ANDREJ ERMENC
Z lokalnimi skupnostmi smo dolžni skrbeti, da bo oskrba z vodo zadovoljila vse uporabnike

ŠTEVILKA
([sÜffSDD ^j)
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
-	PARKETARSTVO
-	(TOPU PODI, PLUTA)
-	KERAMIKA, KAMEN -OPAŽI, PREGRADE 1(1
-	INTARZIJE, SVETOVANJE
Tel.: 03/588-57-1Sf Gsm: 041/519 737
RAMŠAK s.p
Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika...
AKCIJSKE CENE ZA:	mm m
- mavčni sistem KNAUF	|||rfff,
- širok izbor vrtnih	" betonskih robnikov in plošč
Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80
Montaža! Dostava na dom!
Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit do 1 leta s samo 4% obrestno mero!
Terme Snovik Vam nudijo:
mm
nJ	Cizej, d.o.o., Braslovče
\	Parižlje 1, 3314 Braslovče
j; j	Tel. 03/70-33-130,
—.......i’L	Fax: 03/70-33-136
PESTRA IZBIRA:
materiala za centralno ogrevanje, materiala za vodovod, kopalniške opreme, keramičnih ploščic (po naročilu).
Terme Snovik - Kamnik d.o.o. Molkova pot 5,1241 Kamnik Uprava tel:01/830 86 02 Recepcija tel:01/830 86 31 Restavracija tel:01/830 86 35
ulil
SNOVIK
sVET termalnih užitkov
IZPOD KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP SE V ZELENEM OKOLJU TUHINJSKE DOLINE NAHAJAJO NAJMLAJŠE IN NAJVIŠJE LEŽEČE TERME V SLOVENIJI.
~ kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih. ~ vodne atrakcije, vodne masaže ~ različne klasične ročne masaže - vrhunske solarije Ergoline ~ pestro kulinarično ponudbo restavracije POTOČKA •
~ organizacija plavalnih tečajev za odrasle in otroke
SKRB ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO
-	Vsak dan telovadba pod vodstvom izkušenega fizioterapevta
-	vodna aerobika, plavalna ura
-	NOVO V LETOŠNJEM LETU: odprtje savna kompleksa
AVTO ZUNTER,
Okonina 18. Ljubno ob Savinji 03/ 839 16 30
INFORMACIJA za »5«
KMETIJSKA PRESKRBA SPODNJA REČICA Tel.: 838-80-03
Zadruga mozirje
POLETNA AKCIJA
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Odprto: pon. - pet.: 7. -15. ure sobota: 7. -12. ure
P PUNTO s četrtmilijonskim popustom!!!	9Ü59HR!
>	ATRAKTIVNA PANDA V VSEH BARVAH
>	IN ŠE VEDNO ODLIČNA IDEJA:
ČAS JE ZA IDEO, ENOPROSTOREC, KI VAS JE VREDEN!
OSREDNJA
KNJIŽNICA
■■BIUEbi
Tretja stran
V teh dneh imamo polna ušesa Evrope. Volitve v evropski parlament so namreč pred vrati, zato se v različnih medijih pojavljajo kandidati za evropske poslance, ki nas skušajo prepričati, da so prav oni najboljša izbira. Izmed vseh kandidatov bomo volivci izvolili sedem poslancev. A kakšne so dejanske možnosti za izvolitev posameznega kandidata?
Zakon določa, da se evroposlanci volijo po proporcionalnem načelu. Slovenija je ena volilna enota, volivec pa lahko glasuje za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata in mu tako da preferenčni glas ter s tem prednost pred drugimi kandidati na listi.
Da bi strankarska lista dobila poslanca oziroma poslance v evropskem parlamentu, mora najprej preseči prag, ki ga posredno določa število poslancev, ki se volijo (7). Na evroposlance lahko računajo predvsem tiste liste, ki jih bo na volitvah podprlo več kot 14,28 odstotka volivcev, kise bodo udeležili volitev. Omenjena številka pa je le izhodišče za izračun poslanskih mandatov, ki se izvede s posebnimi količniki.
Zakon nadalje določa dva kriterija za izbiro poslancev z liste, ki bi ji na podlagi opisane delitve pripadel mandat. Na izbiro seveda neposredno vpliva vrstni red kandidatov na listi, vendar pa imamo volivci možnost, da s prej omenjenim preferenčnim glasom izberemo »svojega« kandidata. Izkušnje iz tujine kažejo, da veliko volivcev dejansko izkoristi to možnost.
Preferenčni glas torej odločilno vpliva na to, kdo bo dobil mandat. Če pa po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu, kot so jih razporedile politične stranke. Povedano drugače: če bo kandidat, kije na listi uvrščen na zadnje mesto, dobil največ preferenčnih glasov oziroma več kot eno štirinajstino glasov, kijih je prejela njegova lista, bo dobil mandat.
Na dan predvolilnega molka, v soboto, 12. junija, bomo naše zveste bralce popeljali na izlet v Terme Snovik. Tokrat objavljamo predzadnjo »rundo« udeležencev, vaša zadnja priložnost pa je kupon v današnji številki Savinjskih novic, ki ga (s pravilnim odgovorom) v uredništvu pričakujemo najkasneje v torek, 8. junija.
IZ VSEBINE: (§)
Aktualno:
Razvitost interneta v
Zgornji Savinjski dolini
JP Komunala Mozirje:
Oskrba s komunalnimi storitvami mora biti na nivoju, ki si ga občani zaslužijo....
Hotel na Venišah:
Družina Burger vzela stvari v svoje roke.8
Jubilejni koncert:
30 let Mešanega pevskega zbora KD Mozirje
Ljubno ob Savinji:
Športno tekmovanje zgornjesavinjskih obrtnikov
Evropsko prvenstvo v pikadu
Šampionski nastop
Zgornjesavinjčanov................21
Na naslovnici: Na obisku v BSH Hišnih apratih Nazarje
ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 23,4. junij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
RAZVITOST INTERNETA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Ste že na svetovnem spletu?
Internet je tako rekoč potrkal že na vsaka vrata, vsaj tako se zdi na prvi pogled. Mladi so že navajeni, da preko svetovnega spleta iščejo potrebne informacije, ne branijo pa se niti opravljanja storitev, bančnih, knjižničnih, rezervacije poletov, s pomočjo interneta. A čeprav svet na mladih stoji, so gospodarstvo, politika, turizem in večina ostalih dejavnosti, v rokah malce manj mladih. V njihovi domeni je tudi poslovanje prek interneta oz. predstavitev vseh naštetih dejavnosti na spletnih straneh, kjer bi lahko občani in turisti z vsega sveta kaj koristnega tudi našli. A tu je že druga pesem. Tudi v Zgornji Savinjski dolini.
Kaj je v današnjem, modernem svetu sploh še lažje kot izdelati kakovostno spletno stran, preko katere lahko vsem interesentom, in teh sploh ni tako malo, ponudiš informacije o delovanju javnih služb, kulturnem dogajanju in seveda zastonj reklamiraš turistično ponudbo svoje občine. A že naključnemu deskarju, ki se loti Zgornje Savinjske doline je takoj jasno, da pojem »lahko« še ne pomeni tudi dejanske izvedbe.
ZGORNJI DEL DOLINE NA MREŽI
V Zgornji Savinjski dolini imajo od šestih občin svojo spletno stran le tri. Pokrivajo se v bistvu z enako
stranjo, pa to sploh ni bistveno, nezahteven obiskovalec bo zadovoljen že z osnovnimi podatki o delovanju posameznih občinskih sekcij.
Na spletu smo torej našli občine Ljubno, Luče ter Solčavo. A pri podrobnejšem pregledu strani Občine Ljubno sledi razočaranje, saj, kot kaže, so strani z informacijami o javnih službah (pošta, zdravstvena postaja, župnijski urad), prireditvah ter gostinstvu še v delu. In tako je že nekaj let. Na strani Občine Luče je vsaj možno najti osnovne informacije o delovanju javnih služb, koristen je telefonski imenik občine, pogrešamo pa še avtobusni vozni red. A žal stran že nekaj časa ni bila
posodobljena, saj na strani prireditve najdemo le program Lučke-ga dne iz leta 2001. Vsekakor pa je Občino Luče treba pohvaliti za podrobno predstavitev gostinskih obratov in seznam nočitvenih kapacitet. Tako za Ljubno kot za Luče velja, da sta to turistično zelo zanimiva kraja, s številnimi hvale vrednimi prireditvami, a kaj ko tega marsikateri potencialni turist ne bo izvedel, dokler se občini ne lotita posodabljanja svojih strani.
Še najbolje od prej omenjenih občin je na spletu predstavljeno Solčavsko. Sicer ne gre za uradno stran Občine Solčava, ampak je Solčava sklop spletne strani Logarska dolina, kjer se lahko obiskova-
Naša anketa
Vas je internet že osvojil?
Kdor ga ne uporablja, že ne gre več v korak s časom. A vendar zabava ni vsa korist interneta, uporaben je tudi v učne in službene namene. Seveda, če se ga ne bojimo. Nekaj mimoidočih nam je zaupalo, če jih je internet že osvojil in za kaj ga uporabljajo.
Tomaž Jerovčnik, avtoprevoznik, Šentjanž
Internet uporabljam predvsem doma. Firma, kjer jaz delam, sicer nima svoje spletne strani, je pa to koristna stvar, saj lahko tako prideš do osnovnih podatkov o nekem podjetju, izveš kontaktne številke. Prek interneta lahko koristim tudi bančne ji	gl
storitve, pri svojem delu tudi borzno transportne storitve, preko katerih se številni prevozniki lahko LjKmk— povežemo in si pomagamo pri manjših prevozih.
Mateja Srt, osnovnošolka, Mozirje
Internet rada uporabljam, ker na njem najdem koristne podatke za učenje ter tudi za zabavo. Tudi kar se tiče naše doline je precej koristnih podatkov na netu. Spletno stran ima naša šola, tudi nekaj mojih prijateljevtercelo naša ulica ima svojo stran! Opazila sem tudi spletno stran hotela Benda, različne turistične podatke, Golte...
Aleksandra Holeček, osnovnošolka, Mozirje
Pri nas doma največ uporabljam internet jaz, oče in sestra pa ga koristita predvsem v strokovne namene. Internet je zabaven, preko njega rada pošiljam SMS sporočila, gor se najdejo tudi dobre
igrice, zelo koristen pa je tudi pri izdelavi seminarskih nalog. Čeprav moram reči, da nas učitelji pri uporabi interneta za šolske namene ne vzpodbujajo veliko, še vedno nam priporočajo predvsem knjižno literaturo.
Andreja Zupan, učiteljica. Potok
Internet je koristen, ker se na njem dobi ogromno podatkov, ni pa dober, ker ti podatki niso nič prečiščeni oziroma na nek način izločeni, tako da so na vpogled tudi našim otrokom. Drugače pa ga s pridom uporabljamo tudi v šoli, res pa je, da učitelji ves čas bdimo nad tem, za kakšen namen naši učenci internet uporabljajo. Karse tiče raznih storitev prek interneta, jih ne uporabljam, ker se mi še ne zdi dovolj varno.
Aleksandra Bizjak, prodajalka, Gorenja vas
Sama interneta ne uporabljam, vem sicer, daje na njem veliko koristnih podatkov, po drugi strani pa bi bilo dobro, da otroci ne bi imeli dostopa do vsega, kar se gor najde. Tudi storitev preko interneta še ne uporabljam, se pa strinjam da bi bilo dobro, če bi lahko razne birokratske zadeve urejevali na ta način in si s tem marsikaj poenostavili.
Jani Štiglic, lesarski tehnik, Radmirje
Internet občasno uporabljam za zabavo, pa tudi v poklicne namene. Internet je škodljiv predvsem za mlajše, če niso pod nadzorom, na nek način pa je lahko škodljivo tudi nakupovanje prek spleta, saj lahko človeka hitro zasvoji. Koristen pa je predvsem zaradi hitrosti, s katero se pride do različnih informacij. Za storitve ga ne koristim, vzrok je delno nezaupanje, delno pa to, da še vedno rad grem med ljudi.
Pripravila Tatiana Golob

lec preklopi kar na pet različnih jezikov in je mogoče najti tako rekoč vse v zvezi s turizmom, prireditvami, znamenitostmi, celo solčavske pesmi. Poleg tega, kar je najvažnejše, je njihova stran redno posodobljena. Občina na drugi strani Savinje, govorimo o Gornjem Gradu, pa internetu očitno ne posveča preveč časa. Njihove uradne strani ni najti, niti v izdelavi ne,
KAJ PA OBČINI NAZARJE IN MOZIRJE?
Pravzaprav nič. Spletne strani nima niti Občina Nazarje niti Občina Mozirje, oziroma obe sta še v izdelavi, že od začetka lanskega leta. Stanje je torej slabo, sploh če ga primerjamo z bližnjimi šaleškimi občinami, kjer si lahko obiskovalec prebere vse o predstavitvi občine,
občinskega sveta, župana ter ostalih občinskih organov, pouči pa se lahko tudi o aktualnih občinskih odlokih, Velenjska občina poleg vsega naštetega objavlja še nekatere obrazce, kar občanu omogoča, dajih lahko izpolni doma, kjer ima zagotovo pri roki vse potrebne dokumente. In kar je v merilu globalnega turizma še pomembneje, spletne strani, kjer si lahko e-deskar ogleda informacije o kulturi, turizmu, športu in celo fotografije samega kraja ter njegove turistične ponudbe, so zelo dobra reklamna poteza, ki zagotovo privabi nekaj dodatnih turistov.
PA VENDAR SE TUDI PRI NAS NEKAJ DOGAJA
Večjo internetno razgledanost je pričakovati vsaj tam, kjertakšno rek-
lamiranje prinaša denar. Podjetja, kot so mozirski Elkroj, nazorsko Glin Žagarstvo, gornjegrajska Smreka ter še bi lahko naštevali, svojo ponudbo dobro predstavljajo, kar je tudi pričakovano, saj gre konec koncev za njihov zaslužek. Tudi podjetja in podjetniki, ki delujejo vturizmu, vedo, da se internet izplača. Res kvalitetna je stran našega smučarskega centra, tudi gostinci so se na spletu dobro znašli, marsikomu v vzor pa so tudi strani nekaterih manjših podjetnikov, Ne bi si mislili na kako prijeten način se lahko predstavi na primer družinska pekarna.
Na internetu pa lahko dobite tudi informacije o delovanju posameznih društev naše doline, ponekod hudo skope, drugje ravno nasprotno. Ravno velikojih še na spletu ni, nekatere, npr. stran Planinskega
društva Nazarje, pa so lahko tistim, ki se še niso opogumili, za dober vzgled. Prav tako je najti nekaj koristnih informacij o delovanju javnih služb in storitvah preko interneta, Stran Upravne enote Mozirje, ki deluje v sklopu skupne slovenske spletne strani, omogoča dostop do nekaterih obrazcev, Lekarna Mozirje je svojim uporabnikom na voljo tudi za individualne nasvete preko interneta, preko programa Cobbis pasi lahko v Osrednji knjižnici Mozirje tudi sami podaljšate izposojeno gradivo, zaželeno knjigo rezervirate ali pa po virtualni knjižnici le brskate. Če pa bi si radi ogledali dober primer zabavne spletne strani, pa s svojimi najmlajšimi oddeska-jte na spletno stran mozirskega vrtca, zabavali se boste!
Tatiana Golob
WWW.TOSEMJAZ.NET
Varna virtualna točka za
najstnike
Projekt za več zdravja med mladimi To sem jaz so pred tremi leti razvili na oddelku za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Ob tretji obletnici projekta so pripravili za svetovalce iz spletne svetovalnice www.tosemiaz.net in za druge projektne sodelavce strokovno srečanje, na katerem so osvetlili učinkovitost spletnega komuniciranja z mladimi in obenem dinamiko in pasti spletnega svetovanja.
Spletna točka je varna virtualna Virtualni del projekta je nadgrajen točka, na kateri mladostniki anon- z dejavnostmi v šolah celjske regi-
imno in brez zadržkov izpovejo tudi najtežje probleme in odkrito prikažejo svoje življenjske situacije, dileme in vprašanja. »Mladi izražajo na spletu najrazličnejšo problematiko. Od problemčkov, ki k sreči prevladujejo, do velikih, skoraj nerešljivih problemov, ki včasih pošteno prekašajo sposobnost povprečnega človeka, da vzdrži in gre naprej,« je ob obletnici povedala mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., specialistka šolske medicine in spletna svetovalka.
je. Vsako leto pripravijo v okviru projekta To sem jaz brezplačno izobraževanje za pedagoške delavce, na katerem ti pridobijo znanja za izpeljavo delavnic o spodbujanju samopodobe mladih. Obenem prejmejo šole, vključene v projekt, brezplačna tiskana gradiva (plakate, razglednice, zgibanke), s katerimi lahko podprejo različne šolske dogodke, največkrat razredne in tematske učne ure, delavnice in predavanja,
Franci Kotnik
NA LJUBNEM JE VODE DVOMLJIVE KAKOVOSTI DOVOLJ
Rešitev so površinske vode
Suša, ki je v preteklem letu povzročila precej škode predvsem na kmetijskih površinah, je marsikje dodobra osušila tudi vodne vire, tako da je bil marsikdo odvisen od pomoči gasilcev, ki so vodo dovažali s cisternami. Ljubenski problem je toliko večji, ker se je z občasnim pomanjkanjem soočil velik del kraja, kljub precejšnjim količinam vode pa so raziskave pokazale, da bo dolgoročno smiselno razmišljati o koriščenju površinskih voda.
Hidrogeološka karta občine Ljubno kaže precej podzemnih bazenov vode, ki bi jih bilo mogoče koristiti z globokimi vrtinami, kar pa je seveda povezano s precejšnjimi stroški, kar je za občino s precej majhnim proračunom vsekakor prevelik finančni zalogaj. Dejstvo je, da premore Ljubno veliko vode in potencialnih nahajališč, vendar dvomljive kakovosti, kar velja predvsem za nahajališča vzdolž Savinje in Ljub-nice.
Po mnenju mag. Gorana Vižintina iz ljubljanskega inštituta IRGO, so ti vodohrami najbolj občutljivi na kmetijsko dejavnost, saj je prisotna količina nitratov v vodi velika in tudi pesticidi niso izključeni. Raziskave so pokazale, da so na Ljubnici prisotne tudi fekalne bakterije, kar je ob precej ostrih standardih in tudi sicer nedopustno.
Med možnimi nahajališči pitne
vode se pojavlja tudi izvir Sopota, vendar nihče ne more jamčiti, da bo finančno draga vrtina tudi v resnici zagotovila zadostne količine neoporečne vode. Tako ostaja med številnimi možnostmi še najbolj optimalna rešitev zajem Krumpaha, kjer so strokovnjaki sicer odkrili prisotnost bakterij, vendar, po Vižintinovih zagotovilih, v sprejemljivih količinah.
Kot pri ostalih površinskih vodah tudi pri Krumpahu obstaja potencialna nevarnost, da ga onesnaži živinoreja oziroma neurejene greznice, zato so se občinski svetniki odločili za opazovanje. V kolikor bo odločeno, da bodo krajevni problem s pitno vodo reševali stega vodnega vira, bo potrebno določiti vodnovarstveno okolje in doseči dogovor z lastniki malih elektrarn, ki jih je na tem potoku kar nekaj.
Savinjčan
JP KOMUNALA MOZIRJE
Oskrba s komunalnimi storitvami mora biti na nivoju,
ki si ga občani zaslužijo
Želja Andreja Ermenca, direktorja mozirskega komunalnega podjetja, ki je funkcijo prevzel s prvim majem, je, da podjetje postane razpoznavno v celotni Zgornji Savinjski dolini. Istočasno pa mora biti servis lastnikom - lokalnim skupnostim in še v večji meri uporabnikom njihovih storitev. Ermenc je prepričan, da so zaposleni dobra ekipa, strokovnjaki za svoja področja dela, v vsakem primeru, ljudje, ki jim je vredno zaupati.
Povsem normalnoje, da so za uporabnike komunalnih storitev največja nadloga cene, ki so vedno previsoke. Novi direktor mozirskega javnega podjetja osebno povsem razume občasno negodovanje ljudi, vendar bi se po njegovem morali zavedati, da se upravljavcem nalagajo vedno nove zahteve, ki povzročajo tudi vedno nove stroške. »Naše trenutne cene so med najnižjimi v regiji. Žal se pri ceni storitve priključuje vse več nekih dajatev, taks, prispevkov, povračil in davkov. Nanje ne moremo vplivati, zatoje naša naloga da zoptimalno organiziranostjo, tako kadrovsko kot tehnično, poskrbimo, da bo oskrba s komunalnimi storitvami na nivoju, ki si ga občani zaslužijo. Da bo redno vzdrževanje cest omogočalo prometno varnost, da bomo skupaj z lastniki skrbeli za ustrezno stanje infrastrukture, podjetje pa bo skrbelo za svoj razvoj in organiziranost,« odgovarja Andrej Ermenc.
Politične reforme, ki so sledile uvedbi lokalne samouprave, so krepko pretresale mozirske komunalce, vendar so se z vztrajno voljo in nenehnim dokazovanjem uspeli obdržati na zgornjesavin-jskem tržišču. »Oskrbo s pitno vodo izvajamo v občinah Luče, Ljubno, Nazarje in Mozirje. Zaradi razvejanosti sistemov imamo nekaj uporabnikov tudi v občinah Šmartno ob Paki in Gornji Grad. Posoda-
Andrej Ermenc, novi direktor mozirske
Komunale (foto: EMS)
bljanje vodovodov je naša stalna naloga. Urejen imamo telemetrijski nadzor vodovodnih objektov, kar omogoča večjo varnost in boljšo kvaliteto oskrbe s pitno vodo. Rezultati analiz, ki jih izvaja Zavod za zdravslveno varslvo Celje, kažejo, daje oskrba s pitno vodo ustrezna, s posodobitvami in novimi vodnimi viri bomo tudi sedanje neustreznosti na man-
jših vodovodih odpravili. Z vodovodi smo povezani z naravnimi danostmi - izdatnostjo in kvaliteto vodnih virov. V primerih, ko ti naravni viri ne zadoščajo tako kvalitetno kot kvantitetno, smo prisiljeni ukrepati. Za zdravstveno neoporečnost skrbimo z dezinfekcijo, ko pa količinsko vodni vir ne zadošča potrebam, je potrebno varčevanje, nadomeščanje manjkajočih količin iz drugih sistemov. Skupaj z lokalnimi skupnostmi smo dolžni skrbeti, da bo oskrba z vodo zadovoljila vse uporabnike,« ocenjuje razmere z oskrbo s pitno vodo Ermenc.
Ko govori o odpadnih vodah, Ermenc pohvali tudi lokalne skupnosti. Investicije v nove kanalizacijske vode niso tako popularne kot naložbe v kilometre asfalta, javno razsvetljavo ali kaj podobnega, vendar se je v zadnjih letih na tem področju zgradilo več kot prej vdesetletjih. JP Komunala upravlja s kanalizacijo v občinah Luče, Nazarje, Ljubno in Mozirje, odpadne vode iz vseh večjih naselij ob Savinji pa se zbirajo in uspešno čistijo na čistilnih napravah. »V celoti imamo urejeno tudi ravnanje z odpadnim muljem s čistilnih naprav, ki ga s posebnim strojem osušimo, tako da ga lahko odložimo na deponiji odpadkov,« dodaja Andrej Ermenc, ki ob bok poslovnim rezultatom v enaki meri uvršča tudi skrb za ekologijo.
Savinjčan
TEDEN RDEČEGA KRIŽA
Humanitarne akcije se kar vrstijo
V181 državah sveta smo drugi teden v maju praznovali teden mednarodne organizacije Rdečega križa (RK), v katero je včlanjenih 97 milijonov ljudi z vsega sveta. V tem tednu, ki se prične 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja RK Henrya Dunanta, so v območnem združenju RK Mozirje dali poudarek predvsem podajanju koristnih informacij mladim šolarjem in delitvi socialne pomoči.
Tako je lika Kramer, vodja OZRK Mozirje, obiskala učence zgornjesavinjskih šol in jim skozi pravljico o Križem kapici ter risanko Prostovoljček predstavila merila, po katerih člani Rdečega križa po svetu delujejo. Otroci so tako spoznavali pojme humanost, prosfovoljnostterse pogovarjali o tem, kakšen naj bo član Rdečega križa. Na OŠ Rečica ob Savinji so se lahko navdušeni likovniki udeležili tudi likovnega natečaja. Za svoj trud so od RK Mozirje seveda prejeli tudi manjša praktična darilca, njihove stvaritve pa so še vedno na ogled v pritličju Partizana v Mozirju. Prav tako je v Osrednji knjižnici Mozirje še vedno postavljena manjša razstava na temo Rdečega križa.
RAZDELITEV PREHRAMBENIH PAKETOV V maju je po vsej dolini potekala tudi akcija razdelitve prehrambenih paketov in praškov. Tokrat so aktivne članice krajevnih organizacij pomoči potrebnim razdelile 70 paketov z najnu-
V__________________________________________
jnejšimi prehrambenimi artikli in praškom, vrednost paketa, ki so ga pripravili v podjetju Engro Tuš Celje, pa je 4.500 tolarjev. Drugačna humanitarna akcija pa je potekala po vseh poštah Slovenije. In sicer so bile ta teden v prodaji pisemske znamke Teden RK, denar zbran od njihove prodaje pa bo letos namenjen deloma (40%) pomoči dijakom in učencem ob vstopu v novo šolsko leto, deloma pa dejavnostim, ki sojih območna združenja RK opravila v okviru tedna RK.
POMOČ STARŠEM
Ker pa je v naši dolini precej otrok, katerim starši le stežka nudijo že osnovne stvari potrebne za šolanje, so se pri območnem združenju RK Mozirje odločili, da tem staršem še dodatno pomagajo. Zatoje pri njih že v teku akcija zbiranja denarnih sredstev, s katerimi bo RK Mozirje staršem pomagal pri plačilu položnic za šolske učbenike in ostale potrebščine. Otroke, katerim bodo plačali
del stroškov, bodo zbrali s pomočjo šolskih svetovalnih delavk, centra za socialno delo in krajevnih organizacij RK. Svoj delež pomoči za Zgornjo Savinjsko dolino pa je prispevalo tudi Drušlvo medicinskih sester in tehnikov Velenje, ki deluje na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Letos so pod motom »Medicinske sestre delajo z revnimi proti revščini« tako na svojih srečanjih zbrale precej artiklov za osebno higieno, ki jih bodo s pomočjo RK Mozirje razdelile med letošnje udeležence brezplačne otroške kolonije na Debelem rtiču.
Na RK Mozirje letos torej z veseljem ugotavljajo, da čut za sočloveka v naši dolini še zdaleč ni pozabljen. Tudi med samimi prebivalci Zgornje-savinjske.Tako se je na njihovo prošnjo ob pomanjkanju oblačil v skladišču RK odzvalo veliko ljudi, še vedno pa so dobrodošla vsa lažja poletna oblačila za odrasle ter predvsem otroke.
Tatiana Golob

■m
MM—
OBISK V BSH HIŠNIH APARATIH NAZARJE
Kako spodbujati inovacije in obvladovati kakovost
Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem s sedežem v Velenju je skupaj s savinjsko-šaleško območno gospodarsko zbornico zadnji torek v maju organiziralo obisk tovarne hišnih aparatov BSH v Nazarjah. Ker omenjeno društvo sodeluje tudi s Slovenskim društvom vzdrževalcev, ki je tudi načrtovalo podoben obisk, so aktivnosti združili in v enotni skupini obiskali nazorske Hišne aparate.
Direktor Matjaž Lenassi (desno) je obiskovalcem natančno pojasnil sistem obvladovanja kakovosti v BSH Hišnih aparatih
Spodbujanje inovativne klime in obvladovanje kakovosti sta tesno prepletena procesa, s katerima želi vsako razvijajoče se podjetje povečevati svojo konkurenčnost. Le najuspešnejša med njimi uspejo oba procesa prenašati tudi na svoje dobavitelje, karje garancija za kakovost na daljši rok. in prav pri tem
so BSH Hišni aparati med vodilnimi v Sloveniji in v koncernu Bosch Sie-
mens.	Vodilni posamezniki podjetja na čelu z direktorjem Matjažem Lenassijem so obiskovalcem nazorno predstavili sistem obvladovanja kakovosti in jim razkazali proizvodnjo.
KF
ZBOR OBRTNIKOV NA LJUBNEM OB SAVINJI
Premalo izkoriščena obrtna
zbornica
Območna obrtna zbornica Mozirje je zadnjo majsko soboto na Ljubnem ob Savinji pripravila srečanje svojih članov, ki je bilo prvenstveno namenjeno rekreaciji in druženju, v popoldanskem delu pa so obrtniki spregovorili tudi o aktualnih zadevah na področju malega gospodarstva.
Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavle Sedovnik
(foto: Franjo Atelšek)
Po uvodnem pozdravu ljubenske županje Anke Rakun, ki je zatrdila,
da je Občina Ljubno prijazna do obrtnikov in podjetnikov, saj namensko ureja prostor za razvoj malega gospodarstva, vsako leto pa dodeljuje tudi finančna sredstva, je udeležencem srečanja spregovoril tudi namestnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije Pavle Sedovnik. Opozoril je, da od 1. maja dalje usodo slovenskega obrtništva ne kroji samo Ljubljana ampak tudi Bruselj.
Slovenski parlament je še pred
vstopom naše države v Evropsko unijo sprejel novelo obrtnega zakona, ki odpravlja nekatere omejitve za opravljanje obrtnih dejavnosti, še vedno pa je Slovenija po konkurenčnosti za razvoj malega gospodarstva na zelo slabem 46. mestu na svetu. Potrebno bo torej spremeniti še marsikaj, da bo mogoče govoriti o državi, ki je prijazna do podjetništva.
Sedovnikje pojasnil tudi bistvene spremembe zakona o dohodnini in zakona o gospodarskih družbah, odgovoril pa je tudi na nekatere očitke o nezadostni učinkovitosti obrtno-zborničnega sistema. Kot je dejal, se člani OZS premalo poslužujejo storitev, kot so brezplačna svetovanja, kijih nudijo strokovne službe v Ljubljani, zato je marsikdaj slišati, da člani po nepotrebnem plačujejo članarino.
Obrtna zbornica Slovenije je lani
sprejela jasno vizijo nadaljnjega razvoja in jo začela tudi takoj izvajati. Ena izmed aktivnosti vtem sklopu je uvedba kartice Obrtnik, ki je trenutno identifikacijska kartica, v bližnji prihodnosti pa naj bi postala tudi plačilna kartica, s katero bo mogoče koristiti različne popuste in ugodnosti.
Kot je poudaril predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje Jani Kaker, obrtniki potrebujejo zbornico, saj je le slednja lahko enakopraven sogovornik vladi in parlamentu ter ostalim institucijam javne uprave. Kaker je pozval udeležence srečanja, naj se v čim večjem obsegu poslužujejo storitev, ki jih nudi zbornica, in izrazil prepričanje, da bo udeležba na prihodnjem srečanju boljša kot letos, ko seje zbora udeležilo dobrih deset odstotkov članstva.
Franci Kotnik
GORENJE GLIN D.0.0.
»Požar« v tovarni pohištva
V petek okoli trinajste ure so gasilci nazorskega prostovoljnega gasilskega društva preko centra za obveščanje prejeli obvestilo, da je proizvodnjo halo zajel požar. Vnelo se je hidravlično olje in zaradi utemeljene bojazni, da se bodo strupeni plini razširili v ostale dele proizvodnje in upravno zgradbo, so gasilci evakuirali vse, ki so se v času požara nahajali v prostorih. Po zaslugi prisebne in izredno izurjene desetine gasilcev požar ni terjal človeških žrtev, nastalo škodo pa še ocenjujejo.
Gasilci nazarskega prostovoljnega gasilskega društva so v tovarni Gorenje Glin d.o.o izvedli dobro načrtovano in brezhibno vajo
Tako približno bi se glasilo uradno poročilo - v resnici je šlo za dobro načrtovano in brezhibno izvedeno vajo. Po tistem ko so znotraj Glinove-ga kompleksa ukinili lastno gasilsko enoto, je Gorenje Glin prva firma v Zgornji Savinjski dolini, kije z gasilci podpisala pogodbo o zagotavljanju požarne varnosti. Pogodba predvideva tudi preventivno izvedbo vaje, firma je sprejela nov požarni red, na novo se je postavljala in
spreminjala tehnologija, tako da je bilo vzrokov za »požar« več kot dovolj.
»Mislim, da bi tudi druge firme morale poskrbeti za požarno varnost, tako kot v Pohištvu Glin, kjer je vodsh/o še kako zainteresirano, da je tveganje zmanjšano na minimum,« je za Savinjske novice povedal Boštjan Cigale, zadolžen za operativno izvedbo vaje.
Savinjčan
HOTEL NA VENIŠAH JE GOSTOM PONOVNO ODPRL VRATA
Družina Burger vzela stvari v svoje roke
Potem ko seje neslavno končala zgodba z znanim gostincem Zvonetom Štormanom, ki je najemno pogodbo, brez soglasja lastnikov hotela, prepustil Mirku Lazniku, ta pa je zanemarjen objekt zapustil dobesedno preko noči, se je zdelo, da je tik pred propadom še ena od sicer redkih turističnih točk v Zgornji Savinjski dolini. Vendar se je tokrat zgodilo drugače; družina Burger, ki je lastnica ranča na Venišah, je vzela stvari v svoje roke, znanje združila v skupno moč, prenovila neugledno zapuščen hotel in ga pretekli teden ponovno odprla za goste.
Zaradi lepo urejenega kompleksa je dobil ranč že pred časom pomembno mesto v športno turistični ponudbi Zgornje Savinjske doline, zato se želijo tudi v prihodnje tesno povezovati z vsemi turističnimi subjekti ne samo v ožji regiji, ampak v vseslovenskem prostoru. Lastnika hotela Cvetka in Franc Burger se zavedata, da so lahko uspešni samo, če bodo dejansko sooblikovali mrežo življenja Zgornje Savinjske doline, zato sta vodenje hotela zaupala Slavici Mulavec, ki se ponaša z dolgoletnimi podjetniškimi izkušnjami, skrb za turizem in rekreacijo pa sta prepustila hčerki Na-taschi Burger.
»V preteklem obdobju sem delala v turizmu, zunanji trgovini in hotelirstvu, zato pričakujem, da bomo skupaj znali privabiti tujce in jim
odgovarjala na vprašanja novinarjev. V obdobju Štormana oziroma Laznika je bilo večkrat slišati očitke, da je v hotelsko ponudbo vključenih premalo postelj, kar je vsekakor predstavljalo svojevrsten problem, ki se ga na Venišah v celoti zavedajo.
»V hotelu z novimi zmogljivostmi bodo gostje deležni gostinske ponudbe za vse priložnost, v sobah pa je na razpolago postelj za avtobus ljudi,« dodaja Franc Burger, ki je iz družinskega proračuna vložil v prenovo hotela okoli 30 milijonov slovenskih tolarjev. To pa je zadosten razlog, da mislijo Burgerji s kompletno ponudbo, ki je gostom na razpolago na Venišah, postati prepoznaven turistični subjekt, ki bo ponudil roko povezovanja celotni Zgornji Savinjski dolini.
Savinjčan
pokazati slovenske bisere. Storili bomo vse, da bo sleherni gost lahko zadovoljil svoje potrebe, v dveh konferenčnih dvoranah bo
možno organizirati tudi izobraževanje,« je bila optimistično razpoložena Mulavčeva, ki je skupaj z Francem Burgerjem
Družina Burger je prenovila hotel na Venišah in ga ponovno odprla za goste (foto: EMS)
DRUŠTVO SOŽITJE
Država neusmiljena mačeha
Dolgoletna in domala vsem znana prizadevanja članov društva Sožitje Mozirje, da bi dobili tako zelo želeno bivalno skupnost, ostajajo iz leta v leto neizpolnjena. Kljub temu vztrajajo pri svojih namerah, saj vidijo v tem edino rešitev za svoje varovance.
Občina Mozirje je na tem področju že veliko postorila, kljub temu pa vidnejših rezultatov tega dela ni bilo. Od nakupa Urhove hiše, v kateri naj bi zaživela bivalna skupnost, ni bilo nič. Danes so člani društva pravzaprav zadovoljni, da projekt adaptacije omenjenega objekta ni stekel, saj ne bi zagotavljal vsega tistega, zaradi česar je bil začet. Vmes je bilo tudi nepoznavanje pojmov, kaj je stanovanjska in kaj bivalna skupnost.
Stanovanjske skupnosti se lahko ustanavljajo kjerkoli, v njih pa živi do šest varovancev, ki lahko sami skrbijo zase. Povsem druga kategorija pa so bivalne skupnosti, v katerih bivajo tudi osebe, ki ne morejo skrbeti zase. V takšnih skupnostih so redno zaposlene strokovne osebe, na voljo pa so tudi zdravstveni prostori. V takih skupnostih mora bivati
od 20 do 24 oseb, v nasprotnem primeru država ne zagotavlja kadrov.
Zgornja Savinjska dolina ima trenutno šest oseb, ki bi to skupnost potrebovale. Zaradi relativno visokih norm, kijih predpisuje država,je prišlo do pobude, da se zgradi bivalna skupnost za potrebe treh upravnih enot, poleg mozirske tudi žalske in velenjske. Župan mestne občine Velenje Srečko Meh je pobudo že podprl, z žalskim pa pogovori še niso stekli. Občine naj bi zagotovile sredstva za gradnjo, objekt pa naj bi leta 2010 odkupila država, ki ima v svojem proračunu finančna sredstva za gradnjo skupnosti predviden šele čez šest let. Vrednost investicije naj bi bila preko 300 milijonov tolarjev.
Zaradi vse bolj perečega problema in pobude staršev otroks poseb-
nimi potrebami je prišlo 12. maja na to temo do novega sestanka, ki sta se ga poleg mozirskega župana Ivana Suhoveršnika udeležila tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj in ljubenska županja Anka Rakun. Vsi so zatrdili, da bodo po svojih najboljših močeh pripomogli k čimpre-
jšnjemu začetku gradnje bivalne skupnosti. Ustanovili so tudi komisijo, ki naj bi ugotovila dejanske potrebe po takšni skupnosti. Za predsednika komisije je bil imenovan mozirski župan Ivan Suhover-
šnik.
Benjamin Kanjir
BANKA CELJE
Sindiurano posojilo za konkurenčnejšo ponudbo
Banka Celje je konec maja s konzorcijem 15 tujih bank podpisala pogodbo o najemu sindiciranega posojila v višini 85 milijonov evrov. Vlogo organizatorja si v letošnjem sindiciranem posojilu delita Bayern LB in Sumitomo Mitsui Banking Corporation Europe Ltd.
Odzivtujih bankje bil izjemen, saj končni znesek posojila za 40 odstotkov presega znesek prvotnega povpraševanja. Izražen interes za sodelovanje in udeležba velikega števila bank iz osmih držav sta potrditev dolgoročnih poslovnih vezi in ugleda, ki ga Banka Celje uživa vtujini. Tudi letošnje sindicirano posojilo je pretežno namenjeno financiranju slovenskih podjetij. Najet kredit pomeni za Banko Celje konkurenčnejšo in pestrejšo ponudbo pri financiranju komitentov.
KF
JUBILEJNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KD MOZIRJE
30 let življenja s pesmijo
V oktobru pred tridesetimi leti, je pod vodstvom zborovodje Antona Acmana st. nastal mešani pevski zbor Kulturnega društva Mozirje, ki je ob tej častitljivi neprekinjeni tradiciji petja prejšnjo soboto v dvorani Kulturnega doma Mozirje pripravil jubilejni koncert.
Anton Acman st., zborovodja, ki je združil mozirske
Iké 11S'
S programom, ki je obsegal tako narodne kot cerkvene zborovske pesmi, so svojim zvestim
poslušalcem predstavili trideset let nepretrganega dela, polnega ljubezni in veselja do pet-
Trideset let Mešanega pevskega zbora KD Mozirje so pevci proslavili s programom narodnih in cerkvenih zborovskih pesmi (foto: Ciril M. Sem)
** *
■üür *
30
leti
(foto
Ci
Sem)
pevce
ja, druženja ter deljenja slovenske pesmi tudi s poslušalci. V zboru, katerega članstvoje doseglo že 56 članov, danes pa šteje 37 pevk in pevcev, so še danes ponosni na svojega prvega zborovodjo ter se hkrati veselijo, da se njihov trud in volja do dela nista omajala niti pod taktirko Antona Acmana ml., kije vodenje zbora od svojega očeta prevzel v letu 1990.
Člani zbora so se na svojem jubilejnem koncertu prvič predstavili v novih oblekah, katerih nakup so omogočila donatorska sredstva Številnih sponzorjev, v goste pa so tega večera povabili tudi Savinjski trobilni kvartet in s tem poskrbeli za raznolikost večera, sicer namenjenega večglasni slovenski pesmi.
Tatiana Golob
RAZGLASITEV SLOVENSKEGA PARA LETA
S	staro taščo v Duhaj!
Prireditev Slovenski par leta, ki jo Nedeljski dnevnik pripravlja skupaj z Misson studijem in ostalimi številnimi pokrovitelji, se je prejšnjo soboto v razkošnem ambientu Mozirskega gaja končno zgodila. A kot kaže organizatorjem ni zagodlo le vreme, ampak tudi obljubljeni zvezdniki, med njimi duo Platin, ki jih na prireditvi enostavno ni bilo.
z velikim pričakovanjem stopilo v »izolacijsko sobo«, v ta namen je služila cerkvica Sv. Valentina, in še z večjim posamično prihajalo iz nje, da bi se čim boljše odrezalo pri odgovarjanju na »zahtevna« vprašanja. Glede na njihove bolj ali manj izvirne odgovore je veččlanska komisija, v kateri je kot eden izmed pokroviteljev sedel tudi Jakob Presečnik, izbrala par, ki bo deležen sanjske poroke, lepih nagrad in predvsem nepozabnega poročnega potovanja v eksotični Dubaj.
To sta Klavdija Rihtar in Simon Malenšek iz celjskega, ki sta bila v svojih odgovorih vsekakor izvirna. Že nevesta je bila v svojem odgovoru na vprašanje, kaj ji je najbolj všeč na svojem bodočem možu, odgovor seje glasil zadnjica, precej neposredna, mladi ženin pa je s svojimi »cvetkami« sploh vse občinstvo spravljal v bučen krohot. Tista cvetka, ki jima je po vsej verjetnosti prislužila letalsko karto za Dubaj, pa je bila odgovor na pomoč voditeljice, kije iz njega mukoma hotela izbezati odgovor na vprašanje, kakšne stvari mora nevesta po tradiciji imeti na poroki. Nekaj novega, nekaj sposojenega, nekaj modrega in, po mnenju ženina, staro taščo! No, odgovorje bil očitno pravi, če že ne pravilen, vsekakor pa je vsaj malce popestril sicer nič kaj živahno prireditev.
Vseh dvajset parov, ki so se v predizboru pote-
Maloštevilno občinstvo sije glede na napovedi precej okrnjeno prireditev vseeno z zanimanjem ogledalo. Pet parov, ki so se uvrstili v finalni del, je
Simon Malenšek in Klavdija Rihtar sta si s humornimi odgovori prislužila torto in potovanje v Dubaj (foto: Ciril M. Sem)
“Leteče flaše" Aleša Petka, državnega prvaka v mešanju koktailov (foto: Ciril M. Sem)
govali zafinalna mesta,je bilo na prireditvi deležnih precej tolažilnih nagrad, že pisani Mozirski gaj so še dodatno poživili različni koktaili Aleša Petka, državnega prvaka v mešanju koktailov, kije s svojim šovom Leteče flaše zabavni program dobro popestril, vsi prisotni pa so se za konec lahko posladkali še s koščkom velike poročne torte.
Tatiana Golob
LJUBEZEN MATERE JOŽEFE DETMAR PRESEGA MEJE ČLOVEŠKEGA
Veselje stokrat hujše od žalosti
Sedela je na klopci pred hišo, ko sva s kolegom zmotila ubijajoč mir na samotni kmetiji sredi pogorja sv. Primoža nad Ljubnim ob Savinji. Njena krhka pojava je varljiva, saj je v njej energije, ki drži pokonci njo in še v večji meri možgansko prizadetega sina Franca, ki je od prvega dne življenja, torej polnih 48 let, v celoti odvisen od njene nege in neizmerljive ljubezni. Čeprav je včasih težko in se Jožefa v trenutkih silne samote sprašuje, zakaj je Bog postavil na tako bridko preizkušnjo prav njo in njenega sina.
Pripoved Jožefe Detmar, ki si bo ob letu osorej naprtila na rame osem desetletij, je izpoved matere, ki bi jo bilo potrebno pisati z veliko začetnico. Za vzornico bi morala biti vsem, ki jadikujejo v vsej brezmejni brezskrbnosti in tistim, ki obupujejo ob prvem kamenčku, ki se skotrlja po njihovi gladki stezici. Medtem ko iz njene duše kipi pripoved o njeni družini, v kateri je imel Franc, zaradi prirojene drugačnosti, vedno osrednje mesto, si njen večno nedorasli otrok ne pusti motiti vsakdanjega opravila. Razen materine in bratove druščine ne trpi ljudi okoli sebe, zato tudi ob našem obisku bolj kot sicer vznemirjeno potuje po svojem kraljestvu, kije omejeno na hišo in klop za njo. Njegova govorica so ponavljajoči glasovi, ki jim zna v celoti določiti pomen samo mati Jožefa.
»Tistikrat smo živeli spodaj (na Ljubnem op.p.). Slutila sem, daje z otrokom nekaj narobe in koje bil Franc star dve leti in pol, si domači zdravnik ni upal povedati, kako je z njim. Poslal meje v Celje, kjer so mi zdravniki povedali, da ima mehke kosti in nerazvite možgane. Nisem sprejela krutega dejstva, globoko v sebi sem mislila, da se bo uredilo. Kako naj se človek sprijazni, da bo imel celo življenje siromaka, kako naj tako kruto resnico sprejme mati...« razmišlja Jožefa.
Družina, delo in kalvarija, takšen je bil vsakdan Detmarjeve matere, kije udarjena od usode hranila globoko vero. Verjeti je potrebno, da jo je prav vera ohranila čilo in voljno kljubovati tegobam, ki so se vrstile bolj pogosto, kot se izmenjujeta teman in svetel del dneva. Komaj sije mogoče predstavljati, kako izgleda, če otrok ne podnevi, ne ponoči ne zatisne oči niti za dve uri. Kot otrokje vso hrano zaužil po žlički in tudi sedaj je potrebno vsako jed prepasirati in zmehčati. Največkrat ga mora mati nahraniti. Koje bil star tri leta, se ni oblekel in ne obul. Lahko bi ga dala v zavod, vendar se mati ni mogla ločiti od svojega sina, kije čudežno shodil pri svojih šestih letih.
NOVA ŠTIFTA
Srečno vožnjo!
Binkoštno mašno slavje v Novi Štifti je bilo tudi letos združeno s tradicionalnim srečanjem šoferjev in blagoslovom avtomobilov. Slovesnost je ob somaševanju domačega župnika Lojzeta Ter-narja vodil dr. Ivan Štuhec. Statistika pove, daje, kljub poostreni prometni zakonodaji, na slovenskih cestah še vedno mnogo preveč prometnih nesreč, kijih zaradi nepremišljene objestnosti in
precenjevanja lastnih sposobnosti zakrivijo vozniki. Preveč je belih svečk ob cestah in preveč tragičnih usod povezanih z izigravanjem prepisov, zato je dr. Štuhec med drugim pozval vse voznike k strpni in solidarni vožnji. Človeška življenja so preveč dragocena, edinstvena in enkratna, da bi jih smel na cesti kdorkoli ogrožati.
Savinjčan
Vse bi bilo veliko lažje, če bi še živel mož, ki ga je pokopala pred desetimi leti. Komaj nekaj tednom je preživel smrt enega od treh sinov... Človek je žival, ki se vsega navadi, celo možganom najbolj nedojemljive stvari postanejo znosne. Vendar samota ubija, bolj kot potarna, pove Detmarjeva mati. Sosedje so daleč, najmlajši sin živi z družino v dolini, samo zemlja, nebo in Franoso njena druščina, če koze in ovce, ki spokojno živijo na hribovski domačiji, odmislimo.
Za Franca so naravne spremembe in pojavi povsem nemoteči in sprejemljivi, tako tudi mati Jožefa verjame, da je v življenju vse določeno. Svet okoli njega je določljiv in z materjo ga uživata v vzajemni odvisnosti. Samo, da bi Bog naklonil zdravje in tako dobre ljudi, kot so bili nekdaj v ljubenski fari.
Savinjčan
Jožefa Detmar že 48 let skrbi za prizadetega sina Franca (foto: Franjo Atelšek)
»Bilje lep marčni dan, sobota popoldan. Franca sem peljala po cerkveni zemlji proti Batlnovem posestvu. Slišala sem kako nad mano pojejo Marijino pesem; gledala sem in se ozirala, od kje prihaja tako čudovito petje. Sploh ne vem kdaj sem spustila sinovo roko... Ko sem dojela, kaj se dogaja, je stal za drevesom za Batlnovim kozolcem. Želela sem ga zagrabiti... kot strela zjasnega. Verjemite, veselje je stokrat hujše čustvo od žalosti. Kričala sem, da so vsi sosedje izvedeli, da je shodil.« Jožefine besede so blage kakor nebeška mana in niti za hip ne dopuščajo dvoma, da seje davnega sobotnega popoldneva zgodil čudež. Detmarjeva mati z očmi spremlja Franca, kije tako usodno vezan na njene roke kotzemlja na sončno toploto.
TERME DOBRNA
Uspela donacija za medicinski aparat
V akcijo zbiranja sredstev za mamotom, medicinski aparat za bolj natančno diagnosticiranje netipnih sprememb dojk, katere organizatorje Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk, seje aktivno vključilo tudi najstarejše delujoče zdravilišče v Sloveniji, Terme Dobrna. Akcijo so zaključili zadnji petek v maju na svečanem plesu.
Darilni ček vvišini 3,26 milijona tolarjevje predsednici združenja Europa Donna, prim. Mojci Senčar, dr. med., predal direktor Term Dobrna Janez Mlakar. Omenjeni znesek so zbrali s pomočjo donatorjev, ki so kupili umetniška dela slikarjev, ki so se v Dobrni v začetku aprila udeležili slikarske kolonije. Vsi umetniki so se odločili, da slike podarijo za zbiranja sredstev za mamotom.
KF
RINEK
Izmed vseh oblik previdnosti je previdnost v ljubezni mogoče najbolj usodna za resnično srečo.
Bertrand Russel
Športno tekmovanje zgornjesavinjskih obrtnikov
športnih panogah. Ze dopoldne sta se na travnatem nogometnem igrišču na Forštu pomerili ekipi suhih in debelih, ki sta se po dveh napetih polčasih razšli s prijateljskim izidom 2:2.
Dejanski sestav obeh ekip je bil znan šele po natančnem tehtanju tekmovalcev, saj suhi niso bili vsi suhi, debeli pa ne vsi debeli, kakor je bilo v šali rečeno na končni razglasitvi rezultatov pri Šport centru Jakop.
Tam so se v tenisu pomerili tekmovalni pari, med katerimi sta bila najuspešnejša tekmovalca Rakun-
Flis pred dvojico Tratnik-Remic, tretja pa je bila dvojica Melavc-Slapnik. Istočasno je v kegljišču Ermenc potekalo tekmovanje v pikadu in kegljanju. Zmagovalec tekme v pikadu je bil Rajko Krajnc, pred Francem Potočnikom in Paulom
Nečaku
Gašperju KOPUŠARJU
Naj te 6. 6., na tvoj 6. rojstni dan, sonček obsije in ti na liček nasmešek zlije.
Vse najboljše ti želita
Štefka in Janez
Zmago v celodnevnem tekmovanju si je priborila ekipa šoferjev
Orešnikom. Zmago na kegljaški tekmi pa sije priboril gostitelj Slavko Ermenc, pred Dušanom Bastlom in Marjanom Benda. Obeh tekem, v pikadu in kegljanju seje udeležila tudi Vida Krajnc in kot edina predstavnica nežnega spola med moškimi tekmovalci dosegla v pikadu deveto, v kegljanju pa tretje mesto.
Na zanimivem turnirju v odbojki na mivki, ki je prav tako potekalo na igrišču Šport centra Jakop so zmagali mizarji pred kovinarji in ekipo elektro stroke.
Po seštetih točkah, glede na dosežene rezultate v posameznih tekmovalnih disciplinah, sije skupno zmago celodnevnega tekmovanja priborila ekipa šoferjev, pred kovinarji in ekipo elektro. Zmagovalci so dobljen pokal seveda napolnili z rujno kapljico in jo delili tudi z ostalimi udeleženci sobot-
Rajko Krajnc je bil v metanju pikada nepremagljiv
nega srečanja zgornjesavinjskih obrtnikov, kije bilo zapolnjeno s povsem drugačno tekmovalnostjo kot njihov vsakdan.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Gašper KOPUŠAR
iz Sp. Pobrežja
En poljub na vsako stran prejmi za svoj 6. rojstni dan. Srček naš pa si želi, da praznoval bi še veliko rojstnih dni.
Tvoja bratca Miha in Luka mamico in atijem ter mamo in atom.
5. junija praznuje svoj 31. življenski jubilej
Robert ZAGRADISNIK
Ob tem prazniku mu iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče v življenju i
Mama Ivanka, brat Igor, boter in boterca, ter vsi
življenju in ljubezni! Q
', Andreja,
Žalski.
sam ^ skupina
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Presenska cesta i, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PE Nazarje
Graditelji, vabljeni v našo prodajalno z gradbenim materialom
na zalogi je še vedno veliko vrst gradbenega materiala po AKCIJSKIH CENAH
letaki TOP DOM, internetna stran: www.topdom.si
izkoristite priložnost dobrega nakupa
RVIS
Preloška 1. Velenje
Tel: 03/897-58-20. GSM: 031/6$ 26 26
Delovni čas: od 8.-12. In 13.-17., sobota 8.-12. ure
-	se|vis IZPUŠNIH SISTEMOV IN
-	SERVISNO VZDRŽEVANJE IN PR ZA TEHNIČNE PREGLEDE
-	PREMONTAŽA IN MONTAŽA PN PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGI.
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71: 'fax:,03/ 839 47 72
I KATALIZATORJEV :jPRAVA VOZIL
(|dvigalj>m nw
na tehničnih|j
Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge.
Konjeniški tekmi ob otvoritvi hotela
NaVenišahsovsklopu praznovanja ponovne otvoritve hotela pripravili	n - ^	.-v »'j
tudi tekmovanje konjenikov. Že v soboto so se v vožnji med ovirami pomerili vozniki dvovpreg, dan kasneje pa je KK Buteko organiziral tekmovanje
v preskakovanju ovir.	,
Tekmovanja v preskakovanju ovir	iz Velenja, Gotovelj, Ljubljane, Logat-	-, /fVjlr
na višinah od 100 do 130 cen- ca in še nekaterih krajev z bogato	/	*
timetrov so se udeležili tekmovalci konjeniško tradicijo. Večjo ude- gfWljW	, Y
Anton POnrenWnk^ijF? ovirami privozil pokal (fon
Obiskovalci so lahko na Venišah videli serijo drznih skokov
(foto: Benjamin Kanjir)
ležbo je preprečila kopica močnih Pred konjeniškim centrom pa sta tekmovanj, ki so se odvijale ravno v žedveveliki prireditvi. Med 16. in 18. tem terminu širom Slovenije. Kljub julijem bodo tekme za pokal Sloven-temu so lahko mnogi obiskovalci ije v preskakovanju ovir, teden kas-videli zagrizene boje in uspešne neje pa bo podobna tekma še za skoke ter dobro pripravljenost vseh voznike dvovpreg. udeleženih.	Benjamin Kanjir
Pozabite na mučna pogajanja ob prodaji rabljenega vozila. Ob nakupu Škode Octavie vam vaše rabljeno vozilo ocenimo po sistemu Eurotax in prištejemo 300.000 SIT, pri novem pa dodamo še 100.000 SIT popusta
Velja samo za vozila iz zaloge ob nakupu staro za novo.
Povprečna poraba goriva: 5,2-9,2 l/100km. emisija CO?: 140-Z21 g/km.
KER LJUBITE SVOJ DOM
Piše: Aleksander Videčnik
Zelo zanimiv je nastanek Nove Štifte, zato opisujem dogajanje na tem vrhu, kot gaje opisal zgodovinar Ignac Orožen v knjigi Das Dekanat Ober-burg (Maribor 1877).
O nastanku božjepotne cerkve Nova Štifta (občina Tirosek), navaja Orožen pismo ljubljanskega škofa Petra pi. Seebacha, ki gaje ta naslovil leta 1561 Rimskemu prestolu (Vatikan, op. A.V.).
"Na tem hribu so se v letu 1558 prikazovali plamenčki, pa tudi druga znamenja čudežev so zaznali. Vse to je narekovalo gradnjo Marijine cerkve na tem mestu. Ljubljanski škof Peter pl. Seebacha je tedaj imel rezidenco v Gornjem Gradu, bil je škof ljubljanski v letih 1558- 1568. Ko so prebivalci vložili na škofijo prošnjo za gradnjo cerkve, seje škof želel prepričati o dogajanjih na samem kraju. Škof Seebach je trpel na hudih bolečinah v nogah in stalnih oteklinah. Na predvečer binkošti seje odločil na prigovarjanje svojih sodelavcev in na željo velike množice romarjev, obiskati Metuljski vrh. Tam je bilo že precej posekanega gozda, vprašal je ljudi, kje neki se prikazujejo plamenčki. Množica mu je povedala, da prav na mestu, kjerje s konjem postal. Konj, na katerem, je sedel je postal zelo nemiren inje kopal v zemljo, zato je moral stopiti s konja. Po tem obisku Metuljskega vrha je škof ozdravel. Seveda je dovolil gradnjo cerkve, ki je bila verjetno grajena v letih 1558 in 1559. Poimenovali sojo Nova Štifta (verjetno Neue Stiftung = nova ustanova, op. A.V.). Uradno je nosila ime Marija Neustift in Steiermark. Postala je znana širom avstrijskega cesarstva, tako je marsikdaj prišlo hkrati tudi do 30.000 romarjev."
S tem pismom sije prizadeval škof pl. Seebach v Rimu pridobiti odpustke in druge privilegije za to Marijino cerkev.
Zaradi teh prizadevanj so škofa Petra 1566. leta Kranjski deležni stanovi in celotno Cerkev zasmehovali in celo napisali pismo deželnemu knezu, v katerem obtožujejo škofa Petra, daje "sanjač" in je malo storil za realno uresničevanje protireformacije, ki joje ukazal deželni knez. Takoje v nekem zaostalem kraju blizu Gornjega Grada ustanovil novo ustanovo (Neusttft) in z njo povzročil množično romanje, ki prinaša velike dohodke, saj gre tu tudi za odpustke in drugo "malikovanje". Vse to seveda slabo deluje in škoduje ugledu dežele.
Da so Kranjski deželni stanovi tako ostro reagirali na škofovo prizadevanje za novo božjo pot v Novi Štifti, je pripisati dejstvu, daje tedanja kranjska gospoda bila pretežno protestantska inje
Zgodovina in narodopisje
Skrivnost metuljskega vrha
seveda izrabila vsako priliko za posmeh Cerkvi in njenim duhovnikom.
Cerkev, ki joje na Metuljskem vrhu zgradil škof Peter je bila dolga 17 klafter in široka 8 klafter, skozi dve arkadi stremi stebri je bila deljena v tri ladje. Strop je imela lesen. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 omenja kar številne oltarje. Slikarska delaje opravil Nikodemus Weisman, meščan Beljaka. Številne freske, ki so krasile stene cerkve, so bile torej narejene leta 1586.
5.	avgusta 161 Oje škof Tomaž Hren blagoslovil tri oltarje in sicer: svetega Osvalda, svetega Miklavža in svete Helene.
Cerkev v Novi Štifti je 23. maja 1850 pogorela. Ogenj seje tako hitro širil, da so le malo rešili iz nje. Neki tesar iz Gornjega Grada je gasil v zvoniku in
Domači
V sodobne svetu se ljudje spet vse bolj zavzemajo za zdravila, ki so narejena na naravnih surovinah. Naši domači zdravilci so zelo dobro obladovali zdravljenje z domačimi zelišči. Da so lahko preživeli, so ljudje iskali pomoč pri domačih zdravilcih, ki so bili kar pogosti in nekateri zelo znani. Ni dolgo tega, ko sem bral v neki strokovni reviji razpravo nemškega znanstvenika o nekdanjem zdravljenju na vasi. Na koncu polemizira v tem smislu, da je prava škoda, ker se ni od domačega zdravilstva več ohranilo. Seveda je treba upoštevati, da so številni zdravilci zdravili s čarovniškimi reki in prijemi. Zagovori za razne bolezni so bili prav zanimivi, vendar pa jih je zna-
še ni uspel rešiti pravočasno po stopnicah, zato je skočil iz zvonika in preživel.
Cerkev je bila obokana le pod korom, sicer pa, kot že omenjeno, z ravnim lesenim stropom opremljena.
Po požaru so kmalu pričeli z deli za postavitev nove cerkve. Že malo pred zimo je bila pozidana. Po kratki prekinitvi gradbenih del, so sredi marca leta 1852 nadaljevali z gradnjo. 2. maja tega leta je gornjegrajski dekan Franc Bruner gradnjo slovesno blagoslovil. V letu 1853 so cerkev pretežno dogradili. 13. avgusta 1853 joje blagoslovil lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Gradbena dela je opravil Matija Medved, vulgo Pinter in Cerkelj, ki seje odlično izkazal pri gradnji kupole v ljubljanski stolnici.
zdravilci
nost zavračala. Ljudje pa so vanje verovali in jih marsikdaj sprejemali kot odrešilno bilko...
Bolezni oči so zagovarjali:
"Jest te zagovorim in zarotim, bolezen teh oči, skoz trpljenje svete Lucije, kateri so bile svete oči iz te svete glave žive izkopane in izdrte, jest te zarotim skozi Devico Marijo, nje čisto spočetje, skoz njeno veliko čast in čistost. S teboj prosim, o Mati Božja in sveto Lucijo pridita meni na pomoč
in temu..(ime bolnika), da ta bolezen teh oči
proč pride, v imenu Očeta in Sina in svetega Duha - Amen!"
Ta zagovor je ohranjen v zapisih zdravilca Petriča iz Tabora v Savinjski dolini.
----------------------;------;------:--------------’--------------:-----------:	N
DOPOLNJENA INFORMACIJA
V prejšnji številki smo v rubriki narodopisje objavili fotografijo deklet posneto leta 1953 pri sv. Lenartu, Oglasila seje Marija Lekše in nam posredovala dodatno oziroma dopolnjeno informacijo: zapisana kot neznana je Ugovška Pepa, namesto Brglezova Ana je pravilno Piklnova Justa. Zadnje štiri, ki
stojijo pa so: Kosova Iva, Završka Treza, Remšakova Fanika in Presečka Minka.
L - ______________:__________:_______________________________:__,__________.____________J
3scarto stare fotografije
Gornji Grad, Wachtlova litografija z iglo (1832). Sliko so nam posodili iz muzejske zbirke v Gornjem Gradu.
NATAŠA PEŠEC,
maserka, kozmetičarka
Vaše telo verjetno pozna že vse bolezni, ki jih lahko naštejete kar tako iz glave, in verjetno tudi vse tabletke, ki mu »pomagajo«, da nekako preživi do naslednjega -dne. Ti dnevi pa se kopičijo in kopičijo ... in nazadnje pristanete v zdravilišču, kjer vas »vzamejo v roke« fizioterapevti, hidroterapija, tango oddelek... ali pa maserji s tisoč in eno vrsto masaž, med katerimi se človek že kar težko znajde.
Masaža, znana kot »nekaj kar dobro dene«, je dolgo bila stvar luksuza, nekaj, kar si večina ni mogla privoščiti, ali pa smo bili mnenja, da ne more odigrati bistvene vloge pri našem zdravju. O njej nismo raz-
POLONA ŠPORIN,
socialna delavka
Pojem izgorevanja pri delu je že zelo dolgo prisoten zlasti med zaposlenimi, ki opravljajo t.i. čustveno delo - pedagogi, zdravstveni in svetovalni delavci. Čedalje pogosteje pa se uporablja tudi v profitnih dejavnostih, kjer je pritisk na zaposlene vse večji npr. v trgovinski dejavnosti. Od zaposlenih se zahteva, da so prijazni in dobre volje, tudi če se ne počutijo tako. Stalna potiskanja resničnih občutenj nekam v pozabo povzročajo stres, izčrpanost, apatičnost in celo fizično bolezen.
Večina posameznikov potrebuje čas za razbremenitev, ko pride z
Namesto tabletke masaža
V nekaj naslednjih prispevkih vas bom popeljala skozi alternativno vejo zdravilstva, ki se danes vse bolj uveljavlja tudi v samem zdravstvu ter pri ljudeh, željnih dobrega počutja v lastni koži. Masaža. Kot maserka sem imela možnost »obdelati« že kar nekaj ljudi z vašega konca, torej tudi podeželska populacija spoznava ugodje raznih sprostitvenih uslug, kot so blatne, zeliščne, solne kopeli in razne obloge, ki dobro denejo izčrpanemu organizmu.
mišljali kot na primer o tistih tabletkah, ki jih moramo še danes spraviti vase, ker nas boli to in ono, ker smo napeti od vsakdanjih skrbi ali pa je naše telo preprosto »zgarano«. Le zakaj bi se morali kam odpravljati, če pa nas doma na polički že vse čaka?
Ne, danes temu še zdaleč ni več tako. Vrste pred masažnimi salo-
ni so vse daljše. Zaradi večjega povpraševanju po teh uslugah lahko sklepamo, da so ljudje že pripravljeni zamenjati kakšno tabletko za drugačno vrsto zdravljenja. Počasi nam v zavest prihaja preventivno vzdrževanje lastnega zdravja in pri tem je na-
jpomembnejše ohranjanje ravnotežja organizma. V zadnjih letih je prišlo do velike ponudbe različnih vrst masaž, zato se bomo v naslednjih prispevkih omejili prav na to terapevtsko zvrst. Tako boste lažje izbrali tisto, kar iščete.
V Sloveniji je zdravstvo priznalo masažo kot uradno terapijo in jo uvršča na listo plačljivih storitev,
karje razlog več, da o njej spregovorimo. Sicer pa »zdravljenje z dotikom« izhaja že od starih Egipčanov dalje, preko vseh tisočletja starih vzhodnih civilizacij, ki so proučevale tokove energije skozi telo. In prav stare azijske civilizacije so odkrile cirkulacijo energije telesa
in njen odnos s funkcijami notranjih in zunanjih organov.
Stoletja so vzhodne civilizacije prakticirale zdravljenje z dotikom in razlagale, da je dei telesa, ki je blokiran s stresom, hrano, načinom dela oziroma življenja, podvržen raznim boleznim. Imele so enostavno razlago, ki pa je povsem drugačna zahodna medicina ni sprejela. Iz vzhodnih proučevanj so se razvile različne masažne tehnike (tehnike dotikov) kot na primer akopresura, mikropresura, shiatsu, refleksot-erapija in tudi manualna terapija ali kratko - masaža. S takšnim vseobsežnim naravnim pristopom so vzhodni terapevti naredili mnogo več za svoje paciente kot njihovi evropski kolegi.
Toliko za uvod. Prihodnjič pa nekaj o izvajanju masaž in takrat bo tudi možnost za vaša vprašanja.
V zadnjih letih je prišlo do velike ponudbe različnih vrst masaž, zato se bomo v naslednjih prispevkih omejili prav na to terapevtsko zvrst. Tako boste lažje izbrali tisto, kar iščete.
Ohranite svoje duševno zdravje
Danes smo posamezniki bolj kot kdaj koli prej zaposleni in pod pritiski vsakdanjega delovnega in zasebnega življenja. Ukvarjamo se s številnimi malenkostmi, ki jih je še treba postoriti. Z delovnega mesta velikokrat prenašamo težave domov in kar ne nehamo misliti nanje. In seveda obratno.
dela domov. Še preden se spoprimete z zahtevami domačega okolja, se morate ponovno oskrbeti s potrebno energijo. Če le imate možnost, da si po napornem delu vzemite nekaj trenutkov zase. Privoščite si vročo kopel ali tuš, srknite osvežujoč napitek, lezite in zadremajte za nekaj trenutkov in poslušajte svojo najljubšo glasbo. Ali se za nekaj časa usedite na balkon ali kak drug miren prostor.
Po napornem delusi vzemite nekaj trenutkov zase.
Da bi lažje opravili z obremenitvami doma in v službi vam svetujemo:
-	Naučite se obvladovati stres, preden začne škoditi vašemu zdravju in dobrem počutju.
-	Poleg dela imejte še druge inter-
ese - šport, kultura, branje, prostovoljne dejavnosti... Bodite pozorni na vse, kar vas osrečuje, risanke, plakate, pisma, humoristične zgodbe, šale, drobne pozornosti in poskusite se obdati s čim več stvarmi, ki vas zabavajo.
-	Privoščite si dovolj spanca, telesne vadbe, dobre hrane in sprostitve in ne delajte nepretrgoma ure in ure. Ugasnite televizor, vstanite, se pretegnite in se pojdite ven malo razgibat.
-	Ne prevzemajte vsega delovnega bremena na svoja ramena, če je možno, prerazporedite dolžnosti in odgovornost tudi na druge in ne prevzemajte odgovornosti, ki bijih morali opraviti drugi.
-	Ne zatirajte svojih čustev in ne bodite agresivni, raje pokažite, kaj čutite.
-	Boljšeje priti z besedo na dan, pa tudi če se zmotite ali rečete kaj nar-
obe. Kljub temu pa pazite, da se ne boste vedli, kot da poznate vse odgovore. Dobri delodajalci spoštujejo uslužbence, ki se učijo na lastnih napakah.
Naučite se obvladovati stres, preden začne škoditi vašemu zdravju in dobrem počutju.
-	Naučite se odpustiti samemu sebi, kadar naredite napako ali ne dosežete zastavljenih ciljev.
-	Poskusite biti čimbolj vedri, tudi kadar opravljate resno delo.
-	Glasneje in pogosteje se smejte. Pristen smisel za humor preprečuje padanje v duševno otopelost, odvrača dolgočasje in depresijo.
-	Če je potrebno, poiščite pomoč pri osebnem zdravniku ali pri strokovnjaku za duševno zdravje.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Nova pridobitev - vozilo za prevoz moštva
Preteklo soboto so na Rečici ob Savinji domači gasilci svojemu namenu predali novo kombinirano vozilo za prevoz moštva. Po besedah predsednika PGD Rečica Vinka Jeraja bo investicija, vredna več kot pet milijonov tolarjev, pripomogla k večji mobilnosti gasilcev ter varnosti in nenazadnje večjemu ugledu celotne gasilske organizacije. Da pa bi resnično lahko priskočili vsakomur na pomoč, so poleg omenjenega vozila kupili še prikolico za prevoz najnujnejše opreme.
Ob tem slavnostnem dogodku sta spregovorila Janko Žuntar, predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze, in Franc Finkšt, poveljnik Savinjsko-Šaleške regije in član predsedstva slovenske gasilske zveze. Finkšt je poudaril, da bodo z vozilom za prevoz moštva varnejši predvsem prevozi malih gasilcev na različna tekmovanja.
Slavnostni govornikje bil Jakob Presečnik, nekdanji prometni minister. Presečnikje prepričan, da so gasilci tisti ljudje, brez katerih si ne moremo predstavljati mnogih trenutkov v življenju, ko smo pomoči potrebni. Po njegovih besedah je pomemben dejavnik pri ustvarjanju pogojev za delovanje zaščite in reševanja ter izvajanju gasilske službe tudi ustrezna oprema in usposobljenost gasilcev za njeno strokovno uporabo. Veščine gasilskega dela in rokovanja z opremo je potrebno obvladovati brez napak. In prav z novim kombiniranim vozilom seje tudi opremljenost rečiškega prostovoljnega gasilskega društva posodobila. Z njim bo pot varnejša in hitrejša.
Novo kombinirano vozilo sta svojemu namenu predala najstarejši gasilec, 83-letni Jože Banko
Predsednik sveta rečiške krajevne skupnosti Peter Kolenc je ključe vozila predal poveljniku PGD Rečica Cirilu Turku
(foto: Marija Šukalo)
ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO DIABETIKOV
Znanje za boljše življenje
Tudi v letošnjem letu se je Zgornjesavinjsko društvo diabetikov odločilo za nadaljevanje šole sladkornih bolnikov, ki je edina tovrstna šola na Slovenskem. Kot lani, so se člani društva tudi letos srečevali v prostorih Restavracije Gaj, glavna tema letošnjega šolanja pa je bila uvedba merjene, individualne diete, ki je izrednega pomena za uspešno vodenje sladkorne bolezni.
zdravnikov, ki so sladkorne bolnike poučili o sami bolezni ter zapletih, ki jih le ta prinaša, predavanje o zaprtju in ukrepih za preprečevanje le tega je izvedel domač zdravnik, internist - gas-troenterolog, dr. Bojan Leskovšek iz zdravstvene postaje Nazarje, udeleženci pa so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi bolnišničnem dietetiku iz jeseniške bolnišnice. Ta jih je poučil o praktični uporabi merjene diete, kije za kakovostno življenje sladkornega bolnika velikega pomena.
V tednu šole so tako udeleženci spoznali okoli šest različnih možnosti priprave jedilnika ter se poučili o izračunu predvidene škrobne vsebnosti v posameznem jedilniku. Ker je tudi redno gibanje za človeka s sladkorno boleznijo zelo priporočljivo, je društvo diabetikov svojim članom pripravilo tudi krajši izlet pod vodstvom fizioterapevtke. Podali so se na novo urejeno pešpot ob Savinji proti Nazarjam, sajjeta, po mnenju Zupana, zelo dobrodošla pridobitev za vse ljubitelje rekreacije.
Tatiana Golob
Ivan Zupan, predsednik društva diabetikov Zgornje Savinjske doline
(foto: Ciril M. Sem)
Kot zadovoljno pove Ivan Zupan iz Mozirja, ki društvu že dolgo uspešno predseduje, so bila tudi letošnja predavanja dobro obiskana, člani njihovega društva pa so bili znova zadovoljni s celotnim potekom šole. Vsakokratnemu merjenju krvnega sladkorja in kontroli glukometrov so sledila strokovna predavanja o bolezni, ki ni ozdravljiva, žal pa kvarno vpliva na številne pomembne organe v bolnikovem telesu in jo je zato nujno potrebno nadzorovati.
Društvo zelo dobro sodeluje z Bolnišnico Topolšica, od koder je tudi tokrat prišlo več
iz Spodnje Rečice, In predsednik sveta rečiške krajevne skupnosti Peter Kolenc, ki je ključe vozila predal Cirilu Turku, poveljniku PGD Rečica. Za blagoslov je poskrbel rečiški župnik Ferdinand Luknar.
Marija Šukalo
VETER V LASEH V NAZARJAH
S športom proti drogi
Na sprva sončen dan, 22. maja, seje na nazorskem igrišču odvijala prireditev, ki nam je že vsem dokaj znana - Veter v laseh (s športom proti drogi). Najprej je bilo na vrsti rolanje, pri katerem so bili tekmovalci razdeljeni v dve skupini, in sicer mlajši od 10 let in od 10 do 12 let. Tekmovalo je 12 otrok.
Prireditev Veter v laseh je mlade združila tudi V odbojki (foto: Franci Kotnik)
Skoraj istočasno oziroma malo zatem seje pričelo likovno izražanje, pri katerem so sodelovali otroci od 2. do vključno 8. razreda osnovne šole. Ustvarjalo je 35 otrok, razdeljenih v več skupin, ki so risali na asfalt z barvnimi kredami. Tekmovali so tudi košarkarji (10-12 let, do 15 let in odrasli) ter odbojkarji. Vreme jo je proti koncu le zagodlo tudi letos, zato tekmovanja v nogometu ni bilo. Vsi najboljši pa se bodo v kratkem udeležili tekmovanja na državni ravni.
Nastasja Kotnik
Alpska konvencija
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
4.	PROTOKOL GORSKI GOZD
Poudarjeno je načelo trajnosti, tudi iz generacijskega vidika, ki prihodnjim generacijam zagotavlja pravico do gozda in njegovih funkcij.
Posebni ukrepi: pogodbenice se zavezujejo, da bodo varovalni funkciji gorskega gozda namenile poseben pomen, da gospodarjenje z gorskim gozdom predstavlja vir zaposlitve in dohodka lokalnemu prebivalstvu, zagotavljanje družbenih in ekoloških funkcij gorskega gozda, zagotavljanje naravnih gozdnih rezervatov, dajanje nadomestil za gospodarjenje z gorskimi gozdovi.
Uresničevanje v Sloveniji: Slovenija je pri gospodarjenju z gozdovi že dosegla v protokolu predlagano kakovostno raven, zlasti z večnamensko-stjo in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, s prepovedjo goloseka. Naša zakonodaja podpira sonaravno gospodarjenje in nalaga strožje obveznosti, kot so določene v protokolu.
5.	PROTOKOL VARSTVO TAL
Varstvo tal je namenjeno varovanju naravnega vira in tudi proizvodne osnove za kmetijstvo in gospodarstvo ter vzdrževanju njihovih osnovnih funkcij
Posebni ukrepi: nujnostdoločitvezavarovanih območij, potrebnost varčnega in neškodljivega varovanja pri spremembi namembnosti zemljišč in rekultivizaciji, izkoriščanje rudnih bogastev, ohranjenje mokrišč in barij, preprečevanje erozije tal, kmetijstvo, pašništvo in gozdarjenje, turistična dejavnost, emisije škodljivih snovi v zraku, okoljsko sprejemljiva uporaba sredstev za posipanje in vrednotenje starih ekoloških bremen.
Uresničevanje v Sloveniji: določila protokola se vključujejo v prostorske, okoljske in kmetijske zakonske in razvojne dokumente. Uresničevanje ciljev kvalitete in količine tal kot naravnega vira, predstavlja tudi uskladitev okoljske zakonodaje z evropskim pravnim redom ter zagotavljanje količine vira v inštrumentih urejanja prostora.
6.	PROTOKOL ENERGIJA
Cilj protokola je ustvariti takšne razmere, da bodo pogodbenice ob ustreznih ukrepih poskrbele za varčevanje z energijo, za njeno proizvodnjo, prenos, distribucijo in rabo, pri čemer se daje prednost trajnostnemu razvoju.
Posebni ukrepi: Pogodbenice morajo vzpodbujati prednostno uporabo obnovljivih virov, zagotoviti morajo trajnostno rabo vodne energije in energijo iz fosilnih goriv, izmenjavale si bodo informacije o jedrskih elektrarnah, poskrbele bodo za optimalno uporabo že obstoječih infrastruktur za prenos in distribucijo energij, upoštevale bodo metodo presoje vplivov na okolje.
Uresničevanje v Sloveniji: ne predstavlja bistvenih sprememb pri usklajevanju domačega sistema urejanja gospodarjenja z energijo, ker imamo smiselno vse to že urejeno v zakonskih in razvojnih dokumentih. Sodelovanje z drugimi alpskimi državami lahko prispeva k hitrejšemu prenosu znanja in uvajanju učinkovitejših in usklajenih inštrumentov za zagotavljanje trajnostnega razvoja.
7.	PROTOKOL TURIZEM
Cilj je krepitev konkurenčne sposobnosti alpskega turizma. Okolju prijazen turizem je pomembna sestavina trajnostnega razvoja alpskega turizma.
Posebni ukrepi: Trajnostno naravna usmeritev turističnega razvoja je osnovno izhodišče, nadalje zagotavljanje in izboljšanje kakovosti ob upoštevanju ekoloških zahtev, organizirano usmerjanje turističnih tokov na zavarovanih območjih, določanje območij miru, razvijanje prenočitvenih zmogljivosti ob upoštevanju omejenosti prostora, gradnja žičnic ob upoštevanju razmer ekologije, krajine, varnosti in gospodarstva, zmanjšanje motornega prometa v turističnih krajih ter pospeševanje skupinskega prevoza k turističnim središčem, urejanje, vzdrževanje in uporaba smučišč v skladu z ohranjanjem naravnega ravnovesja in občutljivosti biotopov ob omejenem spreminjanju ter-
ena, umetno zasneževanje le, če ekološke, podnebne, hidrološke in okoljevarstvene razmere to dopuščajo, omejevanje motoriziranih športnih dejavnosti ter pristajanje zračnih plovil zunaj območij letališč.
Uresničevanje v Sloveniji: v Sloveniji se določila protokola vključujejo v prostorske, okoljske in gospodarske zakonske in razvojne dokumente. Protokol predstavlja pomembno osnovo za vzpostavitev mednarodnih povezav in sodelovanja.
8.	PROTOKOL PROMET
Cilj je zmanjšanje obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna človeku, živalim, rastlinam ter njihovim življenskim prostorom. To se med drugim doseže s povečano prestavitvijo prometa, predvsem tovornega prometa na železnico.
Posebni ukrepi: Pogodbenice so zavezane, da bodo udejanjale racionalno in varno odvijanje prometa v prometnem omrežju, ki bo čez-mejno med seboj usklajeno. Pri velikih novogradnjah in pomembnih spremembah ali rekonstrukcijah se pogodbenice zavezujejo k opravljanju presoj smotrnosti in vplivov na okolje.
■ Uresničevanje v Sloveniji: ob zavedanju, da Slovenija predstavlja pomembno tranzitno državo, je potrebno omejevati težak tovorni promet na cestah in ga čimbolj usmeriti na železnico. Protokol ni ovira za realizacijo povezav, opredeljenih v nacionalnih prostorskih razvojnih dokumentih.
9.	PROTOKOL O REŠEVANJU SPOROV
Govori o uvedbi postopka, opredeljen je arbitražni postopek, uporaba jezika, trajanje postopka, da je odločitev za stranke dokončna. Pogodbenica lahko protokol odpove samo z odpovedjo konvencije.
Za Slovenijo to pomeni, da bi v primeru spora veljal omenjeni protokol.
Terezija Plaznik
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Užitek ob razgledu na okoliške vrhove
Nazorsko planinsko društvo je zadnjo majsko nedeljo izvedlo že peti, tradicionalni pohod na najvišjo točko domače občine. Goli vrh s 1426 metri nadmorske višine. Pot so nekateri planinci pričeli pri koči na Farbanci, del udeležencev pa se jim je pridružil na prelazu Lipa. Pot so skupaj nadaljevali preko Slopi po poti kurirjev in vezistov na Menino, nato pa so zavili na pot, ki pelje na Šavnice-Goli vrh.
V prekrasnem vremenu je na vrhu več kot pet- preko planšarije na Bibi do končnega cilja, oziro-deset pohodnikov uživalo v razgledu okoliških	ma izhodišča - do koče na Frabanci, kjer jih je
vrhov in dolin ter rastlinja na poti, kije po besedah	čakalo okrepčilo, slasten golaž in prijetna glasba.
Tuje vse udeležence pozdravil tudi nazorski župan Ivan Purnat. Prijetno nedeljsko popoldne so ljubitelji planin nadaljevali z družabnim srečanjem.
Nekateri pohodniki so se pohoda udeležili že
predsednika društva, Martina Dušiča, v tem letnem času še posebej bujno, med njimi pa vsekakor izstopa clusijev svišč.
Po kratkem počitku so se počasi vračali v dolino
tretjič zapovrstjo in si s tem pridobili bronasto značko. Nazorski planinci si v prihodnosti po Dušičevem zagotovilu želijo, da bi se pohoda udeležili krajani iz vseh krajevnih skupnosti v občini, zato bodo tradicionalni pohod pričeli z različnih lokacij, a z enim ciljem.
Marija Sukalo
»NOVA« TRAKTORJA VETERANA V OKONINI
Ni vse za v staro železo, kar rjavi
Iz pregovora, da »ni vse zlato, kar se sveti«, ki še vedno drži kot pribito, bi lahko izpeljali tudi ugotovitev, da starine, čeprav že zarjavele ali kako drugače načete z zobom časa, niso vedno za staro železo oziroma za odpad. To sta dokazala tudi vaščana iz Okonine, Peter Govek- Žberk in Janko
Novak-Mlinski.
Petra je, kot vse kaže, zgrabila nostalgija po kmetovanju in šoferskem poklicu, Janka, mizarskega mojstra, pa žilica za lepe stvari. Oba sta kupila stara traktorja in ju spremenila v bleščeča lepotca. Kar kosala sta se, kateri bo dal svojemu »oldtimerju« lepšo podobo. In po pravici povedano, tako je priznal tudi Peter Govek, seje Janko Novak lotil obsežne sanacije in naredil iz 45 let starega Fendita zagotovo
lepši stroj, kot je bil ob nakupu leta 1959.
Za obnovitvena dela je porabil skoraj tisoč ur, zato zdaj njegov konjič izgleda bolj nov, kot bi bil zares nov. Lahko je ponosen nanj in »ni ga denarja«, da bi traktor prodal. Pa bi ga! Za denar, kolikor je vreden, bi ga, je Janko nazadnje le pritrdil.
Nekoliko manjši traktor Holder, letnik 1956, z dvotaktnim motorjem, je Peter Govek obnovil
ANDRAGOŠKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
AKTUALNO!
V mesecu juniju 2004 Vas vabimo v:
RAČUNALNIŠKE TEČAJE (Windows, Word, Excel, Internet) TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV in VODNIH SKUTERJEV USPOSABLJANJE STROJNIKOV GRADBENE MEHANIZACIJE É» VOZNIKOV VILIČARJEV IN AVTODVIGALISTOV
IZOBRAŽEVANJE ZA ZAPOSLENE V ŽIVILSKI DEJAVNOSTI (higienski minimum)
PREDSTAVITEV ŠTUDIJA PREK INTERNETA V VIŠJEŠOLSKIH PROGRAMIH POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST (DOBA, Maribor) v četrtek. 10. junija 2004, ob 16. uri.
Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje
Tel.: 03- 898-54-50; e-pošta: info@lu-velenje.si: www.lu-velenje.si
Ne prehitevajte s slabimi naložbami.
Prehitevajte z BMW Serije 3.
BMW Serije 3 s Top paket* opremo in inovativnim financiranjem: 50% plačate ob nakupu in 50% čez eno leto. Brez obresti.
Top paket oprema
^Leasing
Pri nakupu novega vozila BMW Serije 3 vam ponujamo zelo ugodno inovativno financiranje. A to še ni vse. Limuzina je na voljo s posebnim *Top paketom opreme, ki med drugim vključuje avtomatsko klimatsko napravo, CD predvajalnik, notranje oblazinjenje v kombinaciji z usnjem, usnjen volan, potovalni računalnik, platišča iz lahkih litin in še mnogo drugega. Cena za model BMW 320d s Top paket opremo je 7.217.040 SIT.
Z veseljem vas pričakujemo v našem salonu.
Selmard.o.o., Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000
Janko Novak - Mlinski je 45 let star traktor polepšal z obsežno sanacijo
(foto: Jože Miklavc)
do te mere (samo kakšnih petdeset, šestdeset ur je porabil, veliko barve, nekaj rezervnih delov in veliko dobre volje), da je traktorju ponovno vdihnil življenje in »mašinco« pognal v tek. Priklopil je še originalno kosilnico in jo posebej za Savinjske novice tudi preizkusil,
Oba korenjaka se bosta že kmalu postavljala na kakšnih sejmih in vaških povorkah, saj je tako dragocena starina pravi muzej na kolesih, ki ga je potrebno pokazati ljudem. Ob obujanju tradicij in kmečkih opravil je prava priložnostza kaj takšnega. Edina nagrada bodo pohvale in priznanja ter dober občutek, da sta bila gotovi usodi razgradnje iztrgana dva lepa primerka nekoč sodobne kmetijske mehanizacije,
Peter Govek - Žberk je z nekaj rezervnimi deli, veliko barve in dobre volje Holderju ponovno vdihnil življenje
(foto: Jože Miklavc)
»VEČ SLOVENIJE v EVROPI, VEČ EVROPE v SLOVENIJI« Program SLS za evropske volitve
SLS JE ZA EVROPO PRIHODNOSTI »» DA za Evropo vrednot »> DA za novo evropsko ustavo >» DA za močno Evropo »> DA za sodelovanje s sosedi
SLS JE ZA EVROPO LJUDI »» DA za demokratično delovanje EU »> DA za Evropo blizu državljanom »> DA za več varnosti >» DA za varstvo okolja in trajnostni razvoj
SLS JE ZA VEČ SLOVENIJE V EVROPI »> DA za več slovenske zavesti »» DA za več gospodarske rasti, zaposlovanja in vlaganja v razvoj in raziskave »> DA za našo mladino
SLS JE ZA VEČ EVROPE V SLOVENIJI »> DA za več solidarnosti, socialno varnost in varno starost »> DA za Evropo, ki zagotavlja višji življenjski standard in delovna mesta
»» DA za enake možnosti in družinam prijazno okolje >» DA za konkurenčno in trajnostno kmetijstvo r varno hrano »> DA za razvoj podeželja in regij
VOLKSWAGNOVE NOVOSTI V LETU 2005
Težko pričakovani novi passai
Pri Volkswagnu zaskrbljeno ugotavljajo, da prodaja novega passata upada. Konkurenca sega po kolaču z veliko žlico. VW je pod velikim pritiskom, saj tudi prodajne številke novega golfa nikakor nočejo v višave. Šele »gratis« klima je malce spremenila sliko. Zaradi nastalega položaja možje iz Wolfsburga za leto 2005 pospešeno pripravljajo kopico novosti.
1
Piše: Igor Pečnik
Nova bora bo predstavljena vjan-uarju. Februarja bo na ceste zapeljal novi golt plus, v marcu pa tako težko pričakovani novi passat. Polo bo aprila dobil novo kozmetiko, maja pa bodo predstavili novega pola. Po poletnih počitnicahje najavljen novi passat variant, še pred zimo pa še novi VW kabriolet na golfovi osnovi.
Volkswagen daje velik poudarek novemu passatu, ki bo dobil prečno (do sedaj vzdolžno) vgrajene motorje. To pomeni tehnično ločitev od Audija oziroma nič več delitve tehnike. Tudi quattro pogon izginja iz passata, nadomešča ga 4-motion iz golfa. Ja, prav ste prebrali, passat bo imel
skupne elemente z golfom in boro.
Velika želja Volkswagnovih inženirjev je zagotovitev več prostora v notranjosti (kar naj bi omogočal prečno vgrajen motor)
Notranjost naj bi bila bogata in obdana z najboljšimi materiali. Nič več trde plastike! Zunanjost bo krasila nova oblikovna podoba in velika kromirana sprednja maska.
eracija ESP in volanski mehanizem, ki bo sam popravljal napake. Zadnji del podvozja bo imel poslej večkratno vpetje, kar bo zagotavljalo več udobja in zanesljivejšo lego na cesti. Motorna paleta se bo pričela pri štirih bencinskih motorjih in treh dizelskih: bencinski 1.6 8V-115 KM,
2.0	16V FSI-150 KM, 2.0 16VFSI turbo - 200 KM in 3.2 24V VR6 -250 KM, dizelski pa 1.9TDI 8V-105 KM, 2.0 TDI 16V- 140 KM ter 2.0 TDI16 V -160 KM. Zanimiva bo izbira menjalnikov, ki bodo na voljo s šestimi prestavami in kot DSG menjalniki brez sklopke.
Verjamem, da tudi slovenski kupci že težko pričakujejo novega passata, saj je sedanji model že res kar lep čas na sceni. Še večja pa so seveda pričakovanja pri VW.
in pozicioniranje passata v višji Podvozje in motorje bo passat delil razred. Kaj bo to pomenilo pri ceni? z golfom. Vgrajena bo zadnja gen-
Za tradicionalni festival ROCK IN IZOLA
je koncertna agencija Spin 90, d.o.o. uspela zbrati tri izjemne izvajalce, ki so se z zlatimi črkami zapisali v zgodovino svetovnega klasičnega rocka. Tako bodo 6. julija na Rock In Izola 2004 nastopili:
Deep Purple, Status Quo ter Cheap Trick.
Organizatorji pričakujejo, da bo ta enkraten spektakel privabil med osem in deset tisoč ljubiteljev klasičnega rocka iz Slovenije, Italije, Hrvaške in še nekaterih držav bivše Jugoslavije, kot tudi rockerje in ljubitelje festivalskega vzdušja iz južne Avstrije ter Nemčije, kjer bodo vstopnice prav tako naprodaj. Vstopnice so že naprodaj v koprski poslovalnici Ideal Turista, kot tudi na spletni strani www.rockinizola.com.
Na Ljubljanskem gradu se je odvijala tradicionalna podelitev priznanj Modne Jane najbolje oblečenim Slovencem.
V različnih kategorijah je tokrat kipec za 'Naj glasbeni stil' prejela Alya. S čisto svojslvenim stilom, neukalupljena, opazna, drzna, je Alya pretresla slovensko estrado, torej tako z glasbo, kot z videzom. Tudi na nedeljski prireditvi, ki ima v našem prostoru močan pečat prestižnosti, je Alya ostala zvesta svojemu stilu. V rumeno-zeleni večerni kreaciji, z dodatkom umetnega krzna. Čestitke Alyi!
Na police glasbenih prodajaln je prispel dolgo pričakovani album skupine Ro-k’n’band z naslovom Elvis je živ.
Če ne štejemo plošče z njihovimi največjimi uspešnicami, je to že peti album, prvi pri založbi Dallas. Večino pesmi so fantje ob pomoči Nena Belano in Vedrana Križana ter sodelavcev posneli v reškem studiu Garage Na albumu se nahaja tudi duet s Slepim potnikom Ljubezen na prvi dotik. Po prvem, zelo uspešnem sing-lu Menije bila všeč, za katero je glasbo in besedilo prispeval Adi Smolar, so fantje v Piranu posneli videospot za naslednji singel in sicer za pesem Afrika Rusija.
Ob jubileju, 25-letnici delovanja, so med slovenskimi poslušalci priljubljeni kanadski alternativci NoMeansNo izdali zgoščenko z najljubšimi komadi po izboru poslušalcev.
Vtem duhu soji nadeli tudi naslov The People's Choice. NoMeansNo se na sleherni evropski turneji ustavi tudi v Ljubljani in tokratna turneja ni v tem pogledu nikakršna izjema. Kanadski trio bo na odru Media Parka nastopil v sredo, 16. junija, ob 21. uri.
Alenka
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Prvi tekmi z malokalibrsko puško
V nedeljo, 23. maja, so člani strelskega društva Gornji Grad organizirali prvo letošnjo tekmo z malokalibrsko puško na 50 metrov leže na strelišču Lovske družine Gornji Grad Zagradiše. Tekmovanje je bilo popoldne v hladnem in spremenljivem vremenu z dežjem, zato ni bilo veliko tekmovalcev.
Od udeležencev so bili najboljši: 1. Srečko Trogar - 75 krogov, 2. Ivko Poličnik - 75 krogov in 3. Janez Železnik - 64 krogov.
Zadnjo nedeljo vmaju pa šo na istem strelišču organizirali strelsko tek-movanjez malokalibrsko puško ležeza strelce Zgornje Savinjske doline. Tekmovanja seje udeležilo 12 strelcev domačega društva, ki so se uvrstili na sobotnih kvalifikacijah. Tekmovale so tričlanske ekipe in posamezniki iz Ljub-
nega, Mozirja in Gornjega Grada.
Najboljše rezultate so si pristrelja-li strelci Gornji Grad I. z 227 krogi, drugi so bili Mozirje veterani z 209 krogi in za njimi Gornji Grad veterani s 192 krogi.
Medalje so si priborili: 1. Pavel Petrin (SD Ljubno) - 79 krogov, 2. Srečko Trogar (SD Gornji Grad) - 78 krogov in 3. Ciril Kolar (SD Gornji Grad) - 76 krogov.
Tomaž Trogar
£RAFòLò<Xi KOTIČEK
Premalo zaupate vase
Cvikli je JfUAp òionsii^ Jo je -70=^ /ùto'h'C A Jeéi st	Jd> je M /}ltbx>' wife id t&
I
=* o^e». Jćo je Äei
!<? Ce Ar _/)c vkojct
Ste oseba, ki je prijetno sproščena in prilagodljiva. Ste notranje komunikativni in zavzeti. Za stvari in osebe se hitro navdušite, saj ste notranje bogata oseba. V družbi, v kateri preživljate vsakdanjike, ste včasih nagnjeni k razpravam. Vživ-Ijenju imate velike cilje. Včasih bi morali malo bolj zaupati vase.
Čustveno ste zreli, toda včasih precej razumski - premišljeni. Precej radi uživate v lagodnem brezskrbnem življenju. Radi se oddahnete od napornega dneva v mehkem naslonjaču. Za materialne stvari ste dovzetni in vam veliko pomenijo.
Grafološko društvo Laura
Vaša pošta
— z	A	Z	A'	r'	j'	LÜ i		Ààfmkk
OBČINA NAZARJE
OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE
12. JUNIJ - PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM KRAJANOM!
VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE NASLEDNJIH PRIREDITEV OB POČASTITVI PRAZNIKA:
ČETRTEK	VOLKIN SEDEM KOZLIČKOV-JUTRI
3.6.2004	Nastopajo: KD Savinjski rožmarin
ob 20.00	in solo pevci Glasbene šole Nazarje
DOM KULTURE NAZARJE
SOBOTA 5.6.2004 ob 21.00	KINO PREDSTAVA NA PROSTEM Komedija "Kot rit in srajca'1 Organizator: Mladinsko društvo in kinosekcija KD Nazarje ŠPORTNO IGRIŠČE V NAZARJAH
NEDELJA	TURNIR V MALEM NOGOMETU
6.6.2004	ZA OSNOVNOŠOLCE
ob 14.00	OrganizatorŠportno društvo Vrbovec ŠPORTNO IGRIŠČE V NAZARJAH
SREDA	OTVORITEV RAZSTAVE "RELIEF"
9.6.2004	UČENCEV OSNOVNE ŠOLE NAZARJE
ob 19.00	Organizator: Kulturno društvo in Osnovna šola Nazarje GALERIJA NAZARJE
SOBOTA	TRADICIONALNI POHOD IN
12.6.2004	KOLESARJENJE NA DOBROVUE
ob 8.00	(SV. URBAN) START PRI GASILSKEM DOMU V NAZARJAH Pri povratku sledi družabno srečanje na domačiji "Vrhovnik" vZavodicah, kjer bo poskrbljeno za okrepčilo in dobro voljo. Organizator: Športno društvo Vrbovec in Planinsko društvo Nazarje
	
EVROPSKO PRVENSTVO V PIKADU - POREČ 2004
Šampionski nastop Zgornjesavinjtanov
Med 250 pikaderji iz 20 držav je Slovenijo na Evro Cupu Lowen Sport 2004 v hrvaškem Poreču zastopala tudi petčlanska ekipa zgornjesavinjskih metalcev čudežnih puščic. Združeni v ekipo Savinjski šampioni so s tretjim mestom v najmočnejši Bercedes ligi in petim mestom Kraljevske lige trojic presenetili marsikatero velesilo v tem športu in postali pravi hit prvenstva.
Sašo Rajh, Igor Poprask, Herman Pokleka Denis Mlinar in Fadil Kava-zovič so na tem prvenstvu dokazali, da niso med najpreciznejšimi le doma, ampak so lahko konkurenčni tudi v mednarodnem merilu. Čeprav jim tekmovalni sistem 501 Double out ni ravno pisan na kožo (doma igrajo v glavnem 301 Masters), so tokrat presenetili tudi sami sebe in več kot dostojno zastopali Slovenijo na najmočnejšem turnirju stare celine. 'Naporno, toda nepozabno', so bile najpogostejše besede fantov ob vrnitvi domov, kjerjih je čakal veličasten sprejem soigralcev in prijateljev v režiji neumorne Magde Rosen-stein v njenem Baru Tribuč.
In kako svoj prvi nastop na tako velikem tekmovanju ocenjujeta kapetan ekipe Sašo Rajh iz Brezja pri
Ekipa zgornjesavinjskih metalcev pikada je s svojim uspehom presenetila marsikatero velesilo v tem športu (foto: Ciril M. Sem)
Mozirju ter njen najmlajši član Denis Mlinar iz Šentjanža.
Sašo: "Čeprav sodi pikado med manj znane športe, je zelo atraktiven, kar seje izkazalo tudi na tem prvenstvu. Igrali smo proti mnogim
ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ■ 15. KROG
ASC 2000 presenetil neporažene Razborcane
favoritom, tudi evropskim prvakom, to pa nam je vlilo le še dodaten motiv in najbolj važno je, da prav v nobenem dvoboju nismo bili v podrejenem položaju. Vsak je metal vse boljše in boljše in rezultat ni mogel izostati. Osebno pa vsaj meni to prvenslvo ne bo ostalo v spominu le po rezultatu, saj sem prav v Poreču izvedel za ro-
jstvo hčerke Lee in veselje je bilo še toliko večje. Hvala številnim sponzorjem za pomoč in naši Magdi za nepozaben sprejem, zahvala pa tudi našemu glavnemu organizatorju in pobudniku celotnega projekta Rajku Krajncu."
Denis: "Veseli me, da sem lahko tudi sam pripomogel k vrhunski uvrstitvi naše ekipe. Bili smo neobremenjeni z rezultatom in prav to se mi zdi, seveda poleg odličnega vzdušja v ekipi, ključnega pomena za naš uspeh. Vse je potekalo v športnem "fer-play-u" in vzpodbude smo bili deležni tudi s strani ostalih držav, s katerimi smo hitro navezali prijateljske stike. To moraš doživeti, to je nepozabno in upam, da bota naš uspeh še vzpodbudil razmah pikada v Zgornje Savinjski dolini. Zahvala vsem, ki so nam tako ali drugače priskočili na pomoč, še posebej sponzorjem."
Franjo Pukart
V derbiju 15. kroga so ASC-jevci zadali prvi poraz Radmircem terse jim, tri kroge pred koncem, približali na vsega štiri točke in boj za sam vrh je tako še vedno odprt. Davidov Hram je poskušal presenetiti Solčavo, vendar pa so slednji v spomladanskem delu nerešljiva uganka za vse in ne poznajo poraza. Ranč Burger in ŠD Mozirje sta si z visokima zmagama zagotovila varno nadaljevanje, že nekaj časa pa sta
znani ekipi, ki ligo zapuščata. Največji poraženci tega dela pa so nedvomno Veseljaki, kijih najprej ni bilo na tekmo in so izgubili dodatni dve točki, vtem krogu pa so doživeli pravo katastrofo proti domačinom in poraz s štirinajstimi goli razlike je tudi neslavni rekord v 10-letni zgodovini Zgornjesavinjske lige. Ta se za zadnje tri kroge seli na Rečico ob Savinji.
Franjo Pukart
NK LJUBNO
Uspešni tudi na Vranskem
Ljubenci nadaljujejo z dobrimi nogometnimi predstavami v spomladanskem delu prvenstva. Z zadnjo igro, še posebej v drugem polčasu, so zasluženo zmagali na Vranskem in tako zabeležili že peto zmago pomladi ter skupaj šesto v prvenstvu.
Ljubenci so sedaj šesti na prvenstveni lestvici, v zadnjem krogu v soboto pa jim prihaja vgoste glavni kandidat za vrh - Kovinar Štore, ki nujno potrebuje zmago. Ob dobri formi Ljubencev lahko ponovno pričakujemo zanimivo nogometno tekmo.
Jože Grčar
Rezultati 15. kroga: MC Lipa : Veseljaki Frenkys Puba 17:3, ASC 2000 : Razborje 3:1, Davidov Hram : Solčava 1:3, Ranč Burger : ŠD Dreta Kokarje 7:1, ŠD Raduha : ŠD Mozirje 3:8.
Lestvica po 15. krogih : 1. Razborje 36,2. ASC 2000 32,3. Davidov Hram 31,4. MC Lipa 26, 5. Solčava 24, 6. ŠD Mozirje 20, 7. Veseljaki Frenkys Puba 18 (-2), 8. Ranč Burger 17,9. ŠD Raduha 7 (-2), 10. ŠD Dreta Kokarje 0 (-2).
Vransko: Ljubno 0:1
Vransko, gledalcev: 100, strelec: Omladič (83)
Ljubno: Funfek, Pisanec, Naraločnik (Fedran), Atelšek, Janžovnik, Retko, Kugler, Kos, Plesnik (Urtelj), Suhoveršnik (Solar), Omladič.
»ti
SINTAL'
CELJE
Vašajrarnost je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
Medobčinska članska nogometna liga ■ MNZ Celje
Rezultati tekem, 17. krog, 29. 5. 2004:
Laško : Tristar 3:0 b.b., MU Šentjur : Vojnik 1:0, Rogaška Crystal : Mons Claudius 0:2, Kovinar Štore (-3) : Oplotnica 3:0, Vransko (-6) : Ljubno 0:1.
Lestvica: 1. Mons Claudius 35,2. Oplotnica 35,3. Kovinar Štore (-3) 33, 4. Rogaška Crystal 31,5. MU Šentjur 28,6. Ljubno 21,7. Vransko (-6) 20, 8. Tristar 16,9. Laško 10,10. Vojnik 3.
Pari naslednjih tekem, 18. krog, 5. junij 2004, ob 17.00 uri:
Ljubno : Kovinar Štore (-3), Oplotnica : Rogaška Crystal, Mons Claudius : MU Šentjur, Vojnik : Laško, prosto: Vransko (-6).
Šola za diabetike
Sladkorni bolniki Zgornje Savinjske doline smo se v času od 17.05.2004 pa do 21.05.2004 udeležili Šole za diabetike, ki sta jo v restavraciji Gaj v Mozirju organizirala predsednik Društva diabetikov Zgornje Savinjske doline g. Ivan Zupan in specialist dia-betolog g. dr. Damjan Justinek iz bolnišnice Topolšica.
Prvi dan so nam medicinske sestre, prav tako iz Topolšice, najprej izmerile krvni sladkor in pritisk krvi in umirjale ter primerjale količino sladkorja v krvi, ki jo je pokazal naš giukomer in njihov. To je trajalo približno pol ure. Nato je sledil pozdravni nagovor, ki ga je imel g. Zupan. Med nagovorom nas je seznanil s predvidenim dnevnim redom. Prav tako je pozdravil prvega predavatelja dr. Justinka. Dr. Justinek nam je predstavil tipe sladkorne bolezni in o zapletih z očmi pri le tej. Sledil je odmor, med katerim smo bili postreženi s sendvičem. Po odmoru je sledilo predavanje o naši prehrani. O dieti in o načinu prehranjevanja sladkornih bolnikov ter kako v praksi uporabljamo oziroma določimo merjenje škrobnih enot oziroma koliko ogljikovih hidratov je v določenem obroku naše hrane. Imeli smo tudi praktično predstavljen obrok kosila, na katerem smo računali prej povedano. Ob tem nam je g. Lavrinc, dietetik iz bolnišnice na Jesenicah, ki je bil predavatelj, dal mnogo nasvetov, kako se s pomočjo hrane, ki jo zaužijemo, spopadati z nadlogo, ki nas pesti, da ne bi prišlo do kakšnih hujših zapletov.
Drugi dan smo imeli spet merjenje krvnega sladkorja in pritiska. Tisti, ki niso uspeli prvi dan z umerjanjem svojega glukomera, so to storili ta dan. Saj so medicinske sestre vsakega prijazno sprejele in podučile, če je bilo potrebno. Sledilo je predavanje dr. Bojana Leskovška internista in gastroenterologo izZD Nazarje, o okvari avtoimunega živčevja pri sladkornih bolnikih ter o zaprtju in ukrepih za pre-
prečevanje le tega. Predavanje je bilozelo poučno in koristno,saj nam je predavatelj povedal več koristnih nasvetov, kako to nadlogo omiliti, če je že preprečiti ne moremo. Po predavanju smo imeli krajši izlet pod vodstvom izkušene fizioterapevtke ga. Polone, prav tako iz Topolšice, ki nam je predstavila pomen pravilnega gibanja sladkornih bolnikov in starostnikov.
No, zadnji dan je bilo po običaju merjenje krvnega sladkorja in pritiska, ob deveti uri pa nam je dr. Apolon Marolt, internist kardiolog iz Topolšice predaval o arterijski hi-pertenziji in o njenem izrednem pomenu oziroma kvarnem vplivu za zdravje sladkornega bolnika. Predstavil nam je tudi posamezne grupe zdravil, kijih nekateri že uporabljamo.
Poudariti moram, da smo ob koncu vsakega predavanja, ki je bilo popestreno z diapozitivi, imeli možnost predavatelja vprašati bodisi o temi, ki namjoje predstavil, ali pa o kakšni drugi zadevi, ki pesti posameznika. Prav vsi predavatelji so nam radi odgovarjali na naša vprašanja. S sestro Ireno pa je predavanje steklo kot sproščen pogovor med njo in nami. In čisto na koncu te šole nam je dr. Justinek predstavil več različnih jedilnikov, iz katerih smo računali vsebnost ogljikovih hidratov oziroma vsebnost škrobnih enot v posamezni hrani ali obroku. Na osnovi izračuna smo določili, koliko enot inzulina bi posameznik moral uporabiti. Praktično smo imeli obrok kosila na mizi in tudi iz danega računali.
Vse dni, tudi tiste, ko nismo imeli predavanj, smo vodili dnevnik o naši hrani doma, o aktivnostih ter vrednosti krvnega sladkorja pred in po obroku.
Takšna predavanja se mi zdijo zelo poučna, predvsem pa koristna, ne samo za nas, ki se spopadamo s to sladkorno nadlogo, temveč za vse, ki imajo kakršno koli bolezen. Zlasti pa za starejše ljudi. Nihče me ni poo-
>k
kezcom
RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE
www.kezcom.com	info@kezcom.com
TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel..03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81
blastil. Pa vendarle. Gospodoma Ivanu Zupanu in dr. Justinku v imenu vseh udeležencev iskrena hvala. Iskrena hvala pa gre tudi vsem predavateljem, ki so nam predavali v nam razumljivem jeziku in nam nekatere strokovne izraze tudi razumljivo razložili. Ne smem pa poz-
V centru starejših
Družina in dom sta tista osnovna celica, v kateri naj bi vsakdo doživljal življenje v svoji popolnosti, kjer je zavetje varnosti, ljubezni in sreče. Vrtec pa je za otroke drugi dom, ki to srečo in življenje dopolnjuje. Sreča je v srečanju srečnih - vstopite prosim!
Tako so nam ob otvoritvi svojih likovnih del otroci v starostni skupini od treh do štirih let, pod mentorstvom vzgojiteljic gospe Darje Jelenko in gospe Lidije Gruber, sporočili iz vrtca Šoštanj - enote Lučka in nam v naši avli pričarali svojo toplino, razigranost, srečo in nas popeljali nazaj v raj otroštva.
Dragi otroci, gospa ravnateljica Vesna Žerjav in gospe vzgojiteljice, hvala za prečudovito razstavo in naj vam veter ponese naše sporočilo, da je življenje kot prekratka odeja.
abiti medicinske sestre ga. Katjuše, ki nam je med sproščenim pogovorom pridno »puščala kri«, merila krvni pritisk in odgovarjala na naša vprašanja.
Janez Vrbančič Hofbauerjeva ul. 12, 3330 Mozirje
je bilo spet veselo
Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat. Toda vedri in srečni ljudje potegnejo kolena k sebi in življenje preživijo srečno in udobno.
Glasba je melodija, je tekst, iz katerega je ustvarjen svet. Prav to je sporočilo našega mešanega pevskega zbora Škrjančki, ki ga sestavlja kar dvajset stanovalcev. Pod taktirko njihovega vodje gospoda Jožeta Venišnika delujejo že več kot leto dni in s svojim nastopom so dokazali, daje njihovo druženje prijetno, preprosto, resnično in vtisnjeno v središče našega bivanja.
22. maja je naša najstarejša, a po srcu najmlajša stanovalka, gospa Vida Pariš, praznovala svoj osem-indevetdeseti rojstni dan. Z vrtnico, s toplino v srcu smo ji rekli, da so na svetu ljudje, ki s svojo duhovno le-
sam ^ skupina
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o.
Presenska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PB Nazarje, Lesarska 26, Nazarje Tei. 03/839 4190,839 4191; faks: 03 839 47 72
Smo uspešno podjetje za prodajo vseh vrst gradbenega materiala, blaga za dom v Sloveniji in v tujini in član skupine TOPDOM.
Zato vabimo k sodelovanju:
1.	) PRODAJALCA GRADBENEGA MATERIALA IN KERAMIKE
2.	) SKLADIŠČNEGA DELAVCA Od kandidatov pričakujemo:
Kreativnost, komunikativnost, samoiniciativnost, ambicioznost, sooblikovanje prodaje in nabave, pripravljenost na dodatno izobraževanje, sposobnost timskega dela, poznavanje dela z računalnikom, poznavanje prodajnega programa, natančnost pri delu.
Pogoji:
1.	Najmanj IV. stopnja izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri prodaji v isti stroki.
2.	Ustrezna izobrazba, vozniški izpit za viličarja, zaželjene delavne izkušnje.
Ponujamo:
Dinamično delo v urejenem kolektivu, stimulativni osebni dohodek glede na delovno uspešnost, možnost napredovanja.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov;
SAM d.o.o. Nazarje Lesarska c. 26, 3331 Nazarje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po pogovorih.
poto ožarjajo naše misli in so leta, ki izstopajo s svojo milino in naj jih bo še veliko.
V naši sredi pa je bil tudi zelo zanimiv gost, ki nam je s svojo prisotnostjo dokazal, da pravi prijatelji ne živijo samo v harmoniji, temveč v melodiji. Gospod Darko Atelšek, doma iz Rečice ob Savinji, s svojo harmoniko že celih trideset let razveseljuje ljudi širom po Sloveniji in v tujini. Z narodnozabavnim ansamblom Veseli Drenovci in narodnozabavnim ansamblom Darka Atelška, je v teh letih posnel šest kaset. Za svoje ansamble piše besedila in melodije kar sam. Velikokrat ga je slišati na radijskih valovih in videti na televizijskih oddajah. Zelo je ponosen na svoj družinski ansambel. Že nekaj let poučuje diatonično harmoniko in maio godbo na pihala, tako imenovano Suško bando, za katero je obljubil, da jo bomo v našem Centru prav kmalu videli. Obljuba dela dolg, mi pa se že vese-
limo snidenja. Na Rečici ob Savinji ga zelo dobro poznajo tudi kot organista. O njem in o njegovi glasbeni poti bi lahko povedali še marsikaj, a za nas je najpomembnejše to, da sije, kljub obilici dela, vzel čas in bil med nami in za nas, da smo se lahko naužili zvena njegove frajtonerce in njegove hudomušne dobrosrčnosti in iskrive nagajivosti.
Gospa Marija Stojanovič, naša stanovalka, kije del naše družine v Centru, je prava pesnica in njene pesmi so razstavljene v naši avli. Želim ji dobrega počutja pri nas in še veliko navdihov za poezijo.
Le čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu lajšamo življenje, pravi George Eliot in kako prav ima.
Hvala vsem in vsakemu posebej za prečudovit pomladni dan v Centru starejših - Centru druženja generacij.
Saša Venišnik Center starejših Gornji Grad
gr) [Anogzan mm m TRGOVINA * STORITVE * PROIZVODNJA «Jlil' Savinjska cesta 1,3331 NAZARJE TeL:(03) 839-52-70	Že za 4.50D SIT na mesec do računalnika Duron + z monitorjem HANSOL17"
RAČUNALNIKI na 24	OBROKOV
1V zgradbi IZOLES-TUŠ Nazarje, 1.nadstropje |	
SALON-SERVIS Nazarje, od 14h do 16h INKO : |>o nedelj el v pelek - (041) 394-620
V SPOMIN
Robi STRMČNIK
Deset let je minilo odkar te ni. Zakaj?
Tega ne vem jaz in ne ti. Življenje kratko si imel in vse bi dal, če bi še živel. Kadar ob grobu postojim, po licu solza mi drsi, a v srcu slišim glas, zakaj nisem namesto tebe jaz.
Žalujoči tvoj ata
ČRNA KRONIKA
•	IZROPANO GNEZDO
Logarska dolina: V noči na 24. maj je bilo v Logarski dolini vlomljeno v okrepčevalnico Orlovo gnezdo, vlomilec je odnesel alkoholne in brezalkoholne pijače ter nekaj menjalnega denarja, s čimer je lastnika oškodovat za 100.000 tolarjev.
•	OB KAVO
Nazarje: V noči na 26. maj je bilo vlomljeno v skladiščni kontejner ob trgovini v Nazarjah. Neznanci so odnesli kavo in energijske napitke. Očitno je bila pred njimi naporna noč.
•	NI MU USPELO
Ljubno ob Savinji: V času med 22. in 26. majem je prišlo do poskusa vloma v vikend v Savini. Storilcu namera ni uspela, morda pa je bil celo pregnan s strani naključne osebe.
•	MOZIRJAN UDELEŽEN V NESREČI MOTORISTOV
Florjan: V prometni nesreči, ki seje zgodila 25. maja zvečer na lokalni cesti v naselju Florjan, so se poškodovali trije otroci. 12-letnika doma iz okolice Velenja, ki je vozil neregistrirano kolo z motorjem, na katerem je prevažal še 14-letnega sopotnika, je pričel prehitevati 15-letni voznik neregistriranega motornega kolesa, doma iz okolice Mozirja prav v trenutku, koje ta zavijal levo k dovozu do stanovanjske hiše, V trčenju sta se voznik motornega kolesa in sopotnik na kolesu z motorjem hudo poškodovala, voznik kolesa z motorjem pa je utrpel lahke telesne poškodbe.
•	Z ROLERJI PRED AVTOMOBIL
Velenje: 31. maja, okoli 15.30 ure je na Rudarski cesti v Velenju 21-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Mozirja na zaznamovanemu prehodu za pešce trčil v 9-letno deklico, ki mu je z rolerji z leve strani prečkala vozišče. Utrpela je hude poškodbe.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Frančiške KLADNIK
iz Luč
(1914 - 2004)
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala za izraze sočutja in sožalja in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali in ji kakorkoli pomagali. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Hčerka Mira z družino
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
RAZVEDRIL!
msmmmmmmmmmmmmmmsmsm
Zastonj nasveti
Kar precej denarja sem dobil na lotu. Mika me, da bi ga vložil v kaj pametnega, zraven pa me pretesna mladenka vabi, da bi ga porabil z njo. Kaj mi svetujete?
Lepa ženska lepo vsoto denarja zapravi za svojo lepoto, a je zlepa ne da v uporabo.
Ce je moja mama Ljuben-ka, oče pa Solčavan, kaj sem potem jaz?
Ljučan.
Vsakdo, ki meni, da nimamo politikov, kakršne si zaslužimo, naj sam kandidira za politika.
Še lepše, od tistih, ki menijo, da si Slovenci zaslužimo kaj več, pa je, da ne kandidirajo.
Kaj morava res počakati na odgovor tvojih staršev, draga?
Naj krivica
"A veš zakaj Zadrečke novice nimamo lektorja?" vpraša Hugo. "Ne vem," pove Tugo.
"Ker bi potem tudi Savinjske hotele enega."
Kaj pa ča ja pozabila tudi ona?
Valterje zabredel v velike težave. Pozabil je na obletnico poroke. Nanjo se je spomnil šele tri tedne kasneje. S slabo vestjo stopi do cvetličarke.
"Kaj je že leto naokoli?" ga ta veselo vpraša.
"Spet sem pozabil," prikima. "Dajte mi enake rože kot lani."
"Opa, opa, mislim, da letos to ne bo šlo tako zlahka," mu reče prodajalka.
"Zakaj ne?" Valter jo vprašujoče pogleda.
"Letos imata deseto obletnico, kajne? Ali hočeš imeti še enajsto ali ne?" vpraša ženička in odstriže cvetu bet, da se Valter kar zdrzne.
"Prav imate, letos ji moram podariti velik šopek. Koliko stane ta?" pokaže na enega.
Prodajalka vijolic mu nameni poreden pogled. "Pet tisočakov, ampak mislim, da boš moral seči globlje v žep"
"Opala!"
"Rešitev se ti letos ponuja šele z dvema opala."
"Kaj pa če bi jo peljal kar na kak poseben, drag kraj."
"Kaj pa imaš v mislih?"
"Bencinsko postajo."
Humoroskop
Opravičilo
V prihajajočem tednu pričakujte, da vas bo ogovorila ljuba vam oseba. "Brljucvikštrenk," bo vse, kar boste slišali od nje. Če ne veste, kaj vam hoče s tem povedati, se boste vsaj končno lahko naučili Brljucvikštrenk pravilno izgovoriti.
Ne udarjaj premočno. Po boksu se grem slikat za novo vozniško.
V sestavku o konjskih dirkah se nam je zapisalo, da se Feliks Fedro počuti bolje, potem ko ga je brcnil konj. Morali bi zapisati: Šele ko gaje brcnil konj, je spoznal, kako dobro se je prej počutil.
Poleg njega se opravičujemo Flo-riju Predikoku za napačno zapisan priimek. Gospod je v resnici Predikaka.
Za zmote se opravičimo, za mišljenje, da imamo prav, pa ne.
ì % Cvetite to koprive'
---------'
A... T35
NIC NI VEC TAKO ...
Paul Orešnik, nekdanji predsednik KS Ljubno: »Kar je res, je res! V času mojega županovanja je bilo pitne vode v celi fari toliko, da smo vino delali iz nje, pa še za v čevlje je je bilo dovolj.«
Anka Rakun, ljubenska županja: »Analiza je pokazala, da smo tisto vodo z veseljem spili, zato nas pa še zdaj glava boli,«
(MEŠANI OBČUTKI PRESS)
OBRTNIŠKA VLADA
Jani Kaker, predsednikzgornjesavinjskih obrtnikov: »Poglejte Weis-sa! Če bi imel dve kili manj in bolj poraščeno brado, bi izpolnjeval skoraj vse pogoje za zunanjega ministra!«
Andrej Weiss, samostojni podjetnik: »Kaj zdaj delaš cirkus iz tega, sebe raje poglej! Ti si z vago vred prelahek za predsednika vlade.«
(VLADE PADAJO, Ml OSTAJAMO PRESS)
LASTNOST
NESPAMET-
NEGA
ČLOVEKA
ATA,
OČE
(LJUBK.),
OČKA
REKA V ŠPANIJI
UMETNIKOV
MEHKO NEBO Z JEZIČKOM
BIBLIJSKI
PRVI
ČLOVEK
DWIGHT
EISENHO-
VER
SUZUKIJEV
DŽIP
ORANJE
(ZAST.)
PALESTINSKO TABORIŠČE V BEJRUTU
MEJNA REKA
SLOVENSKI
GLASBENIK-
HARMONIK.-
SLAVKO
SLOVENSKI
IGRALEC
(ULAGA)
HRVAŠKI JOGOM. TRENER-KRASNODAR

KRATICA
AMERICAN
AIRLINES
STRUP V INDIJANSKIH PUŠČICAH
OTOK
ČAROVNICE
KIRKE
STRD,
PRODUKT
ČEBEL
AONEC, BEOTI J EC
KNJIGA
S
FOTOGRA-
FIJAMI
ŽELEZEN DROG ZA LOMLJENJE
NIKOLAJ
OGAREV
IZDELOVA-
LEC
JERMENOV
JAPONSKA
IGRALKA-
MAČIKO
SRBSKO
MOŠKO
IME,
ALEKSAN-
DAR
IMETJE, KI GA
NEVESTA PRINESE V ZAKON
JAPONSKI
NOVEC,
STOTINKA
JENA
Portal Savinjsko dolino
MINI SLOVARČEK:
EJAKULAT-moška izbrizgana tekočina AKRA-glavno mesto Gane SABRA- palestinsko taborišče v Bejrutu NTARE- ime več kraljev Burundija PTA- egipčanski bog umetnikov
KINO NAZARJE
Sobota, 5.6., ob 21.00 - predstava na prostem (športno igrišče Nazarje)
KOT RIT IN SRAJCA - komedija
Režija: Bobby Farrelly, Peter Farrelly
Igrajo: Matt Damon, Greg Kinnear, Eva Mendes, Wen Yann Shih, Pat Crawford Brown
Odštekana komedija in sentimentalnost hodita vštric v novem filmu bratov Farrelly. Matt Damon in Greg Kinnear namreč igrata siamska dvojčka, ki sta zraščena skupaj v bokih. Nenavadna vez vodi v divje zaplete, ko se
Walt odloči uresničiti svoje sanje in postati igralec, in prepriča svojega brata, naj se mu pridruži.
Bob in Walt Tenor sta legendi malega mesta odlična športnika in ponosna lastnika restavracije s hitro hrano, kjer njune štiri roke delajo ob žaru s svetlobno hitrostjo. Ko se v Waltu prebudi igralska žilica, prepriča Boba, naj spoštuje njun dogovor iz otroštva, da drug drugega ne bosta zadrževala, zato se brata odpravita na zahod proti svetlim hollywoodskim lučem.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam čistokrvne nemške ovčarje, srednje dolga dlaka, brez rodovnika, odličnih staršev. Gsm 041/957-999.
Prodam teličko, staro 1 teden. Gsm 041/783-489.
Prodam kozo bursko srnaste pasme, stare 11 tednov. Gsm 031/238-415.
Teličko simentalko, težko eoa 130 kg, odličnega porekla prodam. Gsm 041/912-735.
Prodam bikca simentalca, težkega cca 120 kg. Gsm 041/648-757.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teličko, staro 10 dni. Tel. 5831-213. Kupim kravo za zakol in teleta za zakol. Gsm 031/533-745.
Kupim bikce, stare 14 dni. Gsm 041/749-818, tel. 572-85-14, Marjan.
Kupim (ali če kdo odda) gašperja - peč na trdo kurivo. Gsm 031/758-592.
Kupim vile za nošenje bal in nakladalko gorsko 15. Gsm 031/565-114.
DRUGO - PRODAM
Prodam bale, silažne, 1 košnja in puhalnik bider 7,5 kw, po 15. uri. Gsm 051/301-644. Prodam gorsko kolo schwim mesa in digitalni fotoaparat aiptek 3,2 m. Gsm 041/439-135.
Avtoradijo in par zvočnikov 12.000 sit, wof-er in ojačevalec 30.000 sit. Gsm 031/772-486.
Prodam kuhinjo s pomivalnim koritom, pipo, vgradnim štedilnikom in napo. Gsm 041/491-068.
Prodam 4 gume dunlop 175/65 r 14. Tei. 5831-516.
Prodam dekliško birmsko obleko, št. 36, modre barve. Gsm 051/341-154.
Prodam žensko kolo, 15 prestav, za 10.000 sit. Tel. 5843-539.
Prodam obračalnik sip 220 in puhalnik grič.
Tel. 5841-585.
Prodam puhalnik za seno ali silažo, malo rabljen, z vso opremo. Gsm 031 /638-377. Prodam kopačke puma, številka 41/42, cena 3.000 sit. Gsm 031/480-680.
Prodam gorsko kolo mistral 18 col. Cena 15.000 Sit. Gsm 051/240417.
Prodam žensko kolo rog dakota, dobro ohranjen, 15.000 sit. Gsm 031/400-993. Prodam nov hidravlični cepilec drv. Gsm 031/568-095.
Prodam kuhinjo - belo, štedilnik in zamrzovalnik, vse za 50.000 sit. Gsm 041/594-004.
AVTOMOBILI - PRODAM
Prodam opel 1.4, prevoženih 110.000 km, novi blatniki in pragi, zračna streha, 4x zimske pnevmatikes platišči. Gsm 051/311-857. Prodam opel astro 1.4 gl, I. 1993, dobro ohranjena, cena 300.000 sit. Gsm 041 /464-833,041/662-497.
Prodam citroen ax, first, rdeč, 1.93,1. lastnik, redno servisiran, 180.000 sit. Gsm 041/657-642.
Prodam lado nivo 1,6, letnik 1984,60.000 km, dobro ohranjen. Tel. 5832-070. Daihatsu charade, 1,93 prodam za 80.000 sit, registriran do septembra. Gsm 031/400-993. Prodam motorno kolo yamaha xtz 660 tenere, I. 99, enduro, 18.000 km, brezhiben.
Gsm 041/612-227.
Prodam apn 6,1. 96, pripravljen za tehnični pregled ter avtomatika, 1.85, brezhiben za tehnični pregled. Rakun Franc, Varpolje 19. Prodam skuteryanaha neos, 1.98. Gsm 041 / 230440.
PODARIM
Podarim 2 jogija in 4 avtoplašče 195/15. Tel. 5843-539.
NEPREMIČNINE
Košnjo v Rečici na travniku velikosti 3000 m2 dam v najem. Gsm 041/608-313.
Napovednik
•	Petek (4. junij), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Mozirje
•	Sobota (5. junij), ob 8.00. Laze pri Kokarjah
Območni taborniški mnogoboj
•	Sobota (5. junij), ob 14.00. Kamp Menina Varpolje
Tekmovanje v paintball-u
•	Sobota (5. junij), ob 17.00. Foršt, Ljubno
Nogometna tekma - Ljubno : Kovinar Štore (člani)
•	Nedelja (6. junij). Logarska dolina
Pohod k Matkovemu škafu
•	Nedelja (6. junij), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Kelea (starejši pionirji)
•	Nedelja (6. junij), ob 14.00. Športno igrišče Nazarje
Turnir v malem nogometu za osnovnošolce
•	Ponedeljek (7. junij), ob 17.00. Narodni dom Celje Pojem in igram - medobmočna revija glasbenih in pevskih skupin vrtcev
•	Torek (8. junij), ob 19.30. Narodni dom Celje
Solisti in orkester opere SNG Ljubljana
•	Sreda (9. junij), ob 19.00. Galerija Nazarje
Otvoritev razstave Relief učencev OŠ Nazarje
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišh/o, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
PRAVNO SVETOVANJE
Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525.
Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE
Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228.
REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji.
DIANA d.o.o.
Nudimo vam veliko izbiro ribiške opreme (palice, role, laks, vabe, trnke...), lovsko opremo, pokale, zračne puške... Tel. 03/58-33-626, www.Dtndiuna.si.
Diana d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________[~TT~n
JP Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Novi stanovanjski zakon, ki /e stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika.
Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte.
Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam.
JAVNO __PODJETJE
ARJE d.o.o.
V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo
-	vsak delovni dan od 7. do 15. ure
-	v sredo od 7. do 17. ure in
-	v petek od 7. do 13. ure
Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net
VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI.
w
MIO £m, lajala 22,3331 kurji
Pravilni odgovor na nagradno vprašanje v Savinjskih novicah je bil: "Oglas za otvoritev hotela Burger Veniše*"
Izmed vseh pravilnih odgovorov smo na otvoritvi hotela izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo naslednje nagrade:
1.	nagrado,
svečano večerjo ob svečah za štiri osebe v hotelu Burger Veniše, prejme:
Angelca ZAVOLOVŠEK, Podvrh 5, 3330 Mozirje
2.	nagrado,
uro v wellness centru v hotelu Burger Veniše, prejme: Slavko ZAVOLOVŠEK, Podvrh 5, 3330 Mozirje
3.	nagrado,
uro jahanja, prejme:
Nives VENEK, Rečica ob Savinji 87,
3332 Rečica ob Savinji
Nagrajenci naj se z osebnim dokumentom zglasijo na recepciji hotela Burger na Venišah.
G4R4Nr
Pohištvena industrija d.d.	POLZELA
Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela
Tel.: 03 703 71 30, 70371 31
E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
Del, čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure

Sestavljivi program -OLJKA za opremo dnevnih sob.
Izvedba bukev in češnja.
Regali so na zalogi in so dobavljivi takoj.
Vabimo vas k ogledu dvanajstih ambijentov v delno prenovljen salon pohištva v Garant d.d. na Polzeli.
:
1 s I » i



JI

c
ifgr'-:
I

Brni
mayennccann
Celje - skladišče D-Per
5000014034,23
J	lij
Bn®@6SEc8ijj]
»©Sb DßlliClS’e&SEEffiff
Odgovor
Mg^g^^radnoivprašanie se glasi:	p
Katera ekipa je zmagala na športnem tekmovanju zgornjesavinjskih obrtnikov?
ggzEffsfl pä-HO] pòggio m GMtea	gecB^
Ime in priimek

Telefon
S©aÈJ5mìffl
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Majda
Ro H it ite1
ij unija

Hypo Leasing omogoča nakup ali najem vseh vrst vozil in drugih prevoznih sredstev,	Ljubljana 01 300 45 00	Velenje 03 898 20 80
investicijske opreme, strojev, plovil ter nepremičnin, ki jih potrebujete za uspešno pošlo-	Novo mesto 07 393 36 20	Celje 03 425 73 10
vanje ali osebno uporabo. Skupino Hypo Alpe-Adria v Sloveniji poleg skupine Hypo	Kranj 04 201 07 70
Leasing tvorijo še Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in Hypo Alpe-Adria-Consultants d.o.o.	Maribor 02 450 39 00
V slovenskem prostoru smo prisotni že 10 let. V tem času smo se izkazali z nenehno	Koper05 663 78 20	www.hypo-alpe-adria.;
rastjo, trdnostjo ter stalnim prilagajanjem potrebam strank. Ponosni smo na vaše zaupanje.	Nova Gorica 05 330 24 94	hypo-!easing@hypo.s:
kcija za bralce S	Savinjskih	no
		, -.
	meo provocasi četrto vprašanj Burger^Veniše)	io pr je iz »äm
10 let je minilo v Hypu
OSREDNJO KNJ. CELJE