Številka 348 TRST, v četrtek !9. decembra 1907 Tečaj XXXI| i f,ha j a vsaei dan. tudi oh nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ritmične številko se prodajajo po 3 nvfi.. (0 BtotiDk) ▼ »irogih totaksrnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kraniu, .•'t. Pftru. Scžaui. Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornwergu, Solkanu itd. fcBNE OGLASOV se računajo po vrbt&h široke 73 mm, visoke i1, n-m); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k; za wnirtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov p« «6 Sstot. Za oglaee v tekstu liBta do 5 vrst 20 K, vsaka na-•aljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4* stot. — Oglase sprejema „Irseratni oddelek uprave i&iuosti \ — Plačuje se izključno le upravi Edinoati". ®e m dittosf Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNICA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece r> K —, na naročfce brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. naročnina na ledeljsfco iiianle Edinosti' stane: celoletno K "»-20. pol leti 2-r,o Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovans pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior*Io Galatti IS (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laitnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t 1«. PoStno-hranilničui račun 5t. 841*6*2. —— Telefon itev. 1157 . Narodna delavska organizacija | -v Trstu - i j vabi vse narodne voznike nai i današnji shod ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. (al. Lavatoio štev. 1) Vozniki, pridite vsi! BRZOJAVNE VEST!. Hud rnraz v Galiciji. LVOV 18. Po vsej Galiciji je zavladal h-j«l mra?. Včeraj so našli v mestu dve osebi zmrznen'. Črnogorska skupščina. CETINJE 18. Skupščina je rsprejela: danes trgo*in*ko pogodbo z Ntmčijo. Srbska skupščina. BELIGRAD 18. Skupščina je nadaljevala debato o umorstvu na bratih Novakovič. Pri hednja seja v j.etek. Bolgarska. SOFIJA 18. Neki dunajski liat je priobčil ve<-t, da j 3 ti! del samostana Rilo razdejan vsled eksplozije dinamita. Ta vest je neresnična. Oficijelno se poroča, da je pri razstreljevalnih delih v okolici samostana eksplodiral dinamit, vsled česar je bila uni-iena neka lesena baraka. Javni konzistorij. RIM 18. Danes je papež v konzistorij-&ki dvorani izročil kardinalske klobuke novoimenovanim kardinalom Gasparriju, Luconu. Andrie-ju in Delai-ju. Potem je papež vse Štiri kardinale vsprejel v privatni avdijenci. SL\vncsti so se vdeležili dostojanstveuiki papeževega dvora in mnogoštevilni povabljeni gostje. Francoski poslanik Regnault v Madridu. MADRID 18. Dospel je semkaj fran-«oski poslanik v Maroku ter je obiskal ministerskega predsednika in ministra za unanje Ftrari. Potem je odputoval v Pariz. Na pogreb kralja Oskarja. STOKHOLM 18. Semkaj sta danes dospela nadvojvoda Friderik in romunski prestolonaslednik Ferdinand, da se udeležita pegreba kralja Oskarja. Kancelar zaklada Cortelyou. KOLIN 18. ..Koln. Ztg." poroča iz Wa-•biagtona : Tajnik zakladnega urada Corteljou je resuo obolel za influenco. Bati se je, da poda svojo ostavko. Iz Perzije. TEHERAN 18. — Diplomatični zbor je simoči sklenil odpo^lati k Šahu deputacijo ^•stoječo iz treh členov, ki naj bi protestirala, «la se Evropejcev dovolj ne ščiti. TEHERAN 18. (Nemška kab. družba). Ministri so biii danes pozvani v palačo. Sinoči je šah vsprejel v avdijenci odposlanstvo parlamenta. Vspeh avdijence je neznan. Zabeljena nagodba. Nagodba je torej pod streho; kar z žtnglersko hitrostjo je parlament v torek sprejel kvotni zakon in predlogo o dalmatinski železnici v drugem čitanju in potem vse nagodbene predloge v tretjem čitanju. Moment je važen, kakršnega ni doživela avstrijska zbornica od leta 1887, ko je bila ustavnim potoni sklenjena zadnja nagodba z Odrsko. Treba je še, da spravi Wekerle zadnje točke nagodbe pod streko, in avstro-ogrska nagodba bo obojestransko perfektna. Avstrija in Ogrska si podajata roke . . . in obenem klofute ! In res, avstrijski in ogrski parlament izgledata sedaj kakor dva pogodnika, ki si podajata desno roko, obenem pa se z levico traktirata s klofutami. To je pikanterija, ki bi jo svet drugje težko doživel. Ali 2načiino je to ! Vidi se, da je avstrijski parlament sprejel nagodbo le kakor potrebno zlo, kakor neizogibno državno potrebščino. Ob enem pa se je hotel oddahniti za to svojo žrtev s tem, da je ravno v dneh sklepania nagodbe povedal diugemu pogodniku, kaj si pravzaprav misli o njem ! In t» prav pošteno. Torej na eni strani perfektna avstro-ogrska nagodba, na drugi strani pa za zabelo spor med ohema zbornicama. Spor ie nav^tal, kakor znano, vsled oholega govora Wekerlovega, s katerim je ta-le protestiral proti elementarnim izbruhom svete jeze in užaljenega čuta pravičnosti na avstrijski strani radi madjardkega barbarstva. Predsednik avstrijske zbornice pa je možato zavrnil cenzuro Wekerlovo it zbornica je sprejela Schillingerov predlog, ki pozivl;a avstrijsko vlado, da opomni drugega pogodnika na to, da spoštuje ogrske narodnosti. Madjari in njih avstrijska ekspozitura „N. F. Presse" so zato sila konsternirani. Tudi mi-nisterski predsednik Beck se je močno ustrašil in je hotel v torek dajati zbornici lekcijo o njenem postopanju nasproti Madjarom. Tu pa je doživel grozen poraz. Večina je vsprejela Kramarav predlog, da se o izjavi ministerskega predsednika otvori debata. S tem je dokazala avstrijska zbornica, da ima srce za sorodne narode, ki trpijo pod šibo božjo hunskega barbarstva, da humani-teta ne pozna ozkosrčnih državnih mej. Madjari, ti osameli Azijati sredi Evrope, morajo sedaj pač čutiti, da od njih zatirani trpini imajo sokrvne prijatelje, ki jih nočejo žrtvovati molohu madjarikega imperializma, tega grdega sadu usodepolnega dualizma. Tako je avstrijska zbornica, sklenivši av8tro-ogrsko nagodbo, ob enem obsodila dualizem. Avstrijska posl. zbornica. (Brzojavno poročilo). Poslanec dr. Rybar je vložil v seji zbornice poslancev dne 17. t. m. interpelacijo radi nesreče, ki se je zgodila v Trstu o prevažanju izseljencev. Interpelacijo so podpisali členi mnogih strank izlasti Čehi, Poljaki, konservativni Italijani in nemški krščanski socijalci. Dne 16. t. m. se je poslanec dr. Rybai* informiral v justičnem ministerstvu o staDju vprašanja glede stavbe justične palače v Trstu. Reklo se mu je, da edino oviro je iskati v finančnem ministersterstvu. Dr. Ry- PODLISTEK prijatelja. Črtica iz nemško-francoske vojne. Guy de Maupassant. „Prusi!" Videla jih nista bila nikoh, a i«ela sta mesece som občutek, da so okoli Fariza : nevidni in vsemogočni so plenili Francijo, morili in pustili stradati sovražno dežolo. In nekaka praznoverna groza se je pri-drašila sovraštvu, s katerim sta obsipala ta neznani, zmagonosni narod. Gospod Crne je zajecljal : „In če srečava katere ?" Gospod Divjak je odgovoril s tisto paniko dovtipnostjo, ki je ne uniči nobena stvar : „Potem jih povabiva na ribe." A od brezglasne tišine vsenaokrog opla-se nista upala čez plan dol k vodi. Slednjič je odločil gospod Divjak: „Poj-diva dol, ampak previdno/ In potuhnila sta se, se splazila sko/. vioograd in z nemirnim pogledom in napetim d^om iskala zavetja za grmi. Naposled je Ho, da prideta na breg, prehoditi samo 5e bar je na to govoril z referentom v fin. min. Bekcijskim šefom Eugelom in mu izrazil svoje začudenje, da se je v proračun za leto 1908. postavil naravnost smešno nizek znesek za vprašavno stavbo. Sekcijski načelnik je zagotavljal, da se dade justičnemu ministerstvu na vsaki način toliko sredstev na razpolago, da 6e v prihodnjem letu lahko izdela podrobni načrt, katerega do sedaj niti začeli niso. Proračun za I. 1908. DUNAJ 18. Zbornica je danes razpravljala o nujnih predlogih glede takojšnje rešitve proračunskega provizorija in takojšnje oprave prvega čitanja proračuna za leto 1908. ter sprejela nujnost z veliko večino. V meritorični debati o budgetnem pro-vizorju je izjavil posl. Bergmann, da bodo češki agrarci glasovali za provizorij le pod pogojem, da spolni vlada svoje dolžnosti nasproti češkemu narodu. Posl. Pattai se je zavzel za reformo po3lovnikp, opisal velike gospodarske naloge države in zahteval pospeševanje izvoza na Vztok in na Rusko ter podržavljenje železnic in premogovnikov. Posl. J a g e r je zahteval izdatno varstvo nemštva nasproti slovanskemu navalu. Razprava je bila potem prekinjena. Posl. Sternberg je zahteval v vprašanju na presidij razjasnila o dozdevni demisiji ministerskega predsednika. Podpredsednik Z a č e k mu je odgovoril, da inter-pelanta gotovo obvesti, čim izve kaj o tem. (Živahna veselost). Prihodnja seja jutri. Izvolitev delegatov. DUNAJ 18. V nocojšnji izredni seji poslanske zbornice so se vršile volitve v delegacije. Izvoljeni so bili: za Trst: Pittoni, nadome3tnik Scabar; za I s t r o : L a g i n j a, nadomestnik Man-dič ; Goriško: Faidutti, nadomestnik, Bugatto ; za Dalmacijo: Vukovič, nadomestnik Dulibić ; Kranjsko; Sušteršič, nadomestnik Krek; Štajersko: Hagen hofer in Hofmann v Wellenhof, nadom. Schoiswohl; Koroško; Dobernig, nadom. Waldner; Tirolsko: Schraffl in Gentili, nadom. KienzI; Prearlsko: Drexel, nadom. Fink; Nižjeavstrijsko: Ax-mann, Schumeier in Stockler nadomestnik Bielnhlawek ;| Gornjeav-s t r i j sko: Geord Baumgartner in Schlegel, nadom. Zaunegger; Solnogradsko: Fuchs, nadom. Heilmayer ; Češko: Selinger, Pacher, Schreiner in Urban (Kje pa je 6 Čehov ? Op. ured.), nadom. Zazvorka in Griissl: Moravsko: Hruban, Redlich, Začek in Stanek, nadom. Hvbeš in Slama. (Manjka še Šlezija, Galicija in Bukovina.) Gospodska zbornica. DUNAJ 18. Gospodska zbornica je sprejela odškodninski zakon glede avtomobilov, potem ko se je minister dr. Klein izjavil proti vsakršni premembi načrta in proti predlogu grofa Czernina, da se predlog vrne komisiji. _____ OGRSKA ZBORNICA. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 18. Pravosodni minister Giinther je predložil zakonski načrt tičoč se spremembe zakona o oderuštvu. par koiakov gole zemlje ; in čim sta bila pri reki, sta se skrila v suhem bičevju. Gospod Črne je položil uho na zemljo, da-li ni slišati kje naokoli kakih korakov... ; Slišal ni ničesar. Bila sta sama, popolnoma sama. Pomirila sta se zopet in pričela loviti. Zapuščeni otok Marante, ki je ležal ravno pred njima, ju je skrival pred morebitnimi radovednimi pogledi z onega brega. Mala restavracija na otoku je bila zaprta, izgledalo je, kakor da je zapuščena že leta in leta. Gospod Divjak je vjel prvega zelenca, gospod Črne drugega in vsak hip sta potegnila s svojima trnikoma majhne, skakljajoče, srebrno-bleščeče ribe iz vode: naravnost čudovito bogat lov. De vala sta ribe previdno v drobnople-teno mrežo, ki je ob njunih nogah plavala v vodi. In veliko veselje ju je napolnjevalo, veselje, ki nas prevzema, kadar moremo uživati zopet enkrat po dolgem času svojo najljubšo zabavo. Dobro solnce ju je oblivalo s toploto; slišala nista ničesar več; mislila nista na ničesar več ; vedela nista ničesar več o ničemer na svetu; lovila sta ribe. Toda naenkrat je zamolkel ropot, kakor bi prihajal iz zemlje, stresel tla. Topovi so začeli zopet grmeti. Gospod Črne je zasukal glavo in zagledal daleč zadaj, gori nad bregom, na levi veliko silhueto Mont-Valćriena, čigar čelo jc obigraval bel oblaček — ravnokar izbljuvan val dima. In takoj zatem se je vzdignil drug oblak dima z vrba trdnjave ; in zopet je zabobnel grom. In sledili so nadaljni streli, vsak hip je izbruhnila gora svojo smrtno sapo, puhala mlečnate pare kvišku, ki so se počasi dvigale proti pokojnemu nebu in ga zavijale v meglo. Gospod Divjak je skomizgnil z ramama : „Tu že spet začenjajo !a je rekel. Gospoda Črneta, na čigar trniku so venomer cukale ribe, je pograbila naenkrat jeza miroljubnega človeka napram blaznikom, ki se med seboj vojskujejo, in mrmral je: „Ali so neumni, tako se moriti!" Gospod Divjak je rekel: „Hujši so nego živali." In gospod Črne, ki je bil vjel ravno lepo mreno, je izjavil: »In če človek pomisli, da bo to vedno tako, dokler bodo vlade.1* Gospod Divjak je pripomnil: .Republika bi te vo^ne gotovo ne bila napovedala...u Gospod Črne ga je prekinil: „Pod kraljestvom imate zunanjo vojno, pod republiko pa notranjo." Zbornica je potem izvolila člene delegacije. Nato je po3l. Lorkovic v hrvatskem jeziku vtemeljeval svoj predlog, po čemer naj bi se odgodile razprave ogrskega državnega zbora za časa razprav hrvatskega sahora. Zbornica je nadaljevala debato o k?otui predlogi. Govorila sta hrvatska poslanca Lorkovic in MuaČević v hrvatskem jeziku proti predlogi. Nato je bila debata zaključana. Pri-hodja seja jutri. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je razpravljala nagodbeni pooblastilni zakon. Grof B-la Szerenyi je izjavil, da je sedanja nagodba neugodneja nego Szell-Korberjeva jter je nadaljeval : Ogrska je sedaj tako slabotna, da ne more istočasno voditi boja proti Avstriji, proti narodnostim in proti Hrvatom in vrhu tega vzdrževati boja mej domačimi družabnimi krogi. Ogrska ni še zrela za splošno volilno pravico, a vzlic temu ni možno vprašanje odložiti. Zato je torej treba vsaj stremiti za tem da se to vprašanje reši na način, da obdrži madjarstvo nadvladje. Govornik se je izjavil za predlog. Hrvatski člen magnatske zbornice Tomi-čić je očital, da se ni Hrvatov pozvalo k na* godbenim pogajanjem ter izjavil, da ;.amore biti nagodba za Hrvatsko le tedaj veljavna, ako jo odobri tudi hrvatski sabor. Sicer pa izjavljajo hrvatski členi magnatske zbornice, da si pridržujejo pravico govoriti tudi v mng-natski zbornici hrvatski. Govornik je predlogo odklonil, ker ne zadovoljuje interesov Hrvatske. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je pripomnil, da mora z ozirom na izjave pred-govornika o splošni volilni pravici izjaviti, da tvori splošna volilna pravica programno točko stranke neodvisnosti in tudi drugih strank. To vprašanje se mora rešiti in od smeri rešitve tega vprašanja bo odvisno, bo li ista naš razvoj povspeševala ali pa ovirala Kar se tiče hrvatskega in narodnostnega vprašanja, ne nastajajo nezgode kar tako od danes d ) jutri. Vsekako nismo hrvatskega vprašanja v smislu, kakor obstoja, proj poznali. Sedanje stanje v Hrvatski je zakrivila bivša „narodna" stranka. V vprašanju narodnosti smo dosledno dokazali, da postopamo toliko v cerkvenih in šolskih, kolikor v gospodarskih stvareh enakomerno (?) in pravično (?) in ta enakomernost in pravičnost bo ključ politike za sporazumljenje. Z ozirom na izvajanja magnata Tomičića je dr. Wtkerle rekel, da je nagodba med Avstrijo in Ogrsko veljavna tudi brez privoljenja Hrvatske. Zato morajo Madjari odločno odklanjati take zahteve Hrvatov, češ, du 30 v nasprotju z državnopravnim redom. Ministerski predsednik je prešel potem na službeno pragmatiko želežničarjev in po-jašnjeval posamične določbe iste ter konečno izjavil, da bo ogrska vlada zasledovala pravično (!) politiko, in da jo bo hrvatski narod umel, (Živahna pohvala.) — Nato je bil vspre-jet nagodbeni pooblastilni zakon. Vsprejet je bil brez debate tudi avtonomni carinski tarif, na kar je zbornica izvolila člene delegacije. Potem je bila seja zaključena. DOGODKI V RUSIJI. Finski generalni guverner odstopi. Petrograjska „Rječ;{ poroča, da je rioski generalni guverner Gerhard, podal ostavko. In mirnodušno sta se pogovarjala tako in obravnavala s stališča svojega navadnega, zdravega človeškega razuma velike politične probleme in se zedinila v tem, da je resnična svoboda nekaj nedosežnega. In Mont-Valerien je grmel brez prestanka in pokoja, rušil je s svojimi bombami francoske hiše, ugonabljal življenja, ubijal ljudi, pokopaval kaj mnogo sanj, mnogo pričakovanih radosti, marsikak srečen up. pogrezal ženska, dekliška in materina srca daleč od tukaj, v drugih deželah, v brezmejno bolest... „To je življenje," je dejal gospod Divjak. „Recite rajši : smrt," je odvrnil gospod Črne in se zasmejal. A naenkrat sta vzdrgetala, kajti zaslišala sta za seboj korake; in ko sta se ozrla, sta zagledala štiri velike, oborožene, bradate može, ki so nosili uniforme kakor lakali, imeli na glavah ploščnate čepice in meriij nanj a s svojimi puškami. Trnika sta jima pala iz rok in hotela sta skočiti v reko. Tedaj so ju zgrabili, zvezali, vlekli proč, ju vrgli v čoln in ju prepeljali na otok. In za hišo, o kateri sta mislila, da je zapuščena, sta zagledala kakih dvajset nemških vojakov. (Konec prih.) 6fr«ii II »EDLNObTc St. 34« V Trstn. dne 19. deeembra 1907 Govori se, da je vzrok temu, ker je bil njegovim pomočnikom imenovan reakcijonarni general Seyn. Kazenska razprava radi predaje Port Arturja. Petrograd 18. Na včerajšnji kazenski razpravi radi predaje Port Arturja je napravila izpovedba generala Smirnova velik utis. Smirnov je rekel, da bi se bilo moralo žrtvovati vso četrto divizijo, ako bi se bilo hotelo držati Kinčav. Nadalje je izjavil, da bi bil on mogel s petimi polki še nadalje braniti Port Artur. Na razpravi so neke priče samovidci rekli, da so bili polki moralno zelo potrti. Grof Wltte. Gro! \Vitte je pooblastil petrograjakega dopisnika ,.Standarta", da izjavi, da bo vse govorice, češ, da bo imenovan • poslanikom oziroma ravnateljem neke banke, neresnične. On ostane še nadalje člen državnega sveta. Sfera upliva v Mandžuriji. „Reuterjev biro" poroča iz Pekinga, da so pogajanja o sferi upliva, ki naj ga imata v Mandžuriji Rusija in Japonska, že v toliko djzorela. — izvzemši ako ne bi kaka velesila protestirala — da dobi Rusija severne, Japonska pa južne dele pokrajne pod svojo kontrolo. Evropejci, ki potujejo preko Sibirije na Kitajsko, se britko pritožujejo o veliki nevljudnosti japonskega vojaštva in uradnikov nasproti Evropejcem, potujočim po južuo-mandžurski železnici. Ogromen deficit ruskih železnic. Ruske državne železnice, ki so leta zaključile svoj proračun z znatnim prebitkom. imajo od leta 1900 naprej vedno veči primanjkljej. Leta 1900 računale so izgubo ua samih 3,646.000 rubljev, leta 1904 je primanjkljej narastel že na 62 mil. rubljev, dočim je za leto 1907 proračunan na ogromno svoto 117 mil. rubljev. Drobne politične vesti. Flotni program Združenih drža v. Kakor poročajo iz Washingtona, zahteva urad vojne mornarice za leto 1908. nič manje nego 28 novih ladij, ki bodo stale okolu 130 milijonov kron. Dnevne vesti. Imenovanja g. Ujčića profesorjem na centralnem semenišču v Gorici. Minoli teden smo priobčili vest, da ie nadškof goriški imenoval suplenta Ujčića definitivnim profesorjem moralke v centralnem semenišču v Gorici. Kakor doznajemo od verodostojne strani je to imenovanje silno razburilo duhovske kroge na Goriškem, ki vidijo v tem imenovanju očiten vpliv škofa dr. Nagla v Trstu. Že dlje časa je notorično dejstvo, da izršuje škof dr. Nagi nekak patronat nad goriškim nadškofom, ki skuša ezati vsem Naglovim željam, oziroma, ki se pokori vsem njegovim migljajem. Profesor U j č i ć je bil že pred letom dni j naravnost usiljen po ško fu Naglu za suplenta, da-si nima le-ta ničesar razpolagati na imenovanju profesorjev za semenišče v Gorici. Ta imenovanj so prerogativa goriškega nadškofa. Ž o tedaj so bili duhovi vznemirjeni, ker je na Goriškem mnogo že izprašanih doktorjev teologije. Mislilo se je sploh, da je to le nekak provizorij. Sedaj pa se u meje, da tiči v vsej stvari Naglo va roka. On je v sil Ujčića kakor suplenta, ne da bi bil nihče kaj slutil v tem. Mej tem je poskrbel, da je Ujčić napravil izpit in kar čez noč ga je dal imenovati. Kakor čujemo, je z Ujčičem še neki drugi duhovnik polagal izpit iz istega predmeta in da ga je napravil z odličnim vspehom veliko bolje nego Ujčić. In da si je oni duhovnik domačin, ga je vendar Ujčić z dr. Naglom izpodrinil. Za sedaj priobčujemo ta goli fakt v dokaz, kaj zamore vse dr. Nagi na Goriškem. Prihodnjič pa postrežemo še z bolj interesantnim! podatki o Fajduttijevem kano-ničnem procesu, ki ga je vodil tudi dr. Nagi. Ali ni tu na mestu vsklik: Quousque tandem V ! ! Novi deželni šolski nadzornik. Dežel nim šjlskim nadzornikom na mesto vpokoje-nega dr. Swida je imenovan dr. Fran Per schinka, sedaj profesor na Dunaju. Dasi češkega pokoljenja je dr- Perschinka vendar Nemec ; je Žalibog že tako. da se to važno mesto smatra za nemško posest, dasi nemške srednje šole obiskujejo večinoma NenBmci. Dr. Perschinka je bil do 1. 1899 profesor na tukajšnji državni gimnaziji, kjer se je izkazal izvrstnim pedagogom in izbornim strokovnjakom v klasični filologiji, ali ob enem tudi v privatnem in političnem življenja radikalnim Velenemcem. Slovenščine ne zna niti besedice. Preziranje slovenskih delavcev v okrajni bolniški blagajni. Prejeli smo: Dne 22. m, m. sem se poškodoval na deju. Zavarovan sem od tovarniškega fonda. Šel sem bil k zdravniku, povedal mu in pokazal poškodbo. Zdravnik mi je kar napisal zdravilo, me odslovil in me poslal — delat. Kakor pa se z glavo ne more ob zid, tako se tudi delavec ne more protiviti takemu gospodu. ker potem bi bilo še slabše zanj — za delavca namreč. Molčal sem torej. Ali naslednjega dne sem vendar ostal doma, ker sem bil tako slab, da nisem mogel vstati. Poslal sem bil ženo k zdravniku. Ker pa je govorila v svojem materinem jeziku, jej je odgovoril, naj gre tam, kjer govore slovenski. Na to je šla v okrajno bolniško blagajno po podporo. Ker pa je govorila slovenski, so jo uradniki z italijanskimi besedami — ven podili. Da bi pa vendar kaj odpravila, govorila je potem tudi v drugem jeziku. Potem pa so telefonirali na razne, a ona je morala — da dobi tistih par kronic — romati od Pon-cija do Pilata, od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Veliko trudna in žaljenja je morala uboga žena prestati, predno je dobila tistih par kronic. Tako je ljubezen do delavca v okrajni bolniški blagajni, ki je v rokah — socijalne demokracije ! ! Čudno nakliučje. Čitali smo pred kratkim dan na dan v izvestnih slovenskih listih, da je poslanec Hribar najhujši nasprotnik Belokranjske želznice iu zato izdajalec svojih volilcev in vse kranjske dežele. Napadalo se ga je na javnih shodih na najgrši način. A predvčerajšnjim' se je pričela v državnem zboru razprava o tej železnici in referent, prvi, ki je železnico 7 gorkimi besedami priporočal, je — posl. Hribar! Kaj porečejo k temu tisti verni čitatelji omenjenih listov, ki so slepo verjeli in se zgražali ob čitanju onih napadov, in tisti zaupljivi zborovalci, ki so se dajali razburjati ob tiradah o izdajstvu Hribarjevem ?! Ali se jim ne vsili smsh nad njimi samimi in nad njimi, ki so jim pripovedovali take grozne štorije ? ! Da, da, tudi v politiki je mal korak od vzvišenega do — smešnega. In tudi v politiki ne bi škodovalo malo več previdnosti in treznosti! Na rodna delavska organizacija" je ubrala pravo pot ob sedanjem štrajku. Najbolji dokaz za to je, da jo napada najnovejše glasilo tržaških socijalistov — celjska „ Domovina S kakšnimi argumenti skuša dokazati zmoto „N. D. O.", o tem si čitatelji lahko napravijo svojo sodbo, ako jim povemo, da „Domovina" trdi, da so tržaški socijalni demokrati navdušeni slovenski narodnjaki in da so bili oni prvi, ki so si upali nabivati slovenske lepake iu da je prvi, ki je pod milim nebom govoril slovenski, bil socijalist ! 1 ! Čitatelji nam ne bodo zamerjali, ako se ne spuščamo v polemiko s takimi trditvami, ki jih jednostavno ne moremo smatrati resnimi. G. urednik celjske „Domovine" bi pa moral trkati tudi na svoja grešna prsa. Saj je bil več let v Trstu, sodeloval v raznih narodnih društvih, pomagal urejevati „Edinost". Zakaj ni tedaj odprl tržaškim Slovencem oči in jih spravil v edinozveličalni tabor socialistični ? !! Da, časi se spreminjajo in žnjimi se je spremenil tudi sedanji urednik celjske „Domovine", naš nekdanji pristaš, a sedanji nasprotnik ! X Pasivna rezistenca na pošti. — Kakor natn poročajo, ta rezistenca vsaki dan narašča pri vseh poštnih in brzojavnih uradih po mestih in na deželi. Pisma in brzojavke se dostavljajo strankam s precejšnjo zamudo. Ta zamuda je posebno občutna pri dostavljanju brzojavk, kajti marsikdo dobi brzojavko prepozno, da bi mogla dobljena brzojavka imeti pri njem oni vspeh, ki jej je bil namenjen, ko je bila oddana. Poročajo nam, da imajo nekateri tukajšnji borzisti že jako velike izgube, radi zamude na dostavljanju brzojavk. Ravno tako, ali še hujše se godi z blagom (poštni paketi). Predsinočnjim da je zaostalo 400 paketov beljaške poštne ambu-lance. V Nabrežini je bilo predvčerajšnjim zaostalo 260 paketov, a v Gorici na poštnem uradu na kolodvoru državne železnice 150 paketov. Posebno da je huda rezistenca v Opatiji, kamor da je bil šel predvčerajšnjim viši poštni komisar Humel, ki da je tam vzel na zapisnik vse tamošnje poštne vslužbence. Jako občutna da je ta pasivna rezistenca tudi v Puli, kjer imajo parniki, namenjeni v Dalmacijo, vsled te rezistence kar po 24 ur zamude. — Na tukajšnjih poštnih uradih pa nimajo poštni uradniki skoro nič dela, ker blago ne prihaja od nikoder. A kaj bo še le čez par dni. Prazniki so namreč tu. In o priliki teh praznikov ima pošta že v normalnih odnošajih toliko posla, da se nahaja v zadregi. S pasivno rezistenco, z izvrševanjem dela točno po predpisih pa zna ta zadrega priti do nepredvidenega. Od druge strani se nam poroča: V ponedeljek so se sestali v Pragi mnogi češki narodni in socijalistični drž. poslanci, kamor so prišli tudi zastopniki poštnih kategorij, da od teh poizvedo podrobnosti, in da interpelirajo trgovinsko ministerstvo zaradi nastalih razmer in da naznanijo različne funk-cijonarje zaradi zlorabe uradne oblasti proti poštnim predpisom. Tudi osednji odbor pošt. oficijantinj je sklenil solidarnost z drugimi kategorijami. Zna se zanesti občutna kriza, Če se ne ugodi vsaj deloma zahtevam prosečih. Upamo, da se kriza ugodno reši, in da poštno ravnateljstvo uvidi, da treba vsaj deloma podpirati zahteve uslužbencev ter tako zadostiti svoji dolžnosti nasproti podrejenim uradnikom in slugom. Kakor nam javlja ravnokar došla brzojavka, je trgovinski minister zagotovil, d a s e deloma ugodi zahtevam štrajku-j o 6 i h. Poroke, rojstva in smrti. Od 8. do 14. t. m. se je v tukajšnji mestni občini poročilo 6 parov. Rodilo se je 133 otrok, in sicer 57 moških in 76 žensk; od teh 25 nezakonskih. Umrlo je 92 oseb, in to 46 moških in 46 ženskih ; od teh 29 izpod enega leta. Še o zavratnem umoru koeijaža na Opeinah. Po nedolžnem aretovani. Kakor smo poročali že včeraj, sej je bila predsinočnjim razširila po mestu vest, da so i orožniki v Št. Petru aretovali morilca pokojnega Lovrenca Vidav. Mi smo bili od druge j strani izvedeli, da je to aretovanje izvršiio | orožništvo v Postojni. No, ne eno ne drugo ; ne odgovarja resnici. V Nabrežino je bil pri- • šel predvčerajšnjim v jutro neki mlad Človek, ki je imel dolg površnik in blatne čevlje. Ljudem, ki so ga videli na postaji v Nabre- • žini, se je zdel sumljiv. V Nabrežini je bil ta človek vkupil listek do Rakeka in se odpeljal s prvim vlakom. Ko je vlak odšel, so ljudje obvestili orožnike v Nabrežini. a ti so brzo-javili takoj orožnikom v Sežani. Sežanski i orožniki so šli takoj na postajo v Sežani, a t ko je dotični vlak dospel tja, so štirje njih I vstopili v oni vagon, kjer se je nahajal oni j človek. Ker je pa vlak oddrdral takoj naprej, so se morali peljati do Št. Petra. Onega človeka, ki se je zdel ljudem v Nabrežini sumljiv, so takoj našli in ga vklenili. Bil je to 32-letni Josip Pahor doma iz Mirna, a stanujoči v Opatjemselu, kjer ima izdelovalnico bičnikov. V tej izdelovalnici ima Pahor — ki je oženjen — svoje delavce, a sam večidel trguje se senom. Ko so orožniki prišli z are-tovanim v St. Peter, so izstopili iz vlaka in tam počakali nasproti prihajajoči vlak. s katerim so se peljali nazaj v Sežano, kamor so dospeli nekaj po 3. uri. Na postaji v Sežani je čakala ogromna množica ljudi, ker se je bilo izvedelo, da orožniki z istim vlakom pri vedejo aretovanega „morilca". A takoj ko je ta z orožniki izstopil iz vlaka, se je čulo par vsklikov : „Ni on ! Ni on!" Ubogi Pahor, ki je bil ves bled, se je — to začuvši — nekoliko opogumil. Za tem so ga odvedli vpričo mrliča in tam je revež skoraj jokal... bil je ves prepaden. Pa ni čuda, ko je visel nad njim tako grozen sum! — Ko ga je pa preiskovalni sodnik pokazal posamičnim osebam, ki so videle morilca v Lovrenčevi kočiji, so vse izjavile, da to ni oni človek. Sicer se pa tudi Pahorjeva zunanjost nič ne vjema z opisom, ki so ga rečene vsebe podale o morilcu. — Ko je svojo dolžnost izvršil, je pa preiskovalni sodnik sam izjavil, da ga je pokazal pričam le zato, da se je oddolžil svoji dolžnosti, a da je vedel že v naprej, da je Pahor nedolžen, ker ga on pozna še izza prejšnjih časov za dobrega in poštenega moža. Seveda je bil ubogi Pahor takoj izpuščen na svobodo, na kar se je v Sežani nekoliko okrepčal, a se potem odpeljal zopet na Rakek, kamor je bil namenjen še v jutro. Pomnil bo pa to svoje potovanje ua Rakek, dokler bo živ. A tudi policija v Trstu si da mnogo opraviti, da bi prišla na sled temu groznemu morilcu. Znano nam je, da je tudi že areto-vala par — oseb. A — če ne vseh — za enega vemo, da ga je tudi takoj izpustila. Morilec je bil v nedeljo v Barkovljah? Govorili smo z več osebami iz Barko velj, ki — čitaj oče opis morilca pokojnega Lovrenca in spominjajoče se na opis morilca pokojnega Mohoroviča — trdijo, da so videle popolnoma enega človeka v nedeljo predpo-ludne v Barkovljah. Da ni bil šel morda morilec, predno je izvršil tretji zločin na lice mesta, kjer je bil umoril pokojnega Mohoro-vičs ? To je jako možno. Možno je tudi, da je hotel zadovoljiti svoji grozni, zopet obujeni maniji s tem, da se je podal ua ono mesto, kjer je izvršil prejšnji zločin, da si tam živo prikliče v spomin vse detajle prejšnjega zločina. A to — mesto da bi njegovo manijo zadovoljilo in vtešilo. jo je le še bolj poostrilo, vsled česar je šel popoludne iskat nove žrtve. — To bi seveda ovrglo izvajanje iz trditve gospoda Gomzy-ja, da šel morilec iz Trsta v Prvačino, a od tam nazaj na Opčine, kakor gospod Gomzy trdi, da je videl tako storiti nekega človeka, ki je podoben sliki morilca pokojnega Mohoroviča. Od druge strani bi pa to potrjalo izjavo sprevodnika električnega tramwaya, Briščeka, ki trdi, da je videl nekega človeka, katerega zunanjost odgovarja opisu morilca, ki se je ob 3. uri 40 minut peljal s tramwayem na Opčine. Drugi sumljiv človek aretovan v Gorici. Iz Gorice nam poročajo, da je bil včeraj avetovan v neki tamošnji kavarni neki mlad človek, katerega zunanjost — bodisi gleda obraza, bodisi glede obleke — odgovarja skoraj popolnoma opisu, kakor ga podajajo o morilcu one osebe, ki so morilce videle v kočiji pokojnega Lovrenca Vidav. Edino, kar bi se s tem opisom ne strinjalo je, da opis govori o baržunastem ovratniku površnika, dočim ima aretovani površnik brez baržuna na ovratniku. Opazili so ga tamošnji policijski organi, katerim je vzbudila sum njegova opisu odgovarjajoča zunanjost, a še najbolj dejstvo, da je imel jako blatne čevlje, kakor človek, ki je hodil po blatnih stezah in po polju. To blato na svojih čevljih je aretovani opravičil rekši, da je prišel pei iz Trsta. Dejal je, da je namenjen ▼ Videm, od kjer je doma, In da je ta njegova trditev resnična, dokazuje dejstvo, da jako dobro govori furlanski dijalekt, kakor ga govore v Vidmu. — Goriška policijska oblast preiskuje najnatančnejše, kod da se je aretovani mudil od nedelje sem. Dala (je tudi aretovanega fotografirati in je njegov« | sliko poslala na Opčine in v Trst. Sinoči so na Opčinah že pokazali slik« osebam, ki so v nedeljo videle morilca. Na-katere teh so se izjavile dvomljivo, a gospa Dyngesova je dejala, da je obraz ravno it*, a površnik da se jej zdi drugačen. Štrajk težakov. Včeraj so bili štrajkovci jako razburjeni ter so poskušali oziroma tudi izvršili več na-silstev. Tako so na primer malo pred 5. uro zvečer prevrirli voz pred skladiščem tvrdke Fratelli di Lenardo na vogalu ulic Vienna ia G. Rossini. Na vozu je bilo kakik 10—15 zabojev pomaranč. Gospod Di L?nardo je pa skočil jz skladišča in z revolverjem vstrelil r zrak. Štrajkovci so se na to razšli. Včeraj je bilo aretovanili kakih 10 štrajkov-cev. Mej aretovanimi je pa tndi eden, ki j« delal. In to jo uprav tipičen slučaj. Aretovani — ime mu je Colo, priimka nismo izvedeli — je včeraj delal. Štrajkovci so ga prisilili, naj popusti delo. Ker je on dejal, da če a« dela nima kaj jesti, so mu veleli iti ž njimi v delavski dom, kjer bo dobil denarno podporo. On — ki je Italijan, doma iz Messine na otoku Sicilija — je šel. A v delavskem domu so ga spoznali, ker so mu tam dali denarno podporo že v nedeljo. Poleg tega ie je pa tudi dognalo, da je ta Italijan delal tudi ves minoli teden. — Na to so ga v delavskem domu pošteno naklestill, a ko je na to potegnil iz žepa 25 cm dolg in dobro na-brušen nož in z istim grozil, so poklicali policijo in ga dali aretovati. — To je eden onifc Italijanov, ki najhuje huj^kajo k štrajku!! Hlinjena zmagosvestnost. Od dne do dne moram i čitati v ,.L%ve* toru", kako da se štrajk spopclnjuje vedno bolj, kako da postaja vedno kompaktneji in kako da je popolna zmaga štrajkovcev zagotovljena. Iz predalov „Lavoratora" zveni torej velika samosvestnost, ki pa je h'injena. ker je v kričečem kontrastu z dejstvi, pred vsom pa s krčevitimi napori „general" Pagni-nijau te zadnje dni, da bi se vsaj kolikor toliko izvlekel iz zagate, v katero je zašel s tem štrajkom. Čuden utis napravlja zares fca g. Pittoni, ki se je postavljal v pozo nepremagljivega generala, ki ne daja in ne vspre-jema pardona, a ki na skrivnem lazi okolo župana in namestnika, da bi mu ta dva gospoda pomogla do — častnega umaknenja, to je, de vsaj kakega malega vspeha. Kaker čujemo, sta bila tudi všeraj g. Pagnini i» gospod župan Sandrinelii na namestništvu na posvetovanju. A značilno je, da od delodajalcev ni bilo nikogar blizu. Z Dunaja pa nam poročajo, da sta bila v isti namen gg. po3l. Pittoni in dr. Ellec-bogen pri ministru za trgovino iu da nista n i Č o p r a v i 1 a. Ob tej priliki omenjani« še, da je dr. Rybar na kratko informiral Ministra o štrajku sploh, izlasti o vprašanju informacijskih listkov. Iz krogov voznikov pa smo doznali, d«, vodje štrajka stavljajo sedaj vse svoje nade v voznike. Ze predminolo noč so agitatorji obi skovali vse hleve, kjer so z lepo in žuganje« bkušali pridobiti voznike, da bi se pridrižili štraiku. Sodeč po včerajšnjem gibanju in premetu jim to ni vspelo, kajti promet z vozovi po ulicah je bil živahnejši, nego prejšnji dan. Za sinoči pa so sklicali voznike na shod, da jih pridobe za štrajk. V hipu. ko pišemo ta vrstice nam izid tega shoda ni že znan. Na vsaki način pa je po vseh navedeaih dejstvih razvidno, da je g. Pagnini vse preg nego gotov svoje zmage ter da je vsa tista zmagosvestnost v „Lavoratore" le hlinjena in da je le nameu ohraniti mej štrajkovci dokra razpoloženje. Prazna baharija „Lavoratora . Včerajšnji „Lavoratore" trdi, da je bil shod predsinočnjim najimpozantneji, kar jih priredili tekom tega štrajka. V resnici pa je bil ta shod cajklaverneji. Očevidec nam zatrja, da je bilo na shodu celih 68 ljudij in od teh 25 železničarjev. Po tej številki naj sodijo Čitatelji, koliko je vredna baharija v „Lavoratore", da so se železničarji izrekli solidarne s štrajkovci. Kako more 25 oseb pe-dajati tako velike obveze v imenu več itefci« železničarjev ? ! ! Tržaška mala kronika. X Dva poskusa samomora. 50-letai Gašper Olivo, stanujoči v III. nadstropju kile št. 35 v ulici di Riborgo, je presinočnjim ske-čil popolnoma nag z okna svojega stai • ar#a tn padel na 40-letno Uršulo Kodela, ki se je nahajala na dvorišču Učinek tega je bil, da sta bila pobita, in sicer ona 6koraj več, »ege on. — Njega so prinesli v bolnišnico, a »je| je na stanovanju podelil najnujnejo poatoč zdravnik s pomožne postaje društva „Igeau. X 14-letna Lsa Timeus, hči Edvarda ki, stanuje z roditelji v zagati della Marinefla, je predsinočnjim ob 8. uri skočila v morje z ribiškega obrožja. Neki vodja finančne straža in pa neki pasant sta jo izročila redarju, ki jo je odvedel na njen dom. X Vkradel mu je kolo. Včer^ v jutro ie bil aretovan trgovski agent Josip D„ prenočujoči na ljudskem prenočišča v «fw* V Trstu dne 19. decembra 1906 »EDINOST« štev 348 Stran lil Gaspare Gozzi, ker je dne 15. t. m. v hotelu „pri zlatem jelenu" v Gorici vkradel Antonu j Meljavcu kolo (bicikelj), vredno 200 K. X Radi poneverjenja. Včeraj v jutro ob ti. uri so policijski agent je v ulici Giulia aretovali 19-letnega peka Josipa L., ker je še dne 18. avgusta t. 1. pri raznih upnikih svoje gospodinje Vincencije Kocjan, ki ima pekarno v ulici del Molin grande št. 9, iz-tirjal 54 kron in 46 stotink. Loterijske številke izžrebane dne 18. decembra 1907. Brno 58, 78, 20, 25, 42. In o m o s t 12, 83. 57, 32, 79. Koledar in vreme. — Danes: Nemezij muč. — Jutri: Liberat rauf. — Temperatura včeraj ob '2. uri popoludne -f- T o® Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: — Lepo, večinoma jasno. Hladni vetrovi. Temperatura zelo hladna. Vreme stanovitno. Smeinica : Nespodobno. Policaj (zakonskima. ki se na cesti tepeta): Kaj, ali vaju ni sram, take refi spodobni ljudje doma opravijo. Zasedauje porotnega sodišča. Radi zločina ropa. 18-letui težak Marij Fuser, ki je včeraj sedel na zatožni klopi pred porotniki, je dne 11. novembra t. 1. zvečer na vogalu ulic delle Beccherie in di Riborgo, v družbi drugih treh lopovov napadel delavca mestne plinarne Jurja Trevisana. Lopovi so Trevi-sana prijeli za roke, ga vdarili s pestjo po glavi, a eden njih mu je segel z roko v žep in mu iz istega vzel 12 kron in 56 stotink denarja. Roparji so na to pobegnili, a Tre-visan je zdirjal za njimi. Ker so se bili razkropili. je on sledil onemu, ki mu je bil najbliže, in tega je na trgu sv. Jakoba neki redar aretoval. Aretovani je pa udaril redarja in se mu iztrgal iz rok ter bćižal nazaj v s aro m.'sto. Redar je pa takoj zdirjal za njim in ga dohitel in aretoval v ulici d i Do-nota. Tam se je aretovani vrgel na tla, brcal krog sebe in mej tem je vrgel od sebe pest srebrnega denarja. Bil je Trevisanu ukradeni denar. Aretovani je bil včerajšnji toženec Marij Fuser. Razpravi je predsedoval višesodni svetnik Pedcrzolli, a votanta sta bila sodna svetnika Puri^ini iu i^uarantotto. Državno pra/dniŠtvo je zastopal namestnik drž. pravdnika dr. Žumin. a branil je toženca odvetnik dr. Cri-sicopuio. Toženec je včeraj najenergičneje tajil, da bi 6e bil ou vdeležil tega ropa. Videl da je, ko so štirje neznani individuvi obstopiJi nekega človeka in njemu se je zdelo, da ga bočejo okrasti. Vstavil se je bil, da bi videl. Ko so oni štirje pobegnili in je napadeni začel vpiti „Feruia il Jadro" (Ustavite tatu), je pobegnil tuli on, da bi ne prišel po nedolžnem radi same radovednosti v nesrečo. K-.ik r priče so bili zaslišani oropani Ivan Trtviban, — ki je trdil, da je ravno toženec oni, ki mu je vzel denar iz žepa — in pa redarja Eu.il Torcu, ki je aretoval Fu-serja, in Foitun&t Saksida, ki je bil prišel prvemu na pomoč. PoictDikom sta bili slavljeni dva glavni vprašanji: prvo glede zločina ropa, a drugo glede upora proti redarju. Nb zahtevo branitelja je bilo stavljeno še eventualno vprašanje glede zločina tatvine, v slučaju, da bi porotniki zanikali zločin ropa. Porotniki so pa rop potrdili z 10 da in 2 ne, a soglasno upor proti redarju. Sodišče je na podlagi teda pravoreka obsodilo Fuserja na 4 leta težke ječe, poostrene s postom vsakih <> mesecev. Društvene vesti. Božičniča slovenskih otroških vrteov !>o v nc ieljo 22. t. m. ob 'S uri popoludne. OdU r uljudno vabi vse prijatelje naše ljube mladine, da pridejo v velikem številu, posebno pa one, ki imajo malo deco, naj ne zamude te lepe prilike. Cisti dohodek je namenjen otroškim vrtcem. Prosimo vse one, ki mislijo kaj podariti /a b<'žičnico bodisi obleke, sadje ali denarja naj to blagovolijo poslati v zavod sv. Nikolaja ulica Farneto št. 18 II. nad. Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metodija na Greti javlja, da bo „Bo-žif n: .u ?a otroški vrtec v Rojanu v nedeljo dne 22. t. m. } Začetek bo ob 5. uri popoludne in ne cb 4 m i kakor je bilo javljeno. To zato, ker priredi Ženska podružnica v Trstu v „Narodnem domu" ob 3. uri popoludne svojo bo-žičnico in ker otroci otroškega vrtca sodelujejo ni istej. Tamburaškemu odseku pev. društva ,.KoloM je daroval g. H. Hosič gostilničar (pri stari breskvi) 10 K. Nar. delav. organizacija Štrajk voznikov. Govorilo Be je te dni, da hočejo socijalisti vprizoriti tudi štrajk voznikov oziroma siliti iste v štrajk, da v tem podpirajo štrajkujoče težake. Nismo hoteli verjeti, da bi lahkomišljenost soc. voditeljev segala tako daleč. A vendar, kakor se nam poroča, so socijalisti na včerajšnjem shodu, katerega se je vdeležilo le malo krdelce voznikov — današnji „Lavoratore- govori gotovo zopet o „impozantnem shodu — proglasili štrajk voznikov. Da, socijalistični voditelji igrajo s človeškimi eksistencijami kakor z mičem. Najskrajnejše orožje v gospodarskem boju — Štrajk — so potisnili na nivo političnega sporta. Ali ta sport utegnejo drago plačati ! Ker se bo pritiskalo na sloven 3ke voznike z navadnim terorizmom, zato je sklicala N. D. O. za danes shod voznikov, na katerem se bo pretresovalo stališče slovenskih voz-nikov. ____ Vesti iz Goriške. x Iz Podgore pri Gorici se nam poroča : Goriška kooperativna banka je kupila od nekeka plemenitaša njegovo vilo v Podgori za „Lego nazionale". Ta ie vilo popravila za Šolske namene ter naznanila dež°lnemu šolskemu svetu, da se nje šola z otroškim vrtcem preseli v obnovljeno poslopje. Deželni šolski svet pa tega v svoji zadnji seji ni odobril. Temu pripominjamo, da bi bila morala na vsak način občina kupiti to hišo, ko je bila na dražbi. Uvel naj bi se tudi nekak davek za iuozemce, ki si služijo kruh v podgorski papirnici, ker občina ie prisiljena vzdržavati italijansko ljudsko šolo Ie radi otrok rtgnicolov, katerih kar mrgoli po vasi. x. Deželni zavod za zavarovanja živir.e. Ustanoviti deželni zavod za zavarovanje živine je sklenil deželni zbor goriški že v svoji seji z dne 24. septembra 1901, ko je naložil deželnemu odboru, naj izdela dotična pravila, katera so bila vsprejeta v deželnozborski seji drre 18. julija 1902. Pravila so se takoj predložila vladi v po-trjenje, ta pa je zahtevala več premenb, tako, da je namestništvo po nalogu mini-sterstva pravila odobrilo še-le 9. maja 1904. Od tedaj do danes je delal deželni odbor na to, da bi se povzdignila živinoreja v deželi in se s tem dala solidna podlaga novemu zavarovalnemu zavodu, kateremu je do danes pristopilo 22 podružnic, vsaka z več nego 60 glavami goveje živine, torej več nego določuje § 4. pravil. Predsedniki, nadzorniki in njih namestniki podružnic so že izvoljeni. Po sklepu deželnega odbora, katerega mora potrditi deželni zbor, izročilo se je vodstvo zavoda deželnemu svetniku dr. Alojziju Pettarin z deželnim kmetijskim nadzornikom dr. Sistom Porielli : računske in blagajniške posle bo opravljal pa vodja deželnega računovodstva Evgenij Kavčič. Zavodu bi bilo pristopilo že več obču, a temu so se vstavljali načelniki že obstoječih zavarovalnic po raznih občinah, toliko v slovenskih kakor furlanskih, ker bi s tem izgubili vpliv na živinorejce in volilce. Nadejati se pa je, da bo s časoma vse združeno v deželni zavarovalnici. Iz Vrtojbe. Mi Vrtojbenci smo vedno za drugimi. Kar je pri drugih že davno ob veljavo, to se pri nas uvaja. Tako n. pr. je socijalna demokracija prišla pri Slovencih ob veljavo, ker smo prišli do prepričanja, da v socijalni demokraciji ni rešitve za na3, ker Slovenci so bili in bodo socijalni demokraciji le v štatažo. Socijalna demokracija ni univerzalna, ni mednarodna, ampak je popolnoma nacijonalna. Ker pa vodstvo socijalne demokracije ni hotelo nam Slovencem prepustiti svobodnega razvoja, smo si Slovenci logično ustvarili svojo organizacijo, namreč „N. D. 0.w Ta je naša narodna demokracija, ki ima isti Bmoter, ista načela kakor druge socijalne organizacije na narodni podlagi. Ali v naši ljubi Vrtojbi nočejo izprevideti tega. A ne samo to. Se proti domačim narodnim druš-j tvom ruvajo. Ne vedo pa, da naša društva, i Trsoulna s pohištvom Peter Jeraj Trgovina s pohištvom V VA^VVV ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Su.^Kaferine Pohifitvo od navadne do naj fine je vrste po jako nizkih cenah. —- in i lasje " Ako hočete, da Vam zrastejo in postanejo lepi. Ako hočete, da Vam ne bodo lasje izpadali, Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito CHININA:: mi Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. Na prodaj v parfimerijab. mirodilnicah in brivnicah v buteljkah po K 1-20 in K 1-80. Paziti Je na ponarejanja. ti?* Pekarna in sladčičarna :::::: VINKO SKERK, Trst ulica flcquedotfol5 luia 3-krn.t na «lau sve* kruh. Vt-liko izbero l.iikotov in bombonov za Oaj. — Moke i t. najboljših mlinov. Bombone i /. f-okohulc iu napolnjene ■/. najfinejšimi likeri. Sprejema naročila tx vsakovrstne torte in krokante, ter dovaftt v»e na dom iu franeo. Dezertnu vina v biitiljkah iu raznovrstne likere. Veliko izbero predmetov za božično drevo po nizki eeai. Podružnica ulica Miramar št. 9 Svoji k svojim ! P •"■i i 1 A /VA /S/N /\ />✓% /s Tovarna poliištva sillca delta £ess št. 46 Z A L O G A : Plazza Rosario št. \ Katalogi načrti in proračuni IIT NA ZAHTEVO. -^S@ M Skladišče vin -likerje Prodaja na debelo in drobno. Trst, ulica Belvedere št 40 SPECIJALITETA Crcme in Rozolija, Ver- -L. mouth tip Torino. Istrski in furlanski tropinovec, ogrski slivovec, RUM JAMAICA Direktna uvažanja. — ZastonnišiTO ia zaloga MARAŠKE CHERRY LIOVOR (M a raška Wh is ky Di stil le ry Established 1S67) Posebni popusti preprodajalcem. Serravallo-vo železnato kina vino * za bolehne otroke in rekonvalescente ; "i --- Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. vseh Priporočeno od najslovečlh zdravnikov v slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. z nad 5000 § P Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO == TRST = II it i: p wm DOBIVA SF. V VSSH LEKARNAB BOglVA SE V VSgg revmatizmu in protin - TEKOČINA GODINA IfijKia StttM, kfema JBb)bimaMU K H*, fe SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ***n***KX*xx*x*uuz**x*x*xxxx pariško prodajalnico obuvala s: » « trst ul. S. Jtatonio št. h (hiša Icrni) (Calzoleria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Bi raii IV -FPTNOST* Štev. 348 V Trat«, decembra 1907 a? sr A T&J _ ^ 25», A- v - f\ rNapredek", „Čitalnica" hi „Pevsko društvo" imajo ves drugi namen, nego n. pr. gocijatna demokracija ali rN. D. O." Ti dve sta ktw ■ovski organizaciji, med tem ko eo ».Napredek", „Čitalnica" in „Pevsko društvo" izobraževalna, zabavna, poučna društva, v katera vstopa labko tudi vsaki že organizirani delavec. Organizacije nam je neobhodno potreba, to priznava vsakdo ; ali organizirajmo se na narodni podlag', na domači podlagi in «e bodimo v podlago diugim ! V nedeljo 1. t. m. je bil socijalno-demokratični shod v BfttistiČevi krčmi. Prišel je Regent iz Trsta, •ovoril je bombastično, kakor že znajo ti govorniki. Odgovarjal mu je dr. Medvešček i h drugi somišljeniki „N. D. 0.J Udeležba je bila še precejšna. Iz Lokve na Krasu, dne 15. grudna 1907. — Leto se nagiblje h koncu. Trgovci im drugi obrtniki, kakor tudi razne družbe in društva so pričeli misliti na bilanco, ki jim jo je pripraviti koncem vsakega leta. V isti primerjajo izdatke z dohodki in se vesele ali žaloste končnega izida. I-»t* tako napramlja letoftnjo bilanco naše vrlo „Bralno in pevsko eruštvo Tabor" v zvtzi s tamburaškim zborom, da io predloži cenj. občinstvu v obliki . Silvestrovega večera". Starodavni Tabor nam eketa, da se pomladi zadnji dan htošnjega leta, veseleč te, da je minulo leto 1907, ki zapušča jako slabe spe mine tako kmetu, k^.kor delavcu, obrtniku, uradniku, osobito pa K&šemu narodi.emu gospodarstvu. Mainika meseca se je združilo sedem Miladeničev pod okriljem dragega nam „Tabora v ožjo zvezo. Prijeli so s svojimi ne ravno odpečitimi, ampak po ostrem kamenju i« od jedke malte razjedenimi prati vitke vratove doslej jim neznanih tamburic. B.Io je ■e malo truda in pridnosti. Bog pohlepnosti — bog Moloh — je vdaril mednje in razpršil vrle mladeniče ter odposlal žrtev črez ia< rje v deželo zlata — dela in brezmejnega trpljenja. „Oj jesenske duge noči" pa so zopet združili razkropljene ovčice ter jib vzpodbujale k hitremu trzanju, da morejo Že na ..S.lvesirovo*1, delovati in svirati v točkah in »itd točkami, ter dičnim Kraševkam privzdigovati ume pete takoj ob nastopu še nam neznanega leta 1908. Podpisani je že danes v nadi, da slavnemu uredništvu, kakor cenjenim čitateljem čim prej ovadi zanimivi ▼spored, čim malo bolje pokuka za kulise. Pravijo, da posebno vabili ne bodo nobenega, a vabljeni eo pa vendar vsi — vse stranke — vsi narodi — vsi stanovi in vsi spoli, ako vplačajo k plesu in veselici GO stotink. „Za «ašo vinca rujnega" pa da pisec teh vrstic in zagotovljeno mu je, da ga izpije o polu-L#či na odru ko ga bodo dobrodošli gostje v«i gledali. Slavnemu uredništvu pa bodi še povedano. da imam še mnogo na srcu, kar iz-klepećem o primernem Času. Zato pa se za daues priporočam čez razklani hrib" in •fciajam za vedno ^osfavradja f iadisig |šče »p 7* prodbjalnico obit k deček, kateri tovori sloveosk . — Coen & Baruch. Vesti iz Kranjske. Sedemdesetletnica g. Antona F5r-sterja. Jutri praznuje velezaslužni slovenski skladatelj g. Anton Foreter v Ljubljani sedemdesetletnico svojega rojstva. Tem povo-tiota mu prirede nocoj ljubljanska pevska društva podoknico. Zapeli se bodo pod vod-Rtvom pevovodje g. Mateja Hubada 3 zbori fciiivljenca: „S^mo", „Pjevajmo" in "Nočni pezdrav". Velik ulom pri trgovcu Jebačinu v Ljubljani. V noči od torka na sredo so neznani lopovi ulomili v trgovino Jebačina v Ljubljani in prišli do "VVertheimovke. Pri tej stransko steno na zgornji strani kar v sredi cdparaii in ukradli iz blagajne najmanj 10.000 K. Govori se, da sta ulomila jskoro gotovo dva bezposlena SiciJijanca, ki sta se te dni potikala okolu Jebačinove prcdajalnice. Razne vesti. Bjdrnson — obolel. Slavni norveški piaatelj Bjdrnson, ki je nedavno dovršil 75 leto starosti, je (kakor poročajo iz Rima) obolel na bronehitis. Zdravniki se nadejajo, da Bjernson preboli. Umrla v 102. leta starosti. Na Reki je te dni umrla starka Roža d'Andre v visoki starosti 102 let. Njen soprog- je bil rodom Francoz, ki je na Reki odprl lončarsko obrt. Pokojnica je imela v svojem življenju 21 otrok. Preživeli so jo samo štirje, ki se nahajajo v dobrih okolnostih. Imela je okolu sto unukov. (ALL' CRSO B1AMCO) ulica Goiogna štev. 9-!3. Velik prostor s plt-pno dvorato vrtem, keglji^em biljardom Seiflert igralno soVo. Separatna sobana za klube in društva. Najpripravnejši lokal za zborovanja, društvene »alavp, žeuitoviinjske pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in četrtek plesna zabava, pri kateri svira o*ke^ter. ---Prostor za 1000 oseb.--- Cirao 24, h:5a Snlein. 13S8 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. J. Čermak « g. Tuscher TRST ulica della Caserma štev 13. II. tadsh Dr. ERNEST MENZEL specijalist za otroške bolezni —j prej uzisteut otroške bolnišnice dunaj. poliklinike spremo od 4.-5. popol. : : TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2. V prodajainici ' matični h'nokli ra vledeča povečan,'«" ■ s in I" : Cene neverjetno nizke. ]»; 11 Maicen Miloš Tn!t-"!i,n !'r" lavnico. poroča 8vojo m:/•r-.ko rit*-i7 ajo Dnprna nfiul/n podučnje v pe^ju. Na : .V Ilcl pcvl\i jove „Tnseratei oddelek Edinosti 1 Vil «3 za božične praznike isSfr; CŠHŠT* in novo leto. v bogati izberi po zmernih cenah v rov i prodajainici ur in zlatanine G. Mmm CORSO 23. Lepa meblirana soba daste v najem. Ulica dei Fahbii 1, III. nad. k>H Ugodna prilika v? 32 s triletno paran; ijo. Trst, ulita S. ('a « rin . 'r <> dvorile. Skladišče I, A. 1»»I2 Božič - Silvesfrovo - Novo leti! 1 steklenico penečega Muškat*; l 8teklen"u**> penečega K e f o š k a ; 1 s eklenico Starine refiiAka : lastni pridelek razpošilja proti v raprej po>'acem zne?ku H K tO stot. oziroma po poštnem novzetju FRAN OKEL. Korte—Piran. ' 1 h 1 CMOn PJmao naznanja vpem avojirn cenjenim Ilrtl! Oirsd gostom,*da je odprl < H)sTILNO rx G1RALDI, Piazza deli" O-pidalf. votrnl o A štev 1. « J i 8 t * GIus. Hacorln, Crsf Piazza Carlo Goidoni 6 IKirodilnica Zaloga barv, povlakov, oljev, čopičeV. Specijaliteta parfimerije. g^T Prah za skisano vino. fiigncije m ni :: Kupounnjo m prodalo lis (i?orce? ii zemljišč via Arsenale 2-1 (Piazza Verdi) —— Telefon 14 73 --- Mi valjčni mlin Josefa Kraus0 sinovi ■h Delniška družba v Osjeku. klavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderlk Schvarz, Trst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 S.S + „O L L A" + prizuau kakor najbolja iu va vrata vs»*li gumijevih h.gijeniOoi i nreiluietov iu ribjih tuetur t-v — DVELETNA garancija M. Gal — crst, Carso 4. poSiljatve gl'1. S, 3» Dtlalnioa pasov, kilnih c!a«t.č- nih nogovic. obvez, ravnodrzajev. bjr-gt-lj in bideL Irigatorji od gl. 120 naprtj. Toplomeri za vročico K 2. nav. K — SIL P^ bivši ura r v Sežan ima svojo novo prodajalmeo ur ljudska posojil, in hranilnica za tržaško občino1 v sv. Ivanu pri Trstu javlja, da se je preselila v „DOM == štev. 810 (pri reglst. zadruga z neomejenim porostvem. „Obrtnega in konsumnega društva., cerkvi; a v. Ivan. — Uradne ure; mh can od 11.—12. Hod. in 5.-7. jupol., oD cedeljali 11.—12 OH prazniJih se Ee ur*. Hranilne vloge obrestuje po 4l/,c,0 ! ^»a dnevno odpoved po 4s/4*/„ Pri višjih vlogah se po dogovoru tudi zvišajo obresti. — lientni davek plačuje zavod Priporoča se domače hranilnice (Nabiralnike) Zavod daje posojila na osebni kredit in vknjižbo. NAĆELSTVO - v TRSTU = "lira Vlnceiizo B»'illi»l šlf*. nasproti cerkve i.ove^.v Ij^roDajs vsakovrstne ure in po.,ravlj: ist* po zmernih cenah in z jamstvom, i ______________ ANTON SKERL »dbaollE. j.il»«i©nt ivcdfotc. Trst • Carlo Gold&aijer irg iz. ■ Trsi Zasipi* tovaras toles ii 9i6t§teies „PitS" B-«" Napeija7» in zalo^s. plcktričnik zronikor. i;ai; ic prodaja gramofonov, zoneforov iu fr.TiO^rtf«*-J'aiOf;* priprar za točiti pivo. L«ata» mahnnsc*' delavnic* za poprarljaajo širalaih utrojeT. k«:«.« wor,okoies itd. VellUa laloga pr»padkov po tovarniških c?*jfa. TELEFOM ifeo. 1734 MERKUR J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. Via Nicolo Macchiaveili štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonija!nega in druzegs blaga. - ZAHTEVAJTE CENIK - Zadnja brzojavna vest. Poljska šolska matica razpuščena. BEROLIN 18. Iz VarSave poročajo : Poljska šolska matica, ki jo je nedavno ge-KSiaini guverner obsodil oa 3000 rubljev globe, je ustavila svoje delovanje. Vsled tega je bilo 1600 poljskih šol zaprto. Šolska malica je rešila svoje denarje ▼ inozemstvo. Z gospodične fterne »Juzbe tudi kot praktikantinje. Ponudbe pod WPR AKTIKANTINJE" na Inserttni oddelek Edinosti. 1010 Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GK0S80L" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In nij-trajneje mazilo, kJ ohranja novo In staro plasti na asfaltićnih kartonih, skriiolh ploščah In vsakovrstnem lamarino. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drogi proiaTodi U asfalta in katrama, opolala olja. mit mm stroja, —aaila ss tosoto, priznano in najbo^o znamko (registriran«) mast za fscos«, mast-Tasolina za koža. mast za orodje, ▼olfiilo za iti ▼agoat, mast-raselina za koža, mast za oro4^* Tovarn* in pimmrnm. -r TRŽIČU (Monfmlcome) pri Tr*tu* xxxx)oooooooao(xx IZBERA vsakovrstnega manifaKturnesa blasa in izdelanega blaga za žensk* proti plačilu na mesečne obroke Katz, Trst ulica Madonnina siv. 11, XXX)QOOO>OOOOOOOOC rnmni Josžp Zigonij cpnai Filijaika na Prošeku 5tev. \49 Isbor dr*g, Urr, ^••s p»rfaJB«T, Mm. mfl«. — Zaloga, mimanalm«