GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT.11 LETO XXIII. KAMNIK, 6. JUNIJA1983 UMRL JE FRANC LESKOŠEK-LUKA V nedeljo zjutraj je v Ijubljanskem Kliničnem centru obstalo srce Franca Leskoška-Luke, na- rodnega heroja, junaka socialističnega dela, pr- vega komandanta slovenske partizanske vojske, dolgoletnega člana republičke in zvizne vlade fer sveta federacije. 2uvljenjska in revolucionarna pot tovariša Luke je bila povezana tuđi z našo občino, saj je bil nekaj časa kovinar v Titanu, kasneje pa je v naš; občini tuđi politično deloval. Juli ja 1939 je imel v Volčjem potoku sestanek, na katerem je sprejel v KP Slovenije pet delavcev, ki so se pred koncem tega leta osnovali partijski čelici v tovarnah Titan in Remec. Avgusta istega leta je bila na Mali planini V. državna konferenca SKO.I v koči, ki jo je najel Franc Leskošek. Tuđi v povojnih letih je pogosto prihajal v Ka- mnik. Leta 1981 je na prcdlog OK SZDL občinska skupščina Kamnik proglasila Franca Leskoška- Luko za častnega občana. Zadnjič smo se srečali z njim lani, ko se je udeležil slavnostne seje občinske skupščine ob prazniku občine. Skupna seja predsedstev sindikata Kamnika in Domžal Skupna aktivnost obeh obćinskih svetov ZS ni nova sa] smo že do sedaj z vrsto aktivnosti doka/ovali, da je možno prenekateti interes de- lavcev lažje in bolje reševati z cnot- no akcijo. Formalno pa se je potr- dilo sodelovanje s prvo skupno se- jo, ki je bila v torek, 24. maja v občini Kamnik. Oba predsednika OS sta uvodo- ma poudarila pometi nadaljnjega sodelovanja na vseh podroćjih družbenega življenja, ki ga je po- trebno urejati enotno. Da bi zače- tek bi! res delaven, sta obe predsed- stvi obravnavali ^roblematiko de- lovne organizacije »Meso« Ka- mnik, ki združuje obrata klavnice in predelave. V nadaljevanju sta se predsedstvi dogovorili o skupni or- ganizaciji 8. proizvodnega tekmo- vanja kovinarjev Slovenije v letu 1984 ter o politični akciji za ureja- nje delovnega in obratovalnega časa. V zvezi s problematiko DO »Me- so« so se dogovorili da morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so jih delavci izrazili ob združitvi v enovito delov- no organizacijo tako, da bi le ta poslovno uresničevala cilje preskr- be z mesom in mesnimi proizvodi v obeh občinah zadovoljivo. Naćrto- vana investicija v obrat Kamnik je bila uresničena, zmanjkalo pa je sredstev za dograditev in adaptacijo obrata v Domžalah. Po trditvi di- rektorja DO »Meso« Kamnik Alojza Šuštarja, bo tuđi ta ovira v kratkem odpravljena s tem, da bo realizirana investicija obrata prede- lave mesa v Domžalah. Osnovna organizacija sindikata DO »Meso« Kamnik pa je zadolžena, da analizi- ra in oceni sedanjo poslovno in sa- moupravno povezanost delavcev v obeh obratih, kar bi dalo osnovno usmeritev za uspešno delo omenje- ne delovne organizacije. Obe predsedstvi sta se izrekli proti nameram, da bi se Sele pred kratkim konstituirana delovna or- ganizacija ponovno delila v dva de- la, seveda s pogojem, da se odpra- vijo motnje, ki so nastale v medsc- bojnih odnosih med obema delov- nima enotama. Člani obeh predsedstev so v na- daljevanju razpravljali o organiza- ciji 8. proizvodnega tekmovanja kovinarjev Slovenije v letu 1984. Pobudo za to je dal ROS delavcev kovinske industrije in.organizacij- ski odbor, ki pripravlja vsakoletno tekmovanje kovinarjev. Franc Pfeifer iz Titana je obra- zložil tchnične možnosti za izvedbo tekmovanja in poudaril, da so DO na celotnem območju Kamnika in Domžal sposobne izvesti tehnični del tekmovanja. Janko Blagšic je dejal, da bo po- trebno v priprave in izvedbo tek- movanja vkljućiti vse dejavnike, ta- ko OZD, kot tuđi SIS družbenih dejavnosti, promet in zveze, predv- sem pa gostinsko turistićno ponud- bo v obeh občinah. Z organizacijo občinskih tekmovanj smo dokazali, da smo sposobni tuđi za večje preizkušnje, kar nam dokazuje tuđi zaupanje RO sindikata delavcev kovinsko predelovalne industrije. Obe predsedstvi sta potrdili kan- didaturo, da v letu 1984 skupaj or- ganiziramo tekmovanje kovinarjev. Predsedstvi sta obravnavali tuđi pismo o delovnem in obratovalnem času, ki je bilo naslovljeno na OOS in DS v OZD s strani IS SRS, Go- spodarske zbornice Slovenije, predsedstva RK SZDL, in predsed- stva RS ZSS. Dogovorjeno je bilo, da se skličejo predsedniki OOS in konferenc sindikata v obeh občinah ter da se s politično akcijo uveljavi- jo priporočila in sklepi Skupščine SR Slovenije o času dela in obrato- vanja OZD v jeseni 1983. Ob koncu skupne seje je bilo izraženo enotno mnenje, da se o globalnih usmeritvah, ki so po- membne za življenje in delo v obeh občinah skupno dogovarjamo in vsklajujemo načrtovane aktivnosti v prid učinkovitejšega urejanja in uveljavljanja interesov delavcev in obćanov na tem področju. Po dogovoru bo naslednja skup- na seja predsedstev občinskih sve- tov v Domžalah. JANKO BLAGŠIC B 30 let Vzgojno varstvene organizacije Anton Medved Otroci - naše največje bogastvo V maju , mesecu mladosti, je bila v kinodvorani na Duplici proslava ob 30-letnici Vzgojno varstvene organizacije Anton Medved. Poleg staršev in otrok so se je udeležili tuđi predtavniki družbenopolitičnih organizacij naše občine. Najbolj prisrčen je bil nastop otrok iz vseh enot, ki so ga pripravile njihove tovariši- cc. Proslava je nosila naslov »Sij, sončece sij« in je bila polna po- mladi in veselja. »Kajti, dragi moji, rod, kije na svojih plečih nosil glavno breme za ustvarjanje tega, kar imamo, bo počasi preminil. Mnogi med mirni postopoma izgorevajo v boju, delu in odhajajo, mnogi padajo pod bremeni kot poseka- na drevesa - mi pa potrebujemo nove ljudi, novo generacijo, ki bi dostojno predstavljala svoje sta- re sfarše, brate in sestre, ki so bili v tem boju... Vi boste, dragi otroci, nadaljevali z delom, ki vam ga borno zapustili kot dedi- ščino.« (JITO) Stišali smo več pesmi in recitđ- cij, v katerih so otroci pokazali le del tega, kar so se naučili. 30-letno obdobje predšolske ustanove pomeni lep delovni ju- bilej. Prvi varovanci te ustanove so danes že starši. Mnogo otrok je že zapustilo ustanovo, v kateri so prebili del svojega otroštva. V tem šolskem letu je vpisanih v VVO 844 otrok, od teh je 96 dojenčkov (v šestih oddelkih), 736 predšolskih otrok (v 28 od- - dclkih) , 5 otrok v razvojnem oddelku in 7 otrok v enem oddel- ku družinskega varstva. VVO pa ne izvaja samo dnev- nega varstva otrok, temveč v do- govoru s Skupnostjo otroškega varstva Kamnik pripravlja otro- ' ke, ki ne obiskujejo vrtca na osnovno solo. Izvaja tuđi 80-urni program za otroke iz KS, ki nišo vključeni v VVO (Vranja peč. Crna, Tunjice). Z občinsko ZTKO organizira letovanja in zi- movanja naših otrok. Letos je v 80-urni program vključenih 120 otrok in 404 otroci v program OŠ izven dnevnega varstva. Vzgojno varstvena organizacija sodeluje s starši in ostalimi dejavniki v KS, OŠ, družbenopolitičnimi skup- nostmi in OZD. Sodelovanje je usmerjeno k reševanju skupnih vprašanj in širših družbenih inte- resov. Predšolska vzgoja je še kako pomembna. Otroci se veli- ko igrajo, skozi igro spoznavajo svoje okolje, v igri si razvijajo in utrjujejo svoje gibalne sposob- nosti, si pridobivajo spoznanja, bogatijo svoj notranji svet in ra- zvijajo govor. Smotre intelektualne vzgoje uresničujejo v WO na več po- dročjih: spoznavanje otroka z okoljem, razvijanje govora, ra- zvijanje temeljnih matematičnih predstav in pojmov. Telesna vzgoja je potnembna za otrokov telesni in tuđi duševni razvoj. Športna značka 1. stopnje je le del te vzgoje. Z estetsko vzgojo se oblikuje otrokova osebnost. Vse to pa mora biti seveda pfila- gojeno starosti in sposobnosti naših otrok. Danes zaposluje VVO 116 ljudi, ki skrbe za naše največje bogastvo - naše otroke. Začetki pred 30 leti so bili seve- da bolj skromni. Svoje prve pro- store je WO dobila na Sutni leta 1953. Potrebe po varstvu otrok so naraščale s celotnim razvojem naše družbe. Ustanova se je širila z adaptacijami stanovanj 1961 na Zapričah in 1966 na Duplici. Leta 1972 je matična enota na Kidričevi doživela prenovo. Leta 1976 je bila zgrajena prva na- menska enota na Bakovniku, 1979 so v Stranjah na OŠ Ka- mniškega bataljona odprli oddc- lek za otroke od 2-7 let starosti. Tovarna Svilanit je leta 1980 ku- pila na Duplici dvosobno stano- vanje in ga preuredila v vrtec ter ga dala v uporabo VVO. V začet- ku leta 1981 se je pridružila še enota v Komendi, konec istega leta pa nova enota na Duplici. V KS Komenda pa živi družina Štu- par, ki varuje in vzgaja 7 dojenč- kov iz Komende in Most. Potrebe po varstvu iz dneva v dan naraščajo in osem objektov kmalu ne bo več zadoščalo. Ne smemo pozabiti na naše najmlaj- še. Kako pomembna je njihova vzgoja, je v svojem pozdravnem govoru ob 30-letnici delovanja VVO poudaril tuđi predsednik skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek, ki je dejal: »Tri desetletja so relativno kratka v zgcxiovini, merjena časovno, to- da dolga po dosežkih, ki jih je vaš zavod dosegel v tem času. Skromni so bili vaši začetki, tako po pogojih dela, kakor tuđi po številu otrok, ki so bili deležni sreće, da so lahko dobivali prve, za življenje v družbi nadvse po- membne napotke, v vašem zavo- du, ki se je vseskozi tako čudovi- to odzival času, za katerega je bilo treba vzgajati naš mladi rod in v katerem vidimo neizmerno bogastvo prihodnosti. Zorenje za samostojno življenje in vstop vanj je za mlađega človeka ve- dno.bil in bo težak proces, a ste s svojim odgovornim delom, 7 ve- likim in občudovanja vrednim entuziazom storili vse, da bi ga olajšali ter ga naredili karscda uspešnega. V tem svojem pleme- nitem početju ste si v preteklih tridesetih letih ustvarili velik ugled med našimi občani, ki so prav zaradi tega v vedno večji meri cenili vaše delo ter se odlo- čali za to, da dajo svoje najdra- gocenejše bogastvo, svoje otro- ke, vam v varstvo in vzgojo. Hkrati s tem pa je presenetljivo hitro rasla tuđi zavest ljudi, da je otroško varstvo in vzgoja otrok v vašem zavodu nenadomestljiva. Prav zaradi tega so začeli izdva- jati znatna sredstva iz svojega dohodka z namenom, da bi omo- gočili nastajanje novih in boljših prostorov za vaše delo. Tako so zrasle nove zgradbe za otroško varstvo in vzgojo v Kamniku, Bakovniku1, Duplici in v Komen- di. Adaptirani so bili še nekatcri prostori v te namene. Ponosni ste lahko danes na prehojeno pot, ko pružnujete trideset let svojega delovanja. Za našo socialistično družbo ste opravili veliko delo. Hvala vam za vse to.« IRENA Občinska konferenca SZDL in Občinski odbor ZZB NOV Ka- mnik vabita vse borce in aktiviste na XV. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV ki bo 26. junija 1983 v Žireh. Na zbor bosta i/. Kamnika odpeljala avtobusa ob 9. uri z novoga avtobusnega poslajališča, s kraja prireditve pa se borno vračali ob 16. uri. Prijave udeležencev se sprejemajo v pisarni občinske konferenee SZDL ali v pisarni občinskcga odbora ZZB NOV Kamnik, Titov trg 1, II. nadstropje. do 20. junija 1983, Ob prijavi se vpluča za provoz 50,00 din na osebo. Vsak udelcže- nec proslave zbora gorenjskih aktivistov prejnie sponiinsko značko in brošuro. VABLJENI! Verjetno je veliki većini naključnih opazovalcev dogajanja na srečanju predsednikov in šefov sedmih najrazvitejših držav sveta še najbolj ostalo v spominu to, s kakšno pedantnostjo so pripravljali državnikom hrano in pijaco in kako se ti v staro- davnih kočijah vozijo po sstarem VVilliamsburgu. Vsebina in končni dosežek srečanja pa je v primerjavi s to zunanjo bleščavo zavit v dokaj neprodirne meglice namigovanj in ugi- ban j, ki se precej razlikujejo ne samo v odtenkih, pač pa tuđi v bistvenih vprašanjih. • Najprej se je treba vprašati, ali lahko takšni pogovori naj- močnejih sploh pripomorejo h gospodarski oživitvi (će tokrat zavestno zanemarimo vojaška vprašanja, ki pa so bila ravno " tako pomembna kot gospodarska, će še ne bolj). Razlike med Je VVilliamsburg ponudil izhod iz težav sedmtrico so namreč tako velike, da jih takšen sestanek ne more odpraviti, še posebej zaradi tega ne, ker gro za bistvena vprašanja. Še pred začetkom sestanka so bile jasne razlike med ZDA in Francijo. in zdi se, da jih tuđi vvillianisburški pogovor ni odpravil. Očitno je, da zahodnoevropskim državam tuđi sedaj ni uspelo prepričati ameriske zaveznike (ali bolje - predsednika Reagana), da izjemno visok državni primanjkljaj, visoke obrestne mere in velika nezaposlenost nišo instrumenti, s katerimi bi bilo mogoče premagati vse gospodarske tegobe. Še manj je verjetno zahodnoevropskim državnikom uspelo prepričati svojega velikega zaveznika v to, da takšni gospodar- ski ukrepi škodijo tuđi njihovim gospodarstvom, da pri tem o nerazvitem oziroma razvijajočem se svetu sploh ne govorimo. Veliko vprašanje je tuđi, ali lahko najniočnejši sploh rešijo svet pred vse večjo ekonomsko krizo, ki se sicer včasih kaže v manj temnih slikah, a jo že primerjajo z veliko ekonomsko krizo sredi tridesetih let tega stoletja. Nekateri najuglednejši ekonomisti namreč menijo, da so države nekako preokorne in prepočasne in se jim /ato ne uspe prilagoditi hitro spreminjajo- čini razmeram. Morda se to še najbolj na/orno kaže v dohod- kili multinacionalnih dru/b. ki gotovo prodstavljajo najbolje organizirane ekonomske mehani/me, sposobne, da nepri- merno hitreje kot država spopadejo s težavami. Ne glede na to pa je jasno, da ves svet ne bo še prav kmalu stopil na pot hitrejšo gospodarsko rasti, čo v ta prizadevanja no bodo vklju- čcne tuđi nerii/.vite državo in države v razvoju. In prav o tem se sedmorica očitno ni poenotila. kar verje no pomeni le to, da so bodo svetovne gospodarske te/ave le poglobile. J. KOVAČIČ 2_____________________________________ KAMNIŠKI OBČAN / 6. JUNIJA 1983 NAKRATKO • Banke so odkupiie manj deviz od občanov IJUBLJANA - V prvih štirih letosnjih mesocih so temeljne banke združene Ljubljanske banke odkupiie od ljudi za nekaj več kot 76 milijonov dolarjev deviz. V istem obdobju lani so banke mo imeli nekoliko več pravic. Rada imam glasbo, zato upam, da se bom lahko pogo- steje udeieževala koncertov, oper in vsega, kar me veseli.« FRANCI RAK: »Zelo mi je bil všeč sprejem v mladinsko organizacijo s prijetnim kultur- nim programom. Postati mladi- nec je zelo pomembna prelo- mnica v življenju mlađega člo- veka. Bolj odrascl, bolj zrel se počutim, kot pionir. Dolžnosti in pravice mladincev zares še bolj malo poznam, mislim, da nas bodo podrobneje seznanili z njimi na prvi volilni konfe- renci. Kot mladinec pa bi na- jraje deloval in se udeleževal delovnih akcij v domaćem kra- ju. Že sedaj vidim, da naši mla- dinci veliko koristnega naredi- jo. Pred kratkim so s prosto- voijnim delom uredili avtobu- sno postajališče, udeležujejo se športnih in kulturnih prireditev ter tekmovanj.« Besedilo in slike: MIRA JANČAR TADEJA KOLENC DUŠAN LAN1ŠEK VERONIKA PODJED FRANCI RAK S seminarja na Igu Od 22. do 24. aprila je bil na Igu pri Ljubljani seminar vodstev OO ZSMS iz KS, delovnih orga- nizacij in šol. Prvi dan seminarja nam je Bo- ris Zakrajšek predavat o gospo- darski situaciji v občini Kamnik. Poudiiril je, da so bili rezultati gospodarjenja v letu 1982 zado- voljivi. Toda oskrba je bila doslej zadovoljiva. Govoril je tuđi o drobnem gospodarstvu, kmetij- stvu, pri čemer nas je seznanil s težavami pri preskrbi z mesom, o splošni in skupni porabi in zapo- slovanju ter še o mnogih drugih zanimivih srvareh. Po večerji smo imeli spoznavni večer, kjer smo se zabavali ob zvokih prijetne glasbe, Drugi dan seminarja so bila dopoldne predavanja o delegat- skem sistemu, v katerem nam je predsednica MS ljubljanske regi- je Tatjana Pinoza poskušala pri- kazati celoten delegatski sistem. Predavanje o delovanju ZSMS v političnem sistemu je bilo manj zanimivo. Morda zato, ker nam preda vate I jica najbrž ni znala bolje posredovati teme. Sledilo je še predavanje o mladinskem prostovoljnerh delu. Popoldan smo nadaljevali z delom po sku- pinah (KMKS, KMVI, KMD), ki so ga udeleženci ocenili kot zelo dobro obliko dela, saj so se tu resnieno sproščeno pogovorili o vseh problemih, ki jih tarejo. . V komisiji mladih iz KS so naj- prej obravnavali posvet predse- dnikov ih sekretarjev iz KS. Ugotovili so, da večjih proble- mov ni. Težave se pojavljajo le v sistemu informiranja in v pove- zovanju z občinsko konferenco, kar pa bomo v bodoče poskušali odpraviti oziroma izboljšati. Po- mernbno je ludi sodelovanje med osnovnimi organizacijami in pa sodelovanje z združenim delom. Beseda je tekla tuđi o MDA, ki bo letos v Trebči, lokalne delov- ne akcije pa bodo izvedle neka- tere OO. Tovariš Rajer je opo- /oril na premajhno povezanost štipendistov z OO ZSMS, kajti prav ti bi lahko zamenjali delav- ce v mladinskih brigaclSh. »Pri vključevanju delavcev v OO pa tuđi pozabljamo na delavce iz drugih republik«, je še posebej poudaril tovariš Rajer. V komisiji mladih delavcev (KMD) so se najprej pogovarjali o nadurnem delu. Problem so tu- đi stanovanja za mlade družine, saj je zakon pred časom ukinil prednostno dodelitev stanovanj mladim družinam. Problem je tu- đi z zaposlovanjem invalidne mladine, černur bo treba posvetim ti še večjo pozornost. Omogočiti jim je treba, da bodo opravljali delo, ki so ga zmožni opravljati. Težave imajo tuđi delavci, ki se želijo udeležiti mladinskih delov- nih akcij, ker jih je v tein času treba zamenjati. Vnckaterih DO so sklicali stipendiste, ki naj bi se namesto obvezne prakse udeleži- li MDA, vendar pogovori v tej smeri še vedno potekajo. Pojavi- lo se je tuđi vprašanje nagiajeva- nja po delu, suj je le to lažje v proizvodnji, kjer preprosto, do- sežeš normo, kot pa v režiji. Vendar bo treba tuđi v režiji uve- Ijaviti nagrajevanje po delu, kar je moguće, sele nato bomo lahko res govorili o nagrajevanju po delu. Na koncu je članica P KMD podala še poroćilo o aktiv- nosti OO ZSMS v delovnih orga- nizacijah. Aktivne so le štiri OO ZSMS, kar je odločno premalo. V KMVI je bilo temeljno izho- dišče, ki je vodilo v izvedbo okroglih miz na temo poklieno usmerjanje, spoznanje, da mladi kljub izćrpnim informacijam strukovnih služb nišo dovolj ob- veščeni. Predvsem jim pritnanj- kuje neposrednih informacij o življenju na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, rav- no tako pa tuđi o možnostih za- poslitve. V tej komisiji so obrav- navali tuđi program dela, pripra- ve na sprejem pionirjev v ZSMS, vključevanje v akcije v mesecu mladosti, povezovanje z OO v DO in KS, o aktualnih problemih itd. Po večerji je bila seja sekreta- riata, kjer so sprejeli sklepe po- puldanskega dela seminarja. V nedeljo smo se dopoldan zbrali na seji OK ZSMS, kjer smo se pogovorili o seminarju, o delu po skupinah, ki so ga vsi dobro ocenili. M. K. Mesec mladosti S podelitvijo priznanj in poka- lov najboljšim osnovnim organi- zarijam ZSMS in pohodom v Ka- mniško Bistrico se je zaključit mesec mladosti - vsaj kar se pri- reditev tiče. Od januarja dalje so potekala tekmovanja v različnih športnih disciplinah med mladinskimi or- ganizacijami, v mesecu maju pa smo mladi skušali popestriti dru- žabno življenje še z drugimi sre- čanji. Najzanimivejši in dobro obi- skani so bili dnevi kulture na te- rasi za kavarno Veronika in en- krsit ludi v dvorani. 16. maja smo lahko prisluhnili poeziji Ferda Košmrlja, ki so nam jo predstavi- li dijaki Srednješolskega centra Rudolfa Maistra z naslovom »Poezija zaljubljenega ovna«. 19. maja so nastoprli štirje pevski zbori iz osnovnih šol Fra- na Albrehta, Toma Brejca in Osnovne sole Kamniškega bata- Ijona Stranje. Naslednji večer, 20. maja pa je bil na vrsti večer dixilanda. Nastopila je skupina mladih Kamničanov z imenom »Do ene meje bend«. Kot zadnji so se 27. maja predstavili člani MKD Pedenj- možic z recitalom ljubc/.enskc poezije »Za tebe ljubezen mo- ja«. Ta d;in je imel mešani stu- dentski pevski zbor Kamnik 5. jubilejni koncert v kinu Dom Kanmik. Istega dne je bil napo- vedan tuđi tradicionalni shod mladih Kamničanov, a je bil za- radi slabega vremena prestavljen na začetek junija. Vseeno pa smo podelili preho- dni pokal OK ZSMS, ki ga je lelos spet prejela OO ZSMS Center, ter plakete in priznanja vsem osnovnim organizacijam, ki so se lani in letos posebno dobio izkazale. Rezultati tekmovanj za pokal OK ZSMS so sledeči: Moški: 1. Center (60 točk), 2. Nevljc (49 točk), 3. Soteska (27 točk). Ženske: 1. Nevlje (60 točk), 2. Center (53 točk), 3. Tunjice (43 točk). Skupno: 1. Center (113 točk), 2. Nevlje (109 točk), 3. Tunjice (65 točk). Priznanji kot najboljši OO ZSMS iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij sta letos prejeli OO ZSMS Tunjice in OO ZSMS KIK. Pohod v Kamniško Bistrico, ki je bil 28. maja, nam je delno pokvarilo vreme, a po- hodniki so vseeno veseli prišli na cilj. Pohod je potekal po Kože- ijevi poti, letos tuđi v spomin na 100-lctnico njegovega rojstva. Zahvaljujemo se prijaznim uslužbencem v domu v Kamniški Bistrici, ki so nam priskočili na pomoć pri pripravi malice, pa tu- đi vsem ostalim, ki so nam ka- korkoli pomagali. R. B Mladina v Volčjem potoku izvoli I a novo vodstvo V naši mladinski organizaciji so že dlje časa tekle priprave na volilno programsko konferenco, zato smo se mladi tuđi pogosteje dobivali na sestankih. Doseda- njem« predsedstvu OO ZSMS Voleji potok je minila mandatna doba. Staro vodstvo je predalo svoja mesta mlajšim. Mogoče se boste vprašali, zakaj mlajšemu kadru? Preprosto zato, ker našo mladinsko organizacijo sestavlja- jo ali bolje rečeno združujejo mladi Ijudje - povprečna' starost mladincev je okoli osentnajst let. Staro vodstvo je mlajšemu oblju- bilo pomoć pri nadaljnjem delu. 20. maja smo se zbrali v garaži pri Janku Škrjancu, kjer je pote- kala naša volilno programska konferenca. Dosedanja predse- dnica Branka Škrjanc je opisala delovanje naše OO ZSMS v pre- teklih dveh letih. Ocena na žalost ni bila najsijajnejša. Če pomi- slim, da smo bili še pred nekaj leti med najboljšimi mladinskimi organizacijami v občini Kamnik, me kar zazebe pri srcu. Delav- nost in iniciativnost mladih v na- ših dveh vasicah je zadnjih nekaj let res moćno upadla. Mladi se ne udeležujemo delovnih akcij in sestankov v takšni meri, kot pred leti. Samokritika boli. Dobro pa je vsaj to, da se napak zavedamo in da jih poskušamo odpraviti. Koliko DPO je, ki svoje napake zakrivajo z lepimi besedami, na- mesto, da bi jih odkrito priznali in pogledali resnici v oči. Pa da ne boste mislili, da je naša mla- dinska organizacija res ena sama crnina. Tako hudo pa spet ni. Za vsak praznik, pa naj si bo to kra- jevni, 8. marec ali 1. maj, mladi- na zaživi. Kulturna komisija, ki je bila na volilno programski konferenci deležna še največje pohvale, ob vseh večjih praznikih priredi kulturni program. Ostali mladinci pa uredijo prostore. Letos smo mladi še posebno praznično počastili praznik mla- dosti z lokalno štafeto, ki je »startala« od bunkerja v Rudni- ku, kjer so mladi, na pragu svo- bode, 1945, leta darovali svoje najdražje za to, kar danes uživa- mo mi. Prvi so nosili štafetno palico prav mladinci iz vaši Rudnik. Štafeta je nadaljevala svojo pot skozi vasico Voleji potok, pa vse do križišča v Šmarci, kjer smo štafetno palico predali dupliškim mladincem. Ob koncu se je vsak mladinec podpisal y spominsko knjigo kot nosilec lokalne štafete mladosti 1983. Na volilno programski konfe- renci so uvodnomu govoru sledi- la poročila komisij: kadrovske, športne, informativne, kulturne in komisije za delovne akcije. Zatem je delovni predsednik po- vcdal naslednje: »Našo OO ZSMS tvori okoli pctdeset čla- nov (formalnih), od teh jih le okoli petindvajset aktivno sode- lujc.« Ta podatek je zaskrblju- joč. Kaže na to, da mlade bolj pritegne zabava v discu ali klepet v gustilni, kot pa topel, prijeten pogovor v krogu svojih vrstni- kov. Ob prilikah krajani rečejo: »To bo pa že mladina naredila, saj jih ni tako malo«. VANJA KLADNIK Popravek V 9. št. Kamniškega občana je na prvi sirani v poročilu o praznič- nih slovesnostih prišlo do napa- ke. Pravilno se glasi: V nedeljo, 24. aprila, je bila slovesnost v vaši Buč, kjer je borčevska orga- nizacija Hruševka-Smartno od- krila spominsko obeležje Lo- vrencu Berlecu, organi/a'torju NOB in prvi žrtvi okupatorja \ Tuhinjski dolini. Praznik mladosti v Beogradu Na dan mladosti, 25. maja, smo si predstavniki Kamnika ogledali prihod štafete v Beo- grad, kamor smo se odpravili že dan prej z vlakom, ki je peljal mladince Gorcnjske in Primorske. Pot, ki je biladol- ga, smo si krajšali s petjeni, del poti pa smo tuđi spali, saj je bil pred nami še dokaj na- poren dan. Ko smo prispeli v Beograd, smo si najprej zaže- leli požirek tople kave, polem pa smo odšli proti Hiši cvetja in si ogledali spominski park ter muzej 25. maj. V njem smo videli mnogo zanimivih stvari. V tem muzeju so zbra- na vsa darila, ki jih je tovariš Tito dobil, tu so predmeti, ki jih je uporabljal, tu so vse zvezne štafete od leta 1947 do danes, tu so lokalne štafe- te, v muzeju so njegovi por- treti in še in še bi lahko našte- vala. Potem smo si ogledali me- sto. Ker je bilo vreme sonč- no, smo odšli na najvišjo stavbo v Beogradu, od koder se vidi ves Beograd. Odšli smo tuđi na Kalemcgdan, kjer je med spomeniki in za- nimivostmi tuđi velik park, v katerem smo si utrujeni pri- voščili malo počitka. Odšli bi še v živalski vrt, vendar nam čas tega ni dopuščul, saj smo morali oditi pred stadion JNA. Ker smo imeli letos res dobro skupino, nihče se ni od nje odt'aljeval, smo skupaj prispeli tuđi na prireditveni prostor, kjer je vladalo pri- jetno vzdušje. Iz več desetti- soč grl je odmevala pesem »Druže Tito, mi ti se kune- mo, da sa tvoga puta ne'skre- nemo.. Mladi, ki so nastopa- li, so res vložili v ta svoj na- stop veliko truda, saj je bil program zahteven in zanimiv. Ko je zadnji, nosilec nesel šte- feto k cilju, nam je zastajal dih, bo'kdaj katerega izmed vseh nas doletela ta čast, da bo zadnji nosilec štafete? Po končanetn programu je /opet zadonela pesem, ki jo je spremljal ognjemet. Čakala nas je še dolga pot do doma, ki pa smo jo utruje- ni skoraj vsi prespali, zado- voljni in veseli, saj smo videli veliko stvari, ki bi si jih moral ogledati vsak član mladinske organizacije, če le ima prilož- nost. MAJA KOROŠEC 4______________ KAMNIŠKI OBČAN / 6. JUNIJA 1983 Maleševi avtoportreti Slovenska umetnost in kultura slavila letos pomemben in časti- vrcden jubilej. Sestega januarja je dopolnil 8. desetletje svojega življenja njun soustvarjalec in sooblikovalcc grafik in slikar Mi- ha Maleš. Maleš je slopil v slo- vensko kulturno in umetnostno areno, ko je leta 1927 prvič po studijskih letih skupaj z rojakom Slanetom Cudermanom razstav- Ijal v Ljubljani in kw so mu ob tej priliki javnost in kritiki izrekli prava priznanja. Od tedaj dalje je bil prisoten v zavesti našega kulturno in umetnostno razgle- danega človeka predvsem kot grafik in slikar. Malokdo pa je vedel in se zanimal za vse tište obrobne dejavmisti, ki so sčaso- ma, ko jih gledamo s perspekti- ve, dobile enakovredno mesto ob njegovem umetniškem ustvarja- nju. Prav zadnje razstave, od njegove retrospektive leta 1975 v Moderni galeriji, do preglednih predstavitev posameznih /iv- Ijenjskih obdobij v kamniški ga- leriji, so pokazale in dokazale Maleševe izredne zasluge za po- pularizacijo in širjenje slovenske umetnosti med ljudini v domovi- ni in tujini. Kot grafiku mu ni lulo tujc ilustriranje in izdajanje samo- stojnih grafičnih map, lotil se je Spoznali smo Utok in Titan Ućcnci 3. razreda osnovne sole Toma Brejca snio pod vodstvom lovarišicc Hrikc IVrhavcc obi- skali lovarni Utok in Pitan. F.k- skurziji sta bili zelo poučni in zanimivi. Najprej so nam v Utuku raz kazali in pojasnili, kako pridobi- vaju iz živalskih kož usnje in nato i/ njega delajo oblačila in druge koristile predmete. V tovarili moćno smrdi in delavci delajo v težkih [X)gojih. Tovariš Mlakar, ki nam je tovarno razkazoval, je zelo poučno razložil predelavo kož. Zelo zanimivo je bilo tuđi v šivalnici. Na koncu so nam raz- delili prospekte tovarile in košč- ke barvastega usnja, ki jih lahko uporabiniu pri ročnem delu. V Titanu srni si ogledali livar- nu, obrat ključavnic, fitingov in prostore, kjer delajo znane smu- ćarske vezi Titan-Tyrollia. V li- varni zelo ropota in je vroče. De- lavci vlivajo tekoče železo in dvi- gujejo tcžke tovore. Titan je zelo stara tovarna, saj bo kmalu stara sto let. Pokazali so nam tuđi to- varniški muzej, poln starih in no- vih Titanovih izdelkov in slik prvih delavcev. Med njimi je bila za nas posebno zanimiva_slika to- variša Tita, ko je bil še Titanov delavee. Obe ekskurziji sta bili zelo zanimivi in radi bi si ogledali tuđi druge kamniške tovarne. Tako otroci vidimo, kje in kako težko naši starši služijo naš vsak- danji kruh. Mark Strohmaier 3. r. OŠ TB tuđi uredniškega dela in pisanja. S svojo smelo zasnovano bibilio- filsko založno je-napravit opazen korak v našem predvojnem za- ložništvu. Kdo bi na primer po- zabil njegov sicer kratkotrajen, a vendar za tište čaše pogiimen po- skus, da namreč v Ljubljani od- pre prvo pravo trgovino z umet- nostnimi predmeti. Z razgleda- nostjo svetovljana je dal Sloven- cem prvo umetnostno revijo. Kdo ve za njegove freske v Cirk- veni, Vočinu ali Ljubnem na Go- renjskem, za sijajne portretne fotografije slovenskih kulturnih osebnosti njegovega časa, za gra- fične oblikovalske poskuse, za knjižno opremo, za ex libris, za oblikovanje keramike itd. Vse to je počel, vmes pa ustvarjal in raz- stavljal na številnih domaćih in mednarodnih razstavah, ki so predstavljale jugnslovansko umetnost na tujem. Sele, ko upo- števamo vse mojstrove razrio- vrstvne dejavnosti, lahko pravič- no zacrtamo njegovo mesto v slovenski umetnosti in kulturi. Kamniška galerija, kateri je umetnik pred leti prepustit svoj orjaški opus grafik, lepo število olj in nič manj dragoceno zbirko drugih likovnih del, si kot matič- na ustanova za Malešev opus pri- zadeva čimbolj skrbno zbrati in evidentirati celotno mojstrovo življenjsko delo. Kot nasledek tega dela pripravlja vrsto siste- matično zamišljenih in .v posa- mezna življenjska in umetniška obdobja zaokroženih razstav, ki imajo za cilj prikazati čimbolj ce- lovito podobo umetnika, ki je ce- lih 6. desetletij živel in ustvarjal med nami. Prvi korak je bil stor- jen lani ob razstavi, ki je ilustri- rala umetnikovo mladostno ustvarjalno obdobje od 1920 do 1930. Ob umetnikovem spoštlji- vem življenjskem jubileju, ki ga je dučakal telesno čil in še vedno poln delovne energije, se želi ga- lerija in s tem mesto Kamnik od- dolžiti svojemu darovaleu s pose- bej za to priložnost pripravljeno razstavo. Njegovi avtoportreti predstavljaj«) predvsem intimno srečanje z umetnikom samim in njegovo lastno podobo. Čeprav av^pportret ni eden od osrednjih motivov mojstrovega upodablja- nja, je vendarle moč na razstavi videti prek štirideset eksponatov v različnih grafičnih tehnikah, v risbi in ol ju. Če opazujemo vse te dialoge s samim seboj v njiho- vem časovnem zaporedju, neo- gibno spoznamo, da so se zgostili okrog njegovega dvajsetega leta in še. pozneje v času studija, vzo- rov in umetniškega zorenja in da se je samo kdaj pa kdaj - le po nakljueju - upodobil v zrelih le- tih, vse do dni, ki so pravkar minili. Toda za razloček od dru- gih domaćih in tujih umetnikov je Maleš ob tej kočljivi temi ohranil svojo znamenito, morda neskrbno, zato pa tem bolj pre- pričljivo, pristno in čisto likovno sproščenost. Vsaka od teh podob je samosvoj, bolj ali manj sub- jektivno podoživel portret avtor- ja, v vsaki se skriva nekaj Male- ševe fantazijske igrivosti in ve- dno spoznavne dekorativnosti. Ta intimni in največkrat v tre- nutku predaha zapisani samogo- vor, ki se preliva v čustva linij, črno-belih ploskev in barvnih lis. je najdragoceneje sporočilo teh listov in platen. Maleš nam z nji- mi postaja še bližji in hvaležni smo mu za iskreno izpovcd. BORUT ROVŠNIK Ervin FRITZ, Ivan GAMS in Jane/ STANIČ v Kamniku v sred>j, 15. januarja ob 19.00 v dvorani Veronika nad Ka- varno na KNJIŽNI RAZSTAVI: 100(1 let slovenske pisane hc- sede z literarnim večerom Predstavljeni bodo naši znani kulturniki, brani odlomki nji- hovih del, povezani s pogovo- rom in delitvijo podpisov. Knjižna razstava bo predsta- vila razvoj slovenske knjige in dejavnost Cankarjeve za- lužbe. Vdnehod 16. 6. do 22. 6. 83 bo prodajna razstava knjig Cankarjeve založbe in Tru- harjevega antikvariata. Prircditelj je Cankarjeva založba, ki se je odzvala po- vahilu in sodelovanju Matič- ne knjižnice Kamnik Z. 'S. IVDadi kiparji pri delu Tudi letos smo kiparili Tuđi lelošnjo pomlad smo se na naši soli zbrali mladi kiparji kamniških osnovnih sol in iz Smlednika. Kiparili smo zunaj v skupinah, vsaka skupina je dobi- la svoj kos gline in jo oblikovala. Nekateri učenci so še vedno pre- misi je v ali, kako naj se lotijo de- la. Spomnila sem se dveh muc- kov, ki sta se komaj skotila, pa jih je »ekdo vrgel v ribnik. Rekla sem si, da jima bum iz- delala vazo kot spomenik. Tako je pod mojimi prsti nastal mucek. Za drugi kip sem si izoTala čevelj, staromodni čevelj, ki ga je nosil deček na sličici Šarah Kay. Pod spretnimi prsti drugih kiparjevso rasle posode v obliki ribe, peteli- na, kokoši in svaljkov iz gline ... Vsak kipar je ustvarjal po lastni zafhisli. Nekatere je domišljija ponesla v svet pravljic, spet drugi so oblikovali posodo, kot so jo videli v naravi, v vsakdanjem živ- ljenju. Občudovali smo drug drugega. Izdelano posodo smo odnesli v solsko avlo, kjer smo jo razstavili po mizah, da bi si jo obiskovalci lahko ogledali. Nas, kiparje je avtobus odpeljal v Svit, kjer smo si ogledali ročno izdelovanje majolk. To je zelo težko in natančno delo. Ogledali smo si tudi ročno in strojno izde- lovanje cvetličnih lončkov v Lon- čarskem podjetju Komenda. Ko snio se vrnili v našo solo, smo prisluhnili rriajhni slovesno- sti ob otvoritvi razstave naših lončarskih izdelkov. Sedmošolci so nam predstavili redke, že stare lončarje v komendski okolici, ki še vztrajajo pri lončarskem kolo- vratu. Morda se bo tudi kdo od nas mladih kiparjev odločil za lončarski poklič, da ne bo lončar- stvo izumrlo s starimi lončarji. Nataša Novak, 7. a. OŠ KOMENDA - MOSTE Operni pevci v gosteh Konce aprila so našo solo obi- skali trije operni pevci: Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Šo- nja Hočevar. S harmoniko in kla- vir jem jih je spremljal Milan Stante. Četrto uro pouka je po nas prišla ravnateljica in vsi smo odš- li v telovadnico ter se hrupno posedli. Veseli smo čakali začet- ka, saj smo najbrž prvikrat v živo poslušati glasove opernih pevcev! Ko se je pojavil na šolskem odru Ladko Korošec, vodja kon- certa, smo glasno zaploskali. Predstavit se je z vsemi svojimi tovariši in prosil, da bi se lepo vedli in bili tiho. In smo res ubo- gali. Prve tri pesmi: Bosa pojdi- va, Pomlad in Mi smo mlada voj- ska Titova, so pripovedovale o partizanih. Na vrsto so prišle slo- venske narodne pesmi. Šonja Hočevar, ki je pela Oj, ta mlinar, je prizadeto in doživeto pripove- dovala usodo dekleta, ki se je morala poroci ti z gorjancem ... Ladko Korošec pa nas je spravil v prisrčen smeh s pesmijo Sem zaljubljen bil. Da bi bila pesem še bolj prikupna, jo je s svojimi kretnjami in mogućnim glasom, kot da poje sam vladar vesolja, še poživil. Znani operni pevee nas je povabil, da moramo peti tudi narodne pesmi, sicer bodo izumrle. Na koncu so nam veli- kani naše opere predstavili nekaj pdlomkov oper. Najbolj mi je ugajal duet iz opere Don Pasqa- Ic, ki sta ga izvajala Ladko Koro- šec in Šonja Hočevar. V zakonski prepir sta se tako vživela, da sem mislila, da ste se čisto zares sprla. Vendar sem na koncu le sprevi- dela, da ništa huda. PERME VERONIKA, 7 a OŠ Komenda-Moste Zamenjam enosobno družbe- no stanovanje s suglasjem v Ljubljani za večje v Kamni- ku. Telefon 447-862 do 20. do 21. ure. Novo poročeni Miri Orepko- vi in Viktorju Špenku iskreno čestitajo in želijo veliko sreče na skupni življenjski poti. Obenem iskrene čestitke Miri k uspešno opravljeni diplomi na Visoki soli za organizacijo dela v Kranju. Vsi njuni iz Suhadol in Most. Našel sem zlato verižico z obeskom. Informacije na uredništvu Kamniškega ob- čana. V Kamniku ali bližnji okolici išče sobo mlad zakonski par (predplačilo). Adžič, Bakov- nik 5/B, Kamnik. Kupim klavirsko harmoniko 40 basno. Vrhovnik Jožica, Toma Brejca 21, Kamnik. »Za tebe Ijubezen moja« »Tako so elani MKD Pedenj- možic naslovili svoj recital Ijube- zenske poezije, ki so ga pripravili 27. maja 1983 v počastitev dneva mladosti. Kdor je pričakoval klasični re- cital poezije, je bil razočaran. Pe- đenjmožic se je dela lotil na no- vo, na svež in zanimiv način. Šti- rinajst nastopajočih, ki so se sproščeno gibali po sceni, je ob- činstvu predstavilo več pesmi in odlomkov proze različnih avtor- jev, ki govorijo o ljube/ni - od Diderota do Musseta, od Dosto- jevskega do Preverta. Scena, glasba in kostumi nastopajočih - vse je bilo dobro izbrano in je ustvarjalo pravšnje intimno vzdušje. ki je potrebno za doživ- Ijanje take poezije. MKD Pedenjmožic nam je pripravila prijetilo in zaokroženo predstavo, ki je od članov druš- tva in njihove mentorice Mojce Podobnik prav gotovo terjala precej prizadevanja. Aplavz na- bito polne dvorane je nagradi I njihovo delo, lahko pa tudi reče- mo, da borno o Pedenjmožicu za- nesljivo še slišali. M. R. Živahno kot že dolgo ne Čeprav s»> prazno van ja 27. aprila, dneva OF in 1. maja že za nami, se še enkrat ozrimo nazaj. Vzrok za to je živahna kulturna in športna dejavnost na Duplici, s katerima so se krajani vključili v praznovanje. Na Duplici že dolgo ni bilo tako živahno kakOr letos. Družbenopolitične organizaci- je KS Duplica so pripravile 29. aprila prijeten kulturni večer. V uvodnem govoru je Franc Svetelj označi! pomembnost obeh praznikov in prizadevanja za čim bolj uspešno stabilizaci- jo našega gospodarstva. Prvič se nam je predstavil mešani pevski zbor DPD Svo- boda Duplica pod vodstvom Franceta Spruka. Za pevce, ki se v većini do sedaj nišo ukvar- jali s petjem, je bila naloga do- kaj neprijetna. Pokazati svoje znanje in rezultat polletnega djjla in to pred nekaj stoglavo množico, pred vsakodnevnimi znanci, ni preprosto. Po prvi pesmi so premagali tremo, po- magal pa jim je tudi obilen aplavz. Zboru lahko samo če- stitamo in mu zaželimo še na- prej uspešno delo, upanio pa, da se bo po prvi predstavitvi še kdo »skoriijžil« in pristopil k zboru. Prijetno presertečenje je bila tudi folklorna skupina iz Most. Prijetno predvsem zato, ker jo sestavljajo sami mladi, ki imajo pred seboj, seveda s trdim dc- lom, še veliko bodočnost. Med prireditvijo sta željo za nastupanje izrazili tudi dve mladi tabornici. Pesmiei, ki sta jih recitirali, sta prijetno po- mladili program, krajanom pa sta s tem preprosto povedali, da na Duplici obstajajo tabor - niki, katerih delo bo verjetno prav kmalu šc bolj vidno. Nikakor ne smemo pozabiti na že stalnega akterja in soor- ganizatorja te in mnogih po- dobnih proslav, Franca Pestot- nika. Ob sprcmljavi citer, ki jih je igral, lahko rečem kar že naš Tomaž, čeprav je doma iz Stranj, je Franc predstavil dve Menartovftpesmi. Mnogim v veselje pa je bil koncert pihalne godbe Kamnik pod vodstvom tov. Kvartića. Vsa ta živahna dejavnost se je odvijala pred Kulturnim do- mom na Duplici v pravem maj- skem vzdušju. Presenetilo je tudi število obiskovalcev. Ver- jetno bo ppčasi pričelo uspevati tisto, kar si v KS Duplica že dolgo želimo - privabiti k sode- lovanju stanovalce novih blo- kov na Blejčevi in Groharjevi Zapis bi bil verjetno nepopo- lcn, če ne bi omenil, da so mla- di z Dupliee po prireditvi orga- nizirali 24 ur košarke. Pomerili sta se vrsti Duplicc in Bakovni- ka. Tako je bilo na Duplici za praznike živahno še dolgo v noč, kot že dolgo ne. MITJA REDJA KAMNIŠKI OBČAN / 6. JUNIJA 1983 5 TEMATSKA SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Dnevni red 11. seje zbora krajevnib skupnosti Skupščine občine Kamnik, ki bo 9. julija, obsega zaradi pomembnosti in obscžnosti eno samo točko: Delovanje in razvoj krajevnih skupnosti v občini. Gra- divo za sejo sestavljajo trije sklopi: 1. samoupravni razvoj krajevnih skupnosti v občini 2. uresničevanje planov krajevnih skupnosli v preteklem letu s piegledom združenih in porabljenih sredstev krajevnih skupnosti 3. stališča in priporočila izvršnega sveta o organiziranosti in proble- matiki krajevnih skupnosti v občini. Objavljamo gradivo pod točko 1. SAMOUPRAVNI RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI KAMNIK Ustavno opredeljen družbenopolitični in družbenoekonomski po- ložaj delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih se bistveno krepi in lahko trdimo, da so izšle iz obdobja, ko je bil opazen zastoj pri njihovom razvoju. Da pa bi se lahko krajevna skupnost, kot nenadomestljiva oblika samoupravnega organiziranja delovnih ljudi in občanov enakovredno vključevala v celovit sistem sooialističnega samoupravljanja, bo potrebno vložiti še veliko naporov. Temeljne usmeritve uresničevanja ustavnih določb krajevnih skupnosti so dane v Resoluciji o nadaljnjem razvoju KS, sprejeti v skupščini SFRJ v aprilu 1979, stališčih, priporočilih in ukrepih o nadaljnjem razvoju in zagotavljanju materialnc osnove KS, sprejetih v skupščini SRS v letih 1975, 1979, 1980 ter drugih pozitivnih prcdpisih, ki na kakršenkoli drug način urejajo to področje (Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, Zakon o sistemu družbe- nega planiranja, Zakon o komunalnih dejavnostih, Zakon o cestah). Prav tako so dane usmeritve za nadaljnji razvoj krajevnih skupno- sti v dokumentih ZKJ in ZKS. Kljub jasnim zasnovam, kako pospešiti nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, pa se v družbeni praksi pogosto rešuje le posamezna področja, kot n. pr. financiranje v krajevnih skupnsotih in to mimo družbeno sprejetih izhodišć. Išce se oblike, kako ohraniti stare odnose zagotavljanja sredstev, namesto, da bi vlagali napore za spreminjanje odnosov ter zadeve reševali celovito. Tako ugotav- Ijamo, da vse oblike samouprave še nišo zaživele v vseh svojih razsežnostih in da se svobodna menjava dela prepočasi uveljavlja. Zato so zbori skupščine SRS v marcu 1982 ponovno ocenili stanje na tem področju ter ugotovitve posredovali v javno razpravo. Predlog stališe za nadaljnje uveljavljanje ustavne zasnove pa spre- jeli v marcu 1983. Na podlagi navedenih danih izhodišč naj bi občine ocenile stanje razvoja KS na svojem območju ter sprejeli ustrezne sklepe in usmeri- tve. I. Ugotovitve 1. Prostorska organiziranost Območje občine je samoupravno organizirano v 25 krajevnih skupnostih, ki so bile v letu 1980, na podlagi sprejete usmeritve skladnejšega razvoja občine, po stopnji gospodarske razvitosti, razvr- ščene v tri skupine: 1. skupina — gospodarsko razvite (12 krajevnih skupnosti) — Ka- mnik - Center, Mekinje, Zaprice, Novi trg, Perovo, Duplica, Ko- menda, Križ, Moste, Nevlje, Podgorje, Šmarca; 2. skupina - gospodarsko srednje razvite (8 krajevnih skupnosti) - Godič, Kamniška Bistrica, Motnik, Srednja vas, Šmartno, Tunjice, Tuhinj, Voleji potok; 3. skupina - gospodarsko tnanj razvite (5 krajevnih skupnosti) - Crna, Pšajnovica, Sela, Špitalič, Vranja peč. Prostorsko in po številu prebivalcev je velikost krajevnih skupnosti zelo različna. Najmanj prebivalcev - 168 ima KS Pšajnovica, največ 3789 pa KS Duplica. Prostorsko je največja KS Kamniška Bistrica s 8492 na površino. 2. Samoupravna organiziranost Stopnja samoupravne organiziranosti KS, predvsem pa njihova aktivnost je zelo različna. Ugotavljamo, da so najuspešnješe pri opravljanju svojih funkcij srednje velike KS - od 500 do 1500 prebivalcev. V manjših je težko oblikovati organe krajevne samou- prave, kot tuđi delegacije za zbor KS in skupščine SIS, večje pa zaradi množičnosti interesov ne morejo zaživeti. Samouprava je odtujena krajanom ter tako celoten skelet samoupravne zgradbe ostaja bolj kot formalni sestav. Vključevanje OZD v delo KS oz. njihovih organov še ni zadovo- Ijivo, čeprav so normativno medsebojni odnosi povečini zadovoljivo urejeni. Ni še dovolj prodrlo spoznajje o soodvisnosti družbenoeko- nomskega položaja delavca in krajana. Še obstoja pojmovanjc o dvojnosti oz. medsebojnem izključevanju interesov delavca v OZD in njim kot občanom KS. Eden izmed osnovnih pogojev za presega- nje te dvojnosti o družbenoekonomskem, samoupravnem in politič- nem položaju delavca - krajana je prav ta, nov sistem samouprav- nega družbenega pianiranja in uresničevanja svobodne menjave dela. Pomembno mesto pri uresničevanju krajevne samouprave imajo zbori delovnih ljudi in občani. Ti se uveljavljajo predvsem v manjših KS, kjer so organizirani za celotno KS. V večjih KS se zbori organizi- rajo ločeno za posamezna območja ali naselja. Ugotavlja pa se, da je udeležba na zborih zelo majhna. x Kljub minimalni potrebni večini, je v statutih KS določena za sklepčnost (10%), većina nišo sklepčni. S tem se ta najširša demokra- tična oblika sprejemanja odločitev v KS sprevrže v svoje nasprotje, ko lahko le nekaj občanov odloči o najpomembnejših zadevah ra- zvoja in delovanja KS. Od tod tuđi mnenje, da bi bilo potrebno bolj krepiti druge oblike odločanja, zlasti skupščino. Slabosti zborov pa so, da delovni ljudje in občani šc vedno pojmu- jejo te kot nekakšne tribune za javno razpravljanje. seznanjanje, kritiko in za oblikovanje predlogv, manj pa kot institucijo neposre- dnega odločanja, v kateri naj se sprejemajo najpomembnejše odloči- tve KS. Pogosto se dogaja, da se na zborih obravnavajo zasebni interesi, namesto skupnih in da večkrat prevladajo skupinski - mimo splošno družbenih interesov. Taki zbori zgubljajo svoj samoupravni značaj. Posamezniki ali skupine pa hočejo pod okriljem samouprav- ljanja uveljaviti svoje interese. Premalo se v praksi uveljavlja tuđi usmeritev, da bi namesto splošnih zborov sklicevali interesne - kot stanovalcev, potrošnikov in drugih zainteresiranih za storitve na posameznih področjih. Skupščine KS so oblikovane v 12 KS. Struktura sestave teh pre- težno ustreza ustavnemu principu oblikovanja delegatskih organov, saj so sestavljene iz delegatov, delovnih ljudi in občanov, ki bivajo na območju KS. Ugotovitve pa kažejo, da so v skupščinah premalo aktivni delegati OZD. Zato bi kazalo nutančneje ocehiti pometi in intenzivnost skupnih interesov posamezne OZD v okviru KS in na tej podlagi oblikovati delegatske odnose. Pristojnosti in naloge skupščine KS so opredeljene v statutih KS, vendar se ugotavlja, da pri uresničevanju svojih funkcij nišo učinko- vite. Morila je vzrok za tako stanje tuđi dejstvo, da še nišo obliko- vana delovna telesa skupščin ter druge oblik«, organiziranja in sode- lovanja občanov, kot so vaški in ulični odbori, mestne soseske in druge oblike, ki bi predstavljale bazo delegatu, ki je delegiran v skupščino. Kljub razmejenim pristojnostim odbora KS, skupščin in sveta KS v statutih KS, še vedno prihaja do nepristojnosti, pa tuđi do nepotrebne dvojnosti odločanja. Sveti KS so oblikovani v vseh KS ter so dokaj aktivni. Opaža pa se, da večkrat prevzemajo funkcije skupščin in ćelo zborov delovnih ljudi in občanov. Pogosto sprejemajo sklepe mimo svoje pristojnosti (spreminjajo s planom sprejeto porabo sredstev, sprejemajo zak- ljučne račune, razrešujejo člane sveta in imenujejo nove). Take odločitve utemeljujejo z dejstvi, da zbora krajanov ni mogoče sklicati ali, da skupščina KS ne delujc dovolj aktivno. Organiziranje ožje samouprave v KS na območju občine še ni zaživelo. Tako hišni sveti, ki so poleg že prejšnjih usmeritev dobili svojo pravo podlago v zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, ne opravljajo svoje funkcije, organizirani nišo vaški in ulični odbori. Napredek je dosežen pri organizaciji pohošniških svetov (razreševa- njc problemov pri razdeljevanju nekaterih artiklov). V razčlenjeni samoupravni zgradbi KS imajo pomembno mesto delegacije za zbor KS in skupščine SIS. Delegacije za zbor KS delujejo razmeroma uspešno. Najpomemb- nejše je, da občani vse več zadcv poskušajo urejati po delegatski poti preko svoje delegacije v občinski skupščini. Še vedno pa so te preveč prepuščene same sebi, zato je učinkovitost njihovega dela predvsem odvisna od vodje delegacije ter aktivnosti posameznikov in funkcio- narjev KS. Delegacije za skupščine SIS so v KS oblikovane zelo različno. Pri oblikovanju teh nišo bila spoštovana stališča skupščine SRS in usme- ritve organov ZKJ, da se oblikujejo posebne in le izjemno združene delegacije. V 12 KS so oblikovane splošne delegacije, v 11 od 2 do 4 združene delegacije, 2 KS pa imata za većino področij posebne in le eno združeno delegacijo. V nekaterih KS tuđi združenost v delegacijo ni najustreznejša. Slabost splošnih delegacij in združenih za več različnih področij je v tem, da se morajo zelo pogosto seslajati in obravnavati gradiva vseh področij družbenega življenja. Gradiva pa so enaka, kot za posebne delegacije, ki obravnavajo le eno področje. Tako je obremenitev teh delegacij zelo velika, rezultat tega pa neučinkovitost delegacije. Poleg tega je prešlo v prakso, da se zaradi pomanjkanja časa delega- cija niti ne izreče do repitve dolpčenega vprašanja, temveč so posa- mezni delegati v delegaciji zadolženi za določena področja ali pa ćelo za več, kar že kaže na predstavniški sistem. Delegacije naj bi se po izhodiščih OK SZDL povezovale v konfe- rence delegacij. Na podlagi tega je bilo tuđi zmanjšano število delegatskih mest v skupščini SIS. Ker pa so delegacije zelo različno oblikovane — splošne, združene, le redko posebne, je tako povezovanje zelo otežkočeno. Poleg tega je še moćno prisotna miselnost, da KS svojih interesov preko konfe- rence delegacij, ne bo mogla uveljaviti v skupščini. Tako delegacije v večini KS nišo povezane v konference ter prisotnost v skupščinah SIS ni povsem v skladu s sprejeto samou- pravno organiziranostjo. DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA i Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Delegatske funkcije za samoupravne interesne skupnosti matc- rialne proizvodnje opravljajo sveti KS, čeprav bi jih v tistih KS, kjer so oblikovane skupščine, morale te. Poravnalni sveti kot oblika samoupravnega sodstva za reševanje spornih razmerij v KS so organizirani v vseh KS. Ugotavlja pa se, da se le s težavo uveljavljajo v svojem delu. Za tako stanje bi lahko navedli več vzrokov, kot so: pomanjkanje kadra in napotkov za delo, pa tuđi nezaupanje krajanov je še moćno prisotno. Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov se postopoma uvajajo. Uspešno se uveljavlja referendum pri odločanju o prostorskem preoblikovanju KS in uvedbi samopri- spevka, ne pa tuđi za odločanje o drugih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo KS. Javne razprave, pred sprejemanjem pomembnejših odločitev in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, se običajno organizirajo, druge oblike osebnega izjavljanja, kot je podpisovanje posebnih pismenih izjav in javne tribune pa se v KS še nišo uveljavilc. Medsebojno sodelovanje organov krajevne samouprave, delegaci- jami za zbor KS in SIS ter DPO, ni zadovoljivo. Tako se pogosto v KS do določenega vprašanja oblikujejo povsem različna stališča, zaradi česar jih potem tuđi težko usklajujejo z drugimi organi in organizacijami. Sodelovanje med krajevnimi skupnostmi si le s težavo utira pot. Zavora temu so pogosto prisotni lokalistični interesi, ki jih posa- mezne skupine nišo pripravljene usklajevati. Medsebojno povezova- nje krajevnih skupnosti pa bi lahko mnogo prispevalo k enakomer- nejšemu napredku KS. Skupno dogovarjanje pa bi v marsičem prispevalo tuđi pri usklaje- vanju stališe v zboru KS, kjer naj bi se interesi KS izoblikovali kot sinteza interesov vseh KS. 3. Zagotavljanje materialne osnove KS Da bi lahko delavci, delovni ljudje in občani razvijali vse oblike samoupravne, družbene, društvene in politične organiziranosti v KS ter omogočali izražanje, usklajevanje in zadovoljevanje supnih inte- resov in potreb, je eden izmed pogojev tuđi, da s svojim delom in sredstvi zagotavljajo takšno materialno osnovo, ki bo omogočala KS ustrezen razvoj glede na stopnjo razvitosti. Sredstva za uresničevanje skupnih in splošnih družbenih interesov v KS se doslej združujejo iz naslednjih virov: - samoprispevek, ki predstavlja približno 75% vseh sredstev, - združena sredstva OZD po samoupravnem sporazumu, - dotacija občinskega proračuna za funkcionalne izdatke in dele- gatski sistem, - natnensko odstopljena sredstva Samoupravne komunalne cestne skupnosti za vzdrževanje čest II. reda in javno razsvetljavo, - odstopljena sredstva drugih SIS za doloćen namen (vzdrževanje kulturnih domov, otroških igrišč in drugo), - soprispevek -in osobno delo krajanov, - z raznimi občasnimi dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine. Po 3. alinei 74. členu Ustave SRS bi se KS lahko za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi KS in občine, odstopalo del davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju KS. Ta določba doslej ni bila uresničevana. samoprisp«'vek Samoprispevek, ki je bil izglasovali v letu 1981, se v skladu s programom referenduma in tako /akona o samoprispevkn. lahko rabi za celotni namen dejavnosti KS. S.programom referenduma (za KS) namreč ni bilo natančno določcno za kakšno naložbo lio namenjen, temveč je bil kot program referenudma celotni srednjoročni pro- grami KS. , K Samoprispevek se zbira na skupnem računu, sredstva pa se delijo po številu prebivalstva. Tako so v močnem prednostnem položaju KS z majhnim območ- jem in velikim številom prebivalstva. Elementi solidarnosti pri tem nišo spoštovani. združena sredstva OZD OZD na območju občine so ob začetku srednjeročnega obdobja sklenilc samoupravni sporazum, po katerem bodo v tem srednjeroč- nem obdobju združevale sredstva, kot samoprispe,vek za uresničeva- nje programov KS. Ta prihodek pomeni približno 10% vseh združe- nih sredstev KS. 2/3 teh se razdeljujejo enako kot samoprispevek po številu prebivalstva, 1/3 deleža pa se solidarno po tehtni presoji potreb, razdeli manj oziroma srednje razvitim KS. Doslej so se ta sredstva (glavarina) združevala v letu 1981 - 500, v letu 1982 - 600 din na zaposlenega,v letošnjem letu pa se po sprejemu družbenega dogovora o zagotavljanju materialne osnove KS, iz sredstev čistega dohodka namenja 0,18%. Tuđi ta sredstva nišo strogo namenska, temveč so enako kot samoprispevek, soprispevek k uresničitvi programov KS. lak način združevanja sredstev bi že lahko opredelili kot svobodno menjavo dela, vendar pa delavci v združenom delu nišo razpravljali o programih KS. Poleg tega bo potrebno samoupravni sporazum uskla- diti s sedaj sprejetim družbenim dogovorom. sredstva samoupravnih interesnih skupnosti Samoupravna komunalna cestna skupnost odstopa v skladu z dogovori in sprejetimi planskimi akti del sredstev KS za vzdrževanje čest II. reda in pa tokovine javne razsvetljave. Merila za odstopanje teh sredstev bo potrebno v skladu z novirni zakonskimi predpisi komunalnega in cestnega področja, ustrezno izpopolniti. Druge SIS odstopajo del sredstev KS občasno za določen namen na podlagi »prošenj«, kar je povsem v nasprotju s sistemsko uredi- tvijo teh odnosov. Taki interesi bi morali biti upoštevani že pri načrtovanju. Za delovanje delegatskega sistema SIS v KS, lc-te nišo doslej namenjale sredstev. sredstva proračuna občine Iz sredstev občinskega proračuna se odstopa KS za njihovo redno dejavnost in delegatski sistem zbora KS, le manjša sredstva. Ta se že več let povečujejo linearno, brez natančnejših meril. Po družbeno sprejetih izhodiščih bi se iz občinskega proračuna moralo odstopati KS sredstva za vse namene splošne rabe: - redno dejavnost (organiziranje takih služb, preko katerih bi se lahko zagotavljalo učinkovito delovanje organov KS in delegacij), - dejanskih stroškbv delovanja delegacij za skupščino DPS, - za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (prenesene naloge iz upravnega organa za ljudsko obrambo), - za informiranje, - zagotovitev in redno vzdrževanje objektov splošne rabe, - za delo poravnalnih svetov, *■ - za delovanje organov IS in vseh dejavnosti uresničevanja dele- gatskega sistema. Občasno se je iz občinskega proračuna posamezni krajevni skup- nosti odstopilo sredstva za doloćen namen. S tako možnostjo pa druge KS nišo bile seznanjene in je tako nastal neenakopraven položaj drugih KS. Zato bi se naj, kadar so razpoložljiva sredstva v proračunu občine, obvesti o tem vse KS, da predložijo svoje programe ter se po presoji sredstva odstopijo tišti, ki je do teh najbolj upravičena. - Soprispevek in osebno delo krajanov Ta oblika združevanju sredstev in dela krajanov je moćno prisotna v vseh, predvsem pa v podeželskih KS. Tako lahko trdimo, da se vsa združena sredstva še moćno oplemenitijo z osobnim prispevkom. To pa se mnogo laže dosega v dobro organiziranih KS. 4. Uveljavljanje družbenega planiranja Naćrtovanje razvoja in dela krajevnih skupnosti je skupaj z zago- tavljanjem materialne osnove in uresničevanjem skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov temeljno vprašanje za uveljavitev KS, kot jo opredcljuje sprejeta zasnova. Kljub nekaterim pozitivnim rezultatom pri iskanju načinov dela in sredstev za uresničevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, katerih namen in cilj je popolnoma prekiniti financiranje krajevnih skupnosti iz proračunskih okvirov ter približati oblikovanje programov razvoja krajevnih skupnosti in s tem tuđi odgovornost za uresničevanje teh programov delavcem v združenem delu, njihovim interesom in potrebam, še vedno nišo zaživele vse oblike svobodne menjave dela. V naši občini smo se v celotnih pripravah planskih dokumentov zavzemali za čimbolj tesno povezovanje med združenim delom, KS in drugimi subjekti planiranja, kajti le na ta način bi lahko zagotovili materialno osnovo KS. Vanje smo vnašali elemente skladnejšega razvoja občine. - Kljub vsem prizadevanjem, da bi uresničili načrtovanje zasnove. pa je opaziti (nJstopanja od dogovorov in usmeritev ter da šc m povsem prevladalo spoznanje, da je KS nujna sestavina za uspešno celotno družbeno porizvodnjo. Pri tem so svojo vlogo mnogo bolj od združenega dela dojele KS, v kar so tuđi vložile vsa svoja prizadeva- nja. Pri analiziranju stanja in odstopanj od sprejetih zasnov moramo reći predvsem naslednje: Nacrti razvoja KS se še pogosto oblikujejo v ožjem okolju, brez sodelovai.ja vseh udeležencev, ki bi lahko prispevali k hitrejšemu napredku krajev. Za zagotavljanje materialne osnove razvoja krajev se pogosto iščejo viri mimo svobodne menjave, na razne druge načine, kot so denimo dotacije iz proračuna občine, OZD, samoprispevki te združe-, vanje osebnega deki in sredstev krajanov. Ob pobudah in predlogih, da bi programe razvoja le obravnavali v organizacijah združenega dela in jih vključili kot sestavni del razvoja OZD pa se delavci često v razpravah obnašajo, kot da to nišo njihovi interesi, temveč interes same krajevne skupnosti, brez subjektov uporabe. Tak odnos se kaže predvsem takrat, kadar gre za oddalje- nejše krajevne skupnosti od sedeža OZD, še bolj pa, če so to krajevne skupnosti izven občinskih moja, pa čeprav v organizacijah združenega dela združujejo delo in ustvarjajo dohodek tuđi delavci teh krajevnih skupnosti. Ob takih razpravah in odločitvah verjetno v zavest delavcev še ni prodrlo spoznanje, da si bodo s tem, ko bodo iz svojega ustvarjenega dohodka del namenili za uresničitev programa razvoja krajevnih skupnosti, zboljšali svoje življenjske razmere v kraju, kjer preživijo pretežni det časa in kjer uresničujejo svoje osnovne življenjske potrebe, si bogate kulturne vrednote ter uresni- čujejo vse druge skupne aktivnosti. Zavedati bi se namreč morali, da bi se likrati z urejeniui osnovnim življenjskim prostorom, ki v pliva na osebno počutje delovnih ljudi in občanov, nedvomno povećala storil- nost pri delu in s tem povečal dohodek in bi povratno lahko večji del namenili za uresničevanje skupnih življcnj.skih interesov v jiosamez- nih okoljih. . Vzroke za. stanja, ki še zavirajo vključevatije KS kot sestavine družbene porizvodnje in uresničevanja družhenoekonivnskega odnosa svobodne menjave dela v krajevni skupnosti, bi lahko ugo- tavljali v več smereh: 6 KAMNIŠKI OBČAN / 6. JUNU A 1983 Kot pomembncjši vzrok , ki pogojujc tuđi vse druge, bi kazalo iskati v osvešćenosti dclovnih ljudi in občanov, katerih spodbujanje se v većini krajevnih skupnosti, čeprav je to njihova osnovna funk- cija, ne uresničuje v zasnovani smeri. Se vedno je vse preveč celotne samoupravne aktivnosti usmerjeno le v pridobivanje materialnih vrednot kraja, ne pa vzporedno s tem tuđi v osveščanje krajanov v taki smeri in oblikah, da bi proces samoupravnega načrtovanja, dogovarjanja in odločanja ter vsebina in pomembnost družhenoeko- nomskega JuS»i "m avgust) Od kandidatov zahtevamo, da poleg v.Hošnih izpol- njujejo še naslednje pogoje: pod 1 - dokončana osemletka (priuf :;v) pod 2 - dokončana osemletka (ptii;', iiv) pod 3 - dokončana osemletka S kandidati borno sklenili delovno ;•■: za nedo- ločen čas s 3 mesečnim poskusnš- Prijave pošljite v 10. dneh na na , O/D ALKO Ljubljana, Frankopanska 9, Komici;-. \ delovna ra- zmerja. 8_______________________________________________________________________KAMNIŠKI OBČAN / 6. JUNIJA 1983 Vadbu aerobike v avli SSCRM v Kamniku. Aerobika - nova oblika plesa in gimnastike Ni nova, je driigačnu, ni moreća, je vesela, daje lahkotnost in voljo. Vraća mladostni vide/, je za vsakogar, ki ga ne mučijo holezni, je /a tište, ki so ugotovili - lako ne gre več, zasedeli smo se. Nikoli ne tečem, če lahko hodim, nikoli ne hodim, če lahko sedini, nikoli ne sedim, če lahko ležim. Približno taka je filizolija človeka, obkrožena /. vsemi pridobitvami moderne ilobe, ki tuđi boleha /a najbolj ra/širjenimi »boleznimi«, ki jih v /dravniških kartotekah ne vodijo - odvečni kilogrami, utru- jenost, lenoba, bre/voljnost in kar najbolj boli - postava, ki jo imamo najraje skrito pod širokimi /imskimi plašči. Aerobika v Kamniku in Domžalah • ■ C)b leloviidnih vajah, ki razgibajo eelotno telo, krepijo mi- šiee, sree, pljuča in o/ilje, je namree prijetila glasba, ki vas bo s svojim ritmom potegnila za se loj. - V Kamniku vsak četrtek ob I1)., 20. in 21. uri v SŠCRM Kamnik (gimnazija) - V Dom/alah vsako sredo ob 20.15 in 2 1. 15 v OŠ »Venc- Ija Pcrka« Domžale (v telovadnici). V naši družbi se bosta dobro počinili, zato nikar ne okle- vajte, /iičnite, sedaj, kajti pregovor - kar obleži, zarjavi - Se vedno velja. P. S. Vaje polekajo pod strokovnim vodstvom članice plesne skupine »Krik«. Franc Jerman Novak zmagovalec teka po ulicah Kamnika Na litošnjem teku po ulicah Ka- mnika je bila udeleiba nekoliko inanjša kal prejšnja leta, (oda vseeno smo videli lepe nastupe tekmovalcev v vseh kategorijah. I ekmovanje je mo- lilo slabo vreme, vendar so organiza- torji uspeli izpeljati tekmovanje do konca. V glavni disciplini v teku čla- nov na 3000 m je prepričljivo osvojil prvo mesto Franci NOVAK, doma- ćin, ki nastupa za AK Olimpija. Rezultati: PIONIRJI I. nizrcd - 300 m: I. .Brglcz Rok, OS Frana Al- hrehta; 2.Plankar Tomaž, OŠ Toma lirujcii; 3. Ured Anclrcj, OŠ Ncvljc. PIONIRKE I. nizrcd - 300 m: 1. l.ahignan Nadja, OŠ Toma Brejca; 2. Cimšclj Šonja, OŠ Irana Albrcljla; 3. Mandič Mili, OŠ [rana Albrchta. PIONIRJI 2. nizrcd -■ 300 m: I. Paneur Boris, OŠ Ncvljc; 2. Mašck Uroš, OŠ loma lirejca; 3. l'ukljati Toma/, OŠ Frana Albrchta. PIONIRKE 2. razred 300 ni: I. I.;tvrić Natuša, OSTonut Brejca; 2. Irt Manca, OŠ Toma Brejca; 3. Kobau Darja, OŠ Frana Albrchta. PIONIRJI 3. razred - 300 m: 1 Igor ('erar, OŠ ['rana Albrchta; 2. Pirnar Roman, OŠ Toma Brejca; 3. Kcpnik Jane/, OŠ Ncvljc. PIONIRKE 3. razred - 300 m: 1. Matjan Vesna, OŠ Mekinje; 2. Šparcl Sumira, OŠ Toma Brejca; 3. Bau- mann Mateja, OŠ Frana Albrehta; 3. Mlcknš Barbara, OŠ Frana Albrehta. PIONIRJI 4. razred - 500 m: 1. Spruk Dominik, OŠ Stranje; 2. Rak Bojan, OŠ Stranje; 3. Uršič Torno, OS Stranje. PIONIRKE 4. razred - 500 m: 1. Marjan Tanja, OŠ Mekinje: 2. Kem- perlc Barbara, OŠ Frana Albrchta; 3. Vescl. Klavdija, OŠ Toma Brejca. PIONIRJI 5 razred OŠ - 3x500 m: I. Kcrn, Koćar, Kosirnik, OŠ Stra- nje: 2. Barišič, Kleindienst, Rijavcc, OS Toma Brejca; 3. Kcrn, Zamljen, Spruk, OŠ Stranje. PIONIRKE 5. razred OŠ - 3x500 m: I. Brelih, Zore, Rudar, OŠ Frana Albrehta; 2. Prosen, Andrcjašič, Ko- Icnc, OŠ Toma Brejca; 3. Traven, Ru- tar. Palma, OŠ Frana Albrehta. PIONIRJI 6. razred OŠ - 3x500 m: I. Podjed, Maradin, Dolar, OŠ Frana Albrchta; 2. Balantič, Škrtič, Moćnik, OŠ Stranje; 3. Morvat, Uršič, Alcksić, OŠ Frana Albrchta. PIONIRKE 6. razred OŠ - 3x500: 1. Ji-ras, Osolnik, Senožetnik, OŠ Stranje; 2. Vrhovnik, Lukan K., Lu- kan S , OŠ Frana Albrehta, 3. Sopot- nik, Horvat, Franc, OŠ Toma Brejca. PIONIRJI 7. razred OŠ - 3x500 m: I. Pestotnik, Burkeljca, Milovič, OŠ Frana Albrehta; 2. Mlakar, Kač, Kern, OŠ Toma Brejca; 3. Hočevar, Škorjanc M., Škorjanc C, OŠ Frana Albrehta. PIONIRKE 7. razred OŠ 3x500 m: I. Markuš, Fricdl, Kočcvar, OŠ Frana Albrchta; 2. Spruk, Kosirnik, Moćnik, OŠ Stranje. PIONIRJI 8. razred OŠ - 3x500 m: I. Burja, Poljanšek, Vrhovnik, OŠ Toma Brejca; 2. Korbar, Repnik, Žu- pan, OŠ Frana Albrehta; 3. SiUir, Alpner, Moćnik, OŠ Stranje. PIONIRKE 8. razred OS - 3x500 m: I. Razboršek, Marat, Smolnikar, OŠ Frana Albrchta; 2. Potec, Zavri, Zobavnik, OŠ Toma Brejca; 3. Pogle- dnik, Žagar, Zlatnar, OS Stranje. MLAJSE MLADINKE - 1500 m: 1. Kokalj Nataša, OŠ Oto Vrhunec Blaž Medvode; 2. Jeršin Mateja, OŠ OTO Vrhunec Blaž Medvode; 3. Jer- šin Andreja, OŠ Oto Vrhunec Blaž Medvode. MLAJŠI MLADINO - 2000 m: 1. Repnik Ciril, Ljubljana Moste; 2. Go- lob Primož, AK Olimpija Ljubljana; 3. Drolc Tomaž, AK Domažle. Nov uspeh lokostrelcev Na drugem spomladanskcm loko- strelskem lurnirju v disciplini »hunter in field« so lokostrclci LK Kamnik dosegli nekaj dobrih rezultatov. Or- ganizator, lokustrelski klub Donat iz Radovljice, je tekmovanje pripravil ob golf igrišču na Bledu. Na lurnirju so nastopili vsi naj!x»ljši lokostrelci, ki tekmujcjo v tej discipli- ni. Tokrat so se odlično uvrstili tek- movalci LK Kaninik, ki tekmujcjo / merilnimi napravami, v takoimenova- ne prostem slogu. Đoslcj so vedno dosegali boljše rezultate tekmovalci v inslinktivnem slogu, z nacrtnim in re- dnim treningom pa so se tuđi tekmo- valci v prostem slogu uvrstili v san) vrh. Veteran Bojan Postružnik iz Ma- ribora je bil tokrat nepremagljiv, ta- koj za njim pa sta se uvrstila Dušan Orchek, Emil Andrejka; torej lep uspeh obeh tekmovalcev, ki ga je do- polnil še Janez Kntševec z uvrstitvijo na 5. mesto. V konkurenci mladincev sta bila najboljša Drago Desnica, ki je zmagal in Brane Lukan, ki je za desni- co ostal za 8 krogov in osvojil 2. me- sto. Oba mladinca, člana LK Kamnik, s svojimi rezultati sodita v sam vrh in v disciplini »hunter in field« praktično nimala resnejših tekmecev, saj sta za razred boljša od ostalih. Instinktivci so se tokrat uvrstili ne- koliko slabše, kot na prejšnjih tek- mah, saj je bil najboljši Letnar, ki je osvojil 4. mesto, Miha Kosee pa je v mladinski konkurenci osvojil 2. me- sto. Rezultati: člani prosto - 1. Postruž- nik (Mb) 470 krogov; 2. Orehek (Ka- mnik) 435; 3. Andrejka (Kamnik) 432; 5. Kraševcc (Kamnik) 423; 12. Mile Desnica (Kaninik) 316 krogov. Ćlani instinktivno - 1. Sorli (Exo- term) 366 krogov, 2. Merhar (Post.) 349; 3. Bicivais (Jugob.) 327 krogov; 4. Letnar (Kamnik) 319; 5. Vojko Colar (Kamnik) 298; 6. Jemcc (Ka- mnik) 297; 11. Miro Colnar (Ka- mnik) 230; 13. Pogačar (Kamnik) 210 krogov. Mladinci instiktivno - 1. Kristan (Postojna) 313 krogov; 2. Kosec (Kamnik) 258 kr; 3. Stradov- nik (Kamnik 210; 4. Dolinšek (Ka- mnik) 206 krigov. Pionirji - 1. Kidrič JB 287 krogov; 2. Flerin (Kamnik) 270; 3. Zakotnik (JB) 246 krogov. - do - STAREJŠI MLADINCI - 2000 m: 1. Smolnikar Robi; 2. Golob Danilo, Alpinistični odsek Kamnik; 3. Ličina Sabahcr, Karate klub Kamnik. ČLANICE - 2000 m: I. Smolnikar Tatjana, OO ZSMS Mekinje; 2. Mi- halec Irena, Domžale; 3. Drolc Dragi- ca, OO ZSMS Tunjice. VETERANI B (nad 45 let) - 2000 . m: 1. Kovač Štefan, Partizan Vič; 2. Lampe Uroš, ŠD Ježića Ljubljana; 3. Premrl Štefan, Partizan Vič. ĆLAN1 - 3000 m: 1. Novak Franci; 2. Rokavec Marko, Olimpija; 3. Te- raž Franc, SK Mojstrana. VETERANI A (35 let do 45 let) - 3000 m: 1. Žerjav Srečo, AK Olimpi- ja; 2. Veršnik Marjan, ŠD Nova Štif- ta; 3. Štine Jože, Novoteks Novo me- sto. VOJA Taborniki ob dnevu OF Na rednem 10. zasedanju smo ta- borniki DPM Duplica sklcnili, da bo- rno počastili obletnico ustanovitve OF s tem, da borno zakurili ogenj 26. aprila na podgorski poljski poti. Ma- terini za ogenj smo dobili s čišćenjem okolja, oziroma na obrežju Kamniškc Bistrice. Na kres so prišli povahljcni kamniški in mengeški taborniki, mla- dinski aktiv Duplica ter mnogo nak- Ijučnih obiskovalcev. Program se je zaćcl ob 20.uri. Ob prižganem ognju je pozdravi! vse navzoče naš mentor Gusar, nato pa je predal besedo Dra- ganu Leleku, delegatu DPO-Duplica. Po kratkem govoru se je 5 naših »me- dvcdkov« in »čebelic« svečano zaob- Ijubilo, 8 naših tabornikov pa je sve- čano zapriseglo. Svečano zaobljubo pod praporom »Kamniških gamsov« je prebral namestnik načelnika OKG. To je bil za nas najbolj svečan in nepozaben trenutek, verjetno tuđi za vse prisotne. Zaobljubo oziroma za- prisego smo polagali v novih krojih, ki smo si jih sami prislužili z delovnimi akcijami. Krajši kulturni program so ižvajale vse tri prisotne taborniške enote. Bilo je lepo in čas odhoda osta- lih dveh taborniških enot je prišel pre- hitro. Po slovesu smo z mladinskim aktivom prepevali še dolgo v noć. VERA Delovni obračun SK Kamnik Snega že utkaj časa ni, težko prica- kujemo poletno vročino in čas odho- dov na morsko obalo. Naš smučarski klub pa je 1 mislim! in načrtovanjem ie v naslednji smučarski sezoni. Pretekli torek so se sestali funkeio- narji alpske sekcije pri Smučarskem klubu Kamnik s starši smučarjev. Sti- kov med njimi ne manjka, saj se se- stajajo vsak prvi torek v mesecu, v glavni sezoni pa še pogosteje. To je potrebno m hitro reševanje raznih proMemov in odlodtev. Na spomla- danskem sestanku pa so trenerji poru- čali staršem o svojem delu / njihovimi otroki v pretekli sezoni in o načrtih za delo v prihodnji sezoni. Zadnja zima ni bila posebno rado- darna s snegom, zato so trenerji le delno izpolnili svoj plan. V priprav- ljalnem obdobju so dobro izkoristili sneg na ledeniku nad Češko koćo. Tam so imeli 16 treningov. Kratko ledeniško smućišće je primerno za učenje in piljenje tehnike smučanja. S hojo, teki in raznimi vajami v gor- skem svetu si smučarji pridobijo kon- dicijo za smučarsko sezono. Većina smučarjev, kišo se udeležili teh tre- ningov, je dobro delaia tuđi med smu- čarsko sezono. Po kratkem počitku, ki ga morajo imeti tuđi smučarji, so se znašli pred zahtevnim programom jesenskih tre- ningov. Delo se je začelo s testiranji, na podlagi katerih so trenerji ugotovi- li, kakšno fizično pripravljenost so tekmovalci dosegli ob izpolnjevanju individualnih nalog za trening med počitnicami. Ko vreme in kratek dan ništa več dopušćala kondicijskih tre- ningov na stadionu, so se smučarji preselili v telovadnico. Žal pa alpska sekcija ni dobila dovolj terminov za trening v telovadnici. Tako je imela prva tekmovalna vrsta le enkrat te- densko kondicijski trening v telova- dnici v Stranjah in ni mogla izpolniti programa kondicijske vadbe. Znano je, da lahko vzdržijo treninge na za- htevnih terenih visokogorskih ledeni- kov le tišti, ki so v dobri fizični pri- pravljenosti. Klub je planiral kar šest treningov na ledenikih Avstrije, kar je v jeseni, ko pri nas ni še nikjer snega, nujno potrebno. Žal je smučarjem prekrižal nacrte znani zvezni ukrep o prehodili čez uiojo in jim preprečil izpolnilev teg;i nurita. Z veliko zamu- do so iKlšli v A-siri jo le dvakrat v zelo omejeni scsiavi, snj je smučarjem, ki nišo dosegli &•■'■■>'.iiega števila jugo- točk /vezni 1-1 ■ nicprečil odhod v tujinit biez ;• ■■'.,■.! Tako so mnogi ostali -:izoćara..i ''»na in so se potem znašli ivrvič ;v. ■ i;u sele na tekmah, ko je ■■«> :-. ' 'Hitate. Kljub vsem tem izredno slabim po- gojem za delo so imeli tekmovalci ka- mniške prve jakostne skupine pov- prečno 50 treningov na snegu in 20 tekem, tekmovalci druge jakostne skupine 40 treningov in osem do deset tekem. Žal je* zaradi slabih snežnih razmer odpadlo občinsko prvenstvo. Klubsko prvenstvo pa bo klub še or- ganizirat na smučišču ob Češki koči. Ob ugotavljanju resnično skromnih pogojev za vadbo so trenerji dobro ocenili dosežke naših smučarjev. Ve- činoma so popravili svoje uvrstitve, posebno pri eicibanih, ki so si uvrsti- tve popravili tuđi za 200 jugotočk. Pri starejših pionirjih se je en tekmovalec uvrstil med deset najboljših. Največji uspeh sezone pa predstavlja uvrstitev starejšega pionirja na enajsto mesto v moćni mednarodni pionirski konku- renci na tekmi za pokal Škof'je Loke. Prvo mesto v smuku v konkurenci starejših pionirjev, enega najbolj množičnih in kvalitetnih, tekmovanj naših mladih smučarjev je prineslo kamniškemu klubu pokal »Coca-cola. Svoje poročilo o delu in uspehih v pretekli sezoni je trener nadaljeval s kratkim opisom načrtov za priho- dnost. Smučarje je strokovno vodstvo klu- ba razvrstilo na pet skupin: v prvo in drugo skupino so razporedili tekmo- valce na podlagi jugotočk, v tretji sku- pini so cicibani, v četrti rekreativci, peta skupina zajema otroke, ki se bo- do vključili v aplsko solo. Najbolj zahtevni nacrti treningov so pripravljeni za prvo in drugo jakostno skupino. Med cicibani je več obetav- nih smučarjev in z resnim delom bo klub skušal poseči po najvišjih rezul- tatih. Iz rekreacijske skupine smučarjev, ki notlo tekmovah še na regionalnih in općinskih tekmah, bo klub v priho- dnosti izšolal vaditelje. Glavna naloga kluba je organizacija kvalitetnih treningov. K sodelovanju bo klub povabil tuđi zunanje strokov- ne delavce. Druga naloga je doseći čimvcčjo množičnost v tem športu. Pri treningih na oddaljenih smuči- ščih je udeležba omejena zaradi maj- hnih kapacitet klubskih prevoznih sredstev. Na tak način množičnosti ni mogoće razvijati. Klub računa letos predvsem 1. vadbo na domaćih objek- tih, to je na Veliki planini in upa, da bo z razumevanjem novega vodstva RTC Velika planina sodelovanje po- tekalo zadovoljivo za obe strani. Do sedaj je bil Smučarski klub Kamnik edini klub, ki je plačeval za vadbo na domaćem objektu. Že pred preteklo sezono so smučarji opravili na terenih Velike planine lepo število Udarniških ur. Letos nameravajo začeti z delom na tem objektu že v poletnih mesecih, saj se klub zaveda velike odgovorno- sti, ki jo ima kot organizator FIS tek- me za ženske. Sicer pa se vsa dela organizirajo s ciljem, da bi omogočili boljše pogoje za trening predvsem do- maćim smučarjem. Radi bi preprečili odhajanje najboljših tekmovalcev v druge klube, kjcr so boljši pogoji za trening in potem tam tuđi uspejo. Klub bi želei nuditi smučarjem vsaj petdeset kvalitetnih treningov na sne- gu in vsaj dvakrat tedensko kondicij- ski trening. Strokovno vodstvo je staršem ra- zložilo tuđi finanćno stanje alpske sekcije, ki je žal precej kritično. Kljub prioritetnemu položaju smučarskega športa se klub stalno srečuje s skoraj nerešljivimi finančnimi problemi. Glavno finančno breme nosijo starši smučarjev. Klubska blagajna s težavo zagotavlja skormne honorarje trener- jem, plačuje stroške prevozov in karte za žičnice ob udeležbi na tekmah. Stroške treningov in.opremo plačuje- jo starši. Brez entuziazma mladih va- ciiteljev, ki za simbolične honorarje prevažajo, vodijo in' trenirajo vrste mladih smučarjev, brez staršev, ki plačujejo većino stroškov in ki s požr- tvovalnim delom na številnih akcijah pridobivajo za obstoj kluba prepo- trebna finanćna sredstva, bi se delo kluba ustavilo. Starši smučarjev so v pretekli sezoni opravili nad 1000 udarniških ur in s tem pridobili nekaj več kot 383.778 din. Proglasili bi lah- ko »udarnika«, ki je v pretekli sezoni opravi! kar 123 delovnih ur. Kljub požrtvovalnem delu staršev na akci- jah, se njiflbv finančni prispevek za otroke ne zmanjša. Kljub velikim problemom, ki so jih sprožili funkeionarji kluba in starši smučarjev, se je sestanek zaključit op- timistično, nihče ni zgubil poguma, vsi so se zavedali, da bo potrebno takoj zagrabiti za delo, če bodo hoteli izpol- niti vse naloge, ki so si jih zadali. SMUČARSKI KLUB KAMNIK SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK SEZONI KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK OBVEŠČA, da bodo v soboto, 18. junija 1983, na vežbališču za Ke- mijsko industrijo Kamnik iz- piti za pse, ki so obiskovali štirimesečni tečaj pri Kinolo- škem društvu Kamnik. Po iz- pitih bo kratek propagandni nastop. Prodani električno kitaro Gemini. Cena po dogovoru. Pokličite po 20. uri na telefon 832-240. Hribar Brane, Ljubljanska 3/A _______ Iščeni sobo v Kamniku ali bližnji okolici (lahko tuđi po- moć na kmetiji). Javite na uredništvo Kamniškega ob- čana, Tomšičeva 2, Kamnik. Čišćenje vseh vrst talnih oblog (tapisom, itison ipd.) in čišćenje stekla. 1V1ILAN DEISINGER, Kidričeva 35, Kamnik, tel. 831-748. Montaža TV anten. MATIJA ZIBELNIK, Zavrti 5, Men- geš, tel. 737-466. Po sedmih letih oživljena šahovska dejavnost Šahovska sekcija »solidarnost« v Kamniku ima že dolgoletno tradicijo. Šahovski klub v Kamniku je bil ustanovljen pred drugo svetovno voj- no leta 1938. Po drugi svetovni vojni leta 1945 so se šahisti v Kamniku organizirali v šahovsko društvo, ki si je kasneje na- dalo ime po vnetem šahistu Mirku Drnovšku, ki je bil žrtev fašizma. Ša- hovska sekcija je organizirano delo- vala vsa leta po drugi svetovni vojni, pripravljela je tekmovanja in priredi- tve z vseh področij šahovske dejavno- sti. Polcg nalog, ki jih je imela šahov- ska sekcija, je bil njen cilj predvsem vzgajati člane ter skrbeti za množič- nost in popularizacijo šahovske igfe med obćani v glavnem med mladino. V letu 1954 so šahisti na ohčnem zbo- ru izrazili željo, da se priključijo pro- svetnemu društvu Solidarnost, kot njihova sekcija. Zaradi adaptacijskih del v prostorih Solidarnosti nad ka- varno »Veronika« v Kamniku, smo se morali preseliti v prostore železniške postaje Kamnik - mesto. Odprava v hercegovske gore Letos mineva 90 let od ustanovitve planinskega društva Kamnik. Tuđi al- pinisti se bodo pridružili proslavljanju te visoke obletnice. Poleg sodelovanja v ostalih akcijah društva bodo organi- zirali tuđi odpravo v hercegovske gore. Lanska odprava v področje Prenja in Veleža je bila zelo uspešna in tako nameravajo tuđi letos obiskati ta pre- del. Tokrat bodo plezali v ostenjih Cvrsnice, kjer Kamničanov doslej še ni bilo, sli bodo pa tuđi v Velcž, kjer jim je še od lani ostalo nekaj »dol- gov«. Na pot bodo krenili 15. julija in bodo ostali v Hercegovini do konca julija. Navezali so tuđi že stike z bo- sanskimi alpinisti, tako da bodo lahko izmenjali tuđi izkušnje z bosanskimi kolegi. Namen odprave je predvsem pleza- nje v novih, Kamničanom še nepozna- nih stenah, pa tuđi kakšno prvenstve- no smer bi radi preplezali. Udeležili se je bodo predvsem mlajši plezalci, ki si bodo na ta način nabirali izkušnje za večje podvige. Poleg tega pa bodi) spoznali še nova plezalsko izredno za- nimiva področja, ki so relativno zelo malo znana naši alpinistični javnosti, čeprav so zelo zanimiva. Stene so vi- soke tuđi po več 100 m, dostopi in sestopi pa potekajo po terenu, kjer ni nadelanih poti, kjer tuđi po nekaj dni ne srečaš žive duše. Zato mora biti organizacija res odpravarska, da se lahko dosežejo zastavi jeni cilj i in da vsa stvar poteka kolikor toliko varno. bojC Kasneje so bili ti pros'.ori dodeljeni v uporabo združenju obrtnikov Ka- mnik, ti pa so zaradi svoje dejavnosti odpovedali uporabo prostorov šahov- ski seciji. Šahovska sekcija se kasneje ni pre- selila nazaj v prostore nad kavavrno »Veronika«, ker je imelo. KPDS od- klonilno stališče. Tako je leta 1976 šahovska sekcija ostala brez ustreznih prsotorov in je po tem letu popolnoma ohromclo ša- hovsko življenje v Kamniku. Potem je skupščina občine Kamnik dala na raz- polago in v upravljanje društvu upo- kojencev stavbo na Kolodvorski ulici št. 5, s priporočilom, da odstopijo ustrezne prostore za šahovsko dejav- nost. Konec aprila 1983 ko so bila na tej stavbi konačna adaptacijska dela, stat se upravni odbor društva upoko- jencev in šahovske sekcije sporazu- mela z najemniško pogodbo za pro- store, namenjene za našo dejavnost. Ob tej priliki se upravni odbor zah- valjuje v imenu ljubiteljev šahovske igre za vso podporo in razumevanje društvu upokojencev, prav tako se zahvaljujemo telesno kulturnemu društvu za vso moralno in materialno podporo za bodoči razvoj šahovske dejavnosli v Kamniku. Šahovska sekcija obvešća šahiste, da bodo igralni dnevi v ponedcljek od 17. do 21. ure, drugi dnevi bodo dolo- čeni kasneje. Le s pomočjo ljubiteljev šahovske igre bo šahovsko življenje v Kamniku ponovno dobilo tisto mesto in ugled, kot ga je imelo nekoć. Šahovska sekcija Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- * na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039.- Kamniški eb- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.