OBZORJA STROKE
Marko Terseglav_____
ETNOLOGIJA IN UNESCO
I'o osamosvojil vi Slovenije je naša država poslala članica Unesca in pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo je sedež slovenske komisije za Unesco. Ta mednarodna, nevladna organizacija je še posebej pomembna za našo stroko, zato je prav. da v Glasniku objavimo UnescQva Priporočila o varovanju tradicionalne kulture in folklore.1 Priporočila so namenjena predvsem vladam in njihovim strokovnim .službam; a so zanimiva prav za našo stroko, da spozna, kaj Unesco vladam naroča in na kaj se etnologi lahko sklicujemo, kadar utemeljujemo naše želje, prošnje in zahteve.
Priporočilo v angleščini mi je posredovala gospa Zofija Kle men Krek i/ Ministrstva za znanost in tehnologijo pred sem i narjem o ljudski kulturi, ki je bil v Stražnicah na Češkem od 19. do 22. junija 1995- Podpisani sem se namesto odsotnega dr. janeža Bogataja udeležil lega seminarja, ki je med drugim obravnaval tudi Unescova Priporočila. Kako so la pomembna, je pokazala razprava, zato sem se odločil, da jih v slovenščini objavimo v Glasniku. Lepo bi bilo. če bi to storile že vladne službe, za kar jih je Unesco tudi pooblastil.
Nekaj besed je potrebno zapisati še o seminarju, ki ga je organizirala češka nacionalna komisiji za Unesco. Nanj je po vali i la delegate iz Belorttsije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine. Češke, Estonije, Hrvaške, Madžarske, l.alvije. Litve, Poljske, Romunije, Rusije. Slovenije, Slovaške in Ukrajine (seminarja se potem nista udeležili delegaciji iz Bosne in l ler-cegovine ter Hrvaške), Češka je že pred tem vsem državam udeleženkam poslala daljši vprašalnik o stanju, varovanju in dokumentaciji ljudske dediščine. V imenu slovenske komisije )e na vprašalnik odgovoril dr. Janez Bogataj. Prav odgovori držav udeleženk so predstavljali osnovo za razpravo o p roble-•liatiki varovanja kulturne dediščine v srednje- in vzhodnoevropskih državah v luči Unescovih Priporočil, Delegati so predstavili svojo organiziranji na področju varovanja el nološke dediščine, predvsem pa so opozarjali na probleme, s katerimi se srečujejo. Precej besed je bilo namenjenih usodi ['neseovih Priporočil v posameznih državah. Podpisani sem v referatu predstavil slovensko situacijo in nekatere naše probleme primerljivost različnih pogledov se je pokazala
zlasti pri "začelniških" problemih, kot so npr. še neurejene zakonodaje s področja varstva kulturne dediščine, pa pri težavah s komunikacijami med strokovnjaki in vladnimi službami. Temperatura razprav in razpravljavcev se je najbolj dvignila ob splošnem spoznanju, da večina držav oz. njihove vlade ignorirajo ljudsko kulturo, bodisi zaradi ekonomskih težav ali pa - kar je še huje - zaradi neznanja in splošne ignorance dO stroke. Zato je bila tudi ena od sklepnih točk resolucije, naj Unesco "pritisne" na vlade, da bi bolj spoštovale mnenja einologov pri varovanju materialne in duhovne kulture. Vlade se namreč prevečkrat obnašajo tako, kol tki ljudska kultura ne obstaja Precej razpravljatcev je opozarjalo na nevarnosl univerzalizma ki uničuje specifično identiteto narodov, in to še bolj v današnjih dneh, ko pa katere države pospešeno hitijo v Evropo ali v drugačne politične sisteme I nesco pa želi. da bi bili narodi razpoznavni prav po svoji specifični kulturi, zato toliko bolj zahteva od vlad. da posvetijo vso skrb ljudski kulturi, s katero se neki narod identificira koi samostojen subjekt.
Pesimisti v Stražnicah so rekli, tla ni mogoče nič naredili ker je Unesco nevladna organizacija in lahko vladam po svetu pošilja le priporočila, ki nikogar ne obvezujejo. Realisti pa so trdili, da je vse to sicer res, ampak da je bolj pomembno, da I neseove predloge spoznaj* > etnologi v posameznih državah in naj potem u pritisnejo na vlade iri se obračajo na ¡avnOM To se bo lahko Zgodilo le. če bodo vsi etnologi poznali "pravice in obveznosti", ki izhajajo Iz Unescovih Priporočil. Kaj pa so rekli optimisti? Teh v Stražnicah ni bilo, kljub spod budnim besedam Unescovega delegata iz Pariza, ki je opozoril, da so vsi Unescovi dokumenti dovolj jasni in za dobronamerne vlade dovolj obvezujoči. Etnologom ostane možnosi, da smo vsaj informirani, kaj I nesco priporoča tudi naši vladi.
Še opomba: Priporočila večinoma poudarjajo le folkloro. Toda že iz I 'neseove definicije je razvidno, da gre ludi za el nološko dediščino, torej za celoto kulturnega ustvarjanja skupnosti, s katero le ta izraža svojo identiteto.
Naslov dokumentu se r uradnih jezikih linesca razlikuje #lede na strokovne tradicije francoskem jeziku se glasi: Uecommundutivn su> la sauivgarde de la culture Iradilionuelle el [xjpukilre, r angleškem: Recoinmendaliori on llie Siifeguartfeig o/Traditioual Culture and Folklore; in r ruskem; Rehartieudacija <> soliranenii/olkJora.
glasnik sed 36/199ó, št. 1	23