Kebajoran Baru uničenih. Reporter informativnega centra indonezijskih oboroženih sil opisuje to zadnjo akcijo skupine kakih sto mladincev, ki so šld razbijat kitajske trgovine 24. aprila zjutraj. Pri tem ugotavlja, da je bila akcija «bolj podobna ropanju kot pa demonstracijam*. Mladinci so vdirali v draguljarne, trgovine s pohištvom in delikatesne trgovine, v restavracije in celo v zasebne hiše, pri čemer so razbijali ali odnašali vse, kar jim je prišlo pod roke. Varnostne enote so aretirale več udeležencev te akcije. List akcijskih front «Kami» trdi, da so v demonstracijah pred veleposlaništvom LR Kitajske in v kitajskem naselju na Glodoku minulo soboto sodelovale razne skupine mladincev, med njimi muslimanska in katoliška mladina. Potem ko se niso mogli približati veleposlaništvu, ki ga je stražila, vojska, so mladinci napadli »volks-wagen», ki ga Je vozil neki Kitajec. Temu se je posrečilo skočiti iz avtomobila, preden so mladinci prevrnili vozilo, vendar so se potem izdivjali nad njim in ga pretepli. Truma je potem s kričanjem «Uničimo Kitajce!*, »Izženimo Kitajce!* zažgala še dva avtomobila. Tujim časnikarjem, ki so se skušali približati kitajskemu veleposlaništvu, so oficirji svetovali, naj se zaradi lastne varnosti vrnejo, ker «utegne položaj vsak hip postati eksploziven*. Skupine mladincev pa so kljub navzočnosti močnih varnostnih enot lovile ln napadale Kitajce, če so le kje koga zagledale. Vojaki so Jim skušali to preprečiti in jih prestrašiti s tem da so v svarilo streljali v zrak, toda dostikrat so prišli na kraj incidenta šele potem, ko so se Kritično stanje Leonarda Cimina PERUGIA, 5. — Stanje Leonarda Cimina je zelo kritično. Danes sta spet prišli k njemu mati in sestra. Obenem je odpotoval v Perugio prof. Uldricco Bracci z rimske univerze z dvema asistentoma. Toda po kakih treh urah razpravljanja ga niso pustili k bolniku, ki je pravzaprav v zaporu. BONN, 5. — V ZR Nemčiji Je bilo lam za sedem odstotkov več zločinov in drugih kaznivih dejanj kakor predlanskim. Učinkovitejša je bila tudi policija, ki ji je med drugim uspelo prijeti 97,5 odstotka morilcev. Nasprotno pa se Je zvišalo število nekaterih vlomilcev, tatov, goljufov Itd. mladinci že znesli nad žrtvijo. Seveda demonstranti niso delali razlike med Kitajci — kitajskimi državljani in tistimi Kitajci, iti so sprejeli indonezijsko državljanstvo in so s tem formalno postaji enakopravni državljani indonezijske republike. Sam predsednik inštituta za vzpostavitev nacionalne enotnosti major Sindhunata je opozoril na to, da Jih v antildtaj-skih akcijah skupijo tudi mnogi Kitajci, ki so doslej dokazali, da so antikomunisti in da se čutijo Indonezijce. «če bodo prišli v brezizhoden položaj,* je poudaril Sindhunata, «se bodo prav lahko zatekli v naročje komunistov to Pekinga.* Zato naslednjega dne, minulo nedeljo, na ulicah človek ni srečal nobenega Kitajca. Vse kitajske trgovine, ki so ob nedeljah ponavadi odprte, so bile pod ključem. Celo kitajskih otrok, ki se sicer v gručah Igrajo po ulicah Glo-doka, ves dan ni bilo na spregled. Kakor piše list «Kami», je bila tega dne Džakarta «brez Kitajcev*, medtem ko je bilo na Glodoku videti, «kakor da je razglašeno vojno stanje*. Vojska Je z budnim očesom pazila na mimoidoče, posebno na mladino, več Kitajcev, ki so morali iz svojih hiš, pa je dobilo oboroženo spremstvo. čeprav nedavne antikitajske akcije niso nič novega na tem arhipelagu, na katerem so Kitajci doživeli že več širokih pogromov, tukajšnja javnost zelo resno jemlje nedavne nerede. Menijo, da utegnejo neredi, če bi se nadaljevali, ogroziti uresničitev vladnega programa, ker Kitajci še vedno predstavljajo enega od stebrov indonezijskega gospodarstva, pa čeprav ne izbirajo sredstev za osebno obogatitev to so zato hkrati izvor največjega zla Indonezije — vsakovrstnih špekulacij to korupcije. Vlada je s svojimi zadnjimi ukrepi nedvoumno pokazala, da se zaveda, kaj pomenijo kitajski trgovci za njeno gospodarstvo, to da si je v svesti, da splošno preganjanje Kitajcev škoduje ugledu Indonezije na svetu. Tukajšnji politični opazovalci pa poudarjajo, da so za vse to, kar se je zgodilo — pa če je še tako v nasprotju z željami to Interesi vlade — deloma odgovorne tudi same oblasti. Celo če upoštevamo obtožbo, da LR Kitajska hujska tukajšnje Kitajce na sabotaže to povzročanje neredov, je treba ugotoviti, da so nekateri sklepi oblasti «samo še podžgali nedavne nerede* — poudarjajo opazovalci. Oblasti, ki zapirajo šole prekmor-skih Kitajcev, jih izganjajo s področij, na katerih stanujejo, na področja, ki so «pod nadzorstvom*, jim prepovedujejo ukvarjati se s trgovino to jim odvzemajo premoženje, jih stalno dolžijo, sumničijo to zapirajo, so jih s tem spravile v brezupen položaj. Kitajci nimajo možnosti, da bi zapustili Indonezijo, to tako so mnogi od njih «izgubiii glavo* to vidijo edini izhod v obupnem odporu. S tem si deloma pojasnjujejo tudi nedavne demonstracije Kitajcev na vzhodni Javi to v Džakarti. Predstavnik uprave za priseljevanje je Izjavil, da so v zadnjem poldrugem letu repatriirali iz Indonezije skupno 12.748 Kitajcev. Prav tako so Izgnali vse ravnatelje bivših kitajskih šol v Indoneziji kakor tudi Kitajce, o katerih so ugotovili, da so bili ((zapleteni v subverzivne akcije to da so tihotapili*. Očitno pa Je, da repatriacija, tudi če bi potekala dosti hitreje, ne more pomeniti popolne rešitve ((kitajskega problema*, kajti na Indonezijskem arhipelagu Je po uradnih ocenah okrog milijon kitajskih državljanov to še kakih 2,5 milijona Kitajcev, ki so indonezijski državljani. Razen tega bi nedvomno pomenilo usoden udarec za indonezijsko gospodarstvo, če bd večji del Kitajcev odšel, saj je skoraj polovica skupne trgovine ln okrog 60 odstotkov finančnih sredstev v njihovih rokah. Tukajšnje oblasti skušajo zavreči divjaške akcije desničarjev to pri tem nadalje zakonito ukrepajo proti Kitajcem. Te dni v Džakarti posebne vojaške ekipe preiskujejo vsa kitajska stanovanja, čeprav se Je akcija šele začela, so po prvih vesteh že zaplenili nekaj orožja to ((komunistične literature*. Lokalne oblasti prav tako prepovedujejo tiskanje kakršne- f * gakoli gradiva v kitajščini kakor budi preseljevanje Kitajcev iz enega v drug kraj dežele. Te dni bodo v Džakarti preverili vse Kitajce to bodo vse tiste, o katerih bodo ugotovili, da so nedavno prišli v indonezijsko glavno mesto (kar je vojaški komandant prepovedal), izgnali. V krogih, ki so blizu vladi, poudarjajo, da se bo nadaljevala repatriacij«. prekmorskih Kitajcev, da pa jih bodo repatriirali postopoma. zato da ne bi nastale večje gospodarske motnje. Prizadevali si bodo otresli se gospodarske nadvlade Kitajcev in hkrati razviti nacionalno trgovino. Nadaljevala se bo tudi indoktrinacija Kitajcev s tem, da jih bodo sprejemali za indonezijske državljane, to njihova asimilacija s tukajšnjim življenjem. Toda ali bo takšna pot —po kateri naj bi izbrisali identiteto nacionalne manjšine — pripeljala do dokončne rešitve »kitajskega problema*, ki je doslej neštetokrat pretresal ta arhipelag? Zdi se, da na to vprašanje ni mogoče pozitivno odgovoriti. Un[iqe ^ tjlerJnlS&ČG Z n t v fjlnhbu Sodobnost št. 5 Slika kaže Željezno (Eisenstadt) na Gradiščanskem, kjer živi dokaj številna hrvatska narodna manjšina. Željezno je središče za to manjšino. Slika je iz šolske knjige Velika čitanka, ki je namenjena za hrvatske šole po Gra diščanskem. Knjiga, ki obsega čez 250 strani, je določena za višje razrede osemletke in za nižje razrede srednjih šol. Izdala jo je * i Avstrijska zvezna založba za pouk, znanost in umetnost na Dunaju. Sestavljavec Konrad Mer-sich se je potrudil pri izboru berila, ki sega na vsa področja pouka. (Mimogrede lahko omenimo, da je v sestavku Doprinos Hrvatov velikemu svetu glasbe med Hrvate prištet tudi «glasovit tenor Jožef Gostič», za katerega pa vemo, da je bil samo — Slovenec.) Knjiga je natisnjena na lepem papirju in vezana. V sredi je še 16 strani slik na boljšem papirju. Slike so iz Avstrije in Jugoslavije, predstavljajo pa tudi slavne Hrvate iz preteklosti in sedanjosti, pa tudi nekatere gradiščanske Hrvate. Hrvatski dijaki z Gradiščanskega so lahko veseli lepe knjige. .....................................1111111.1iMim.n111......iiinnimiiiiiiiliii.i..............nniiiimiiiiimiiiiiiimnuiuiini.i.. ARETIRAN ESESOVEC V MUENCHNU V Jugoslaviji je L 1942 zakrivi! soul 3000 Židov Neonacisti iz Genove, ki so bili pred dnevi priprti, so sedaj aretirani BONN, 5. — Na munchfnskem letališču je bil danes aretiran avstrijski državljan Herbert Andorfer, ki ima sedaj 56 let. Osumljen je, da je spomladi 1942 poslal v smrt o-krog 3000 Židov v Jugoslaviji. Pri Andorferju so našli venezuelski potni list. On sam se je dal kli- cati še z imeni Herbert-Meier, Juan Herbert Muller in Meier-Andorfer. Zločine, katerih je obtožen, je Andorfer napravil kot častnik SS v okolici Beograda za časa nemške o-kupacije. Sedaj je Andorfer približno pet let delal pri neki potovalni družbi Prvi angleški umetni satelit je od včeraj v vesolju v Hannovru. Vendar ni prenesel svojega stalnega bivališča v to mesto, zlasti ker je bil skoraj vedno na potovanjih v inozemstvu in to zlasti na Korziki in v severni Afriki. Njegovi delodajalci so ga označevali za »sposobnega in zaupnega cicerona*. GENOVA, 5. — Prof. Paolo Ca-struccio, star 41 let, 19-letni študent Andrea Pinasso, 17-letni nemški državljan Rodolfo Kothmeier, 47-letni šofer Giuseppe Anfione, ki so bili nekaj dni v priporu, so sedaj na ukaz namestnika drž. tožilca dr. Marvullija zaprti. Med preiskavo se je ugotovilo, da so bili člani neonacistične organizacije «Akon» (Ak-tion Oder-Neisse). Eden med njimi pa je celo povedal, da so imeli v mislih atentat na notranjega ministra Tavianija pri njegovem obisku Bavarija pri Genovi. Prvi je bil priprt Ptoasco, ki ga je policija 27. aorila presenetila, ko je na Trgu de Ferrari čakal, da izroči dve strojnici neki osebi, ki je doslej ostala nepoznana. Letalsko oporišče VANDENBERG (Kalifornija), 5. — Prvi satelit popolnoma angleške konstrukcije je bil danes izstreljen z letalskega o-porišča Vandenberg z ameriško nosilno raketo tipa «Scout». Satelit je nastopil krožno pot okrog Zemlje, ko je dosegel določeno višino 420 km. Imenoval se bo Ariel 3. Nadaljeval bo poskuse, ki sta jih že delala Ariel 1 in 2, in ki sta bila deloma zgrajena v Angliji, izstreljena pa v ZDA 1962 in 1964. Majska številka ^Sodobnosti* se pričenja s prozo Ferda Godine Sabina (Povest o vodah, nasipih in ljudeh). Dimitrij Rupel objavlja Igro zunaj časa, Tone Svetina pa Ukano (odlomek). Pesmi so za to številko prispevali Ciril Zlobec (Nazadnjaške pesmi), Janez Ovsec (Hvalnica) in Igor Mala-hovskg (Iz secirnice). Dr. Janko Kostnapfel je napisal razpravo Idejne smeri v psihiatriji, med-! tem ko Janko Jeri nadaljuje in zaključuje svojo študijo Trst in zaledje (Funkcije in poslanstvo). Marjan Tršar je prispeval članek Nepopularnost sodobne likovne u-metnosti, Jože Kastelic piše o treh knjigah o Aziji, ki so v zadnjem času izšle v slovenščini. (C. C. Bergius: Džingiskan; Leon Thoo-rens: Burno življenje Marca Pola; Wolfram Eberhard: Zgodovina Kitajske; prva je izšla pri Založbi Lipa v Kopru, drugi dve pa pri Državni založbi Slovenije). Filmu je posvečen prispevek Franceta Kosmača O praznikih kratkega filma. O literarnih delih poročajo Rado Jan, Jože Horvat, France Vurnik, Jože Šifrer in Borut Trekman. Najdaljši je članek prvega Ob ponatisu prvega dela trilogije Toneta Svetine, Ukana. Drugi poroča o delu Smiljana Rozmana Poletje, tretji o pesniški zbirki Francija Zagoričnika Agamem-nom, Šifrer o zbirki Ferda Godine Virajova Verona, Trekmai pa o knjižnem prvencu Barbare Brecljeve Slamnati večeri. Na koncu številke je še za dobro stran glos, ki jih je sestavil Anti-kronist. cer ne slede abecedno, temveč stematsko, vendar pa je avtor P tem uporabil lastno sistemiz^r' ki je za navadnega uporabit* preglednejša, ki bo pa zato * bnrminke VP.riP.tno motilo. kovnjake verjetno motila, lo dopolnjujejo slike, ki jih jt , ,. * - črno-beli tehniki, na J* koli tisoč v zen tega pa barvne priloge na* straneh. Bistvo knjige vsekal ni v tem, da bi bralcu odkrua < kaj novega, temveč v načinu, katerim mu je zanimiva s not) živalskega sveta posredovana- j-rečeno, je avtor knjige upora lastni sistem razdelitve Živah, P čemer pa je na čelo knjige čnefi vil sesalce, ki so za poopre^^ človeka najbolj zanimivi. - živali so zato obdela , skopske ------ -- m bolj površno in manj obsežno koncu knjige. Po 800 straneh ta je na koncu knjige dodano abecedno kazalo latinskih kazalo slovenskih imen vseh P li, obdelanih v knjigi. j Vsak bralec bo zlahka ugoto način, ki ga je uporabil avtor> . je bralcu posredoval snov. N° ‘ četku vsakega poglavja je na)P. obdelana vrsta živali v sPl0“\ obrisih, nato pa posamezni P stavniki. Pri vsaki živali naj0*r. stavniki. Pri vsaki živali najprej njen kratek opto, • j, njen ustroj, njene posebnost* značilnosti, seznanimo se s P^jj Črne koze v Indiji Bluza iz krep organdlja i navpičnimi vijoličastimi, modrimi ta belimi trtami. Model BeUoiti, foulard tudi Bellotti. (Foto Ente Moda, Turin) Damiana Somenzi, ki Ima 22 let ta je sicer manekenka in fotografski model, je postala nenadoma ta nehote precej znana. Prišla je nam reč k izpitu za avtomobilsko vožnjo v mini krilu ta izpraševalec je ni hotel sprejeti. Sedaj so proti izpraševalcu uvedli preiskavo, Damiana pa bo lahko spet prišla na izpit tako oblečena, kot bo hotela Južnoameriški avtomobilski trg NEW DELHI, 5. Potniki, ki pridejo v indijsko glavno mesto iz Radžastana ali iz Harijane, morajo na zdravniški pregled. Ta varnostni ukrep so uvedli zaradi epidemije črnih koz v državah severno od Delhija. V državi Bihar je dobilo to nevarno bolezen okoli 2000 ljudi. Po najnovejših podatkih zdravstvenih oblasti je v prvi polovici aprila zbolelo za črnimi kozami 48 delhijskih prebivalcev, med katerimi so štirje umrli. V Utar Pradešu je v tednu dni umrlo za črnimi kozami 28 ljudi. PARIZ, 5. — Pariško letališče Or-ly je te dni doživelo pravcato invazijo majskih hroščev, ki so prileteli z vrtov in iz okoliških parkov. Privabili so jih močni leta-liščni žarometi. Vsa letala, namenjena v Ameriko, so na pariškem letališču razkuževale posebne ekipe, da bi preprečile prevoz evropskih i majskih hroščev na ameriško cell-Do leta I n0_ jcjer poznajo le znatno manj RIO DE JANEIRO, 5. 1970 bodo v brazilsko avtomobilskoj požrešne japonske hrošče, industrijo vložili skoraj 500 milijo- __________ nov dolarjev. Največ od te vsote bo vložila družba Volkswagen - Ve-mag, ki bo razširila svoje tovarne v Braziliji. Družbe Volkswagen, Renault, DKW in Simca, ki imajo svoje tovarne v Braziliji, so izdela, le lani 237000 vozil, od teh 120.000 potniških avtomobilov. Po ameriški družbi Ford, ki je zgradila tovarno luksusnih avtomobilov v Braziliji, je tudi ameriška družba General Motors napovedala svoj nastop na brazilskem avtomobilskem trgu. Družba bo vložila več kot 100 milijonov dolarjev za gradnjo tovarne. Latinskoameriški avtomobilski trg je postal tako torišče ostrega tekmovanja med največjimi avtomobilskimi silami sveta. NEW YORK, 5. — Po statističnih podatkih OZN je bila svetovna kmetijska in industrijska proizvodnja predlanskim štirikrat večja kot leta 1938. V svetovni proizvodnji zavzema Severna Amerika 49,3 odstotka. Evropa 36,6, Latinska Amerika 5,8 odstotka, Afrika in Oceanija pa še precej manj. //. W. SMOLIK •v Živalski svet Slovenskih knjig, iz katerih bi se poučili o živalih in njihovem svetu, nimamo dosti, kot nam še manjka mnogo poljudno znanstvenih del z raznih področij, predvsem takih leksikalnega značaja, ki bi nas kratko seznanile z najnujnejšimi podatki določene stroke. Po vojni smo sicer dobili tudi precej prirodoslovnih knjig, toda zaokrožene, poljudno znanstvene knjige o celotnem živalstvu nismo dobili. Zato je Bila več kot hvale vredna pobuda Državne založbe Slovenije, ki se je odločila, da izda knjigo o živalih v leksikalni obliki; knjiga naj bi v enem samem zvezku strnjeno poučila bralce o vsem živalskem svetu. Odločitev je padla na delo nemškega zoologa Hansa Wilhelma Smolika, č;gar knjigo *živalski svet» smo zdaj v prevodu Alojza ‘Trclja dobili na naš knjižni trg. Knjiga Živalski svet je poljudno znanstveno delo, namenjeno najširšemu krogu ljubiteljev narave, predvsem živali. Prav bo prišlo študentom, lovcem, predavateljem živalstva v šolah, skratka vsem, ki imajo kakorkoli opravka z živalmi in ki se žele poučiti o njih. Vsekakor je namen knjige nuditi vsem zainteresiranim kar največ podatkov o živalih v pregledni, jasni obliki in vsakomur razumljivi besedi ter jim na številnih slikah dopolniti predstave iz tekstnega opisa. Knjiga Živalski svet ima zaradi takega namena obliko priročnega leksikona in je tiskana dvokolonsko. Gesla si si- ki, kje živi, in spoznamo _ ^ njenega življenja ter nato se sto posebnosti, podrobnosti »tj, nimivosti, ki utegnejo zanima" rok krog bralcev. Vsa snov Jy, dana sistematsko, strnjeno lapidarni, leksikalni obliki, . gotovo ustreza namenu toVfm izdaje. Odpadle so najra- ■.zličner dolgovezne podrobnosti, ki ^ nimive morda za strokovnjakai, . pa utegnejo širok krog zaititer ranih ljudi vendarle manj z0"1 ti. . , ji Zaupati smemo založbi, 00 knjiga delo z neoporečnimi kovnimi in znanstvenimi P°“ ^ o čemer priča tudi dejstvo, djj^ 1 snovi pa ji tak, da bo vsai; # nudil strokovno neoporečne m tudi naši vodilni zoologi Prel no prebrali tekst. Način cnniri nn tak., da bo 1 nimive podatke o vseh riaJr® stejših in najbolj znanih zi^ z vsega sveta. Gre torej za ^ nalno združitev strokovno n*jl rečnih podatkov s tistimi pfrej «i/wii ki SO 2®*** j! nimi podrobnostmi, ki so zi ve za vsakogar, in za PosrLjJ nje snovi v priročni ter str,r leksikalni obliki. , ji Slovenski prevajalec je iehfJl opozoril na nekatere pose0 ± knjige. Sistem, ki bo zara®J3 ročnosti ustrezal P0VPrefMt bralcu, bo morda motil s"\Jt njoke. Težave so bile s slov ^ njem nekaterih izrazov, s0^jlo znamo danes že čez milijon > !i, od katerih jih samo v av p vi domovini živi prek 40 t marsikatero žival, pri/caz®*% knjigi, je bilo treba kovati,. ^ imena, zlasti pri živalih nizJ1 Velike nesreče PRIMORSKA V Portorožu, Piranu in Izoli Je povsod dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Divači, Senožečah, Lipici, Sežani, Komnu to v Kozini. V Postojni je v hotelu Kras še nekaj prostora. Dovolj prostora je v hotelu Javornik, motelu Proteus to v prenočišču Tiha dolina. Prireditve: V Portorožu sta odprta dva nočna bara. Razen tega imajo v restavracdjd Jadran vsak večer ples. Odprt Je tudi nočni bar v Piranu. V dvorani Ljudskega doma v Portorožu bodo imeli 9. maja mladinski ples. GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih to pri zasebnikih, žičnica na Vogel obratuje. Obratuje tudi vlečnica to sedežnica na Voglu. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golico to smučarskem domu na črnem vrhu, v objektih ob žičnici to pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Tržiču to Podljubelju Je dovolj prostora v vseh gostiščih. Prostor je tudi na Ljubelju, Zelenici, Kof-cah in Pod Storžičem. Planinska koča na Kriški gori Je odprta v sobotah to nedeljah. V Kranju Je prostor v obeh hotelih na Smarjet-nl gori, v hotelu na Brniku in v Domu na Krvavcu. Na Jezerskem Je prostor v Domu to pri zasebnikih. V Preddvoru Je dovolj prostora v Gradu Hrib in v zasebnih turističnih sobah. V Škofji Loki Je prostor v gostišču Krona to pri zasebnikih. Dovolj prostora je v planinskem domu na Lubniku, v Loški koči na Starem vrhu to v gostilni Blegoš v Javorjah. V Po- ljanski dolini Je prostor pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi to Trebiji. Tudi hotel Dom pod Planino v Trebiji ima do-'oitol je pro- volj prostora. V Selški doli _ _ štor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih to Sorici. Dovolj prostora je tudi v Litostrojakem domu na Soriški planini. Na Bledu Je dovolj prostora v vseh hotelih to pri zasebnikih. Prireditve: V hotelu Pošta na Jesenicah bodo imeli danes in jutri zvečer plesno zabavo. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani sta zasedena hotela Slon in Bellevue. Zaseden je tudi zvezni center za gradbene inštruktorje. Dovolj prostora je v hotelu Lev. Hotel Union ima še nekaj prostih postelj. Hotel Turist bo imel prostor 7., 9. to 12. maja. Hotel Ilirija bo imel nekaj prostih postelj samo 7. in 8. maja. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Kamniku. Na Veliki planini in v Kamniški Bistri-ct Je še prostor. V Trbovljah, Hrastniku to Zagorju Je dovolj prostora. Prostor Je tudi v vseh planinskih domovih v Zasavju. V Izlakah imajo dovolj prostora v Medijskih Toplicah in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Litiji ta v okolici. Prostor je na Vrhniki in v Logatcu. Zasebniki na Rakitni imajo dovolj prostih postelj. Dovolj prostora Je v Cerknici in okolici. Gostišče v Rakovem Škocjanu Je zasedeno. Dom na Slivnici je zaprt. Dovolj prostora je v Iškem Vintgarju, na Ku-reščku, Polževem to na Travni gori. V Kočevju Je prostor v hotelu Pugled to pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi v Osilnici (5b Kolpi. Pri zasebnikih v Ribnici to Gro- supljem Je še prostor. Prostor Je tudi v domu na Goropekah to pri zasebnikih v žireh. DOLENJSKA V Novem mestu Je prostor v obeh hotelih. Prostor je v Črnomlju, Metliki, v Krškem in na Otočcu. V Dolenjskih, šmarjeških in čateških Toplicah je dovolj prostih postelj. Prostor je v planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori in Gospodični na Gorjancih. Dovolj prostora Je tudi v Brežicah to v gradu Mokrice. Prireditve: Avto moto društvo v Krškem prireja 9. maja popoldne na stadionu mednarodne moto dirke v speedwayu. V čateških Toplicah je odprt letni bazen; temperatura vode je od 29-31 stopinj. HARTUM, 5. — V avtobusu, ki i karanteno, ker je upravičena boja-se je prevrgel in zgorel, je našlo zen, da se utegne bolezen razširiti smrt. 37 oseb, med katerim so bi- na naslednjih tisoč ljudi. Zdravstve-li tudi otroci. Ranjenih je bilo 17 ne oblasti so pripravile cepljenje oseb. Nesreča se je dogodila blizu | vsega prebivalstva to druge preven. Hartuma. Šofer, ki je ostal nepoškodovan, je bil aretiran, ker je vozil za polovico oseb več, kot je bilo za njegovo vozilo določeno. DAKA (Vzhodni Pakistan), 5. — tivne ukrepe. Upajo, da bo nevarnost epidemije mogoče premagati v mesecu dni, trenutni položaj pa ocenjujejo kot zelo resen. tegorij, za druge spet poiskal p ra ljudska imena. Bralec rv,,r nadalje ugotovil da bi taka ^ ga zahtevala morda boljše je slike, kot pa so črnobele- Z tem ko so nekatere barvne r j ge premalo izrazite. Seveda ^ j s tem, če bi 'ril večji m slikah, kršen leksikalni 2 j dela, značaj neobhodnego, Pjjj tičnega priročnika z najnuFj .1 ..l ' oni_____ io 1 U . mi podatki. Slike so v vendar le sekundarnega P°v $ tako Tako moramo knjigo, je, pozdraviti z veseljem na $ venskem knjižnem trgu, , red t»] ki posvečenimi živalim. zapolnila močno vrzel med * ^ nimi priročniki in med knWj jjB ePZJ smo, da bo uspešno koristita ^ in da bo dobrodošla tako z°1 jf kovno izpopolnjevanje, 20 ,-^t trebnejše informacije o živa j praktično uporabo pa tudi 2“ j) jetno branje zaradi razvedri* p, škoda, da je cena precej ‘ čemur pa se spričo ge (obsežnost, podobe, * loge) in spričo naklade m dalo izogniti. Mladina, ki ^ ljubi taka dela, bo najbrz prišla do knjige. Za najmanj 90 oseb, večinoma ŠTAJERSKA V vseh turističnih krajih na štajerskem je še dovolj prostora. Med drugim je še prostor v Rogaški Slatini, Dobrni. Laškem. Velenju in Logarski dolini. V Celju je prostor v obeh hotelih. Prostor Je tudi v Gornjem gradu. Šoštanju in Rimskih Toplicah. V Rimskih Toplicah Je odprto letno kopališče. Temperatura vode je 23 stopinj C. POMURJE V Murski Soboti Je prostor v obeh hotelih. Dovolj prostora je v Radencih, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi, Beltincih in Gornjih Petrovcih. V Moravskih Toplicah je prostor v letoviškem naselju in pri zasebnikih. Prireditve: Turistično olepševalno društvo v Veržeju prireja v maju mesec narcis s številnimi kulturnimi, zabavnimi to športnimi prireditvami. žensk in otrok, se bojijo, da so se potopile, ko se je potopila motorna ladja na reki Meghna blizu mesta Chandpur. Na ladji je bilo 150 potnikov, od katerih se je kakih šestdeset rešilo s plavanjem. MANILA, 5. — Na otoku Samar v Južni Filipinih je prišlo danes do hude eksplozije. Po izjavi vladnega predstavnika je izgubilo življenje najmanj 21 oseb, kakih sto pa je ranjenih. Dopisnik lista «Manila Times* je brzojavil, da je med žrtvami 13 otrok od 7. do 16 let. Zdi se, da je eksplozijo povzročila cigareta, ki je padla po nesreči na dinamit, ki ga uporabljajo pri ribolovu. Oblasti so zaprosile, naj takoj z letalskim mostom pošljejo prizadetemu kraju zdravila in druge potrebne stvari. CAEN (Francija), 5. — Dva otroka petih in šestih letih sta umrla, | zastrupljena s plinom, v nekem skromnem stanovanju v Caenu. Njih 28-letna mati je hotela napraviti samomor s plinom. Sosedje so tragedijo odkrili, ko sta bila otroka že mrtva, medtem ko je mati še živela. Prepeljali so jo v bolnišnico, vendar v zelo resnem stanju. KUVAJT, 5. — Kakor poroča UPI, je umrlo 12 ljudi za črnimi kozami, ki so v Kuvajtu zavzele obliko epidemije. Na kuvajtskem ministrstvu za narodno zdravje pa so sporočili, da imajo podatke o 15 smrtnih žrtvah in o več sto obolelih. Tri nomadska naselja so spravili v Pevka Caterlna Caselli zaradi avtomobolittke nesreče seča ne bo mogla nastopati. Sedaj Je v bolnišnici v rittimo v Kalabriji v. ti ni 2J d! et 4 da Js i.iei na. Poj re J Prt lan tez Voj Pot nat J ga da tal. Pa vat voj 21Č1 n irtij an- da pr‘Pisui°č J‘m krivdo, M%nekega naroda. » kar'UniŠeniem Vietnamcev. To, trna n,0jaskl strategi verujejo, da mrelonT^ee vsaka stvar svojo dokaz r", l?ekoj., je neizpodbiten krja n*enosti opozorila sena-ttt'h;- Doverna: Vietnam se spre-n Peraz za Amerikance, ne-«1 ab bodo vojno dobili hejša gLblk- Resnično, čim popol-štčtieiSa v.°iaška zmaga, tem tra-t>5. utegne biti stvarna izgu- Pač ’ v°jne nismo izgu-Pa imamo v načrtu, da biif^r, V t>iei Pa ‘mami *den L gugamo,* se je oglasil 'vestmn. »strebov, Russell Long. l6'0 Je opozoril na dve , Potrehr>St?ari: P°udaril je- da ^ Potrdi?VaJ še nmogo vojakov, f3 'betnali' je vojaški položaj s“d, ,ja a,riskih in tajskih tleh tak-;'šče Voif.. danes predstavlja opo-le od p,,askth operacii, ki so več-Vei ' ,0t)ske invazije. y '“‘k Lodge se je vrnil '6ndar ^Pustil je svoje mesto, n:ivdušeni Se vedno poln vojnega k^tlškn 'n slepega zaupanja v Kph«' vtem ko je Roti!, krabr???y' nudee svojo podpo- Dovai! srt1° Puščavo in to smo ,p0Do i mir,>> !°sb nas"°ma se zavedam nevar-Voi., Otovanja predsedniku v rlePdar .e’s je dejal McGovern, v^tavim Je moja dolžnost, da se y'etna^.0 130 ~'u - --- Sf1 'etoarn* r°bu politiki norosti. Je najtragičnejši diplo- hC.moralni neuspeh, ki ga *ju.> našem nacionalnem živ- >o neta se nam govori, kako 3 če ]pPr°tnlka vrgli na kole-Pom,,- enkrat nastopimo s Pa ^ to ni zgodi s,)0Padnili šl ^btv. kW3a držanvrad,1 v resnici pa je / rUsm,, V jansk° vojno, vse do- •&»» S ‘“egli ,m"-’ J? je |L^akljUceK p. vS»v^ik stopil — 1®re’ Odloči s^?be^St0 1688 smo to vojno za 4d. v okruten mednarodni il>viUTarili smo, da je treba da p'ah. 7 ,.. v senatu dvignili f!.Je pre,i k ,Juček pa je bil ta, 4sB?Sn,k ^topil v Vietn bi H rok»ex; ln je skrajšal, ba- Vse konMe°Va želja je' da k«? leta VtoU ala pred volitvami S po S' Pravijo, da je to tmT2?- n» _ donskem »neuspehu* v kritično Odločil se je, da Vietnamu izsili katere bi Hanoj pa je izkori-k Z- Deiii .buno za neobičajno te4rhi*e'.da 8a je obiskali! PtU dTn?st ‘z Sovjetske zve-!-%v 2D^d®l.a'a; «S pomočjo na-‘b* J1 izvajate nekaj, kar dS ^ezujSfs?2* n,fT0g?Če' dan ie JrbZ m Kitajsko.* ‘vteida v i^nnedjr hotel pove-skn ? SDow?hnson°vtb računih v S ^ Vs! m med SZ in Kitaj- l&i'«S“voS‘S e ne celo neposred-tudi samo SZ. u°soei-1 Udi uspeh. ki ga je Sa in° ih p«!,? aranžmajem med Vi nomota„mgom glede nagle-i<1heti?rek° kitnegi& transporta po-Vp, “bisw ajskega ozemlja. Za-ie bil. se zdi. in Po ‘tJČni komentator !aiu| ^ fUhba.!n?kakaen neuradni Sil Sve je v adoruKremlja. Na-V 3dk * yasbmgtonu in je Johnsonovima sve- skim, diplomatoma Harrimanom in Bundyjem, s Kennedyjem, Lipjj-manom in Salisburyjem. Njegova naloga je bila, da Amerikance prepriča, kako bo ameriška okrepitev vojne izzvala sovjetsko okrepitev pomoči. Uspel je, da so vodilni časopisi o tem objavili serijo člankov, nakar ga je Kennedy omenil še v senatu. Njegove besede «dali bomo Hanoju vse, kar zahteva*, so prišle do Johnsona. Ta mu ni ostal dolžan in je odgovoril: «Ali oni fRusi) vedo, da 63 odstotkov Amerikan-cev želi eskalacijo vojne?* Ko je ukazal bombardirati Haj-fong, je obenem «drugi strani* poslal odposlance, da bi jo prepričali, kako se z njo želi pogajati. Bil je ogorčen nad Brežnjevom, ko je ta v Berlinu govoril o povečani pomoči socialističnih dežel vietnamski borbi proti imperialističnim napadalcem. Dejal je, da ni on «nikoli napadel Brežnjeva in Kosigina* in pristavil: «če me hočejo prestrašiti, morajo razumeti, da bom šel s to stvarjo do konca.* Omenjeno misijo Žukova so nekateri imenovali «preračunano propagandno akcijo*. Je pa gotovo več od tega. Šlo je za sporočilo, da ljudje ne morejo zagotovo vedeti, kakšne bodo njihove vloge v zaključni fazi neke igre, ne glede na to, kako so se na začetku razporedili ali želeli razporediti. Tako so komentatorja «Pravde» v posebni misiji osvetlili njegovi kolegi, komentatorji ameriških časopisov, in tako ga je v senatu predstavil tudi Robert Kennedy. Kako pa ga je razumel ameriški predsednik? Meni li on, da so njegove informacije zanesljivejše, ali pa se je navzlic temu odločil iti do konca poti, od koder ni več povratka? J. VRHOVEC 2e nekaj tednov pravijo, da je Stalinova hči Svetlana «izbrala svobodo*, če podrobneje sledimo temu dogodku, se moramo nujno vprašati, ali je izbrala svobodo ali dolarje. Kajti Svetlana se ne zadovolji več s 450 milijoni, ki ji jih je obljubila revija »Life*, pač pa se pogaja še za nadaljnjih 490 milijonov s tremi evropskimi revijami. Kaže, da hoče drago vnovčiti spomin na svojega očeta. (Na sliki gozd mikrofonov pred njo na tiskovni konferenci v New Yorku) ...........""""ni""""""......""""""..."'"""""""i.............................................................................................. ZAKAJ V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI NIMAJO TELEVIZIJE «Za TV se skrivajo Judje in mednarodni komunizem> v Škandalozen program», ker ob belopolti pevki nastopi črnopolta « CAPETOVVN, 5. — Južnoafriška republika je brez dvoma najbolj bogata in najbolj razvita država afriške celine. Velikanski in neizčrpni rudniki zlata in diamantov omogočajo vladi Južnoafriške republike, da razpolaga s sredstvi, kakršnih si vlade drugih afriških držav ne morejo niti zamisliti. In vendar v tej državi nimajo televizije. Zakaj? Preden odgovorimo na to vprašanje, smo dolini dati krajše pojasnilo, ki bo vsaj posredno objasnilo tudi absurdno stališče južnoafriške vlade in južnoafriškega parlamenta, stališče, o katercvn bomo spregovorili pozneje. Rekli smo, da je Južnoafriška republika zelo bogata in razvita. Kar se tiče razvitosti dežele, pa je treba povedati, da so močno razvita le tista področja in le tisti predeli južnoafriških mest, v katerih žive belopolti ljudje. V predelih, v katerih žive črnci, pa o razvitosti ni niti govora, saj celo v zlatih rudnikih in v rudnikih, kjer kopljejo diamante, delajo še tako, kot so delali pred desetletji, ponekod celo kot pred sto leti. Kar zadeva bogastvo dežele velja isto, kar velja za razvitost: bogati so belopolti ljudje, temnopolti pa so bolj ali manj le brezpravna delovna sila, v nekaterih primerih še skoraj pravi sužnji. Ko smo tako dali ustrezno pojasnilo glede razvitosti in bogastva dežele in glede tega, da je belopoltemu državljanu dostop do bogastva možen, temnopoltemu pa z zakonom prepovedan, se bomo podrobneje ustavili pri zadevi, zakaj Južnoafriška republika nima televizije. O tem je včeraj ponovno razpravljal parlament Južnoafriške republike. Glavno besedo je imel južnoafriški minister za pošte i*i telekomunikacije dr. Albert Herzog, ki je govoril v imenu vlade. Vsa zadeva ne bi bila vredna tolikšne pozornosti, če bi iz razprave v parlamentu ne prišla ponovno do izraza miselnost, ki vlada med belopoltimi voditelji te dežele. Minister za pošte in telekomunikacije dr. Albert Herzog je ponovno odločno poudaril, da vlada vztraja pri svojem starem stališču, da Južnoafriška republika ne bo imela televizije, da je ne bo uvedla vlada, ki tudi ne bo dovolila, da bi kaka zasebna družba vzpostavila televizijsko mrežo. Prav tako bo južnoafriška vlada poskrbela, da prepreči vsakršno «piratsko» televizijsko oddajo v teritorialnih vodah Južnoafriške republike. Od kod tolikšna «aler-gičnost* do TV? Minister za pošte in telekomunikacije dr. Herzog je svoje stališče in stališče vlade zelo nazorno prikazal. Med drugim je rekel: »Prijatelji, ki so se pred kratkim vrnili s potovanja po Evropi, so mi povedali, da ne moreš nikjer v Evropi odpreti televizijskega sprejemnika, ne da bi gledal na zaslonu programe, v katerih se vidijo belopolti in temnopolti ljudje v skupnih oddajah, v skupnem programu. Korumpiranje bele rase se s televizijo stalno in neprestano vrši na najbolj nevaren in podel način.* Že dolgo let se opozicija v Južnoafriški republiki trudi, da bi vlada te dežele uvedla ali vsaj omogočila odnosno dovolila uved bo televizije v deželi. Celo posamezni člani vladne stranke zagovarjajo uvedbo televizije. Vlada pa to vedno odklanja In sicer z izgovorom, da je treba »zaščititi moralo in nravstvena načela*. Na včerajšnji seji parlamenta je bilo govora o številnih »škandaloznih programih*, ki da so v navadi v evropskih državah. Veliko se je govorilo tudi o programih italijanske televizije. Seveda se minister dr. Albert Herzog v svojih ocenah ni nanašal na vi^o ali nižjo kulturno raven posameznih programov italijanske televizije, pač pa je bilo zanj edino merilo to, ali nastopajo belopolti ali temnopolti pevci, igralci, plesalci. Zato so v južnoafriškem parlamentu govorili včeraj tudi o Mini, o Loli Falani in drugih znanih umetnikih, ki nastopajo na italijanski televiziji. Z ogorčenjem je dr. Albert Herzog članom parlamenta povedal, da sta italijanska pevka Mina in ameriška črnska pevka in plesalka Lola Fa-lana »padli tako globoko*, da sta skupaj, v duetu zapeli eno pesem. Seveda je hotel pri tem reči, da je «tako globoko padla* Mina, da je tako «globoko padla* uprava italijanske TV, ki je dovolila, da sta skupno nastopili belopolta Mina in temnopolta Falana. Za ministra Herzoga je uprava italijanske televizije »kriva nemoralnosti*, ker predstavlja gledalcem televizije v svoji deželi žensko, ki je «brez dvoma lepa*, kot je Lola Falana, s tem pa da italijanska TV skuša »prepričati italijansko občinstvo, da so črnci bitja, ki so vredna občudovanja, ljudje, s katerimi lahko govorimo s sta-išča enakopravnosti*. Dr. Herzog se s temi svojimi »čudovitimi* razlagami še ni zadovoljil, še ni zadostil svojemu rasnemu nagnjenju in je potegnil na dan tudi primer dvojčic Kess-ler in plesalca Don Luria. Za njega je vse obsodbe vredno, da so dopustili, da sta dve «čistokrvni belopolti plesalki* nastopili z »mešancem*, kakršen je po njegovem plesalec Don Lurio. V tej svoji «razlagi», ki je zelo podobna nekdanjim razlagam Goebbelsa in njegovih somišljenikov, je prišel dr. Herzog do naslednjega sklepa: v svetu televizije »so temne sile .judovstva in mednarodnega komunizma tiste, ki televizijske mreže in njihove programe kontrolirajo in se jih poslužujejo, da bi razširjale med TV gledalce odiozne ideje o enakopravnosti ned rasami*. Najbolj pa je dr. Herzoga razhudilo dejstvo, da je angleška BBC dovolila v nekem svojem programu, da so temnopolti ljudje «pridigali» belopoltim ljudem, kaj je morala in kaj ni. Ker hoče južnoafriška vlada ohraniti »čisto raso* ln jo tudi zaščititi pred vplivom idej o enakopravnosti med rasami, Južnoafriška republika ne bo imela televizije. To je razključek, do katerega je prišel včeraj minister za pošte in telekomunikacije dr. Albert Herzog. iiimimiiMiimiiiifimimiiiiMimiiiuiiiiiiitminiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiv Umetna zelenka sredi puščave V Saudovi Arabiji NEW YORK, 5. - Na osnovi načrta, ki ga je izdelala neka a-meriška družba, bodo v Saudovi Arabiji zgradili umetno oazo ah zelenico, ki bo po vsej verjetnosti prva umetna oaza sredi puščave. Zelenica, o kateri je govora, se bo raztezala nekje sredi arabske puščave med prestolnico Saudove Arabije Riadom in obalo Perzijskega zaliva. Iz krogov ameriške ustanove «Food Machi-nery Corporation* se je zvedelo, da bo treba za izvedbo tega načrta precej časa, stroški pa bodo znašali 22 milijonov dolarjev. Umetna oaza bo obsegala 12.000 hektarov površine, in sicer na področju sedanje skoraj nedostopne arabske puščave. To področje, ki ga bodo spremenili v oazo, bo razdeljeno na posestva s približno 10 hektari površine. Vso oazo bodo v tem smislu razdelili na posestva, na katera bodo naselili kakih 1000 beduinskih družin. Kako je to sredi puščave možno? Raziskave, ki so jih tehniki izvedli na tem področju, so odkrile velike podzemeljske zaloge voda, ki jih bodo s črpalnimi napravami črpali na površje za na- makanje zemlje. Strokovnjaki o-menjene ameriške družbe so izjavili, da bo umetno oazo možno obdelovati tako, kot se obdelujejo polja v Kaliforniji in da bodo posestva dajala približno iste kulture, kot Kalifornija. Država podedovala milijarde Okrog 9 milijonov funtov šter-lingov ali približno 15 milijard lir bo podedovala angleška država od zapuščine preminulega industrijca Vanderveila, ki je zapustil imetje kakih 11 milijonov funtov šterlin-gov. Ker pa znašajo davki na dediščine celo do 90 odstotkov zapuščine, bo to prejkonc najboljši posel, ki ga je kdaj angleška država sklenila s smrtjo. Vander-vell je do smrti bil lastnik 72 odstotkov delnic v svojih podjetjih. Delnice pa bodo morali zdaj prodati, ker je to edini način, da država pospravi to, kar je bila podedovala. LETOS OKTOBRA BO IZŠLA KNJIGA 0 BALINKl Angleški jamarji o svojem podvigu v «jami heroj e v» Predsednik Tito je štiri angleške jamarje odlikoval «Nikoli ne bomo pozabili. našega bivanja v Jugoslaviji. In tudi ne bomo pozabili, da nam je pobudo za odhod v Jugoslavijo narekovala naša speleološka strast. Kot je znano, speleologi nimajo kakih širših interesov, razen da odkrivajo, osvajajo, raziskujejo in spoznajo številne znane in neznane jame. V Jugoslaviji pa se je naša akcija spremenila v ekspedicijo, ki nas je izpolnila z zavestjo o po-sabni. politični preteklosti te prelepe dežele. Raziskovanje jame Balinke nas je nagradilo z odkritjem, ki ni bilo prijetno, je pa še bolj utrdilo naše spoštovanje do junaške preteklosti te dežele.* Tako je pred kratkim v manchestrskem «Guardianu» zapisal F. Baguley, sekretar Speleološke-ga kluba Južnega VValesa in veteran iz pretekle vojne. Kot je znano, je ekspedicija britanskih speleologov lani pod njegovim vodstvom raziskala jamo Balin-ko, v kateri so odkrili tudi ostanke štirih partizanskih voditeljev, narodnih herojev, ki so bili ubiti in zatem vrženi vanjo. Za ta podvig so člani ekspedicije od predsednika jugoslovanske republike bili odlikovani z Redom jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. Razen F. Baguleyja so bili odlikovani še B. Woods, C. Jones, W. Birchenough in B. Stevvart. V zgoraj omenjenem članku, ki ga je napisal F. Baguley, je tudi rečeno, da člani ekspedicije pišejo knjigo o speleoloških akcijah v Jugoslaviji, a naslov knjige bo enostavno «Balinka». Nadalje je v članku med drugim rečeno še naslednje: »Znane dimenzije jame «Balinka» niso kakor dimenzije Hollocha, največje jame na svetu, ki se nahaja v švicarskem kantonu Schvvitz. Bila pa je «Balinka» zelo zanimiva, ker ima vse značilnosti, ki speleologa vznemirjajo ter ga izpolnjujejo z dinamično aktivnostjo. Mnenja smo, da ne gre izključiti, da ta jama skriva še več, doslej neodkritih rovov, ki bi se jih z nekaj več kopanja moglo raziskati. Sicer pa so v Jugoslaviji, ki je za speleologe pravcati raj, še številne zanimive in vznemirljive jame . .. Upamo, da bomo v kratkem spet lahko obiskali to gostoljubno deželo, kjer smo se že od prvega dne počutili, kakor da smo med starimi prijatelji. In to ne samo, ker smo bili v družbi jugoslovanskih kolegov, marveč ker je gostoljubnost te dežele tudi nasploh prišla do polnega izraza. Nedvomno smo se med našim bivanjem tu spremenili v iskrene prijatelje te dežele.* Članek o jami »Balinka* ter o njenem lanskoletnem raziskovanju je objavil tudi časopis švicarskih speleologov. Ameriški «patrioti» proti pacifistom l"ii"iiillliill"liiiiiii"lllill""iili"l""iii""l""ii"iliiiiilill"l"iiiii"lil""i""lillll"ii"""l"""lllll""i"i"tmiiill""l",l""llllll"""lll1llliM"iil""llll"lillll Današnji dan bo dan navdiha za OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priporočljiva je opreznost v vseh finančnih poslih. Pod večer boste doživeli nekaj posebno prijetnega. BIK (od 21.4. do 20.5.) Spretno se boste ognili nič manj spretno nastavljeni zanki. Manjše razočaranje z nekim prijateljem. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Tvegana pot, ki ste jo začeli, se vam bo vsekakor izplačala. Ne stremite sr.mo za gmotnimi dobrinami, temveč tudi za duhovnimi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše poslovanje utegne iti po rakovi poti, če ne spremenite svojih delovnih metod. Sreča ni odvisna samo od no 1/1 ilipjo LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bodite tako brezskrbni, kot se vam zdi, HOROSKOP da ste lahko, zakaj na zeleni veji še ne sedite prav trdno. S trmo pri dragi osebi ne boste ničesar dosegli. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo se vam ponuja za sodelavca, dobro ga preizkusite, preden ponudbo sprejmete. Na čustvenem področju boste imeli več kot srečo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izredno pomembno je, da človek nikoli ne dela korakov, ki so daljši od noge. Udeležili se boste neke večerje ter spoznali zelo prijetno osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) vse, ki delajo na področju umetnosti. Deležni boste nepričakovanega moralnega zadoščenja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vedro glejte naprej, ker se nimate ničesar bati. Raje se odpovejte neki pustolovščini, ki vas sicer mika. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napoveduje se vam nagel osebni vzpon na področju, kjer delate. Ne igrač-k jte se z ljubeznijo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) To, kar ste zadnjic izgubili, boste danes bogato nadoknadili. Potrebni ste večjega zaupanja vase. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste imeli v rokah odlične karte, uporabite jih skrbno in koristno. Čimprej se odpočijte v naravi, ker ste tega močno potrebni. NEW YORK, 5. - Vojni naklonjeni ameriški ljudje »se prebujajo*. V odgovor na «protestho glasbo*, ki so jo pacifisti začeli širiti s ploščami, so izdali plošče, ki vojno v Vietnamu poveličujejo. V odgovor na vedno pogostejše in vedno mogočnejše pohode tistih, ki protestirajo proti ameriški vojni v Vietnamu, pripravljajo svoje »pohode*, ki naj vzbudijo v ameriškem ljudstvu »patriotizem*. E-den teh organizatorjev je tudi Ray Gimmler. (Kako to ime spominja na ime nekega nacističnega veljaka!) Ray Gimmler je pred kakima dvema mesecema z vrta pred svojo hišo z zvočnikom pozival mimoidoče ljudi, naj podprejo ameriške vojake, ki se borijo v Vietnamu. Sedaj mu to ne zadošča. Omislil si je «veiiko parado*, ki bo obšla nekaj ulic središča Manhattaua. Po njegovi zamisli se bo pohoda udeležilo več bivših bojevnikov, vdov padlih vojakov, predstavnikov sindikatov in predstavnikov verskih skupnosti. Kakor je izjavil Gimmler, so mu obljubile sodelovanje in finančno podporo številne zasebne ustanove. Gimmler se nekako »opravičuje*, da ne namerava »brezpogojno podpreti politiko predsednika Johnsona v Viet-n: mu», pač pa organizirati manifestacijo, s katero bi podprl moralo ameriških bojevnikov v Vietnamu v odgovor na pohode miru, ki jih je v zadnjem času v raznih mestih ZDA veliko. OB PETDESETLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Letošnji moskovski filmski festival brez večjih novosti V glavnem tekmovanju samo 24 filmov Zato pa bo informativna sekcija omogočila predvajanje vseh drugih boljših del MOSKVA, 5. - V bistvu bo tudi letošnji moskovski filmski festival ostal v okviru dosedanjih moskovskih festivalov. Kot štirje pretekli, bo tudi letošnji moskovski filmski festival eden najbolj reprezentativnih filmskih festivalov na svetu. To potrjujejo naslednji podatki, ki sicer veljajo za lansko leto, ki pa v letošnjem letu ne bodo utrpeli kakih sprememb: lani je bilo na filmskem festivalu v Moskvi neposredno udeleženih 67 držav. Kritiki, žirija in predstavniki drugih ustanov so mogli slediti številnim filmom, ki so jih v Moskvo poslale filmske družbe z vsega sveta. Festivalu je prisostvovalo lani 800 delegatov in gostov. Med temi so bili tudi nekateri svetovno znani režiserji, filmski umetniki in filmski kritiki. In vendar bo letos kaka manjša sprememba. Ker so lani in prejšnja leta dopustili v programu preveliko število filmov, ki jih žirija ni mogla vseh pregledati, tako da so posamezna tudi dobra dela ostala neopažena, je bilo sklenjeno, da bodo v izbirnem pregledu letos določili le 24 filmov, ki naj pridejo pred žirijo in občinstvo, tako da bodo na programu le po dva filma na dan. S tem pa ni rečeno, da ne bodo mogli sodelovati na festivalu tudi drugi pomembnejši filmi, vendar bo njihovo predvajanje v raznih drugih sekcijah, tako da bo v 12 dneh moskovskega festivala vsakomur možno, da se podrobneje spozna z vsem, kar bodo domače in tuje kinematografije poslale na moskovski festival. Pri tem velja posebej poudariti, da tako imenovana informativna sekcija festivala ne o-mejuje možnosti predvajanja odnosno prijavljanja filmov za predvajanje na festivalu, seveda v tej sekciji. Poleg ožjega programa, ki predvideva predvajanje 24 filmov, in poleg informativne sekcije, ki bi omogočila spoznavanje tudi tistih filmov, ki ne pridejo v ožjo izbiro, bo v Moskvi več zasedanj in sestankov poslovnega in informativnega značaja, tako da se bodo filmski ljudje z vsega sveta mogli srečati na raznih področjih in na raznih ravneh. Na osrednjem sedežu združenja književnikov bo na primer zasedanje o aktualnih problemih svetovne kinematografije. Posebej bo letos na programu problem realizma v filmski umetnosti. Ker letošnji, peti moskovski filmski festival sovpada s 50-letnico sovjetske države, bodo sovjetski filmski ljudje v okviru festivala organizirali zelo veliko retrosjVc-tivno razstavo dosedanjih dosežkov sovjetske filmske industrije in u-metnosti. V posehni dvorani bodo predvajali največje filmske dosežke od začetkov sovjetske kinematografije do danes. Še ena novost v zvezi z letošnjim filmskim festivalom v Moskvi: v okviru posebnega programa bodo predvajali filme za mlado občinstvo in tudi otroške filme. Najboljše tovrstne filme bodo nagradili s posebnimi nagradami, ki jih bo določila posebna žirija sovjetskih in tujih filmskih ljudi. Spomenik neznanemu junaku MOSKVA, 5. — Na temelju sklepa, ki je bil sprejet pred dvema letoma, bodo 8. t.m., na predvečer 22. obletnice zmage nad nacizmom, odkrili v Moskvi spomenik neznanemu junaku. Spomenik so zgradili na enem izmed drevoredov Aleksandrovega parka v Kremlju, ki ga bodo preimenovali v Drevored mest junakov. Pod granitnim spomenikom bodo hranjeni zemeljski ostanki nekega neznanega sovjetskega vojaka, ki je padel leta 1941 v obrambi Moskve. K tem ostankom bodo postavili tudi malo zemlje, ki so jo prinesli iz šestih sovjetskih mest: Leningrada, Odese, Se-bastopola, Kijeva, Volgograda (Stalingrada) in Bresta, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Giustijeva v Rossoni v La Bora Ferfoglia Tržačanka Lidia Giusti, ki razstavlja v Rossonijevi yaleriji, si je pridobila trdno slikarsko podlago na beneški akademiji in je še nepolnoletna prejela I. nagrado tržaškega visoKošolskega združenja. Od tedaj je bila nagrajena se marsikje, tako predlanskim v Trstu s I. nagrado Einauaija in zm-to kolajno na Bienalu dežel v Anconi. V kratkem pa bo z vidnejšimi grafiki zastopala to zvrst italijanske umetnosti v Montevideu. V' Trstu smo jo spoznali že na dveh razstavah. Nastopala pa je samostojno tudi v Benetkah, Firencah in drugod. Tak je bežen pregled njene dejavnosti. Sicer pa Giustijeva, čeprav Tržačanka, poučuje risanje in umetnostno zgodovino na goriškem učiteljišču. že s prvim pogledom na njenih 25 platen je opazna dozorelost v barvni enotnosti podajanja, ki se povsod z isto napetostjo ponavlja v vseh oljih, katerih značilnost je slikovita razpuščenost oblik, čeprav v njih ohranja dokajšnjo resničnost. Zato ji dobro uspevajo slike gozdov listavcev, a tudi od viharjev razkuštraruh smrek. Zato pa tudi daje prednost od zoba časa naglodanim hišam starega dela Gradeža. V tem je dosledna tudi v svojih tihožitjih, ki predstavljajo cvetlice ter skupke steklenic, petrolejk in raznega posodja. Odlikuje jih posebno očarljiva igra površinskih odsevov migotajoče svetlobe. V navedeni razpuščenosti in krhkosti oblik pa gotovo najodličneje uspe podati jesensko listje v osmih akvarelih, ki so nedvomno najsodobnejši ustvarjalni izraz te mnogoobetaioče slikarke. Povsem drugačen in barvno pestrejši je v galeriji »La Bora* Pino Ferfoglia, ki se vedno krepkeje uveljavlja s svojimi kraškimi pokrajinami, katere je nedavno razstavljal v Rimu. So pa sedan-e zelo majhne. Izjema je le širok razgled proti kriškim kmetijam. Poteg 19 olj je tu še lepo števVo risb kraškega grmičevja, goličav in zidkov, ki obkrožajo jasno, kot v zimskem jutru izstopajoč, izostreno narisan pogled na Nabreži- MTLKO BAMBIČ: In!7 isssmss tpmmTm Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 11.50 Orkestri - 12.10 Tržaške ulice in trgi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Motivi S. Romberga - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.20 Pregled ital. dramatike - 17.20 Dialog - 17.30 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost - 18.30 Retrospektiva jazza -19.00 Shavv in Dorelli - 19.10 »Težave med zakonci* - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.45 Vokalni kvartet - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za konec tedna. 6.30, 7.30, Koper 15.30, 19.15 12.30, 13.30, 14.30, Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Ritmi - 10.35 Pesmi - 11.00 Orkester - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Razpoloženjska glasba - 14.00 Popevke - 14.20 Plošče Jugoton - 15.00 Lahka glasba - 15.45 Pojeta M. Babič in J. Svete - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba - 17.40 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje F. Hardy - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Ital. plošče - 10.30 šola -11.30 Pogovorimo se o glasbi -12.05 Kontrapunkt - 13.33 Sobotne kronike - 14.30 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino SOBOTA, 6. MAJA 1967 - 17.32 Wolf-Ferrari - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Glasbeni spored - 19.35 Luna park - 20.50 Oddajali smo - 22.15 Skladbe ital. skladateljev. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 9.40 Glasbeni album -10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pesmi desetletja - 12.45 Turistična oddaja - 13.00 Na hollywoodski način - 14.00 Juke box - 15.15 Tenorist B. Gigli - 16.00 Rapsodija -16.38 Plošča za poletje - 17.05 Neapeljske pesmi 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazz - 20.45 Rim-London - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.35 Rodrigov koncert-serenada - 11.00 Veliki interpreti - 12.20 Barberjeva uvertura - 13.00 Rimski-Korsakov - 15.30 Cimarosa: »D mercato di Malmantije* - 17.05 Čajkovski in Dvorak - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Gledališče in kino - 19.15 Koncert - 20.15 Simf. koncert - 22.30 Enodejanka »Vrnitev*. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Srečanje s Slavico - 9.25 Ansambel Sepe - 9.40 Bartok: Kmečka suita - 10.15 Iz Puccinijeve opere Turandot - 10.40 Novost na knjižni polici - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Popevke - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Zabavna glasba - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 J. Gregorc: Simfonietta - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah - 15.30 Koroški dirigent F. Hartman — šestdesetletnik -16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Portreti mladih - 18.00 Aktualnosti 18.15 Iz svetovne solistične glasbe - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Orkestri in solisti -20.20 Spoznavajmo svet in domovino - 21.30 Vedri zvoki - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Sola - od 11.00 do 11.45 Avdienca pri papežu -12.30 Poskusni tečaj - 14.30 Ita-lija-Avstrija za Davisov pokal -16.00 Plavalne tekme - 17.00 Gio-cagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Oddaja za mladino - 19.55 šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.15 Tri podzemeljske železnice - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Francoščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnif -21.15 Rossinijev »Turek v Italiji*. Jug. televizija 9.40 in 16.30 TV v šoli - 15.00 Tekmovanje za Davisov pokal -17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto • 18.30 Oživele kronike: Kranj - 19.15 Pariz, kot ga je videl Balzac - 20.00 Dnevnik - 20.30 Nepozabni poleti 21.30 Golo mesto — film 22.20 Rezerviran čas, ob koncu poročila. 1 (5 Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.1, najnižja 10.2, ob 19. uri 14.8 stopinje, zračni tlak 1013.2 stanoviten, vlaga 67 odst., brez vetra, nebo 2 desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.7 stopinje. Tržaški dnev Danes, SOBOTA, 6. maja Janez Sonce vzide ob 4.46 in zatone oj> 19.17. Dolžina dneva 14.31. Luna v» de ob 3.40 in zatone ob 16.12. Jutri, NEDELJA, 7. n>*l» Stanko SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina izglasovala odložitev razprave o izredni državni pomoči v korist dežele Odobritev zakonskih osnutkov glede pomoči oškodovanim kmetovalcem in zvišanja nagrad svetovalcem Deželni svet je včeraj odobril dva zakonska osnutka in sprejel tezo večine, naj se odloži razprava o predlogu državnega zakona svetovalcev KPI o »razvojem načrtu dežele Furlanije - Julijske krajine z uveljavljenjem člena 50 u-stavnega zakona od 31. januarja 1963». Najprej so razpravljali o zakonskem osnutku o spremembi deželnega zakona št. 2 iz leta 1964. šlo je za zakonski osnutek, odobren 9. marca letos s katerim je deželni svet zvišal nagrade deželnim svetovalcem za njihovo udeležbo na sejah sveta in njegovih komisij. Vlada pa je ta osnutek zavrnila, ker je vseboval člen, po katerem bi dobivali svetovalci neko povprečno nagrado na mesec ne glede na število sej, katerih bi se udeležili. Sedaj so zopet soglasno odobrili popravljeni zakonski osnutek, v katerem so upoštevali vladni ugovor. Tako bo veljalo zvišanje prejemkov svetovalcev, le da ne bodo mogli biti pavšalni. Deželni svet je nato začel raz- pravljati o zakonskem osnutku, s ki ' ----- katerim se spreminjajo določbe zakona št. 33 od 29, decembra 1965 o solidarnostnem skladu, iz katerega dajejo podpore in prispevke v primeru, da utrpe kmetje in tudi ljudje drugih poklicev škodo zaradi ujm in naravnih nesreč sploh. Z novim zakonskim osnutkom bodo omogočili hitrejše in bolj elastično delovanje omenjenega zakona. Tako določa novi osnutek, da dobe prispevke za zavarovanje proti naravnim nesrečam tudi zadruge. Nadalje se z osnutkom zviša maksimalna vsota prispevka do 87,50 odstotka utrpele škode. Končno se podaljša rok za vlaganje prošenj prizadetih od 60 dni na 90 dni. V razpravi je prvi spregovoril demokristjan Cogo, ki je dejal, da so na podlagi zakona št. 33 prvič uspeli pomagati kmetom, kar pa ,ie le delno izboljšalo njihov položaj. Rekel je, da znanost in tehnika še ne zmoreta uspešno ščititi kmetijstva proti raznim ujmam. Zakon predvideva prispevek kmetom, ki se zavarujejo proti toči. Dajati pa bi morali prispevke tudi za zaščitne mreže proti toči, saj je treba ubraniti zlasti pridelek sadja in grozdja, ki sta tudi važna postavka izvoza. Moschioni (KPI) je najprej orisal resolucijo, v kateri je postavil zahtevo, da je treba na razne načine podpreti kmetovalce v Spodnji Furlaniji, katerim je morje novembra 1966 preplavilo polja in napravilo veliko škode. Resolucijo je odbor kasneje sprejel kot priporočilo. Nato je dejal, da se strinja s spremembami k zakonu ter rekel, da je treba dati prispevke tudi zadrugam, zlasti pa majhnim. Toda sedaj so težkoče za registracijo zadrug, ker dežela še ni izdala potrebnih predpisov. Zato naj bi začasno še vedno registrirali te zadruge na prefekturah. Ko pride, do naravnih nesreč, bi morala dežela sprejemati prošnje ter v pričakovanju njih rešitev dati prizadetim predujem ter šele nato poizvedovati in oceniti škodo. Na kratko sta spregovorila zatem še socialist Angeli in demokristjana De Biasio. Končno so tudi ta zakonski osnutek soglasno odobrili. Glede predloga državnega zakona komunistične skupine v zvezi z načrtovanjem in uveljavljenjem člena št. 50 deželnega statuta o izredni državni pomoči deželi je prvi spregovoril vodja demokrist-janske skupine Mizzau, ki je po- mogoče v sedanji parlamentarni zakonodajni dobi. Najprej je treba zato pripraviti načrt za razvoj gospodarstva, ki bo točno pokazal, kaj potrebujemo in kaj lahko zahtevamo. Ta načrt bodo predložili deželnemu svetu še pred začetkom poletja, odobrili pa ga bodo lahko jeseni. Zatem bo lahko deželni svet utemeljil zahtevo po izrednih državnih ukrepih v korist dežele. Sledilo je glasovanje, s katerim so vsi razen svetovalcev KPI in PSIUP oddali svoj glas za odložitev razprave. PRI POKRAJINSKI UPRAVI Umestitev komisije za zdravstvo in skrbstvo Včeraj dopoldne je predsednik pokrajinske uprave dr. Savona umestil tretjo stalno posvetovalno svetovalsko komisijo za zdravstvo in socialno skrbstvo. V nagovoru je predsednik pokrajine, potem ko je omenil «dan Evrope* poudaril, da imajo krajevne ustanove neposredno odgovornost do evropske združitve, ker delujejo in morajo delovati v okviru vsedržavnega življenja v perspektivi koristi združene Evrope. Za predsednika komisije je bil i-menovan odbornik dr. Fogher, ki je dejal, da bo komisija dala svoj pomemben prispevek na zdravstvenem področju. V tem smislu se tudi pričakuje, da bodo dali člani komisije svoj stvarni prispevek pri reševanju novih in aktualnih vprašanj, v sklopu posegov pokrajinske uprave na področju zdravstva. Nato je komisija takoj začela z delom. Najprej je proučila vprašanje sodelovanja tržaške pokrajinske uprave v zavodu za profilakso v treh beneških deželah, ki se ukvarja s pregledovanjem živine in daje živinorejcem ustrezno pomoč. Po daljši razpravi, katere so se udeležili člani komisije Weissova, Gostis-sa, Coslovich, Franzin, Beltrame in De Vecchi, so sklenili, da bodo na prihodnji seji proučili statut omenjenega zavoda. Na prihodnji seji komisije, ki bo 16. t.m., bodo razpravljali tudi o resnem vprašanju okuževanja morske vode. obolenj: škrlatinka 9, ošpice 8 (2 izven občine), norice 37 (1 izven občine), oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 112, nalezljivo vnetje jeter 5, mrzlica 1. Smrtnih primerov zaradi teh obolenj ni bilo. Zaprta cesta proti bloku pri Gorjanskem Pokrajinska uprava sporoča, da je pokrajinska cesta od križišča pri Praprotu do mejnega bloka pri Gorjanskem od 5. t.m. zaprta za pro- Na vojaškem pokopališču Spominska svečanost za sovjetskimi partizani V nedeljo, 7. maja ob 11. uri bo na vojaškem pokopališču spominska svečanost za sovjetskimi partizani, ki so se borili skupno s partizani IX. korpusa in padli v bojih za osvoboditev naših krajev v dneh 1. in 2. maja. Žalni svečanosti bosta prisostvovala predstavnika sovjetskega veleposlaništva v Rimu kapitan fregate Valentin Grigorijev in drugi tajnik Andrej Dubrovin. Svečanost sodi v okvir proslav ob obletnici zaključka II. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom, v kateri so sovjetski vojaki dali ogromen delež. Letos pa so te svečanosti še toliko bolj pomembne, ker sovpadajo s 50-letni-co oktobrske revolucije. Novo vodstvo trgovcev na drobno Na zadnji seji vodilnega odbora stanovske organizacije, v kateri so včlanjeni tržaški trgovci na drobno, in ki deluje v sklopu širše organizacije Unione Commercianti, so za novo poslovno dobo ponovno met rtnklpr np hnHn knnrana dpla lluvu puaiuvnu uuuu jjuiiuvuu met, dokler ne bodo končana dela jzvgjjij za predsednika dr. Gabriel- za njeno obnovitev. Za ves ta cas - • ........... - - bo promet na tem področju usmer- jen po cesti, ki gre od mejnega prehoda in se pri Prečniku vključi v cesto Šempolaj-Mavhinje. lija ter za podpredsednika S. Ro-sellija in M. Sessija. Člani vodilnega odbora organizacije so A. Bregant, J. Famea, E. Puppi, V. Ric-cobon, F. Toneatti in A. Virgilio. Odgovor ministra za prosveto poslanki KPI Bernetičevi Vprašanje razpisa habilitacije profesorjev na slovenskih šolah Minister pravi, da je treba najprej izvesti formalne ukrepe za odobritev učnih programov, na katere se bodo nanašali programi omenjenih izpitov Minister za šolstvo in prosveto je pred nekaj dnevi odgovoril na pismeno vprašanje, ki mu ga je poslala poslanka KPI Marija Bernetič, glede razpisa habilitacije profesorjev na slovenskih šolah. Odgovor ministra se glasi: n Cristallo 15.30 «La bisbetica augji»» Technicolor. Richard Burtob' Detn rayior. f>, Garibaldi 16.00 »Rita la zan,zL,r(' Technicolor. Rita Pavone, frikian. Aurora 16.00 «Hombre». Capitol 16.30 «La notte del Technicolor. Peter 0'TooI*- _j.fi vedano mladini pod l4. j Impero 16.30 #3 uomini in Vittorio Veneto 16.15 «The Chapman Story» TtchnicoK«'. Brynner, Christopher Plul"1 ‘ Ideale 16.00 «Una bara per 10 ts|l»| to« Technicolor. Anthony s J (m Luciana Gllll. J t maja pri vsakem nakupu v znesku nad 30,00 Ndin pri izvršenem nakupu vsej naši maloprodajni mreži S PRIZNANO P-KAVO SPECIAL (za turško) LINE£fl TRST VIA CARDUCCI «LINEA» — VIA CARDUCCI 4 — TRST Magija barv v bogastvu ■ oblačil «LINEA» ima v svojih izgotovlJ0«^ oblačilih silovitost rdeče barve, nežnost rumene in Iskrenost s*“je barve, spokojnost rjave in duševni mir zelene barve, veselost oran*11 in otožnost sive barve. Vsi barvni odtenki, iztrgani prirodi so danes na voljo cenjeni fcu®,. teli trgovine «LINEA», ki se lahko ponaša, da more v vsakem tren« ku v vseh letnih časih zadovoljiti vsakogar tako s svojo izredno i*««, modelov, kot tudi s svojimi zmernimi cenami glede na kakovof, blaga, začenši od najbolj preprostih pa vse do najbolj razkoSn11 SINOČI NA SEDEŽU SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Koristen sestanek članov SGZ z razpravo o raznih vprašanjih Spremeniti je treba urnik mesnic na podeželju - Pritožbe na račun bolniške blagajne ■ Zelo aktualno vprašanje pokojnin ®edno neprimeren. Zato so mh w 'i' na-i bi dosegli od pristoj-]. oblasti za vse dni, razen nede-rinl Urn,k od 6.30 do 13. ure (popol-bilo -ob nedeljah pa naj bi 7. do 11. Včeraj zvečer je bil na sedežu .foškega gospodarskega združeni ^tanek njegovih članov razvil s*rok' Na sestanku je bilo go-.ra o najrazličnejših vprašanjih, dejavn° zanimai° njihovo trgovsko "lesarje je bilo poudarjeno, da fdvsem za okoliške sedanji ur- P"e nih •i*. dne ul6 ^nice odprte od .. . ’ °b ponedeljkih pa zaprte. h,a„bžirn° so razpravljali o bolniški Sar?aini' Pritožili so se, da morajo p.™ nositi za zdravniške preglede sani ,3 bremena, ko itak morajo Plačevati zdravila. So pa v Dpnki z zdravniško službo še drugi spj1-™i- Zaradi tega so prisotni trsni .da se za vse zavarovance d«!!* - ‘n obrtniške Blagajne uve-sebn cas?P’su «Gospodarstvo* pobe a rubrika za nasvete in pritož- >*tvo. Slovenskega gospodarni J^zoružen j a je pojasnilo prisot-nastoi anom vse nevšečnosti, ki so ki f zaradi nepazljivosti članstva je ^ ?'edilo našemu tisku, ko jih dežu va °’ naJ se zglasijo na se-^editegv°fidarskega združenja za ne \.i Pokojnine za družinske cla-j»vnoltik0tlc.,uiejo Pri trgovskih deri, ,aun- stvar je namreč v tem. i"* Poznali razlike med družin člano|ž an°.m v breme in družinskim |n>člai za njln?'s°delavcem. Ta razlika je aeiodajal, lievn ™uaja^ca odločilna pri pode-nom nin pokojnine družinskim čla-faradi te malomarnosti so (ubili iehjo nnir «... °jnino po 15 letih plačanih pri- rnnoei • te malomarnosti so ne. f. ‘zgubili pravico do pokojni-svoijme ,zelijo sedaj zainteresirani ti nn Ji .družinskim članom zagotovi--P';vlri nino ,P° 15 letih plačanih pri-si°vS nai se čimprej zglasijo pa nju, fem gospodarskem združe- zbralo dokaj gradiva, ki osvetljuje razne finančne možnosti za graditev, krepitev, obnovo in širjenje vsakovrstne dejavnosti. S tem v zvezi je bilo govora tudi o finančni družbi «Julia» in o raznih zakonih, ki urejujejo zadevno finančno področje. Prisotne so ob koncu pozvali, naj se udeležijo občnega zbora Slovenskega gospodarskega združenja, ki bo 28. t.m. v prostorih trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo. evropskih občin. Imel je uradno poročilo, v katerem je orisal prizadevnost mladine ter vlogo šole in krajevnih ustanov za vzgajanje državljanov v duhu idealov evropskega federalističnega gibanja. Tesar padel z zidarskega odra Na Trgu stare mitnice se je včeraj zjutraj okrog 8. ure ponesrečil 43-letni tesar Egidio Picelin iz Ul. Brunner 11, uslužbenec gradbenega podjetja «Marcon». Picelin je sestavljal zidarski oder in se povzpel nanj, da bi zabil nekaj desk. Nenadoma se je oder udrl pod tesarjem, da je ta izgubil ravnotežje in padel iz višine približno štirih metrov. Pri padcu se je Picelin ranil po desnem sencu in se pobil po desnem kolenu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Odbornik Vicario na zasedanju v Veroni Deželni odbornik za krajevne u-stanove Vicario ki je bil včeraj v Veroni, kjer je zastopal italijansko združenje evropskih občin na proslavi štirinajstega evropskega dneva šole. Prof. Vicario je namreč član državnega vodstva sveta mn m m umil im m n im milil um in 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Do smrti je povozil žensko ker ni mogel zavreti vozila Obsojen na 1 leto zapora in na enoletni odvzem vozniškega dovoljenja ter istočasno pomiloščen Ker je deževalo... je ukradel dežnik Pred kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba De Mar-chi) se je moral zagovarjati 47-let-ni Giuseppe Buias iz Ul. S. Nicolo 20, ki je bil obtožen, da je 5. maja 1964 nenamerno ubil tedaj 67-letno site„ ua. “! uredi za prepis družin- Erminio Bratina, ki je stanovala v ga g* clana v breme v družinske-1 Miramarskem drevoredu 46. ^:,^azrfe^VkCeaindobb065laktu za Nesreča se je pripetila ob .19,50 J zenske m ob bo. letu za .. ^ Rossettl skoraj na križišču nioško j .?enske m ob 65. letu za nin0. aružinski član užival pokojni: ✓ I l* * p „>if A i> hibo. Pti_L fičn^ajf edn° bolj do izraza speci- f f so soglašali v presoji, da to Se ?0aPodarske potrebe dežele in ta ven v okviru deželnega odbo-•»*"}?. bolj odraža- Prav sedaj šanju 'JaJ° na ravni dežele o vpra-ttgovirJrspeaevanja in podpore za Sospori? y okviru dežele. Slovensko arsko združenje je že doslej z Ul. delTEremo. V tistem trenutku se je Buias peljal proti središču mesta z avtom fiat 600, ki je bil last družbe «General Motors Com-merciale* iz Milana, ki pa ima svoje zastopstvo tudi v Trstu v Ulici Valdirivo. Zaradi prevelike hitrosti se Buiasu ni posrečilo, da bi pravočasno zavrl vozilo., ko je že prilet-nejša ženska prečkala ulico izven prehoda za pešce. Bratdnova je u- ............................ gILANCA PROMETA V OSMIH MESECIH Kmalu milijon vozil po novi avtomobilski cesti Trst-Videm Doslej na odseku Trst-Palmanova-Videm ni bilo še nobene smrtne nesreče y J? «lova.'vnMnreč odseka Trst-Pal-at.hove J~ern- V tem razdobju se d «?9(>05 vrwfi0metne zveze poslužilo HkS'/0 Podatkih, ki sega-^ j je decembra lanskega le-ll/ lonaJem odseku avto ceste hove £ Je g* buj&hPl^etnlh nesr®b' k sreči > «e 7? primerov: le pri decembra lanskega le- W ti-f °iiov n^god na vsakih 100 ; M*' ta . ^ozil/prevoženlh kilome-Polta^?fSzatelj J« občutno nižji ^ kl veljavo za dru- V 1^166 nf^le-na katerem Prl’ i^°v Vo?n in .... j i ( ške vrtnarice ali učiteljice, ki bi podpisana čutita moralno ! Ižhko nadomestila obolelo službeno — moc. Ves ta cas skrbi za otroke samo postrežnica, ki pa otrokom ne more nuditi kaj več kot varstvo. S tistimi redkimi otroki, ki prihajajo v vrtec, je tako zaposlena, da zanje ne more skuhati kosila, tako da so otroci v vrtcu le do 12. ure. Za tri ure ali niti ne pa se le malokateri materi izplača otroka napravljati ter voziti v vrtec. Odlašanje pri določitvi začasne službene moči na tem slovenskem vrtcu je dokaz hude malomarnosti. V svojem in tudi v imenu ostalih mater, ki imajo svoje otroke v tem vrtcu, želim, da bi se sedanje razmere čimprej popravile. (sledi podpis) Pripomba uredništva: na dopis opozarjamo nadzomištvo za občinske otroške vrtce. Interpelacija KPI v Tržiču za utrditev miru na svetu Komunistični občinski svetovalci v Tržiču so poslali predsedniku republike Saragatu, predsedniku vlade Moru in zunanjemu ministru Fanfaniju ter predsedniku deželnega odbora Berzantiju pismo, v katerem ugotavljajo vedno večjo nevarnost za svetovni mir zaradi raz- voja vojne v Vietnamu, dogodkov Grčiji in v Španiji. Spričo tega priporočajo rimski vladi, naj bi se stalno zanimala za razvoj teh dogodkov in podvzela primerne ukrepe tudi preko svojega zunanjega ministrstva. Prepis tega pisma so poslali tudi tržiškemu županu in načelnikom po. sameznih političnih skupin v občinskem svetu, da bi lahko v zadevi razpravljali na seji občinskega sveta. Priznanje zaslužnemu Slovencu Prejšnji teden je bila v pokrajinski sejni dvorani svečanost, na kateri je predsednik pokrajine dr. Bruno Chientarolli podelil spominske medalje večjemu številu pokrajinskih uslužbencev, ki so jih upokojili. Med temi je bil tudi dr. Josip Vrtovec, primarij goriške psihiatrične bolnišnice. Dr. Josip Vrtovec ima za seboj plodno in zanimivo zdravniško kariero. Po diplomi na graški univerzi 1924. leta se je zaposlil na higienskem zavodu v Ljubljani. Od- Prihodnji petek v Gorici seja občinskega sveta V ponedeljek, 8. maja se v Gorici sestane občinski odbor, ki bo določil dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, sklicanega za petek, 12. maja ob 18.30. Na njej bodo razpravljali o točkah dnevnega reda, izpuščenih na zadnji seji. iiiimiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ČETRTEK POPOLDNE NA DVORU V ŠTEVERJANU šel je na specializacijo v ZDA za socialno medicino ter po povratku organiziral zdravstveni dom v Mariboru. Nemci so ga ob svojem prihodu konfinirali v južno Srbijo, od koder je prišel v Gorico, kjer je bil v svojstvu primarija zaposlen od 1942. leta do dneva upokojitve. Zaslužnemu Slovencu izrekamo ob tem dogodku naše najboljše želje. (Na sliki predsednik dr. Chientaroli — levo — izroča spominsko medalVs dr. Josipu Vrtovcu). (Foto Altran) «Beats» je bilo geslo manifestacije z udeležbo okoli 2.000 mladincev Izmed 15 instrumentalnih ansamblov si delijo prvo mesto «XY Grupos» iz Sovodenj«7 Visconti» iz Gorice in «Petrosi» iz Ajdovščine iiiiiiimmniJHUiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiii»Hi»»MiiHiiiuiiiiHiiMM*«wu«iiiiiii»MiiiiiiiiiiiiiiiininiMiiiiiiiiiiiiiiim OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM V aprilu so zabeležili 873.453 prehodov oseb v obeh smereh Od tega je šlo pri Rdeči hiši na drugo stran 612.549 ljudi - Precejšen porast v primeri z marcem 'aammnmmn (‘ftdvai- 9. hjj danes, 6. t. m. ob 1 film: Nekdo, ki ga je n treba sovražiti SEGAL, TOM J^VotwAY’ JAMES FOX, ELLIOTT in drugi A Odškodnin« obrtnikom Na deželni upravi zaključujejo zadnje priprave v zvezi z izplačilom odškodnine obrtniškim podjetjem, ki so utrpele škodo za časa poplav jeseni 1965. Deželni odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika za delo in obrtništvo Dal Masa odobril nadaljnje prispevke in sicer 19 milijonov lir osemnajstim podjetjem. Od tega je odpadlo skoraj 13 milijonov osmim obrtnikom v Latisani. Doslej je dežela sprejela 168 prošenj za odškodnine iz sklada deželne solidarnosti. Po podatkih obmejne policije je v preteklem aprilu prešlo mejo z Jugoslavijo na goriškem področju 873.453 ljudi s prepustnicami, dvo-lastniškimi in drugimi posebnimi dovoljenji ter s potnimi listi. Od tega je bilo 617.176 italijanskih ter 265 277 jugoslovanskih ln drugih državljanov. V primerjavi s preteklim marcem je promet narasel za okrog 190 tisoč oseb. Najbolj živahen je bil seveda promet na prehodu pri Rdeči hiši, ki edini velja tudi za prehode s potnimi listi. Tu je šlo na drugo stran 467.624 italijanskih In 144.925 jugoslovanskih in drugih tujih državljanov; skupno je torej pri Rdeči hiši potovalo v obeh smereh v aprilu 612.549 ljudi. Med temi je bilo tudi 94 avtobusov s 3208 potniki — italijanskimi državljani ter 53 jugoslovanskih In drugih avtobusov s 1631 potniki, povečini Jugoslovani. Deželne uprave in načrtovanje O «1R1S» PROSEK - - — - aan*s, 6. t. m. ob 19.30 Cinemascope bBrvni — avan-— dramatični film: Combattenti della notte (BORCI NOČI) DOUGLAS, YUL BRYNNER, FRANK SINATRA, °Hn WAYNE, SENTA BERGER Deželni odbornik za načrtovanje Stopper se je v preteklih dneh v Rimu udeležil sestanka predstavni^ kov dežel s posebnim statutom, ki so razpravljali o postopkih vsedržavnega načrtovanja. Med sestankom so dosegli sporazum glede spreminjevalnega predloga k državnemu zakonskemu osnutku o postopku načrtovanja. Predloge petih dežel s posebnim statutom bodo izročili parlamentu in vladi. Glede tega je odbornik Stopper pojasnil, da je namen novih predlogov pojasniti vlogo dežel s posebnim statutom ki jo bodo imele dežele s posebnim statutom že v začetni stopnji načrtovanja. Z avtom zavozil v smrt Na cesti med Novo Gorico 1n Ajdovščino se je prejšnji teden smrtno ponesrečil 25-letni Angelo Luzzattl iz Gorice Ul. Ascoli. S svojim osebnim avtomobilom je prehiteval ter trčil ob bok nasproti prihajajočega vozila 33-letnega Silva Perica iz Bukovice. Pri trčenju je Luzzatta vrglo iz avtomobila ter je zaradi hudih poškodb, kmalu umrl Z njim se je peljal še Jože Vebrih, kl se Je, kakor Peric, lahko ranil. Luzzattl je večidel svojega življenja prebil v Volčji dragi pri sorodnikih. Ko Je postal polnoleten se je preselil v Gorico k sorodnikom svojih varuhov lz Volčje drage; Luz-zatto je bil namreč sirota ter je starše Izgubil kmalu po rojstvu. Pokopali so ga v Šempetru. DREVI V TRŽIČU Diskusija o ločitvi V univerzitetnem krožku v Tržiču bo drevi ob 20.30 (Sala Roma) konferenca z diskusijo o ločitvi v Italiji. Govorila bosta poslanec odv. Fortuna, kl je v italijanskem parlamentu predložil zakonski osnutek za ločitev, ter deželni svetovalec odv. Ginaldi. in se pobil po prsih; okreval bo v 20 dneh. Adriano Matiuzzo, star 24 let, doma iz Ronk, Ul. Mazzini 21, je padel z mopeda, ker ga je pahnil avtomobil. Udaril se je v glavo, okreval bo v 10 dneh. Ko je prečkala cesto je voznik podrl 66-letno Bianco Martinelll iz Tržiča, Ul. Piave 16. Udarila se je v glavo ln se bo zdravila 10 dni. Z nožem si je odrezala zadnja členka srednjih dveh prstov 44-let-na Angela Gabrielli iz Redipuglie Ul. Stazione 46. Nesreča se ji je pripetila med rezanjem mesa. O-krevala bo v 14 dneh. Z množično mladinsko manifestacijo, kakršne na Goriškem po vsej verjetnosti še nismo videli, se je v Števerjanu zaključila vrsta prireditev, ki jih je prosvetno društvo cBriški grič» priredilo ob prvomajskih praznikih. Kar 15 ansamblov «beats» iz vseh krajev goriške pokrajine in tudi iz inozemstva se je popoldne tega dne zbralo v kostanjevi senci posestva Tacco, da so s svojimi oglušujočimi inštrumenti, predvsem električnimi kitarami, navduševali mladi svet. *Beats», to je bilo, bi skorajda lahko rekli, geslo ■te manifestacije: ansambli *beats», obleke rbeats*, prav tako tudi frizure in obnašanje. Morda še nikoli ni na svetu ena beseda zaobsegala toliko pojmov hkrati. Razsodišče ni podelilo absolutne prve, druge in tretje nagrade, ampak je vsako razdelilo med tri ansamble. Prvo nagrado 75.000 lir so razdelili med XY Grupos iz Sovodenj, Visconti iz Gorice in Petrosi iz Ajdovščine. Pokal p.d. Briški grič namenjen prvoplasiranemu sta Grupos in Visconti kavalirsko odstopila Petrosiju, edinemu inozemskemu ansamblu. Druga nagrada 45.000 lir je bila razdeljena med tri goriške ansamble: i Legendari, le Tigri, i Pallidi. Tretja nagrada 30.000 lir (po 10.000 lir za vsak ansambel) i Cadetti, Wints iz Krmina in Seiton. V razsodišču so bili trije glasbeniki, komponist Edi de Leitemburg, predsednik, prof. Corolli, prof. Križ-mančič in kitarist Enio Crosselli iz Grojne ter naslednji mladi ljubitelji glasbe Ivan Humar in Klara Maraž iz števerjana, Elvino Persolja iz Gorice, Lucia Zonalla iz Ronk, Štefan Baučar i.: Ajdovščine, Vitto-1 trona sv. Mihaela. Zjutraj bo ma- no Mori iz Gorice in Fulvia Medeot iz Šent Lovrenca. Napovedoval je Saksida. Med izvajanjem treh pesmi, kolikor jih je lahko zaigral vsak orkester, je mladina docela napolnila obsežno plesišče. Nič klasičnih plesnih drž, ampak samo modemi plesi s toliko imeni, ki se menjajo skorajda vsak dan, zato tudi te krstimo z imenom «beatš». Vmes je bilo dosti aplavzov in tudi žvižganja, kadar je *harmonija» le preveč dražila uho poslušalcev. Eden izmed ansamblov je imel še posebno smolo. Zaigral je s slabo uglašenimi kitarami. Mladina, ki marsikdaj tudi ni poslušala preveč pozorno, glavno je, da je ropotalo na vso moč, je začela žvižgati in je prevpila skupino navijačev. Glavnega pevca to ni motilo; v tekst pesmi je vključil poziv Malo tišine, prosim» ter — ob splošnem smehu — nadaljeval svojo pesem. Ob 21. uri je bilo tekmovanje zaključeno, plesni ritmi pa so utihnili ob 24. uri. Okoli 2000 mladincev, dijakov in vajencev obeh spolov, se je debelih šest ur navduševalo v stilu «beats>. v duhu našega časa. Saverij Rožič je ob zaključku napovedal, da bodo morda prihodnje leto spet priredili takšno manifestacijo. škoda, so mu odgovarjali, da je ne že prihodnjo nedeljo. Brezskrbna in neugnana mladina, skorajda otročad! Praznik pripadnikov PS V ponedeljek, 8. maja bodo oddelki korpusa PS slavili svojega pa- ciiiiiviii»ii«i>«iiiiii*iBB>tuiMii*i>ii*ii*>*Biiii»iimi«iM ia««iiiiiiiaiittiiimit«ta«v«i>iBtittiii*aia«tBMMiii««rati>taMti«a«iav«iiafiitiB>MiiaiiiBiiaBiai>i«BiMi>iiaii«iBUiiiiiiiiisia>«iiata IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Omejitev hitrosti na pokrajinski cesti Pokrajinska uprava je zaradi usadov na cesti Tržlč-Gradež odredila omejitev hitrosti za motorna vozila na 70 km na uro pri km 1,600 (od gradeškega pokopališča do križišča «Ai pinl»). Odredba stopi v veljavo, čim bodo postavili potrebne prometne znake. Nesreča na Travniku Na Travniku se je ob 10. uri pri-petila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodoval mopedist 60-letni Angelo Grusovin iz Ul. G berdan 10. Podrla ga je avtomobi-listka 43-letna Giuliana Vindi iz Gorice. Obe vozili sta se pripeljali iz Ul. Roma. Pred cerkvijo sv. Ignacija je avtomobilistka pri prehitevanju podrla Grusovina, ki se je udaril v glavo ter Je zadobil šok. V bolnišnici so ga pridržali na zdrav, ljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Skoro 22 let zapora 5 obtožencem za tatvine in vlome v Gorici in Gradežu Plačati bodo morali tudi globo 637 tisoč lir - Epilog smrtne nesreče pri Ročinju Nesreče na Tržiikem V tržlški civilni bolnišnici so sprejeli na zdravljenju 44-letnega Eda Peresslnlja iz Verdijeve ulice v Ronkah, kl je padel z motorjem Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moralo včeraj dopoldne zagovarjati šest mladeničev, od katerih sta bila dva mladoletna. Od teh jih Je bilo prisotnih pet in sicer 16-letnl I. C. iz Gorice Ul. Generale Papa2, 184etnl Fulvio Anto-nloll Iz Gorice Ul. Toriani 31, 21-letni Claudio Visintin iz Ul. Brigata Casale 7, 24-letni Olaudio Bre-mec lz Ul. Morelli 21 ter 21-letnl Gianni Paolettl lz Ul. Trento 6; v odsotnosti pa so sodili 29-letnega Arduina Iacumina iz Ul. Morelli 41. V obtožnici je navedenih več prestopkov, tatvin z vlomom ali brez, ki so jih posamič ali skupno zagrešili obtoženci lani v času od junija do oktobra, deloma v Gradežu in deloma v Gorici. Tako so v Gradežu do 10. junija 1966 ukradli neznancem denarnico s 12 tisoč lirami, dalje letoviščarju Carlu Granerju žensko uro, 100 frankov ln dokumente; iz avta fiat 600 so Rudolfu Malzu odnesli dokumente, Marti in Carlu Granerju so odnesli uro, 4.000 lir ln 200 mark. To se Je zgodilo do 10. junija v Gradežu. V Gorici so 10. junija lani odpeljali skoraj novo lambreto Sergiu Sfiligoju, iz avta lacia flavia so Mariu Savinu odnesli par rokavic, nalivno pero, dokumente In drugo, potem ko so vozilo odprli s silo. V baru Marije Tarantin v Gorici so junija lani ukradli 10.000 Ur ter 10 zavojčkov cigaret, 14. junija so odpeljali dve ženski kolesi Mariji Medvešček ln Vittoriu Garzu; dne 5. oktobra je I. C. ozmerjal karabinjerja, Id je bil v službi; Antonlolli je bil obtožen nakupa ure, za katero je bilo očitno, da je ukradena. Poleg navedenih so zagrešili v omenjenem obdobju še druge prestopke ter tudi vlomili dva avtomatična razdeljevalca žvečilnih gumastih kroglic v Gorici. Od obtožencev je bil Visintin v spremstvu karabinjerjev, ker je v gorišklh zaporih zaradi drugega prestopka. Povečini so bili že kaznovani za druge prestopke In I. C. je bil v poboljševalnici, od koder se je vrnil domov na dopust ter se zaposhl v bratovi slaščičarni Obrambo obtožencev so prevzeli štirje odvetniki ln sicer Devetag Paolettija in Iacumina, BatteHo Cravosa In Antonlolija, Glannatta-sio Brenca ter Pascoli Vlsintina. Branilci so predlagali zanje oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ali v nekaterih primerih upoštevanje olajševalnih okolnostl ln najmanjšo kazen. Po skoro enournem posvetovanju pa je sodišče izreklo obsodbo, s katero je spoznalo vseh pet obtožencev za krive. Mladoletna I. C. in Fulvia Antonlolija je obsodilo, prvega na 34 mesecev ter drugega na 26 mesecev zapora, oba pa na globo po 71 tisoč lir vsakega. Gianni Paolettl Je dobil 38 mesecev zapora In 95 tisoč lir globe, Claudio Visintin In Claudio Bremec vsak po 4 leta in 8 mesecev zaipora in po 140 tisoč lir globe. Sodišče je preklicalo tudi pogojno kazen, ki so jo prej prejeli nekateri od obtožen cev. Končno so odsotnega Arduina Iacumina obsodil na štiri leta za pora in 120 tisoč lir globe ter tudi njemu odrekli pogojnost prejšnje kazni. Obtoženci so preko svojih od vetnikov vložili priziv proti obsodbi. Včeraj Je sodišče tudi zaključilo sodno obravnavo v zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila dne 23. maja 1965 na cesti med Doblarji 1n Novo Gorico, pri kateri je Izgubila življenje Ana Grusovin lz Gorice. Kot znano je takrat 69-letni Rudolf Vuga Iz Gorice Ul. S. Pellico 1, vozi! avto, v katerem je bila tudi Gru-sovlnova; zaradi mokre ceste je njegov avto zaneslo na levo stran ceste, kjer je obstal polovico že izven cestišča. V tem je pridrvel iz nasprotne strani na svojem avtu 24-letni Francesco Pellegrini lz Trsta Ul. Čampo Marzio 7 In čeprav bi se po izjavi obtoženega Vuge lahko Izognil, saj Je Mio na cesti še 5,70 m prostora, je s svojim vozilom treščil v avto Vuge; trčenje je bilo tako silovito, da Je Grusovino-va pri tem dobila poškodbe, zaradi katerih Je čez nekaj ur umrla. Sodišče Je Vugo obsodilo zaradi tega na 6 mesecev pogojno in brez vpisa ter odvzem voznega dovoljenja za dobo enega leta. Njegov odvetnik Devetag je vložil priziv. Drž. tož. dr. Čapu ti; preds. dr. Storto, sodnika Morra in Mazzarel-la; zap. Petti. ša v vojašnici Sabotino v Ul. Santa Chiara, na sedežu skupine stražnikov PS, ki ji bodo prisostvovali predstavniki vseh oddelkov korpusa v naši pokrajini. Nesreča Števerjanca V četrtek zvečer so poklicali avto Zelenega križa v Števerjan, kjer se je z vespo ponesrečil 55-letni Jožef Makuc s Sovence št. 21. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 15 dneh. Padec s 4 metre visoke terase S terase v Ul. Brolo, visoke okoli 4 metre, je padel 65-letni Josip Stanič ter se hudo pobil po glavi. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Razna obvestila IZLET NA VREMŠČICO priredi SPD iz Gorice v nedeljo 7. t. m. z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SPD v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. Gorica VERDI. 16.30: «Un uomo, una don. na». A. Aimč in J. Trintdgnant. Kinemaskopskl film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.15—22: «A noi plače Flint», J. Cobur in J. Hale; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 17.30—22: «Spa-rate a vista a Killer Kid», Peter van Eich in Carole Gray, nemški barvni film. CENTRALE. 16.30: «Danza di guer-ra» per Ringo«, Stevart Granger in P. Brice; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.00: «U-110 — Assalto a Queen Mary», F. Sinatra in V. Lisi. Ameriški kinemaskope v barvah. iržie AZZURRO. 17.30-21.30: «Colpo mae-stro al servizio di sua Maesta Brittanica«. R. Harisson in M. Lee. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Jhon oro», Marc Damond in Valeria Fabrizi; barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: «Io scappo, tu corri, egli fugge». C. Brook in C. Broisset. Kinemaskop v barvah. S. MICHELE. 17.30—22: «Dio come ti amo», G. Cinquetti in Marc Damond. ffonše EXCELSIOR. 19—21.30: «Per il gu-sto di uccidere«, barvni kinemaskopski film. RIO. 19.30: «20 mila leghe sotto il mare», K. Douglas, P. Lukas; barvni kinemaskopski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, telefon 35-38. LEKARNA V TRZ1CU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. NICOLO’, dr. Giorglo Olivetti, Via 1 Maggio 94, tel. 73328. LEKARNA V RONKAH Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «All’Angelo», dr. Olivetti, Ul. Rama 22, telefon 72393. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 7. maja bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, na Travniku, telefon 54-42. PRIMORSKI DNEVNIK 6. maja DOMAČI ŠPORT ODBOJKA Jutri, 7. maja Ženska B liga Ob 10. uri v Dolini BREG — BOR * * * ženska promocijska liga Ob 9. uri FARI — ZARJA * * * Ob 15.30 na stadionu «Prvi maj* SOKOL — PORZIO * * * Ob 15.30 pri Sv. Petru ob Soči CORRIDONI — BREG » * * Moško promocijsko prvenstvo Ob 10. url v Bazovici ZARJA — BREG Ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» SOKOL — CRDA • * * Moška C liga Ob 10. url ACLI — KRAS NOGOMET ni turnir UEFA. Nastopajoče mladinske reprezentance so’razdeljene v 4 skupine. Italija in Jugoslavija sta v D skupini. Medtem ko so Jugoslovani premagali Špance 1:0, so Italijani izgubili tekmo z angleško mladinsko reprezentanco. Izidi so naslednji: Skupina A (v Eskiserju) Bolgarija — Poljska 2:1 (0:0) Turčija — Belgija 4:0 (1:0) Skupina B (v Istanbulu) Francija — Z. Nemčija 1:0 Madžarska — Avstrija 3:0 Skupina C (v Ankari) Romunija — V. Nemčija 1:0 •niiiiiBiiiiiiaiiMiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiBiiiiatiiiisiiiiiiiiiiiii>mi«ia«ii>aiiiiifiiiiii*iiiaiiiiii>iiiiiiifliiiift«ii«iiiiiiiiiiiiiaiiiaiii>iiiBiiiiii>i*aiBii*iii>*>lll*SVKI*lll>lalnallallllllal PO KONČANEM PRVENSTVU V' SE KVALIFI-KACIJSKE TEKME Jutri, 7. maja Mladinci Ob 10. uri v Boljuncu BREG — EDERA * * * Naraščajniki Ob 11. uri v Miljah MUGGESANA — BREG * * * Kvalifikacije za II. ligo Ob 16. uri v Porpettu PORPETTO — VESNA * * * Ob 16. uri v Ločniku LOČNIK — ROSANDRA MEDNARODNI NOGOMET ISTANBUL, 5. — Danes se je za- Sovjetska zveza čel mednarodni mladinski nogomet- j Skupina D švedska 2:1 Kriškii Vesna jutri v iicsieh Perpetiu Celotni pevski zbor s številnimi navijači Veselje, navdušenje Križanov po lepi zmagi nad Primorjem je na mah zatrla skrb prihodnjih srečanj z močnima furlanskima ekipama Porpettija in Pozzuola. Kvalifikacije bodo težavne, o tem ni dvoma. Čeprav nedeljskega nasprotnika Vesne (Porpetta) ne poznamo, poznamo pa furlanski nogomet, furlanski način igranja, ki je od lične kakovosti. O tem ve marsikaj tudi Rosandra, ki je prav v nedeljo morala kloniti proti Maraneseju, furlanski ekipi, ki se prav tako bori za vstop v drugo kategorijo. Rosandra je namreč izgubila z 1:3. Od obeh furlanskih enajsteric bo po vsej verjetnosti trši oreh Poz-zuolo, ki je premočno zmagal v svoji ligi z osmimi točkami razlike. Nedeljski nasprotnik Križanov Por-petto pa je prišel do kvalifikacij, kot Vesna, šele po odločilnem srečanju, in to z Rudo. Porpetto je društvo, ki pravzaprav pripravlja mlade sile za Inter in zato je celotno ime te ekipe Porpetto Inter-club. Torej si lahko predstavljamo kvaliteto igralcev, če je celo milansko moštvo zaupalo tej ekipi pripravo najmlajših nogometašev, ki bi jih eventualno izbrali za Milan. Naloga kriških nogometašev je torej vse prej kot lahka. Tega se zavedajo tako igralci kot tudi navijači, ki bodo polnoštevilno (najavili so dva avtobusa) sledili svoji ekipi na tej težki preizkušnji. Srečanju bo prisostvoval tudi celoten pevski zbor: nedvomno je to hvale vredna poteza kriških pevcev, ki zgovorno kaže, da je športni uspeh Vesne zajel tudi prosvetno življenje In gotovo so nogometaši Vesne dovolj dokazali, da tako navdušenje zaslužijo. Kriška postava proti Porpettu bo ista, ki je prejšnjo nedeljo premagala Primorje, in sicer: Gardini; Danilo Sulčič, Picchien; Finotto, Canazza, Renner; Raimon-do, Michelini, Košuta, De Michele in Salvano Sulčič. Igro Vesne poznamo. Moc _ekipe je predvsem na sredini igrišča in morda bo prav ta prednost znatno vznemirila domačine, ki so vajeni hitre in učinkovite igre, kjer imajo napadalci (pravi napadalci) glavno besedo. Kriška obramba po imela torej po vsej verjetnosti največ preglavic. Zaupamo v dober dan trenerja in prostega igralca Canazze. Predvsem pa bosta morala paziti oba branilca, kajti znano je, da Furlani najraje odvijajo svoje akcije preko kril, ki so zelo hitra. Na sredini igrišča pa bi morala trojica Renner-Michelini-Silvano Sulčič kot vedno solidno opraviti svoje delo. Z napadom pa je, kot je. Ne- ODBOJKA MOŠKA C LIGA Gladka zmaga šesterke Krasa Jutri lgoniiani v Trstu proti ACLI Kot predvideno je Kras v tretjem kolu povratnega dela prvenstva odbojkarske C lige osvojil obe točki, in to brez velikega naprezanja. žrtev odbojkarjev iz zgoniške občine je bila tokrat šesterka Torriane iz Gradiške, ki resnici na ljubo ni pokazala dosti niti s tehničnega niti z agonističnega vidika. In vendar bi si gostje kmalu učinkovitost kriških napadalcev je znana, v nedeljo smo se o tem lahko prepričali (oba gola je namreč dosegel krilec Renner). Morda bo le Košuta našel dober dan! ? Upajmo v dobro. Zmaga ali ne zmaga, tako pravijo kriški navijači, moštvo je že opravilo svojo dolžnost: osvojilo je naslov svoje skupine in premagalo tradicionalne nasprotnike (brez polemike, prosim). Vsekakor pa skoraj vse mika napredovanje v višjo kategorijo. —edson— (v Izmirju) Jugoslavija — Španija 1:0 (0:0) Anglija — Italija 1:0 (0:0) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ITALIJA: Vecchi; Buzzolari, Car-let; Marchetti, Turone, Zaniboni; 'Novelldnl, Paina, Alpini, Doz, Stefa-nelli. ANGLIJA: Shliton; Craggs, Lam-pard; Reeves, Xint, Want; Davey, Kember, Brooking, Lloyd, Kidd. BOLOGNA, 5. —■ Enajsterica Bologne se bo udeležila junija meseca mednarodnega nogometnega turnirja v Mehiki. Sporazum so že dosegli, manjka samo detajl datuma, ker je vse odvisno od dneva četrtfinalne tekme za italijanski nogometni pokal med Bologno in Ju-ventusom, ki bo 4. junija. Mednarodnega turnirja se bodo udeležile 3 mehiške in isto število tujih enajsteric. Bologna bi morala na mehiških tleh odigrati sedem tekem. BOLOGNA, 5. — Igralec Bologne Helmut Haller je danes odšel v ortopedsko kliniko Rizzoli, kjer ga bodo jutri operirali na meniskusu. Haller se je poškodoval med nedeljsko tekmo z Atalanto. TU VERONA, 5. — Z zmago v doublu nad Avstrijo se je Italija uvrstila v drugo kolo B skupine evropske cone za Davisov pokal. Italijana Maioli-Crotta sta danes premagala avstrijski par Pokorny-Holzer 7:5, 7:5, 7:5. V prihodnjem kolu bodo Italijani nastopili proti Luksemburgu. Ostali izidi B skupine so naslednji : V Scheveningenu J. Afrika — Holandska 2:1 V Budimpešti Madžarska — švedska 1:1 V Beogradu Jugoslavija — Brazilija 1:1 Mandarino (B) — Franulovič (J) 6:3, 6:2, 6:4 PUič (J) — Kooh (B) 6:2, 6:4, 3:6, 6:1 V Parizu Francija — Norveška 2:0 Skupina A V S. Sebastianu Španija — ZAR 2:0 V Pragi — čile — ČSSR 2:0 V Helsinkih Danska — Finska 2:0 V Eastboumu Anglija — Kanada 1:1 V Dtisseldorfu SZ — Nemčija 2:1 TAM ESE SITGES, 5. — Belgijec Jean La-wers je danes zmagai v deveti etapi dirke po Španiji na 172 km dolgi progi Vinaroz - Stiges. Francoz Jean Pierre Ducasse je ohranil majico najboljšega. * * * LES DIABLERETS, 5. — Italijan Gianni Motta je danes zmagal v drugi etapi kolesarske dirke po Romandiji na 158 km dolgi progi Sierre - Les Diablerets. Motta se je z današnjo zmago povzpel na prvo mesto splošne lestvice. * * * BERLIN, 5. — Italijan Vittorio Marcelli je zmagal v drugi etapi dirke za amaterje po zahodnem Berlinu. Italijan je 31,500 km dolgo progo na kronometer prevozil v 42’34”2. V splošni lestvici vodi Nemec Ebert pred Švedom Petters-sonom in rojakom Gombertom, medtem ko je Marcelli četrti. * * * Francoz Lemeteyer je zmagal v četrti etapi «štirih dni Dunkerqua», medtem ko je njegov rojak Samyn izpodrinil s prvega mesta splošne lestvice do včeraj vodečega Guyota. y»š MILAN, 5. — Nino Benvenuti je danes zapustil milansko kliniko, kjer so mu izvedli operacijo na nosu. Benvenuti je odpotoval v Trst, vendar se bo moral čez nekaj dni vrniti v Milan, kjer mu bodo odvzeli šive. GORIŠKI NOGOMET Jutri Juventina-Pocenia: zadnja tekma v Štandrežn Prvenstvo druge amaterske lige je tik pred koncem: jutri bodo odigrali zadnja srečanja. Eno od teh bo tudi na štandreškem igrišču. Prvo tekmo s Pocenio je Juventina odigrala zunaj doma, ravno na božič in žela presenetljivo zmago z 2:1, kajti Pocenio je bila takrat druga v lestvici. To je bil zelo lep božični dar za našo ekipo, za katero si je želeti, da bi zmago ponovila, saj se bori za obstanek v drugi ligi. Je namreč na predpredzadnjem mestu skupno z Risanese, s katero je prejšnjo nedeljo igrala neodločeno. Obe ekipi imata sedaj 19 točk. Sledi Buttrio s 17 točkami, zadnja pa je s precejšnjo razliko Serenissima. če jutri, v zad MILAN, 5. — Urugvajska enajsterica Penarola, ki je včeraj zaključila turnejo po Italiji, je danes odpotovala v Madrid, kjer bo 9. t.m. odigrala prijateljsko tekmo s tamkajšnjim Atleticom. PO ZADNJI ZMAGI BREGA V Ul. LIGI Ko bi se tako začelo... Upanje na boljše nastope v prihodnji sezoni Z visokim rezultatom 6-0 nad Esperio je BREG zaključil letošnji turnir III. kategorije. Postava: Rapotec, Kozina, Petaros, Zocchi, Maver, Metlika, Klabjan, Mikuš, Švara, Bubnič, D. Rodella. V četrtek je prvo moštvo Brega TOKIO, 5. — Po prvem dnevu polfinala azijske cone za Davisov po kal je Japonska v vodstvu nad filipinskimi igralci z 2:0. Zmagovalec dvoboja bo v finalu azijske cone nastopil proti Indiji, ki je premagala Iran. iiiiiiiimiiiiiMiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiimiiUMimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiimiiiiuiiiiiimimi 11 KO sercinaamici. gc juui, » nji tekmi, Buttrio zmaga in Juventina izgubi, bosta obe ekipi na j predzadnjem mestu z enakim šte- IIIIIIIIUItllllllllHIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIII PRIJATELJSKI «ŽOGOBRC» Jutri ob 15. (v Boljuncu) Suhi-Debeli Jutri ob 15. uri bo v Boljuncu tekma v «žogobrcu» med suhimi in debelimi akademiki. Prireditelj — SAK Jadran — vabi prijatelje na «veseli» dogodek. vilom točk in bo potrebna neto1*1 na odločilna tekma, kajti iz **J izpadeta zadnji dve ekipi, ce ne oziramo na to, kaj bo jutri » redil Buttrio, je Juventini dovo> da s Pecenio izenači in bo rešen« I * m 4 || _____~ #/» m * m l /i njrm wM MTO v LA K* Š osvojili drugi set, pa tudi v ostalih dveh nizih je bila razlika v točkah minimalna. Kje tiči vzrok te velike «radodarnosti» Krasove vrste, ki po nemarnem izgublja točke in sete ter ima zato zelo slab količnik v setih, je res težko reči. Tokrat bi lahko zvrnili krivdo na sorazmerno precej slabo igro na rahlo pomla dansko sapico, ki je po mili volji menjavala smer žogi in tudi njeno jakost, tako da je bilo sistematično tolčenje na mreži skoraj nemogoče. Zato bi lahko našteli na prste napadalne akcije ki so se uspešno zaključile. Kras je med tekmo dokazal, da bolje obvlada žogo od nasprotnika, večina akcij se je končala že z uspešnim serviranjem. Le v drugem setu je Torriana postavila resno hipoteko za osvojitev tega niza, ko je že vodila 13:7. Tedaj so krasov-ci stisnili zobe in avtoritarno za- ključili set v svojo korist. S tehničnega vidika torej tekma ni bila lepa. Kras pa ima zaslugo, da se je hitro znal prilagoditi danim okoliščinam in zmaga je zato povsem zasluženo pripadla Krasovi še-sterki V nedeljo, 7. t.m., bo Kras gostoval pri tržaški ACLI ki ni še zabeležila nobene zmage. Zato so slovenski predstavniki favoriti in tri si v primeru ponovne zmage zagotovili že tretjo zaporedno tekmo v osmih dneh v svojo korist. Izid Kras — Torriana Gradiška 3:0 (15:11, 15:13, 15:13) Postavi KRAS: Morpurgo (k), Wllhelm, živec, Budin, Škrk, Emili, Z. in B. Simonetta. TORRIANA: Ballaben, Covini, Hagendorfer, Muselk, Pettarin in Pizzi rani. —bs— odigralo še zaostalo tekrno e Esperio in zmagalo z rezultatom 6-0 (2-0) z goli D. Rodelle v 17’ p.p., Švare v 30’ p.p., v 8’ d.p., v 35’ d.p. ter Klabjana v 25’ in 30’ d.p. Ta tekma je bila na sporedu letošnjega turnirja prva, a je bila zaradi neuporabnih igrišč odložena. Večina naših navijačev je mnenja, da je bilo ravno to usodno za naše prvo moštvo. Namesto spodbudne začetne zmage, je moštvo moralno potrl poraz, ki ga je doživelo v tekmi proti Campanelle Fides, ko so morali igralci na igrišče brez Bubnicha. Ta bi moral povezovati igro v sredini igrišča. Ker se je na treningu poškodoval, je njegovo mesto prevzel Švara, a zaradi tega je bila obramba oslabljena. Pri tej tekmi je bil izključen Bubnich, ker je ugovarjal sodniku z roba igrišča, tako da ni mogel nastopiti še naslednjo nedeljo. S tem je malo vse razočaral. Pri tej tekmi se je Dušan Rodella, e-den najboljših igralcev, tako poškodoval, da skoraj ni prišel več v poštev za prvo moštvo. Zaradi odsotnosti teh dveh igralcev je sledil drugi poraz proti S. Anni. Tedaj pa je bil zaradi žalitev sodnika izključen še vratar Baloš, tako da ni bilo pričakovati nič boljšega v Miljah naslednjo nedeljo proti Muggesani, kjer je sledil ponovni poraz. Po takem začetku ni moglo moštvo odigrati tiste vloge v tem prvenstvu kot smo mu jo pripisovali in to ne brez osnove. Saj je moštvo doseglo tudi lepe uspehe kljub neracionalni postavi, ki se je stalno upravičeno in neupravičeno menjavalo, kar je porazno vplivalo na igralce. Sedaj je prvenstva konec. Ko ne hi bilo malodušja med nekaterimi igralci, bi bilo vodstvo lahko zadovoljno z mestom, ki ga je moštvo zasedlo v lestvici, saj se zaveda, i da je to komaj drugo leto udej-1 stvovanja. Tako pa bo moralo na- stalo stanje pozorno proučiti in obogateno s sedanjimi izkušnjami, storiti pravilne ukrepe, da bodo zopet postavljeni tisti pogoji za dosego rezultatov, ki si jih atleti in vsi ostali želimo. To pa ne bi moglo biti tako težko, saj ima društvo na razpolago veliko domačih dobrih igralcev. To smo lahko videli v četrtkovi tekmi z Esperio. Čeprav je bilo moštvo neprimerno sestavljeno, je kljub temu med tekmo našlo povezanost in gradilo lepe akcije. Posebno lepa je bila v 30’ d.p., ko je Mikuš podal žogo z desne proti levi Švari, ta jo je takoj podaljšal Metliki, ki je poslal lep predložek v sredino Klabjanu, ki je z glavo realiziral gol. Tudi Zvonko Petaros je ponovno potrdil svojo vrednost v obrambi, ko je proti koncu tekme dvakrat preprečil nasprotnikom, da bi dosegli častni gol. Ob tej priliki vabimo vse igralce prvega moštva, da se zberejo v soboto, 13. t.m. ob 20.30 na sedežu v Boljuncu, kjer se bo razpravljalo o nadaljnjem udejstvovanju. M. K. FOGGIA Finotti; Tagliavini, Valade; Bettoni (Zambino), Rinaldi, Sardo (Gambino); Oltremari, Mlcheli, Traspedini, Nocera, Lazzotti (MadoU). TORINO VI eri; Poletti, Trebbi; Puia, Maldini, Bolchi; Meroni (Simoni), Penini, Čombin, Moschino, Simoni (Facchln). LAZIO Cej; Masiello, Adomi (Maggio-ni); Carosi, Pagni, Castelletti; D’Amato, Burlando, Morrone, Marohesi, Bagatti. BRESCIA Brotto (Cudidni); Robotu (Mangill), Časti; Rizzolini, Va-slni, Mazzia; Salvi, D’Alessi, Troja, Brueils, Cordova. LR VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Cam-pana, Carantini, Poli; Menti, De Marco, Gori, Gregori, Mar-chi. LECCO Balzarini; Facca, Bravi (Grosse tti) ; Schlavo, Pasinato, Ba-cher; Incerti (Canella), Azzi-monti, Olerici, Ferrari, Bon-fanti. NAPOLI Bandoni; Nardin, Micelli; Ron-zon, Zurlani (Panzanato), Gi-rardo; Orlando, Jullano, Altafi-ni, Sivori (Montefusco) Brača. FIORENTINA Albertosi; Rogora, Pirovano; Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, Esposito (Merlo), Brugne-ra, De Sisti, Cosma (Chlarugi). JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino. Castano (Sarti), Salva-dore; Stacchlnl, Del Sol, Žigoni, Cinesinho, Mentohelli. INTER Sarti; Burgnich, Facchettd; Be Atalanta — Cagliari 1 X Foggia — Torino 1 2 Juventus — Inter 1X2 Vicenza — Lecco 1 Lazio — Brescia 1 Milan — Roma 1 Napoti — Fiorentina 1 X Spal — Mantova 1 Venezia — Bologna 2 X Messina — Regglana 1 Modena — Sampdoria 1X2 Carrarese — Macerat. I Cesena — Spezia 2 din, Guarneri, Picchi; Domen-ghini, Mazzola, Cappeilint, Sua-rez, Corso. MILAN Belli; Anquilletti, Schnellinger; Rosato, Santin, Baveni; Mora, Lodetti, Sormani, Rivera, Arna-rildo. ROMA Pizzaballa; Sirena Oldvieri (Sen-sibile); Carpanesi (Scala, Osso-la). Losi, Carpenetti; Pelliza-ro, Tamborini, Peiro, Colausig, Barison. ATALANTA Cometti; Poppi, Nodari; Pela-galll, Cella, Signorelli; Dano-va, Salvori, Hitchens, Milan, Nova. CAGLIARI Regina to; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Vescavi, Longo; Nč- ne, Rizzo, Boninsegna, Greattl, Visentin. VENEZIA Vincenzi; Grossi, Mancin; Can-cian, Cappelld, Spagni; Berto-gna, Beretta, Manfredini, Mazzola II. (Pochissimo), Mencacci. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Ardizzon; Furlanis (Tumburus), Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Vasto-la, Turra. Pascutti. SPAL Cantagallo; Tomasin, Bozzao; Bagnoii, Pasetti, Reia; DelTO-modarme (Bosdaves), Massei, Muzzio (Rozzoni), Parola, Bosdaves (Muzzio). MANTOVA Zoff; Scesa, Pavinato; Volpl, Spanio, Giagnoni; Spel ta, Cata-lano, Di Giacomo, Jonsson, Co-relli. problemov. ^ Verjetno bo domačo ekipo gumilo navijanje športnikov Štandreža in mogoče celo iz njih Sovodenj, saj so Sovodenj v nedeljo prosti, ker je to111?!, moštvo že zaključilo PrvenS Enajsterica Juventine se zaver važnosti tekme in se je nanjo meljito pripravila. Igralci sanU,!j do, da ne smejo ponoviti .naii? igranja, ki so se ga poslužili P™ njo nedeljo z Risanese, ko so r kazali mogoče najslabšo igro »ap njega prvenstva. . > Jutri, na domačih tleh, mora ^ napad bolj borben in živahen, bramba pa mnogo bolj budna, ko da ne bo dopuščala naspr£ mu napadu prodorov, ker ni ^ no, da bi se morala ponoviti sre1, ki so jo imeli v igri z RisanfM, ko je bil srednji napadalec K dvakrat pred vrati Standrežcev je obakrat zgrešil cilj. Ekipa , sme stremeti po izenačenju, tein iskati zmago, kajti igra za lze®Lj nje mnogokrat privede v v°®L nasprotnika. Tekma se bo zac , ob 15.30 na štandreškem igrišču, PJ ure prej pa naj se javijo na?5( nji nogometaši: Tomasin, Paškulin, Rosolen, Tabaj E., reL lja, Montico, Nanut, Tabaj M,, tejan, Ghiotto, Klaučič. „ D. K- PLAVANJI MILAN, 5. — Prvi dan sp^ danskega plavalnega prvenstva * je zaključil z dodelitvijo štiri*1 i( slovov: v ženski štafeti 4x100 n*;: zmagal NC Milan, v ženski P® Lazio. Na 400 m mešano je zrna”4: Rosella Foresio (Olona), v "Lji konkurenci pa Antonio D'CP.U' (AS Roma). V prijateljskem srečanju Bor in tržaška reprezentanci zmagoviti v tekmi z Mariborom Pred tednom dni so bila na stadionu «Prvi maj» tri prijateljska srečanja z ekipo Maribora. Spored je htl nekoliko spremenjen kot je bilo prej sporočeno, ker se dva igralca tržaške Soffltte nista predstavila na tekmovanje. To je že prišlo v navado za italijansko društvo, ki se sicer poteguje za naslov državnega ekipnega prvaka, kar se tiče resnosti In organizacije pa še veliko zaostaja. V prvi tekmi sta Edi Bole m Adrijan Tavčar igrala proti Mariboru «B» v postavi Milovančevič-Brumen. Vse tekme so bile do konca izenačene, nad vsemi pa se je le izkazal Milovančevič, ki je premagal oba borovca. Brumen pa je Klonil tako Boletu kot iavčarju, zato je odločala igra dvojic, kjer sta bila vigrana borovca znatno boljša. Dobri top-spini in točno tolčenje žogice so onemogočili nasprotnikoma resnejši odpor. Zmaga,a sta tako Bole in Tavčar z 2:0 (21:17 in 21:13). Podobno je bilo tudi v drugi tekmi proti Mariboru «A». Boljš* Bajc je odnesel celotni izkupiček Cerkven« pa ni osvojil nobene točke, tako je bila igra, dvojic zopet odločilna. Borovca sta bila ponovno boljša, čeprav sam rezultat ne daje točne slike. Tekmo bi borovca lahko gladko osvojila v dveh setih, če bi bila malo bolj pazljiva v drugem setu. Zvečer je tržaška reprezentanca že omenjenima borovcema in s Cre-chicijem precej gladko premagala Maribor s 5:2. Crechici je bil namreč najboljši in le Milovančevič mu je iztrgal en set. Ekipa Maribora, ki nastopa v I. republiški ligi, ni bila tako močna kot smo pričakovali. Toda kljub temu so vsi štirje Mariborčani pokazali lepo in privlačno Igro s hitrim premikanjem in močnimi končnimi udarci s forhandom. Tekme niso blle zato dolgočasne in nekatere poteze so res ugajale. Ob koncu tekem so si vsi igralci želeli, da bi še kdaj prišlo do talcih prijateljskih srečanj tako tukaj kot v Mariboru. IZIDI Bor — Maribor «B» 3:2 Edi Bole — Brumen 2:1 (19:21, 22:20, 22:20) Tavčar A. — Milovančevič 0:2 (17:21, 19:21) Tavčar - Bole — Brumen - Milovan. čevič 2:0 (21:17, 21:13) Edi Bole — Milovančevič (17:21, 25:27) Tavčar A. — Brumen (21:18, 11:21, 21:14) Bor — Maribor «A» Edi Bole — Bajc (21:19, 19:21, 8:21) Tavčar A. — Cerkven« (22:20, 21:13) Tavčar-Bole — Bajc-Cerkven (21:19, 18:21, 21:17) Tavčar A. — Bajc (7:21, 17:21) Edi Bole — Cerkven« (13:21, 21:17, 21:19) Trst — Maribor Edi Bole — Milovančevič (15:21, 9:21) Crechici — Bajc (21:14, 21:19) Tavčar A — Cerkven« (22:20, 21:15) Crechici — Milovančevič (21:15, 16:21, 21:10) Edi Bole — Cerkven« (13:21. 21:16 21:16) Tavčar A. — Bajc (11:21, 11:21) Crechici — Cerkven« (21:16, 21:15) JOSIP KRAVOS: Doživetja in opazovanja Videl sem, ko so odhajali in se spet vračali s sodišča, in ti so vse mirno in ravnodušno prenašali, pomenkovali so se med seboj živahno; nekdo od njih je v šali pravil, da je štirinajstega decembra, preden so šli poslušat razsodbo, oblekel srajco narobe proti «uroku» in vsi so se smejali. Ko se je ščuka popoldne vrnil s procesa, obsojen na smrt, je popu cdkazano mu mleko in ravnodušno zaspal. Rečem ti, da smo bili vsi, ki smo vse to videli, bolj vznemirjeni kot om sami. Pozno ponoči je prišel jetniški duhovnik v spremstvu policije Odprli so celico in zbudili ščuko, duhovnik mu je na slovesen način sporočil, da je pomiloščen na dosmrtno ječo, ponavljajoč mu «siete graziato«. ščuka m odgovoril drugega kot «va bene» in spet zaspal. In še je Cedo nadaljeval: da je bil ščuka baje jeseni 1940 dvainštiridestkrat zaslišan in to večinoma v nočnih urah. Govorili so tudi, da je med tolikimi zasliševanji v skrajni izmučenosti izpovedal tudi neverjetne stvari. Odgovoril sem mu, da sem dobro poznal Zorka ščuko; bil je fizično in duševno močan, toda — sem dejal — poznam tudi način zasliševanj; jaz sem bil na takem mučenju, kolikor se spominjam, sedemkrat pa že to je bilo nečloveško. Še isti dan popoldne sta mi tovariša Hrvata predstavila še druge internirance v vasi Montecalvo. Bilo jih je pet, po večini iz južne Italije. Štirje so bili tu zato, ker so bili marksisti. Peti, Paulo, je bil nepismen in se z nami sploh ni družil. Pietro in Mario sta bila socialista iz srednje Italije. Omeniti moram, da so Italijani, kar jih je bilo tu, povečini s priporočili ali prošnjami odšli kmalu domov. Stanovali smo vsak na svojem koncu, le mi trije in stari Paulo smo bili pod isto streho. Cez kak teden smo se vsi na pobudo Concetta sestali pri njem v majhni sobi, Concetto je povzel besedo in na dolgo razpravljal o takratnih dogodkih in položaju komunistov. Ko je končal, se je oglasil tudi naš Cedo, ki je za silo obvladal italijanščino. Bil je goreč komunist in obenem zvest Jugoslovan: podčrtal je važnost komunističnega gibanja in potem še prikazal situacijo svoje ljubljene Dalmacije in omenil na prepričljiv način, kako da je tedanja peščica nahujskanih fašistov ustrahovala vse okupirano dalmatinsko ljudstvo ter da ga hoče s silo odtrgati od jugoslovanske države. Ko je Cedo končal, je zaključil starejši tovariš Pietro in dodal, da se strinja o nujnosti in načinu poti v socialni razvoj, kakor je Cedo povedal, o Dalmaciji pa da se bo govorilo potem. Cedo in Riko sta se v zadregi začudeno spogledala. Jaz pa sem bil takega že vajen. Antonio, ki smo mu rekli Primo, ker so bili trije z istim imenom, je predlagal, da naj zapojemo internacionalo. On in njegov tovariš Antonio secondo, ki sta delala v Franciji in sta bila od tam izgnana, sta začela kar po francosko, Hrvata po svoje, vsi ostali po italijansko. Ker jaz do tedaj internacionale nisem še sploh slišal, sem molčal in poslušal. Peli so kriče v treh jezikih, padali in izpadali, a nazadnje še kar ubrano končali. Riko se je srdito obrnil proti meni očitajoč mi, da nisem pel in še pevec da sem. Povedal sem, da sem jo prvič slišal. Ko smo se vračali, je Cedo ponavljal: «Videli bomo potem.« Oba sta bila užaljena. Naše bivališče je bilo v najvišji hiši v središču najgosteje naseljenega dela vasi, ki je z vso okolico, ki je spadala pod občino Montecalvo, štela okrog 6000 prebivalcev, in je bilo 650 m nad morsko višino. Iz oken naših sob je bilo videti vsenaokrog kupe neurejenih nakopičenih srednjeveških bivališč, skupnih za ljudi in živali, povečini brez oken. V naši stavbi, ki je bila že za silo obnovljena, smo imeli tudi stranišče, kar je bilo v tistem času in za tiste kraje redkost in pravo razkošje. Pozneje sem izvedel — ker je bila v moji sobi še druga postelja In sem imel skoro vsak dan novega sostanovalca za prenočišče — da se je temu pravilo «Hotel delle tre sorelle«. Še tiste zimske dni sem imel vsakokrat soprenočevalce in med njimi tudi nekatere zelo umazane in ušive. Nekega večera dobim v sobi že za spanje pripravljenega duhovnika, ki je molil brevir; mirno se slečem in ležem. Ko je oni končal z molitvijo, sva se začela pogovarjati. Kakor se je izkazalo, je bil tudi on poslan za kazen, a rekel je, da ima dobra priporočila In da bo kmalu oproščen. Ko sem mu pripovedoval, kako da je z mano, ml je tudi on precej zaupal in se kar sprostil. Videti je bil pošten. Povedal sem mu, da so po internacijah med političnimi povečini marksisti in da so dobro organizirani. Odgovoril mi je, da je prav, da kdo nastopi proti izprijeni fašistični družbi in tudi proti njim samim (mislil je s tem na kler). Nenavadno a zanimivo se mi je zdelo, ko sem prvič slišal že v poznih večernih urah, ko so bili vsi doma, vaški «bando» (razglas); občinski razglašalec je zatrobil na rog In potem kričal «l’ordine di don Gofredo, segretario di partito fascista«. Ker je bilo takrat že konec dobe nabiranja oljk, je naznanjal, da morajo vsi prijaviti količino nabranih oljk in to že v najkrajšem času «crai e biscrai« (jutri In pojutrišnjem), sicer *v da zapadejo strogi kazni «della legge fasclta«. Ko )e je še strogo zategnil a-a-a-. Nato se je slišalo iz malih bivališč godrnjanje in v, «managgia chi t’a muorto« In še se je slišal kak Sr°D^ Italijani mu pravijo «pernacchia». To se mi je kar )( zdelo, ker v tem sem videl, da so ljudje že vsega na in da sploh ne verjamejo v «gotovo zmago«. Tu , dobival 6 lir dnevno, kakor vsi drugi interniranci. ^ že več, koliko sem moral plačevati za posteljo in obrok c' opoldne pri naši gospodinji Ersiliji. Zjutraj in zvečer ' ^ sami kaj pripravili za pod zob. Gospodinja je imela tu in v večernih urah je Cedo skrivaj skrbel, da je nast londonsko postajo in poslušal poročila v srbohrvaščina tem ko sva jaz in Riko nestrpno čakala v njuni s°" -d je bilo tisto zimo vsak večer. Cedo je neopazno zlezel v kjer je imela Ersilija radio, prav v času, ko so se L1 najbolj greli spodaj v kuhinji pri «bracieri». Da je =* l sem tudi jaz bil večkrat z njimi, da sem jim dela* Radi so me poslušali, ko sem jim pravil o naših na sploh o življenju v Trstu. Dodobra sem spoznal Eris*^ svaka in njegovo ženo dono Paulo; on je bil kot i činski uradnik. Prej je bil oficir in avstrijski ujetnik- ^ človek je bil in vsi so ga klicali don Domenico. Že PrV > sem spoznal tamkajšnjega lekarnarja Pietra Cristinij®’^ ga vsi poznali, posebno pa mi interniranci, za značaj clalista antifašista. Bil je zelo plemenit z vsemi; nari* rančem je vedno stal ob strani in, kolikor je le magal, posebno pa nam trem «Slovanom». Posoja1 knjige, dajal nam nasvete, ker je bil starejši In izkušel" , in obenem previden. Zvečer po sprejemu poročil smo * v sobo Ceda in Rika ter na dolgo razpravljali o dne^ godkih, se navduševali, ali pa obžalovali, če je šlo zaV kaj slabo. (Nadaljevanje sl> gortške pokrajne se naročajo pri upravi.