Št. 297.
V Ljubljani, ponedeljek dne 26. decembra 1910.
Leto 1.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. :
,IUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 3. ari zjutraj, s ob ponedeljkih ob 5. nri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1*—. * dostavljanjem na dom K120; s poSto celoletno K18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1‘60 Za inozemstvo celoletno K 28 —.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in apravnlštvo je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo vedništvn, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Neodvisen političen dnevnik.
K socija!nemu vprašanju slovenskega dijaštva.
Med teoretičnim in praktičnim soci-jalnim vprašanjem slovenskega dijaštva je ta velik razloček, da se to v praksi izvaja, medtem ko se teoretično o njem popolnoma nič ne razpravlja, dasi bi bilo to lahko usodepolno za slovensko dijaštvo, ker bi to lahko v nevarnost privedlo celo podporno akcijo.
Ako hoče slovenski narod doseči tisto ravnopravnost z drugimi narodi, po kateri že toliko let hrepeni, je potreba pred vsem, da se razvijejo v narodu vsi stanovi. Hitro rasti o število naše inteligence in ker se je ta rekrutirala ravno največ iz širokih vrst našega revnega ljudstva in je le s težavo prenašala one velike stroške, ki jih povzroča študiranje v tujini, je ravno radi tega stopilo tako v ospredje socijalno vprašanje slovenskega dijaštva.
Ustanovila so se podporna društva v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju in v Pragi, ki naj bi olajšala revnim dijakom težko življenje v tujini. Dasiravno se je vsled tega pomnožilo število slovenske inteligence, vendar to še nikakor ne zadostuje. Razmere pri naših uradih, kjer prevladujejo Nemci, so splošno znane. Mesta, ki bi morala biti zasedena od Slovencev, imajo Nemci in Italijani. Da je to vladi prav, se razume, ali vendar je resnica, da mnogo temu stremljenju vlade pripomore tudi ravno revščina slovenskega dijaštva.
Ko konča slovenski dijak svoje študije, hiti po dolgoletnem stradanju v domovino ter se obrne tam, kjer mu je kolikor mogoče hitro zagotovljena eksistenca. Vidimo danes naval pravnikov na advokatske pisarne, kar je popolnoma umljivo, kajti pri sodniji, pri vladi itd. se jih zapostavlja in odklanja ali so pa primorani več let čakati na pošten zaslužek ter mora zopet živeti brez vseh sredstev. Med tem, ko se slovensko dijaštvo obrača od državnih služb, zasedajo pa prazna mesta nemški boljše situirani dijaki, ki radi dobrih gmotnih razmer vztrajajo v tej službi tudi brez večje plače po več let.
Ali ni tu naša dolžnost, da v interesu naroda tem razmeram odpomoremo? Naša dolžnost je delati na to, da zavzamemo ona mesta, ki nam pripadajo ter tako polagoma izpodrinemo Nemce — na slovenski zemlji. Zato pa mora biti dovolj kruha za slovensko dijaštvo, ki prihaja v vedno večjem številu iz vseučilišč. A ker je večina slovenskega dijaštva revna, je ravno ta del zelo važen del socijalnega vprašanja dijaštva.
Kajti ne gre se nam zato, da bi pridobili veliko število slov. inteligence, ampak delati moramo na to, da bode ta samozavestna, zmožna sprejeti boj, ki se ga nam vsiljuje in ki ga moramo izvoje-vati. Ne smemo več dopustiti, da bi si
vzgajali razne Levičnike itd. — kajti v tem slučaju smo narodni samomorilci. Slovenski dijak bode lahko samo v tem slučaju odločno sprejel ta boj kot uradnik, ako ne bode odvisen od naklonjenosti in nenaklonjenosti vlade, ako ga ne bodo trle žalostne gmotne razmere.
V tem slučaju so poklicani na krov v prvi vrsti slovenski rodoljubi. Društvo »Ra-dogoj" bi lahko v tem oziru mnogo storilo, ako bi se slovenska javnost zavedala svojih dolžnosti, ki jih ima napram dijaštvu in mladim slov. uradnikom. Ako bode naš uradniški naraščaj čvrst in zdrav in v gmotnem oziru neodvisen od c. kr. vlade, nas ne odpodi od služb, ki pripadajo Slovencem, nobena sila.
Iz slovenskih krajev.
Iz Dolskega. Iz našega kraja se bolj malokrat čita kaj v časopisih. Saj pa ni čuda. Ljudstvo nima ne trgovine ne obrti, živi kot čisto preprosti kmetič. Vendar pa to gotovim ljudem, ki jih je vrgla usoda med kmete oznanjevat mir in spravo ni povolji, ker pri današnjih razmerah moraš biti večkratni mučenik po časopisih, ako hočeš priti naprej. In ker smo na stališču, privoščiti vsakomur dobro, zato se spomnimo v tem času, ko pričenja pritiskati zima na vrata, naših nežnih živalic-ptičkov. Reveži so ptički, nimajo gorkega zavetja. Mislimo tu v prvi vrsti na koristne ptice. Vendar pa tudi ptic-roparic ne smemo neusmiljeno uničiti. Med te spadajo tudi »Čuki", ki se dobijo tudi v naši fari v precejšnjem številu. V poletnem času so se klatili in podili brez skrbi okrog farovža, todaj zdaj je pritisnila zima, farovž se je zaprl in Čuki so na mrazu ostali. Menda so imeli ti brihtni ptički že sejo in so sklenili vzeti začasno stanovanje v hlevu in sicer za letos v kravjem hlevu, drugo leto pa se jim bo skoro gotovo posrečilo priti v svinjski hlev. Bomo videli, kako stvar izteče. Vsekakor pa je v hudem mjazu vse pomilovanja vredno, četudi je — Čuk.
___________ 'N
Slovanski Jug.
Pismo iz Belgrada.
Te dni so se vršile ožje volitve za narodnega poslanca v Ljeskovcu in Belgradu. Kmalu bodo tudi volitve v Vranji. Rezultat prvih dveh volitev, ki je znan in tretje volitve, katere izid je takorekoč že določen, pomeni okrepljenje koalicijskega režima, ki se snuje na skupnem sporazumljenju dveh najmočnejših demokratičnih strank v državi: starih in mladih (samostojnih) radikalcev. Oba šefa strank: Nikola Pašič in Ljuba Stojanovič sta izbrana sporazumno za člana državnega sveta. S tem sta sicer izgubila
poslanski mandat, toda kot drž. svetnika imata pasivno volilno pravico in kot šefa strank ostaneta v skupščini. Ljuba Stojanovič kandidat samostojnih mladih radikalcev je izvoljen tudi kot kandidat starih radikalcev, in Pašič bo sigurno izvoljen kot skupni kandidat starih in mladih radikalcev. Razun tega je tudi v Ljeskovcu izbran kandidat od pristašev obeh strank. Vsa agitacija od strani konservativcev in socijalistov je brez moči proti sili obeh strank.
V Belgradu smo proslavili skromno toda iskreno spomin velikega glasnika ilirske ideje slovenskega sina, hrvatskega pesnika, Stanka Vraza. Inicijativo je dal „Slovenski Jug", in je s tem pokazal, kako pojmuje svoje delo na polju jugoslovanske vzajemnosti. Pod predsedništvom našega najboljšega historika, kritika in estetika Jovana Škerliča, prof. na univerzi, ki je v svojem govoru na sijajen način pokazal veliko idejo Stanka Vraza, se je vršila proslava, na kateri je asist, na univerzi, Uroš Djonič v obširnem predavanju pojasnil delo in življenje Stanka Vraza. Nato so sledile recitacije Vrazovih pesmi. Cela proslava je napravila na vse velik utis, videla se je v nji velika jugoslovanska ideja, ki dobiva tudi v Srbiji čim več tal. Bili smo hvaležni »Slovenskemu Jugu" in njegovemu predsedniku, da je izkazal na ta način spoštovanje velikemu slovenskemu sinu ter izrazil s tem svoje simpatije slovenskemu narodu.
Potovanje srbskega dvora. Kakor poroča bel grajska „Tribuna“ je pot srbskega kralja Petra v Rim sedaj določena na dan 3. februarja prihodnjega leta; kralj Peter potuje preko Reke v Jakin Isti list poroča, da še pred pravoslavnimi božičnimi prazniki odide prestolonaslednik Aleksander na italijansko Rivijero. Na potu se ustavi v Racconiggiju, kjer obišče italijansko kraljevo dvojico, ki bivata tam v svojem gradu. Takoj po obisku v Rimu obišče srbski kralj predsednika francoske republike Falliersa v Parizu. Francoski minister zunanjih zadev Pichon se je izrazil dopisniku »Tribune1* jako simpatično o tem obisku in rekel, da je prepričan, da bo obisk kralja Petra in srbskih državnikov jako mnogo opomogel v to, da se še bolj učvrstijo francosko-srbski prijateljski odnošaji posebno z ozirom na trgovinske zveze med obema državama.
Novi predsednik srbskega državnega sveta. Kraljevski ukaz javlja penzijo-niranje sedanjega predsednika srbskega ministrskega sveta generala Grujiča. Njegovim naslednikom je imenovan sedanji ministrski predsednik dr. Nikola Pasič, a namestnikom svetnik Pera Velimirovič.
<
Spominjajte se družbe Cirila in Metoda!
sv,
LISTEK.
MICHELZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[196J
Sleherna teh besed je bila kakor sunek z bodalom v Primaverino srce.
A vztrepetala vendar ni; ukazala je sama sebi, da mora ostati neobčutljiva.
»Prišla sem vas vprašat, ali česa želite . . . Pravično mi morate priznati, da nisem zlo ravnala z vami ... Sovražim vas, to je resnica. In še bolj sovražim moža, ki ga vi ljubite . . . Toda navadna mučiteljica nisem . . . Trpljenje, ki sem vama ga namenila, vaju ima zadeti obadva v srce . . . njega in vas . . . On vas gotovo išče . . . Naj potrpi! Kadar bo čas, bom že skrbela, da izve, kje se nahajate ... Da ne pozabim: naznanjam vam bližnji posest svojega brata Cezarja . . .“
Jedva zaznaten trepet Primavere je pričal Lukreciji, da ji je zadala krut udarec. Hči Aleksandra Borgia se je nasmehnila z drobnim usmevom zadovoljstva.
»Ali vam je ta poset nevšečen?" je vprašala, pretira-vaje skrbeči ton v svojem glasu. »Škoda bi bilo. Saj vas tako silno ljubi, ta mili Cezar! . . .“
Toda že se je bil Primaveri vrnil njen neomajni mir.
Lukrecija je še enkrat pogledala nesrečnega otroka; nato je odšla. Primaveri se je izvil vzdihljaj najskrajne bolečine. Njene moči so bile izčrpane! . . . Krčevito se je razjokala ter se zagrizla v svoj pajčolan, da je ne bi ljudje slišali plakati . . ,
Vračaje se v svoje stanovanje, je Lukrecija premišljevala:
»Da! . . . Presenetljivo je podobna svoji materi . . . Kdo ve, to mi utegne še služiti ... Ah, če bi mogla razkrojiti te nekdaj tako silne možgane ... in do kraja ukrotiti papeža s pomočjo praznoverja ... On vidi ponoči strahove ... pa bi mn enkrat pokazala tak strah! . . . Nato pa, kot popolna oblastnica nad tem človekom, zasužnjenim od groze — kdo ve, če ne bi mogla poizkusiti kakega odločilnega udarca proti Rimu! . . .“
Dnevi so se vrstili za dnevi, strašni za Primavero, obsojeno na molčanje v tej sobi, kjer je bila zaprta in zaklenjena. Njena edina tolažba je bila gledati skozi okno. Od-ondot je po cele ure strmela na modro obzorje Sredozemskega morja.
Tako hudo ji je že bilo, da je goreče želela vsaj majhne prilike govoriti s komerkoli, samo da je človeško bitje, ali izprehajati se vsaj par minut po krasnem vrtu, ki se je širil pod njenimi očmi.
Nekega jutra, ko se je zbudila, ni več našla svoje obleke. Na njenem mestu je ležala dolga bela obleka z belim pajčolanom. Primavera je izprva sklenila ostati v postelji. Dozdevalo se ji je, da se skriva v tej čudni zamenjavi obleke kaka ostudna past. Toda kmalu se je zbala, češ, da se neoblečena ne bi mogla braniti nasilja. In zato je oblekla belo obleko, ki se ji je drugače preskrasno podala.
Uro kasneje je	stopila Lukrecija v njeno sobo.	Zdelo
se	ji	je, da se je izraz njenega lica pomilil, da je sovraštvo
izginilo iz njenega pogleda ...
»Ne bom vas dolgo nadlegovala," je izpregovorila Lukrecija s čudno nežnostjo. Hočem vam samo povedati, da se	odslej vsak večer	lahko izprehajate na vrtu."
Do te nežnosti	se je vzbudila v srcu Primavere	velika
Splošni pregled.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand
sprejme, kakor smo poročali v Budimpešti 29. t. m. delegacije. Ob 11. uri dopoldne je vsprejem avstrijske, ob 12. uri vsprejem ogrske delegacije. Baje je prestolonaslednik bil določen za vsprejem zato, da bi se zbližal in seznanil z mažarskimi vodilnimi krogi, ki jim dosedaj ni bil priljubljen.
Proti najnovejši poljski taktiki.
»Czas“ se pridružuje v svojih napadih proti poljskim poslancem ostentativno k nemškim listom, ki obsojajo akcijo proti Bilinskemu in proti Bienerthu. Časopis sicer ne zagovarja stališča proti kanalom in ga celo obsoja, vendar ne prerokuje Poljakom nič dobrega. Kolo polskie, pravi »Czas , je vrglo finančnega ministra, ki je kot Poljak nastopal brez potrebne odkritosti proti Galiciji. Bilinski je grešil proti Kolu in proti dež. zboru. V tem so si poljski poslanci edini in zato so nastopili proti njemu. Toda, da so ga prisili k padcu, so vzeli pot v Rim skozi Krim in so za ta svoj cilj porabili celo sezijo To je bil gotovo negativen cilj in bo ostal tako dolgo negativen, dokler bodoči kabinet ne da poroštva, da izvrši kanale in da poljski člani le pod tem pogojem prevzamejo mesta v ministrstvu. Komite poljskih poslancev ostane skupaj cel čas krize in bo vestno zasledoval vse priprave za bodoči kabinet.
Rusinski radikalci proti kanalom.
Na svojem strankinem posvetovanju so rusinski radikalci demonstrirali proti ga-liškim kanalom. Sprejeli so resolucijo, v kateri se radikalci izražajo za to, da se da namesto kanalov Galiciji odškodovanje s tem, da se položi fond za odkup veleposestva.
Češko-nemško sprava.
»Vaterland" prinaša članek posl. Mens-dorfa Ponilly o situaciji po Bienerthovi de-misiji. Težišče vse politike je v Pragi, pravi članek. Cehi in Nemci: to je vprašanje, okoli katerega se vse suče. Vsakdo je prišel že k spoznanju, da brez uspehov v Pragi ostane delo na Dunaju brez uspehov. Zato’ bi bilo treba sprave vsaj za nekaj časa, za poskus, vsaj nekako premirje. Čehi so k temu pokazali dovolj volje, čas je, da Nemci store isto. Parlamentarizem in splošna volilna pravica nista zato, da bi posamezni odločevali v politiki, ampak da odločuje splošni blagor.
Ruska duma.
V dveh sejah se je duma posvetovala o interpelaciji glede uporabe premoga na ruskih ladjah. Duma je s 112 proti 91 glasovom sklenila, da naj se na ruskih ladjah v miru in v vojni rabi samo ruski premog Komisija, ki revidira morsko intendanco*
nezaupnost. Zvečer, ko je slišala, da ji odklepajo vrata je ostala v sobi. Tudi drugi in tretji dan se je še ustavljala Naposled se je vdala željam . . . Plaha, obotavljaje se roko stisnjeno na svoje bodalce, je šla doli ter storila par korakov; nato je postala smelejša in je počasi stopala po drevoredih, srečna do solz, da je mogla prijemati in od buzo duhati cvetlice, ki jih je toliko ljubila . . .
LXIII.
Lukrecijin zaklad.
Kakor smo videli, je Lukrecija Borgia spremila očeta v njegovo stanovanje. Skrita za gostim grmovjem, je bila neopaženo prisostvovala prizoru, ki ga je bila priredila Slišala je jeclanje starca, ko je gledal prikazen grofice Alma Nato, ko je Primavera izginila in papež omedlel, je skočila k njemu ter zaklicala na pomoč. In zdaj se je navidezno trudila potolažiti praznoverno grozo svojega očeta.
»Tak povejte, je vzkliknila, »kaj ste pravzaprav videli? ... Ali je mogoče, da se vdajate taki otročji bojazni — vi, ki prej niti pred resnično strašnimi sovražniki niste kazali strahu?"
»Da . . . prav imaš, hčerka ..." je odgovoril stari Borgia, ki mu je pomalem prihajalo bolje, »takšna panska groza me ni vredna . . . Toda povej mi, dobra moja Lukrecija, ali meniš, da ni mogoče, da bi mrtvi vstajali iz svojih grobov? . . . Govori mi, Lukrecija! ... Ne puščaj me v tem strašnem molku!... Oh, prižgi te plamenice! Tam v kotu ... ali vidiš, kako se giblje gruča senc? .. “
Starec je bil ves iz uma. Praznoverna blaznost se ga je polaščala iznova. Lukrecija je mirno prižgala plamenice
Pozno, pozno v noč je Lukrecija še bedela pri svojem očetu. Naposled je starec zaspal nemirno spanje. Hči ga je gledala nekaj minut, s čudnim smehljajem na ustnicah?
naj nato posebno pazi, zlasti glede ladjevja na daljnem vstoku.
Kokovcev poslanik v Berlinu.
Petrograjsko poročilo sporoča, da postane dosedanji finančni ruski minister Kokovcev naslednik dosedanjega poslanika v Berlinu Osten-Sackena. Grof odstopi v januarju. Ta vest še ni uradno potrjena.
Turško oboroževanje.
Komora je dovolila vojnemu ministru, da porabi 156.000 funtov, ki so preostali iz proračuna, da nabavi za to svoto transportne ladje. Iz sedanjega proračuna pa je dovoljenih 200.000 funtov za prenovljenje pušk, ki se imajo popraviti in nadomestiti z najnovejšim sistemom.
Srbska skupština.
Nacijonalist Agatonovič je interpeliral justičnega ministra zakaj smejo Vašičevemu procesu prisostvovati tuji ne pa domači časnikarji. Justični minister je dogovoril, da je sodiče neodvisno in dela po svojem prevdarku. — President drž. sveta gen. Grujič bo penzijoniran in pride na njegovo mesto min. preds. Pašič.
Dievne vesti.
Deželni poslanec Mandelj odložil mandat. Dr. Krekov kavarniški dim ni tako nedolžen kot bi si kdo predstavljal. Do prav resnega konflikta je že prišlo med klerikalci in deželnim poslancem Mandljem, čigar posledica je, daje posl. Mandelj odložil deželnozborski mandat. Klerikalci skušajo svoj notranji boj na vsak način pr%iti in in poslanca Mandlja pregovoriti, da še obdrži mandat. Nekateri izmed voditeljev pa hočejo zadevo poravnati na ta način, da bodo ponudili Mandlju ravnateljstvo deželne banke. V tem slučaju bi Mandelj itak ne mogel več biti deželni poslanec.
Nemec predsednik novomeškega okrožnega sodišča? Iz zanesljivega vira se nam poroča, da se hoče minister Hochen-burger od svojega portfelja posloviti na ta način, da bo predložil za predsednika novomeškega sodišča enega najbolj ostudnih in zagrizenih nemškutarjev, nadsvetnika Gar-zarollija v Celju. Za Elsnerjem Garza-rolli, pa naj reče še kdo, da niso zlati časi klerikalno-nemškega režima na Kranjskem. Pa se bodo klerikalci še trkali na prsi, češ, da niso narodne izdajice!
Ravnajmo se pri ljudskem štetju po Nemcih In Lahih! Kar je dovoljeno tem, je dovoljeno tudi drugim ljudem. Ljudje, pazite;,na števne komisarje, ki so nemški nacijonalci, da bodo spolnili rubriko o občevalnem jeziku po vaši zahtevi 1
Kako delujejo klerikalci za ljub bljanskega meščana? Pred prazniki je »Slovenec" poročal, da bo neka mlekarna, menda sorška, prodajala v Lljubljani mlekn po navadnih dnevnih cenah. In res. Prvi dan so dobili Ljubljančanje od nje mleko na trgu za 20 v liter. Takoj drugi dan pa je dotična mlekarna že poskočila na 26 v Da gredo okoličani s cenami tako gori, so največ krivi klerikalci, ki med okoliškimi kmeti, kmete naravnost hujskajo zoper me ščana. Le držite živila — jim pravijo — da bodo še dražja. Ljubljančani vam bodo tudi za drag denar radi vse pokupili, če jim boste po malem nosili v mesto. Lepi prijatelji Ljubljane!
Deželni odbornik dr. Zajc se v sobotnem .Slovencu- pere radi blamaže, ki jo je doživel na shodu v Novem Vod-matu. Šele čez tri dni je čutil potrebo omenjati, da se je shod sploh vršil, o svo jem praznem shodu pa še ta dan molči. Dr. Zajc pa naj se nikar sam sebe ne vara, če misli, da je zanj kaj boljše, če povrh še zaničljivo piše o zborovalcih na naprednem shodu. Mi se čisto nič ne sramujemo priznati, da bi nam bili na shodu pri Prus niku — žal, da jih ni bilo navzočih trezni Predovičevi svinjski hlapci, ki jih dr. Zajc zaničljivo omenja, ljubši kot pa manj trezni deželni odbornik dr. Zajc. Tudi vodmatski .firbci" so bili tako trezni, da niso hoteli pijanega dr. Zajca poslušati.— Nam je vseeno, kaj dela dr. Zajc doma in mu ne štejemo v zlo, če magari vsak dan leži vsled pijače pod mizo. Na resen shod pa pijani ljudje ne spadajo in to naj si zapomni dr. Zajc.
Kje je pravica? V svetovalstvu župa novega zastopnika, viteza Laschana sta le dva naprednjaka, ker je tretji imenovanje odklonil. Vendar se tretji naprednjak ne imenuje. Tako imajo klerikalci vedno večino Zakaj vodstvo napredne stranke ne ukrene, da se imenuje nov tretji zastopnik v ta posvetovalni odbor? Zakaj vlada ne odpravi te krivice? Apeliramo na g. viteza Laschana, da stori tej krivici konec.
Klerikalno sovraštvo. Klerikalci znajo sovražiti. Pa tudi učiti znajo svoje ljudi sovraštva. Odkar rujejo med našim ljudstvom se neprestano širi po deželi sovraštvo. Klerikalci uče, da treba svojemu bližnjemu, ki ni pristaš klerikalne stranke, vse kar zida,
sproti podreti. Tega klerikalnega sovraštva se je nasrkal tudi Ferdinand Škerlj iz Vrhpolja pri Vipavi. Ta petelinček strahovito sovraži vse naprednjake in si v svoji domišljavosti domišljuje, da je klerikalcem vse dovoljeno. Pred kratkim je obdolžil vsega spoštovanja vredno napredno hišo g. Krečiča iz Vrhpolja raznih nečastnih dejanj in to le vsled tega, da bi se sedanjemu lastniku Pavlu Krečiču ne podelila gostilniška koncesija po pokojnem očetu. Toda mož jo je pošteno skupil. Dne 21. t. m. se je vršila pred vipavskim sodiščem tozadevna obravnava, pri kateri je bil Ferd. Škerlj radi časti kraje obsojen na 40 K globe. Sedaj pač lahko spoznajo obsojenec, kakor tudi vsi pri obravnavi navzoči klerikalci, da tudi za njih predolge jezike veljajo zakoni.
Deželna banka. Pretekli petek se je vršila prva seja kuratorija deželne banke. Kakor poroča .Slovenec" se je pri tej seji govorilo tudi o nastavljanju bančnih uradnikov — ter da so pri tem obveljali nasveti predsednika S. L. S. V kuratoriju imajo veliko večino klerikalci, ki so'z ustanovitvijo te banke za svoje somišljenike pridobili zopet nekaj korit. Ker je po dr. Peganovemu zatrdilu načelo klerikalcev, da podeljujejo službe najprej svojemu somišljeniku — ne glede na sposobnost, je jasno, da so se vsa mesta reservirala klerikalnim pripadnikom — ker dr. Šušteršič vendar ne bode predlagal proti načelu naprednjaka. Proti takemu zasedanju bodočih uradniških mest pri deželni banki moramo kar najodločnejo protestirati. Službe se morajo vsekako razpisati. Govori se pa, da je dež. odbor kar na svojo pest in za deželne denarje poslal v bančno bančno prakso Šukljetovega sorodnika dr. Dernov-ška in da je nastavil pri dež. odboru brez razpisa dr. K.
Uprava južne železnice In razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru. Dunajska direkcija južne železnice ne posveča ljubljanskim prometnim razmeram na kolodvoru nikake pažnje in da se ni pred par leti ganil občinski svet, bi še danes ne imeli na Dunajski cesti železnega mostu in ne predora ob Martinovi cesti. Kaj vse je že morala reformirati po drugih mestih.
Le skrbi kakega postajnega načelnika se je zahvaliti za kako novo napravo na kolodvoru, drugače pa je zanikrno, kakor ob otvoritvi proge proti Trstu 1. 1857. Pravi čudež je torej, da se na tem kolodvoru s tremi — štirimi tiri ne dogodi več nesreč. Zato mora pa železniški personal trpeti in delati kot živina. Tu je treba remedure in sicer takoj. Občinski zastop in parlament morata za Ljubljano kaj storiti. Poslanci morajo proti upravi železnice še bolj pa proti želez, ministrstvu enkrat radikalno nastopiti. Če ima železnična uprava pravico diktirati vozne cene in tarife zvišavati, ima tudi dolžnost, skrbetijfza varnostne potrebne naprave in za osobno varnost potujočega občinstva. Kaj pomaga kričanje po nesreči !
Prijateljski sestanek članov .Izobraževalnega kluba" in .Prosvete" bo v
sredo, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer pri Zlati kaplji".
Žiga Vodušek pomiloščen. Odvet niški kandidat g. Žiga Vodušek, ki je bil radi septemberskih dogodkov obsojen na štiri mesece zapora je bil na sveti večer pomiloščen. Ob pol 5. uri je prišla namreč v soboto popoldne iz Dunaja brzojavka, da se ima Vodušek takoj izpustiti iz zapora Gospod Žiga Vodušek je bil v zaporu tukajšnjega deželnega sodišča že od 20. oktobra in bi prestal 10. januarja, ako bi ne bil pomiloščen.
„Sokol“ v Mostah priredi danes, dne 26. t. m. v restavraciji gosp. Predoviča na Selu zabavni večer z obširnim sporedom. Ker je dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja,, se pričakuje obilne ude ležbe.
Pomlad. Poročajo nam: Vsled zadnjega nenavadno gorkega vremena cveto po Gorenjskem prav bujno teloh in trobentice. Mislimo, da so malo prezgodaj začele oznanjevati pomladi
Iz Breznlce. Tukajšnji trgovci so mesto običajnih novoletnih daril nabrali svoto 185 kron, katero so poklonili občinskemu svetu, da jo razdeli med revne otroke. Torej 185 K bi šlo v nič za tiste koledarje, ketere izdelujejo izključno same nemške tvrdke. Trgovci, posnemajte svoje tovariše v Breznicil
Meso zopet dražje? Z novim letom se zopet podraži cena govejemu mesu. Radi kužne bolezni na Štajerskem in Hrvatskem je uvoz klavne živine na Kranjsko izključen. Na kranjskih sejmih pokupijo za drag denar Moravci in drugi tujci vso boljšo živino. Razentega kupuje vole po naših krajih tudi klerikalna .Gospodarska zveza", da jih pošilja v Pulj mornarici. Koliko jih danes izvozi iz dežele ne vemo, znano pa je, da jih je poslala v Pulj v prvi polovici leta, v katerem je začela to kupčijo, 1500 glav. Ako bo šlo tako naprej, ne vemo, kam pridemo. Meje se za uvoz vsled velike agrarne politike, ki jo uganjajo tudi naši
klerikalci, zapirajo, na stežaj pa se odpirajo vrata naše dežele za izvoz živine.
Ulične in hišne table manjkajo še po nekaterih ulicah in hišah. Po nekod so ulične table še stare nabite, dočim ima hiša že novo. Naj se že napravi enkrat red v tem oziru, ker taka zmešnjava ni v prid ne strankam, ne javni knjigi, ne ubogim poštnim dostavljalcem. Mestni stavbni urad bi bil to zadevo lahko že pri naročilu novih tablic in napisov preskrbel.
Slovensko deželno gledališče. Vsled pomanjkanja prostora priobčimo daljšo oceno o včerajšnjih predstavah v jutrijšnji številki.
Papirnica v Vevčah si je že dogradila žel. tir od tovarne do Zaloga ter že prevaža svoje izdelke po njem.
Društvo ljubljanskih mizarjev in sorodnih strok vabi k XV. Silvestrovi veselici, ki se vrši v soboto, dne 31. decembra v velikem salonu in postranskih prostorih gostilne g. Poljšaka na Martinovi cesti. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti pevski zbor Vzajemnost". Po dovršenem sporedu ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
Pleskarski in slikarski mojstri bado prihodnje leto, kakor se nam poroča, zaradi velike draginje, pri vseh v to stroko spadajočih delih povišali svoje cene. Pleskarsko in slikarsko blago se je namreč sedaj podražilo za 50 do 100 •/o.
Plesnjlva smetana. Katarina Cajhen iz Pešate je 14. t. m. na tukajšnjem trgu prodajala plesnjivo smetano. Ker taka smetana ne pospešuje zdravja, so jo postavili pred paragraf in gospodje, ki imajo s paragrafi opraviti, so Cajhen podarili za Božič 24 ur zapora ali pa 10 K globe. Cajhen s tem darilom nezadovoljna, se je pritožila - rada bi še več dobila.
Iz cestne torbice. Neki posestnik iz Žalne je po Dolenjski cesti tako previdno (?) vozil, da je Mariji Parkeljevi, služkinji iz Rudnika prevrnil mlekarski voziček in seveda zraven tudi še mleko. Ta previdna (?) vožnja stane 8 K. — Ob Gruberjevi cesti pa je neki poredni konjiček pokazal svojemu kočijažu fige, pa se zapodil po Elizabetni cesti v galop. To pa zopet ni bilo všeč nekemu domobranskemu stotniku, prijel je poredneža in dal zopet nazaj kočijažu, kar morda ni bilo kočija-ževo. Večje nesreče ni bilo, le oje pri vozu se je zlomilo.
Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona*. Tudi letos kot doslej vsako leto priredi naše priljubljeno pevsko društvo .Ljubljanski Zvon" svoj Silvestrov večer v veliki dvorani .Mestnega doma" z najraz-novrstnejšim in najzanimivejšim vsporedom. Nastopil bo Pavliha, ki je z raznimi krep kimi dovtipi in drobnarijo oborožen od nog do glave in jih bo stresal po veseličnem prostoru, da bo kar vršalo. Pevski zbor bo pel čisto nove skladbe, za razvedritev bo pa skrbelo še več drugih zabav. Upamo, da bo ta .Zvonova" prireditev prav tako izvrstno obiskana, kot vse njene predhodnice, zato vabimo nanjo narodno občin stvo, ki želi preživeti par ur v veselju in zadovoljnosti.
Božičnica v .špehkamri". Znana pijanka Mica Vovkova si ga je v soboto mraku privoščila malo preveč, nazadnje so jo premagala božična čutila in zavila je proti stolni cerkvi, a na poti so jo naenkrat zapustile moči, sesedla se je tik pred vhodom v stolnico in obležala na mestu. Sled njič sta prišla dva stražnika, ki sta jo odpeljala na policijo, da praznuje tamkaj svojo božično noč.
Ubegli kaznjenec aretiran. Dne 22. t. m. je pobegnil kaznjenec prisilne delavnice Martin Bauer, ki je bil zaposlen pri tukajšnji tvrdki Tonnies. Vendar se mu beg ni posrečil. Dne 23. t. m. so ga namreč orožniki na državni cesti, ki pelje proti Dobravi, aretirali in izročili sodišču.
Iz ceste. V Hradeckega vasi je napadel neki mestni delavec nekega dninarja in mu prizadjal s polenom na glavi več lahkih telesnih poškodb. Pred justično palačo je aretiral stražnik nekega popolnoma pijanega moža in ga odvedel v zapor. Po noči je bilo aretiranih več razvnetih fantov, ki so na Frančevem nabrežju premetavali tamkaj se nahajajoče klopi.
Nove izumljene slovanske igralne karte. Kakor slišimo, je tukajšnja .Prva slovanska tovarna igralnih kart" predložila posebnim izvedencem vzorce novega proizvoda slovanskih igralnih kart, za katere je opažati veliko zanimanje. Veseli tudi nas, da so se ocenjevalci povsem laskavo izrazili o novem proizvodu, iz praktičnega kakor tudi iz umetniškega stališča. Torej stoji to naše podjetje na dobri podlagi, kar tudi mi z radostjo pozdravljamo, ker tudi to je en korak do osamosvojitve nas Slovanov, ki smo dozdaj bili tudi v tem odvisni od tujcev.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani Sprejme se: 3 kontoristi, 1 potnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špe cerijske stroke, 3 pomočniki modne in ga lanterijske stroke, 6 prodajalk, 5 učencev.
Službe išče: 2 knjigovodja, 2 korespondenta, 3 kontoristi, 3 potniki, 2 poslovodja, 23 po-pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov manu-fakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke,, 8 kontoristinj, 14 blagajničark, 15 prodajalk, 3 učenci. 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Razoc vesti.
čini
* Deček večkratni požigalec. V ob-
Buch v Švici je bil aretiran 15 letni sin gostilničarja Brandenberga, ki je v kratkem zažgal pet velikih kmečkih posestev. Splošno se domneva, da fant vkljub svoji veliki nadarjenosti in lahkoživnosti ni pri pravi pameti.
Okamenelo truplo v Pompejih. Pri zgradbi neke hiše v Pompejih so našli zidarji pri postavljanju temelja neko že okamenelo žensko truplo. Na obeh rokah je imelo nebroj različnih zapestnic, jako velike vrednosti. Gospo je gotovo na begu zasačila lava iz vulkana Vezuva in jo pokopala. Zapestnice so jako umetno izdelane in vse iz čistega zlata.
* Razsekano truplo v zavoju. V petek zvečer so našli v neki hiši na Dunaju velik zavoj, ki je zgledal, kakor kako umazano perilo. Vendar pa je imel ta zavoj jako čuden duh. Na vrhu zavoja je bil neki časopis, v katerem je bilo popisanih več umorov, dalje telovnik in raztrgano srajco. Ko so zavoj odvili, so našli v njem razsekano truplo neke gospe. Policija je dognala, da je truplo identično z 40 letno Luizo WeiB. WeiG je imela na hrbtu veliko grbo, katere se je hotela na vsak način iznebiti. Bila je neprestano v zvezi z neko zdravnico, katero sedaj policija pridno zasleduje. Kljub temu pa se domneva, da je bil tu izvršen roparski umor. Policija je aretirala neko Marijo Bartunek, ki je osumljena umora. Stanovala je hiši, kjer so našli mrtvo truplo.
Kolera in upor. Iz Lizbone poročajo: Na otoku Madeira se kolera strašno razširja. Dosedaj je umrlo že nad 300 lju-dij. Ljudstvo se brani izpolnjevati predpisane ukaze zdravstvenih oblasti. V Machillu je nad 2000 domačinov napadlo javna poslopja in lekarne, dokler jih ni konečao vojaštvo s streli prepodilo. A takoj drugega dne je prišlo pred mesto 7000 domačinov, ki so pognali vlado in vojaštvo v beg. Po dolgem trudu in naporu se je vojaštvu poslednjič vendar posrečilo upornike pregnati. Tudi v drugih mestih na otoku je prišlo med vojaštvom in uporniki do spopadov. Število mrtvecev, oziroma ranjencev ni znano. V Camari je ljudstvo poskusilo javna poslopja pognati z bombami v zrak.
Najnovejša telefonska Ib brzojavna poročil#.
Program bodočega ogrskega državnozborskega zasedanja.
Budimpešta, 25. decembra. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je nasproti poročevalcu .Pester Lloyda" svoj program za bodoče zasedanje ogrskega državnega zbora razvil sledeče: Med prvimi točkami dnevnega reda pridejo na vrsto: Avstrijsko-srbska trgovinska pogodba, podaljšanje bančnega pryrilegija, budgetm provizorij in predloga o novi volilni reformi za ogrski državni zbor, katere sestava je sedaj že v polnem teku. Grof Khuen-Hedervary je nadalje izjavil, da je s politiko hrvatskega bana dr. Tomašiča popolnoma zadovoljen ker je baje z izvolitvijo sedanjega saborskega predsedstva napravljen prvi korak za zbližanje hrvatskih in ogrskih strank. Nova volilna reforma za ogrski državni zbor ima namen zadovoljiti vse narodnosti ogrske državne polovice.
Grof Montecuccoli v Budimpešti.
Budimpešti, 25. deoembra. Admiral grof Montecuccoli pride v torek v Budimpešto, da se z ogrskim trgovinskim ministrom Hieronymom pogovori glede povečanja reške ladjedelnice .Danibus", ki namerava v prihodjič graditi tudi bojne ladije sistema .dreadnought".
Vasic vloži vsklic.
Bel grad, 25. decembra. Znani falzi-fikator dokumentov Vasič, ki je bil včeraj obsojen na pet let težke ječe, vloži jutri po svojem zagovorniku vsklic radi previsoko odmerjene kazni.
Rusinski dijaki pred sodiščem.
Lvov, 25. decembra. Obravnava proti 101 rusinskim dijakom, ki so bili aretirani pri znanih dijaških vseučiliških izgredih v Lvovu, se prične dne 14. februarja 1911 in sicer pred lvovskim deželnim sodiščem. Kakor se sodi, bo obravnava trajala najmanj
Božična darila!
Predno b1 nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe In presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
krojač
v Ljubljani, pri „Novem svetu“
javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
lažno mse urade in trgovce!
Ličen stenski
KOLEDAR 1911
je Izšel In se dobiva pri založniku
FR. IGLIČ v Ljubljani
Mestni trg št. 11.
Cena samo 30 v, pri večjem naročilu popust.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljnlnu trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, »latnine in srebrnine, Juvelov ter' briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira klna-srcbmega hlapa, kakor: nustavkov, Jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje 1 Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »B. Suttner*. Cenik zastonj ln poštnine prosto 1
V Vodmatu
se pod jako ugodnimi pogoji In na lepem prostoru proda
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, drvarnico in perilnico z obsežnim prostorom.
Natančnejše se poizve pri lastniku na Selu št. 30.
se dobivajo po prav nizki ceni pri
’ Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo in zaloga Prve hrv. tvornice sodov* v Novski.
Vi prihranit© denar!
Automatični namizni pri-„ žigalnik
MJl	(poraben tudi kot
ffVfgL-^g^jg	oblastveno zava-
Npp-žžl*-] |	rovan, izvršen iz
krogel avstrijskih Mannlicherjevih
^«»»® M	,LeP°,
darilo!	darilo!
JOSIP SCHUNDER Hfit t «fUl o dersl r ass « n237^V*.' '
Preprodajalci dobijo velik popusti — Pošilja sesamo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl Izjemne cene.
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri osltrtmištvu. Tolsto-vrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
s popolnoma urejeno in ze vpeljano trgovino
v lepem kraju na Gorenjskem, se zaradi družinskih razmer s 1. januarjem 1011 odda v najem za dobo petih let. Najemnina po dogovoru.
Več pove inseratni oddelek »Jutra*.
Priporočljivi preparati!
® c. in kr. dvorn. založnika in pa-peževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 1'50, v sodih KI'— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Pollitcrska steklenica K 2‘—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2 —.
Naročila se točno izvršujejo.
Pojasnilo
po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 vin.; krep za brade meter 1 K; Inn za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2-— in K 4 — priporoča S. STBMOL1, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
Del čistih dohodkov gre v narodne namene,
SlovenciI Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodol
Alfonz Breznik
TEODOR KORE
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 In 10
Podružnica: Stari trg 9.
dBgfisg' Priporoča se p. n. občinstvu |	za izvrševanje vsakršnih kle-
parskih del ter pokrivanje streh r	\	z angleškim, francoskim in tu-
\s I j	zemskim	škriljem,	z
\	|	astiest - cementnim škriljem
4	(Eternit) patent Uatscliek,
/ ■	j	z izbočeno in ploščnato opeko,
|	i	lekno - cementno in strešno
1	opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano so-lidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Hotel in restavracija
^Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
uvoz kave, velepražarna
Nova podru
v Ljubljan
Šelenburgova
.. Delniška družba
pivovarne ,UNION‘
'V'
Spod. Siska pri Ljubljani
priporoča
svoje izborno marčno, dvojnomarčno in eks-portno pivo v sodcih in steklenicah.
nnmi
Število naročnikov za
Planinšekovo praženo kavo
narašča ocl	c5.o	cL:n©-
tar- Nad tisoče gospodinj jo kupuje,
Velecenjena gospa!
Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati!
Planinšekova pražena kava kakih priporočil,
kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste In Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska c. 6.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
vseh. -velikosti se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno 'n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII.
Santerg^asse 13.
EH
Krasne damske
Ir 1 n Vi 11 Iz" A kakor tudi za deklice Ivi. vr U lllvt? in otroke najnovejše
mode v največji izberi po zelo ugodnih
cenah priporoča modni salon
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.	l
Ogromno znižane cene v božičnem tednu!
Narejene obleke, športne obleke ter suknje za gospode in dečke; konfekcija za dame in deklice. Primerna božična darila! Dober nakup!
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
sgfEgž			
			
!
Poštne hranilnice št. 49.086.
1 *
Olro račun Avstrp-ogrske banke. T Stanje hranil, vlog sklepom 1909 I :	K	3,700.000.	:	i
:	Telefon	štev.	135.
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 :	K	160.000.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje
pretrgalo.
Na razpolago so domači hranilniki.
Gričar« Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica
priporočata
zimske suknje, zako iz lodna,
s sukneno ali kožuhasto podlogo,
pelerine, domače suknje itd. itd.
Uajpripiavuejša darila za Božič in novo leto!
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
švojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
Sprejema S2 tudi les v žaganje na parni žagi.
iMtea£iC
n
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jemljejo v račun.
Delniška glavnica: E 5,000.000.
301—46
Isreili
Stritarjeva ulica štev. S.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
_	I	II	i	•	_	.	.1	3«	vrl A/VkA	W A
Rezervni fond: K 450.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 |-ž |q.