PoStnlns plačana v gotovini Leto XX., št. m Opravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ultca 5 — Telefon št_ 31-22, 31-23, 31-24 Lnseratni oddeleK: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — TelefoD 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: LJuDljanska cesta St. 42 Računi pn poŠt Cek zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. dL, Milano Liubliana, nedelja 28» decembra 194l»XX Cena cent 7» Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— za Inozemstvo pa U 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION A-RLA ESCLUSIVA per ia pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione PubbHHta Italiana S. A. Milano Od&.ti napadi sovražnikovih tankov lulno od Sengaziia Italijanska podmornica potopila na Atlantiku angleško oboroženo ladjo ©lavni stan Oboroženih SH je objavil 27. t. m. naslednje 573 vojno poročilo: Naše čete so odbile sunke sovražnih oklopnih sil jnžno od Bengazija. Nič pomembnega se ni zgodilo na bojišču med Solumom in Bardijo. Sovražna letala so bombardirala več krajev v Libiji in posebno dolgo Tripolis. Bilo jo nekaj človeških žrtev in škode manjšega pomena. Eno sovražno letalo je bilo sestreljena v letalskem spopadu, drugo pa je se-str -lilo protiletalsko topništvo v Zuari. Na Atlantskem oceanu je podmornica potopila okrog GOCOtonsko angleško ladjo »Larinago«. Pioseb2iGSti psiš&avsidli hsjev Rim, 27. dec. s. Eorba, ki se je pričela pred šestimi tedni v Marmariki. se je prenesla v zapadno cirenajsko puščavo. Prvi mesec borbe je bil značilen zaradi sijajnih uspehov italijanskih in nemških sil. Angleška. ofenziva, ki so jo napovedali v prepričanju. da bodo z njo v nekaj dneh ali prav za prav v nekaj urah pregazili oborožene sile osi, je najprej zastala in se nato izjalovila spričo poguma in visokih taktičnih sposobnosti osnih oddelkov. Pričetna premoč sovražnika ni nič zalegla spričo junaštva in elana italijanskih in nemških čet, ki so odločno prešle v protinapad. Izčrpanje sil, ki je bilo sicer mnogo manjše cd izčrpanja sovražnih sil, ki so iz egiptskega zaledja zlahka in stalno prejemale ojače-nja in dobave, je nazadnje povzročilo umik osne obrambe. To je zahtevala tudi geoto-pografska figuracija Cirenaike. Džebel leži v velikem loku. Pod njim je speljana pot od Tobruka do krajev v južnih predelih bengazijske pokrajine. Vsa pot vodi skozi puščavo. Ce obrambi ne uspe vztrajati pn Tobruku, lahko sovražnik z mehaniziranimi »sredstvi krene naravnost skozi puščavo, kjer ni nobenih ovir, v južne predele bengazijske pokrajine ter tako resno ograža čete, ki še ostanejo v Džebelu. V vojni v Libiji so se nasprotne sile žc dvakrat pomikale tja ln nazaj po tej poti. Z vidika vojaških operacij vsa Cirenaika ni nič drugega kakor obširno bojišče. Na tem bojišču so se razvijali v zadnjih dneh povsem redni premiki čet, pri čemer je bil vpoštev prihajajoči teren premišljeno žrtvovan, točno po skrbno pripravljenem načrtu. Te žrtve imajo na afriškem področju, kakor vsi vedo, vse drugačen pomen kakor pa podobne žrtve v Evropi, v ostalem pa igra še ni končana. Cesarica in Kraljica ranjenim vojakom Rim, 27. dec. s. Nj. Vel. Cesarica in Kraljica je hrabrim vojakom, ki so kot ranjenci v bolnišnici »Principe di Piemonte«, poslala božična darila. Darila je ranjencem prinesla dvema dama. Pri razdelitvi so bili navzoči predsednik in zdravniki bolnišnice. Ranjenci so izrazili svojo hvaležnost vladarici z velikim navdušenjem. © vofito poročilo štiri sovjetske Isije potopljene pri Kerču, pet poškoulova-nlli — Hude izgube angleškega brodovja vzhodno od Gibraltarja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. dec. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Obrambne borbe na vzhodu se nadaljujejo. N t, več odsekih bojišča so bile sovjetske sile, ki so bile v pripravljenosti, razbito ali s protinapadi uničene. Močne skupine bombniških in strmoglav-nih letal so v ožim pri Kerču potopile 4 sovražne prevozne ladje s četami s skupno 7000 br. reg. tonami. Tet nadaljnjih prevoznih ladij kot tudi mnogo manjših ladij je bilo z bombami poškodovanih. Sovražniku so bile pri tem prizadete hude izgn-1*3 in velika škoda. Na Karelskem bojišču so strmoglavska bojna letala zadela z bombami električno centralo severno od Kandalakše. Vzhodno od Gibraltarja so podmornice potopile 4 nadaljnje ladje s skupno 13.000 br. reg. tonami, ki so plule v sovražnem konvoju, kateremu so bile prizadete že hude izgube. Po več dneh hudih napadov je bil s tem dosežen naslednji skupni rezultat: 1 nosilka letal in 5 trgovskih ladij s skupno 37.000 br. reg. tonami potopljenih, 2 trgovski ladji poškodovani. Na morskem področju okrog Anglije so bojna letala v pretekli noči z bombami poškodovala večjo trgovsko ladjo. V severni Afriki so bili sovražni sunki proti nemškim in italijanskim postojankam odbiti. Nemška bojna letala so razdejala angleške letališke naprave v Cirenai-ki. Pri tem je bilo več letal uničenih ali poškodovanih na vzletiščih. Skupine nemških letalskih sil so bombardirale s težkimi bombami letališče Lu-co in pristanišče La Valletto na Malti. V več objektih so nastali veliki požari. Sovražnik je v letalskih spopadih iigubil en bombnik in dve lovski letaii. Baji na božični dan Berlin, 27. dec. d. Tudi na prvi božični član je prišlo na vzhodnem bojišču na raznih točkah do spopadov. Nemške čete so povsod uspešno odbile sovražne napade in so med drugim uničile sovražniku mnogo vojnih potrebščin. Tako je bilo uničenih ta dan 49 sovjetskih tankov. Uspešno odbiti sovjetski napadi Berlin, 27. dec. s. Na vzhodni fronti nemške čete trdno drže svoje postojanke in odbijajo silne napade, ki jih sovjetska poveljništva začenjajo vedno znova proti njim. »Lokalanzeiger« pravi, da se na vzhodnem bojišču nemške čete vseh vrst orožja dan za dnem pogumno bore in upirajo jakim sovjetskim napadom. Ledena temperatura, ki pade včasih do 35 stopinj pod ničlo, strašni snežni viharji in led zahtevajo od vojakov, da noč in dan zastavljajo vse svoje sile, kjerkoli požene sovražnik v borbo nove oddelke. Povsod se ti napadi izjalovijo ob vztrajnem naporu. tako da nemške čete nikoli ne odstopijo niti za korak ne glede na žrtve. Ta odpor nemških in zavezniških čet se ni zmanjšal niti v krajih, kjer sovjetske če+e ponavljajo svoje naDade tudi po desetkrat. Oskrbovanje nemških čet je zelo težavno zaradi ogromnih razdalj. Sovražnik ;ma za svolo oskrbo mnogo krajše poti. Kljub temu nemška letala neprestano bombardiralo sovražno zaledje. Sovražnik meče v borbo ogromne oddelke pehote, ki jo močno podpirajo oddelki tankov, da bi dosegel kakršenkoli uspeh, a je vse zaman. Nemške in zavezniške čete vztrajajo kakor železen zid in prizadevajo sovjetski vojski ogromne izgube ter škodo. Samo na božični dan so sovjetske čete poleg drugega izgubile 49 tankov. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili včeraj odbiti vsi sovražni napadi, čeprav je sovražnik pri tem angažiral več polkov. Samo r;a eni točki mu je uspelo vdreti med nemške postojanke, a le za kratek čas, ker so nemške čete takoj prešle v protinapad, obkolile sovražne čete in jih uničile. »Zwolfuhrblatt« poroča, da so oddelki nekega polka iz Vzhodne Prusije odbili silen sovjetski napad na neki točki srednjega odseka vzhodnega bojišča, takoj nato pa je bataljon tega polka prešel v protinapad in je bil sovražnik po hudi borbi pognan v beg. Na bojišču je obležalo 480 mrtvih, nadaljnjih 270 vojakov pa je bilo ujetih. V južnem odseku vzhodnega bojišča so italijanske čete odbile zelo hude napade. Mnogo sovjetskih letal je tam skušalo podpreti čete, ki operirajo na kopnem, toda pet italijanskih lovcev jih je takoj napadlo in kmalu so bila štiri sovjetska letala sestreljena. PO JAPONSKI ZASEDBI HONGKONGA S Hongkongom so Angleži izgubili važno oporišče, odkoder so dobav-llali volne potrebščine Čangkajšku pa tudi Sovjetski zvez; Vojna na nterfu Berlin. 27. dec. s. '»Z\v61fuhrb1att« objavlja podatke o velikih uspehih, ki so bi'H doseženi v decembru v borbi proti angleški vojni mornarici. Ta mesec je bil naravnost porazen za angleške pomorske vojne sile. Do 12. decembra so Angleži izgubili 19 ladij, odtlej do 27. decembra pa še nadaljnje ladje, tak O'da so znašale njihove izgube skupno 27 vojnih ladij. Med njimi srn. nod-momice. rušilci. križarke in ena nosilki letal. Vse te izgube, ki jih je bilo točno po ena na dan, so Angležem prizadele nemške letailske 5n pomorske sile. Izgube, ki so jim jih prizadele i tal! i jamske in jaiponske oborožene sile, je treba k temu še dodati. Rim. 27. dec. s. V 571 službenem vojnem poročilu je bilo obeleženo, kako so brodo-lomci saimi priznali, da sta bili potopljeni dve angleški bojni ladii. križarka »Neptu-ne« in neki rušilec. Admiraliteta v Londonu, ki nima nikakega smisfla za iskreno Dodajanje resnice, pa se skrbno čuva, da ne bi priznala te vojne izgube, ki je bila prizadeta angleški mornarici. V ostalem pa se spričo tega ne sme nihče čuditi, saj spada prikrivan ie izgub v sistem, ki je ustvaril že 1. 1914. sam Churchilli kot tedanji prvi lord admiralitete. Sedanji angleški ministrski predsednik je na ta sistem sam izrecno opozoril v svojih vojnih spominih in si je sa.m prilaščal prikrit je potooitve angleške bojne ladje »Au-decidus«. Ravnal pa se je pri tem po kriteriju. ki ga kljub vsej svoji odgovornosti ni znal primerno utemeljiti. V italijanskih službenih poročilih se je resnica dejanj vedno strogo odražala in zato je brez vsakega pomena, ali sovražnik potrdi svoje izgube ali ne. Resnica se spričo takega zadržanja nikakor ne spremeni, zanimivo pa je vendarle opozoriti na postopanje admiralitete, saj so ga takrat saimi angleški mornarji z obeh potopljenih ladij razgalili. Churchill lahko še nadalje molči, toda »Neptune« je na dnu morja. Tetuan, 27. dec. s. Norveška ladja v angleški službi je bifla preteklo nedeljo zvečer na Sredozemskem morju torpedirana in potopljena. Ladja je le nekaj ur prej zapustila Gibraltar. 48 brodolomcev z ladje je bilo rešenih. Sanghaj, 27. dec. d. O prekinitvi sovražnosti v Hongkongu s0 se zvedele naslednje podrobnosti: V četrtek okrog 17. so se pojavili na japonski strani štirje angleški častniki z belo zastavo. Odpeljali s0 jih v bližnje poveljništvo, a izkazalo se je. da niso imeli zadostnih pooblastil za pogajanja Zato so Japonci pozvali k razgovorom hong-konškega guvernerja. Proti 18. so se na vseh angleških postojankah pojavile bele zastave in kmalu nato .ie prišel na japon-oficirjev. Odvedli so ga v Kaw Lun, kjer oficirjev. Odvedli Su ga v Kawhun, kjer je sprejel vse japonske pogoje. V Hongkongu so bili ta čas tudi štirje sovjetski parniki. Enega so Japonci pn obstreljevanju honekonške luke potopili, ostali trije pa so se rešili pod japonsko varuštvo. Nekaj podrobnosti o padcu Hongkoftga Tokio, 27. dec. s. Japonski glavni stan je prvič v svojih službenih poročilih objavil imena poveljnikov japonskih sil, ki so vodili borbo za Hongkong. Silam na kopnem je poveljeval general SaKaj, vojnim ladjam viceadmiral Masaiki Niiki. Sa-kai je bil še pred leti v vojaški službi na Kitajskem, pozneje pa je bil dodeljen js. ponskemu glavnemu sLanu v Tokiju. Admiral Niiki je bil dolga leta dodeljen po-veljništvu oporišča v Kviru, v aprilu tega leta pa je prevzel mesto vrhovnega poveljnika japonskega-ozemlja v južnokitaj-skih vodah. Tokio, 27. dec. s. Med japonskimi vojaki, ki so se posebno odlikovali v borbi za Hongkong, so bili tudi oddelki plavačev. Plavači so preplavali 400 m širok preliv med Kaw Lunom in Hongkongom in pognali v zrak mine v zapori okrog Hongkonga ter tako omogočili, da so japonske ladje pristale na hor.gkcnški strani. Med temi plavači sta bila tudi znana mednarodna rekorderja Reizo Koike in Saburo. Tokio. 27. dec. s. Podvig japonskih plavačev v Kanalu Rirnun, ki loči Kaw Lun od Hongkonga Ln je Lese400 m, je zbudil povsod največjo pozornost. Piavači so preplavali preliv med silnim ognjem sovražnih topov in strojnic. Vojaki, ki so preplavali preliv, so takoj napadli strojniška gnezda ob obali. Angleži, ki se niso hoteli umakniti, so bili ubiti. V borbah za Hongkong je pripadel velik delež tudi japonskemu letalstvu, ki je neprestano bombardiralo angieške postojanke. »Niči-Ni-či« ugotavlja, da se je Japoncem posrečilo zavzeti Hongkong tudi zaradi popolnega harmoničnega sodelovanja vseh oboroženih sil. Japonski plen Tokio, 21. dec. s. V Dorbah za Hongkong je japonska mornarca uničila eno sovražno podmornico, eno topniško ladjo in 6 sovražnih torpednih čolnov. Japonci so v Hongkongu zapleni ii ogromne množine municije. Zapienili so tudi 21 trgovskih ladij, med njimi 3 večje parnike, ki so bili pod angleško ali kako drugo sovražno zastavo. Velik gospodarski pomen Hongkonga Tokio, 27. dec. s. Tukajšnji krogi pripisujejo vredno velik pomen zasedbi Hongkonga. Hongkong razpolaga z velikimi ladjedelnicami ter z že.eznico v notranjost Kitajske. Od nekdaj je bil promet v Hongkongu izredno velik. V Hongkongu je bilo oporišče za vse pomorske prometne zveze na Daljnem vzhodu. Na vsem področju okrog Hongkonga so zrasle tudi velike tovarne, tako da je Hongkong ao ; segel velik pomen tudi v industrijskem področju. Hongkong je bil doslej ves čas oporišče za dobave Čangkajšku; deloms so v zadnjem času pošiljali preko Hongkonga pomoč tudi Sovjetski zvezi. Padec Hongkonga pomen: padec enega izmeo stebrov znanega štirikota ABCD (Amerika, Britanija. Kitajska in Nizozemska Indija). Angležem so Japonci prizadeli izredno hud udarec. Anglija je sedaj izgubila gospodarsko, politično in finančno središče- na katerega je bila vezana vsa Kitajska in ki je do največje mere služilo za borbo proti Japonski. Japonsko prediranje na Malajskem polotof-u Sanghaj, 27. dec. s. Iz Singapura poročajo, da sc se angleški državljani umaknili iz Inoha, središča proizvodnje cina na Malajskem polotoku. Japonske sile namreč Ipoh čim dalje bolj ogrožajo. V Ipohu so skoraj vse trgovine zaprte. Kočljiv položaj Američanov na Filipinih Sanghaj, 27. dec. s. Medtem ko je v3a vzhodna Azija še vedno pod ogromnim vtisom zaradi naglega padca Hongkonga. ki pomeni dokončno izločitev Angležev s kitajskega ozemlja, pa javkajo poročila s Filipinov, da je položaj glavnega mesta Manile izredno resen, japonske čete ne pritiskajo na mesto samo s severa in z juga, temveč tudi od vzhodne obale otoka. Odločnost ln naglica JnponBkIh pokretov dokazujeta, da le japonska premoč tudi v filipinskih vodah že popolna. Japonska ofenziva je že zajela ves otok Luzon, ki so ga Američani smatrali za steber svojega obrambnega sistema na Pacifiku. Izostanek slehernega pravočasnega poskusa čet maršala Čangkajška, da bi ovirale -aponsko prodiranje na Hongkong. tolmačijo v teh krogih kot dokaz, da je svoje dni anglosaška propaganda zelo pretiravala v svoji oceni moči kitajskih oboroženih sil, ki zaustavljajo japonsko prodiranje. Uspešen letalski napad na Rangun Tokio, 27. dec. u. Vojaški odsek japonskega glavnega stana je snoči objavil komunike, v katerem pravi, da je bilo pri zadnjem množestvenem letalskem napadu na Rangun uničenih na angleškem letališču 8 letal, 40 pa jih je bilo sestreljenln v spopadih v zraku. Električna centrala v Rangunu je bila popolnoma razdejana Tudi drugi vojaški objekti so bili zelo poškodovani. Osem japonskih letal se ni vrnilo, eno pa je bilo prisiljeno pristati na tajskem ozemlju. Japonska odlikovanja Tokio, 27. dec. s. Prvič od pričetka ki-tajsko-japonske vojne je cesar podelil posebno zlato kolajno desetim generalom in štirim admiralo mkot priznanje za zasluge, ki so jih storili. Novi poveljnik angleških sil v vzhodni Aziji Stockholm, 27. dcc. s. Angleško vojno ministrstvo je objavilo, da je pridne 1 v Sin-gapur general sir Henrv TownaiH. ki mu je bilo poverjeno poveljstvo nad angleškimi oboroženimi silami v vzhodni Aziji. Tow-nall je narednik letalskega generala sira Pophama Brookeja. ki je poveljevali angleškim oboroženim silam v vzhodni Aziji od preteklega novembra dalje. čangkajškova vojaška zveza z Angleži Sanghaj, 27. dec. u. Službeno jc bilo objavljeno, da sta Velika Britanija m Čangkajškova Kiitajska sklenili vojaško zvezo. Pogodbo so podpisali Cangkaj"ek m sir Ar-chibald Wavolil, poveljn k angleških sil v Indiji, in sir Wil!iarn Flatt. poveljnik angleškega letalstva v Indiji. Aretacije indijskih voditeljev Bangkok. 27. dec. s. Zvedelo se je. da so v sredo aret:ralj v Bcmbaju predsednika vseindijske zveze dr. Savarkarija ter še več drugih osebnosti, med nj:mi bivšega pun-džavskega finančnega ministra Gekala Cang Mrranda in bivšega bengalskega finančnega ministra Muzjera. V Kalkuti sita bila aretirana indijska prvaka dr. Naidu in dr. Murki. Avstralija v nevarnosti Sanghaj, 27. dec. s. Iz Wc!lingtoma poročajo. da je avstralski minister za prehrano Sullivan govori! na nekem zborovanju o sp!o"nem političnem položaju. Med dmgiim je dejal, da je za Avstralijo nastopil trenutek, ki še nikoli v njeni zgodovini ni bil takr. nevaren. Redno zasedanje japonskega parlamenta Tokio, 27 dec. s. Včeraj se je pričelo 79. redno zasedanje japonskega parlamenta. Otvorjeno je bilo s svečanim prestnlnim govorom japonskega vladarja Po'eg članov obeh zbornic so se otvoritvene seje udeležili tudi vs; člani vlade, predsednik in podpredsednik tajnega kronskega sveta in mnoge druge ugledne osebnosti. V svojem presto'nem govoru ie m'kad o izrazil svoje vei;,ko zadovoljstvo zarad* zma*». ki so jih dosegle japonske oborožene sile. Z njimi se je dvigni! nj;hov nrestiž v domovin' in v tujini, ugled Japonske pa se je dvignil rudi zaradi trdne zveze s prijateljskimi državami. M;kado je poudaril, da bo mogoče z najtesnejšo narodno ■'logo doseči pooolno zmago. Pooblastil je vlado, da predloži parlamentu v odobritev proračun za prihodnje finančno poslovno leto. ki vsebuje tudi posebna poglavja za izdatke za vojsko. Izrazil je prepričanje, ia se obe zbornici zavedata časa, ki ga preživlja ves narod in da bosta zato v polni meri sodelovali z vlado, kar se tiče državnih poslov. Churchillov govor v Washingtonu Rim, 27. deC. s. Anglosaške agencije pošiljajo v svet dolga poročila o teatralni svečanosti, ki je bila včeraj v Washingto-nu in med katero je Churchill imel daljfii govor, ki je v bistvu pomenil samo novo rotitev za čim prejšnjo pomoč Zedinjenih držav Angliji. Zatem je poudaril, da je bil vse svoje • življenje nasprotnik privilegijev in monopolov in obrazlož i, da je prišel v Zel in jene države za to, da bi se sporazumel s predsednikom Rooseveltom o izdelavi skupnih vojnih načrtov. Nato je govoril o mučnih in nepričakovanih epizodah nenadne vojne, ki je z vso silo udarila na Zedinjene države zaradi napada treh avtoritarnih in najmočnejfie oboroženih držav. Spopad je v teku, je dejal, in se ne more končati drugače kakor z njihovim ali našim porazom Vi prav gotovo n« podcenjujete resnosti preizkušenj, ki nas Se čakajo. Proti nam zlružene sile so ogromne. G^e za vojske, brodovja in letalske sile, ki so mogočno oborožene, sijajno pripravljene in disciplinirane in ki postopajo po dolgo pre:zkušenih in dozorelih načrtih, čeprav so na« viri tako v pogledu ljudi, kakor surovin mnogo večji, se moramo vendarle mnogo naučiti od naših nasprotnikov v pogledu načina vojevanja Prav gotovo nas zato še čakajo težke ure. nešteta razočaranja in neprijetna presenenčenja. Nemška sodba o Churchillov! misiji v Ameriki Monakovo, 27 dec. s »Miinchner Neuasts Nachrichten« razpravljajo v poročilu svojega poročevalca iz Stockhoima o Konferenci v VVashingtonu. List ugotavlja, da se je izkazalo, da ni mogoče ustanoviti skupnega vrhovnega poveljništva. kakor je bilo pod vodstvom Focha v svetovni vojni, ker se operacije širijo na ves svet in nipoedin-ca, ki bi bil sposoben voditi jih hkratu na vseh straneh. Ameriška javnost si potemtakem prav za prav ni mnogo na .asnem o tem tako glasno napovedanem zasedanju »vojnega sveta«, ki v ničemer ne more spremeniti dejstva, da je pobuda povsod v rokah nasprotnika in da Angležem m Američanom za sedaj ne preostaja nič drugega, kakor čakati na nadaljne akcije sovražnika. Nobenega dvoma ni, da so na konferenci v Washingtonu obširno razpravljali o razvoju dogodkov v severni in zapadni Afriki. Bržkone so postali načrti za napad na francosko Afriko zelo pereči. Angleški napad na nemško ladjo v španskih teritorialnih vodah je zelo značilen za te angleške in ameriške namere in utemeljuje sum. da sta Roosevelt in Churchill postavila na program znova tudi svoje stare načrre o zasedbi španskih in portugalskih kolonij in posestev, da bi se vojna tako še bolj razširila. Glavna naloga, ki s! jo je Churchill zastavil v Washingtonu pa je, da prepriča severnoameriško v»jno poveljništvo, da je vojna v Evropi, posebno pa na njenem robu trenutno važnejša od slener-ne druge vojne operaci;e. Zbiranje starega papirja v Ameriki Rio de Janeiro. 27. dcc. s. Iz \Yashing?o-na poročajo, da je načelnik urada za ccne Henderson izjavil, da bodo morale ameriške družine zaradi vojnih potreb mesečno oddajati državni upira vi po 50 liber obrabljenega papirja, ki se bo porabili za ovoje vojnih potrebščin, za katere se sitalno rabi le tak obrabljeni papir. Amerika bo rabilS po 14 milijonov liber takega obrabljenega papirja. Zasedba francoskih otokov ob Novi Fnndlandiji Rim, 27. dec. u. Agencija Reuter beleži v komentarju svojega diplomatskega so-trudnika o zasedbi otokov Saint Pierre in MiqueIon v bližini severne Amerike, da je akcija admirala Museliera napravila neugoden vtis v Washingtonu. pa izzvala tudi mnogo razprav v angleških političnih krogih, ki so bili seveda presenečeni, ko so zvedeli, da je admiral izvedef svojo akcijo celo brez pristanka ameriške vlade. Agencija je razširila vest, da so bili angleški službeni krogi zaradi zasedbe omenjenega otočja presenečeni ter da so izjavili, da se admiral Muselier nI poslužil ladij, ki jih ima de Gaulle v angleških lukah. Med tem se je zvedelo iz Washingtona, da je francoski poslanik Haye, čim je zvedel za zasedbo francoskih otokov južno od Nove Fundlandije takoj energično protestiral pri vladi Zedinjenih držav. Transjordanifa v angleškem objemu Berlin, 27. dec. s. Glede nove angleške bele knjige, ki vsebuje besedilo novega sporazuma, ki je bil sklenjen med Trans-jordanijo in Anglijo letos v juliju, pripominja politični sodelavec nemške pol-uradne agencije, da ta dokument predstavlja nasprotje z duhom in vsebino sporazuma. ki ga je leta 1939 minister za kolonije Macdonald sklenil s Trans:ordanijo in katerega je London naznanil s pompozno definicijo »nadaljnji doprinos k neodvisnosti Transjordanije«. Novi sporazum daje Angliji pravico vzdrževanja tolikih čet v Transjordaniji, kolikor jih londonska vlada smatra za potrebno za zagotovitev varnosti In obrambe države. S tem novim sporazumom je vlada Transjordanije dokazala, da se je dokončno vrgla v ol jem suženjske politike Londona, kar je seveda v gladkem nasprotju interesov za arabsko stvar. Ukinjene novoletne čestitke v Nemčiji Berlin, 27. dec. s. Nemški minister za propagando poziva kategorično vso javnost, naj ne pošilja razglednic in pisem z novoletnimi voščili, kakor za Božič, kajti to bi motilo poslovanje najvažnejših sil, ki so zaposlene v vojnih poštnih uradih. Minister je državljane pozval, naj opuste pošiljanje voščil in je opozoril, da bodo tiskarne, ki bodo tiskale in prodajale voščila, kaznovane. Podaljšanje delovnega časa v Bolgariji Sofija, 27. dec. s. Inšpekcija je odobrila podaljšanje delovnega ca. a za 2 uri dnevno v nekaterih podjetjih. fiostooaarstvo Nov! taksni predpisi za motorna in vozače Novi taksni predpisi za motorna vozila Ze včeraj smo na tem mestu navedli najvažnejše določbe nove naredbe Visokega komisarja o taksnih predpisih za promet motornih vozil in priklopnikov zlasti, kolikor se nanašajo na pobiranje državne statistične pristojbine za potniške avtomobile, avtobuse in motocikle za prevoz oseb in na prometno takso na tovorna vozila. V naslednjem prinašamo še ostale določbe nove naredbe. Plačevanje prometne takse Prometna taksa za tovorna vozila se mora plačati pr»den se v vsakem koledarskem letu začne motorno vozilo uporabljati. Ko se taksa plača, izda urad, ki jo pobira, posebni barvni spoznavni znak, iz Katerega je razvidno koledarsko leto, številka iz knjižice priznalnic, dan, ko znak neha veljati, vpisna številka vozila, znesek plačane takse in podpis uradnika, Iti je takso pobral. Spoznavni znak je zunanje znamenje, da je taksa plačana. Zato mora biti znak pritrjen na sprednjem delu vozila, izvzemši na svetilkah. Znaki za priklopnike se morajo pritrditi na sprednjem delu vlačečega motornega vozila. Tovorna motorna vozila morajo biti v prometu na javnih prometnih žilah opremljena s spoznavnim znakom in velja izjema samo v primerih, ko vozilo za uporabo ni sposobno. Ce se spoznavni znak tovornega vozila ali priklopnika poškoduje ali drugače preide, mora imetnik vozila vložiti na finančno ravnateljstvo obrazloženo prošnjo z prometnim dovolilom, da se mu izda potrdilo o opravljenem plačilu rakce in izroči zadevni znak Ce je prošnja utemeljena, izstavi ravnateljstvo potrdilo in ga preko pristojnega urada izroči prizadetemu, ki mora plačati stalno državno pristojbino 20 lir. To potrdilo nadomestu e spoznavni znak. Spoznavni ?naki tovornih vozil imajo vso veljavnost vrednotnic. Urad, ki pobira takse na motorna voziia in priklopnike potrdi plačilo s posebno pripombo na prometnem dovolilu z ostalimi zabeležbami v zvezi s prometno takso. Listino, ki daje pravico za promet morajo imeti vozači vedno pri sebi, da jo lahko pokažejo takoj nadzorstvenim organom. Skupne določbe za etažlstično pristojbino in prometno takso Stalna državna statistična pristojbina za osebne avtomobile, avtobuse in motocikle in prometna taksa za motorna vozila in priklopnike, ki so vpisani v Ljubljani, se plačata ie pri uradu, ki pobira te takse v Ljubljanski pokrajini. Motorna vozila, ki so vpisana v drugih pokrajinah kraljevine, smejo biti v Ljubljanski pokrajini v prometu brez ponovnega plačila takse, če so zadostila taksni obveznosti v pokrajini, kjer so vpisana. Državna statistična pristojbina ter letna štirimcsečna ali dvomesečna prometna taksa se smeta predplačati pet dni pred naslednjim mesecem, na katerega se nanaša plačilo, odnosno 10 dni prej za takse, plačljive vsako leto 1. januarja. Prevez oseb na tovornih avtomobilih ni dovoljen Prepovedano je prevažati osebe na tovornih motornih vozilih in na priklopnih. 5 temi vozili smejo potovati osebe za nakladanje in razkladanje in za dobavo blaga, če imajo o tem svojem svojstvu in o tej zaposlitvi pri podjetjih posebno potrdilo- Za učne in dobrodelne namene in za zborovanja, športne izlete in druge dovoljene prireditve, zlasti če ni dovolj prevoznih sredstev, je finančno ravnateljstvo pooblaščeno izdati na prošnjo interesentov posebno dovolilo za prevoz oseb, toda ne za več nego pet dni. Zaradi javnega reda je v tem primeru potrebna predhodna pritrditev Visokega komisarja in izjava urada za civilno motorizacijo, da ni zadržka pri čemer urad za civilno motorizacijo ugotovi, ali tovorni avtomobil brez nevarnosti zmore prevoz oseb na v prošnji navedeni progi. Imetniki vozil, ki se jim izda tako dovolilo, so zavezani plačati za vsako vozilo posebno stalno statistično pristojbino 20 lir, ki se pobira tako, da se na dovolilo nalepijo kolki, ki jih uniči finančno ravnateljstvo z uradnim pečatom. Za ugotovitev sposobnosti vozila gre inženirju urada za civilno motorizacijo 25 lir, ki jih plača prosilec. Taksa za preskusne vožnje Dovolitev posebnih tablic za preskušnje, ki jih izda vsako leto urad za civilno motorizacijo po čl. 7. naredbe Visokega komisarja št. 96 od 10. septembra t. L, je zavezana plačilu posebne prometne takse v višini 2200 lir za tovorne avtomobile in priklopnike in 200 lir za tovorne motocikle in lahkotovorne motocikle. Italijanske tovarne motornih vozil, tovarne karoserij, delavnice za popravila, ki imajo najmanj 6 stalnih delavcev, zastopniki, agenti in prodajni pooblaščenci italijanskih tovarn motornih vozil in z lastno delavnico imajo pravico do 60°/o znižanja gomje takse. Zastopništvo ali prodajno pooblastilo mora biti razvidno iz overjene in registrirane listine ali vsaj iz posebne izjave proizvajalne tvrdke, kolkcvane, uverjene in registrirane. Najmanjše število 10 delavcev iz člena 7. omenjene naredbe št. 96, ki je merodajno, da se sme izdat5 delavnici tablica za preskušnje, se znižuje na 6. Za priznavanje pravice do znižanja takse za preizkušnje je pristojno finančno ravnateljstvo. prošnja za 60ft'o znižanje pa se mora vložiti pri uradu za civilno motorizacijo, ki doda =voie s+-okovno mnenje. Stroge kazni S kaznijo 100 do 600 lir se kaznuje, kdor se zaloti, da vozi s potniškim avtomobilom, motociklom ali motornim kolesom s prikolico za prevoz oseb ne da bi plačal dr-ž?vno statistično pristojbino. S kaznijo 500 do 10.000 lir se kaznuje, kdor se zaloti, da vozi 9 tevornim motornim vozilom ali priklopnikom. ne da bi plačal prometno takso; poleg tega mora prestopnik plačati takso za vse štrimesečie. S kaznijo 200 do 5000 lk se kaznuje, kdor sc zaloti, da vozi s tovornim avtomobilom aili priklopnikom, naloženim z večjim tovorom, nego znaša koristna nosilnost po prometnem dovolilu. S kaznijo 25 do 200 lir pa se kaznuje, kdor vozi orobe s tovornim avtomobilom ali pri-klomrkom. določenim izključno ze prevoz blaga, razen če ima za izredne primere predpisano dovotlilo. Kdor vozi z motornim vozilom s tablico za preizkušnjo in vozilo uporablja drugače, nego je dovoljeno v dovolilu, se kaznuje s kaznijo 50 do 500 lir pri osebnem motornem vozilu, odnosno 500 do 5000 lir pri tovornem motornem vozilu. S kaznijo 50 do 30l< lir pa se kaznuje, kdor uporablja tablico za preizkušnje, ne da bi pritrdil spoznavni zrak na predpisano mesto. S kaznijo 25 do 100 lir se kaznuje, kdor je sicer plačal statistično pristojbino ali prometno takso, pa se zaloti, da na vozilu nima pritrjen spoznavni znak na predpisani način in na predpisanem mestu ali vozi z vozilom, oproščenim pristojbine ali takse, pa nima pritrjen sipoznavni znak za brezplačno vožnjo. Lastnik in vozač vozila sta nerazdelno zavezana za plačulo denarnih kazni po tej naredbi. Za ugotavljanje kršitev so pristojni častniki podčastniku vojaki in organi kr. finančne straže, zbora kr Karabinjerjev, cestne in gozdne milice; prav tako so pristojni nameščenci uprave za takse in posredni poslovni davek (inšpektorji in ku-ratorji) carinarnic, uradov javne varnosti in uradov podrejenih generalnemu inšpektoratu za civilno motorizacijo ali uradu za civilno motorizacijo. Pristojni so tudi organi mestne policije in drugi občinski ali pokrajinski organi ali zapriseženi čuvaji, tro-šarinski organi, čuvaji avtonomne cestne uprave (A. A. S. S.), železniški čuvaji in čuvaji občinskih cest. Vsaka izmed navedenih oseb, ki ugotovi prestopek, dobi 250/o čistega zneska izterjane kazni, čisti znesek pa se dobi, če se odbije stroške za izterjavo v višini 6%. Vozaške izkaznice Vozaške izkaznice iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka člena 8. naredbe št. 96 z dne 10. septembra je treba dati vsako leto vidirati uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata, pri čemer se plača takse 22 lir, tako za izkaznico za potniške in tovorne avtomobile (I. in II. stopnje) kakor za izkaznico za motocikle na vozaško izkaznico in se uničijo z dnevnim uradnim pečatom. Ko je imetnik izkaznice plačal takso, mora izkaznico predložiti uradu za civilno motorizacijo. da jo opremi z vizumom o letnem vidiranju. Plačilo takse in vidiranje se morata izvršiti vsako leto v februarju. Vidiranje je dopustno tudi po tem roku. če in+eres-ent ni že prej uporabljal izkaznice. Za leto, v katerem se izkaznica izda, ni potrebno vidiranje. Kdor vozi z motornim vozilom in uporablja vozaško izkaznico, za katero ni pla- čana letna taksa za vidiranje ob . nih rokih, se kaznuje s 109 do 300 lir. Za ugotavljanje prestopkov so pristojni isti funkcionarji in organi, kakor za ostale kršitve v tej naredbi. Imetniki vozaške izkaznice III. stopnje morajo zaprositi pri uradu za civilno motorizacijo letno vidiranje samo za izkaznico nižje stopnje, katero morajo tudi imeti. Upravni p ris to pek Prošnja taksnega zavezanca za povračilo nepravilno pobrane takse ali zaradi ugovora proti zahtevi po dopolnitvi takse, ki je po upravni poti vložena, prekine zasta-revanje v korist obeh strank. Tako prošnjo je vložiti pri finančnem ravnateljstvu. Finančno ravnateljstvo je pristojno odločiti v vseh upravnih sporih po tej uredbi, ko je zaslišalo mnenje urada za civilno motorizacijo. Zoper njegovo odločbo je dopusten priziv Visokega komisarja, če sporni taksni znesek presega 3000 lir; sicer se morajo odločbe izpodbijati samo pred sodiščem v šestih mesecih od vročitve upravne odločbe, razen če je bil vložen priziv zaradi dejanske ali računske pomote, ali ker se je našla odločilna listina. Spori o uporabi in izterjavi taks po tej naredbi spadajo v pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani. Kršitve po navedenih kazenskih določbah in določbah o vozarskih izkaznicah ugotovijo pristojni organi na zapisnik. Prepis se izroči prestopniku, izvirnik pa z vročilnico taksnemu uradu okraja, na čigar ozemlju se je prestopek ugotovil. V 30 dneh od vročitve zapisnika se lahko pri taksnem uradu prosi, da se dovoli pogodi-tev. Višina zneska, ki naj se plača iz naslova pogoditve, se določi po prostem preudarku v okviru kazni, določene za ugotovljeno kršitev. Ce ni zaprošena pogo-ditev ali če vsota iz naslova pogoditve ni plačana v desetih dneh, določi okrajni taksni urad z odredbo znesek denarne kazni Ce jamčijo za plačilo kazni tudi so-zavezanci je treba vročiti odredbo tudi njim. Odredba je izvršna, če se v 30 dneh ne vloži priziv. Finančno ravnateljstvo izda na priziv odločbo, zoper katero ni dopustna pritožba ne po upravni ne po sodni poti. Odločba finančnega ravnateljstva je izvršna, če ravnateljstvo določi znesek kazni v drugi izmeri, nego vzpodbijana odredba- Izvršitev odredi okrajni taksni urad, ki je izdal spodbijano odločbo. Pravica finančne uprave, zahtevati dopolnitev takse, in pravica taksnega zavezanca, zahtevati vrnitev nepravilno plačane vsote, zapadeta v treh letih od dne plačila. Iz donosa statistične pristojbine in prometne takse po tej naredbi k stroškom zi. vzdrževanje cest po proračunih krajevnih samostalnih ustanov, ki jim je prepovedano nalagati na vozila iz te naredbe kakršne koli takse ali pristojbine. Gornja naredba stopi v veljavo 1. januarja. Dosedanje določbe, ki se nanašajo na snov naredbe, se razveljavljajo. Ob prvi uporabi te naredbe je rok za plačilo tak* in pristojbin, ki zapade v plačilo 1. januarja, podaljšan do 15. januarja. Omejitev psfrsšisfe gumija v Amerika Iz New Yorka poročajo, da so Zedinjene države svoje prve ukrepe v pogledu racio-niranja ijvedle pri potrošnji gumija. Svobodna prodaja gum za avtomobie je prepovedana. Vse zaloge so popisali. Ta ukrep Zedinjenih držav je v neposredni zvezi z vojnimi dogolki v Vzhodni Aziji, ki zalaga Zedinjene države s surovim kavčukom. Zedinjene države so največji potrošnik kavčuka na svetu, kar je razumljivo spričo okolnosti, da odpade na Zedinjene države okrog 30 milijonov avtomobilov od celotnega števila 38 milijonov na vsem svetu. Posledica tega je, da so Zedinjene države ne samo največji potrošnik kavčuka na svetu, temveč da potrošijo nad dve tretj ni vse svetovne proizvodnje kavčuka, in to samo v tvornicah. avtomobilslifh gum. Kavčuk, ki ga predelujejo ameriške tvornice avtomobilskih gum, pa izvira skoro izključno iz Vzhodne Azije in otočja med Azijo in Avstralijo (Malajski polotok, Nizozemska Indija in Indokina). Devet desetin svetovne proizvodnje kavčuka (to je 1 in pol milijona ton letno) odpade na dežele nad Indijskim oceanom in Južno-ki-tajskim morjem. Kavčuk je danes v središču borbe med Japonsko in Zedinjenimi državami in predstavlja glavni izvor konflikta na Tihem oceanu. Japonska je svojo akcijo usmerila predvsem proti deželam, kjer se pridobiva kavčuk, v spoznanju, da je oskrba s kavčukom najbolj ranljiva točka Zedinjenih držav. Glele na ogromno potrošnjo kavčuka za civilne potrebe v Zedinjenih državah ter na važnost te surovine za vojno je razumljivo, da so Zedinjene države na tem Gospodarske vesti = Uspeh ukrepov proti špekulaciji z delnicami. Kakor smo poročali so bili v začetku novembra izdani. ukrepi proti špekulaciji z delnicami, med katerimi je najvažnejši ta, da se morajo vse navadne delnice pretvoriti v delnice, glaseče se na ime. Ukrepi, ki jih je izdala vlada, n:so ostali brez uspeha in statistika milanske borze je v drugi polovici novembra pokazala že občutno nazadovanje prej znatno naraslega prometa. Medtem ko je bilo v prvi polovici novembra prodanih na milanski borili 59.892 delnic, je padel promet v drugi polovici novembra na 26.366 delnic. = Postavitev dražb Standard Vacuum Oil Comp of Jugoslavija in Singer Machine Comp. pod sekvester. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se vse in vsakršno poslovanje družbe Standard Vacuum Oil Company of Jugoslavia S premičninami in nepremičninami v Ljubljanski pokrajini postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. Josip Matcovich. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekve-strovim vodstvom. Z drugo odločbo se vse in vsakršno poslovanje družbe Singer Machine Company, polružnice Ljubljana, s premičninami in nepremičninami v Ljubljanski pokrajini postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. dr. Attilio Apollonio. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom. — Plačilni promet med Hrvatsko ln Srbijo. Po določbah nemško-hrvatskega plačilnega sporazuma se plačilni promet med Hrvatsko in Srbijo, Belgijo, Poljsko generalno gubernijo, Nizozemsko in Norveško vrši do nadaljnjega preko obračun- h ▼ Protaktorata prepovedano objavljali v tooaemakih listih oglasa glede zaposlitve delavcev in nameščencev. Pri velikem pomanjkanju delovnih moči bi tak način pridobivanja inozemskih delavcev prekrižal načrtno nastavljanje inozemskih delovnih moči po načelu nujnosti po- skoči, v Danski ki Norveški ter v toratu je bila istočasno izdana prepove! sprejemanja takii oglasev. Nemške tvrdka, ki potrebujejo inozemske delovne moči, ae morajo obrniti izključno na pristojni delovni urad. Strokovna izobrazba našega kmeta področju najprej uvstfJe stroge omejitve. Ukrepi ameriške vlade pa gredo tudi za tem, da se v čim večjem obsegu uvede re-generiranje starega kavčuka. Velike ameriške tvornice gum za avtomobile bodo v kratkem pričele izdelovati gume iz rege-neriranega gumija in so uvedle obsežno akcijo za zbiranje starih gum. Sicer proizvaja tudi Južna Amerika, ki je domovina kavčukovega drevesa, razmeroma znatne količine kavčuka, vendar je ta proizvodnja v primeri z ogromno ameriško potrošnjo majhna. Ne glede na to pa je vzhodnoazijski kavčuk kakovostno boljši, ker ta-nicšnje podnebne razmere bolje ustrezajo kulturam kavčukovega drevesa, še v času, ko je veljala v Braziliji smrtna k zen za izvoz semena kavčukovega drevesa, so v Indokiri pričeli gojiti to kulturo in kmalu je vzhodnoazijski kavčuk pričel spodrivati na svetovnem trgu brazilski kavčuk. Tako je postopno prešlo središče svetovne proizvodnje kavčuka na Vzhodno Azijo. Po informacijah iz Washingtona bo zapora prodaje gum veljala le do 4. januarja, ko se bo pričela prodaja gum na posebne nakaznice. Tudi prodaja rabljenih gum bo racionirana. Za mesec januarji je za civilne potrebe v Zedinjenih državah dodeljenih le 10.000 ton surovega kavčuka, medtem ko ^o tvornice gum za december prejele že 45.000 ton za civilne potrebe, prej pa se je gibala potrošnja na višini mesečnih 60.000 do 80.000 ton. Ker je ogrožen tudi dovoz kositra, ki prihaja enako kakor kavčuk iz dežel Vzhodne Azije, je vlada Zedinjenih držav proglasila tudi zaplembo vseh zasebnih zalog kositra. ske blagajne v Berlinu. Za plačilni promet med Hrvatsko in Srbijo pa je dosežen še dodatni sporazum med Hrvatsko državno banko in Srbsko narodno banko, da se bodo posebnp kopije plačilnih nalogov dostavljale neposredno, in sicer s posredovanjem podružnic Hrvatske državne banke v Zemunu, tako da boeta obe novčanični banki na podlag; kopij lahko izvršili izplačilo koristniku še preden bo prispel plačilni nalog od obračunske blagajne v Berlinu. To pa velja le za plačila iz blagovnega prometa in iz obmejnega prometa med Beogradom in Zemunom. — Državni proračun Hrvatske za leto 1942 bo v kratkem objavljen. Osnutki proračunov posameznih ministrstev so že predloženi zakladnemu ministru, kl scJaj razpravlja z resornimi ministri o prilagoditvi teh proračunov stvarnim možnostim. — Novi proračun mesta Zagreba znaša 247.3 milijona kun in je za 48 milijonov večji v primeri s sedanjim proračunom. V proračunu je predviden kredit 2 milijonov kun za ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda in 1.5 milijona kun za proslavo 7001etnice, odkar je bil Zagreb proglašen za svobodno kraljevsko mesto. Ker je občina iz sredstev velikega posojila 230 mili onov kun, ki ga je dala Državna vje-res ':a banka, izplačala vsa posojila pri dei: lih zavodih, je v novem proračunu predvideno le plačilo anuitete za to valiko posojilo, poleg anuitete za dolg pri javni borzi dela. Nemškim tvrdteanifja prepovedano v inozemskih listih objavljati oglase o sprejemanju delovnih moči. S posebnim ukrepom nemškega državnega delovnega ministra je tvrdkam v Nemčiji, v Poljski gene- Slovencl se radi ponašamo, kako smo civilizirani in kulturni, ter navajamo kot do-ku za to trditev, da v naši sredini izhaja venko število raznovrstnih časopisov in mesečnikov. Toda če pogledamo, koliko se zanima naš narod za svojo gospodarsko kulturo, torej za strokovno izobrazbo, vidimo, da je ta skrb zelo, zelo skromna. Posebno velja to za kmeta, ki nima priložnosti in možnosti nadaljevati svojo ljudskošolsko izobrazbo še na strokovnih šolah. Ta naš mladi kmetski naraščaj se mora sam izobraževati in roditelji bi morali ravno njegovi sa-moizobrazbi posvetiti največjo pažnjo. Ako je v hiši strokovni časopis, ki ga ukaželjna mladina rada čita, se zanimanje za samo-izobrazbo igraje vzbuja. V vsaki hiši pa naj bodo tudi bolj izčrpne strokovne knjige, da so mladini pri roki, kadar se želi bolj poglobiti v posamezna strokovna vprašanja. Starši dajejo vzgled otrokom. Ce bodo sami čitali »Kmetovalca« in bo na steni v hiši visel »Kmetovalčev koledar« s svojimi pobudami za vsak mesec,- bo mladina kmalu pokazala več smisla za smotrno kmečko delo in bo staršem v pomoč kot razumen sodelavec in ne samo kot topi in nezaintere-sirani izvrševalec njihovih ukazov. Delo družine je ravno zato tako površno, ker nismo znali pri družini vzbuditi zanimanja in volje po sodelovanju. Značilno je, da so imeli strokovni časopisi največ naročnikov na Gorenjskem, Notranjskem in štajerskem. Statistika kaže, da je v vsaki vasi v teh krajih bilo po nekoliko naročnikov. Večina teh so bili tudi napredni kmetovalci, kar se je odražalo vsepovsod na posestvu, na njihovih poljih, sa-donosnikih, gozdovih ali domačijah. Najmanj naročnikov je bilo iz krajev sedanje Ljubljanske pokrajine. Smelo trdimo, da se 90 % naših kmetskih gospodarjev sploh ne briga za svojo in svojih otrok strokovno izobrazbo. Ta brezbrižnost ali malomarnost se bridko maščuje. Tudi v tem pogledu nam pove uradna statistika, da izmed vseh slovenskih kmetov, ravno kmet v naši pokrajini doseže najmanjše žetvene donose in sploh gospodarske koristi. Pravkar je izšla 12. številka »Kmetovalca«. Z njo konča ta naš najstarejši strokovni list 58. leto izhajanja. K jubileju »Kmetovalca« je napisal tople vzpodbude Bsji na Kitajskem Nanklng, 27. dec. s. Japonski glavni stan v Nank>ngu poroča, da so japonske čete, ki operirajo proti čangkajškovim silam v osrednji Kitajski, 24. decembra izsilile prehod čez reko Sintsaink, južno od Yokowa. Po enomesečnem relativnem miru so se pričele nove borbe tudi južno ia zapadno od Nankmga. Zasedanje vrhovnega statističnega sveta Rim, 27. dec. s. Vrhovni statistični svet se je sestal na redno zasedanje. Razen predsednika in generalnega ravnatelja ter osebja posameznih upravnih oddelkov so bili navzoči tudi nekateri visoki funkcionarji predsedništva vlade in druge osebnosti. Predsednik sveta je opozoril na nove posebne in nujne naloge, katerih izvršitev zahteva vojno stanje, zlasti pa je opozoril na delavnost osrednjega statističnega urada za prehrano ln industrijske potrošnje ter za nova ljudska štetja v Ljubljanski pokrajini in na ozemlju Reške pokrajine. Napovedal je nadalje bližnjo objavo knjige o režimskih ukrepih za pospeševanje rojstev. Ob zaključku izvajanj je predsednik predložil naslednjo brzojavko Duceju: »Zbran na rednem letnem zasedanju vam, Duce, vrhovni statistični svet pošilja po meni pozdrav zvestobe in gotovosti glede zmaape našega orožja ter vas prosi, da sprejmete izraze globokega spoštovanja.« Potopitev nemškega paraika v španskih vodah Berlin, 27. dec. s. Nemški tisk soglasno obsoja nasilni napad na nemški parnik »Benno« v zalivu Puerta de Carina, kamor se je ladja zatekla. Ladjo so napadli, kakor znano, angleški bombniki. Listi pravijo v svojih komentar j h, da je bilo to dejanje onemogle jeze in še posebno nizkotno zaradi tega, ker so angleški bombniki, ko so z bombami nemški parnik že zadeli, obstreljevali še s strojnicami bro-dolomce, k; se niso mogli braniti, pa so se skušali rediti na španske ribiške čolne. Eden izmed članov »Bennove« posadke ni mogel biti rešen, več španskih ribičev pa je bilo ranjenih. Listi primerjajo ta novi angleški napad z napadom na nemški parnik »Altmark«, ki ga je potopil 17. februarja 1. 1940. angleški »Cossak« v nekem norveškem fjor-du. Listi zaključujejo, da so Angleži z napadom na »Benno« prekršili mednarodno pravo in dali nov tipičen dokaz zahrbtn h metoi, ki se ^h v vojni poslužuje hujskaška družba londonskih plutokratov. Sodba v sofijskem zarotniškem procesa Sofija, 27. dec. s. Pred tukajšnjim sodiščem je bila včeraj proglašena sodba v procesu proti dr. Džoru Mihaelu Dimitro-vu in 35 drugim Bolgarom, Angležem in Srbom, ki so bili obtoženi številnih terorističnih dejanj, sabotaže in vohunstva. Proces je trajal nekaj mesecev. 11 obtožencev je bilo obsojenih na smrt, nadaljnjih 22 na zaporne kazni po 6 let do dosmrtne ječe, 2 obtoženca pa sta bila oproščena. Obsojenci so izgubili vse svoje civilne pravice. Obsojeni so bili nadalje na globe po 20 do 500 tisoč levov. Med obsojenci, ki ao bili obsojeni na smrt, a v kontumaciji, ao vodja teroristične skupine Dimitrov, blvSi angleški tiskovni ataše v Sofiji Norman Davls% ln uradniki bivšega Jugoslovenskega poslaništva v sofljl. Petrovi«, Nenadovič, Šepčlč ln Sokolovi«. Štirje izmed na smrt obsojali so bili 'prijeti na osnovi zakona o zaščiti države in bi morali biti nemudno uamrčeoL zvestl naročnik H. M. Važen za vsakega kmeta je članek »Poglobitev brazde«; v tem problemu vidi pisec enega od glavnih vzrokov, zakaj naši žetveni uspehi niso takšni, kot bi se sicer moglo in morala pričakovati. Prav tako obravnava članek i »Najnevarnejša škodljivca na zelju« važ-| no vprašanje kolobarjenja pri zeljnikih, na I kar se pri nas premalo pazi. Sadjar najde v tej številki strokovne nasvete za to letno dobo v članku »Kako obvarujemo sadno drevje pred zajcem in mrazom«. Prav zanimive in koristne pobude iz lastne pra3cse obravnava g. E. Krulej v članku »Regeneracija vinograda«. Članek je napisan iz spoznanja, da je krivo nazadovanju in propadanju starih vinogradov edino le pomanj-i kanje primernih rastnih pogojev, predvsem vode in hrane. Izkustva pisca in izredni uspeh'., ki jih je dosegel v članku z opisanim načinom obdelovanja vinograda, bodo marsikateremu vinogradniku pokaznll nova pota za boljše razumevanje potreb vinske trte. O vprašanjih živinoreje razpravljata članka »Zdravljenje slabokrvnosti pri prašičih« in »Krmilna pesa je zmrznila«. Kot nekako nadaljevanje 11. številke. ki je bila v celoti posvečena praktični ureditvi domačije, prinaša tudi ta številka krajše in daljše pobude s posrečenimi slikami. Tudi kmečka gospodinja bo našla za svoj delokrog zanimive članke »Kis iz sadjevca«, »žito in koruza v prehrani«, »Kako štedimo z jajci«. K 12. številki je priložen kot brezplačen dar Kmetijske družbe priljubljeni »Koledar Kmetovalca«. Kmetijska družba je s tem zopet dokazala, da kot naša najstarejša organizacija kmetov razume potrebe kmetiistva, saj se tudi v teh težkih časih ni ustrašila velikih izdatkov, ki jih je z izdajanjem koledarja gotovo imela. Koledar dobe brezplačno tudi vsi novi naročniki. Smatramo za potrebno, da naše čitate-lje opozorimo na važnost strokovne literature. Nobena kmečka hiša ne bi smela biti brez »Kmetovalca«, ki ni samo strokovni svetovalec 'gospodarja, temveč tudi neobhodno potreben pripomoček kmečki mladini pri samoizobrazbi, brez česar ni naprednega kmetijstva. Božični prsr£zs švicarskega •zvezssega sveta Eern, 26. dec. s. Zvezni svet je za Božič izdal proglas, v katerem pravi, da preživlja Švica eno izmed najresnejših dob v svoji zgodovini. Mir se je ohranil, toda neprestano zmanjševanje izvoza nalaga narodu od dne do dne hujše žrtve. ftarod si mora sam pridelati svoj kruh. Švicarji so bili navajeni lagodnega življenja. Normalni gospodarski odnošaji z v-em svetom so bili nujni pogoji za tako Flanje, vojna pa je velika ovira mednarodnemu trgovinskemu prometu, zaradi česa- nalaga švicarskemu narodu vedno večje žrtve. Te se bodo še povečale. Vlada bo morala od naroda zahtevati nadaljnjih naporov in novih žrtev. Iz Dolenfskifa Toplic Do»1. Toplice, 26. decembra Najrevnejša šolska dcca, ki v šolski kuhinj', katero je uredil GILL, prejema dnevno toplo hrano, je b'1a dan pred božičem obdarovana ob navzočnosti učiteljstva in staršev s toplo obleko m tudi z denarjem. Občinski civiilni komisar je na/govorl otroke in ostale, nakar jim je rajrdolil božična darila. ki so jih otroci z veseljem in hvaležno sprejel'. Saj bodo s toplo obleko obvarovani pred mrazom in bodo z vescTjem tudi v mrazu hodili v šolo. Za božične praznike smo imeli lepo zimsko vreme. Ker je narava odeta v belo odeje in je drevje bližnjih gozdov pokrito s snegom, katerega veje se pod pezo snega pripogibajo, kar da gozdom nravi čar, ima božič pravo zimsko sliko. Božična cerkvena, slovesnost je billa že ob 17. uri. Cerkev ni bila tako polna, kakor ;e navadno ob polnočni uri, ker so v večenrh urah imeli gospodarji in gospodinje še mnogo posla doma. Izostalo je tudi ponočno pr&rkovanje. Pač pa se je razlegslo ubrano zvanjenje v okoliških podružničnih cerkvicah v večerni uri, ki je poveličevalo blaženost svetega večera, medtem ko so gosoodarji škropili z blagoslovljeno vodo in kadili s kadilom svoja poslopja. Na božični dan so pckopaii ob veliki udeležbi pogrcbcev topniškega posestnika in upokojenega pismomošo g. Marka Gutmana, ki je 75 let star umrl za pljučnico. Kot pi-smonoša je služboval mnogo let pri poŠti v Toplicah, ko pa je po%T v TooHcah postala pogodbena, je bit premeščen v Ljubljano, kjer je Služil do upokojitve. V prejšnjih letih ie bil tudi nekaj ča<*a farni cer-kvenik v Toplicah. Zaradi blagega značaja ;e bil spk»=no priljubljen, kar je pokazala tudi udeležba pri pogrebu. Pokojnemu časten spomin, preostalim nase scžaHje! Preteklo nedeljo je bila pred farno cerkvijo razglašena odredba, da so posestniki dozorelih gozdov dolžni posekati m prodati dozorela gozdna debla. Po tej uredbi bodo pričela padati gozdna drevesa, zlasti smrekova in bukova in redčit; se bodo pričeli tepi in mogočni gozdi. Nekateri gospodarji že zdaj pridno sekajo v svojih gozdovih, ker potrebujejo dtnar. so pa tudi taki, ki jim je lepo zaraščen gozd pravi potic«, so premožni in ne potrebujejo tako nujno denarja. Cena lesu je zdaj precej visoka m tudi gozdni delavci zaslužijo dnevno prav dobro, kakor tudi vozniki, ki vsak dan prevažajo veiike množine lesa proti železniški postaji v Straži. Ostali vozniki vozijo les za vojaštvo. Prt velikem tovornem prometu zelo trpi cesta, k; je za tak promet preotzka im ;e promet večki-at oviran. Cesto bo vseka- or treba razširiti, zravnati in na nove dobro tlakovati, da bo kos žrvahnetnu prometa. V prijaznem zaledju tržaškega mesta Trst, sredi decembra. Če prideš v Gorico, si ogledaš najprej grad, potem pa se prepelješ z vzpenjačo na Sveto goro. Mimogrede si lahko ogledaš znameniti solkanski most. Potnika, ki ga privede pot v Trst, pa potegne radovednost predvsem k Sv. Justu, k miramarskemu gralu in na Opčine. Te tri točke so najpri-vlačnejše. Sv. Justa in miramarskega gradu smo se že spomnili. Preostaja še, da se pomudimo tudi pri tretji postojanki. Letovif £e na Opčinah Lahko prideš na Opčine (Opicina) po asfaltirani cesti, po kateri so se vršile znane avtomobilske dirke. Na tisoče ljudi pa si dnevno izbira drugo pot: napolnjeni tramvaji vozijo vsak dan od jutra do večera v presledkih 15 minut z Oberdanovega trga. Romantična vožnja vzbuja prepolno romantičnih vtiskov. Na Opčine se vzpenjajo tramvajske tračnice mimo neštetih gosposkih hiš in vil, pa tudi preprostih domačij, najskrbneje gojenih vrtov in nasadov. OI trga škorkije (Scorcola) pa do same Škorkije se dviga vozilo strmo kvišku. Počasnejša je ta vožnja. Od škorkije do obeliska, ki je bil postavljen 1. 1810., je spet hitrejša. V nekaj minutah smo že pri obelisku, nedaleč je znamenito opensko razgledišče (400 m). Odtod lahko občuduješ prekrasen svet do Gradeža in Pirana, do Trnovske planote in Snežnika, do ponosnih vrtov J ul: j sitih in Karniških Alp. Po drugi poti pa prideš skozi slikovit pi-nijski gozd do drugega razgledišča, ki je v Višini 305 m. S tega višavja pa lahko občuduješ tudi edinstveno lego Trsta, ki se amfiteatralno razprostira proti morju. Tukaj se šele zaveš prirolne prelesti tržaškega zaliva in prelepega mesta, ki je zraslo ob stiku morja in kraške zemlje. Nekaj minut od openskega obeliska pa si v središču Opčin. Zanimiva naselbina, ki ji je po posrečenem tramvajskem spoju s Trstom pripadel delež živahnega razvitka tržaškega predmestja, je obkrožena od pravega Krasa, ki krije nedaleč odtod v svoji notranjosti zanimiva podzemska bogastva. Pristna kraška tla, ki so tja proti Prošeku posuta z navpičnimi skalami. Prijeten v tisk vzbuja vsa okolica. Zaradi tega prihajajo v toplih mesecih semkaj letoviščarji z vseh strani. Kakor Dutovlje, Divača, Ro-dik, Štanjel in drugi kraji, so tudi Opč ne zaslovele kot prijazno letovišče. Asfaltirane ceste, številne gostilne, letoviščarske vile, slikovita sprehajališča. Zunanja slika Opčin je povsem mestna. Pa tudi važna železniška postojanka je na Opčinah. Precej dolgo sopiha vlak, dokler se z višine 300 m ne približa mestu. Obe železn ški postajališči imata nenavadno živahen promet. Z vrha so nanizani terasni vinogradi, latniki, ki segajo mestoma do tržaškega osrčja. Trebenska farna Zanimanje gostov in letoviščarjev je posvečeno tudi okoliškim podzemskim jamam. Kakšne tri km od Opčin je znana ja.ma pri B r i š č i k i h , kakšnih osem km pa sloveča Trebenska jama. 318 m je globoka in nekoč so smatrali, da je najgloblja. Na dnu jame, ki je oblikovana po nadstropjih, pa šumi podzemska Reka, ki se vali sem iz škocjanske jame in ki se izliva pri štivanu v morje kot Spodnji Timav. Tako zvana Lindnerjeva jama je bila predmet dolgotrajnih raziskovanj za tržaške vodovodne svrhe. T r e b č e pa ne slovijo le po svoji podzemski jami, ampak tudi po vel ki lipi, kjer so bili v davnih časih važni pomenki vaških velmož. Nabrežinski kamnolomi Komaj dobro uro od Opčin imaš do Re-pentabora. Tukaj si že v osrčju dragocenega marmornega pasu, ki se vleče od Devina sem. Ves ta kraški svet, ki je navidezno ves pust, je prepoln kamnolomov in marmornega bogastva. Repentaborskl kamnolomski predel ima šest jav. Avber nima svojega slovesa le po penečem se teranu, ampak tudi po krasnem črnem marmorju s sivimi lisami. V šempolaju lomijo rdečkast marmor, pri Samator-ci je znan »kraški oniks«. In tudi Na-b rež in a (Aurisina) je tukaj. Najznamenitejši so njeni kamnolomi, že rimski sužnji so lomili nabrežinski marmor, ki ima svojo posebno vrednost zaradi krasnega svetlikanja. Po razpokah so razlivali vodo. Ko je zamrznila, so se skladi odlomili in zgrmeli po posebni riži proti Sesljanu. V sesljanskem pristanišču ko nakladali marmor na ladje, ki so razvažale dragoceni tovor na vse strani. Sijajno se je razvila Nabrežina po letu 1853., ko je stekla tod mimo južna železnica. Njen pomen je silno zrastel. Na zapadni strani z nabrežinske postaje je 640 metrov dolg in 20 m visok železniški prevoz. Kmalu sledi 10 m globoka skalna zaseka. Ko zlrdra železnica mimo, se ti odpre očarljiva slika sinjega morja. Rimski kamnolom je največji. Po 46 ja-vah je v času največje zaposlenosti odmeval ropot vrtalnih strojev; po neštetih kle-sarnicah žaganje, oblikovanje orjaških marmornih komadov. Do 7000 kub. m ao jih nalomili na leto. Pa Je kamen prinesel Nabrežini slavno ime. Miramarski grad je bil zgrajen iz nabrežinskega kamna, pa tudi goriška stolnica, solkanski most m milanska postaja. Krasna stavbna dela poveličujejo Nabrežino ter visoko vrednost njenega dragocenega kamna. Povojni razmah je njen pomen še povečal. Kjer je stala Atilova palača Okolica Nabrežine ima tudi svoj pomen. Komaj tri četrt ure od Nabrežne je oddaljen Sv. Križ, ki je znan po svojih ribičih. Nedaleč je tudi Prošek, ki slovi po svoji sijajni kapljici ter oljnih torkljah. Posebno zgodovinsko važnost ima Gradišče, od koler je tudi krasen razgled proti morju. Domačin mi je pripovedoval, da je med Gradiščani ohranjena pripovedka, po kateri je bil zgradil tukaj svojo palačo zloglasni hunski kralj Atila. Škratova čarode jna sila V okolici Nabrežine pa sem slišal še drugo pravljico, ki nam po ljudskem izročilu tolmači postanek kraških pojavov in brezen. Na dnu takšnega brezna ima čarodejni škrat svojo veliko pojedino. S svojimi hlapci zajema polento iz ogromne sklede. Ce se pa zgodi, da valijo past rčki kraško kamenje v brezno in da prileti kamenje v škratovo skledo, tedaj zabobni pod kraško zemljo, ki se v zamolklem prevalu vsa strese. Pastirje doleti po škratovi čarodejni volji takojšnja smrt. Premiki zemeljsk h skladov povzročijo potres. V nekaj trenutkih še prejšnje brezno preoblikuje v kraški dol. SMOLA Janez ima zmerom smolo. Prijatelj ga vpraša: »Kaj pa ti Je dal gospod za klobuk, ki mu ga Je odnesel veter pa si mu ga napaj prinesel?« »Klofuto, ker sem nanj stopil«, žalostno razodene Janez. Gorenjski kmetje morajo več pridelati Nasvet kmetijskega strokovnjaka v kranjskem listu »Povečajte posevek žita!« svetuje Hem-rich Burgstaller v kranjskem listu in izvaja: Leto® se ;e pokazalo, da je preskrba z žitom na Gorenjskem popolnoma nezadostna. Gorenjsko poljedelstvo ne samo da skoraj ničesar ne doprinese k prekrbi nekmečktga prebivaltva s krušnim žitom, ampak je celo zelo mnogo kmečkih gospodarstev, ki niti za lastno prehrano ne pridelajo dovolj. Stanje, da si mora velik del kmečkih gospodarstev že v zimskih mesecih iskati karte za kruh zato, ker nima nobenega krušnega žita več, pravi piscc, je trajno nevzdržno. Gorenjsko poljedelstvo naj bi stremeta za tem, da bo vsaj delno, če že ne v celoti krilo porabo nekmečkega poljedelstva. Ni brezpogo;no potrebno, da se razširi zasejana površina. V mnogo večji meri je treba sikrbeti, da se dvigne donos na enotah površine. Po dosedanjih ugotovitvah se suče donos pri per-ameznih žitih okrog 10 stotov na hektar. To pa ie nezadovoljivo, kajti niti zemlja niti podnebne pril ike niso tako slabe, da ne bi mogli tega donosa no v frčati. V večini primerov se mora maijhen donos pripisati le slabemu načinu obdelovanja, ki je marsikod pomanjkljivo. Kjer se uporabljajo slabi plugi, je zemlja preplitko zorana. Razen tega se je naredSla pod orno plastjo trdna plast, ki ne prepušča vode. Temu hočejo kmetje zdaj od pomoči s posebnim načinom oranja, z bifangi, da se more voda zbirati v razorih. Ti bifangi pa so neodgovarna potrata plodne površine. Približno četrtina površine ostane neobdelana in brez donosa, kajti v razorih nič ne raste. Poleg tega otežkočajo bifangi obdelavo, posebno žetev, in onemogočajo uporabo strojev. Zato se morajo bifangi iztrebiti, kar se bo doseglo z uporabo modernih obračalnih plugov. Če se ne orje vsako leto enako globoko, tudi ne more nastati v orni zemlji trda plast, ki nr propušča vode. Ce pa te ni, so tudi številni razori nepotrebni. Paziti je treba, da bodo orali kmetje precej globoko, da dajo koreninam več prostora in se morejo rastline bolje razvijati. Pri sajenju v globino pa je treba paziti, da kmet ne gre naenkrat pregloboko, da s tem ne dvigne preveč mrtve zemlje na površino. Pri gnojenju ni glavno, da se kolikor mogoče veliko gnoji, marveč je treba predvsem pravilno gnojiti. Žitarice ne potrebujejo za svoj razvoj samo dušika, katerega vsebuje hlevski gnoj, marveč predvsem tudi fos-forne kisline in kalij, katerih pa vsebuje hlevski gnoj prav malo. Ta hrana mora biti rastlinam dana v obliki umetnih gnojiL Odločilne važnosti za donos pa je s.eme, ki ga je treba skrbno izbrati Na vsak način mera biti seme očiščeno in razkuženo. Kdor se boji dela in stroškov za očiščenje in raz-kuženje semena, škoduje samemu sebi. Važno ni samo, da Sie dvigne proizvodnja, dvigniti se mora predvsem množina žita, ki prde na trg. Vsak gorenjski kmet, pravi pisec, naij bi stremel za tem, da postavi na trg kolikor mogoče največ krušnega žita, da s tem doprinese svoj delež k prehrani nekmečkega prebivalstva. Obdaritev v Novem mestu Novo rn-c-to, 27. decembra V sredo dopoldne je bila ob 9. v Prosvetnem doimi sloves ia proslava dneva matere in otroika, ki jo je priredili borbeni Fa-šijo ljubljanske province. Proslavi so prisostvovali tudi predstavivki vseh novomeških vojaških ;n civilnih oblasti s poveljnikom soške divizije generalom Eksc. Federicom Rr»merom na č«1u. Politični tajn k g. Varini je proslavo otvoril. na*o pe je brž odpravila na zasledovanje drznega tatu. Nihče pa nI pričakoval, da bo okradeni duhovnik tako naglo in v tako svojevrstnih okoliščinah dobil knjižice nazaj. Za zaključek devetdnevnice, ki jo je s svojimi verniki opravljal za božič, si je izbral pridigo o dobrc-ti in plemenitosti, ki prebiva v slehernem in se v še tako Izgubljenem človeku odlaša kot klic vesti. Ko je po opravilu odhajal lz cerkve, pa je pred vrati svoje pisarne našel zapečaten zavitek Pobral ga je, hlastno odprl — in v njem je res našel 10 svojih knjižic, zraven pa listek z besedami: »Neznanec, ki se kesa grdega dejanja, prosi dobrega duhovnika odpuščanja in mu vrača, kar je ukradel.« Kakor pripovedujejo, je pomožni župnik Bazilij Ponti v resnici vzoren duhovnik. Sklenil je roke k molitvi, da se bogu zahvali za njegovo dobroto in ga hkratu naprosi, naj tatu izbriše greh. * Osel mu je požrl tisočake. Nekemu kmetu v okolici Pavije se Je za trenutek nasmehnila sreča — izkupll je 8000 lir, vsoto, kakršna je bila redkokdaj pri hiši. V strahu, da mu kdo ne Izmakne premoženja, je hodil okrog in iskal primernega samo »namalanih«! Kaj se je meni sanjalo o tem, v kakšno ta j bo se s kritiko na domačih tleh spuščam, in sem pač upošteval dobri nasvet le do gotove meje. In tako sem doživel kaj kmalu svoj prvi — trk. Obregnil sem se ob operni pevski zbor, češ da ga je nekaj »lomil«, da ni bil precizen in tako dalje, pa mi še mar ni bilo, da bi mogel ali hotel zaradi tega kdo kaj reči. Pa sem doživeti svoje prvo »plavo čudo«! Kar namah je zagledal v »Slovencu« divji članek z napadom na gospoda —»la« — (tako sem se namreč podpisoval), ki je »menda praktikant pri sodišču in misli, da je vso gledališko modrost požrl z veliko žlico, naš gledališki zbor pa da je zbor, kakršnega ni zlepa pod božjim soncem, da je zbor vseh zborov, ki se vrhu tega žrtvuje za narodno stvar, da ... itd.« To je bila pri nas tedaj že taka moda: če je kdo o kom v »Narodu« napisal kaj narobe, se je dotični hitro zatekel k »Slovencu« in postali seveda s tem klerikalec in narobe: če je bila v »Slovencu« o kom kaka huda beseda, je šel prizadeti k »Narodu« in postal s tem liberalec. Tako je bilo tudi v politiki: zaradi osebne užal jenosti je bilo marsikomu menjati stranko in prepričan je tako lahko kakor recimo, pojesti žemljo. Tisto tako zva-no ki toli poudarjano načelno prepričanje ni bilo posebno globoko. Pa so bili taki prehajfcilci pri eni kakor drugi stranki prav posebno v čislih. tako rekoč protežiranci prav po načelu gotovih birtov: novega gosta nika kotička, kamor bi tisočake dejal na varno. Nazadnje mu je prišlo na um, da je bankovce skril pod kup sena v kotu hleva. Razume se, da nikomur v hiši nI črhnil o tem, kam je vtaknil denar. — Ko je drugo jutro, vesel dobrih uspehov, malo poležal, je žena odšla po privajenih opravkih. Prva njena skrb je bila, da nakrmi osla v hlevu. Ko je čez čas gospodar vstal ln na tihem pogledal za svojim zakladom, jc na grozo opazil, da niti kupa sena niti bankovcev ni več. Nesrečni osliček je bil medtem denar med senom že zdavnaj požrl. • Kritika in čitajoče občinstvo sta sprejela letošnje Vodnikove knjige izredno pohvalno in navdušeno. Glas gre po deželi, da je Vodnikova družba tudi letos častno izpolnila svojo nalogo in svojim članom pripravila izbran knj-žni dar. Zato brž vsi v prosvetni tabor Vodn.kovcev! » Kupujem vse kože divjačine, lisice, dihurje, vidre, kune itd. po najvišji dnevni ceni. — Kožuhovina Danilo Predal>č, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. {—) » Gospod! Vaša gospa še nima »Gospodinjskega koledarja« za leto 1942. Zelo jo boste razveselili, če ji ga podarite kot novoletno darilo. Dobi se v knjigarni Tiskovne zalruge v Ljubljani, šelenourgova ulica št. 3. (—) \i um i&m u— Nenadna sprememba vremena. Na božični dan in na Štefanovo je bilo še dokaj topio, v noči na soboto pa je pritisnil občuten mraz. Toplotna razlika od petka na soboto je znašala več kakor 10 stopinj. Medtem ko je v petek znašala najvišja temperatura 1.6° nad ničlo, je v soboto zjutraj kazal toplomer že 9° pod ničla Pozneje je sonce nekoliko ogrelo ozračje. Močna burja na Štefanovo popoldne je sem in tja prinesla tudi kako snežinko, resneje Pa se je sneg ponujal v sobotnih jutranjih urah. Očitno pa je prehladno, da bi moglo v večji meri snežiti. Barometer pada in je verjetno, da bo do novega leta zasnežen tudi severnozahodni del naše pokrajine. DANES »VESELI TEATER" ZADNJE TRI PREDSTAVE ob 14*30,16.30 in 13.30 u— »ZegnanJe« v Stepanji vasi. Po starem običaju so imeli tudi letos na Štefanovo v Stepanji vasi cerkveno slovesnost, kjer so se lastniki konj priporočili svojemu patronu. Stari furmanski praznik je že marsikaj izgubil na svoji privlačnosti, vendar ga starejši rod še vedno praznuje po utrjenih običajih. Majhne, iz lesa izrezljane ali iz ilovice narejene konjičke prineso ta dan v cerkev k blagoslovitvi, da potem te svetinje vse leto varujejo živino pred boleznijo. Tudi sol blagoslavljajo na Štefanovo. Včeraj je bil St. Jani, ki je pomemben posebno za naše vinorodne kraje. Ta dan prineso kmetje u— Odsek za oblačilne nakaznice mestnega urada zaradi nujnega notranjega dela ne more more sprejemati strank v torek ln sredo 30. In 31. t. m. Zato naj ta dva dneva ljudje ne hodijo s svojimi željami v odsek za oblačilne nakaznice, ker ne bi nič opravili. u— Za knjižnico bolnikom na ldrnrglč-ni kliniki v Ljubljani je lepo število Izbranih knjig leposlovne vsebine darovala tudi gospa Borštnar Zora, Mivka 27, v Trnovem, Ljubljana, za kar se jI predstojništvo klinike najlepše zahvaljuje. u— Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč so darovali: učenke 3. razreda n. dekl. mešč. šole v Sp. šiški (Bežigrad) 70 lir; Strelski klub po g. Cemažarju 1000 lir; g. Hubert Repovž iz Ljubljane 300 lir; uslužbenci Higienskega zavoda v Ljubljani na krsto blagopokojne gospe Jelene Kaj-zelj, matere tovariša g. dr. Vladimirja Ka.i-zelja 243 lir; uslužbenci Narodne banke v Ljubljani kot božični prispevek 159 lir; neimenovani po g. dr. Fettichu Otonu 100 lir; ga. Boža Vrhunčeva iz Ljubljane 100 lir Plemenitim darovalcem iskrena hvala! u— Zamenjan nahrbtnik. Gospod, ki Je v torek 23 decembra ob 6. zvečer v vlaku zamenjal nahrbtnik damSkega perila in živil. Izstopil na dolenjskem kolodvoru m prenočil pri vratarju, se poziva, da ga vrne Zrin skega 61. kjer dobi svojega. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote ob 20, do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Fran Ober, Štefanova ulica 7. telefon 36-41. u— Zadnje tri predstave božičnega programa v »Veselem teatru«. Samo še danes ob 14.30, 16.30 ln 18.30 predvajamo naš božični spored, ki ga je publ ka sprejela zelo pohvalno. Kdor ga še ni videl, ima še danes priliko ogledati si ga. Na sporedu: akrobatika petje, čebelarjev! spomni, skeči, božična prigoda itd. Nabavite si vstopn'ce že v predprodaji pri dnevni blagajni, ki posluje danes od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera. Uprava. u— Nov dvomesečni tečaj italijan«kega jezika na realki (Vegova ul.) za začetnike (3 ure tedensko) in nadaljevalni tečaj za naprednejše učence (2 uri tedensko) se prične po Novem letu. Vpisovanje in pojasnila dne 2. m 3. januarja od pol 7. do 7. ure zvečer v pritličju, vhod čez dvorišče. (—) Iz Tržaške pokrajine Nenadna smrt uglednega slikarja. V Bo- lonji je nenadno umrl akademski slikar Raffaele Vitiello, ki je pred vojno živei tudi nekaj let v Trstu in ima tu mnogo prijateljev in znancev. Po nesreči je padel, da si je zlomil nogo. Rana je bila sicer težka, vendar izprva ni kazalo, aa utegne nastopiti najhujše. Pridružila pa se je notranja krvavitev, njegovo stanje se je naglo poslabšalo in v kratkem je podlegel. Rafaele Vitiello je tudi po vojni razstavljal v Trstu, zlasti svoje beneške motive, in je ponovno dosegel prav lep uspeh. Umrli so v Trstu: 731etna Viktorija Ro-van, vdova Presan, 481etna Ivana Ojo, poročena Jerman, 571etna Katarina Ka+nik. vdova Gaspari, 641etna Viktorija Maru-šič, vdova Gross, leto dni stara Marta Tuljak, 591etni Josip Kosmin, 611etna Josipina Pertot, poročena Clama, 20 dni stara Lilija Glavina, 11 mesecev stara Marija Pija Tosti in 14 dni stara Livija Jer-kič. Na oklicih so pari: kolar Olmar Cer-kventk in garderoberka Ivana Mikuc, delavec Karel Giuliani in zasebnica Ana Skabar. šofer Jeremija Vizzon in zasebnica Marija Kumer. te Novega mesta O Izgradnji narodno-soclalistlčne stranke na Gorenjskem poroča celovški dnevnik v božični številki: Novi gauleiter dr. Rainer je z veljavnostjo od 1. januarja 1942 odredil, da se na Gorenjskem zgradi narodno-socialistična stranka. Za okrožnega vodjo v Radovljici je postavljen dr. Franc Hra-detzky lz šmohorja. za komisaričnega okrožnega vodjo v Kranju je postavljen Leo Kuss lz Celovca, za komisaričnega okrožnega vodjo v KžunnlKu pa Vilhelm Pilz lz št. Vida ob Glini. Občine Guštanj, Prevalje, Mežico in Črno Je gauleiter podredil okrožnemu vodji v Velikovcu. občino Dravograd pa okrožnemu vodji v Volšner-I ku. Obenem je gauletter poveril okrožnemu vodji dr. Francu Hradetzkemu v Radovljici celotno vodstvo Koroške ljudske zveze na Gorenjskem. KomlsariCnima okrožnima voditeljema v Kamniku In Kranju Je poveril vodstvo Koroške ljudske zveze v njunih okrožjih. Wilhelm Schlck, ki je kot zvezni vodja Izvršil organizacijo Koroške ljudske zveze na Gorenjskem in je s tem izpolnil svojo nalogo, je bil poklican k gauleiterju v Celovec, da bo Izvrševal širše ln večje naloge. Celovški dnevnik objavlja življenjepise novih okrožnih voditeljev in pravi, da je dr. Franz Hradetzky po rodu iz Celovca m da se Je že v bivši Avstriji izkazal kot hit-lerjanec, nakar se Je po prevratu popolnoma posvetil političnemu delu. Leo Kuss Je po rodu iz Scheiflinga na Zgornjem Štajerskem (1901). Izkazal se je s samoizo-brazbo in se prav tako uveljavil že v bivši Avstriji kot narodni socialist. Od leta 1938. Je bil organizator nemške delavske fronte v Celovcu tn vršilec propagande na Koroškem. Viljem Pllz je doma lz Goiserna (1912) na Gornjem Avstrijskem, kjer je bil od 1931 dalje učitelj. Pozneje je služboval na Dunaju. Leta 1934 je moral po uporu narodnih socialistov pobegniti v Nemčijo, kjer se je posvetil politiki; potem se je spet vrnil v domovino in je od julija 1938 vodil okrožno orsranizaciio v St. Vidu ob Glini. Vi jem Schick je po rodu iz Porenja (19n<3> in od leta 1923 pripada narodno-socialistlčnemu pokretu. Zato je moral pobegniti v Avstrijo in Je nrišel na Koroško, kjer je propagiral nnrr-dnl socializem. Bil je zato lz Avstriie iz^mi in je šel v Monakovo. kj^r je bil postavljen na odgovorna mesta. 20. marca 1938. ie prišel nazaj na Korofko ln je r>r»»vzel vodstvo gauleiterieve pisarne. Preteklo pomlad je bil postavljen za zveznega vod1'o Koroške ljudske zveze. K blagoslovitvi vino m obiščejo svoje vinske gorice. Danes je dan mladine —. praznik Nedolžnih otročičev. S tepežka-njem si bodo otroci izprosili darov, zlasti božičnih dobrot, če jih je kaj ostalo. u— Nekaj nesreč. S sekiro Jo je skupil po glavi mehanik Joško Tičnik iz Ljubljane. 17 letni kurjač Ivan Rebolj iz Trnovega je padel po stopnicah in si zlomil levico. 21 letnega hlapca Jožeta Ziherla iz štepa-nje vasi je prašič ugriznil v levico. Na cesti je padel in se potolkel po obrazu 54-letni pasar Karel Pušnik. 30 letna posest-nikova hči Marija Levstikova iz št. Jurja je padla z lestve in si zlomila desnico. Pri sekanju drv si je poškodovala levico 18-letna služkinja Marija Rozmanova iz Ljubljane. Z motorja je padel 20 letni delavec državnih železnic Jože Ježek z Dobrova pri Ljubljani. Zlomil si je desnico. Posest-nikova žena 55 letna Veronika Hrvatova :z Krke je palla v domači hiši in si nalomila desnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Svojce v Ljubljano pristojnih padlih vojakov bivše jugoslovanske vojske vabi mestni vojaški urad, naj mu najkasneje do kraja tega meseca sporoče . imena padlih vojakov, njihove rojstne podatke, njihovo vojaško edinico ter dan in kraj njihove smrti. Pismena ali ustna sporočila je treba oddati na Ambroževem trgu št. 7-1., soba št. 6. n— Novomeški božični prazniki. Že dofl-ga leta ni bilo vreme tsiko naklonjeno božičnim praznikom kakor lete«, čeravno so vremenski preroki prerokovali občuten suh mraz. Na bežični večer je toplomer kazal kar štiri stopinje nad ničlo in tudi do polnoči ni n>a.stor>jl cnt.rejšj mraz. Na bož:č sam tudi ni oadlo živo srebro pod ničlo, čeravno je bii'o jutro izTedno ja&no in vedro in je ves božič prevladovalo prav toplo po mladanrko sonce. ProM 22. uri pa je pričela pihati prav mrzla sevornovzhodna burja, k: je pooblačila nebo-, tako da se je preti 23. Vlila prava ploha, med katero so tu in tam nailotavaile drobne snežinke. Proti poleni zjutraj pa je burja spet razpršila oblake in nebo sie je zjasn^o, s severovzhodnikom pa je nastopal tudi občuten mraz. Na Štefanovo zjutra j ie ptdlo živo srebro kar tri stopinje pod ničlo in vse ulice in ceste so se zaradi nočnega deževja in na-stopiv-šega mraza spremenile v prava drsališča m prebivali c i že dolgo niso pomnili tako hude po'edice. Mrzla burja je trajala tudi še vse dopoldne, ponoldnc pa se je une3'a in je tako tudi na drugi praznik vladalo celo po-poldje krajino sončno vreme. Božič sam pa je prebivalstvo pro^avtfo prav skromno. Edina prava pomočnica ie je vršila opolnoči v kandijski bolnici. Na sveti večer so druž ne ob jaslicah proslavljale praznik rojstva Boga-človcka. Na Štefanovo pa so se meščani podali v okolico in iz vseh znamih izletniških gostiln ie odmeval vse popoldne prešeren smeh in petje. n— Ustanovitev poklicne gasilske čete Po vzoru drugih več;ih mest ie bila tudi & sedežem v Novem mestu ustanovljena poklicna gasdska četa za novomeški okraj Organizacija te gasilke čete je bila poverjeni dvema itali;anskima gasilcema katerima je bilo dodeljenih še 12 gasilcev z raznih gasilskih čet novomeškega okraja. Za te gasilce so bil' preurejeni prostori v mestnem gasilskem domu, kier bodo imeli skupno stanovanje in svojo kulvnjo. razen tega pa bodo tudi prejemali stalno mesečno plačo. n— Rdeči krli poroča Namer/to venca na grob pok. Franca Ad*ma sta darovala socialni sekriii novnane^efa Rdečega križa Rudolf in Marica Berger 150 L, Gasilska četa v Novem mestu pa 50 L. P sama odvetnika Jožeta Bučarja je darovala iz neke sodne poravnave 500 L. Vsem p'emenitim darovanem iskrena Inala! — V nišam; socialnega odseka novomeškega Rdečega križa naj se zg'asi zaradi zaposlitve priseljenec s popolnim znanjem italijanskega jezika. n— Prijave vinskega pridelka. Vsi rino gradniki se pozivajo, da po čl. 72 zakona o državnih trc&arinah takoj prijavijo celotni letošnji ptride^k vina in žganja, kolkor ga šc niso prijavili. Prijave sprejema g'avni oddelek finančne kontrole na Kapucinskem trgu 3 vsak de'avn'k od 9. do 15. Prijave je treba vložiti najkasneje do 31. decembra in bodo vsi vinogradniki, ki se pozivu ne bi cdzvaili, najstrože kaznovani. n— Gostilna Ferlič v Novem mestu želi vsem Novomeščanom prav srečno Ntovo leto 1942. (—) Iz Spodile št*?«rske Mladina za zimsko pomoč. Mariborski dnevnik pravi, da so dečki in deklice na Spodnjem štajerskem Izvršili 15.000 različnih igrač in drugih drobnih del za zimsko pomoč. Iz celjskega okrožja je 4S82 predmetov, iz ljutomerskega 645, iz mariborske okolice 2988, iz Maribora-mesta 4200, iz Ptuja 2004, iz Brežic 90 in iz trboveljskega okrožja 191. Prva materinska ura v Ptuju je bila nedavno prirejena na povabilo mladinske organizacije. Prepevali so božične pesmi ln dekleta so zaigrala kratko igrico. življenje in umiranje. 801etnico je praznoval pretekli torek Janez Purgaj, ki je bil do nedavnega edini mariborski izdelovalec parketov. Po rodu je iz Kušenika in se je v mladosti izučil za mizarja. Z 801etniij. Iz kljubovalnosti in ker se mi je za malo zdelo, sem se potem podpisoval kar s polnim imenom. Pa sem kar kmalu potem dobil — tako indirektno po »privatni pošti« obvestilo nekega basista, ki mi je napovedal: če ne bom pustil pri miru njegovega »svetovno znanega« basa. se bom z njim osebno seznanil. Kako seznanil, sem si lahko sam mislil. Iz previdnosti in zaradi okOlnosti, ker je bil ta basist precej zajeten in krepak mož, sem se mu na cesti v velikih ovinkih izogibal. Za vsak sluča' pa sem si kurril prav debelo izprehodno palico, ki so bile tedaj sploh v modi... Kmalu nato sem se seznanil od tc strani tudi z dramo. Tako sem v neki kritiki našemu slavnemu Verovšku (Bog mi ta greh odpusti, saj on mi ga ni), očital da j« bil v neki vlogi bolj nesiguren ln da je »plar val«, ker pač vloge ni dovolj preštudiral. Pa sva prišla s tovarišem Lucetom. s katerim sva tedaj skupno prisluškovala pri sodišču »kao sudska prslušnika« ali bolj imenitno rečeno: kot avskultanfca in skupaj študirala za neki rigoroz. v gostilno k Per-lezu. Tam je nedaleč od naju neopažen sedel Verovšek. Imel ga je nekoliko pod kapo in je začel preko mize proti najini takle samogovor ali bolje: nagovor, ki ni bil prav nič defenzivnega značaja in ki se je tikal več kakor očitno moje nedavne kritike »Ti prekleti zelenec, hudičevi, ušivi, kaj jaz da sem n'avail. ti boš mene učil študirati vloge! Daniletu reci. da pfava, hudič smrkavi! Jaz da plavam? Sem bil že igralec in umetnik, ko si bil ti še moker za ušesi' Ti bož olaval. hudič neumni, če tc pri-mem po luft!« In prav po sodni jsko upo-ševajoč in razlogujoč, ad 1. da je Vercvšku vino vedno bolj breznačrtno lezlo v glavo, ad 2. da je vse kazalo, da bo premaknil svojo fronto izza. svoje mize proti najini in ad 3. ne v zadnji vrsti, da je v primeri z nama bil naravnost atlet, ki bi naju v slučaju masovnega spopada, če bi se Luce pridružil moji fronti, premlatil oba, siva se z Lucetom spričo preteče ofenzive »pregru-pirala« m zaipeljaila svojo barko v mirnejše vode, kjer ni »plavala«, vedrila in oblačila le preveč domača umetnost z ravno takimi umetnjakarji — to se na kratico pravi: po brafla »va šila in kopita ia se preselila ▼ drugo oštarijo. zlasti §e. ker sva bila bre* vsakega defenzivnega orožja. Palice s>va pozabi doma. v pesteh pa nisva bila kaj... Sploh m« je Verovšek težko gledal, ker >em bodj obrajtal kot igralca Danila vsaj v gotovih soccielno njegovih vlogah. In moj Bog, kritik je končno tudi človek, ki ima svoje osebne simpatije, in jaz sem jih imel bolj za Danila, ki je bil tedaj šc pravi mladenič. kakor pa za Verovška. zlasti še po onem nastopu pri Perlesu. Toda to ni res. da bi bil samo Verovšku očital »plavanje«. O. tudi Danilu, čigar »plavanje« pa je bilo čisto svoje sorte, sem očital, naj pusti pesnike in dramatike lepo pri miru in naj ne kuje svojih tekstov in verzov, ki so včasih ze'o malo podobni originallu. da bo ze najbrž tako prav kakor je zapiral avtor in podobno, zato da naj bolje posluša suflerko. ki jo itak največkrat prej slišimo nego igralca, da pa bi, če misli, da mora vsako dramo preoesirti in pred rama ti zirati utegnil imeti morda celo sitnosti z avtorskim pravom. Naš Danilo mi tega ni zameril, nasprotno: samozavestno m Ie presuvereno je ignoriral moje kritike, črhnil nobene besede in je kar naprej »dramatiziral« in pesnikova!, tako. da sem moral končno odnehati jaz, kajti zdelo se mi je končno Ie predol-gočasno v vsaki kritiki isto ponavljati. Danilo je čisto pravilno špekuliral: »Enkrat se bo že naveličal! Vsekako prej nego jazi« In je imel prav. Tako sva vedno ostala s papanom lahke rečem prav prijateflja do zdaj in bova, upam, ostala taka do kladnega groba. (Se nekaj zabavnih spominov prinese ponedeljsko »Jutro«. Uredn.) Iz Hrvati Dela\'sko zavarovanje se je zbcliš^lo. V k- a tkem bo izdan nov zakon o delavskem zavarovaniu Brez zvišanja prispevkov fc^o zavarovalni pogoji za borzen in smrt. kakor tudi za starostno zavarovanje občutno izfolJ?sini. Obdarovarie otrok Nem^H Tv^;an;V Ka-sche in nemški general v Zagrebu Gleise von Horstenau sta priredila božicn:co. na kateri je bilo obdarovanih več sto nemških in hrvatskih otTok. Obletnica smrti Arnnlda Mussotinrfa. Ita-liiansfci Fa*iio v Z3Trchn ie o priliki desetletnice smrti Arnalda Mussolinija p-'red:.l spominsko svečanor* ki so se jc udeležili tudi zastopniki wsit"=ke<*a trSani3. Spominske govore sta imela itaMiansiki podanik Casertano in delegat fašistične stranke dr. Coselschi. Ustaška mladinn se je \n-nila iz Slovaške Kakor smo že poročali, je bil o- več dni na poučnem notovaniu po S'ov?rikem zastopstvo usta?ke mladine p^d vodstvom prof. Orianiča. ki je bili na povratku snre:et v avd enci pri predhodniku dr. J.~isiou T Te dni se je ustaška mladina vrnila v Za-greb. Pristojbine za uporabo jax-nih stran:šč so bile zvišane od 1 na 1.50 kune za nrvi razred in o^ 0.50 na 1 kuno za drugi razred. Tudi pristojbine za javna kopališča so bile občutno zvišane. Minister Toth o vprašanju cen. Gospodarski ministeT dr. Toth se je razg^varial z zastopniki pred kratkim ustanovljene hrvatske kmetske organizacije o vprašanju cen. Na zahtevo sme tov, naj se izenačijo cene kmetijskih pridcTcov s cenami :ndu-strijskih izdelkov, je rnnister odgovoril, da t bodo v kratkem določene ccne za obleko. Postopno bodo potem urejene tudi cene za druge življenjske potrebščine. Vlada posveča ureditvi cen največjo pozornost. 15 novih nemških šol. Po ustanovitvi nemških ljudskih šol v Zagrebu, Sisku. Va-raždinu, Banja Luki in drugih mestih, je zastopnik prosvetnega ministra dr. Puk na osnovi zakona o nemškem šolstvu na Hrvatskem odredil ustanovitev 15 n vih nemških ljudskih šol, ol katerih so nekatere v bosenskih vaseh, kjer doslej ni b'lo nemških šol. Z drugo odredbo je bila vrsta nemških pomožnih šol spremenjena v nemške ljudske šole. Zbirka za zimsko pomoč. Ob priliki vojaškega koncerta v Zagrebu je okrožni vodja Empting s sodelovanjem Hitlerjeve mlaline priredil poulično zbirko za zimsko pomoč. Nabrali so blizu 30.000 kun. Razen tega so pozneje izročli zagrebškemu županu nadaljnjih 17.000 kun. Preskrba živil za veliko župo Modruš. Te dni se je mudil v Zagrebu veliki župan župe Modruš in uredil vse potrebno za prehrano prebivalstva Hrvatski delavci so poslali v domovino nad 100 milijonov kun. Po objavi nemškega poslaništva v Zagrebu so hrvatski delavci, zaposleni v Nemčiji, od julija do novembra poslali v domovino nad 5,550.000 HM prihrankov. 1700 otrok obdarjenih za božič. V dvorani Delavske zbornice je Poglavnikova rodbina na pred božični dan obdarovala 1700 otrok s čevlji in obleko. Obdarovanja so se udeležili številni predstavniki usta-škega gibanja. Nove cigarete v prometu. Te dni so začeli prodajati po trafikah nove cgarete Hum namesto doselanjih cigaret Zeta in Drina. Kadilci so z novimi cigaretami popolnoma zadovoljni. V nekaj dneh bodo prišle v promet tudi ostale vrste cgaret in bo po novem letu imela Hrvatska samo cigarete s hrvatskimi nazivi. Iz diplomatske službe se je vrnil v svojo stroko. Bivši hrvatski poslanik v Berlinu dr. Branko Benzon je imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Zagrebu. :;;llilllU,!Umi;:;ii,imnuinnmt PORAVNAVA — Kaj pa je poravnava? — Vsota drnarja, ld jo dobi človek, če se odreče kakšnim pravicam. — Tako?... Ali ne pravijo temu tudi dota? — Zakaj se pa gospod Porenta zmerom tako žalostno drži? — Preveč veselih dogodkov!..* Cesarica Praznovanje cesarjevičeve r^roke ie traiaio devet dni in devet noči Kvan-hij in Hij-an-ej sta bila utrujena od ve-seljačenia. zato sta bila sklenila, da bosta porabila tri dni za počitek Tako sta tudi storila Nato pa sta zopet začela živeti navadno cesarsko življenje. Kvan-hij je ukazoval in hodil na lov. Hij-an-ej pa se je vozila s kočiio na izlete v ubožne kraje, kjer si ie ogledovala življenje majhnih kmetov in kočarjev ["HIJ AS-EJ 3A i.E J£ VOZILA | Neko noč po ženitovanjskih dnevih je bil Kvan-hij nenadoma izginil. Odpravil se je bil v glavno mesto, da tam odstrani oviro, ki mu je zapirala pot do prestola. Tedaj, ko je bil prvič videl Hij-an-ej, je sklenil, popolnoma odpovedati službo hudobiji; ali sedaj, ko je bil občutil sladkost prestolonasledniške časti, je prejšnji sklep izgubil svojo veljavnost. Čeprav je bil Kvan-hij v začetku zadovoljen s steklenim gradom in s polovico cesarstva, se mu je sedaj tudi to zdelo premalo. Zato je bil sklenil na vsak način priti do prestola. Kakor že rečeno, je bil tisto noč izginil iz steklenega gradu. Zajezdil je bil naj iskre j šega konja ter odhitel z vso silo v prestolno mesto k očetu. Ko je bil mesec na sredi nočnega neba, je bil Kvan-hij že pri grajskem obzidju. Ker je bil cesarjev sin, ga straže niso niti malo zadrževale. Tako je bil Kvan-hij Ttliado /Juho opravil, si je sezul čevlje ter se napotil v cesarjevo sobo. Tam je bil potegnil izpod obleke svetlo bodalce. Kvan-hij si ga je bil temeljito ogledal, kakor bi se hotel prepričati, ali je dovolj ostro, nato pa ga je bil visoko dvignil in ga z vso silo zabodel v srce svojega ležečega očeta .. Ali ta čas, ko se je bil cesarjevič pripravljal h grešnemu dejanju, se je bila doma v steklenem gradu Hij-an-ej prebudila Počutila se je zelo slabo, zato je ukazala služabniku, naj pokliče ce-sarjeviča Kvan-hija Služabnik je šel v prestolonaslednikove prostore in tam vse pregledal, a Kvan-hija ni bilo nikjer Vprašal ie bil vratarja kje ie gospodar. in ta mu je odgovoril da je bil cesarjevič odšel na vrtove Hij-an-ejin služabnik ie bil šel pogledat tia, a ga tudi tam ni našel Vrnil se ie bil k cesarični in ji vse sporočil Hij-an-ei ie zaskrbelo, kje neki se potika Kvan-hij Rada bi bila šla sama pogledat, kje je. a jo slabost ni hotela popustiti Pustila si je bila prinesti vode in kuhanih zdravilnih zelišč, nakar ji je nekoliko odleglo. A zaspati vseeno ni mogla. Ostala je budna do zore. Te-pa se je bil vrnil Kvan-hij. »Kje si bil ponoči?« ga je skrbno vprašala Hij-an-ej. na lahek način prišel do spalnice svojega očeta. Pred vrati je bil z udarcem svoje pesti podrl vratarja, nato pa ga je s težkim obuvalom udaril po sencih, da se je ta po kratkem času onesvestil in umrl. Ko je bil zlobni cesarjevič to »Na vrtove sem šel, ker nisem mogel spati,« se ji je bil nalagal. »Tja sem bila poslala služabnika, a te ni našel,« je odvrnila cesarična. »Bes naj požre tvoje služabnike, ki se ne zavedajo, komu služijo; jaz sem bil na vrtovih, a kaj morem za to, če me je sluga iskal z zaprtimi očmi?!« Tako razjarjen je bil Kvan-hij izginil izpred cesarične in ta ga ni videla ves tisti dan. Po razgovoru s cesarjevičem se je bila Hij-an-ej popotno oblekla in se je v kočiji odpeljala na običajen izlet po mestu. Ali Uanhej tisto jutro ni b:l takšen kakoi druge dni Vse ie oeeaio križem kražem in prebivalstvo ie bilo zelo vznemirjeno. To se je Hij-an-ej zdelo čudno in zato ie bila nekega meščana vprašala, zakaj so ljudje tako razburjeni. Mož n ie bil odgovoru da ie bil stari cesar pqfioči unionen Hij-an-ej ie prebledeia Skoraj ni mogla verjeti, da ie to resnica Hoteč se prepričati, ie velela kočnažu nai požene v prestolno mesto Voznik ie cesarični pckimal m takoi začel izvrševati ukazano Pred poldnevom sta že bila dospela do cesarjevega gradu kjer so že bile zbrane cele množice ljudstva Vsi čakajoči so bili silno radovedni, kdo ie bil usmrtil cesarja Hu-an-ej ie stopila iz kočije ter je odšla v grad h Kvan-hnevemu očetu Ko ie stopila v megovo spalnico se je na veliko grozo prepričala da ie poglavar cesarstva resnično usmrčen. Mlada cesarična je prebledeia kakor vosek in obstala ie pred posteljo kakor začarana Kljub temu. da ji m bil cesar storil nič dobrega, je bila Hij-an-ej vendar užaloščena. A naj je točila solze kakor ie hotela, cesarja vendar ni mogla oživiti. Dala je poklicati sužnje, ki so svojega gospodarja umili in pra-cblekli ter ga pripravili za zadnjo pot. Hij-an-ej pa je stopila na gradov balkon in je radovednim množicam ljudi zaklicala tole: »Poglavar domovine in cesar je bil ponoči od zlobne roke umorjen.« »Aoaoao, aoaoao, aoaoaoaoao,« so se žalostno dvigali glasovi iz množice. Hij-an-ej pa je nadaljevala: »Zato vam velevam, da kaznujete s smrtjo tistega, ki je izvršil to grdo dejanje!« »S smrtjo, s smrtjo!« so kriče ponavljali ljudje. Hij-an-ej je odšla z balkona v cesarjevo sobo, kjer je hitela pripravljati vse potrebno za pogreb. Na svoji zadnji poti je bil cesar tako počaščen, kot še nikoli v življenju. Voz, na katerem je ležalo njegovo truplo, je vleklo dvajset konj, ki so bili razkoš- no opravljeni. Za vozom s krsto je bilo pripravljenih devetdeset voz cvetja in nagrobnega okrasja. Poskrbeli so tudi kočijo iz marmorja in srebra, v kateri naj bi se peljala cesarjeviča in ostali cesarjevi sorodniki. Ko je bilo že vse pripravljeno za pogreb, se je Hij-an-ej spomnila, da mora priti še Kvan-hij. Poslala je v svoj stekleni grad enega služabnika, kateri je imel ukazano pozvati cesarjeviča v očetov dom Cesarična ni niti slutila, da je sam njen mož morilec starega cesarja. Sel je divje odbrzel v mesto Uanhej. Tam je stopil v grad in sporočil Kvan-hiju, da mu je bil oče umrl in da naj blagovoli iti za njegovim pogrebom. »Kaj bleketaš?« se je Kvan-hij delal nevednega. »Resnico govorim, visoki gospod,« je odgovoril sel. »Ponoči je neka zlobna roka prebodla z bodalom tvojega velikega očeta. Blagovoli iti z mano in uveril se boš, da govore moja usta čisto resnico.« Nezgoda na ledu Na ledu vam Malijče Cmok klobase nudi naokrog. Glej. nepremišljeno butico na led je vročo del pečico. Pred okrepčevalno rad postaja, da si privošči čašo čaja. Ojoj, zdaj vidi odprtino — pečica padla je v globino ... Sodobna obleka za naše male Sedaj vedo že vse mamice, da je treba malčkom prirejati obleke iz starih mami- Ut oda tfi dom Činih oblek. Pri prenarejanju starih oblek pa se je treba seveda še bolj potruditi, da je drobni izdelek kljub morebitnemu temnemu blagu otroško ljubek in ličen. Za mali plašček ni posebno težko najti kak kos starega krzna ali pliša ali žameta, da ga j storimo z ovratnikom in enakimi krznsni-j mi žepki bolj prikupnega. Zelo ljubko i učinkuje, če imamo dovolj takega krzna ali pliša, da napravimo še enako kučmo, ki jo zavežemo otroku pod vratom. Dekliško oblekco napravimo prijazno in veselo, če jo ob spodnjem robu obdamo z vencem drobnih smrečic ali cvetlic, ki jih izvežemo z barvasto prejico. Za takšno vezeno okrasje porabimo prav malo časa, oblek-ca pa pridobi prav izredno zaradi otroško prisrčnega videza drobnega vezenja. l^sftKiKAJTE V JUTRU"! še se bomo smučale Da bi si letos nabavljale nove smučarske hlače o tem menda ni govora — pa saj bodo za smučanje še prav tako dobre stare hlače, ker se moda v tem oziru ni prav če ukrojimo iz enakega blaga tudi kapiyo, ki jo pritrdimo na jopico (skica). Oovolj dolgo staro jopico pa čudovito osvežimo z drugačnimi žepi, ovratnikom in pasom. Ce je jopica iz navadnega blaga, potem ukrojimo žepe iz balonske svile v lepi modni barvi, da originalno izstopijo na nevtralnem tvorivu jopice (2. skica). nič spremenila Drugače je z jopico, ki je letos dokaj dal ša kakor druga leta. Ce torej nimamo primerne jopice od kostuma, ki jo lahko porabimo tudi za smučanje, si pomagamo tako. da kako staro jopico podaljšamo z drugačnim blagom Seveda moramo to storiti tako spretno, da je sestava starega in novega blaga videti napravljena nalašč in zaradi slikovitosti, ne pa zaradi potrebe. Podaljšanemu delu je zelo v prid, Vsa!« dan se lahka primeri Vsak dan se v stanovanju kljub najskrb-nejšl negi lahko kaj pokvari — vsak dan je potreba spraviti v red nekatere reči, ki bi vsled odlašanja trpele škodo Včasih pa se že tako primeri, da si ne znamo pomagati pri tem ali onem opravilu Kaj sedaj? Evo nekaj nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji: Pobeljene stene, ki so zaprašene in umazane, očistimo najbolje s starim svilenim papirjem. Navežemo ga na omelo ali pa ga stisnemo v kepo in narahlo drgnemo z njo po umazani steni. Tako čiščenje izvrstno pobere vso nesnago, navadno bolje kakor krpa, ki je preostra. Slab vonj po barvi, apnu ali po čem drugem preženemo iz sobe. ako postavimo vanjo posodico vrelega močnega kisa Ma»tne madeže Spravimo iz mramorja, če polijemo dotična mesta s kisom, ki ga pustimo nekoliko časa na plošči, da razje maščobo, potem pa izperemo madeže s toplo vodo. Sipe ln zrcala najlepše osnallmo, 5e dodamo vodi nekoliko soli Madeže od muh odstranimo s kovina-stih predmetov z zmesjo cigaretnega pepela in salmiaka. Svilene senčnike krasno osnažlmo z mlačno deževnico, kateri dodamo aekaj kapljic salmiaka. V to zmes polagamo gobo, ki z njo lahno umivamo senčni* in ga pozneje obesimo na prepih, da 3e hitro posuši. Volnene obleke, ki niso zelo umazane, lahko operemo brez mila v topli vodi, kateri primešamo par nastrganih surovih krompirjev. Dežnike zelo dolgo ohranimo, če od časa do časa namažemo kovinaste dele prav previdno in tanko z vazelino, ker potem ne rjavijo. Kadar se dežnik suši, ga moramo imeti vedno na pol odprtega, ko pa je suh. odstranimo blatne madeže s ščsrko. Ce se madeži še poznajo, jih odstranimo z gorko milnico, kateri dodamo par kapljic salmiaka, potem izperemo s čisto vodo. Madeže laka ali oljnatih barv najprej omehčamo z namakanjem v šptritu ali terpentinovem olju. potem pa jih izperemo v bencinu. Starejše madeže, ki so se že zajedli v blago, pa čistimo s kloroformom s pomočjo ostre zobne ščetke. Barvaste usnjene torbice očistimo ]-ra-hu, nato jih namažemo s r:no belo kremo za čevl e in jih drgnemo z mehko, po možnosti žametno krpo Lakaste torbice pa drgnemo namesto s kremo z razpolovijeno čebulo in glicerinom. Fižol, repa, zelje Fižolov pire se izvrstno poda h kisli repi in je tako izdaten, da ob njem ne pogrešamo mesa Prejšnji večer namočeni fižol skuhamo do mehkega, ga pretlačimo skozi cedilnik ter ga damo na razbeljeno surovo maslo ali mast kjer smo že prej zavume-nile kruhovih drobtin Fižol v prežganju. Na razbeljeno mast narežemo precej čebule in peteršilja, pri-denemo, še preden je čebula rumena, dve žlici moke. katero zarumenimo. V to pre-žganje damo že dovolj mehak fižol z vodo vred, v kateri se je kuhal Ce je je preveč, je prej nekoliko odlijemo. Nato okisamo "fižol s kisom ter denemo vanj lovorjev listič in prav malo majarona. Kislo zelje s paradižniki Kislo .".e.je parkrat prerežemo. zalijemo do tri četrt z vodo in pristavimo z malo soli in Kimlja ter skuhamo do mehkega. Med tem pre-dušlmo na malo masti srednje veliko, v drobne rezine zrezano čebulo, da je zlnto-rumena, dodamo malo popra ln stlačen strok česna, dve žlici paradižnikove mezge ter nato še zelje s zavarkom vred ter še malo prekuhamo Zeljne klobasice. Lepe, velike zeljne liste operemo, nato jih poparimo s slanim kropom in stebelca nekoliko porežemo Potem sesekljamo kos kuhane govedine ter primešamo mesu nekoliko soli, popra, eno jajce, dve žlici kisle smetane ali kislega mleka in malo juhe. Ta nadev namažemo na vsak posamezen list, zvijemo ga ter damo te klobasice v namazano kožico tesno drugo poleg druge ter jih spečemo. Kisla repa na češki način. Repo operemo, nalijemo do tri četrt z vodo in pristavimo. Potem ji dodamo malo soli, kimlja, prekajeno svinjsko kost in mehko na listke zrezano jabolko ter skuhamo, toda ne premehko. Sedaj napravimo svetlo pre-žganje iz malo masti ali prekajene slanine in žlice moke, dušiijao v njej za hip malo, drobno sesekljano čebulo in strok česna, zalijemo z zavarkom v ne pregosto omako, nakar vložimo še repo z ostalim zavarkom in par žlic kisle smetane, da se vse skupaj še malo pokuha. Nedeljska križanka Vodoravno: 1 pokrajina v Nemčiji, okoli Berlina, 10 bajeslovno bitje, 15 želja vsakega športnika, najboljši rezultat, 16 izražati svojo bolest za umrlim, 17 prva nemška pisateljica, 18 ena izmed najsvetlejših zvezd, zve-zla prvega reda, 21 del obleke, 22 medmet, 23 vrsta čigar, 25 veznik, 26 mlada generacija, 29 govornik (tujka), 32 sod šče za krivoverce, za časa inkviz cije, 34 vrsta stopic v metriki, obrnjeni daktili, 36 oblika glagola peti, 37 izdelovati figure iz kamna, marmorja itd., 39 gorovje med Evrope in Azijo, 41 vrsta ptic roparic, 42 bivša poljska poročevalna agencija, 44 upravnik staroperzijske pokrajine, 46 umetniški izdelek. 48 kazalni zaimek, 49 izraz pr; kartanju, 51 ime hrvaškega pesnika Ujeviča, 52 mesto v Bosni, 55 vrsta vetrov. 56 cerkveno prokletstvo. Navpično: 1 reka v Indiji, 2 samokres, 3 palestinsko pristanišče, 4 medmet, 5 praprebivalci Indije, ki so jih podjarmili Indijci, 6 sin-gular; število v slovnici. 7 moško krstno Ime, 8 ki je iz neke vrste žitaric, 9 prebivalec francoske pokrajin«, znar» po svoji smešnostl (kot pn nas Ribničan),. 10 čop las. 11 četverospsv. četvorica, 12 abesinski plemič. It arabski konj, 14 reka na Madžarskem, 19 prodajalna tobaka, 20 večno mesto, 24 reka v Armeniji, 25 pregrinjalo, 27 orjak iz grškega bajeslovja, ki na svojem hrbtu nosi zemeljski svod, 28 prellog, 30 ravnodušnost, brezvoljnost, 31 oseba iz »Revizorja«, 33 grški basnopisec, 34 drevored, 35 identična, 38 dva sogiasnika, 40 latvijski denar (množina), 41 ljubka gozdna žival, 43 najmanjši delec materije, 45 predstavnik svoje vrste z vsemi njenjmi značilnostmi. 46 tatarski poglavar, 47 števnik, 50 števnik, 52 kratice za »starejši«, 53 egipčansko božanstvo, 54 osebni zaimek. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 gondola, 7 stalaktit, 15 rje, 16 dir, 17 Renata. 18 vi, 19 Amerika, 22 tb, 23 neon, 25 fanatizem, 27 orkan, 29 old, 30 ikonoklast, 31 at, 32 Lie, 33 Anit, 34 oda, 35 Aru, 36 obrok, 39 Aja, 40 Govekar. 42 gitara, 44 Pirej, 45 Ba (barij), 46 Azori. 47 kaj. 48 Li (litij), 49 Jelena, 51 Osram. 53 veja, 55 as, 56 Ado-nis. 57 Erivan. Navpično: 1 grafologija. 2 oj, 3 Ne-andertal. 4 odeti. 5 lirika. 6 Arizona, 7 sramota, 8 te. 9 antologija. 10 l^abrador, 11 at, 12 kanat. 13 Ivo, 14 tinktura, 20 Ma, 21 Kenija. 24 en. 26 alibi, 28 Ksaver, 31 Arabija. 35 ak. 37 onze. 38 krona. 41 ej, 43 Arad 44 Fars. 47 ksi, 48 lev, 50 es^.«* 51 on, 52 me, 53 vi, 54 an. Bolna nagnjenja Ljudje z bolnimi m-gnjenji zanimajo v pr\i vrsti psihiatra, zdravnika za duševni bolezni, & svojimi škodljivimi vplivi pa pri zadevajo tudi skupnost. Bo'no nagnjenje ma vsakdo, ki se vdaja preko vse pameti in nere, brez vsake uv,-dt vncasti kaik-Tni s'abi strasti. Psihopati, du ševno bolni. kažejo neko' posebno "»riprav-ljen<"oit za pretiravanja na stranpoteh in ve nagbajo zato k bclnim strastem. Taksna pretiravanja in precenjevanja se nanašajo lahko na zunanje mrtve aH tudi na živp predmete. V bo'n'ku izzivajo n^tem £ častjo zvezime dogodke a>!i občutke. To> je ka-rakfer"<:ični znak bo'ne streti ali »s!e« Nsg< n in ustvarjata mnoge prehode v brezen. č? se prestopijo ovire, ki zadržujejo vsakega n Trmi1 nega človeka. Nagoni so lahko nedolžni ailii nevarni. Težko je n. nT. reči, kdaj po *ane strast dj Upanja. ki jo soji nežni spol. abnormalna. O ivisna 'e nedvomno cd časovnih in mod nih vplivov. Tudi mejo med nedolžnim nagnjenjem do uveljavljanja ?>aime<*a sebe in do b'-'nc me*a'omanijc. samoveličja, je težko določiti. Takšna pretiravanja se gib ljejo. kakor plavimo, v »fizioloških mejah« nc cla bi že lahko ffovrjrili o »grešni strasti«. ie označiti /e vsakega človeka, ki se nag!Ki sli kot abnormalnega. Mrtvi predmet'. k r /'.it denar, ne zbujajo samo v abnormalnih 'judeh nezdravih naaonov. Besede. kakor pohlep, sob čnr .st. ljubosumnost in častihlepje povedo že parne toliko, da nam jih ni treba orvsovaiti. Zgodovina pa nam dokazuje izraziti pomen teh nizkotnih človo-ikih slabosti za razvoj r-oedinih oseb-nort:, kak t tudi celih ljudstev. Zunanji č;rote'r niksiko^ niso edini odločilni: to nam dokazuje kleptomamija. bolno nagnjenje do tatvin. Kleptomam krade iz neke notranje potrebe, ki se ji ne more upirati. Psihiatrija in kriminalistika se srečujeta tu v skupni obrambi zoper strast, ki škoduje celoti. Tu gre za nagnjenje, ki dela prizadetega čknreka nevarnega in mu spreminja normalno bistvo. Pri kleptoma-nih sodelujejo, če gVdamo na stvar s psihiatričnega stališča, bo-na nagnjenja in dejanja iz nebrzdanega afekta, občutka. Popolno nedosta ianje normalnih ovir spreminja rijanca v asocialni element družbe. Alkoholiki ob'čajno ne zanemarjajo samo svojih pofoHenth in druižinr:- <<5 ran, so pokopali na svečan način z njegovim zakladom vred in obema njegovima najljubšima belcema. Legenda veii, da je 15.000 vojščakov 60 dni in noči metalo zemljo na grob in na trupla 6000 bojevnikov, ki so umrli s kraljem v tej bitki. Dve operaciji na fegrviscm S Umu Veliki napredek, ki ga je doživela fotografija in kinematografija z uvedbo novih filmov za snemanje v naravnih barvah, so izkoristili sedaj na nov, zanimiv način. V Berlinu so posneli uve zelo težki operaciji na takšen film, ki so ga potem projicirali na vseučilišču. Ti posnetki imajo to neprecenljivo prednost, da prikazujejo potek in podrobnosti operativnih po-sežkov po zaslugi barv neprimerno bolj plastično nego navadni filmi. Ksmsc grškega r&z^ II! iH n s HH . | ■■ E&k&sI&Š&HI ki Je Mia v severni Afriki bombardirana od brltskega letalstva navzlic vidnim znamenjem Rdečega križa V neki vasi v bližini grškega mes'. a La-rise je skupina kmetov odkrila zloglasnega razbojnika Cipanesa. ki je bila na njegovo glavo razpisana visoka vsota. Razbojnik se ;'e zatekel v neko hišo, iz katere je streljal na vsakogar, ki se ji je hotel približati. Kmetje sami niso opravili ničesar, priti so morali orožniki. Ko je razbojnik spoznal, da se jim ne bo mogel upirati, je skočil s strehe svo ega pribežališča, da bi pobegnil, toda v padcu se mu je bodalo, ki ga je imel v rokah, zabodlo v trebuh in povzročilo njegovo smrt. Smaragd ki je prinašal sreča V Parizu so prodali na javni dražbi smaragd, s katerim se je bil tisk v preteklosti že ponovno bavil, kajti smatrali so, da prinaša njegovim lastnikom nesrečo. V resnici je bil »kriv« cele verige tragičnih smrti. A navzlic temu ga je nekdo kupil za 325.000 frankov, med tem ko mu je bila izklicna cena 200.000 frankov. To se je zgodilo nemara zavoljo tega, ker je njegova zadnja lastnica, neka gospodična de Merschoff, dokazala, da je možna ludi kakšna izjema, kajti umrla je v svojem 88. letu in se ni pritoževala, da bi se ji kdaj zgodilo kaj posebno hudega. Stoletnica pffzenjskega piva V novem letu bo pr/a in največja pivovarna v Plznju praznovala stoletnico svojega obstoja. Za to priložnost pripravljajo različne svečanosti, med drugim tudi vrsto predavanj o zgodovini plzer.jskega piva Veličanstvo Kralj ln Cesar • T ^ijpSpi i J '^fSlp^' • ; flNi?fflf kr ojite..;' : ^ ^ ' • - j fflmj&l^ IHI^SK J^i^m sKepll predseduje otvoritvi 16. akademskega leta višjih tečajev Zavoda za rimske študije v dvorani Borromini v Rimu Metode za dolgo življenje Ljudje so poskušali že vse, da bi se ohranili čim dalj časa živi na tej naši premič-nici. Neki italijanski list navaja nekoliko prav nenavadnih primerov iz tega področja. V Španiji je živel n. pr. neki sto-letnik. ki je kralju Ferdinandu Aragonske-mu pripovedoval, da se mora za svoje življenje zahvaliti trem stvarem: prvič, da se je pozno poročil, drugič, da se ni znova poročil, ko je postal vdovec, in tretjič, da ni nikoli stal, kadar je lahko sedel. A prav v dob; istega kralja je živel v Granadi 125 leten Maver, ki se je v nasprotju s prejšnjim Metuzalemom ponašal, da je imel več tucatov žen in da mu je baš to omogočilo dolgo življenje ... Obe sestri slovitega francoskega gastro-noma BrilJat-Savarina, ki sta živeli 98 oz r. 99 let in k; se nista nikoli poročili, sta pripisovali svojo odpornost dejstvu, da sta brez pridržkov sledili svojemu naravnemu nagnjenju do lenarenja. Sprva sta vstajali Zvon iz biser u v in diamantov Japonski cesar je prejel v dar edinstven zvon. ki je sestavljen iz 11.600 biserov in 400 diamantov. Daroval mu ga je prosluli japonski bogataš in lastnik podjetja za gojitev bisernih školjk. Mikimoto, ki je zvon tudi sam izdelal. Dragulje je zlepil skupaj z neko posebno lepilno snovjo in pri tem delu ni dovolil, da bi mu kdo pomagal. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Zjutraj po desetletnici poroke, ko sta pregledovala številna darila, sta odkrila na mizi še en pisemski ovitek. V njem sta bili dve vstopnici za ložo v operi, in sicer za isti večer. Na sporedu ie bila vesela opera. Za čudo pa ni bil darovatelj z nobeno besedo omenil, kdo je V ovitku :e bil samo 6e listek z vrstica- »Ali uganete. xl koga sta vstopnici?« Komično, toda orignalno. Odšla sta v gledališče in sta se sijajno zabavala. V najlepšem razpoloženju sta dospela domov. Toda radost ju je minila, ko sta opazila, da je bilo stanovanje do kraja oplenjeno. Na pisalni mizi. ki ie edina še ostala, sta našla listek: »Sedaj ste gotovo ucanili!« • Oče je dejal: »Če moreš končno za pol ure dr." iti usta zaprta, ti bom dal >0 stotink«. Mali Janko je bil nekai časa tiho. Nenadno se je oglasi!: »Očka, ali moren, za 10 stetink nekaj povedati?« » Novi lastnik avtomobila je peljal svojega prijatelja na sprehod. Vožnja je p.staja-la čedalje bolj hitra, brz'nomer je kazal ic 100 km. Prijatelju je postajaio počasi neugodno. »Prosim, vozi ma'o počasneje. Priznati moram, da me je na ovinkih naravnost strah.« Prtom pa napravi po mojem receptu,« mu je svetoval vozač. »Kadar se bliža ovinek, zaprem vedno oči!« • »Imaš tako lep, eleganten površnik, a hlače so oguljene! Tega ne morem razumeti.« »Ali pa morda veš, kako bi bito mogoče v kakšni kavarni dobiti nove hlače?« vsak dan šele opoldne, potem pa sta si le-žanje daljšali čedalje bolj, tako da sta v zadnjih desetletjih svojega življenja pre-ležali nič manj nego 300 dni na leto nepretrgoma v postelji. Le v ostalih dveh mesecih, kadar je prihajal brat k njima na deželo, sta vstajali. Luigi Cornaro, ki se je rodil 1467. in je umrl ob koncu 1566., je zavoljo dolgega življenja praktično izpolnjeval neko načelo, ki so ga v to svrho tudi drugi pogosto priporočali: svojega gladu in svoje žeje si ni namreč nikoli do konca utešil. Leta 1880. je umrl v San Remu možak, ki si je dal v isti namen zgraditi poseben stol. Jemal ga je s seboj tudi na potovanja. Stol je bil postavljen na posebno tehtnico. ki je možaku med jedjo natančno navajala rastočo težo. Tako je lahko sledil gibanju jezička na tehtnici ter prenehal jesti tedaj, ko je dosegel težo, ki si jo je že v naprej določil. Pri zadnjih gramih je žvečil čedalje bolj počasi in čedalje previdne je, da bi niti za najmanjšo malenkost ne presegel te teže. Naj si je bil še tako lačen in naj si so bile jedi pred njim še tako vabljive, ko je dosegel določeno mero, se jih ni dotaknil več. ANEKDOTA Rozini je bil na nekem potovanju v Por-tugal povabljen h kralju Pedru na obed. Ker je bil skladatelj velik .vladokusec, je rad sprejel to povabilo, vendar pa so mu veselje mallo pokvarili drugi »užitki«. Kralj se je namreč sam bavil s petjem in ob tej priliki je hotel zvedeti. Rosami j evo sodbo. Po obedu je srtopil tedaj h klavirju iin slavni glasbenik ga je moral spremljati. R^ssi-ni je s primerno spoitljivostjo poslušal kraljevo petje, mislil pa si je svoje. »Nu, maestro, kaj sodite o mojem glasu?« je vpraša! kralj ob koncu pesmi. »Veličanstvo,« se je izmazal Rosvni 9 prepričljivim glasom, »lahko vam povem, da v svojem življenju še nisem slišal nikoli kakšnega kralja tako peti!« VSAK DAN ENA »V seriji klobukov se nam je ta temeljito ponesrečil!« »Nasprotno! Obesite nanj tablico z napisom: Model — 500 lir!« E. Sabattnl: •2$ DOTA IN SRCE 1 K • m a m Nazadnje sem kakor puščica pihnil na prostor pred gradom, vrgel vajeti slugi, ki me je debelo gledal in kakor vihra planil po stopnicah navzgor. »Ali je vitez že doma?« sem sopihaje vprašal. »Ne še, gospod,« je odvrnil Gilbert tako mirno, da bi ga bil najrajši zadavil. »Gospodična je v gradu?« je bilo moje drugo prašanje. »Nekaj minut bo tega. kar sem jo srečal na terasi. Nisem še videl, da bi se bila vrnila v grad.« Kakor pobesnel sem zdirjal skozi vse sobe in nazaj na teraso. Tu sem našel Genovefo in Andreja, ki sta se izprehajala, zatopljena v prisrčen po-menek. V kakem drugem trenutku bi ju bil preklel zaradi tolikšne neprevidnosti, a zdaj ni bilo časa za očitke. »Kje je gospodična de Canaples?« je planilo iz mene. Nepričakovano vprašanje in moja vidna razburjenost sta iu osupila »Se ie mar kat zgodilo?« ie vprašala Genovefa in sinje zrenice so se ji razširile. »Da ... ne. nič ni Povejte mi. kje je; nujno moram govoriti z njo.« »Pravkar ie bila še tu,« je rekel Andrej; »za- pustila naju je, češ da se gre izprehajat ob vodi.« »Koliko je tega, kar vaju je zapustila?« »Četrt ure utegne biti.« »Nekaj se je zgodilo!« je zavpila Genovefa. Njenih nadaljnih besed nisem slišal, ker sem prej stekel s terase. Zamolklo preklinjanje — moja navada je namreč, da kolnem, kadar pošiljajo blage duše molitvice v nebo — sem planil na prostor pred gradom, kjer me je čakal konj. »Za menoj,« sem kriknil slugi, »vi in vsi drugi, kolikor jih morete sklicati! Hitro za menoj ... hitro, pravim... v hosto ob reki!« Ne da bi počakal njegovega odgovora, sem v skok zapodil konja po drevoredu. Sonce je bilo zašlo, samo rdečkasta brazda je še kazala njegovo sled, in zvon, ki se je pravkar oglašal v daljavi, je oznanjal zdravomarijo. S korobačem, ostrogami in kletvicami sem pripravil konja v enako razburjenost, kakor sem je bil sam ves poln; nikoli, niti v bojnem klanju, še nisem bil občutil enake. Določnega namena nisem imel. V glavi mi je vrvela zmešnjava misli, toda nobena ni bila dovolj jasna, da bi razsvetlila temo; niti tega da bom moral nemara sam iztrgati Ivono iz rok peterice ali šestorice napadalcev se nisem zavedal Da bi pridobil čas, nieem iezdil po cesti amoak sem predrl neko seč. io kakor burja ubral čez travnik in pridrevil tako v hosto ob vodi Vso oot nisem nikjer opazil sledu po živih bitjih Nič razen mehkega peketanja kopit moje živali po trav- natih tleh ni kalilo večernega miru in od trenutka do trenutka mi je prevzemal dušo večji strah, da ne bi prišel prepozno. Nazadnje sem pridirjal do drevesne ograde in moj strah se ie izpremenil v gotovost. Krai je bil zapuščen. Vendar se je dvignilo v meni novo upanje. Morda je v zadnjem trenutku le pomislila na svarilo, spoznala neosnovanost svojega suma in ubrala drugo pot . Ko pa sem dospel na majhno iaso med golim drevjem, sem zagledal pred seboj očiten dokaz, da se je nesreča že zgodila. Ne le, da sem videl na mokrih tleh zmešane sledi človeških nog, ki so zgovorno pričale o borbi, ampak na neki veji sem opazil tudi iztrgan košček zelenega žameta, enakega tistemu, iz katerega je bila njena današnja obleka. Tedaj sem spoznal, da je ugrabitev izvršena in nehote glasno zastokal. XII. REŠITEV S tistim koščkom žameta v roki sem negibno obstal na mestu: duša in telo sta mi bila kakor otrpla in vem da je tako prešlo nekaj dragocenih minut Izginla ie bila ugrabljena od moža. ki ga je — po vsem kar sem mo??1 skopati — tolikanj sovra?1? d*5 sr nieno sovraštvo niti v bodočnosti ni moglo povečati. Ta odurna misel me ie vseea prevzela ter izpodrinila vsako drugo: oblila me je besnost. v kateri sem nagonsko storil to. kar bi bil moral iz zdrave pameti takoj storiti. Pognal sem se na konja m zdirjal po travnikih proti Bloisu. Nato sem prečkal cesto ter izpodbodel konja v skok, proseč Boga, naj ne da, da bi mi uboga, že tako hudo preizkušena žival omagala, preden me prinese v mesto. Kakor sem rekel: nisem človek, ki bi ga zlahka premagalo razburjenje. Temu sem bil dostopen v vročici bitke, ko strašna pijanost krvi izpreminja vsakogar v podivjanega norca, ki z blazno radostjo suva in seka okrog sebe, ne čuteč ne ran, ki jih zadaja, ne tistih, ki jih sam dobiva, pa najsi bi pomenile konec njegovega življenja Razen v tak-i šnih groznih okoliščinah pa nisem bil še nikoli opazil, da imam samega sebe tako malo v oblasti. Vročica me je kuhala, v krvi mi ie žarelo kakor pekel; in, kar je še bolj čudno — m kar se mi dotlej še ni bilo pripetilo — za dušo me ie stiskal brezumen strah, tako da mi je znoj v debelih kapljah pokrival čelo. Zase se nisem bal. kajti življenje me ni nikoli tako radodarno obsipalo s sladkostmi, da bi me bila misel na slovo od njega kdo ve kako plašila. Strahu za bližnjega do tistih dob nisem poznal — ako ne šteiem skrbi, ki so me časih obhajale zastran Andreja — kajti nikoli se nisem veliko menil za druge liudi. V te svoie misli sem bil med iahaniem tolikanj zatopljen da so tudi one obtičale, če sem se jaz ustavil: kakor bebast sem se motovilil med njimi, podoben človeku, ki rfekai išče in tava v temi. Zakaj nikoli prej se nisem kdovekaj menil za druge. Nikoli ne... ŠPORT Turnir z žogico ob udeležbi vseh najboljših table-tenistov se nadaljnje danes ves dan na Kodeljevem Kakor smo včeraj objavili, bodo edini božični turnir letošnjega leta — vsekakor Se z majhno zamudo povrhu — odigrali predstavniki ene same športne panoge pri nas, m sicer one, ki smo jo zmerom dajali' bolj na skromnejše mesto in ji nikoli nismo prisojali toliko življenjskih sil. kakor jih je pokazala baš ob letošnjem božiču. Gre za naše table-teniške igralce, priatelje one male žogice, za katero je prav v teh zimskih dnevih brez snega največja sezona, tako da bo Izpopolnila edino točko športnega sporeda na zadnjo nedeljo letošnjega leta. Turnir, kl ga je organizirala SK Mladika s sodelovanjem ostalih treh ljubljanskih klubov, ki goje to športno panogo, se je •ačel že včeraj popoldne ob 15. z igrami moštev in parov, danes pa se bo nadaljeval še ves dan z najbolj zanimivimi srečanji med seniorji in juniorji. Današnji spored »e začne v dvorani Mladike na Kodeljevem ob 9. in bo trajal do 12.. nadaljeval pa se bo takoj ob 13. in zaključil predvidoma že ob 17. uri. Ker so sodelovanje obljubila vsa obstoječa table-teniška moštva in je prireditelj poskrbel tudi za lepo glavno darilo, se bo- do na tem turnirju srečali vsi najmočnejši predstavniki te športne panoge iz našega mesta odnosno iz pokrajine sploh. Razen Marinka bodo igrali tudi Strojnik R., Medved, Krečič, Lackner, Eradeško, Bogataj, Recek in še mnogi drugi, kl so dosegli že zavidljive uspehe v takih tekmovanjih. Prepričani smo, da bodo tudi gledalci prišli v čim večjem številu, saj je to edina priložnost, da bodo lahko, če se zanimajo za šport, vsaj za silo prišli na svoj račun. Igrali so že pri Mladiki Ljubljana, 27. decembra Včerajšnji praznik nam ni prinesel nobene športne prireditve, razen klubskega turnirja SK Mladike v table-tenisu. Izidi so dali naslednji vrstni red posameznih igralcev: 1. Strojnik R. z zmago nad slabim Kre-čičem z 2:0, nad Keržičem z 2:0 in Bajcem z 2:1; 2. Krečič; 3. Keržič. ki je premagal »odličnega« Recka kar z 2:0 (21:6, 21:6) ter 4. Tršinar. Omeniti je treba le še to, da je favorit turnirja Kocmur izpadel že v I. kolu, —Ko. Raz§wr s čudežnim dekletom Svetovna plavalna rekorderka Ragnhild Hveger gsvori o sebi in novi rivalinji na kratke proge (Pismo našega športnika iz bavarske prestolnice) Prijatelj našega lista in znan slovenski športnik, ki biva zdaj v Monakovu, je imel srečo, da je v bavarski prestolnici pred kratkim občudoval na svoje oči in tudi pridobil za kratek razgovor trenutno plavalno »čudo« med ženskami, svetovno in damsko rekorderko Ragnhild Hveger, kl je ta mesec opravila daljšo turnejo po glavnih plavalnih središčih Nemčije m se nazadnje za večer ali dva ustavila tudi v Monakovu. O njeni zmagoviti poti od mesta do mesta smo sproti objavljali kratke beležke, o njenem zadnjem nastopu v Monakovu pa ponavljamo še enkrat, da je na 100 m prosto plavala 1:07.1, na 400 m pa 5:12! »Videl sem Madžara Csika.« tako piše naš prijatelj, »Nemca Schlaucha in še nekaj znanih plavalcev, vendar tako ležerno in sproščeno še nisem videl plavati nikogar kakor to dekle.« V nadaljnjem piše še takole: • Monakovo, decembra 1941 Na svoji turneji po Nemčiji se je ta večkratna svetovna rekorderka ustavila tudi tukaj in nastopila na dveh prireditvah v novem plavalnem stadionu »Nordbad«, ki je bil oba dneva popolnoma razprodan. Pri tej priliki se mi je ponudila možnost, da sem spoznal to prikupno plavolasko, ki brani skoraj vse ženske svetovne rekorde v prostem plavanju. Prav na njen rojstni dan pa jo je pred nekaj dnevi presenetila neprijetna vest, da jo je na 100 yardov premagala njena rojakinja Kirsten Busch-Sorensen, ki je preplavala omenjeno progo v časi: 59 7. Dva dni nato je nova rekorderka hotela še izboljšati ta čas in res je popravila samo sebe za dve desetinki sekunde — na 59.5. E.ekord sicer še nI priznan, vendar je nepremagljiva Ragnhild dobila resno tekmovalko, vsaj na kratkih progah- Kaj pravi Hvegerja sama o sebi ? Doma sem iz Helsingjorsa. Mesto leži na otoku in je 50 km oddaljeno od Kodanja, kamor zahajam dvakrat tedensko na trening. Plavati sem začela, ko sem bila še čisto majhna, in že takrat sem prebila skoraj vse poletne dni v vodi. V šolo sem hodila v Kodanj, kjer sem se tudi priučila crawla. Na neki šolski prireditvi so postali pozorni name, ko sem brez treninga zmagala na 50 m prosto. Ko sem prišla iz bazena, me je takratni trener Gustav Jans-son takoj vpisal med svoje člane. Po enem letu sem pričela trenirati pri znani danski učiteljici Pauli Petersonovi, ki ima. to lahko mirno rečem, največ zaslug za moje uspehe. Tako sem svojo prvo večjo zmago slavila na danskem prvenstvu leta 1934., ko sem bila prva na 400 m. Leto dni pozneje sem iznenadlla vse poznavalce, ko sem izenačila svetovni rekord na 440 yar-dov, kl je razen proge na 400 m moja najljubša proga. V zadnjih letih se mi je nato posrečilo osvojiti celo vrsto važnih naslovov. Lani bi bila morala potovati v Ameriko, Avstralijo in še na Japonsko, kar pa žal nI bilo Izvedljivo zaradi te nesrečne vojne, kl tudi našemu narodu ni prizanesla. Letos nisem plavala mnogo, ker tako ni bilo večjih prireditev, zato tudi moji uspehi na tej turneji niso nič posebnega. Po novem letu pojdem na gostovanje v severne države, na Norveško in švedsko. Gospodična, kaj pravite o novem rekordu na 100 yardov ? Ce hočem biti odkrita, vam moram reči. da sem bila nekoliko presenečena, kajti Sorensonova je bila na letošnjem prvenstvu Danske šele tretja in za celi dve sekundi za menoj. Moram pa priznati, da njen rekord gotovo ni slučajen, ker je dekle res pridno treniralo in uspeh tudi zasluži. Ali boste Sorensonovo v kratkem srečali v tekmi? Tega še ne vem, vendar bom, ko se vrnem domov, spet resno začela trenirati, ker bi se zelo rada sestala z njo. Vsekakor sem vesela, da imam zdaj konkurentinjo, ker mi nastopi, pri katerih v naprej vem, da bom zmagala, ne napravljajo pravega veselja. Kako pa mislite o nastopih tukaj? Sem dobro razpoložena in spočita. Ugaja mi predvsem, da so mi za 400 m preskrbeli močno konkurenco (namreč bavarsko žensko štafeto na 4 X 100 m, ki je dosegla enak čas kakor Hvegerjeva, op. pisca). Upam, da bo šlo bolje kakor na Dunaju ali v Linzu, čeprav je voda nekoliko težja. V takih in enakih razgovorih je k nama pristopila spremljevalka Hvegerjeve gdč. Chirill in me opozorila, da mora Hvegerjeva k masaži in potem k počitku, ker mora zvečer v vodo. Slavna plavalka se je takoj dvignila — mimogrede pa ml je stisnila roko in mi kratko naročila še najlepše pozdrave za čitatelje »Jutra«. A. M. Drobiža še zmerom kaj. • • O športnem razvoju na Sp. Štajerskem objavlja mariborski dnevnik nekaj strnjenih ugotovitev, iz katerih posnemamo med drugim naslednje: »Kljub temu, da je šport na Spodnjem Štajerskem šele pol leta priključen vse-nemški državni zvezi za telesno vzgojo, se je skoraj že čisto izenačil s stopnjo po ostalih štajerskih krajih. Delo, ki se je začelo v teku meseca maja pod vodstvom okrožnega vodje Geisslerja, je obrodilo bogate sadove in skoraj v vseh športnih panogah so mogli Spodnji Štajerci doseči odlične uspehe. Člankar omenja potem nastope mariborskih in celjskih nogometašev v štajerskem nogometnem prvenstvu, pri čemer hvali posebno Mariborčane in izraža upanje, da bodo spomladi gotovo prišli še bolj do izraza. Zelo zadovoljen je z uspehi v lahki atletiki in pa z znanjem, ki so ga pokazali celjski table-teniški igralci, češ da so najresnej-ši kandidati za naslov najboljšega moštva na Štajerskem. Zelo agilni, tako ugotavlja dalje, so bili tudi kolesarji, ki so po dolgem imeli spet svoje dirkališčne prireditve in bodo gotovo prihodnje leto lahko obogatili udeležbo na štajerskih tleh. Za središče smučarskega športa in športov na ledu smatra pisec Celje, ki bo morda baš zato v teku januarja 1942 prizorišče velike prireditve v zimskih športih, določene za vso nemško mladino. Zagrebški Gradjanski, ki je zadnjo nedeljo gostoval v Budimpešti, je izgubil z 1 : 3. Povratna tekma bo danes v Zagrebu. Smučarski dom za ustaško mladino bodo še to zimo zgradili nedaleč od Sa-mobora. Svetovno smučarsko prvenstvo L 1943. namerava organizirati Švica. Nemško prvenstvo v umetnem drsanju posameznikov je osvojil Erich Zeller iz Augsburga pred Radocn z Dunaja in Kuh- nom iz Berlina. Na božičnem teniškem turnirju v Barceloni se zelo dobro držijo Italijani. V če trt finalih je Romanom zmagal nad Agazzijem, v drugi igri pa je Nemec Hen-kel porazil Spanca Charlesa So. In Si* seznam kočevskih optantcv 50 seznam kočevskih optantov (Služb. Ust, 20. dec.) vsebuje naslednjih 118 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj) OBČINA KOČEVJE - OKOLICA K 1 i n j a v a s : Kresse Margareta (82, Novi potok), Alojzij (43). Marija roj. Jaklltsch (33). Alojzij (7). Herbert (3); Tomltz Alojzij (26) Franc (78), Magdalena roj. Schneider (64) Sten (19); KresSe Janez (48), Ana roj. Kraker (51). Ana (18), Jožef (17). Ernest (14); Schober Prane (71 Sela) Jera roj. Wittreich (62). Franc (31): Wittreich Magdalena (64); Testin Adolf (28). Fink Anton (48. RigelJ). Jožefa roj. Tomitz (42). Erna (6), Ema (4). Anton (85); Kren por Sig-mund Jožefa (60 Gorenja vas), Robert (15) Alojzij (23) Adolf (22); Tomitz Jožef (32), Ma rija roj Kropf (29). Hel.-nut (8). Elfrlda (5). Poje Ernest (33) Frida roj Fink (26). Ervlu (2) Jožef (1), Franc (6 mes.); Kresse Rudolf C36), Olga roj. Mausser (28); Ruppe Avgust (36 Kot)- Kresse Jožef (77); Jaklitsch Jožef (58. Kočevje), Rihard (17), Janez (15). Adolf (21). Franc (27); Rothel Janez (70. Gorenja vas) Marija roj. Wtttrelch (56), Albert (17) Jožef (22). Franc (27); Siemund Rihard (23). Frane (56), Emilija roj Kropf (50), Jožefa (19). Ma rija (6) Amalija (22). Hilda (25). Helma '2 mes ); Jonke Adolf (36). Frida roj. Schauer (27) Alfred (6). Adela (3). Erika (1): Koschel Janez (67 Breznlca). Jožefa roj. Pere (43): Hutter Janez (31) Rozalija roj Kresse (33), Franc (6i. Rihard (3); Jonke Rihard (34). Mariia roj. Zose (36) Jožef (8); Schleimer Marija (72); Stalzer Jožef (51) Ivana roj. Schleimer (41), Hilda (20) Edlt (19) Reirlna (13); Kosel Filip (47. Polom) Jožef« roj Kdstner (55). Bosromir (21). Gustav (18); Oswald Jožefa (36); Oswald por. Dejak Frida (27); Oswald Franc (62) Jera roj Perz (62); Giatz Jožef (57). Jožefa roj. Fink (45) Bogomir (16); Sturm Franc (42) Marija ro] Wtttreich (49). Rih?rd (17)- Testin Adoll (59 Sela). Marija roj. Klnkopf (53), Štefanija (17). Alojzij (20); Tomitz Franc (40 Sela). Pavla roj Kresse (41). Helena (17). Franc (15). Jožef (12): St^zer Janez (33). Pavla roj Griinsetch Edlt (5); Hutter Jožefa (68 Mala gora). Jožef (24) Marija rol. Stalzer (21); Samid» Franc (35)! Rihard (22); Konic Alolzij (47. Stari po tok). Frida roj. Nadler (37). Jo?ef (14) . Eeelbert (11). Elfl (8). Ernest (6). Marija (D. Osvald (2 mes.). # 51. seznam kočevrklh optantov (Službeni list. 20. dec.) vsebuje naslednjih 224 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj): OBČINA KOČEVJE - OKOLICA Mala gor*: Perz Rihard (46). Rozalija roj Petsche (34). Albert (13). Helga (11). Erika (8); Wolf por. Perz Florijana (66. Črni potok). J^žef (29); Pera por. Honigmann Jožefa (82): Plut Jožef (50) Marija roj. Perz (38), Ana (17) HU degard (16). Jožef (15). Valter (13); Seitz Jožef (35). Marija roj. Samlde (32). Erna (7). Erlh (6), Alfred (2); Perz Alojzij (M). Jull ana roj Mlčhelitsch (45). Alojzij (18). Jurij (16) Viljem (15), Marija (9). Edeltraud (7K Ema (4); Lack ner por. Mlchelitsch Marija (79 Novi lazi); Samlde Matija (63). Jožefa roj. Hoge (49) Alolzij (19). Zofija (17). Franc (15). Marija (13). Olga (10); Jonke por. Samlde Elizabeta (85); HOnU mann oor. Samlde Jožefa (61): Sam.de Jo^ef (35). Karla roj. Boltesar (28). Ema (6) Hilda (4), Mari1a roj. Blatnik (67); Hose Franc (46). Marija rol Bachreler (41). Jožef (43); Samide Alojzij (28). Matilda roj. Ceblr, (22): Cebm Alojzij (48, Kleč). Pavla roj. K-kel (45); Krer, Janez (50). Marija roj. Perz (49). Jožefa (19). Franc (17). Albert (7); Hogler Alojzij (46. Ku-kovo). Marija roj. Pera (43). Betfna (18) Adolf (16). Alolzij (12). Jožef (10). Bernhard (8): Pen Franc (33) Marija roj. Melz (23). Rldi (8 mes.,. Oswald Alojzij (65. Klinja vas). Alojzija roj. Blatnik (58)- Kikel Alolzij (34), Pavla roj. Melz (30), Valter (3). Elizabeta (9 mes); Kikel Jon »z (76 Beli kamen). Marija roj. Fink (72); niie*e Terezilp (64 Zigma^ceh Kren Alolzij (49). Jože a -"jj Weienvohl (40V, Marija (18), Rihard (15). Elfl (14) Amold (8); Erker Alolzij '42). R^za-lila roj.'Kren (39). MarHa (13). R'hard (12), Erna (10) Edeltraud (4); Fink por Kren Marija (73); Seits Franc (40): GHebe Marija (34. Dunaj)- Witt.reich Jožef (40. Stari lo«c), Magdalena ril Klnkcpf (42), Marija (4): Perz Joftef (69). Magdalena roj. Kamne (61); Seitz Alojzij (43), Jožefa rol. Samide (45). MarHa (18). Jo*efa (16) Frida (14). Alolzij (12), J-^ef (9). Ellza^-ta (6) Valter (4). Rlhfrd (1): Samlde Jožef (76): Sr-nvde Rihard (50), Alb Janez (37), Magdalena roj. Kikel (36), Marija (3) Izidor (1). Marija roj. Grabner (65); Kamne por. Klnkopf Marija (73): Sigmund Jan»z (70) Evald (37); samide Aluzij (35). Matilda roj Erker (39) Hildeparda (3), Anamarlja (1): Perz Franc (60), Pavla roj. Knaus (50), Alojzij (9). Jožef (33) Frida roj. Sohauer (21), Franc (30); Fink por. Fitz Marija (43 Voltsberg). Rozl (18). Herta (6 mes.): SleMnnnd Slefrld (32. Kunče). Marija roj. Seitz (29), Herbert (6). Verner (1) Klinja vas: LeJnert Franc ("56. Pollane). Rozalija roj. Tscherne (51), Jožef (19). biva'oč v Nemčiji. Bogomir (17). bivajoč v Nemčiji. Franc (12). D o k 11 e e : Poreber por. G5sel1 Mariia (47 Stari tabor). K o b 1 a r J 1 : Fitz Janez (36. Ko blarjl). Marija roj. Konig (31). oba stanulo^a v Wolffernu). Erna (10). stanujoča v NemCl).. Mari1q Helena (9). Norbert (8) stanu 1oč v Nemčiji Barbara (6), stanujoča v Ne-rčijl. OBČINA STARI LOG Stari log: Schmidt Franc (31). Berta roj. Maruschltz (28). Vilma (7); Maruschitz An-ke Line Aimaro pod vodstvom Alfreda Si-monetta 21 40: Poje Rabagliattl 22: Slovensko predavanje. 22.10: Koncert violinista Arriga Serata. ob sodelovanju pianistke Marije Luise Fainijeva 22.45: Vesti « italijanščini Obnovite naročnino! Zahvala Ob prebridki izgubi srčno ljubljene soproge, hčerke, sestre, snahe, svakinje in tetice, gospe JOŽICE JERA JE VE roj. ŠKROBAR se v neizmerni žalosti prisrčno zahvaljujemo številnim znancem in prijateljem za izraze res iskrenega sočustvovanja, kar nam je bilo v delno uteho ta tolažbo. Posebno zahvalo Izražamo g. primariju dr. Dragašu, ki se je nadvse požrtvovalno prizadeval, da bi ohranil pokojnico pri življenju. Globoko ginjeni se zahvaljujemo predragim prijateljem pevcem za ganljivo poslovitev s petjem, ki ga je rajnica tako ljubila. Nadalje prav iskrena hvala vsem darovalcem vencev ta cvetja ter vsem, ld ste jo v tako mnogobrojnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 30. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJubljana, dne 28. decembra 1941. Rodbine: JERA J, ŠKROB AR, KARNIČNIK Kulturni pregled Dante kot prerok Eno najlepših poglavij, ki jih je Louis Gillet v sivojem daljšem eseju »Dante e>t ritalie« posvetil nesmrtnemu pesniku »Božanske komedije« in njegovemu odnosu do Italije, je sklepno poatevje »Prerok«. Preroški element je v deflih slavnih *>esnikov tisti ki morda najbolj preseneča povprečnega čitat&lia. Človek ie po srvoji naravi radovedno bitje, lastnost, v kateri je zarodek njegove veličine in ene izmed skritih gonilnih sil njegovega razvoja. Toda prav bodočnost se mu je vedno zdela knjiga s sedmimi pečati in tudi na dosedanjem razvojnem višku n" more človek dogledari na i važnejših dowdkov v svoji bodočnosti. Zato je vedno častili preroka in zato se mu tudi neugnano le-ti vsiljevali, pri čemer se je velika večina izkazala za krive oreroke. za Šarlatane in sleparie. Največji in najresnej-ši preroki pa so bili v minulih čas:h prav pesn:ki. Tudi de'a. ki so se nam ohranila za preroki sitare zaveze, imaio zmčai perni-Šk;h stvaritev in so bila šele pozneje strnjena v Sveto n smo in n-rogia&ena za skrivnostni plod razodetja Preroški element v vel'kih pesnitvah je ti^s čudovita kal. kf neugnano raesmSk i h vizij, moč svojega poslanstva. — Geniju ni niti pekel nikdar brezupen. Postava Danteja kot preroka, kot klicar-ja, ki prebuja skctzd vekove mrtve in ki tolaži in dviga svoj narod z vizijo bodoče srečne in velike domovine, 5e med primeri, ld jih v tem pogledu nudi literatura, eden najveličastnejših m najbolj prepričevalnih. Njegov vzor jasno kai«, kako in s čim lahko veliki pesnik akod vekov« »loži svojemu narodu, ne da bi biJ za življenja samo trobilo kakšne struje adi bojevnik za kakšne druge interese, kakor so najvišji duhovni interesi človeka, ki mu je bila dan« na življenjsko pot imika in radost ustvarjanja. Mali oglasi Sluibo dobi beseda L —.60, »Jtsa -.60, ta daianje aaslova ali u iifro l 3.—. Tekstilno podjetje izven Ljubljane, išče samostojnega uradnika za vse pisarniške posle, s popolnim znanjem italijanskega in nemškega jezika (pismeno). Ponudbe z navedbo referenc je poslati na ogl. Jutra pod »Perfek-ta«. 20984-1 Gospodinja boljša, mlajša oseba, pametna, zanesljiva, tudi začetnica, dobi takoj službo pri samostojnem finem gospodu. Obširne ponudbe s sliko, ki se brezpogoino vrne. poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zaupanje«. 20945-1 Kmečko dekle pripravno, spreimem takoj aa gospodinjo k samskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec 222«. 20942-1 Služkinjo pridno. pošteno, sprejme analočlanska obitelj. Naslov T vseh poslovalnicah jutra. 20947-1 Služkinjo mlajšo, pridno, pošteno, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20962-1 Gospodinjo pošteno, sprejmem samo za čas moje odsotnosti (2 do 3 tedne), k trem osebam. Plačam dobro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20876-1 Tri natakaricr mlajše, sprejme takoi za praznike in nedelje gostilna Poljšak E.. Smartinska 22. 20877-1 Služkinjo ki zna samostojno gospodinjiti. z lastnim posteljnim perilom, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko delo«. 20S81-1 Pošteno dekle pridno, ki bi šla z menoj ▼ Nemčijo, iščem. Nekaj znanja nemščine zaželjeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20956-1 Brivskega pomočnika starejšega, prvovrstnega, v stalno službo sprejmem. — Ponudbe na salon Navin-Jek, Ljubljana. 20957-1 Iyurjeno moč ia cve .farno sprejmemo. Ponudi :• na ogl. odd. Jutra p<*i »Čimpreje«. 20980-1 Dekle za kuhinjo za pomivanje in hišna dela sprejme takoi gostilna Kie-menčič, Krekov trg 11. 20968-1 Postrežnico pridno, iščem. Naslov v i*>eh poslovalnicah Jutra. 20964-1 Dva stavbna ključavničarja ki sta popolnoma samostojno vešči dela na štedilnikih. sprejmem. Plača po zmožnosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20927-1 Uradnico perfektno v italijanščini, po možnosti zmožno nemščine, dobro računarico. sprejmem za pisarno v Ljubljani. — Lastnoročno pisane ponudbe z zahtevki plače poslati na ogl. odd. Jutra pod »500«. 20938-1 Natakarico 2a dobro gostilno, pridno in pošteno, dobro izvežba-no. z dobrimi spričevali, sprejmem. Marinšek, Prečna ulica. 20901-1 Služkinjo za vsa hišna dela spreimem k dvočlanski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva, poštena«. pi Beseda l —.60 taksa —.60, ra daianje naslova sli »a šifro ! V— Inženjer kemije išče takoišnje zaposlitve kierkoli. Cenj. ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »In-ženjer kemije«. 20»57-2 Samostojna kuharica srednjih let. išče službo za takoi v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 35«. 20925-2 Postrežnica pridna, poštena, išče zaposlitev dvakrat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. lu-tra pod »Urna«. 20940-2 Hišnik išče mesto v Ljubljani. — Ima dolgoletna izpričevala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kurjač«. 20916-2 Gospa srednjih let zmožna gospodinjstva in drugih hišnih d '. išče zaposlitve pri kaki boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo za hrano«. 20875-2 Beseda L —.30, taksa —.60. /.a daianie aaslova sli za šifro l 2.—. Italijanščino, nemščino, francoščino poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ul. 11, pritličje. Informacije dopoldne. 20934-4 Francoščina — nemščina. Brezposelna nudi strokovno pomoč srednješolski mladini ; pouk in konverzacijo odraslim ! Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Diplomirana in praksa«. 20902-4 Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova ali za šifro L J.—. Vajenca išče trgovina z mešanim blagom na deželi, iz poštene delavne hiše. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubogljiv 7«. 20852-44 jTtp beseua i .oo, — .ou. za daianie aaslova ali za iifro L J.—. Pult s stekleno ploščo ter različne izložbene omare, poceni prodam v ponedel|ek od 10. do 12. in od 15. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20988-6 Otroško posteljico razne dele pohištva, ročna vozova, šupo, trame itd., ugodno prodam. Ogled od pol 14. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Intra 20973-6 Contax aparat prvovrstni model, tovarniško nov, kompleten, samo privatnikom naprodaj. — Ogledati od 14. do 16. ure: Gledališka 11, vrtni vhod. 20974-6 Leica z Leitz Hektor 1 :2.5, šivalni stroj Singer, nov, in moška ura z verižico, naprodaj. Poizve se pri Bora-baču, Polianska gimnazija. 20970-6 Drsalke »Eisblume«, skoro nove, prodam. Ogled dnevno od 14. do ls. ure: Križevniška 6-II., levo. 20923-6 Samsko sobo kombinirano s kaučem, preproge, slike in razne druge stvari, ugodno prodam. Ogled od 13. do 17. ure: Aleksandrova 4, vrata 20. 20920-6 Otroško posteljico železno, belo, z modroci, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20935-6 Prodam več pločevinastih štedilnikov v zalogi. Zaloška c. 10. 20937-6 Prodam 3 kubične metre drv. in kupim stare deske. Poizve se: Okiškega ul. 18. Ko-deljevo. 20951-6 Hišne gobe uničenje in zaščita: inženir Prezljev MERULIN-univer-zal Ljubljana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20095-6 Podgane voluharje in miši zanesljivo uniči inženir Prezljev MI-KROTAN. Ljubljana, Wol-fova 3. telefon 34-73. 20094-6 Kuhinjsko kredenco mizo in stol, svetilko, stensko uro, sedežno banjo iz cinkaste pločevine in dve lestvi, prodam. Križevniška ulica 14, v hiši Koder. 20917-6 Krompir zoper gnilobo rabite inže-nir Prezljev NEGNIL. — Liubliana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20093-6 Prodamo drsalke raznih številk, in pleteno vrtno garnituro. — Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 208S4-6 Štedilnike raznovrstne, iz železa in iz rjeproste kovine (rostfrei), namizne prenosne štedilnike, brzoparilne kotle, peči za žaganje in vsa sjavbena dela ima v zalogi in po naročilu dobite pri tvrdki Pezdirec Franja, ključavničarstvo, Hrastje. Točna postrežba, solidne cene ! 20868-6 Otroški voziček globok in športni, v dobrem stanju. prodim. Gubčeva ul. 13 . 20904-6 Prodam nepogrezljiv šivalni stroj »Pfaff«. cinkasto kad za sedečo kopelj. damske Ictre-zimske čevlje št. 38—39. sanke, drsalke »Eisblume« št. 30, marmorno namizno ploščo. Verč. Malgaievn 20. telefon 35-50. 20S72-6 Avto, moto beseda t - .ou. UKU — .00. za daianie aaslova ali za šifro t 3.—. Opel Super z originalnim tovarniškim »Frigonubex« generatorjem, izvrstno ohranjen, popolnoma brezhiben, pregledan Stroj, kot nov, tri rezerve, zelo ugodno naprodaj. — Informacije da'e: Ostrož-nik, trgovina (Pasaža). :0928-10 Motorno kolo 200 ccm. prodam. Mirie 2. 20P9"-10 Pohištvo za trgovski lokal in železno peč, dobro ohranjeno, prodam ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20924-19 Iščemo skladišče ali večjo suho klet, po možnosti v centru. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Skladišče tikoj«. 20886-19 iffohištvo rseseda I - laKsa — .6C /ji daianje naslova ali 'J šifro 1 3 — Staro pohištvo omare, mizo, stole, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20953-12 Krasno spalnico orehova imitacij, dvakrat lakirano, ugodno proda: ' Pohištvo Gluhak. Ljubljana, Floriianska ulica 19. 20979-12 Harmonike vseh vrst. nove in rabljene, ugodno naprodaj pri »Prometu« (nasproti križnnske cerkve). 20880-6 - • I f m m i, up VtUm- beseda I —.60. taksa — .60, ra dajanje naslova ali ra šifro l 3.— Kupimo večje število steklenih balonov za kisline, vsebine 70 do 80 litrov, v pleteni košari ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2368«. 20846-7 Kletko za velikega papagaja takoj kupim. Frančiškanska 8. 20955-7 Divji .t zajec: Sadjarji, škode na sadnem drevju Vas obvaruje inženir Prezlievo LEPUSIN-mazilo. Ljubljana, WoIfova 3, telefon 34-73. 20092-6 Usnjat kovčeg nov, ohranjen (Reiseneces-saire), prodam. Na ogled pri Marija Habjan, Flori-janska ul. 30, pritličje. 20887-6 Prodam večjo množino hrastovih kolov za ograjo, v debelini 10X10 ali 12X12 cm v poljubni dolžini od 2 do 3 m. Milan Vehovec, Žužemberk. 20894-6 Krojaške in pletiljske odpadke kupujemo po najvišji ceni. R. Višnjevec, Floriianska ulica 37. 20966-7 Kupim rabljene zaboje, lesno volno in slamo. Tvrdka Klein, Frančiškanska ulica 8. telefon 33-79 . 20930-7 Kože domačih zajcev, veveric, lisic, dihurjev, kun, vider kupuje L. Rot, krznarstvo. Ljubliana, Mestni trg 5. 44-7 Kupujemo vsako množino krojaških in živilskih volnenih in mešanih odrezkov in izrabljene volnene jopice ter čiste krpe za čiščenje stroiev, kakor tudi vse spadajoče tekstilne surovine. Pripeljite in prepričali se boste, da boste prodali najboljše samo pri tvrdki »fugovolna«, Ljubljana, Tyrševa c. 41, dvorišče, levo, nasproti Sv Krištofa. 20911-7 Samsko spalnico v imitaciji orehove korenine prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20931-12 Pohištvo tudi po osnutkih. ročno delo. furnirano. masivno ali lakirano, izdelujem po zmerni ceni. Sever, Tržaška cesta 17. 20932-12 Kupim lepo kombinirano sobo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderna«. 20933-12 Jedilnica s tabernakeli-omaro in velikim ogledalom, predsob-na stena z ogledalom, omare za obleke, razne 'like (4 ročno delo gobelin), železna pečka, zložljiva postelja z žimnico in drugo, ugodno naprodaj. — Pred Škofijo 21-111., levo. 20950-12 Sobno kredenco prodam. Stari trg 2-IIT. 20918-12 Prodamo veliko izbiro rablienega pohištva, omare, postelje, mreže, modroce, otroške postelje, pisalne in različne mize, psihe, ogleiala. zložljivo posteljo, trgovski pult, gostilniške vrtne stole ter več drugih predmetov. — Trgovina »OGLED«. Mestni trg 3. 20883-12 Mreže za postelje dobite naiceneie in rablie-ne sprejmem v popravilo. Komenskega ul. 34. 20S69-12 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, gospe Bltenc Marije soproge nadsprevodnika drž. žel. v pokoju se v svoji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih dneh pokazali toliko ljubezni do drage pokojnice ter sočustvovali z nami. Ljubljana, dne 24. decembra 1941. BITEN ČE VI GENTI POSTNI Pl!iiTI GfUMGONO A DESTINAZIONE CONTEMPORANEAMENTE ALU CORRISPONOENZE PER ESPRESSO IMPOSTATE NEllO STESSO CIORNO EO AHA STESSA ORA • SONO ACCETTATI OA E PER TUTTE IE lOCAlITA DEt REGNO E DELLE COLONIE ITAK ANE > HANNO CORSO COI TRENI OIRETTIE DIRETTJSSIMI • SONO RECAPITATIA DOMICIUO PER ESPRESSO SUBITO DOPO l'ARRIVO A DESTINAZIONE DOSPEJO NA NASLOV OB ISTEM ČASU KAKOR EKSPRESNA PISMA. ODDANA NA POSTI ISTEGA DNE IN OB ISTI URI. — SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH IN ZA VSE KRAJE KRALJEVINE ITALIJE IN KOLONIJ. — POTUJEJO Z DIREKTNIMI LN POSPEJENIM1 BRZO VLAKI. NA DOM SI DOSTAVLJAJO NAJHITREJE, TAKOJ, KO DOSPEJO V NAMENJENO POSTAJO. Vosek čebelni, Ia., kupuje ME-DARNA, Ljubljana, Židovska ul. 6. 20910-7 Dve postelji z vzmetmi kupim. Ponuditi telefon 27-73. 20889-7 Kadi iz trdega lesa ca 2500—5000 1 in transportne vinske sode po 700 1 dobro ohranjene, kupi Al-ko, Kolizej, Gosposvetska cesta. 20893-7 beseda L — .ou, taksa — .o0, za daianje aaslova ali za šitro L 3.—. Izšel je poslovni beiežni koledar za leto 1942. Dobi se v vseh knjigarnah. Založba Lito-grafija Čemažar, igriška 6. 20981-8 Valvazor 1. ali 2. izdajo. Kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Valvazor«. 20879-8 beseda l -.M., taksa —.60, ta daianje naslova ali za šifro l i.—. Darilo za Novo leto prodam skunks-mvf, perzija-ner ovratnik za gospoda, perzijaner muf in razne kože za ovratnike, mufe in kape. Stari trg 21-111. — Ogled v nedeljo. 20985-13 Žen. lovsko obleko skorai novo, prvovrstno, za srednjo postavo, prodam. Ogled: Manufaktura »Sina«, Židovska ul. 6. 20971-13 Prodam skoraj nov športni kratek (Stutzer) površnik z volneno podlogo, ter marengo zimsko suknjo. — Hribar, Malgajeva 2. 20922-13 Radio i^.A .f O < < oescua L — .oo. urnsa — .ou, za dajanje aaslova ali za šifro L d.—. Radioaparat 6cevni, odličen, prodam poceni. Levstikova 16-1. 20989-9 Radioaparate gramofonske plošče, otroške vozičke, dvokolesa, smuči in drugo, nabavite najceneje in najugodneje pri tvrdki »Tehnik« Josip Ba-njai d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 20873-9 Radioaparat novejši, 5cevni super. Philips, prodam za 1200 lir. Ivan Zrimšek, Bizovik 52. 20898-9 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje aaslova ali o šifro L 5.—. Prodam novo moško obleko za srednjo postavo in mali šivalni stroj na ročni pogon za učenje mlajših deklic. Rebolj, Kamniška 13. 20939-11 Triciklje iz jeklenih cevi, z 18me-sečno garancijo, Vam dobavlja že od 2000 lir dalie: Mehanična delavnica L. Ambrož, Tyrševa c. 71. 20914-11 Moiko kolo in iivalm stroj kupim ; oboje 1* dobrih znamk. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod št. »266«. 20888-11 Beseda l —.60. taksa —.60. za daianje naslova tli za šifro L i.—. Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 20967-16 iHA* mm m beseda I —.60, taksa — .o0. za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Gostilno na prometni točki k er koli vzamem v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljana«. 20465-17 Vrtnarija v sredini mesta, vpeljana, 5000 m2, z rastliniakom in gorkimi gredami, z vsem inventariem in rastlinimi. ueodno prodam, in vrt oddam v najem. Ogleda se od pol 14. do 15. ure. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20972-17 Lokali Beseda l —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Drogerijo z zalogo in opremo, prodam iz proste roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletni lokal«. 20789-19 Pisarniške prostore eno ali dve sobi. po možnosti v centru, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniški prostori«. 20959-19 Skladišče ca 200 m2 na preseda < oc ukta .60 za daianie aaslova ali za šifro I 3 — Večje posestvo 4 km od Liubliane. 18 10-hov, z vsem inventariem. tremi gospodarskimi poslopji in z živino, prodam za 280 000 lir Cesta v Rožno dolino 3. 20952-20 Prodam: hiše, enonadstropne. večnadstropne. tudi trgovske, vile in parcele v raznih delih mesta. — Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarieva 10. tel. 35-64. 20976-20 Hišo v Zagrebu na ugodnem položa'u. davka prosto, kupim. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb«. 20978-20 Hišo ali vilo v I.jubliani kupim do 280 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Takoi kupim«.' 20965-20 Hiše — Vile parcele, prodaia kupuje realitetna pisarna F. PRI-STAVEC, Liubliana. Gosposvetska c. 3. tel. 23-81. 20906-20 Beseda 1 —.60. taksa — .o0. za daianje naslova ali za šifro I J.—. Enosob. stanovanje oddam takoj v bližini Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20983-21 Stanovanje dveh sob z vsemi pritikli-nami oddam s 1. januarjem. Detelova 3. 209S2-21 Kot sostanovalko spreimem solidno bolišo osebo. Na razpolago kopalnica. Strossmavcrieva 4-1., desno, nasproti rol>anske gimnazije. 20867-23 m Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro I 3.— Garsonjero v noveiši hiši, v strogem centru ali negovi naibliž-11 okolici, iščem za takoi. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Lepa earsomera«. 20496 2 3a Opremljeno sobo išče bolši zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Go-renici«. 20990-23a Prazno sobo v centru iščem, plačam po-volino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 20946-23a Separirano sobo v mestu iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno gospodična«. 20969-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, event. 1 tudi s hrano, išče stalna : solidna gospodična Ponud-: be na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša«. 20915-23a Enosob. stanovanje oddam s 1. februarjem. — Rožna dolina, C. V-19. 20961-21 Oddam prazno sobico v novi hiši v mestu. — Informaciie: Realitetna pisarna KUNA-VER LLIDVIK. Miklošičeva 34. tel. 20-37. 209 8-23 Kdo bi odstopil majhno stanovanje za večje v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 20909-21 JjJL beseda t —.00. taksa —.60, za daianie oaslova ali ta iifro l 3.— Dvo- ali enosobno stanovanje s kabinetom išče samostojna uradniška vdova brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho in sončno«. 20926-21a Eno- ali dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, iščem v centru ali bližnji okolici. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik Ul«. 20795-21a Opremljeno sobico (kabinet), s posebnim vhodom. iščem v okolici Kongresnega trga—Cojzove ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Januar«. 20882-23a mObrt Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje aaslova ali za iifro l 3.—. Odeje iz vate in juha, nove in stare, vam zašiie. — Ljubljana, Marijin trg 2-II. 20826-30 Kože domačih zajcev in rseh drugih vrst divačine pla čuie naiboljie Krznarstvo L. Rot, Ljubliana. Mestni trg 5. 39 30 Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Lepo garsonjero pri gorenjskem kolodvoru ▼ novi hiši, oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 20986-2} Lepo sobo v Zg. Šiški oddam sostanovalcu. Cena sobi s kurjavo je 60 lir mesečno. — Njs!ov v vseh poslovalnicah Jutra. 20943-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20960-23 Podstrešno sobo bližina tramvaja Šiška, oddam takoj osebi, ki je čez dan odsotna. Prazno ali opremljeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20954-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta, oddam zaposleni gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje uradnico«. 20977-23 Sobo oddamo za pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20975-23 Sobo oddam dvema gospodoma v centru. Naslov y vseh po-slovalnicih Jutra. 20963-23 Dve gospodični vzamem na stanovanje. — Smartinska 26, Gradišnik. 20903-23 Malo sobico oddam ves dan odsotni gospodični. Studentovska ulica 9-1. 20900-2} Sobico 2 Ttn oskrbo in kopalnico oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 20919-23 Beseda I —.60. Uksa —.60. za daianie oaslova ali za iifro L 5.—. Brusilne - Vrtalne in polirnc stroie za obdelavo kovin, lesa io drugih snovi, VERIŽNE ŽAGE prenosne, na bencin ali struio, CKPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GKADBENE STROJE, DROBILCE, betomere. dvi gala in drugo, dooavlia ugodno 10 kratkoročno GUSTAV LEVIČAR. Medvedova 14. Tel. 47 91. 35-29 Pisalni stroj »Ideal«, dobro ohranjen, poceni prodam. Adolf Kor-din, Tyrševa 31-1. Ogled: od 11. do 13- in od 16. do 18. ure. 20944-29 Widia ploščice ali kompletne nože za struž mce, dobavita 12 zaloge: Gustav Levičar, Medvedova M. tel. 47-91. 36-29 Motorne črpalke gasilske in ročnike dobav lia 12 zaloge: Andrei Zupan, Celovška 50. telefon 47 91 37-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, prodam. — Šelenburgova 4, hišnik. 20899 29 Šivalne stroje moderne in starejših znamk kupimo takoi ; plačamo dobro. — Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3-20885-29 inseriraj v „jutru"? Izgubljena je bila pol usniena pol pletena rjnva-drap rokavica od Kongresnega trgs do Gledališke ulice. Najditeli nai jo prosim odda v trgovini Meinl pri pošti. 20936-28 Reven invalid ie izgubil 4. t. m. denarnico z vsemi prihranki in čl.-.nsko invalidsko kniižico, od pošte po Tyrševi cesti do kolodvora Pošten najditeli nai jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 20913-28 Filatelija Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie aaslova ali za iifro l 3.— Filatelisti, pozor! ^ajugodneiše kupite ic • novčite znamke vseb koo tinentov do posledniih oku pacnskib znamk v knjiga! ni Janez Dolžan. Liubliana. Mntarieva 6 19 39 Pravi filatelisti znamk nt icpuo1 Edina in potno vredna znamka :e Ore: prilepke Zbirajte v vložnih albumih naiboljie Kvalitete — I O I —. ki ub dobite « vseh tormatih v knngarni Janez Dolžan, Liubliana. Stritarjeva 6. 20-39 Prodam zbirko raznih evropskih držav za Lir 3*00.— (vrednost po Michelu MK 3200). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno 1942«. 20870-39 Živali Beseda L — .60, taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L }.—. Kobilo fukso 9 let staro, težko, in sred-metežak voz, skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20948-27 Rujav pes čuvaj z verigo, ie utekel. Vrniti ga: Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 20905-27 Živila Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Pristno žganje vinsko in sadno. Vam nudi Vilko Marin, Mirna. Zahtevajte ponudbe! 20874-33 inseriraj v njutru"! Informacije beseda L — .oo, taksa — .60, za daianje naslova ali za iifro L }.—. Fant, ki je v nedeljo na meji na Celovški cesti sprejel paket od neke gospe, nai ga odda proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20949-31 Beseda L l.— , taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro I . Mlad obrtnik lepe in dooosne stroke, želi znanja z mlado in pošteno deklico v starosti 17 do 21 let. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Leto 1942«. 20929-25 Poročim boljše dekle ali vdovo brez otrok. 25 do 38 let. Ugodna prilika: posestvo in trgovina. Ponudbe s sliko, ki se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Dober mož«. 20912-25 Resnega znanja iščem z inteligentnim nameščenim gospodom, starim nad 40 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Doma. 20896-25 Razno beseda 1 -.00. uksa —.60 za daianje naslova ali n iifro t 3.—- Novi oulon rranM4ka.nwk» a) »▼■L. 2 9 5 1 Najboljši pomočnik gospodinje pri vsa-©©©©©©£ Obnovite naročnino! ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GCLi' H-JLJUCJ Iscem komfortno stanovanje 3—4 sob, s kopalnico in pritiklinami v cen-trumu. — Ponudbe pod »Čim preje«. 5018 -iprnnnnnnnnDnDaDDDmaaJ!T][]n^[ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam prevozništvo s konjem. Za cenjena naročila se priporočam. ALOJZ GREBENC, LJUBLJANA, Vofcnjakova ulica Stev. 4 telefon 34-26 Točna postrežba'. Solidne cene! Razpis Občina Kočevska reka razpisuje mesto občinske babice Vsi tozadevni pogoji se lahko dobe pri podpisani občini. Pripominjamo, da je zaradi selitve nemškega dela prebivalstva omogočen nakup raznih nepremičnin. Občina Kočevska reka, dne 23. decembra 1941-XI' E. F. Razpis Občina Kočevje okolica, okraj Kočevje, razpisuje pragmatični mesti občinskega tajnika in občinskega blagafnika šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpi-:om. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« pri tej občini. Občina Kočevje okolica, dne 21. decembra 1941-XX. Lončene peči za kurjavo z drvmi za sobe in lokale, v vseh velikostih, velika izbira: »BRUSOR«, Ljubljana Tyrševa cesta 37 a, tel. 40-78 Inserati v .Jutru" imeo velik uspeh Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob priliki smrti našega blagega strica, gospoda Alexandrovits Antona majorja v pokoju prečastitemu monsinjoru Dostalu ln ostali duhovščini, posebno g. zdravniku špecijalistu dr. Tavčarju, častiti sestri Leopoldini za bolniško postrežbo, vsem darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika. LJubljana, dne 28. decembra 1941. Nečakinja MICI SMOLIC bi ostali Urejuje DavoriD Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.