Pervo šolsko leto. (Konec.) Ako iraa učenik več skupin pred sabo, bode kak večji učenec z manjširai učenci ponavljal to, kar jim je bil učcnik pripovedoval, in tačas, ko se bode učenik obernil do večjih, bodo mali ali po tablicah čerte delali ali številili. Pa tudi ni treba, strogo izldjučati male, kedar podučujemo večje. Večkrat nauk nanaša, da jih tudi pri podučevanji večjih privzaraemo, in jih kaj vprašamo. Ravno tako, kakor vaje o vidu, so tudi važne vaje o slišanji. Dostikrat pozneje ni mogoče popraviti tega, kar se je v pervih letih zamudilo, ter vaja posluha zbudi vse notranje človeške moči. Posluha pa ne vadimo s tem, ako v šoli prav glasno govorirao, marveč ako bolj tiho pripovedujemo. Otrok tedaj bolj posluša, Da se pa učenec pri vajah o posluhu tudi notranje zbuja in da začne inisliti, zato pa učitelj kratko in točno govori. Beseda, povelje, da colo migljej je zadosti, da vsi poslušajo, da se volja vseh vda učenikovi volji, t. j. da v trenotji ubogajo. Posluh gre pa tudi vaditi z ozirom na petje. Vsaka veista glasov, ki se poje, zbuja speče dušne nioči; to poterjujejo vsi, ki opazujejo človeško naravo. Učenik pa ne sme prezirati, da so otroške moči še slabe, in da telesna omahljivost večkrat preoblada duševno življenje. Predolgo ne bode otroke natcgoval in tudi med tem časom bode skerbel, da telo ne zamori duha. Živo podučevanje že v to veliko pripomore, a izverstno v to služi, ako otroci speljujejo bolj proste in lahke telesne vaje v klopeb, nroke vzdigovati, vstajati posamezno, skupno, ozirati se na desno, na levo i. dr." Tako se otroci napeljujejo, da sprejniejo vnanje vtise, a vadijo se tudi da umejo povedati, kar so zapazili; skerbimo pa še, da otroci ne pozabijo, kar so si prisvojili. Vsak dan naj otrok nekaj iz šole domu nese, kar mu tudi zunaj šole veselje napravlja. Mislimo tukaj na kratke pripovesti, izreke, pesmice, ki se tičejo tega, kar so v šoli videli ali slišali. Nekateri učitelji tudi skerbe, da se otrok nauči kratkih molitvic, katere njegovo pamet ne presegajo. Tako zbuja učenik mladino šolo nastopivšo, in potem pa razpravlja nauk po posameznih tvarinah. Kako se ima to zgoditi, in kaj se ima učiti, to pove učni in šolski red, učni čerteži, to se prerešetuje po konferencijah. Sicer pa mislimo, ako učitelj tako vpelje najnižji šolski razred v šolo, potem dobi šola popolnejšo podobo. Tu in tam je naj nižja versta učencev enaka mertvi stvari, ki se le počasi zbuja k življenju, ako se pa ravna, kakor smo poprej omenili, je veselo življenje po vseb razredih. Šola postane tedaj enaka telesu, ki ima sicer več udov, a vsaki ud itna svoja opravila.