Štev. 281, Poltntn« platane v gotovini. V Ljubljani, sreda, 14, decembra 1921. Leto I. Izhsfs vsa?* de» lavni k popoldne V UPRAVI STANE MESEČNO K10'— E^EEfi LIST Uredništvo m upresništvo » Ko- cštsrieirt ulici štev.5 — Tele lan uredništva štev. 30 — Telefon 'sss uprcvuištVB štev. ?28 e=> ČEKE PO POŠTI: M celo leto K I44*— ea pol leta K 72*— POSAMEZNA CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*«— ta en mesec K 12*— ŠTEVILKA S® VIN. pmmtvrmrnrtijmaetiJt.'-. ZnDSRks £»0. Demokrati s® he&Mo obdržati. Belgrad, 14. dec. (Izv.) Politična situacija se še vedno ni razčistila. Jasno se zasledujeta dva pravca: ali s Pašičem ali brez njega. Mnogo se je tekom včerajšnjega dne govorilo o tem, da bodo demokrati sami prevzeli vlado, če radikalci ne pristanejo na njihove zahteve. Na pismo, ki mu ga je poslal Davidovič, je Pašič včeraj < ' ■ voril, vendar se vsebina obeh pisem ,.azi tajno. Zdi se, da Pašič ni pristal na pogoje demokratov. Za ta slučaj — če so namreč radikalci odklonili demokratske po- goje — se Davidovič nikakor ne misli odpovedati, kajti demokrati trdovratno vztrajajo pri tem, da morajo ostati v vladi. Kakor rečeno, so demokrati pripravljeni, da v skrajnem slučaju prevzamejo vso odgovornost in sestavijo s pomočjo muslimanov in samostojnih kmetov vlado z ožjim programom. Demokrati mislijo, da bi tako njihovo vlado podpirali v prvi vrsti tudi socialdemokrati, republikanci in zemljorad-niki. RsilSalBl fcongres prsti demokratom. Belgrad, 14. dec. (Izv.) Včeraj je končal kongres radikalne stranke. Kongres je izrekel klubu radikalnih poslancev za dosedanje delovanje zaupnico in jim za bodočnost dal popolnoma proste roke. Vendar je večina zastopnikov ob priliki glasovanja povdarjala svoje nezadovoljstvo z demokrati, kritizirala strankarstvo demokratskih ministrov in s tem takorekoč da- j la poslancem navodila za bodočnost. Belgrad, 13. dec. Danes se je nadalje-; val kongres radikalne stranke. Na kongre-1 su so govorili delegaii posameznih pokra-j jin. Razložili so stanje v svojih pokrajinah in zahtevali, da se stranka nanje ozira. Kongres je bil končan ob 17. uri popoldne. Vodstvu stranke se je izreklo zaupanje. Mosfrifa ss k® edsfeZi gtsssvanSa is Sopressfu. Zločinci. Fašisti so zažgali Narodni dom v Bar-kovljah. Za izgovor jim služi to, da so te dni v Splitu neki mladeniči pretepli italijanske oficirje. Mi se seveda za barbarstvo °d vlade plačanih tržaških band lahko primerno maščujemo, na kar pa bodo v Istri sledile kazenske ekspedicije Italija-jj°\y hrvatska sela. In tako naprej, kakor da živimo v časih, ki jih opisuje poljski pisatelj v romanu : Z ognjem in mecenu . To so vse posledice od kapitalistov Zanetene svetovne vojske in od kapitalistov sklenjenega svetovnega miru. Tudi rapall-ska pogodba, ki je ustvarila tako nevzdržno stanje med Italijo in Jugoslavijo, je delo Predstavnikov kapitalističnih držav enten-te. Da je na obeh straneh imelo govoriti j delavno ljudstvo, bi do tega nikoli ne bilo I Prišlo in bi živeli Italijani m Slovani drug Poleg drugega kot mirni sosedi. Vojnemu taoju so krivi od kapitalistične vlade plahni nacionalistični zločinci. Kaj res mislite, da je italijanski ko-<0n> ki živi v umazanih kolibah, kjer ga dmči malarija, kaj sokriv na takih dogodkih? Da so italijanskemu delavcu, ki s strahom gleda, kako ugašajo fužine druga za drugo, mar preklarije na mejah? Da Se je ubogi pastir v Kampaniji kaj menil za to, da naj teče me a Italije črez vrhove ■Triglava? Da se je italijanski proletarijat (ne govorimo o socialpatriotih) kaj zanimal za Dalmacijo? Bila mu je toliko mar kakor svojčas Tripolitanija. Kakor se francoski delavec ne zavzema za imperialistične bojne načrte gospoda Brianda zoper Nemčijo, tako tisti laški siromak, ki si s trdim delom služi svoj kruh, nima ničesar skupnega s fašizmom. Ta predstavlja le neznosni teror, ki ga izvaja kapitalizem na vso javnost s pomočjo band, časopisja er uradništva od minisirov doli do portir-Ia' ^Jjiljone in milijone izdaja kapital, da vzdrži nacionalizem v svoje zločinske na-rnene in ne da priti do besede in moči ljudstvu. Ko se gode take nacionalistične orgi-Je> da se utrja ali čuva neko italijanstvo gori v Julijski Benečiji, pa Sicilija in Sardinija glasno zahtevata samoupravo kakor ■ Irska! Iz Sardinije in Sicilije so bili na fronti najboljši vojaki, sasarska brigada je Po svoji neustrašeni hrabrosti znana, koliko vrlih gorskih sinov iz otokov trohni ua severnih bojiščih, v zahvalo pa jih zdaj agrarni baroni, advokati in špekulanti v zvezi s korumpirano upravo izsesavajo desetkrat hujše nego pred vojno! Umirali so Ua fronti, zdaj pomirajo doma od neznosne bede in draginje, dočim se krvosesi, ki mislijo laško industrijo prodati Stinnesu za mastne deleže, debelijo. V obupu se dviga klic po home-ruiu v tako centralistični državi kakor je Italija! In to ljud--atvo naj ima smisel za hujskanje in zločinstva belih gard v Trstu in Istri? Kako to zlo izkoreniniti? Nič drugače hego da v Italiji in Jugoslaviji in v celi Evropi sploh pride do vrhovne moči ljudstvo. Kakor slana pred solncem bo v tistem trenutku s kapitalističnim sistemom izginilo nacionalistično ščuvanje naroda na Uarod, ki je poštenemu proletarcu čisto tuje. Takrat si podasta italijanski in jugoslovanski kmet in delavec bratsko roko, takrat bomo znali drug drugega ceniti in stopiti na skupno kulturno delo za celo človeštvo! Nacionalno hujskanje pa naj Zveza harodov ali pa \vashingtonska konferenca kvalificira kot zločin in vsak podlež, ki bi esjal mržnjo proti kateremukoli narodu kot takemu, naj bi prišel za par let pod ključ kakor navaden zločinec I tal |e to? b Zagreb, 14. dec. (Izv.) Včerajšnje »Sl. Novine,< prinašajo kraljev ukaz, s katerim dosedanji vladni komisar mesta Zagreba dr. Rudolf Petrik postavlja za načelni-U>ka mesta Zagreba. TRGOVSKA POGODBA MED NEMČIJO IN v JUGOSLAVIJO. 1 Belgrad, 13. dec. Presbiro poroča iz Londona: »Timesc javljajo, da je med Nemčijo in Jugoslavijo podpisanu trgovska Pogodba. Pogodba stopi v veljavo takoj, ko Jo ratificirata oba parlamenta. Budimpešta, 13. dec. General Forrario predsednik medzavezniške komisije generalov v Šopronju, je sporočil nocoj višjemu vladnemu komisarju generalu Guillaumu sklep komisije generalov, po katerem se začne z glasovanjem v Šopronju na vsak način dne 14. decembra ob 8. uri. Dunaj, 13, dec, »Politische Korrespon-denz« piše: Ministrstvo zunanjih poslov je pozno v noč prejelo vesti, po katerih med-zavezniška komisija generalov v Šopronju navzlic pooblastilu, ki ga je prejela od po-slaniške konference, ni pripravljena odgo- j Z r*izfflr$ž!ferag it&isfs- ! Washington, 13. dec. Japonska delegacija je naznanila, da hoče Japonska od dne I. dec. 1923 ukiniti japonske poštne urade na Kitajskem. Washinglon, 13. dec. Komisija pomorskih strokovnjakov je razpuščena in nameščena po novi komisiji, ki obstoji iz delegatov petih velesil in njih zastopnikov. \Vashington, 13. dec. Nesoglasje med Zedinjenimi državami in Japonske zaradi otoka Yapa, je odstranjeno. Dogovor v obliki pogodbe se nanaša na vse otoke pod japonskim mandatom. Washmgion, 13. dcc. Pooblaščeni zastopniki Zedinjenih držav, Francije, Anglije in Japonske so danes podpisali dogovor štirih velesil. DANAŠNJA FREDBORZA. Zagreb, 14. dec. (Izv.) Berlin 139, Italija 11.BO, London 1158, Pariz 20.75—21.—, Praga 313—314, Dunaj 4.05, Ziirich 50, dolar 256. Ziirich, 14. dec. (Izv.) Berlin 2.85, Italija 23.50, London 21.50, dolar 5.20, Pariz 41.30, Praga 6.10, Dunaj 0.70, Zagreb 2.— (od včeraj padel), Varšava 0.16. MADŽARSKA BELA KNJIGA. Ko je dne 22. oktobra došla protestna nota entente, se je naročilo generalu Lo-rinezvju, naj naznani vsebino note kralju, kar se je tudi zgodilo, ne da bi se obenem preprečilo kralju korakati dalje. Potem se obširno opisujejo boji pri Budaorju. Državni upravitelj je pisal kralju, da lahko pride v Budimpešto in da se tam lahko sam prepriča pri zastopnikih entente, kaj misli ententa. Svoje pismo je končal takole: »Odstranitev in preprečenje državljanske vojne ni odvisna od mene. Vedno sem nesebično izpolnjeval svoje dolžnosti, in sedaj je moja dolžnost javiti, da, če hoče Vaše Veličanstvo z oboroženo silo vkorakati v Budimpešto, da bo tedaj Madžarska za vedno prenehala obstojati!« Temu pismu je bil priložen tekst ententine note. Minister za bogočastje pa ni mogel dospeti h kralju, ker ga Rakowsky in Andrassy nista pustila. Po prvem spopadu s Karlovimi četami je poizkusila vlada preprečiti prelivanje krvi in je poklicala fml. Hegeduša iz kraljeve okolice v Budimpešto, ce- diti glasovanje v Šopronju, tako da je treba računati, da se glasovanje vrši že dne 14. decembra. Opiraje.se na poročila svojega odposlanca v Šopronju, po katerih ni zagotovljen niti najprimitivnejšim pojmom nestrankarski in čisti potek glasovanja, je zvezna vlada sporazumno z vsemi političnimi strankami narodne skupščine sklenila, da se takega glasovanja ne udeleži, da odpokliče glasovalnega komisarja in da ne prizna rezultata glasovanja, ako se bo komisija generalov držala svojega stališča. mur se je ta tudi odzval. V Budimpešti mu je ministrski predsednik grof Bethlen v navzočnosti angleškega poslanika Hol-Jerja obrazložil stališče obeh enient, kar je vzel Hegeduš na znanje in se nato vrnil h kralju. Na to poslanico kralj ni nič odgovoril. Ko je med spopadi nastal položaj pučistov slab, so poizkusili ti s pogajanji pridobiti časa. Major Osztenburg in general Selnvon sta se sestala in sta sklenila medsebojno ustaviti streljanje. Osztenburg je to javil kralju, nakar je kralj poklical Schwona k sebi in ga v navzočnosti An-drassyja in Hegedilsa vprašal, kako je to, da so tudi Častniki prijeli za orožje zoper njega. Schvvon je izjavil, da se bojujejo zoper čete, ki groze vkorakati v Budimpešto. Rekel je, da bi bilo žalostnega položaja države šele tedaj konec, če bi se začel kralj pogajati z državnim upraviteljem. Zvečer nato se je sklenilo premirje in pučisti so se umaknili v Tato. Bela knjiga opisuje nato vse akcije, katere so podvzele sosedne države proti Madžarski in konča z navedbo točke 47 iz leta 1921, s katero se regulira ustavno stanje Madžarske, dokler se ne reši vprašanje kralja, katero se ima rešiti samo na način, da narod prosto izvoli svojega vladarja. MAŽARSKA ARMADA. Budimpešta, 13, decembra. V današnji seji narodne skupščine je bil sprejet zakonski načrt o kraljevskem ogrskem hon-vedu. Zakonski načrt odreja znižanje madžarske armade na 35.000 giož in odpravo splošne vojaške obveznos*, dalje dopolnjevanje armade prostovoljnim potom. Minister za narodno brambo Belitzka je izjavil napram ugovoru grofa Apponyja, da oo 35.000 vojakov z ozirom na popolnoma reorganizirano policijo in orožništvo povsem zadostovalo za vzdržanje notranjega reda. Brezdvomno je seveda, da teh 35.000 mož ne more čuvati 2500 km dolge madžarske meje. Ako bo pa kdo poskušal, me- i jo prekoračiti, bo to znalo preprečiti onih 600.000 hrabrih Madžarov, ki so se udeležili vojne. ’ , * Agitirajte za »Novi čas« od moža do moža! oiniMaBBiiBMUHiijaon tfolitični dogodki. -j- Srbski republikanec o Radiča. Slob. Tribuna-" priobčuje pogovor svojega dopisnika z voditeljem srbske ozir. jugoslovanske republikanske stranke Jašo Prodanovičem o Radiču in njegovem delu. Prodanovič je izjavil, da njegova stranka nima v. Radičevo stranico nobenih zvez. Pač je želela in poizkušala njegova stranka pridobiti Radiča za pozitivno delo v skupščini, ker bi se na ta način manifestiralo narodno jedinstvo in bi se okrepila protimonar-j bistična levica. Toda Radič tega ni hotel • ter je s tem pomagal podaljšati ta režim ! anarhije, korupcije in nezakonitosti. Radič misli le na Ilrvatsko, na celoto ne misli, a • s tc-m slabo služi Hrvatski sami. Kajti dokler bo zlo za celoto, tudi posameznemu delu ne more biti dobro. — O sedanjem vla-davinskem sistemu pravi Prodanovič: »Za nas je jasno, da se v današnji vladavinski obliki trajno edinstvo našega naroda ne more izvesti ter je ta kratki čas najbolje pokazal, kako težki so udarci, ki jih je ta sistem prizadel našemu narodnemu zedinjenju. Zlo se je povečalo z riezmiselno in Škodljivo idejo centralizma in nikoli se ni bolj izkazala resničnost znanega reka: »Kdor hoče mnogo doseči, ne doseže ničesar«, nego sedaj v naši državi. Poglejte, kako je bilo v Evropi: monarhija je ločila Belgijo od Holandske 1830, Norveško od Švedske 1908, Irsko od Anglije 1921 in kdo ve, kaj bo še s Španijo. A edinstvo v republikah Severne Amerike je kakor skala in v Švici so trije razni narodi zedinjeni v eno državo ...« »Bela roka« to je vojaška stranka* ki tvori zaroto za ohranitev današnjega vladavinskega sestava, jc te dni najela dva vojaka: enega podnarednika in enega prostaka, da sta ponoči na ulici zahrbtno napadla glavnega urednika belgrajske »Republike dr. Ikoniča in sotrudnika Pavloviča. Oba sta dobila težke poškodbe. Tisti čas v celi Savski ulici, kjer se je napad izvršil, ni bilo nikjer nobenega redarja. Vse časopisje ta nizkotni čin belorokcev I najostrejše obsoja, a odbor Jugoslovanskega novinarskega udruženja je vložil najostrejši protest in zahteval najstrožjo preiskavo. Zares: v tej nesrečni državi nam do popolnega razkroja manjka samo še tega, da bi vojaške zarote posegale v naše že itak nemogoče politične razmere. Ali so ti ljudje res nesposobni za vsako spoznanje ali pa je njih zarota naperjena naravnost proti tej državi? ,+ V znamenju hajduštva. Kakšen duh | veje v našem političnem življenju pod vla-; do starega Pasica in bivšega Tizsovega j učenca Pribičeviča, nam kažejo*naslednji j slučaji, ki jih navajamo po »Slobodni Tri-j buni«: »Husein Boškovič, po predanju po-j tomec Boška Jugoviča, jc bil vedno dober I Srb, a posebno, ko je ped turško vlado bil ' zaupnik srbske vlade in srbskih komita-\ Sev. Po osvobojen ju so začeli njega in nje-i govo družino preganjati upravitelji in »va-! rubi reda , ki so mu končno oteli vse pre-j možeaje in ga pognali ra beraško palico, j Ogorčeni potomec Boška Jugoviča — Hu-j sein Bcškovič se jc umaknil nasilju in odšel med hajduke, da sc maščuje vsemu, kar jc srbsko .,. Ministrski svet ie razpisal nagrado za njegovo glavo! Po svetu pa se širi glas o repih in hajduštvu v Stari Srbiji, — Naša policija jc v Solunu aretirala nekega mladega moža, ker je mislila, da je to atentator Marinkovič. Toda izkazalo se je, da se je zmotila in da jc bil aretiranec dijak Vcljkovič, Ta dijak je glasom uradnega poročila še tisti dan, ko je bil izpuščen na svobodo — umrl. So pač »varuhi zakona« v ječi izkušali iz njega izsiliti priznanje na način, ki presega življenjsko odpornost umrljivega človeškega telesa .., — Stjcpan Supnnc, mlad, inteligenten stavbenik, se jc kotL član Jugosl. legije boril v Dobrudži in bil odlikovan z redom belega orla z meči. Vrnivši se po prevratu v domovino, je opazil, da jc posla! patriotizem ščit za oderuhe in avstromadžarske peto-lizce. Ogorčenje je mladega moža pognalo med komuniste, dasi mu seveda v duši ni umrla junaška ljubezen do naroda in države, Na novega leta dan 1921 — po objavi >obznnne« — je Supanca ustrelil na ulici v Vukovarju iz neposredne bližine državni pandur. Brez povoda. Ta pandur je še danes v službi, a zaradi Supančeve smrti se še do danes ni izvršila nikaka preiskava. Stran *, >Novi Čas«, dne 14. decembra 1921, Štev. 281. Dodsnimo še slučaj o priliki dijaškega zborovanja v Zagrebu, ko so iz vrst demokratskega dijaštva padali streli in težko rani’i dva človeka, pa se še do danes ni »moglo« zvedeti za krivca — in zadnji za-hrb ni napad na urednika »Republike« — pa moramo priznati, da živimo v znamenju lajduštva, in to hajduštva od zgoraj. -j- Vstaja »a Kreti zadušena. Presbiro fo-oča iz Aten: S Krete se javlja, da je t m skoro povsod vzpostavljen red. V okolici Kaneje se nahajajo še nekatere tolpe, ki pa so neznatne. ^Dnevni dogodki — Zn odgoditev vpoklica novincev. Poslanec Sušnik je te dni vložil na vojno ministrstvo interpelacijo, v kateri se toplo za.zema za to, naj ee vpoklic vojaških no-vincav odgodi vsaj za 14 dni, da bodo mladeniči Božične praznike praznovali doma. — Dijakom iz zasedenega ozemlja. Kr. itali anska delegacija je naznanila višjemu šolskemu svetu, da se dijakom in dijakinjam iz Jul. Benečije za božične počitnice ne bodo — kakor preje — izdajali posebni potni listi (Passaporto spezialo), temveč se bo moral vsak posameznik zglasiti pri kr. jtcl. delegaciji, ki mu bo proti predložitvi domovnice izdala veljaven potni list. (Tozadevno je bilo javljeno že prošlo leto, da ei morajo vsi, ki so pristojni v nove ital. province, preskrbeti predpisane potne liste.) — Pristojbina za vsak potni list, veljaven za eno leto, znaša 25 lir v zlatu oziroma 195 dinarjev, — Vodstvo strokovne šole v Št. Vidu pri Ljubljani vljudno vabi k razstavi in predavanju, katero priredi umetniško dru-št\ o »Probudac iz Ljubljane in ki bo v ne-debo 18. k m. v šolski risalnici v Št. Vidu. Razstava traja od 8. do 18., predavanje pa bo od 15. Picdaval bo g. prof. Volavšek o zgodovini ljudske umetnosti in g. prof. dr. Božič o gospodarskem pomenu te umetnosti v obrti. — Sprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: V svrho zvez8 na brzoviak št. 4 Belgrad— Zajreb, ki prihaja v Zagreb drž. kol. ob 6.07 in ima počenši s 15. decembrom 1921 direktni voz Belgrad—Ljubljana glav. kol., se ukine s 15. decembrom 1921 na progi Zagreb juž. kol. —Zidani most potniški vlak št. 516 in vozi mesto tega na progi Zagreb juž. kol.—Zidani most potniški vlak št. 516 a. Vlak št. 511 a odhaja iz Zagreba juž. kol. ob 8 12 in prihaja v Zidani most ob 10.44. Z Zidanega mosta odhaja direktni voz Belgrad—Ljubljana glav. kol. z Lrzovlakom št. 15 ob 10.50 in prihaja v Ljubljano glav. kol.'ob 11.57. Brzoviak It. 15 ima 1., 11. in 111. razred. — Izvoz živine po železnici prepovedan. Iz Belgrada poročajo: Kakor poroča ministrstvo za zunanje stvari, je italijanska vlada dovolila uvoz živine iz naše države v smeri Trst in Ankona, toda samo po morju. Zato je poljedelsko ministrstvo odredijo, da se živina, t. j. goveda, ovce in svinje, namenjene za izvoz v Italijo, smejo do nadalj. tovoriti samo v Bakru, Šibeniku, Splitu, Družu in Kotoru, kjer se nahajajo obmejne veterinarske postaje. Z železnico se živina ne sme izvažati niti za Italijo, niti za Reko. Živina, ki se iztovori na železniški postaji v Bakru, se bo prevedla do pristanišča v Bakru, kjer se bo vkrcala za namembni kraj. (Jonja in prevoz živine po cesti od Bakra preko mesta na Sušak je prepovedan. — Radovedni smo, kako bo to učinkovalo na izvoz. — Mariborske novice. V ponedeljek 12, t. m. je imel občinski svet sejo, na kateri se je razpravljalo o proračunu za leto 1822. Izdatki znašajo 15,213.828 K, dohodki 8,318.453 K, primanjkljaj 6,894.872. Pred proračunsko razpravo se je vršila debata o razdelitvi Slovenije na dve oblasti z ozirom na predlog kluoa JDS, ki ga je stavil občinski odbornik Voglar in v katerem se vlada poziva, naj se ne da omr.jati po ljubljanski protiagitaciji. Za predlog je govoril tudi podžupan Roglič za NSS. V imenu JSDS je govoril za predlog obč. odbornik Slanovec. Proti predlogu je v imenu kluba SLS nastopil dr. Leskovar, ki je r.aglašal, da zahtevamo slejkoprej zedin-njei.o Slovenijo in da je SLS proti razdelitvi na dve oblasti. — V na to sledeči tajni seji se je dovolil mestnim uradnikom, pod-uradnikom in slugam, nabavni prispevek in sicer: za samce 2000 K, za oženjene brez otrok 3000 K in za oženjene z otroci 40C0 K. Nabavni prispevek se jim izplača še pred božičnimi prazniki. Mestnim upokojencem (4) se je zvišala pokojnina. Puff Frančiški, vdovi mestnega uslužbenca, ee odpiše dolg v znesku 1540 K. Za Božičnico rednih otrok v deškem zavetišču se dovoli podpore 5000 K. Prošnji društva državnih . meščcncev za dovolitev znižanih cen v r est. kopališču se ugodi. Sklene se pa, d3 se cene v mestnem kopališču zvišajo. i„c tnim dostavljačem se dovoli 400 K poviška na plači. Sklene se tudi, da se ustanovi posredovalni urad za posle v smislu navedbe št. 28, Uradni list št. 82. Seja je trajala od 6 do pol 1. ure. Vslik pnZzr o Skrf.1 iofeL Nad 10 mili!0T!0v kron škode. Škofja Loka, 14. dec. (Izv.) Danes zjutraj par minut po peti uri se je nenadoma vžgalo skladišče drv na žagi g. Hainricher-ja pri kolodvoru v Škofji Loki. Ker ni v bližini nobene vode, se je ogenj širil z veliko naglico in v svojem elementu kar požiral nagromadene sklade desk in tramov. Visoki ognjeni stebri so razsvetljevali okolico daleč na okrog in gost dim je pokril nebo. Bil je veličasten, a strašen pogled na pozorišče divjega elementa. Na lice mesta je takoj prihitelo več požarnih bramb iz bližnjih krajev, ki se jim je posrečilo, da so požar nekoliko omejile. Zgoreli so skoraj vsi skladi lesa, žaga in stroji, vse last g. Heinricherja. škoda je ogromna in se ceni nad 10 milijonov kron. Pri gašenju so vrlim ognjegascem pomagali delavci, občani in ljudje iz bližnjih vasi. Le skupnemu in napornemu delu vseh je zahvaliti, da ogenj ni upepelil kolodvora in drugih skladišč, ki so bila v veliki nevarnosti. Veliki kosi gorečega lesa so padali na bližnje objekte in pogosto zanetili ogenj. Prvotno se je mislilo, da je bil ogenj podtaknjen. Vendar je najbrže nastal vsled neprevidnosti delavcev, ki so delali nek betori in pri tem kurili ogenj. Ob 1. uri popoldne ogenj še vedno ni bil pogašen. * ♦ * Kako velik je moral biti požar, nam priča dejstvo, da ga je opazil celo čuvaj na ljubljanskem Gradu, ki je ob tri četrt na 8 zjutraj aviziraj požarno hrambo, ki pa vsled oddaljenosti ni odšla. V šiški se je požar tako videl, da so ljudje mislili, da gori kje v Dravljah. — Nesreče v gorah. Na Planici pri Ratečah na Gorenjskem sta minolo soboto na lovu na divje koze smrtno ponesrečila dva mlada kmetska fanta, oba edina sinova do-tičnih družin. Našli so ju po dolgem trudu v prepadu, oba že mrtva. — Pri prvem slapu v Martuleku je minolo nedeljo padel preko 175 m visoke stene uradniški pripravnik Franc Vergelj in se ubil. — Velik goljuf. Znani goljuf Milan Bo-škovič, ki je v Eelgradu izvršil več goljufij, se je izdal za šefa zagrebške policije in je 11. t. m. v Ogulinu ukradel iudustrijcu Bo-škoviču vsoto 1,2C0.000 kron. potem pa pobegnil menda proti Osjeku. — Atentator na kralja Aleksandra prijet. Kakor se brzojavlja listu >Tagespo:t:: iz Ennsa na Gor. Avstrijskem, so 12. t. m. orožniki aretirali Marinkoviča, ki je zasledovan kot sokrivec pri atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra. — Smrt v boju z roparji. Zagrebški :,Večer« poroča iz Sarajeva: Iz KolaŠina se javlja, da je 11. t. m. na potu iz Andrijevi-vice v Kolašin padel v borbi z odmetniki orožniški poročnik Rajko Majstorovič. Kot varnostna straža je spremljal uradnike, ki so pobirali davek. Odmetniki so mislili, da bodo pri uradnikih dobili velike svote denarja. in so jih sredi pota napadli. Majstorovič je zavaroval življenje in beg uradnikom, sam pa je šel v borbo z odmetniki in pri tem padel kot žrtev. — Vasova’ževa nesreča. Neir»'rno je priSel v Borovnici ponoči vasovat Viktor/ O. Kor w bilo okno skozi katero je hotel «o7oriti, /slo visoko, je stopil na desko, toda df>ka sf mu je r/.po im akti ila, vsled česar je paf’el in med padcem udaril z roko po oknu. razbil 4 šipe in se rani! v roko. Ko so pa vprašali, kje si je roko jv>S)