9. številka.
3 n6.
Izdanje za, četrtek 21 januvarija 1897
(v Trst«, ▼ Šetrtek zjutraj dne 21 januvarija 1897)
Tečaj XXII.
„EDINOST"
i t. h«j a p« trikrat na teden ▼ iostih tadanjih ob torkih, oelrtklh in sobotnh. Zjurranjo iztianje ii-hain oh (t. uri zjutraj, verorna pa »h 7. ari veter, — Obojno ladanje stane : r«, J«t.tnnanauen . f. 1.—, izven Avstri]« (. 1.5* t». tri mesflc-, . „ 3,— , , , i,.Sfl ca pol leta . , » 8.— ■ ■ ■ c« vse lato . . „ 12.— „ , .U.—
Ntro6nlnc Jt platsvaO aapr«| ns aaroftbt
fcr« prilfižnae naročnine te uprava na
•Ura.
Posamičse itevilke se dobivajo t pio-'.ajalninaL tohaka v lr»tu pe 3 btp. iaven Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi m računa po tarifn v potita; 2» naslove z debelimi trkam! se platuj* prostor, kolikor obsega navadnih vrstic Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do mati oglasi itd.se rainaaje po p**odM
Tsi dopisi naj se poiiljajo nrodnittvu aliea Casermi it. 13. Vsako pi-mo m«r» biti frankovano, ker nefrankovan* se ne sprejemajo. Rokopisi s« ne vrata*««.
Haroinino. reklamasije in ogiAH« spre jf-ma npr avniitvo ulita Molinn pic-•olo hit. S, II. nadst. Naroiaino in eglase je plaievati loso Trst, Odprt« reklama «ije so proste poitnine.
GI
ko.
, t trfO>o«H J4 m*«".
Posl. Spinčic o odnošajih na naših puštah.
Govoril t zbornici poslancev dne 9. januvarja 1897.
(Zvršetek.)
V območju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je 814.000 Hrvatov in Slovencev, 294.000 Italijanov in 43.000 Nemcev. Ista prava, katera imajo ti obojni poslednji, morali bi imeti tudi [jivi, in sicer to tembolj, ker jih je več po številu.
Keklo se ie, da je bil moj predlog presplo-šen, niso ga razumeli. Ob dobri volji bi ga bili lahko razumeli^ tem bolj, ker sem ga pojasnjeval v svojem govoru od 16. marca 1896. Moj predlog teži za tem, da se na poslopju direkcije v Trstu prirede ne le nemški in italijanski, ampak tudi hrvatski ali slovenski napisi, da bi bilo označeno že po napisih, katere narodnosti se nahajajo v tem območju.
Nadalje naj bi se na vseh poštnih uradih v Trstu in sosebno tudi v Istri priredili v vseh treh jezikih. Razglasi naj bi se izdavali tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku, naredbenik naj bi izhajal tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku, in dovoljeno bi moralo biti tudi polaganje izpitov v hrvatskem in slovenskem jeziku, scsebno za poštne urade' na deželi ; slednjič bi moralo biti dovoljeno, da bi poštni uradi na deželi mogli dopisovati v hrvatskem in sloveuskem jeziku.
Nekaterim gospodom se dozdeva, da tega ni možno vsprejeti, toda to je povsem naravno in odgovarja državnim temeljnjim zakonom. Gospodom na pošti v Trstu se dozdeva, da zanje na pošti obstojita le nemški državni jezik in pa tisočletni kulturni jezik italijanski, in niti sanja se jim ne o državnem teraeljujem zakonu, obstoječem že trideset let.
Menim, da bi bilo v dolžnost viši upravi, da nekoliko bolje pouči te ljudi, in sicer ne le gledć na jezik, ampak tudi v družili stvareh. Navedem vam nekoliko stvari.
Omenjal sem že večkrat, da za poštne urade na deželi posebuo radi imenujejo take uradnike, in sicer tudi v hrvatskih krajih, ki so zajedno tudi
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
15
EOMAN.
— Francoski spisal Alphonse Dauiiet, preložil Al. B. —
Ko so šli potem po Delobellea, je popravila Dčsi-ree gube na krilca, uravnala trakove aa čevljih Ur še slednjič, ne da bi odložila svojo iglo, pogledala svojo delo : tudi ona, ubogi, himni otrok, se je čutila premagano od razburjajoče omotice, vzbujane od te veselice, pri kateri ona ne bode mogla biti. Slednjič je vstopil veliki mož. Sidonija mu je morala penoviti par lepili priklonov, katere jo je učil, in pokazal jej je, kako naj hodi, kako naj se drži ter se smehlja, odpiraje usta z rahlo, okroglo odprtino, tako, da ima ravno oiazinee prostora v njej. Točnost, s katero se je otrok ravnal po njegovih navodih, je bila res »mešua.
,Ona ima komedijautsko kri v žilah 1*... je vskliknil stari igraiac oduševljen ter ni urael, zakaj Frana, tega velikega bebca, jok sili...
Še čez jedno leto bi bil človek lahka vprašal Sidouijo, kakšne cvetice so tisti srečni večer krasile predsobe, kakšne barve je bile pohištvo n katera plesna melodija se je nvirala, ko je ona
j najhuji agitatorji zoper Hrvate Naj le tudi oni izvršujejo svoje pravo, vendar naj bi pod avstrijskim orlom, in ce!6 dvostrokim, ne postopali zoper Hrvate v hrvatskih občinah, obrekovanjem, lažmi in takim orožjem, kakor se je n. pr. v minolem letu dogodilo v Lovranu. Zdi se, da niti ni bilo prave preiskave, dasi je bilo, kakor je meni znano, uloženih tožeb v tej stvari.
V zadnjem času se je dogodil tudi neki slučaj, ki kaže mišljenje gospodov na direkciji v Trstu. Neki mož je dobil neko pošto v Istri — nočem je imenovati —, neka osoba, ki je celć v Ljubljani nastopala zoper Slovane in ki je tam izzivala škandalov. Ta osoba je dobila pošto ▼ Istri, tako, da so se prezrli stareji, sposobneji in bolji uradniki, in sicer erarično, lukrativno pošto, najbrže v zalivalo, ker je nastopila proti Slovanom.
Postopanje gospodov na direkciji možno je soditi tudi po nastopnih okolnostih. Pred dvemi ali tremi leti se je tu vsprejel predlog, da je v Kaštelirju zasnovati pošto. Ustanovila se je tudi, toda ne v Kaštelirju, ampak v Sv. Nedelji, kjer niti prosili niso, kjer niti sanjali niso o kaki pošti. Naj se reče, kar-koli se hoče, to se je zgodilo le zato — ti dve vasi sti blizo jedna drugi —, ker je Sv. Nedelja bolj italijanska po mišljenju, Ka-štelir pa bolj hrvatski. Hoteli so imeti jeden po-italijanftevalni zavod več v onih krajih. Te stvari najbrže niso znane visokemu ministerstru, a uprav '. zato naznanjam jih tu javno.
Ozirom na želje Italijanov se postopa drugače, gospoda moja, tudi tedaj, ako te želje niso opravičene. Dogodilo se je n. pr. nedavno temu, da se je v Trstu anonimnim pismom javno zahtevalo, da brzojavni urad na borzi bodi ob nedeljah j odprt tudi po 3. uri popoludne, in v čisto kratkem času se je tudi zgodilo tako. In kaj se ja pokazalo potem, gospAda moja ? Da je neki gospod, ki pozna slabosti gospodov na poštni direkciji, stavil z nekim drugim, da stori tako direkcija. (Veselost.) Zares, to je fakt, to se je zgodilo vsled stave po javnem anonimnem pismu.
Notice o pošti in brzojavu se dajejo nemškim
stopila v dvorano — tak globok utis je bilo ostavilo v njej užito veselje. Ničesar ni pozabila, niti kostumov, ki so plesali okolu nje, niti otroškega smejanja, niti tistih malih nožie, ki so se mešale na gladkem parketu. Jedenkrat, ko je ravno sedela na robu velike, z rudečo svilo prevlečene sofe ter prvič v svojem življenju s ponujane jej plošče vzela Čašo sorbeta, se je spomnila nenadoma temnih stopaic, malega, neprijetnega staiovanja svojih roditeljev, in njen dom se jej je zdel kakor daljnja diljnja dežela, katero je ostavila za vedno.
Sicer pa se je slehernemu zdela mična: vsi so jo občudovali in božali. Klara Fromoutova, od nog do glave s čipkami pokrita minijaturska kmetica iz Normandije, jo je predstavila tvojemu bratrancu Georgesu, divnemu huzavju, ki se je na vsak korak obrnil, da pogleda učinek svoje sabljine torbice.
tSlišiš-li, Georges, ona je moja prijateljica.. Ob nedeljah se bode igrala z nami... Mama je dovolila*.
In z naivno prisrčnostjo srečnega otroka je objela Cbžbeovo hčerko iz vsega srca,
A vendar je morala zopet proč... Dolge ie, na temni cesti, kier je kocal sneg, na stopnisah
in italijanskim časopisom, posebno pa italijanskim; hrvatskim in slovenskim časopisom, izhajajočim v Trstu, se pa nikdar ne dajejo te notice, da bi tudi Hrvatje in Slovenci mogli zvedeti iz časopisov, kaj se godi na pošti.
Ako prilika tako nanese, zatrjajo, da sploh ni zadostno ljudij za konceptno službo in za poštno in brzojavno službo. Jaz vem, da je ljudij, ki s popolnimi izpiti čakajo po dve tri leta in ne morejo dobiti mesta, in sicer prav vrle moči toliko med možkiai kolikor med ženskimi. Dozdeva se, da na direkciji ▼ Trstu vlada neko posebno mišljenje do„Slovanov, tako, da so v poslednji čas začeli vsi bežati od direkcije.
Zdi se, da se jim že to iteje v zlo, ako govore v svojem materinem jeziku le v zasebnem občevauju. Ako kdo reče poštnemu ravnatelju ali kateremu viših uradnikov, da je vešč hrvaščini ali slovenščini, potem ga zavrnejo, da tega ne potrebujemo. Na drugi strani pa pravi poštni ravnatelj, da nima ljudij, veščih teh dveh jezikov. To je ravno, da jih noče imeti.
V	zadnjem mesecu sem dobil iz Trsta množino pritožeb, iu sicer o dogodkih, katerih ni tako lahko povedati tu, in ki se v prvi vrsti tičejo nekega izvestnega višega komisarja, in na drugi strani oseb italijanske ali slovanske narodnosti.
Zato sem si zapisal nekatere teh dogodkov, da ne bodem preobsežen in da ne izustim česa, kar bi ne bilo pristojno. Dovoljenjem gospoda predsednika prečitam te notice, kakor sem jih po-▼il v obliko vprašanj (čita):
V	prvo: Ali je res, da se je odpustila neka manipulantinja v Trstu iz uzrokov, katerih tu navajati ne bi bilo umestno, da se je pa potem trpela kakor ekspeditorica na poštnem uradu pri Sv. Lovrencu del Pasenatico, in da je bila istotako kmalo za tem prenotovana za službo v Trstu ?
Ali je znano visoki poštni upravi, da je tudi peštni urad v sv. Lovrencu, kakor druge poštne urade, pregledaval uprav isti viši komisar, radi katerega se je odpustila omenjena manipulantinja iz službe v Trstu ?
brez luči, v tihi sobi, kjer je je piičakovala mati, jej je plesala pred očmi jasna svetloba salonska.
.Ali je bilo lepo ?... ali si se dobro zabavala?* je povpraševala gospa Ch&beova tiho, od-penjaje zapone na sijajnem kostumu drugo za drugo.
A Sidonija, premagana od upehanosti, je brez odgovora stojč zaspala ter pričela sanjati lepe sanje, ki so imele trajati vso njeno mladost in pro-vzročevati jej mnogo solz.
Klara Fromoutova je ostala pri besedi. Sidonija se je često igrala na lepem vrtu s peščenimi stezami. Lepo izrezljase šaluzije in ptičnico z zlatimi žicami je mogla motriti prav od blizu. Spoznavala je vse ogle ie kote prostrane tvornice, in kadar so se igrali v tihoti nedeljskih popoldnevov, se je mnogokrat skrila za tiskalaieami. Ob praznikih je bilo tudi zanjo pognojeno pri otroški mizi.
Vse jo je ljubile, ne da bi bila oaa kedaj komu pokazala posebno naklonjenost Dokler jo je obkroževala tista gizdavost in potratnost, se je čutila srečno, dejal bi lepšo, a ko se je vrnila domov ter je tvornico ugledala skozi motna stekla veznega okna, pojavilo se jej je v srcu uedoumuo hrepenenje, nepopisljiva jeza.
(Pride ie.)
^ drugo : alt je znan o postni upravi, da se j« neka C.troliin. Caleari, n meščena v Trsta, odpustila, ker se j . baje pri -kontriranjn n*šel primanjkljaj 10 gld. uvč. in .1h se ni vsprejela zopet vziic opetovanim prošnjam, dasi je bilo znano, da ni hi!* izključna pogreška t skontrl-ranju samem, kar je celo istega dne potrdil neki pustni ura lnik ?
V	tretje : ali je re3, da je Carolina Caleari žrtev omenjenega višega komisarja, kaker več drugih oseb? In aku to ni res, zakaj ni poštna oblast silila na to, da bi so bilo nadalje preiskovalo o prijavah. d oglih kazeuskemu sodišču od istega in zoper istega komisarju in zakaj se stvar ui završila po pravem procesu, ampak se je položila ad acta ?
V	četrto; «li je res, da neki poštui sluga imenom GorUtto, ki je napravil hudih obtožeb zoper tega višega komisarja samega, ne le ui bil kazuoran t^ko, kakor bi bil zahteval ta »lučaj, ampak se mu je takoj istega dne, ko je potekel rok za rekurz na ministerst.ro, potem ko se ga je nagovarjalo popred, naj čaka tega roka, kar dovolila trimesečna predplačil njegove dnine in se ga je pustilo v Trstu, kjer «e je ponašal kakor .prijatelj- gospoda višega I»>misarja ?
Ali meni viša poštna uprava, da je dotični risi komisar le iz krščanske ljubezni tako postopal nasproti Gorlattu, istemu Gorlattu, ki je pisal popred, da se hoče usmrtiti radi šikan gospoda vi-iega komisarja ?
V	peto : ali je znano najviši poštni oblasti, da so se že pred leti oglašale javne pritožbe zoper istega višega komisarja radi postopanja njegovega nasproti slovanskim strankam in njih jeziku? O tem si dovoljujem opozoriti visoko poštno upravo na uloge, ki so se jej predložile v zadnjih treh letih od žaljenih oseb in ki navajajo veliko število posamičnih dejstev, ki morajo dovesti do temeljite preiskave, in, ako se pokažejo resnične, do isto tako temeljitega ozdravljenja odnošajev na postnem ravnateljstvu v Trstu. (Tako je !)
Kr asno poslopje v Trstu je zares prenovo in prelepo za to, da bi postalo Avgijev hlev. (Čujte ! Cujtel — Poslanec Metiger: Kako se zove visi komisar? — Poslanec grof Ooronini: V Trstu in v Primorski ue treba povpraševati še lel — Tako je !)
Imena nisem imenoval, toda vsi gospodje okolo mene so že vsklikali to ime.
Ob zaključku bi nujno priporočil poštni upravi da h: j»;n.-\la * ozir poštne '» saje v Istri, sosebno tudi ©ne, katere sem priporočal v resolu-cijsketn predlogu minolega leta, gled<§ Žminja in Kastva, in gledš osnove poštnega urada v Zametu, ter da bi nadalje povišala aktivitetne doklade uradnikom in slugom na pošti v Opatiji. (Prav res! in Dobro 1)
Jaz torej nisem sovražnik poštnim uradnikom, ampak, nasprotno, želim, da bi jim prav dobro šlo in da dobe svoje pravo, da pa tudi oni postopajo dobro.
Opatija je, kakor znano, svetovno slavno zdravišče in zabavišče in uradniki in slugu imajo prav veliko posla, isti so pa se svojo aktivitetno doklado vendar le v četrtem, torej zadnjem razredu. Prosim torej, da se isti uvrste, ne v tretji, ampak kar v drugi razred aktivitetne doklade, v katerem so v vsej Primorski le posiui uradniki in slug« Trsta.
Zagotovljnui, da so stanovanja in hrana v Opatiji še veliko dražja nego v Trstu. Sluge dobivajo n. pr. tam 80 do 100 gld. aktivitetne do-klaeie, plačevati morajo zajeda© suoieo in kuhinjo najmanje 150 gld. (Cujtel) Bilo bi torej prav t» pravić o, ako bi se tu, kakor v dragih sličnih krajih, — povišala aktivitetua doklada uradnikov in slug.
Konečao bi prosil, da bi se ue dogajale take stvari, kakor kažeta dva izgleda iz zadnjega časa, katera hočem navesti.
Tu imam jasen uaslov za Opatijo. List, ki je bil notri, prt je Sel najprvo r Oprtalj, iu potem še le j« došel v Opatijo. Drugi slučaj zadeva ueko brzojavko.
Jaz sem že večkrat brzoj a vil od tu v Opatijo ali v Volosko in tudi iz Opatije in Voloike ■o mi dohajale semkaj brzojavke, pisane povstrn pravilno. Brzojavko pa, ki jo imam ti, je omenjeai poštni arad v Voleski, kjer žive izključno 'Hrvatje,
poslal v uradu, kjer žive sami Hrv.aje, v Puuat . na otoku Krki, toda vse bi u a išle je popolnoma . nerazumljiva (Čujte! Čujte!) To je brzojavka št. j 23 in se glasi (čita) :
Kamo izlet Kosljun sriedu ili cetorak po-J poldne 60 do 80 naših izposluj priroda u rataru | svkrbi jnzinu obznani Nasiti liedi pismo*.
To se sploh komaj čita, a tega ni možno i razumeti. Prosil bi torej visoko upravo, da na bi | se več dogajnle take stvari. S tem zaključujem, j (Žtra pohvala.)
Poi stiske vesti.
V TRSTU, dne 20. jamiTarija 1897.
Državni zbor. Consumatum est — dovršeno je. Včeraj je zbornica poslancev dovršila razpravo o vsem proračunu iu je vsprej^la v drugem čitanju zakon o investacijah in finančni zakon. S tem je dovršila še zadnjo veliko nalogo, ki jej je bila prisojena pred smrtjo. Predložiti se jej utegnejo še katere manje stvari in potein se raziđe za vedno. In dobro je tako. Razmere v tej zbornici so :<e že zmedle tako, da v tej zmešnjavi ni bilo več videti parlamentarnega načela inje bilo vse to pehanje le v zaamrh parlamentarnemu življenju* Le pohvaliti moramo vlado, da je po možnosti skrajšala življenja nit tega parlamenta. Hvaležni pa jej bi bili še bolj, ako bi hotela privoščiti tej zbornici, da bi mogla zares liberalnim činom za-tisniti svoje trudne oči — z odpravo spoue, ki ne dopušča pravega razvoja javnega menenja z o d-pravo časniškega kolka!
V včerajšnji seji je poslanec N a b e r g o j interpeloval, ker se na južnem kolodvoru v Trstu in na nekaterih drugih postajah Primorske le v nemškem in italijanskem jeziku naznanja odbod rlakov.
Katoliški cen trum ? Beseda postane vendar dejanje: v našem parlamentu pride vendar le do posebne katoliške »kupine. Poslanci iz nemškega konservativnega tabora, njim na čelu v prvi vrsti pos. Ebenhoch, dajejo nam razumeti že dlje časa, da ue bliža svojemu koneu dosedanje razvrščenje konservativcev in zadnja „Reichswehr" — glasilo grofa Badenija, kakor trde dobro poučeni krogi — že preludira razpadu Hohenwartovega kluba in zasnutju katoliškega centruma. Samo o tem še ni ua jasnem, da-li oljarne ta nova bodoča skupina vse kousei vativce brez razlike narodnosti, ali pa le nemške konservativce. Koče no glasilo meni pa vendar, da za sedaj se združijo le nemški konservativci. Tudi mi menimo tako. Saj so nemški konservativci se svojun postopanjem o celjskem vprašanju poučili vsakogar, da se hočejo nekoliko bližati nacijonalni ideji nemški. S tem pa so slovanskim konservativcem naravnost zaprli pot do svojega bodočega kluba. To bi bilo vendar malo čudno, da bi se naši konservativci, z vstopom v tesno zvezo z nemškimi tovariši, še bolj oddaljili od narodne ideje v istem hipu, ko so nemški konservativci izjavili na ostentativen način, da so hočejo bližati tej ideji 1! Tega ne morejo storiti naši konservativci, ako imajo le se iskrico ljubezui do svoje narodnosti. Tik o je bilo naše stališče od nekdaj in danes smo uverjeni bolj nego kedaj poprej, da je to stališče pravo. In ako bi hotela naša katolišk< narodna stranka postopati nasprotno temu stališču, potem bi jej morali reči, da je bila druga polovica nje naslova le naslov neodpustni komediji.
S tem predmetom se je bavila te dni tudi -Politika4 in v naše zadoščenje se izvajanja tega lista povsem strinjajo z našimi nazori, Tudi praški »taročeški list dokazuje, da slovanski konservativci ne morejo vstopiti v jedinstven klub z nemškimi konservativci, dokazpje, da je v nas nemogoč centrum, ki bi obsuzal vse konservativce. Nemškim konservativcem je lahko, ker njih na-roduoit je zagotorljeaa na vse strani, dočim mi Slovani še visimo v zraku se svojo narodno ekzi atencijo. Toda tudi s katoliškega »tališča ui sile slovenskim konservativcem, da bi se družili z nemškimi konservativci v jeden klub. Gospdda »e sklicujejo ua analogijo v Nemčiji. To ne velja. Nemčija je po večini pro estanska, tam je bil mogoč takozvaui kulturni boj, aaperjeu proti katolikom. Ta boi je bil toli silen, da je bila dolžnost vsam katolikom, postaviti .se kompaktno v bran. Take potrebe pri uas ui iu videti bi hoteli onega, ki bi hotel trditi, da ni velikanske razlike med našimi sdnsšaji in nemškimi glede na položenje katoliške stvari. V
nas imamo vladarsko hišo eminentno katoliško, v nas sta katoliška skoro vse plemstva in vsa bi-rakracija gori do ministrov, v nas relja kalol ciiem kakor državna vara. V nas terej n« more priti katolicizem r toliko nevarnost kaker v protesten-ski Nemčiji. V kolikor pa treba obrambe zoper oni liberalizem, ki je identičen ^ zanikanjem verskega čntstrovanje, se lahko družijo konservativci vseh narodnosti od »lučaja do slučaja, ne da bi se spajali v jeden jedinstven klub. V nas predstavlja katolicizem toliko etično iu moralno siie, da bode vsikdar, vtrenotku, lahko xdruž«ral konservativce v skupen odpor zoper napade od katere koli »trani. Drugače je z vprašanjem ohranitve naše narodnosti. Da ne bodemo govorili na dolgo, izjavljamo na kratko: borba za našo narodnost je težavna, ker nimamo moralne opore nikjer, razen v nas samih, in j<! stara tradicija proti nami
V tej borbi pa res treba neizogibno koncentracije vseh sil.
In kakor rse kaže — morda se motimo, ali vse kaže tako — nemški konservativci sami ne mislijo za sedaj na osnntje splošnega kat. centruma, ki bi obse/.hl tudi slovanske konservativce, ampak hočejo biti med seboj, hočejo biti Nenci. Po»l. Ebenhoch postopa že dlje časa v tem zraislu, postopanje nemških konserratirser v deželnem zboru štirskem tudi *li do take sodbe, a postopanje ogromne večine nemških konservativcev o celjskem vprašanju priča, da so i oni sklenili svoj pakt z narodno idejo nemško. In mi jim ne štejemo toliko v zlo tega, kaj čemo, duh časa je tak. A ne izogne se pogubi oni, ki ne ume računati % duhom časa. Nočemo trditi, da nemški konservativci ne bi radi vsprejeli v svojo sredo svojih slo-ranbkih tovarišer, toda le ti bi morali pustiti svoj narodni čut — pred vratmi. To je vendar jasno, da v skupini, -eatoječi na narodni podlagi nemški, ni možno delovati za narodno idejo slovansko. Mi smo hvaležni nemškim konservativcem, da so jeli nastopati odprtim vizirjem, in da so dali prilike slovanskim konservativcem, da morajo le ti soditi stvari kakor »o in da so lahko že sedaj došli do uverjenja, da združenje v jeden jedinstveni klub z nemškimi tovariši bi bilo mogoče le za jedno o-gromno ceuo : odpoved vsakemu vspešnemn dela za svojo slovansko narodnost 1
Ali bodo hoteli naši konservativci poplačati tako ceno ?! Nočemo jih žaliti z izražanjem take bojazni, ampak udajamo se trdni veri, da na&i slovenski konservativci se svojimi sklepi na shoda v Ljubljani dne 28. t. in. nastopijo pot, na knt°ro jim kaže prst nemških konservativcev samih, postavivših se na narodno stališče nemško, na ono pot, po kateri bodo mogli čuvati svoja verska načela brez škoda za narodno načelo slovansko. — Kdor p'.zua uaše Spinčiče, Laginje, Biaukinije in Nabergoje, ta je uverjen, da v sodelovanju žnjimi bode pruv ialiko združiti konservativno idejo z narodnim delom. Ta možnost pa je najbolji argument za — jedinstveni jugoslovanski klubi
Izvolitvi* lira. Podlipnega županom praškim je že potrdil presvetli cesar.
Občinski zastop v Gradcu in pn Bis-marekovo slavje. Občinski zastop v Gradcu je bil sklenil, da župan mesta Gradca zastopa mesto na teh slavuo.itih iu da je v spomin na to slavje vsaditi pred občinsko palačo .Bismarckor hrast". Ta sklep pa je uničilo namastništvo. Zoper u na-mestništveni odlok se je mestni zastop pritož i ua upravno sodišče aa Dunaju. Le-to pa j« dvignilo zabrano, utemeljuj^ svojo razsodbo s tem, da „v omenjenem sklepu mestnega zastopa ni nikako r š u e nezakonitosti". Ako je stvar re-likonensika demonstracija, naj le bo, samo da ui „nezakonita*. Graški župan se sicer ne udeleži Bismarckovih slavnostij, ker so iste že miuole, toda „Biamarckov hrast" se usadi vendar. In to drevo bodo raslo in zelenelo r arstrij.skein Gradcu v proslaro moža, ki je na nečuven način varal avstrijsko lojalnost. Ali ne šutijo mestni očetj« v Gradci, kako grozno odijozeu je njihov čin, ozirom na ona glasovita razkritja Bismarckova ?! Ali kq govorimo! Res čudaki smo, ki ne »enoo še, da pangermanska ideja tie pozna ozirov. Oai, Veliko-uemci, sad« svoje hraste, mi Slovenci pa imamo tudi takih ljudij, katerim je še naša mehka lipa — pretrda!
Pastirsk list o narodnosti. Iz Berolina 19.: Nadškof v Poznauakem, Stadlevski, izdal j«
svoji podrejeni duhovščini pastirski list, v katerem • poživlja duhovnike, da naj ljubijo svoj jezik, toda ! zajedno da naj spoštujejo druge narodnosti. Pa- j atirski list naglasa še posebno, da naj nihče ne i goji nekristijanske misli, da s.) molitve v jedne m ! jeziku Bogu milejše, nego v drugem. Pred Bogom i so vsi je-'iki jeduaki.
Zagrebški vseučeliščniki kneza Nikoli. Povodom jubileja dinastije črnogorske odpravili so zagr. baki vseučiliščniki ta-le brzojavni pozdrav knezu Nikoli: „Zjedinjena hrvatska in srbska aka-deuiiska mladež pridružuje se molitvam, ki jih povodom današnjega narodnega slavja Srb in Hrvat pošiljeta Bogu za življenje Vaše Visokosti, za napredek in velikost junaške Čruegorel* — Istega dne je došel ta-le brzojavni odgovor: „Čestitke sjedinjenih mladih bratov hrvatskih in srbskih o našem narodno-dinastišketu slavju je moj Gospodar vsprejel najpri južneje ter izjavlja svojo zahvalo. Vojvoda Simo Popovid*.
Slabe vesti iz Eritreje. Iz Rima javljajo včerajšnjega dne: Kasala je sicer še v rokah Italijanov, toda, kakor že rečeno, utrdba je odrezaua od Agordata, kajti čete dervišav dospele so do Bibare. Bati se je sleherni trenotek, da napadejo Kasalo. Tam je nakopičanega mnogo živeža fn streljiva. — Poveljnik dervišev, emir Ahtued Fabril, je že svojim štabom v Amidebu
.Tribuni* javljajo iz Masa ve : General Viga 116 je dospel v Keren ter prevzel poveljstvo aktivnega Tdja. Te čete sestoje iz planinskih lovcev, strelcev in pa iz jedae stotnije afrikanskili lovcev. Derviši so si postavili svoje šotore pri Mogolu in, kakor vse kaže, ne mislijo se ganiti z lepa od tam. Italijan ke čete so združene na črti Keron - Agordat. — Ljudstvo živahno komentuje službeno brzojavko, ki trdi, da doslej ni nikakoršne nevarnosti na južni meji Eritreje. Kajti jasno je, da je general Vigan6 v velikih skrbeh 111 se boji, da ga utegnejo prese-nečiti tudi abesinski ras iz Tigrćja.
Različne veati«
Osobne vesti. C. kr. namest.iik K i n a 1 d i n i
se je odpelji! ua Dunaj, kjer se bode mudil par dnij.
Nj. preuzv., knezenadškof goriški dr. Zorn se je vrnil v Gorico.
Popravek. V govor posJ. S p i n č i i a v zadnjem izdanju, na drugi strani, v prvem odstavku prve kolone so je urinila tiskovna pomota. Mesto 184.000 Slovencev in Hrvatov v Primorski in Kraujsai mora .stati 814 000.
„ii r\Cuoiii" o sh.idu Itd. froučrfh. Negativno reauicoljubje m zavijanje pokazalo je magistratov« trobilo zopet v svojem poroči iu o shodu, ki ga je priredilo polit, društvo minolo nedeljo v Tre očali. Neobičajno iti/.uim čelom piše ta list: »Slovenski shudi bi aleue drug drugomu ter so si podobni. Danes, v nedeljo, priredili so ga običajni agitatorji v Trebčah. Udeležilo se ga )e 54 oseb (!), od katerih je bilo »amo 21 volilcev, ostali pa fant ali nI od 16 do 20 let, kutrtri STomaki niti ne znajo, da z ' glasovanjem za ločitev okolice od mssta — tudi če bi bila mogoča, kar pa ni, — se obsojajo na bedo, ki jo izgovarjajo za svojo deželo.
Veseli me, da Vam morem povdariti resnici na čast (!!), da se Trebenjci ni*o udeležili shoda. Kmetje so se zbrali pri poslopju, v katerem naj bi se obdržaval shod ter gledali one, ki so prihajali 11a zborovanje, vsklikaje iim tu pa tam kako ironično besedo. Ko pa je pričelo zborovanje, zbralo se je rnuogo miadeuičev Trebenjskih pod okni sobane, v kateri je bilo zborovanje, kjer jo zapeli par tržnških narodnih pe^^i v veliko ogorčenje zborovalcev, ki so morda baš sklepali ubijalsko resolucijo, da se ima okolica ločiti od mesta. (Ali so take laži v čast njih „kulture* ? Stavec.) Stvar je bila tolikanj resnobna, da jB c. kr. komisar, ki je bil dosel na shod, poslal orožnike, da so raz-gnali in oddaljili pevce, in s tem preprečili morebitni spopad.
Vidite torej, da okolica ni tako zla, kakor žele kazati agitacije onih gospodov .avvocatini" in pa razduhovljenih duhovnikov. V temelja grele za par zaslepljeucev, ki so jih uaščuvali proti mestu z Bog zna kakšnimi obljubami dobička ; toda večina okoličanov je dobra. A treba skušati vzgajati to ugodno razpoložeuje okoličanov. Doslej se je pustilo po okolici sloveuskim agitatorjem delati, kar so hoteli. Zakaj ne bi se govorilo tem ubogim
kmetom kakor prijatelji, pajasnnje jim, da morejo kaj dobiti jedino le od mesta in ako ostanejo prijatelji z meščani, vsega, kar jim treba: cest, vode, zdravnikov, šol, razsvetljave in na stotine drugih malih in velikih st»arij. Med tem pa je reakcija v Trebčah na vsak način dobro caamenje zoper agitatorje. Bi!., bi delo uissiljeHja izkoristiti to okolnost v blagor okolice in mesta zajeduo*.
Mi beležimo najprvo to pripozaanje „Picc.*, da so najeti zaslepljene! hoteli izzvati spopad, da so došli izzivat pod okno dvorane, v kateri se je vršilo zborovanje. Konstatujemo nadalje, da „Piccolo" sam si r.e upa reči niti besedice, po katero bi se utegnilo soditi, da je naša stranka zagrešila ni najmanji nepravilnost. To treba da si zapomaimo v bolje razumevanje : kdo so poslužaje zakonitih sredstev in kdo hujska na tem ozemlji tržaškem.
Odbor .Slovanske čitalnice* javlja p. 11. členom, da dosedanje plašne vaje se ne bodo več vršile vsled pičlega obiska.
Pevsko društvo .Skala" v sv. Križu priredi v nedeljo dne 24. t. m. vesalico z jako razsežnim in lepim programom, katerega smo priobčili v poslednjem izdanju. Ta dan vršila se bode torej v Sv. Križu dvojna narodna slavnost; namreč shod društva „Edinost* in pozneje narodna veselica. S tem shodom zaključi pjlitteno društvo .Edinost*4 svoja zborovanja po okolici in kakor je slišati iz Sv. Križa, gotovo bode ta shod eden najzanimivejših in najbolj obi«kovanih. Križani se pripravljajo za ta shod in overjeni smo, da častno rešijo svojo nalogo! Uveijeui. sma tudi, da ta shod obrodi dobrega in zdravega sadu. Lahko rečemo, da so Križani v zadnjem času postali narodnjaki prve vrste, osobito tamošnji mladeniči. Ponosom lahko nastopajo !
Upisalo se je v zadnjem času veliko u lov v .Sokola* in kakor čujemo, mislijo celo ustanoviti nekako podružnico .Tržaškega Sokola*. Dotični mladeniči napravijo si tudi sokolsko obleko in potem, združeni s tržaškimi Sokoli, bodo nastopali v svobodnih vajah. Tudi godba križka postane uprav narodna godba, čujemo, da si omisli sokolsko 0-pravo.
Le tako naprej' vrli Križani, in v kratkem iztrebite tisto malo ljubke, ki se še nahaja med vami 1
Da se pa slavnosti prihodnja nedelje izvrše sijajno, priporočamo meščanom in vsem drugim okoličanom, uaj pridejo v velikem številu v sv. Križ.
Na svidenje torej, prihodujo nedeljo 1
Vabilo na prvi koncert, ki ga priredi novoustanovljeni tamburaški klub »Ilirska Vila* s sodelovanjem domačega pevskega zbora pod vodstvom kapeluika in skladatelju Vili. G. Broža iz Sušaka v nedeljo dn6 24. januvarja 1897 v prostorih Jelo všekove gostilne v II. Bistrici. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje	Odbor.
Iz Ricman] nam pišejo dne 17. prosinca 1897. : Braluo in pevsko društvo .Slavec* je zborovalo v nedeljo dne 10. t. m. v najlepšem redu. Zborovanja se je udeležila ogromna večina udov Dasi je društvo mlado, pokazalo je, da želi in stremi po napredku. Najbolji dokaz temu je, da šteje društvo 88 udov. Ako primerjamo število udov z malo ric-manjsko srenjo, čuditi se maramo lepamu številu, na kar smete biti ponosni, dragi Ricmanjcil Pri volitvi je bil izvoljen za bodoče leto skoro ves stari odbor, predsednikom pa g. Josip Valentič. Želimo, da bi novi odbor dosegel vse, kar se more zahtevati od vztrajno - naprednega društva Toda, da se vse to doseže, nimajo uiti drugi udje držati križem rok. Treba je, da se poplača s tari dolg, da se mesečnimi redno plačuje, da h vi pevske vaje reduj obiskujeja ter da se pridno čita — posebno sedaj v d"lgih zimskih večerih.
. Po volitvah j« bila lepa društvena zabava. Pri kozarcu dobre kapljice prepevalo se je, govorilo in napivalo, da so liili vsi uavzoli židane vo* lje ter da se je z navdušenjem pozdravila nakana g. predsednika glede uvedenja predavanj, ki bi se imide vršiti v bodoče v izobrazbo društven i kov.
„ Novi odbor se je precej sešel ter naročil za tekoče leto nastopne časopise iu knjige : .Edinost* „Slovenski list*, „Primorski list" (dar domačega g. duhovnika), ,D»m iu svet", .Brivec", .Kmetovalec* ( dar domačega g. ačitelja), knjige „družbe sv. Mohorja" in .Slovenske matice*. Odbor je tudi preskrbel društveno sobo, ki se pripravi in olepša čim prej ko dovoli vreme ter je sklenil, da
, se že v t in predpmtu priredi ve^ lica in sicer dne ' 21. svečana. Na zdar!
Razprava proti morilcema Ostromana. V Gradcu ie pričela v torek porotna razprava zoper bh-ega občinskega stražarja v Malem Lošinju, Josipu Radosloviča, obtoženega umora. Kakor znano, je ta stražar dne 2. avgusta min 1 se svojo sabljo j prebodel prsa mladeniču Jusipu Ostromanu, ker je le-ta prepeval hrvatsko pasem. Državni pravdnik toži Radosloviča, kakor ročeno, zaradi umora, a razširil je obtožbo zaradi sokrivnje na druzega stražarja, Ivana Skopi niča. Priče zaslišujejo s pomočjo tolmača.
Glasom brzojavke, došle nam včeraj pred-poludne, je dobil Radoslavić dve leti težke ječe, Skopinič pa le tri dni.
Lloydov parnik .Imperator" se je vrnil iz Bombaya v Trst. Na parniku je bilo vse zdravo. Ministerstvo je ukazalo brzojavnim potom, da je parnik do dalnje naredbe staviti v lazaret pri sv. Jarneju. da se gotovo izogne morebitnemu okuženi u.
Lopovstvo v Budimpešti Noč minole nedelje je bila pravi .blagoslov* za policijo Budimpeštansko. Priredila je namreč veliko gonjo in preiskavo po sumljivih lokalih in prenočiščih najniže vrste. Prijeli »o nič manj nego 869 sumljivih in brezposelnih oseb obojega spola. Iz toga more Človek soditi, ; kakšna nesigurnost mora vladati v Binliienešti. j Toda, dasi s> polovili toliko postopačev, ostali so i glavni lopovi vendar še svobodni, kajti isto noč dogodile so se v mestu tri nasilna tatvine.
Šaljivi „Brivec" je izM danes v 2. številki. I Gradiva prinaša raznovrstnega, smešnega in resnega gradiva, kakor tudi pr,iv krasne podobe.
Žena umorila orožnika. V češkem selu Dobra-voda je hotel orožnik Vaclav Bakae aretovati nekega sumljivega postopača in žensko, i je bila žnjim. Ko je uklepal moža, je žena strgala bodalo z orožnikove puške ter je porinila orožniku v vrat. Smrtno ranjeni orožnik se je zgrudil takoj, a žena mu ie iztrgala bodalo iz rane iu mu je porinila v trebuh. Na to je par pobegnil. Ko so našli umirajočega orožnika, mogel ie siromak še opisati i »voja napadalca. Sodi se, da je bila dotična ženska ! v žensko obleko preoblečen nrnžki.
Hudodelec vsied bede. V okolici Djakova pri« j jeli so delavca Josipa Ada Dekatisa iz Fužin, 1 okraj Delnice, ker je bil navlašč užgal tri velike ■ kupe slame. Dfkatis je potoval iz Vinkove v Dja-. kovo. Lačnii je bil tako, da ni inogel daljo. Opa-1 zivši omenjene velike kupe slame, iztrgal je iz jeduega nekaj slame iu to jo zažgal na strani, hotć ogreti se nekoliko V tem mu je došla misel, kako mora siromak trpeti v tem nepovoljnjem vre« I menu in nikjer ne more zaslužiti ničesar. Bolje da bi bilo v zaporu kjer vsaj ue bi stradal. Komaj me : jo šinila ta misel v glavo, vzel je nekoliko goreče slame, se splazil do kopic in užgal v*e tri. Slama je bila zavarovana pri družbi .Assicurazioni Ge« ' uerali" v Trst«.
Drzni sleparji. Iz Belovara poročajo: Želja po izselitvi siti so liki kužua bolezen. Kmetje v okolici Belovara sleim verujejo sleparskim obljubam ; drznili agentov. Kako in s kakšnimi sredstvi umejo . ti sleparji spregovoriti nevedne kmete, kaže jasno i naslednji slučaj: Neki kmet je trdil iu se rotil v gontilni, dh se morajo vsi hrvatski kmetje izseliti ! v Brazilijo, ker je take ukazal — ceHxrjevič Ku-j dolf, (!!) Kmetje v okolici Belovarja so res trdno prepričani, da cesarjevič Rudolf ni umil, ampak da so ga prognali v Brazilijo, ker je preveč ljubil hrvatski narod. Sedaj pa da poživlja ljubljene hrvatske kmet« k sebi, da jih osreči, da jim podari zemljišča itd. I« to bajko so vcepili sleparski ageu-: tje kmetom iako trdno v g.avo, da jim njih pre-j pričanja ne vzame ne pametno razlaganje, ne i opomini ua b6do, ki jih čaka v Braziliji. Po sili , drvć r svojo pogubo.
V poštni urad Nyir-Bogatu na Ogerakem so j ulomili razbojniki. Poštarja, ki je spal v uradu v ; svoji postelji, so pretepli tako, da je pal siromak ; v nezavest. L »povi so ukradli peštarjn 450 gld. : njegovega privatnega denarja, eraričnega pa so l našli iu odnesli sa o 15 gld.
Dobro naložen novoletni dar. Tz Florence javljajo, <la je glavni dobitek srečk „Rdečega križa* v znesku 200.000 lir dobil trgovski pimočnik Cesare Nacia. Dotično srečko si je bil kupil za denar, ki ga je dobil t dar za novo leto.
Kako živi sultan ? O privatnem življenju turškega cesarja poroča neki Turk — kakor se
zdi, je isti jako dobro poučen — v poslednji številki .Contemporarv Review* nekoliko jako zanimivih podrobnnstij. Evo tu nekoliko istih : Abdol Hamid ima v svoji palači Vildiz, v svojem haremu in po razni gradičih, ki so raztreieni v parku, najmanje 50 pisarniških kabinetov. Nihče ne zna, kje misli prebiti dan ali večer. Večkrat zapušča poslopje pri uhodu od zadaj, v tem ko misli straža pri glavnem uhodu, da je sultan še v dotičnera poslopju. Toda naj se mudi kjerkoli lioie, straže pazijo nanj dan in noč. Med glavnim uhodom vsake palače in onimi prostori, ki so določeni sultanu za stanovanje, je 5 vrat. Pii vsakih vratah stoji albaneJka telesna straža; nihče ne sme uitopiti, ako ga ne spremlja kouioruik ali sultanov pobočnik. In pa še te osebe morajo imeti posebna dovoljenje, da dovedejo dotičnika pred saltana. — Živa duia ne zna v naprej, kje prenoči sultan. Kajti on ima preko 50 spalnic in v vsaki spalnici svojo postelj. Vsaka spalnica ima železna vrata, ki so zaprta z jako umetno mehanično kjučavnico. In pa, ako vse to ne bi bilo dovoljno v varnoit dragocenega življenja sultanovega, ležita dva velika psa vedno pred vratmi one sobe, v kateri misli snltan prenočiti. Sultan zna, da se more mirneje zanašati na ta dva čuvaja, nego pa na svoje straže.
Mednarodna zdravstvena konferenca zoper kugo. Rimski listi javljajo, da so razven Angleške vse ostale države pristale na ndeležittv na mednarodni konferenci zoper kugo. In baš Angleški, ki je v najtesnejši dotiki z Indijo, bi'a naj bi sveta dolžnost, ukreniti zoper kugo najstrožih naredeb, drugim državam v vzgled in posnemamanje!
Koledar. Dan^s (21.): Neža, devica, mučenica; Majuavd, opat. — Jutri (22): Vinko (Vin-cencij), mučenec — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 41 min., zatoni ob 4. uri 44 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 4.5 stop., ob 2. pop. 7. stAp. C.
Odgovor na „odgovor".
m.
(Dalje.)
Razširimo ta primer iz izvirnika, iz bi-line „I!ja Muromec" (štih 605 in daljše): B i 1 i s j, d r a 1 i s j denj do večera, s večera b j u t s j a do polunoči s polunoči bjntsja do bela sveta: m a h n e t Ilejko rućknj'pravoju, poskoljzit u Ilejki nožka levaja, p a 1 Uja na syrn zemlju. S e 1 nahvaljščiua na beli grudi, v y ni m al činžališče bnlatnsje b o č e t isporotj grudi belyja, k e č e t razkrytj oči iasnyjak.
Tu vidite, da se menjajo: perfekti „dovršni sedanjik'" in nedovrfoii sedanjiki — vsi oni so „gnomski aoristi", ne pa „dovršni sedanjiki« sami.
Kak poseben poklic insa torej „dovršni sedanjik" ? No porečete mi: ne, ti nam dokaži, da je „dovršni sedanjik* ne sedanjik, a pravi bodučnik 1
Izvolite, dokažem !
Iz .Knjazj Mihajlo Szopin-Šujskij" (štih 10): U tog6-to kujazja Vorotynskago kak budct i po-čestnoj stol, tuto b y 1 o mnogo knjazćj i bojar i ztanyh gostij: budet pir vo polypirč, kujažeuec-koj stol v polu st-de, kak pjanenjski tut l a ah v listali fi j: silnyj hvastajet siloju, bogatyj livastajet bogateatvom".
Ali j« budet ,duvršni sedanjik". To je menda vendar pravi b o d o č n i k. ka-li ?
Iz ,rasij Buslajev* (štih 243): budyt oni v Jsrdauč tekfi, b ros al i jakori krepkije.
V ,Volh Vseslavjevič" (štih 40) : A i budet Volh vo dveualcatj let, stal sebč Volh družinu pribirat". V tej .bilinl" sploh rabljeno je .budet* vselej, kadar se govori o vzrasta Volha : a budet Volhu polčasa ... a i budet Volh semi (7) godov ... posadila jego už (mati) perom pisatj.
Takih primerov, kjer je budet, bndut rabljeno namesto „byl, byli*, najdete kolikor hočete : izdanje ruskih .bilin* stoji mnogo manj, nego Miklošičeva sintaksa.
Tako prihajamo do ueoprovržuega fakta, da v ruskem jeziku onih sivih časov, ko so po ruskej zemlji hodili ,bogatyri* kakor Iljš, Muromec, Vasilij Bunlajtiv i diugi, za menjavala sta sedanjik in b o d o č u i k perfekt, ali, da govorimo termini vis. o. Stanislava: pertekt.se je izražal jednako ča sto in v jednakih slučajih ne do vršni m in
d o v r i n i m sedanjikom. No kar je gori pokazano „fcudet, bndut* pač pravi bodočnik, smemo pač zaključati, da uprav tako so pravi bod očni ki .mahnet, poskoljzit, obernetsja (jasnyss sonolom) i. t. d. Tudi v novem jeziku imamo slučaje, kjer bodočnik izraža sedanjik, posebno v takih fltavkih, kjer se izraža navada ali hipoma nastopivie dejanje. Npr. v Puškinu : „On znak p o d a s t (poda) i vsg (vsi) hlopočut ... on z a s m e j e t-sj a — vse hohočut*. No tako službo more izpolnjevati tudi bomkani bodočnik, t. j. bodočnik ne-dovršnikov, n. pr. „Ti toljko zagovori ob etons, i on tebe (tebi) budet razskazyvatj tri časa, kak vs6 bylo', t. j. „Ti samo začni govoriti o tem, pa ti bode pripovedoval tri ure, kako je vse to bilo, t. j. vselej kadar začenjaš govoriti, pripovedije ti. Ako je „budet razsknzyvatj* bodočnik, to kaj drugega more biti: „on tebe razskažet?* Seveda, tudi bodočnik, le da drugega trpeža. Ali se v slovenščini ne sliši takle stavek : .Kaj se boš hvalil I" ali: „Kaj mi boš neki to pravil!* ,Kaj boš jokal!" Ali v vseh teh stavkih bodočnik ne stoji namestu sedanjika ? To je tako-rekši nekak .futurum consuetudinis", kateri stoji v smislu sedanjika v ruščini. O slovenščini sodbo piepuščamo drugim.
V	starej ruščini, kakor tudi v prestonarodnej sedanjej, perfekt p o menja službo, ki mu jo okazuje^ssdaujik v izvestnih slučajih in sam stepa zato na njega mesto. Mnžik i sedaj n. pr. govori: „Do toj rakiti moji zemlji, a za rakitoj p o š 1 d uže sosedskaja", ali: „Do toj rakiti id6t (idj6t) moja zemlja, a za rakitoj i d e t fali pR p o j d e t!) uže sosedskaja — pošli, idet in pojdet (pojde) — vse to ima smisel sedanjika.
V	starej listini ritamo opisovanje teč«nja reke Destič, pritoka Dnepra: A reki Desni potakla k Roslavlju ... povorotila na vostok ... tekli 100 verst do Brjanska* itd. No ona i zdaj, v 189(5. letu točno tako teče.
V	„vjezd patrijarha Filareto v Moskvu* čitamo (stih 21.): „Zdor6v b y 1 (zdrav bodi I) go-sudarj moj barjuško* (In daljše takoj: A kak b u d u t (= ko so bili) oni v kamennoj Moskvč, ne pošli (niso šli) v horomy v carskije"...)
Neuljudno „pošel* (marši) je tudi perfekt v službi sedanjika. Doma na Kranjskem sem večkrat slišal bodočnik nam. v e I e v n i k a: ,Ti Jože, pojdeš kosit; ti, Lojza, bos proso plela*, nam. pojdi, plevi! Jeden iz naših profesorjev nam je takimi primeri objasnjal latinski imperativus futuri.
Mimohodom, kjer govorimo uže o bodočniku, naj povem šče o obrezovanji bodočnika v ruščini, hakor je uči vis. o. Stanislav v „Cvetji* XI. teč. I. zv.), kjer on na 3. strani spodaj govori: v novejših, zlasti severnoslovenskih jezikih tudi „iti-j e t i, stati in najnavadniše bada (z nedoločni, kom rabijo za falur). Msi tem so ruski primeri : i m u delat'; (sic !) agana, ljubit' (Pride še.)
Najnovvejše eati«
Dunaj 20. Zbornica poslancev je vsprejela v tretjem branju finančni zakon iu zakon o investicijah. V nadaljevanju razprave so se rešile neka tere manje predloge in je prišel potem v razpravo nujni predlog posl. Rusa o odpravi ćaviiškega kolka. Odprava k o 1 k a se je vsprejela 149 glasovi proti 47.
Madrid 19. Iz Havane javljajo telegraflčno, d« so tolovaji blizo mesta napadli železniški vlak, oropali potovalce in ujeli 10 častn'koy. Od teli so jih izpus ili 9, jednega »o ustrelili, k*r je bil Kubanec po rodu. List „Iropercial" graja jako ostro generala Weilerja vsled tega dogodka
London 20. V zbornici poslancev |e izjavil Balfour, da pri sedanjem položenju ni možno z manj šati vojske in mornanice. Glede turškega vprašanja je rekel, da bode ukupno postopanje vlasti imelo jako blagonosnih posledic zk tuiško ljudstvo, ne da bi prišel v nevarnost turški mir.
Preizkusili in priporočili
so Hloviti vst-učillščni pr foHorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta), katuni j« ugodno učinkujoče, želedec kropčujoće, slast iu probavljanje pospešujoče in telo odpiriij<>oo sredstro.
SUkloničica Telja 10 novfi.
Trgovinske brzojavke In v isti. Baaimpsita.	zajet«!—•— —i unio t«
spomlad l"»9a 8.28 do 129 Otm za spomlad 6"03—6-04. Ki Bpomlf d 6.77—8.78. Koruza i* maj-juni 1897. 3.89 3.91 i'""-n.* ort	ki|. r. 8-45 8-50 od 79 k lo.
«.55—860. o U .il) kli. f. 8 60—8 66 od hI. Itn. f. 8-65
8 70 , -vi ss ki;. r0p. ----j««-,..-, 6-10-8 —
pr»«o 5 65 -6 10.
Pienica: Slabo p«nudbe »mojeno. povpraševanje. Prodaja 12.00U met. 8t. Vr«in«: megla.
Fraga. Nerafinirani oladkar far. 12—, maj 12*80
mirno.
Pr.iga. ''j!:trifuga! nori, potitavjn« v !Vb' i cariuo »rad oJponiljateT praoej f, 32 — 32 23 Couca«« 84 — 34*25 ćetruri-. —• V giava!i Koiii/i 8« 7.") mlačno
!va ■ i . i;;tt.	»••■. a januvar 63'—
ra maj 63,75.
■-oabarj. >r»ii; ' »oJ i»v -i.^a r.r. nt;ircft'J.50 t.± maj f. 52.50, za isptember 62.— za december 55.— .
Klan^jaka ».orit., 20. januvarja
	danrs	
Državni lo!;.j t papirju .	101.75	101.75
n , t srebru . .	102 —	102 05
A/xfrij*k:i rmitti v r.lRtu	. . 12325	123.25
, „ » kronah	101.15	101.—
lirc«iityn ijH	374 25	374.50
i loudon JOi.st. ,	. . 119.90	119.90
Nsi'oiro' ■		9.52
•J'J mark	11.7.'.	11.75
\ >r. i j * t	4n 'iK	45.30
Izvežbanega pisarja
z lep«» pisavo, ki je zmožen prepisovati slovenske italijanske in n- mške koncepte, sprejme t«koj Dr. Gustav Gregorin. odvetnik v Trstu (Via Molino piccolo st 3). Plača po dogovoru. Ponudbe direktne.
.BEBr
C. kr. dvorna toiama orgelj
bratov Rieger v Jiigerndorfa avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48
v lastni hiši. Dohre. cene cnrhvene orgije
pod jiiko ugodnimimi pogoji. Kntnlog zn orgije zastonj.
Zaloga wina
Antona. Polley-ja ~v Sežani,
Pristna bela in urna vina po 23 do gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej.
G. T o n n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : žnge in stroji za obdelovanje lesu.
Se dober glasovir
h\v,\ na prodaj Anton Bitenc v Trstu, vin Belvedere št. 55.
Odda se tudi v najem po 2 goldinarja
na
mesec.
Kair odnjakinje!
Dovoljujem si Vns opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v u'ici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza inFnrneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi; prepričan sein <lt» vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter so priporočam z '"so
ml« nosijo
Vekoslav Grebene.
j Velika InomoBt-
I	a lavni
75.000 I
I	Srečko po 50 nč. priporočajo
InomoBt-ka SO nč. loterija
mi dobitek
kron
v gotovini
I	Žrebanje
Jjna novo 20.februvarja
" " o (1 b i t k o m 2U°/0
Giuseppe Boinfflo, Alessandro Levi, Mundel & Co., Girolamo Morpurgo, Ign. Neumnnn, Muren Nlgrit, Enrico Schiffmann. II Mereurio. ■■HMHnMBiSI
mm
Laitnik ktaiorcij U»ta .Edinost". Izdavatelj iu odijov^rni irediik : Fra« fltoduik. — Tiskam« Paleue ? Trst*.