7/
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo !»to predplačan 16 (Id., za pol leta 8 rld.» za četrt le'a 4 rld.,
meaec 1 rld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za ве1е leto 13 rld., «a pol leta 6 rld., za četrt leta 3 rld., <a jeden ве»ес 1
v Ljubljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. ve« na leto. •■ <-	Potamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (iaierate) vaprejema upravnlštv« in ekipedleija v Katol. TUkarnl", Vodnikove uliee It. 2.
Rokopiai и ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah H. 2, I., 17.
Ixhaja vaak dan, ixviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
&tev. SO.
V Ljubljani, v torek 26. januvarija 1897.;
Letnik: XXV.
Deželni zbor kranjski.
(II. seja dne 26. jan.)
Eo je bil prečitan zapisnik prve seje z dne 28. decembra 1896, naznani deželni glavar Oton Detela, da je deželni odbor, izvršujoč sklep deželnega zbora, izdelal načrt gledć premembe volilnega reda, da pa še ni tiskan in torej ni mogel v smislu sklepa predložen biti v današnji seji; sicer pa vprašanje z ozirom na bližnje volitve ni nujno, ker bi načrt zakona težko dobil Najvišje potrjenje do začetka volitev.
Razne peticije, kakor tudi računski sklepi in proračuni raznih zakladov so se izročili finančnemu odseku.
Poslanec grof B a r b o je na to utemeljeval svoj samostalni predlog gledć naprave deželnega skladišča v Ljubljani. Govornik poudarja važnost takega skladišča z ozirom na naše neugodne narodnogospodarske razmere. Znano je, da producenti pri nas težko prodajajo svo|e blago, da torej mej producenti in konsumenti treba neke posredovalne zveze, kar bi bilo ravno skladišče, kjer bi bilo na razpolago žito, vino, fižol in drugi deželni pridelki. Gledd vina bi bilo to posebno važno, ker je mnogo ponarejenega vina v deželi in bi v skladišču jemali le poskušeno naravno vino. S tem bi se zopet na javnem trgu rešila čast našemu poštenemu cvičku.
Skladišče naj nima namena delati dobiče*, marveč v prvi vrsti le posredovati mej producenti in kupovalci, zato je tudi pričakovati, da se bodo pridelki v takem skladišču vedno prodajali po nekaki dostojni ceni, ki bi kolikor sploh mogoče obojestranski zadostovala. — Da bi tako skladišče vspešno delovalo, zato imamo dokaz v deželnem gospodarskem skladišču tirolskem. Da pa bo vspeh povo-
1 jen, se uprava skladišča ne sme izročiti zasebnikom, ki bi gledali le na dobiček, marveč deželi, ki bo imela le vtoren namen skladišča pred očmi. Vprašanje, odkod vieti denar, pri taki velevažni napravi pač ne sme delati težav, kajti dasi bo naprava res stala precej denarja, bi vendar donašala obilno koristi za deželo. Tirolsko deželno skladišče stane 230.000 gld., a je velikansko, za naše razmere bi se dalo zgraditi za primerno veliko nižjo ceno. — Mesto ljubljansko, katerega prebivalcem bi tako skladišče gotovo donašalo lepih koristij, bo tudi voljno napravo podpirati.
Predlog se je nato izročil odseku.
Prihodoja seja je v soboto.
Pravosodne razmere.
(Govor drž. poslanca g. dr. Iv. Šusteržica v državnem zboru dnć 16. januvarija 1897.)
(Konec.)
Naj preidem na drugo polje. Kakor znano pride novi civilnopravdni red s 1; januvarijem 1898 v veljavo. Jaz in z menoj veliko izknšencev, zlasti iz sodniškega stanu na Kranjskem, zremo z nekakim strahom temu trenotku nasproti. Ta skrb obstoji v tem, če bodemo imeli tudi dovelj sodnih močij na razpolago, da izvedemo novi civilnopravdni red v njegovem duhu. Nimamo nobenega naraščaja. Iz-. med onih, ki so zadnji čas postali pravosodni uradniki, sta pri deželnem sodišču v Ljubljani vstopila dva pravna praktikanta. Jeden je sin deželnosodnega predsednika, drugi sin podpredsednika pri deželnem sodišču.
Sicer ni vstopil nihče v Ljubljani v prakso, vzlic temu, da je visoka vlada pridno огпалја1а in kazala mladim ljudem sijajno karijero. Dva vzroka sta temu kriva. Prvi je splošne, drugi specijelne
narave. Splošni vzrok je iskati v tem, kar se najboljše zaznamuje z „avskultantskim uboštvom".
Da, gospoda moja, sprva dolgo časa zastonj delati, se mučiti, — potem pa cela leta delati za skromno plačo, poleg katere se mora največkrat stradati, —1- kar se mora imenovati podpora (adjut), naj si bode večja ali manjša podpora, — to ni ravno vabljivo stanje, in ni se čuditi, da se mladi jurieti posvete rajši drugim strokam, zlasti upravnim, kjer so potem veliko boljše nade. Jaz sem bil in sem mnenja, da bi bilo treba pravočasno odpo-moči temu pomanjkanju naraščaja.
Tedaj, ko je visoka vlada resno hotela nvesti novi civilnopravdni red, bi se moral takoj storiti važen korak, in hipoma bi se obrnilo zadostno število mladih ljudij k pravosodju. Vvrstilo naj bi se avskultante v X. činovni razred s prihodki tega razreda. Ce bi se to zgodilo, bi dobilo pravosodje takoj nekaj prirastka, in imeli bi že danes dovolj mladih, deloma izkušenih močij.
Jaz sem mnenja, da je bolje pozneje, kakor sploh nikoli, in v tem oziru bi nj. eksc. res položil na srce, da premisli to vprašanje in prej ko mogoče prične stvar po omenjeni smeri reševati.
Drugo zadeva Kranjsko posebej. Razmere namreč, kako se na Kranjskem pri pravosodju povišuje, eo res siromašne. To je čudovito, kakor da bi počivala neka kletev na deželi Kranjski; uradniki, ki so jedenkrat tam v deželi, ne pridejo več dalje, zato je povišanje, karijera zaprta.
Vsak mlajši sodnik mora čakati na smrt starejšega, če hoče sploh kako nado imeti, da pride kedaj višje. Prav redkokrat se dogaja, to je že velikanski praznik, če je kak deželno-sodni svetnik iz deželnega sodišča ljubljanskega povišan k deželnemu nadsodišču v Gradcu. (Klici: To se ne zgodi nikoli!)
LISTEK
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan čestimir.)
Drugi del. G o t i.
VI.
V gotskem taboru.
„Zakaj neki služi angeljsko lice kot krinka najbolj pokvarjenej ženski?" govoril je sam pri sebi Decij Fulvij, kateremu je bil brodnik obdolžil Valerijo, sprehajajo se v svojej spalnici, zatopljen v črne misli.
Dolgo časa se tako sprehaja po sobi. Slednjič se ustavi pred zaprašeno peščeno uro, in ko jo dobro pogleda, reče: „Cas je, da grem."
Ogrne si togo, odide na „Forum Romanum" in se ustavi pred baziliko „Concordiae". Tu se je bilo zbralo ljudstvo, da vidi dolgo vrsto voz, ki so stali pred baziliko. Bilo jih je več ko deset, vlekli pa so jih debeli voli.
Decij se prerije skozi množico in stopi v baziliko, kjer se pridruži skupini senatorjev. Bilo jih je pet po številu in vsi so nosili kot znamenje svoje časti ohlapno togo, obrobljeno s širokim škrlatastim trakom. Segala jim je do sandal, na katerih so se lesketali biseri.
Ne daleč od njih je stalo deset vreč zlata in dvajset vreč srebra. To je bil davek, ki ga je Rim pošiljal v gotski tabor.
Pred nekaj dnevi se je podalo rimsko poslanstvo v sovražni tabor, kjer je prosilo Alarika, naj odide iz rimske okolice. Poslanec Vazilij je tedaj dejal gotskemu kralju:
„Junaški rimski narod se bori z dvema so-vražuikoma: s teboj in s kugo. Da bi ne bilole-te, bi se po svojej starej navadi lahko kosal s teboj, v sedanjih razmerah pa mu je to nemogoče. Vsled tega te prosi, da v miru odideš iz teh krajev."
Alarik pa mu odgovori: „Ako hočete, da to storim, izročite mi ključe mesta."
Poslanci se vsi obupani vrnejo v mesto. Ko drugič pridejo k Alariku, jim le-ta obljubi, da raz-dere šotore in odide, če mu pošljejo obilen davek. Ogromna je bila svota, ki jo je zahteval gotski kralj kot odkupnino. Bogati Rimljani so morali plačati to svoto. V onem času je živelo v Rimu dosti meščanov, ki so imeli na leto dohodkov do 4000 funtov, ne vštevši onih, ki so jih dobivali od svojih velikih posestev. Pri vsem tem pa so morali sedaj opleniti še svoje zapuščene templje in pobrati iz njih vse zlate in srebrne kipe, da odštejejo Alariku zahtevano ogromno svoto.
Ko je Decij javno v senatu protestiral proti ne-sramnežu, ki si je nadel njegovo ime, dobil je dovoljenje, da sme iti s poslanci v gotski tabor. Na
dano znamenje nalože sužnji vreče ua vozove. Na to se vsedejo va-nje tudi senatorji. Decij sede kraj nekega starega prijatelja svojega očeta.
Ko se peljejo skozi salarska vrata, spomnijo se senatorji, kako je nekdaj isti senat določeval usodo drugim narodom, in kako so skozi ta vrata stopale hrabre rimske legije, ki so raznašale svetu slavo rimskega naroda.
Gotski tabor se je raztezal od salarske ceste do Nomentane in je pokrival krasne pristave in vrtove, katere pa so barbarski Goti spremenili v gole puščave. Alarikov šotor je stal na levej strani ceste, kraj njega pa je bil postavljen šotor vojnega sveta, kjer so se shajali vojni svetovalci k posvetovanju.
Barbarske čete so se bile pripravile, da častno vsprejmo poslance, ki so prinašali davek. Ko prva straža z rogovi naznani, da prihajajo Rimljani, stopi iz tabora Alarik v sijajnih kraljevih oblačilih. Čete se postavijo v red, Engelbert pa prične pevati junaške bojne pesmi in jih spremlja z miloglasno kitaro.
Kmalu dospo vozovi in obstanejo pred kraljevim šotorom. Senatorji stopijo raz vozove in se predstavijo Alariku.
Flavij Nemerij, ki je vodil poslanstvo, prične govoriti v imenu svojih tovarišev:
„Slavni kralj! Rim ti pošilja davek, ki si ga zahteval. Mi, senatorji, prvaki rimskega naroda, smo
Pač. Saj je bil povišan lansko leto deželnosodni svetnik Tomšič, to je pa že jako redek slučaj. Ne umejem, la^aj se to tako redkokrat zgodi; utegnil bi mi kdo reči, da govorim to v interesu Slovencev. Govorim le v interesu pravosodja, in le pomisli naj se, da je pri deželnem sodišču v Ljubljani in tudi na Kranjskem sploh mnogo nemško mislečih sodnikov, ki so slovenskega jezika zmožni v besedi in pisavi, in čudno, tudi ti ne pridejo višje. Stvar nima prav nič narodnostnega ua sebi. Samo želel bi, da bi se pri nameščanju višjih mest jeduakomerno oziralo na vse kronovine, zlasti tudi na kronovino Kranjsko.
Naj preidem zopet na drugo polje, ki je istotako v zvezi s pravosodjem, na polje prostovoljne sodniške oblasti, ter se je le mimogrede dotaknem; gre se uamreč za notarijat. 2e nekaj let se opaža neko gibanje v veliki masi prebivalstva, zlasti mej kmeti, ki zahtevajo, da naj se notarijat pedržavi.
Jaz smatram to gibanje za pravo in popolnoma opravičeno. Notar je nekak ostanek iz prejšnjih časov, ni riba ne meso, je pol uradnika, na drugi strani pa zopet ni uradnik.
Niti najmanjšega vzroka ni za to, da bi ta stan v svoji postarani obliki še dalje obstajal. Naj se ga podržavi. Seveda bi se morale pridobljene pravice že nameščenih notarjev obvarovati, in moralo bi se onim notarjem, kateri že izvršujejo prakso, dati na izbero, če &e hočejo kot državni uradniki namestiti ali vršiti svojo prakso na isti način še nadalje proti znižanju pristojbin. Na ta način bi ugodili želji kmečkega prebivalstva, in objednem bi bilo to v interesu prostovoljne sodniške oblasti, — na drugi strani bi se pravično pridobljene pravice spoštovale. (Posl. Nabergoj : Zakotni pisači se stra-hujejo!) Uradovali bodo potem državni uradniki, kakor uradujejo sedaj notarji. Saj je ravno isto.
Gospoda moja ! Dovolil sem si pokazati nekoliko pomanjkljivostij pri našem pravosodju. Nisem nameraval kritikovati, temveč hotel sem, da bi poklicanega varha pravovarstva opozoril na nekaj pomanjkljivostij pri pravosodju, da temu odpomore. Tu se gre v resnici za visoke interese. Stari izrek : „Iustitia regnorum fundamentum" ima še vedno svojo veljavo. Dobro pravosodje je najboljši pospeševalec državne misli in moč države, slabo pravosodje pokoplje državno misel in pospešuje „Atomi-sierny" državne družbe, ker boja za pravico, boja vseh proti vsem ne miri, temveč poostruje.
Končam z željo, da moje besede ne ostanejo brez vspeha, temveč da bi jih Nj. eksc. gospod pravosodni minister blagovolil uvaževati. (Živahna pohvala.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26 januvarija.
Drxavnoxborske volitve. Dodatno k včerajšnjemu poročilu nam je naznaniti čas volitve še v ostalih avstrijskih kronovinah. Na Češkem se vrše volitve, kakor smo že omenili mej brzojavkami, 12.
prišli k tebi, da nam obljubiš, da zapustiš te kraje."
Zadovoljen posmeh zaigra na Alarikovih ustnicah. Prikloni se jim v znamenje spoštovanja in spregovori :
„Pred Bogom in pred svojimi četami se zakli-njam in obljubljam svečano, da se oddaljim od Rima, pridržujem pa si pravico, vrniti se, kadarkoli se mi bode zljubilo."
Nezadovoljnost se je brala ва lic.h senatorjev, ko so čuli te besede. Stari Flavij se oglasi:
„S težko muko smo nabrali ogromni davek, ki si ga zahteval. Le-ta tvoja obljuba je za nas izzivanje in zasmehovanje. Silni kralj! Ne misli, da smo popolnoma obnemogli; ne tiraj nas v obup, ker bi morda zopet postali taki, kakor smo bili nekdaj. Dasi nas je zapustil cesar, boriti se hočemo sami. Vsak Rimljan se bode spomnil slavnib svojih dedov in se bode pogumno podal v boj, da reši svoje ognjišče tujega jarma. Ce bode tudi moral umreti, umrl bode slavno na razvalinah rimskega mesta."
„Zaklel sem se, da odidem, ne bodem prelomil svoje obljube," reče Alarik.
„Zapuščamo te, zanašaje se na tvojo besedo," odgovori Flavij Nemerij in upre svoje oči v Alarika, ki mu de:
„Pri ločitvi izpraznimo kupico v zuamenje miru."
(Dalje sledi.)
marca ta peto skupino, 17. xa kmečke občine, 20. za trgovinake zbornice, 19. za mebta in 22. za veleposestvo ; v Dalmaciji 12., 18., 21., 20. in 23. marca, na Koroškem 9., 15., 18., 17. in 20. marca, na Gorenje Avstrijskem 11., 15., 20., 17. in 22. marca, na Solnografikem 9., 15., 17. za mesta in 20. za veleposestvo, v Sleziji 9., 15., 18., 17. in 20. marca, na Tirolskem in Predarlekem pa 12., 18., 22., 20. in 23. marca, v poslednji kronovini brez zadnje volitve.
Deželni »bori, razven nižjeavstrijskega in moravekega, so se sošli danes k rednemu zasedanju, ki bo trajalo najbrže dalje časa, skoro gotovo še nekaj dni v mesecu marcu. V veliki večini se bodo vršile deželnozborske seje mimo in redno, reševal se bode proračun ter poročilo o minulem letu. Le v nižjeavstrijskem in češkem deželnem zboru je pričakovati več ali manj burnih debat. Na Dunaju bo židovsko - liberalna opozicija pri vsaki priliki nasprotovala krščanski večini, seveda popolno brez-vspešno, v Pragi se bo pa večkrat vnela huda borba mej češkimi in nemškimi zastopniki. Jedni prvih prepornih točk sta okrajni sodišči v Trutnovem in Litomišlju.	i
Upravitelj гиакеда хипапједа mini-sterstva grof Muravjev, je odpotoval iz Kodanja, kjer je izročil svoje odzovno pismo, v Pariz, kjer ga čaka nad vse prijazen vsprejem. Francoska vlada in žnjo vred vsi vplivneji Francozi vidijo v tem obisku novo slovesno potrjenje rusko francoske zveze in nov dokaz intimnega prijateljstva. V veselju, ki je zavladalo mej njimi, ko jim je poslanik Mohren-heim naznanil prihod svojega neposrednega zapo-vedovalca, je takoj izginila tsa nejevolja, ki se je polastila nekaterih politikov ob bivanju avstrijskega zunanjega ministra v Berolinu. Vendar pa ne bo samo Francija tako srečna, marveč grof Muravjev bo počastil s svojim obiskom tudi Berolin in Dunaj, kakor je to storil njegov prednik Siškin. Na Dunaju ga čaka prijazen vsprejem od strani grofa Go-luhovskega, s katerim sta bila svojedobno v Parizu najboljša prijatelja.
Poslaniška posvetovanja v Carigradu o načrtu, kateri se predloži turškemu sultanu, ee bližajo svojemu koncu. Zatrjuje se, da bo dovršeno to delo koncem tega ali vsaj pričetkom prihodnjega meseca. Takoj, ko bodo poslaniki konečno odobrili vse tcčke načrta, ga dopošljejo vsak svoji vladi v konečno presojo, pri kateri se pa najbrže nič ne spremeni, ker so po poročilu nekaterih listov vlade že a priori potrdile preosnovni načrt. Takoj nato pa se prične pogajanje mej evropskimi kabineti glede vprašanja, kaj je storiti v slučaju, ko bi se sultan protivil preosnovam v celoti ali le v jednem samem delu. Ta korak bo pa najbrže najtežji, ker ravno to vprašanje ovira že toliko časa vspešno skupno akcijo. Anglija in ž njo vred nekatere druge države bodo zahtevale, naj se postopa napram sultanu kar najstrožje, mej tem ko bo Rusija še vedno zagovarjala svojega soseda na jugu ter vplivala na to, da bo še lahko dalje dihal. Tlačeni narod armenski bo pa še nadalje zdihoval pod vedno težjim bremenom turške nasilnosti.
F Italiji se merodajni krogi ne morejo dosta načuditi, zakaj se je general Baldissera ravno sedaj oddaljil od Eritreje in ne namerava vrniti se nazaj pred pretekom štirih mesecev, ko preti od dne do dne Italiji večja nevarnost. General sicer zatrjuje, da pred njegovim odhodom na dopust v Italijo ni bilo niti duha ne sluha o kakem gibanju Italijanom sovražnih dervišev, ter dostavlja, da je general Vi-gano sam dovolj izveden in ima dovolj moči, da bo lahko kos vsem zahtevam. Se večje začudenje pa vzbuja v Rimu korak generala Baldissera, ki ga je storil, predno je odpotoval v domovino, brez vednosti vojnega ministra. Odredil je namreč, da morata dva bataljona takoj odpotovati v Italijo. To brezmiselno povelje je seveda vojni minister še pravočasno preklical, dobro vedoč, da mu bo najbrže še tako primanjkovalo vojnih močij. Derviši se nahajajo še vedno na istem mestu, le nekaj manjših čet so razposlali na vse strani. Razna poročila govore o velikih praskah mej ondotnimi rodovi, vendar kaj gotovega listi še ne poročajo. Ravnotako ne more biti povsem zanesljiva vest, da je neguš Me-nelik v nekaki zvezi z derviši.
Preosnova na Kubi in Filipinih. Vkljub temu, da pošilja general Weyler vedno ugod-neja poročila s Kube in še celo zatrjuje, da si upa v najkrajšem času zatreti še ostale, baje zelo maloštevilne (?) Čete, kar je pa seveda malo prenaglo
rečeno, se peča Španjska vlada vedno resneje z vprašanjem gledć uvedbe precsnov n» Kubi kakor tudi na Filipinih. Ministerski svet se je posvetoval v zadnjih dneh precej temeljito o tem vprašanju, ker je kraljica privolila v uvedbo preosnov. Ministerski predsednik Canovas je rekel nasproti nekemu politiku, da se preosnov ne namerava takoj uvesti, pač pa bodejo takoj pripravljene, da ee uvedć, ko bi bilo nebhodno potrebno. To se bo pa zgodilo le tedaj, ako se udajo vstaši prostovoljno, kar ni nemogoče po poročilu generala Weylerja. Reforme bodo baje precej obširneje, kakor one na otoku Portoriko, in se torej potem nvedć tudi na tem otoku. — S temi besedami ni veliko povedano in Kubanci bodo najbrže še nekaj časa čakali na preosnove, s katerimi ne kaže španjska vlada nikake posebne resnosti.
Razgled po slovanskem svetu.
Novo podjetje na slovanskem jugu.
(Dalje.)
Polatinjenju jutrovcev je Leon XIII. za vselej zaprl vrata; njegove odredbe so jasne, konkretne in odločne. Uspeh ne more izoetati. Ko bodo ori-jentalci izprevideli, da papeževe odredbe niso samo za papir, marveč da imajo najboljši namen, ne bodo se mogli dalje ustavljati očetovskemu povabilu.
Nikakor pa ne smemo biti optimisti; stvar je v resnici težavna. Prepričanje stoji proti prepričanja. Pomisliti je treba, da v vzhodni cerkvi živijo milijoni in milijoni duš, ki so zvesto vdane svoji cerkvi, katerim vest ne dopušča niti dvomiti, da njihova cerkev ni povsem prava, in tudi oni, ki se pečajo z višjimi študijami, vsled vzgoje in drugih razmer imajo najboljše prepričanje o pravosti svoje cerkve. In ti milijoni so se z materinim mlekom navzeli sovraštva do „Latinov", smatrajo nas za heretike, d&, celo pagane, in si ne morejo misliti, da bi bilo mogoče zjedinjenje z nami.
Tu je treba nadnaravnih pa tudi naravnih pripomočkov.
Najboljše naravno sredstvo je pa vestno in nepristransko proučavanje naukov in uredeb jedne in druge cerkve.
Dolgo časa se je pri nas, in še bolj na vzhodu, nalašč iskalo, kar nas loči, sedaj je treba enkrat pregledati, kaj nas zbližuje in druži. Jasno spoznanje zgodovinskih in dogmatičnih resnic bo jedne in druge privedlo do prepričanja, da smo si v bistvu jednaki.
Zahodnjaki morajo enkrat dejanski pokazati, da zunanje uredbe in narodne posebnosti prav lahko obstoje v vesoljni cerkvi, ki je ravno zato katoliška, ker je primerna za vse narode, kraje in čase.
Orijentalci pa se tudi morajo enkrat že naučiti razločevati bistveno od nebistvenega; če imajo oni svoje običaje, imamo, tudi mi zahodnjaki pravico imeti svoje. Trezno premišljevanje jim bo pokazalo, da mi nismo krivoverci in tudi oni ne, v kolikor se drže svoje cerkve in sv. očetov, ne pa svojih strastnih in prepirljivih teologov.
Prepričani so sami o žalostnih posledicah razkola in o potrebi zjedinjenja, kakor priznava celo carigrajski patrijarh v svojem odgovoru na papeževo okrožnico. Dobro ! Ali tedaj oni morajo priti k nam, ali mi k njim, ali si pa moramo iti nasproti.
Absolutno nemogoče je, da se zahodnjaki vržejo pred noge carigrajskemu patrijarhu. To bi bila za nas hujša revolucija, kakor francoska. Ne govoreč o nadnaravni pravosti cerkve, ima že v naravnem oziru vzhodna cerkev preozko stališče. Ako bi hoteli ugoditi nazorom patrijarho\im, moramo zavreči ne le papeštvo, marveč tudi celo bogoslovno znanost, jezik, bogoslužje, celibat in druge disciplinarne uredbe in se ponižno podvreči patrijarhu An-timu VII., oziroma turškemu sultanu, ali pa ruski sv. sinodi , dotično vstmožnemu Pobjedonošcevu I Kaj takega menda najbolj domišljav orijentalec ne bo zahteval.
Nespametno bi pa bilo tudi nasprotno, da ju-trovci popuste vse svoje navade in se polatinijo.
Treba je tedaj iti si nasproti in sred pota si podati roke.
V verskih rečeh orijentalci ne bodo z unijo nič novega sprejeli, ampak nekaj več bodo e x p 1 i c i t e verovali, kar so dosedaj s i n p 1 i c i t e držali, četudi so včasih morda govorili ravno nasprotno. Do-gmatična nasprotja je vstvaril bolj antagonizem, kakor pa pravi cerkveni nauk. O izhodu sv. Duha n. pr. priznavajo najznamenitejši vzhodni učitelji,
'kakor tudi pri пав Tomaž Akvinski*), da nespora-zumljenje tiči le bolj v dvoznačuosti teologičnih izrazov. Naš uauk o brezmadežnem spočetja D. Marije so vzhodni profesorji razglasili kot strašno herezo, a vendar njihovi očetje in liturgične knjige tudi ta nauk prav jasno učijo.
ln brez pomisleka trdimo, da mnoštvo vernikov tudi z nami misli, četudi se tega morda ne zaveda. Radi bi videli, s kakim obrazom bi tak profesor stopil na lečo in začel vernikom n. pr. tako-le govoriti : „Glejte, Marija je povzdignjeua nad vse stvari, celo nad angeljske kore, ona je mati našega Boga in Odrešenika, ona je strla hudobni kači glavo, sam angelj Gabrijel jo je imenoval blagoslovljeno med vsemi ženami. Toda ukljub temu je tudi ona spočeta v grehu Adamovem, bila je pod oblastjo hudičevo, kakor drugi ljudje, imela je hude strasti, ki so uasledek izvirnega greha". — Ali ne bi verno vzhodno ljudstvo s kamenjem obsulo takega pridigarja, ali se ne bi vzdignilo, kakor nekdaj proti Nestoriju ?
Največji dogmatičui zadržek je veekako papežev primat, ker negacija primata je ravno formalni princip razkola.	(Dalje eWdi.)
•) S. theol. p. I. Qa. 36. a. 2.
Cerkveni letopis.
f kardinal Bianchi.
Dne 22. januvarija zjutraj je umrl v R mu kardinal Bianchi. Rodil se je v Rimu dne 19. novembra 1817. Za mladih let že je bil ves vnet za vedo. Izvolil si je duhovski stan. Bil je najprej pa pežev obredar (ceremoniar), potem hišni prelat. — Dne 10. oktobra 1874 je postal nadškof in tajnik sv. kongregacije za škofe in redovnike. Pozneje je bil nuncij v Madridu. Bil je odločen branitelj pravde sv. stolice, a vse njegovo delovanje je ob jednem blagodejno značila neka prečndna miloba. — Dne 25. septembra 1882 ga je imenoval Leon XIII. za kardinala. Umrl je kot kardinal — škof palestrinski. Vsi, ki so kedaj ž njim občevali, spomnijo se o njegovi smrti belolasega, ljudomilega starčka, kako se je vedno prijazno smehljal, in ne bodo si mogli kaj, da mu ne bi želeli od sra: B ag mu spomin!
Zvestoba rimskega plemstva.
Na dan sv. Neže je vsprejel papež družine rimskih patricijev in plemenitnikov, ki so vkljub časovnim premenam, navzlic vladnim mamilom ostale zveste sv. cerkvi in nje vrhovnemu poglavarju. N&-čeloval je knez Ruspoli, ker je knez Marcanlonio Colonna, ki mu gre prav za prav ta čast, nekaj bo-lehen. Ljubeznivo je vsprejel sv. Oče cvet „rimske šlahte," ki ga niso zamorili politiški nazori, in videlo se mu je, kako mu veselje navdaja srce, da mu je ostalo še toliko zvestih. Seveda ga je tudi bolelo, ko je v vrstah pogrešal tega ali onega, ki je vse, kar je, le po blagodati papežev-kraljev. A je že tako. Vsekdar in povsod so ljudje, ki o njih velja pregovor : Dobrota ie sirota !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. januvarija.
(Shod zaupnih mož katoliško-narodne stranke.) Kakor omenjeno, vrši se shod zaupnih mož katol.-narodne stranke v četrtek, dne 28. t. m. v rokodelskem domu ob treb popoludne. Povabila zaupnikom na deželi so vsa razposlana, ljubljanskim pa se do-pošljejo tekom jutrajšnjega dne. — Opozarjamo še jedenkrat vse povabljene gg. zaupne može na važnost shoda, ter jih prosimo, da se ga udeleže v prav obilnem številu.
(Trnplo podmaršala pl. Hegedtts-a) leži v kapeli vojaške bolnišnice na odru. Jutri ob 10. uri se bo blagoslovilo in v sprevodu odpeljalo na južni kolodvor. Položili je bodo v Schwehat u pri Dunaju v rodbinsko rakev, kjer počiva njegova mati. — V Četrtek ob V« IG. uri se bo v uršulinski cerkvi za pokojnika opravila sv. maša.
(Osebna vest) Okrajni sodnik v Vipavi g. Janez N o s a n je imenovan svetnikom deželnega sodišča.
(Umrl je) dnć 25. t. m. večletni podpredsednik kranjske kmetijske družbe g. Fr. Seunig, star 61 let. Pokojnik je bil dobro znan po vsi deželi, ker je bil skozi dclgo vrsto let član komisije za premo-vanje. N. v m. p.
(Častno občanstvo.) Iz Sodrašice se nam piše: Tukajšni občinski odbor je v svoji zadnji seji dne 33. t. m. imenoval častnim občanom č. g. Josipa Voglarja, župnika v Sjdrašici, zaradi obilnih
zaslug, katerih si je imenovani gospod v teku mno gib let v obilni meri pridobil za občino Sjdrašico.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je odlikoval posestnik^ Petra Kerševanija v Oševljeku v priznanje zaslug za vinarstvo s srebrnim zaslužnim križcem.
(Z Radovice,) 24. januvarija. Poročal sem vam že, da nas muči trojua bolezen : davica, dobre in neka oteklina, ki se pričenja na glavi in se potem razširja po vsem telesu, tudi po rokah in prstih. Za to oteklino bolehajo dozdaj samo na Krašnem vrhu in le ženski spol. Davica in dobre sta se preselila tudi v Bojanjo vas in Radovico, in dasi je vreme postalo mrzlo, je bolnih zmiraj več. In Bog vi, kdaj bode konec, zlasti ker so okužene vasi zelo obljudene; vse tri vasi štejejo 184 številk. Lansko leto je vse skupaj umrlo 15 oseb, letoe že 17, med temi 14 otrok, danes sem pokopal 3.
(Izžrebani porotniki.) 25. januvarija t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 1. marca t. 1. nastopni gg. porotniki: Alamič Anton, posestnik in tigovec z lesom v Dolenje Blatu, ljubljanska okolica. B zjak Janez, pekovski mojster v Ljubljani. Bugenigg Janez, sodar v Ljubljani. Grobath Franjo, trgovec v Kranju. Dolenec Franjo, mesar in hišni posestnik v Ljubljani. Dogan Janez, mizarski mojster iu prodajalec v Ljubljani. Dzimsky Alojzij, hra-nilnični kancelist v Ljubljani. Fiancot Štefan, hišni posestnik v Ljubljani. Dr. Furlan Jožef, odvetniški kandidat v Ljubljani. Grohmann Julius, trgovski pomočnik v Ljubljani. Human Dragotin, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. Hlebš Ferdo, trgovec v Kranju. Jenič Alojzij, zavarovalni prokurist v Ljubljani. Kollmann Franjo, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. Košenina Janez, mesar in krčmar v Ljubljani. Kuttin Franjo, trgovec v Postojni. Kreuz-berger Adolf, trgovec v Kranju. Komotar Anton, c. kr. notar na Vrhniki. Lappain Dragotin, trgovec v Ljubljani. Leskovic Franjo, trgovec iu hišni posestnik v Ljubljani. Baron L:chtenberg Leopold, hišni posestnik v Ljubljani. Lugek Albert, hra-nilnični adjunkt v Ljubljani. Matiažič Martin, trgovec v Kranju. Prezelj Dragotin, posestnik in pek v Litiji. Ranzinger Raimund, spediteur v Ljubljani. Rebek Jožef, ključarski mojster v Ljubljani. Rode Janez, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. Rudesch Alfred, c. kr. notar v Radovljiei. Stare Ferdo, c. kr. okrajni sodnik v p. v L ubljani. Štrukelj Franjo, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani. Sebenikar Lorenc, posestnik na Rakeku. Dr. Schmi-diuger Dragotin, hišni posestnik in c. kr. notar v Kamniku. Stare Anton, graščak v Mengšu. Stare Mihael, graščak v Mengšu. Terček Franjo, hišni posestnik v Ljubljani. Tosti Janez, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani. — Namestniki so gg.: Avšič Jakob, zavarovalni uradnik v Ljubljani. Jesenko Dragotin, zavarovalni uradnik v Ljubljani. Jevnikar Franjo, lončar v Ljubljani. Klun Štefan, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani. Kordik Janez, trgovski poslovodja v Ljubljani. Kersnik Ferdo, knjigovodja v Ljubljani. Rozman Franjo, gostilničar v Ljubljani. Tschada Ludvik, hraniluični kancelist v Ljubljani. Zor Zvonimir, dež. računski oticijal v Ljubljani.
(Iz Mokronoga.) Z božjo pomočjo smo v nedeljo, 24. t. m. osnovali „Katoliško obrt. društvo". Udov je do sedaj 40, — deloma mojstrov, deloma pomočnikov. Načelništvo je sestavljeno tako-le : Predsednik : Janez Virant, župnik. Predsednikov namestnik : Janez Povše, strojarski mojster. Tajnik: Jože Jerše, kapelan; blagajnik: Jože Gorup, gostilničar. Odborniki: Peter Jerič, črevljarski mojster ; Štefan Kumer, mizarski mojster ; Janez Smrekar, črevljarski mojster; Jožef Svigelj, urar. Petje bo vodil gospod organist Jože Lozej. Društvo čaka še, da je potrdi visoka c. kr. deželna vlada. Vrlo „katoliško obrtniško društvo" ! živi, rasti, množi se ter obrodi
obilno sadov v prospeh naših obrtnikov.
*
* #
(Potres.) Na perzijskem otoku Kischnu je bil strašen potres. Engleškemu listu „Times" se iz glavnega perzijskega mesta Teherana brzojavno poroča, da so pod porušenimi poslopji dobili 1400 ponesrečenih.
(Kako se godi vojakom v blaženi Italiji) „Gaz-zelta di Venezia" piše. „Včeraj so se vrnili vojaki s pota, 40 km hoda, v dežju in blatu. Ko so se lotili juhe in mesa, dobili so notri crkle miši. Po kuhinji je baje toliko nesnage, da so črvi v juhi na dnevnem redu. Dva vojaka sta to naznanila polkov-
niku. Zavili so miši, zapečatili jih in poslali ob-lastvu."
(„Živ" dokaz.) Rueko mesto Lodz je v zadnjem času tako naraslo zbog cvetoče obrtnije, daje Število prebivalcev naraslo na 200.000. Vender mesto ni moglo dobiti gimnazija. Slednjič pošlje mestni svet poseben odbor do carja samega, da ugodi prošnji. Po dolgem obravnavanji vsprejme Nikolaj II. deputacijo. Začne se pogovarjati prijazno z udom tega odbora, bogatim tovarnarjem, ki je bil prej nogovičar (je nogovice na statve pletel). Kmalu pride vladar do prepričanja, da je vrli podanik grozno neolikan. Tedaj mu potrka veselo se smehljaje na rame in obrnjen proti deputaciji pravi: „Le mirno se vrnite domov; vaša prošnja je uslišana, kajti vidim, da res nujno potrebujete gimnazija."
(Občinstvu v varstvo.) Najhuje oškodovanje je pač, ako kdo za dober denar dobi slabo blago. To se zlasti pri živilih primeri, ker vnanščiua ponarejenega blaga prav lihko zmoti. Taka se godi tudi že sploh razširjeni Kathreinerjevi sladni kavi, ali „Kneipovi kavi", kakor jo imenujejo po njeni varstveni znamki. Kdor kar kratko zahteva sladne ali Kneipove kave, dobi mnogokrat v podobnem zavitku ponarejeno in dostimanj vredno blago, za katero pa mora ravno toliko plačati, kakor za pristno. Seveda gospodinja kmalu spozna, da to ni izvrstna, tudi od zdravnikov nasvetovana Kathreinerjeva Knei-pova sladna kava, kajti pri vživanji šele se spozna, da je po vrlini in po ukusu to slabšega kaj. Prav važno je toraj, ako hoče kupec dobiti pristne, po pravi kavi dišeče Kneipove kave, da si zavitke natanko ogleda in le take sprejme, ki imajo na sebi ime „K a t h r e i n e r". Le tej gre po izreku g. dr. M. M a n s f a 1 d a , vodja dunajskega zavoda za po* ekušanje živil, „med drugimi kavinimi namestki p r v o m e s t o".	17 5 -2
Društva.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] Zbornični svetnik Alojzij L e n č e k poroča, da je trgovska in obrtuiška zbornica v Gradcu naznanila, da je pri c. kr. trgovskem ministerstvu ulo-žila prošnjo, da bi čim prej umaknilo določila min. ukaza z dne 26. junija 1896, št. 25.221 poštnega in brzojavnega naredbenega lista št. 57, po katerih je v prihodnje v poštnih oddajnih knjigah mesto s številkami zaznamovane pristojbine vpisavati zaznamek „M". Novota obstaja v tem, da so popiej znesek poštnine vedno s številkami zaznamovali. — Sedaj pa se po novem ukazu vrši to le še tedaj, če gre za vozno poštne pošiljatve v inozemstvo, ali če se plača višja, kakor navadna tarifna pristojbina, ali konečno, če se za pošiljatve plača poštnina v gotovini — ne v znamkah — torej, kader dotični oddajni poštni urad slučajno ne bi razpolagal s poštnimi znamkami. Navedba poštnine v predelku „poštnina" v poštnih oddajnih listih je za odpošiljalca v muegih slučajih največje važnosti. Kupčevalec, ki ima vsak dan razpošiljati številnih pošiljatev, praviloma nima časa preračuuati višine poštnine, da, pri poštnih zavitkih, pri katerih se določitev taks spreminja po teži, vrednosti in pasu in je preračun precej težek in zamuden, bi često izračunal drug, kakor tarifni znesek. OdpoSiljalt-c, osobito špediter mora natančen račun imeti s svojimi naročniki in je, če ne pozna pristojbine, popolnoma nezmožen, voditi kupčijske knjige in račune v potrebnem redu in popolnosti.
Odsek se strinja z izvedbami graške zbornice, in ker so tudi na Kranjskem udeleženi krogi izrekli isto željo, meni, da jim je ustreči. Predlaga torej :
Zbornica blagovoli graško zbornico posestrimo pri vis. c. kr. trgovskem ministerstvu podpirati.
Predlog se vsprejme.
XVII. Zbornični svetnik Alojzij L e n č e k poroča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu, ki naznanja, da je v neki ulogi prosila c. kr. ministerstvo, da bi za notranji poštni promet na Avstrijskem čim prej upeljalo na Ogerskem že leta obstoječo poštnino 1 kr. za tiskovine v teži do vštetih 10 gramov in s tem osnovalo podlago zadevne vzajemnosti med obema državnima polovicama.
Z ozirom na hitro, skoro vsakdanjo menjavo cen je v veletrgovini z deželnimi pridelki in osobito pri izvozni kupčiji z jajci navada in potreba, da do-tične izvozne tvrdke vsaki teden najmanj trikrat razpošiljajo kupne ponudbe v velikem številu, često več sto in čez, na lastne dobavitelje — manjše trgovce in pokupovalce. Naj pa rabijo za ta sporočila dopisnice ali pa jih razpošljejo kot tiskovine v obliki odprtih kart in okrožnic z rokopisno ustavljenimi cenami v notranjem poštnem prometu na Avstrijskem in, kar se samo ob sebi razume, tudi v vzajemnem prometu z Ogerskim so podvržene te pošiljatve poštninskemu stavku 2 kr. V notranjem ogerskem prometu pa znaša taksa za običajne ponudbene karte le 1 kr.
Trgovina z jajci in njibni izvoz sta dosegla velik obseg. Avstrijsko-ogerski jajčji izvoz — brez ruskega prevoza — znaša okoli 500.000 do 600.000
meterskih centov na leto. Malone tretji del angleškega jajčjega uvoza krije Avstrijsko - Ogerska, do-čim je jajčji uvoz Nemške in Švice skoro za polovico avstrijsko-ogerskega izvira.
Ta za kmetijstvo, oziroma perotninorejo tako izredno pomembo trgovsko stroko kolikor moči podpirati in ji dovoliti vsaj onih olajšav, katere uživa na Ogrskem, je izvestno naloga vieoke vlade. To pa tem bolj, ker se je drugače bati, da se zgodi v izvozni številki skupnega carinskega okoliša prememba v korist Ogrski in v istodobno škodo tostranske državne polovice.
Odsek je mnenja, da je z ozirom na to, da se tudi na Kranjskem, osobito iz Dolenjskega izvažajo velike množine jajec, in je trgovina z jajci na Krauj-skem veliko let jako živahna, z veseljem pozdraviti misel, katero je izprožila graška zbornica po-sestrima ; zategadelj predlaga odsek : zbornica podpiraj prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu pri vis. c. kr. trgovskem ministerstvu.
Predlog se бргејте.	(Koneo sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 26. januvarija. Presvitli cesar je vsprejel včeraj predsedstvo razpuščene posl. zbornice, Chlumeckega, dr. Kathreina in Abrahamovicza. Na zahvalo Chlumeckega za obilne dokaze naklonjenosti se je zahvalil cesar predsedstvu na veliki delavnosti in izjavi udanosti, s katero se je zaključila zadnja seja.
Dunaj, 26. januvarija. V včerajšni seji nižje-avstrijskega deželnega zbora so stavili posl. Vergani in tovariši nujni predlog glede omejitve prisilnega šolskega pouka do 13. leta ter stroge ločitve krščanskih učencev od židovskih.
Dunaj, 26. januvarija. Nižje-avstrijsko namestništvo je naročilo vsem okrajnim glavarstvom, magistratom in mestnim svetom, naj store potrebne korake, da se odstrani vse, kar bi moglo pospeševati eventuelno razširjenje kuge.
Celovec, 26. jan. Deželni zbor otvoril se je danes z običajnimi nagovori. Slovenski poslanec Grafenauer je predlagal, da naj bodo zapisniki sej dež. zbora tudi slovenski. Nemškonacijonalni posl. Lemisch je rekel, da je to prvi napad na nemštvo (!), Stein-wender je dostavil, da je frivolna demonstracija. Predlog je bil seveda odklonjen.
Berolin, 26. januvarija. Povodom razprave o noveli k zakonu glede zavarovanja zoper nezgode je naglašal državni tajnik Bottcher, da je dobilo v dobi od 1885 do 1895 25 milijonov delavcev 1 in pol milijarde mark podpore, mej tem ko so znašali njihovi doneski le 887 milijonov mark.
Berolin, 26. jan. Iz zanesljivih virov se poroča, da dospe grof Muravjev zadnje dni tega meseca v Berolin, kjer ga vsprejme cesar Viljem.
Kodanj, 26. januvarija. Grof Muravjev je odpotoval danes zjutraj v Wiesbaden in nato v Pariz.
Atene, 26. jan. Avstro-ogerski poslanik baron Kozjek je povabil grško vlado, naj se vdeleži mejnarodnega zdravstvenega posvetovanja v Benetkah.
Petrograd, 26. jan. Včeraj je navstal ogenj v neki siromašni hiši. Dvanajst oseb so rešili, šest jih je pa zgorelo.
Svilnato Map ш i» obleke po 35 kr.
do 14'65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 34 6-1 4
Tovarne za svilo G. Henneberg (c in k. dvorni zal.) Curih. Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta).
Gena steklenici 25 kr.	125 (50—47) 5
Umrli no:
22. januvarija. Frane Dolenc, gostač, 70 let, umrl ob Sv. Petra cesti na potu v bolnišnico, vsled ostareloati. — Marija Sterle, kajžarja žena, 70 let, Črna Vas 12, naduha,
24.	januvarija. Jožefa Iludež, kamnoseka hči, 2 leti, Vodmat 111, jetika. — Ekscelenca Ludovik Hegedus de Tisza-volgy, c. in kr. divizijonar, 56 let, Prano Jožefa cesta štev. 5, srčna kap. — Barbara Hribar, prodajalka, 57 let, Poljanska cesta 35, krvavenje pluč. — Neža Bojo, zasebnica, 86 let, Ulice na Grad 4, ostarelost.
25.	januvarija. Jožef Friderik Seunig, graščak, 63 let, Igriške ulice 8, srčna kap.
V deželni bolnišnici;
20.	januvarija. Jera Bertoncelj, gostija, 68 let, emphysema pulm.
21.	januvarija. Jožef Janša, gostač, 76 let, plučnica.
22.	januvarija. Ivana Berčič, zidarja hči, 20 let. jetika — Vojteh Finz, pekovski pomočnik, 27 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
a Л	čas opazovanja	Stanje barometra v mm. H">	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	J3 Л Л . a E a b:j o S** - >
25	9. zvečer	727-5	-4-0	brezv.	skoro jasno	
26	7. zjutraj 2. popol.	726 8 726 4	-9 8 -3-2	sr. sever si. jzah.	del. jasno pol oblačno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura —>1'7°, za 0 4° nad normalom.
Vsak kašelj	se popolnoma od-
, . J . \ strani le po
Vsaka hnpavost Krause-jevem
(blagovkusna zmes). 74 10-1 Zavoj 25 kr. — Dobiti je v Ljubljani v vseh lekarnah.
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
t
73 1-1
Britko užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrla predraga, nepozabna naša mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Helena Hauptmann
hišna posestnica
danes v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 3. uri [popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 71. letu starosti.
Pogreb blage pokojnice pojde v sredo, dne 27. januvarija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 43, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bode truplo položeno v družbinsko rakev k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomiu.
V Ljubljani, dnć 25. januvarija 1897.
Adolf Hauptmann, sin. — Fani Eberl r«j. Hauptmann, bči. — Adolf Eberl, zet. — Viljem in Erih Eberl, Josip Hauptmann, vnuki.
Št. 664.
Razglas.
69 3-2
V poslopji, ki se bo letos v Spitalskih ulicah na mestu bivše meščanske bolnice zgradilo, oddati je £e nekaj prodajalnio.
Kdor želi kako teh prodajalnic v najem vieti, vloži naj svojo ponudbo
do konca tega meseca
pri podpisanem magistratu.
Pojasnila glede lege, velikosti in cene teh prodajalnic daje v navadnih uradnih urah mestni stavbinski urad.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 23. januvarija 1897.
Ш
1Ш
«ar
-3S31
Г. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Sleeativ-firael (sušilo)
priporoča najceneje 59 104—3
cUdolf <JCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
X> li li a j s k a borz
Dn6 26. januvarija.
Skapui drlavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. .	. .
London vista...........
Nemški drl.bankovci zalOO m.nem.dri.velj.
20 mark ............
tO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
G. kr. cekini...........
102 gld.	— kr.
102 ,	20 .
123 ,	20 .
101 .	li .
122 .	20 .
99 .	75 .
963 ,	4
375 ,	25 .
119 ,	75 .
58 ,	70 .
11 „	74 .
9 .	-5IV,
45 .	05 „
b n	66 ,
Dne 25. januvarija.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	147 gld.
b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . ,	158	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	188	.
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	.
Donavske vravnavne irečke b%	12tj	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	.
Posojilo goriškega mesta .... . .	112	,
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„
Zastavna pisma av. osr zera.-kred.banke! %	99	„
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	226	,
, , južne ielezniee 3% ,	176	„
, , južne železnice 5% .	128 ,
dolenjskih Ieleznic 4 %	99	„
—	kr.
60	„
50	.
25	„
75	„
80	I
85	;
60	.
60	'.
60	"
___
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	—
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	л	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	.	—
Salmove srečke, 40 gld................71	,	—
St. Genćis srečke, 40 gld.......74	.	25
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke..................23	,	50
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	157	.	75
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v.	3475	«	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	403	.	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	91	,	25
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba	94	.	—
Montanska družba avstr. plan.....87	,	75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	162	«	—
Papirnih rubljev 100 ........ 127	„	12
Nakup ln prodaja
«akovratnih driavnlh papirjev, »ročk, denarjev itd.
tavarovanj« za igube pri žrebanjih, pri izžre'banjv najmanjšega dobitku galantna izvršitev narodll na borsl.
-шшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшшвж
Menjarnićna delniška družba
„M K K C U B"
NolizBile it. 10 Dunaj, Ririihilftrstrassi 74 B.
AŠT Pojasnila "ЏЈС& v vseh goepodartkih in »nanćnlh stvareh,
potem o kurenih vrednostih vseh ipskulael|ikih vrtdnestllk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih ((lavni o.