Leto ¥11, štev. 97 LJuisSfima, č©ts*ts§j aprila 192G Poštnina pavsaiirana. Cena Z Din «sa l«haja ob 4. liotfij. sa Stane mesečno Din 15 — ; ca inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 LJubTiana, Knafiova ulica Stev. 5/L lelefon Stev. 73, ponoči tud1 Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništro: Ljubljana, Prešernova ulica St s«. — Telefon St j6 lnseratnl oddelek I Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon St 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celie. Aleksandrova cesta. Račun pr) poStnem ček. zavodn 1 L]ub-jana št 11.84s - Praha čislo 78.180. Wten,Nr. 105.041. Ljubljana, 28 aprila. Ko îe nedavno češkoslovaški vnanjl miirister dr. Beneš nastopil pri vladah, ki so podpisale locarnski sporazum, z znanimi vprašanji glede interpretacije rusko-nemške pogodbe, je nastalo v Nemčiji silno ogorčenje, češ da pomeni Benešev nastop vmešavanje v nemško kompetenco. Vrh teza se je v Berlinu oficijozno namignilo, da so Beneševa vprašanja neumestna tudi zato. ker onih kočljivih točk. zoper katere so se obračali njegovi pomisleki, v pogodbi sploh ni, nakar se je zapisalo s češke strani, da v tem slučaju tudi češka intervencija odpada in s tem neha tudi vzrok za razburjenje v Nemčiji. V onih dneh rusko-nemška pogodba le ni bila objavljena in njen avtentičen tekst je bil še neznan. Ali danes je po-codba. ki sta jo v Berlinu podpisala Stresemann in Krestinskij dne 26. aprila, objavljena in izkazalo se je, da ipak obsega one točke, radi katerih se je čutil vznemirjenega dr. Beneš in z njim vred še marsikdo drugi. Mora se celo reči, da je rusko-nemška pogodba po objavi še povečala splošno ogorčenje po Evropi. ki že ob prvih vesteh ni bilo majhno. Nemčija je šla v svojih političnih koncesijah na ljubo Rusiji res zelo daleč in nedvomno bo imela berlinska pogodba za bodoči politični razvoj v Evropi velike posledice, osobito pa za nadaljno razmerje Nemčije do Zveze narodov. Najbolj se evropska diplomacija razburja nad določbami, s katerimi se Nemčija zaveže, da ne bo nastopila zoper sovjetsko Rusijo, tudi ako sklene kaj takega Zveza narodov. V Strese-mannovi noti, ki je kot komentar priključena pogodbi sami, stoji povsem izrecno, da Nemčija ne bo sodelovala v kakršnikoli sankciji, ki bi jo Zveza narodov sklenila zoper sovjetsko Rusijo, ako bi se ta zapletla s kako državo v oborožen konflikt, razen ako se dože-ne. da je napadalec sovjetska Unija sama. V tem, kdo je napadalec, pa je iz-rečno navedeno, da odločuje Nemčija sama. S tem smo pri jedru zadeve. Danes nam je še sveže v spominu, koiiko črnila se je porabilo v prepiru, da se do-žene, kdo je povzročitelj svetovne vojne in kdo je napadalec. Objave dokumentov iz tajnih diplomatskih arhivov v Nemčiji, Avstro-Ogrski in Rusiji so pokazale, da se vlade 1. 1914. niso že-nirale, ponarejati poročila o sovražnih napadih, ki jih sploh faktično ni bilo, da se dokaže, da je napadalec — sovražnik. V času vojne napetosti preže nasprotniki na to. da izda sosed za par ur poprej mobilizacijsko povelje in da se more to navesti za dokaz, kdo je napadalec. Ob pričetku vojne zna vsaka država dokazati, da je napadalec sovražnik. o tem se ne izbirajo sredstva za dokaze. Se nobena država pa ni na primer za 1. 1914. priznala, da je pričela — napadalno vojne. Prav nič ni dvomiti, da bi mogla Ne.^čia za vsak oborožen konflikt, ki bi ga imela sovjetska Rusija s katerokoli tretjo državo, odločiti, da je napadalec pač — ta tretja država. Ali z drugini besedami: Nemčija se ie napram sovjetski vladi dne 26. aprila zavezala, da ostat ? nevtralna v vseh konfliktih, ki bi ÏÀ. imela sovjetska Rusija s komurkoli, makar tudi z Zvezo narodov m da ne bo sodelovala na nikaki akciji Zveze, naperjeni lz kakršnihkoli motivov, p-oti Rusiji. S tem postane za sovjetsko Rusijo pristop Nemčije k Zvezi narodov brez vsakršne opasnosti, brez najmanjših škodljivih posledic. Berlinska pogodba bi bila potemtakem ogromen uspeh sovjetske diplomacije. Ali sovjetski uspeh pa s tem še ni Izčrpan: posledice pogodbe so še dale-kosežnejše Nemčija ima postati jeseni član Zveze narodov in celo stalni član njenega izvršilnega sveta. Stalni člani tega Sveta pa imajo izredno vriivne m važne funkcije; sklepi njegovi morajo biti soglasni, sicer sploh ne morejo postati sklepi. Nemški glas bo tedai v Svetu Zveze narodov nele odločal, marveč naravnost odločal. Ker pa se je Nemčija taktično zavezala v berlinski pogodbi na popolno nevtralnost napram Moskvi tudi v zadevah Zveze narodov, sledi iz tega s frapantno doslednostjo političnih faktov, da bo Nemčija svoje napram sovjetski vladi nevtralno stališče zastopala tudi kot permanenten član Zvezinega Sveta. Ali z drugimi besedami: Po berlinski pogodbi pomeni sprejem Nemčije v Zvezo narodov toliko kot razorožitev Zveze napram sovjetski Rusiji. Zveza ne bo mr»gla ničesar ukreniti zoper moskovsko vlado in njene eventualne afronte zoper posamezne člane Zveze narodov. Pri tem pada močno na tehtnico napeto razmerje, ki vlada med sovjetsko Rusijo in Zvezo narodov kot celoto ter njenimi posameznimi člani. V prvi vrsti se čuti prizadeta Anglija, prav tako ali morda še bolj pa se smatrajo ogrožene one države, ki se nahajajo med sovjetsko Rusijo in Nemdo in ki bi mogle priti v konflikt ter bi jim bila potrebna zaščita Zveze. Zato se razen Poljske vznemirja tudi Mala antanta m zato se Danes odločitev radi viade RR Včerajšnje moledovanje Stepana Radiča za vstop v vlado ni rodilo sadu. — Predsednik HSS po avdijencah malobeseden in slabe volje. — Pravi» da bo danes vse dobro končalo, Uzunovič pa dejal, da je Radič optimist. Beograd, 28. aprila p. Ker niso vsi dosedanji emisarji Stepana Radiča — dr. Krajač, dr. Krnjtvič, Pavle Radič in drugi — ničesar opravili, da bi radičevci zopet prišli v vlado, je moral danes St Radič sani v Beograd, da moleduje od Poncija do Pilata, naj za božjo voljo vendarle sprejmejo zopet HSS v vlado: saj so njene ponudbe vendar tako poceni. St. Radič se je dane ves dan ponujal po Beogradu ne da bî se vprašanje obnove koal'cije radikal ,v in radičevcev poniskniîo dalje. Opazilo se je, da je St. Radič z avdijence odšel nerazncsložen. Tudi pri Uzunoviču ni ničesar opravil. Slišal je. da če ne pade na kolena tudi pred Nikidem, da potem so nadaljnja in nova pogajanja zastonj. Potem bo vlada padala ostavko in vs3 odgovornost bo pacla na St. Radiča, ker je po taki ostavki k alici-je RR nemogoča. Zdi se, da je -tn postopanje Uzunovičeva vplivalo na St. Radica. St. Radič je v nocojšnji izjavi novinarjem izrazil nado, da bo njegovo bivanje v Beogradu imelo dobre rezultate. Uzunovič pa je dejal, da je Radič optimist. Radikalsko «Vreme» je 2e danes zjutraj poročalo, da stojimo neposredno pred vstopom celotne HSS v vlado ln da so že odstranjene vse zapreke. Ta napoved danes ni držala in ié vprašanje, če bo jutri. Pozabiti se ne sme, da ie vlada g. Uzunovica samo provi-zorna, ca zavisi njen obstoi tudi od do-Kodkov v NRS. Jutri se začno še pravoslavni velikonočni prazniki. Vsi ti znaki kažejo, da jutri še ne bo odločitve in potem tudi ne pred 5. majem. V dani situaciji je sploh veliko vprašanje, kako bo g. Uzunovič sestavil večino v Narodni skupščini Vsekako bo že jutrišnji dan pokazal ali Radica samo vle- čejo. ali pa ž njim resnejše mislijo in imajo ž njim morda še daljše načrte. Beograd, 2S. aprila, p. Od 17. do 19. je bil St Radič v predsedništvu vlade na kon ferenci z Uznnovičem. Prisostvoval je tudi dr. Nikič, ki je ves čas odhajal in se zopet vračal. Ob 19. je St Radič odšel v spTe.tistvu P. Radiča. Novinarji so ga čakali v vestfbohi. Na njihovo vprašanje kakšna je situacija je odgovoril: Pravzaprav ne vem, kaj vam nai rečem, lepo smo se razgovarjall, z'utraj ob 9. bomo razgovor nadaljevali ln mislim da ga bomo končali. Uzunovič je rekel, da se iutrl lahko zedlnlmo. Potem bo padla odločitev. Popoldne gremo domov ln želim vam vsem srečne iu vesele velikonočne praznike. Na vprašanje novinarjev, kaj It t dr. Ni-kičem in Superino, je Radié odgovoril, da njunemu vstopu v klub ne more biti nobenih neprilik .Ko se vrneta ju ne bomo zmerjali. Jaz lahko storim vse, da se vidi, da nI bilo nič, a kar Je bilo tfo tega ne bo več prišlo. Ker novinarji niso dobffl od Radlda nobenih konkretnih Izjav so čakaH na Uznr.o-viča Na vprašanje novinarjev nai kaj pove, Je odgovoril Uzunovič smeoč: Pa vidite, gospod Radič vam je dal Izjavo ln jaz bl rad vedel, kai vam le rekeL Novinarji so 1ТЛ1 nato razložili Radičevo Izjavo, raka r ie Uzunovič pripomnil. Gospod Radič Je optimist. Novinarji so vprašali: Ali ste tudi vi optimist. Uzunovič je nekoliko pomolčal In pomislil, nato pa rekel: Govorili smo več o politični strani vsega vprašanja In o del« v Narodni skupščini. Jutri nadaljujemo razgovore in Sli bomo najbrž tut'1 končali. Na vprašanje novinarjev: Ali je Radič napravil vprašanje radi Nikiča in ètrperine, se Je Uzunovič Izognil direktnemu odgovoru ln rekel: Vsa sivar nima fsko ostre обПке. Govori se več o delu. Nato se je Uzunovič poslovil ®d Rovinsrjev. Sestanek Stepana Radiča z dr. Nlkičem Včeraj popoldne se je moral Steoan Radič ponižati, da ga je dr. Nikič v Beogradu sorejel v avdijenco. — Vse pozabljeno, vse odpuščeno, alto ne bo daneszopet kaj dragua. — Radšcev humor pod vislicami. Beograd. 28. aprila p. Dar.es popoldne od 16. do 17. sta imela imimea sestanek St. Radič Jn dr. Nikič, katerega se je udeležil tudi Pavle Radič. St Radič je moral vgrizniti tudi v to kislo jabolko fer se p-nižati kot šei HSS in kot človek, ako ni hotel zamsn moledovali za vstop v vi" d o. G. Uzunovič je namreč izjavil, di je vprašanje obsfoja dr. Nikiča in dr. Šuperine v vladi postavljeno z dnevnega reda, v kolikor se to tiče radikal v. Rrdič naj to vprašanje rešuje ž njima sam. Umaknila se bosta sama v tem slučaju, da sama na to pristane ta. Pavle Radič le že včeraj izjavil, da to vprašanje h" več središče političnih dog dkov, danes pa je moral še sam St. Radič preibi. Ta poeolba ni samo na vadna pri i uvodne ____ ________„„ _________ _ _. nje cb< držav. Sierr nI zavezniška pogod-ba. r 'tr—3 j« Ttvri'a etrerae'a. vendar nevtralnosti Afco M torej ИоеШа мракЦ* Poljsko Romunijo tn bi ee Rastja ugotovila kot naipodaTka ter W Zveaa naroderr sklenila kolektivni nastop proti njej, W bila Nemčija eaano tedaj «Љтеааз» Iceede-•слгалјп, če bi eama smatrala odločitev Zveze narodov na utem«4Jeno. List razmotrtvB. nadellje, kalke politične posledice more îmeti pogoâbe c Rusijo M Nemčijo ter pravi, da Netnatje rtrtlra bodisi kršitev svojih dolžnosti napram Zve-zi narodov bodisi fcrSltev erojlh dogovorov z Rusijo. Ako pa hoče Nemčija do&azat!, da. more tudi po Locarnu eemovcSjno iskati na vzhodu tn zahodu pomoči potem gre pač njena demonstracija predaleč, ker za. dovoljuje n* ta način Rusijo, prt državah Zveze narodov pa vzbuja upravičeno ne. zadovoljetvo. Nacionalistična «Liberté plie, da se pu-6ča Nemčiji popolna svoboda eMepati • sovjett pogodbe, M JI nudijo popolno sto bodo gibanja ca ugodno revenSo т vzhodni Evropi, medtem ko ee zavezniki prepirajo za prazne blagajne Francije. Angleška negotovost... London, 28. «tpr&a. el. «Times» posveča jo zaključku rnsko-nemSke pogodbe daljše članke In naglaSaJo, da M rudke mirovu.'. obljube vplivale mnogo preprlčevalnejše. če bl Rusija dbtaaim o-pusrtffla evojo propagando za raaredne bode Domneva, da bi moglo priti do gospodarskega ali finaa-djelnega bojkota Rusije, je zelo negotov*. Ta lajava pri zapadml diplomaciji ni obi. čajna ta odgovarja ruski memtafiiteti. V Vzhodni Evropi «e Je vsled te pogodbe «e-daj ustvarila nova situacija In zapadne države si morajo pridržati pomislek, v ko. Ilko bi morale svoje nazlranje e locarnski pogodbi prilagoditi spremenjenemu poo. žaju v Vzhodni Evropi. «Morning Poet» plSe, da dokazuje uem-Sko-roska pogodba absolutno nemoč Zvezu narodov. Nemčija upa, da bo v kratkem članica Zveze narodov, toda kot taka bo marala podpisati njene statute Toda Nemčija se je že v naprej obvezala, da ne bo nastopila proti Rusiji. To ee pravi, da bi Nemčiia kot članica Zveze narodov vložila fvoJ veto v vsai—. s^čaju, ako bi hotela Zveza narodov uveij-vrti svoje pravice proti Rusiji. Prepoved majske proslave v Franciji Periz, 28. aprila, d. Ministrski svet je imel včeraj sejo, na kateri je poročal no« tranji minister o korakih, ki jih je storil glede p-oslave L maja, c'a bl se prepreči« le dcmonstrai po t:!icai<. Na dan L maja je najstrožje prepovedana vsaka manife* stacija v Parizu in na deželi. Strogo zabra. njena je tudi nošnja vsakovrstni}" znako%. Prva promocija dol arjev medicine na beograjski univerzi Beograd, 28. aprila, p. Jutri ob 11. dopol« dne bo v prisotnosti zastopnika kralja, vla« dc, skupščine, kulturnih korporacij itd. rektor beograjsko univerze Pavle Popovič pogodbi. Ta poeo'bs ni samo na. promovira! prvo skur'no beograjskih me» •rijateljAa pogodbe, ker fe njene studer.tov doktorjem medicine. (?о!сч-г.јг aktivno eode'ova. _ , . _ ,—. __,. .____ 1 po To bo • va skupina doktorjev medicine na hi univerzi po vojni Slovesnost - i « ■ V ' : . .A BL, TTLtJ ^ ti. 1 rui'i— 1 t Nemčija obvezuje k absoC"fhi sc bo vršila v slavnostni dvorani univerze Češkoslovaška podreja vse mednarodne pogodbe Zvezi narodov. — Kritika čeških listov. — Vznemirjenje na Poljskem. Vzroki in posledice razkola radikalov Zanimiv članek beograjske «Reči». ra Zveze, hoče vendar interpretirati pakt Zveze mnogo svobodnejše, kakor je bilo to dosedaj običajno. Varšava, 28. aprila. L xWarszawjanka* piše, da je pogodba naperjena v prvi vrsti zoper Poljsko. Posamezni členi pogodbe so v direktnem nasprotstvu s čl. Î6 statutov Zveze narodov. List pravi, da sta Nemči« ja in Rusija pripravili načrt za uničenje Poljske. Kakor hitro postane Nemčija čla> niča Zveze narodov in kakor hitro bi bil stavljen predlog za pomoč Poljski proti Rusiji, bi Nemčija brezdvomno glasovala proti in tako bi bila Poljska vsled določbe o sofflasr.osii sklenov Zveze narodov pr i» pušČer.a svoji usndi. Zr.?č!ln! italijanski glasovi Rim, 28. aprila. 1 časopfeie se bavi z rnsfco-ueBJŠfeo poewlbo ter naglaša. da Je ta roerwîba le poflerliea vedno manjšega vpliva in meči Zveze -narodov «Tribuna» ugotavlja, da je berlinska pogodba le nov udairee Zveoi narodov in pravi, da se le Nemčija otoortertiila z od godi t vtki njenega vstopa v Zvezo narodov s siklepom medsebojne nemško-ruske nevtralnosti. ,-Giornale d' Irain» nravi, da je pogodba nasprotaa loesrnskemn duhu Locarnsk! dogovori temeljijo na preimisi vstopa Nemčije v Zve-zo nsrodov. kar ima za posledico. da je Nemčija dolžna izpolnjevati vpp obveznosti statutov Zveze narodov. Med temi je tudi člen 10.. po katerem je vsa.ka država dolžna sodelovati v mejah možnosti pri vs-ih obrožemih akcijah Zveze narodov te mara dovoliti prost prehod skozi svoje ozemlje četam, ki operirajo po nalogu Zveze narodov, čira 2. berlinske pogodbe pa predvideva popolno nevtralnost med Nemčijo im Rusijo, ako bi bila ena ali druga napadena. Kairo naj pošlje Zveza narodov ali Francija pomoč varšavski vladi, ako napade Rusija Poljsko? «Messaogero» piše: Ne sme se prezreti, da je bila sklenjena nemšfco-ruska pogodba po nespravljivih čičerinovih besedah proti Zvezi narodov in po sklepu poljeiko-rumunske pogodbe. Ako bo Nemčija spre. jeta v Zvezo narodov, ne bo govorila samo v svojem Imenu, temveč tudi v imemu Ru-sije. Akutna vladna kriza na Pol skem Rad! nepomirljivosti opozicije bo podal Skrzynski 4. maja de-misijo celokupne vlade in ne bo prevzel mandsta za sestavo nove. agrarne stranke poslancem D-ombskijem je ponovil ministrski predsednik Skrzynski to izjavo ter pristavil, da ne bo prevzel misije za sestavo nove vlade. Po mneniu parlamentarnih krogov obstoje za nadaljni razvoj političnega položaja štiri možnosti: 1.) Ohranitev sedanje vladne koalicije z novo vlado, 2.) Obnova vladne koalicije s socijalnimi demokrati, pri čemer bi se izvedle obširnejše osebne izpremembe v vladi, 3.) vlada takozvanih močnih osebnosti, ki bi izvedla izpremenrbo ustave ter razpustila serai. 4.) sestava uradniške vlade Praga, 28. aprila, sd. Listi prinašajo po« leg besedila nemško-ruske pogodbe oficijel r.i komentar, ki interpretira tudi češkoslo» vaško»ruski dogovor iz 1. 1922., zlasti pa cdotavek tega dogovora, v katerem se go« vori o obojestranski nevtralnosti. Z ozirom ra to, da se je o tem vprašanju v zvezi z nemškosrusko pogodbo že razpravljalo v časopisju in sicer s komentarji, ki so oči» vidno temeljili na nesporazumljenju, ugo« ta vi j a češkoslovaški tiskovni urad: ČeškoslovaškUnsski dogovor ne vsebuje nobeno pravne obveznosti za nevtralnost, bodisi na tej ali oni strani, ki bi bila v nas spretju s paktom Zveze narodov. Od.ta» vek, ki se tiče nevtralnosti, vsebuje samo opozorilo za smernice politike nevraešava» nja, ki sta se je obe vladi 1. 1922. držali ter v praksi tudi izvedli in ki jo češkoslo» vaška vlada tudi izvaja ter jo bo tudi v bodoče izvajala. Ta odstavek se je sprejel kot izraz določene smeri politike in nika« kor ne kot pravna obveznost v uvod po» godbe, da bi Češkoslovaška ne prišla v nas zprotje s svojimi pravnim obveznostmi r. 'pram Zvezi narodov, ki tvorijo z mirovs ni ml pogodbam! prevzeto temeljno obvez» nost češkoslovaške republike in katerim je vsaka druga pogodba podrejena. Doklej se ni na nobeni strani pojavil dvom nad prav» no stranjo te zadeve. Če pa se danes ali kadarkoli v bodočnosti pojavijo kakršni« koli slični dvomi, bi se češkoslovaška vla« da ne obotavljala v svrho preprečenja ne» sporazumljenja ugotoviti, da je vse meds r.irodr.e obveznosti napram katerikoli dn iavi, katere je prevzela, podredila besedilu in duhu pakta Zveze narodov. «Narodni Lisiy» smatrajo pogodbo za zelo nevarno. List vprašuje, ali nima po» godba kakih dopolnil, ki vsebujejo tajno» sti ali stare pogodbe. Socijalno demokrat» j-ki «Pravo LiJi/a vprašuje, ali naj se s to pogodbo postavi Zveza narodov pred Ru» sijo v ozadje in n2glaša, da bi nastale ve» like nevarnosti, če bi se uveljavila taka prizadevanja, ki bi lahko povzročila spre» ir.embo vzhodnih mej, katere ščitijo mi» rovne pogodbe. Češkoslovaška bi storila dobro, če bi Rusijo čimprej de 1'ите prizna» !a. Uradna «Češkoslovenska Republika» pi« sc, da pogodba ne ojačuje ideje Zveze na» rodov. Dasi Nemčija ni prekoračila okvi« Beograjska «Reč», glasilo Svetozarja Pribičeviča, od 28. t m. objavlja uvodnik, v katerem razpravlja o zadnjih dogodkih v radikalni stranki. Predvsem ugotavlja, da se do zgodovinskem nre-okretu v življenju našega naroda, ogromnih izpremembah na zemljevidu Evrope, po novem duhu, ki je prevel naš kontinent, po našem narodnem uje-dinjenju in formiranju naše nove države, stare stranke niso mogle prilagoditi novemu času in odgovoriti novim in povečanim potrebam naroda in države,. Osnovane na programih izpred 50 let v novem času niso imele pravega programa. Znašle so se pred novimi in večjimi dolžnostmi, bile pa so preslabe, da iim zadoste. kakor bi bilo potrebno. Politični, gospodarski, socijalni in kulturni problemi so se pojavljali zelo hitro. stare stranke ca so ostajale vznemirjene ali zaprtih oči brez sposobnosti za pravilno oceno in zdravo orijenta-cijo. Izgubivši politično orijentacijo so začele izgubljati tudi moralno orijentacijo. Pričele so kolebati. za tem pa se vanovič gravitiral k takozvani politiki «sporazuma», k kooperaciji z Ljubo Da-vidovičem. St. Radičem, dr. Korošcem, k političnemu oportunizmu. ki je bil nasproten smeri intrasigentnega narodnega ujedinjenja ter državnega unita-rizma in ki je podpiral zavestno ali nezavestno federalistične in separatistične tendence. Kakor kažejo gotovi znaki in izjave, se Pašič ni strinjal s to politiko večnih, neplodnih in oportunističnih aranžmajev v škodo določene notranje državne politike. Toda niti prvo niti drugo naziranje ni bilo doslej formirano in stvar bližnje bodočnosti je. kako se bo to zgodilo. Brezdvomna korist je že v tem. ker se bo moralo vsled sile razmer formirati. Kar se tiče splošnega položaja Pašiča in Lj. Jovanoviča. se more ugotoviti, da ima Jovanovič mnogo slabše postojanke med narodom. V tem pogledu stoji Pašič nesorazmerno bolje. Toda Pašič ie v zadnjem letu dni pokazal znatno neopredeljenost in neodločnost v izvajanju iasno formirane politike. Po gotovih odstavkih v njegovem nedelj- spuščati v nedopustne kompromise med : skem govoru na seji glavnega odbora Varšava, 28. aprila. Ministrski predsednik Skrzynski je pričel v pondeljek poga-jariia z voditelji parlamentarnih skupin o eventuelnem razširjanju vladne koalicije. V konferenci s poslancem Thugutom je izjavil Skrzynski, da je nervoznost na levici popolnoma neutemeljena, ker bo itak v torek maja podal demisljo celokupnega kabineta. Skrzynski je izjavil, da smatra sedanjo vlado kot prehodno v svrho rešitve državnih potreb in nima nobenega namena, da bi jo ojačil. Tudi v razgovoru z voditeljem Dr. Stresemann o nemško-raski pogodbi d Berlin, 28. aprila Listi objavljajo obširno izjavo nemškega zunanjega ministra o namenih nemško-ruske pogodbe. Dr. Stresemann pravi, da рагоедја nova nemSko-ruska pogodba korak k porairjenju Evrope, kar je razvidno tudi iz izjave ruskega ljudsk. komisarja Litvinova v Moskvi, ki je izrazil o namenih te pogodbe isto naziranje. Nadalje pravi nemški zunanji minister, da izvirajo polemična izvajanj,a tiska gotovih držav, ki so podpisale Iocarnsko pogodbo, iz notranjepolitičnih vzrokov. Kdor pojmuje vsebino in smisel nemško-ruske pogodbe z razumevanjem in lojalnostjo, ne more videti v njej nobene osti proti locarnski pogodbi. Zlasti Poljska tiima nobenega vzroka, da se čuti ogroženo od te pogodbe. Nasprotno more most, ki ga bi ustvari nemškoruski sporazum med Berlinom in Moskvo, tvoriti najboljše jamstvo za mir v Evropi in s tem tudi za Poljsko. V ostalem pa je ruska vlada pripravljena skleniti enako pogodbo tudi s Poljsko, kar je razvidno iz tozadevne Lit-vinove izjave. Dt. Stresemann oporeka nadalje, da b! mogla nemško-ruska pogodba sprožiti novo debato o čl. 16 Statuta Zveze narodov. To vprašanje se je med Francijo in locarn-skinri državami pri lanskih septemberskih pogajanjih podrobno razpravljalo ter se je dosegel sporazum, ki je zadovoljil vse pogodbene stranke. V ostalem pa je interpretacija čl. 16 tudi med sedanjimi člani Zveze narodov še v marsikaterih stvareh predmet ra-zpravljanja. Danes je še dvomljivo, ali se bo izkazalo kot tehnično možno, da se podrobno precizirajo pravice in dolžnosti vseh članov Zveze narodov za vse možne slučaje. Vprašanje je tudi, ali se taka podrobno ugotovitev pravic po čl.'16 sploh želi. Izkušnja uči, da lahko vodi tako postopanje ravno k nasprotnemu cilju. Črka ubija duha, gre pa za duih mira ter lojalno sodelovanje na vseh straneh. Na vprašanje, ali more nova pogodba clužiti za zgled nadaljnjim dogovorom, Je izjavil dT. Stresemann, da je zadnje mesece z zanimanjem zasledoval, kako se ie na mnogih mestih ruske diplomacije sprožila misel za zaključitev prijateljskih pogodb. Četudi ne more reči, kaj je bH aarnen teh pogajanj, vendar pa se more v razširjenju misli za sporazumevanje med narodi videti le jamstvo za mir. To j« bila tudi vodilna misel v Loearnu. Sedanja nemško-ruska pogodba se mu zdi zaradi tega le logična iz-popolnitev locarnske pogoe in nadaljnje razširjenje iste mieli v Evropi bi le pozdravljal. -SS5- godba mogla ojačiti Zvezi narodov sovražne tendence Rusije, je izjavil dr. Str»se-mann, da je ravno nasprotnega mnenja, ker izpolnjuje nemško-ruski siporazum Iocarnsko delo za mir. Odnošaji Nemčije napram Zvezi narodov, v katero bo bržkone kmalu stopila kot Članica, niso s to pogodbo v ničemer izpremeujem. * * * Zunanji minister dr. Stresemann in ruski ljudski komisar Čičerin sta ob podpisu nemško-ruske pogodbe izmenjala pozdravni brzojavki. V svoji brzojavki izraža dr. Stresemann prepričanje, da bo berlinska pogodba izpolnila svoj namen, sodelovati pri ojačenju miru na podlagi prijateljskega sodelovanja obeh narodov, us'varjeni z ra-pallsko pogodbo. Cičermova brzojavka pravi med drugim: »Mi smatramo pogodbo kot orodje miru, ki bo pripomoglo k svetovnemu miru. V tej pogodili živi rapallskj duh nadalje in vrši svoj blažilen vpliv na splošni položaj.« Pogajanja za vzhodnoevropski pakt Riga, 28. aprila d. Politična aktivnost Rusije je dala zunanji politiki baltiških držav novo pobudo. Včeraj se je vršil sestanek zunanjih ministrov Estonske in Letonske, na katerem se ie sklenila zaključitev pogodb med vzhodnimi državami po zgledu locarnske pogodbe. Estonska in Letonska bosta imenovali parlamentarno komisijo, ki bo ob ravnavala vsa skupna vprašanja zunanje in gospodarske politfke. Zanimivo ie tudi, da bo estonski državni predsednik Išakste potoval 14. maja na Finsko, pri čemer se povdarja politična važnost tega obiska s tem, da se bo izvršil na povabilo Finske. Varšava, 28. aprila, d. Finska je poslala Rusiji noto, v kateri napoveduje prekinjenje pogajanj o finsko-ruski varnostni pogodbi. Finska ugotavlja, da more sprejeti pogajanja šele pozneje, ko se bo izpremenil položaj baltiških držav. * Boji v Siriji Bajrut, 28. aprila, s. O zavzetju Suejde po Francozih poročajo, da so Francozi po» slali v boj 11 bataljonov proti mestu, ki ga je branilo 6 tisoč oboroženih Druzov, več strojnic in dva topova. Na francoski strani Je bilo 80 mrtvih in 270 ranjenih. Tudi izgube Druzov so bile znatne. Zaščita francoskega franka Pariz, 28. aprila, s. Ministrski svet je včeraj odobril naredbo poljedelskega mi» nistra in odločil, da je treba beli moki pri» mešati 8 odst rži. Vlada je storila ta sklep da prepreči uvoz inozemske pšenioe pred francosko žetvijo, ker bi utegnilo to oo. novno poslabšati tečaj franka. seboj, nazadnje pa v korupcijo Direktivo tem strani; am so pričeli dajati ljudje, bi so imel? manj skrupnlov in več brezobzirnosti. To je bila o&îcajna direktiva ad hoc po trenutnih interesih posameznikov, ki so se prerinili v prve vrste in vlekli za seboi kako poslovno-politično skupinico ali kjiko. Radikalna stranka predstavlja tipičen primer teh zmedenih, nemogočih odno-šajev v starih strankah. Poleg majhnih skupin in klik sta se v njej že davno kazali dve nasprotni struji, dve politiki, dve tendenci. Prva je bila struja, politika in tendenca Ljube Jovanoviča, druga pa Nikole Pašiča z njunimi bližnjimi in daljnimi prijatelji, odkritimi in prikritimi simpatizerji. Kar je bilo v tej razcepljenosti jasno, je bil antagonizem teh struj. skrita ali odločna borba za prestiž v stranki. Jasna pa ni bila politična ideologija, politična smer prvih in drugilL Morebiti je bila ravno zaradi tega. ker je manjkala idejna podlaga, ta borba srditejša in je zaradi tega do-vedla do izključitve Ljube Jovanoviča. Daleč od tega, da bi bil škodljiv političnemu življenju države, je razkol radikalov v resnici koristen ter služi raz-čiščenju notranjih odnošajev. Koristen je tudi za radikalno stranko samo. ki je bila obremenjena z najnasprotnejši-mi političnimi naziranji. potiskana z ene črte na povsem drugo nasprotno, iz ene nedoslednosti v drugo, pri. čemer se je vedno bolj kompromitirala ter rušila avtoriteto, ki jo je nekdaj imela. Diferenciranje radikalov je neobhodno potrebno v interestj formiranja političnih naziranj ljudi, ki so ob strani Pašiča, ter ljudi, ki so ob strani Ljube Jovanoviča. Kolikor se ve, je Ljuba Jo- radika'ne stranke bi se moglo sklepati, da le Pašič spoznal vso škodljivost politike oklevanja in da ie poizkusil opustiti to politiko. Jasno ie obsodil politiko takozvanega «sporazuma», ki je v svoji osnovi federalistična. Določeno je izjavil, da ie proti vsaki federalistični tendenci in za politiko narodnega in državnega edinstva. Toda v govoru šefa radikalne stranke je bilo tudi nekaj mest, ki ne odgovarjajo pravilnemu pojmovanju pomena posameznih pokretov v naši državi. Ili-rizem v začetku preteklega stoletja in jugoslovenstvo v početku sedanjega stoletja nista îsta politična pokreta. Težnja, da ves narod in njegova država dobita eno ime, ne more biti naperjena proti principu narodnega edinstva. Avstrija, ki se je borila oroti našemu nacijonalnemu ujedinjenju, je stre-| mela za tem. da vsili posameznim delom našega naroda razna imena ter da ne ohrani samo ona. ki so že obstojala: Srb, Hrvat, Slovenec, temveč, da stvori tudi četrto bosensko in peto črnogorsko. Dejstvo, da se je politično diferenciranje pričelo, je tolažljivo. Toda ta di-ferencijacija se mora izvesti do konca. Ona bo pogoj za pregrupiranje političnih moči in regeneracijo političnega življenja v naši državi, ki je bilo dovedeno do absurdne zmede in tavanja na mestu. Iz današnjega procesa diferencijacije mora narod jasno spoznati politične tendence voditeljev in strank, pota, po katerih se hodi in cilje, po katerih se stremi. Samo tedaj se bo njegova volja upoštevala in bo narod v resnici kovač svoje sreče ter tvorec svoje bodočnosti. Po včerajšnji Radičevi avdijenci na dvoru Radič je odhajal slabe volje in je odgovarjal novinarjem kakor Pitija. r Beograd, 28. a/prila. Stjepan Radič je z Jutranjim brzovlaSfom zopet dospel v Beograd. V salonskem vagonu «Sava», toda to pot brez gospe Mar. žeanlre tn vobče brez faimfflje. Na kolodvoru ga Je sprejel Pavle Radič z ne&a/teriml po-eTamcl im novinarji. — Ali ostaneta Nikič in šuperiina v vladi? je bilo prvo vprašanje novinarjev na poti z Raidičeim v klub. — Zaenkrat sta še ministra. Kaiko dolgo še bosta, ne vem. Vsekalkor pa ne dolgo. Ostameim v Beogradu dva ali tml dni, in se nadejaim, da bom stvar uredil. V Klubu Je Radič ostal do 10. dopoldne in je poglavitno konferiral z disidentom Tomo Kovačevičem. Ko je odhajal iiz kluba, je izjavil novinarjema: — Pavle Rad tč ml je referiral o evojlh razgovorih z Niklčem im Supertno. Jaz pa eem se razgovarjal v Wubu s Tomo Kova-čevtčemi in nafiimi postom cl, kolikor Jih Je tu. Videli bomo, ka!ko dolgo .Se NSMČ 'n Šuperina ostaneta ministra, ker Je narod Izrekel svoje. Namigaval je s teim na nezaupnice, M so jih vposlaJ« orgajnizaetje iz onih okrajev, kjer so biiM Izvoljeni dr Niikič Sn ostalll diisMentl V avdlflenco na dvoru je Radič prfepel v epreanetvu dr. Pemarja netooWko pred pol. dnetm Ostal Je pri kraljn domala celo uro. A ko se Je vračal z dvora, Je bil nekako pobit In slabe volje. NI ga bilo pripraviti do običajnih izjav, marveč je novinarjem dejal na razna vprašanja le naslednje pltlj-ske odgovore: — Evo vid lite, pomlad se razvija, pa tudi politika se razvija. Novega ni nd«5. Kar je bilo novega, sem napisal v «Domu». Nj. Vel. kralja sem obvestil o dogodkih v klubu. — Ali ste se pobotali z NikSčem in Su-perino? so vpraševala novinarji. — No, saj se z njima nisem niti prepl. ral! — Ostaneta li Niikič in šuperina v vladi? — Vse je v krilu bodočnosti, to je odvisno od mnogih stvari! — Ineietirate na tem, da Niikič im šupe-rtna izstopita iz Vlade? — Jaa insistifram валпо na. tem, da se dela. — A kaj je z obnovo koalicije RR? — Visi v zraJku, pa bo gotova tudi na zeimîji. Mislim, da bo vse dobro. Zaprosil sem Uzunoviča, da me popoldne sprejme Nato povem več. — Kako mtelite o Ljubi Jovamoviču? — Vrlo dobro! — A o Pašiču? — Vrlo dobro! — In o Uzunoviču? — Vrlo dobro! — Pa o Stmonoviču? — Tako, tako! . . . Tako je torej novinarjem danes bila prvič dana prilika občudovati Stjepana Radica v nlogi politične Pitije, M pa mu slabo pristaja, A morda je tega bila kriva zgolj pobitost po avdiijenoi in Radičeva popolna nealguraoat v momentaml situaciji -S3Î- Politične beležke Za klerikalce še ni prišel čas »Slovenec« se zgraža nad Sv. Pribičevi-dem, ki Je v Podravski Slatini Izjavil, da »naiš čas prihaja«. Škofov list pravi, da je namreč Sv. Pribičevič mnenja, da pomenja sedanja kriza kirah politike sporazuma, vsled česar da ie jasno, da se moramo vrniti k politiki nesporazuma, to ie k skrajnemu centralizmu, ki ne pozna ne Srbov, Hrvatov ln Slovencev, ampak samo narodno edinstvo. Sedanj« kriza pa nikakor nI posledica politike sporazuma, pravi »Slovenec«, ker takega sporazuma sploh ni bilo. Bila je mesto poštenega sporazuma med Srbi, Hrvati ta Slovenci samo kravja kupčija med PaSdem ta Radičem, И Je skra-hirala, kar j« čisto prav ta debro Ozdravela bo država le. pravi nadalje, če se začne politika resničnega sporazuma na podlagi enakopravnosti. Ta »resnični sporaztim« bi bržkone nastal po mneniu »Slovenca«, če bi poleg radičeveev mogli zlesti v vlado ; tudi klerikalci in uresničiti svoje avtono-i mistično-separatisHSne želje. To bi bil za j klerikalce seveda pravi »resnični« spora-' znim. Na tak soorazum oa bodo še dolgo čakali, četudi računajo pri tem na podporo Lj. Jovanoviča, Ljube Davidovlča, St Ra-dlča ta kdo ve še koga. Za tak »sporazuma«, v katerem bi klerikalci mogli izpolnit; svoje avtonomistične zahteve, čas še ni prišel in tudi ne bo kmalu, tem manj, ker klerikalna stranka itak kepni kakor pomladanski sne«. S stranko, ki izgublja na moči, ne bo nihče sklepal »sporazumov« v katerih bi hotel ugoditi vsem nlenim zahtevam. Zato pa je popolnoma pravilno Sv. Pribičevič povedal, da prihaja čas za samostojne demokrate, katerih vrste neprestano naraščajo ravno zaradi tega, ker so že v naprej povedali, da le politika sporazuma neodkrita, lažniva in nepoštena. In ker se 1« pokazalo, da je politika narodnega in državnega edinstva edino poštena, ker ne temelji na diferenciranim Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak na načelu popolne enakopravnosti vseh državljanov. Politika nesporazuma Je ravno klerikalna politika, ki se hoče Sele sporazumeti s številčno močnejšimi Srbi fn Hrvati, koliko pravic bi nam hoteli priznati, namesto da bi na podlagi načela narodnega edinstva zah evala zase isto, kar imajo Srbi in Hrvati ln do česar imam-o ravno po tem načeln polno pravico brez vsakega posebnega sporazumevanla. Kar se pa tiče oCitka centralizma, na samo ponovno naglašamo, da klerikalci niso ničesar storili za ublaženje centralizma, ko so b® na vladi, in da so se vedno borili proti uvedbi samoupravnih skupščin. «Batinaštvo» v prosvetnem ministrstvu Tekom kratke dobe. kar se v prosvetnem ministrstvu nahaja Miša Trifunovlč, so bile izvršene nekatere najnujnejše reparacije prosvetnih nasilstev iz ere St. Radiča. Tako ie Trifunovič predvsem ustavil nasilje proti UJU v Zagrebu, kateremu bi se morala odvzeti znatna vsota denarja. Nadalje je ustavil znani škandal v zagrebškem muze.'iu in rehabilitira! nekatere pre-ganjance To naravno Radiču ne priia. zato objavlja v »Domu« naslednki beležko: »BatinaSko politiko v ministrstvu prosvete uvaja Miia Trifunovič tako brezobzirno. kakor da imamo vlado PP in kakor da ne bi šlo za istinsko vlado narodnega sporazuma.« Za Radiča torej »narodni sporazum« pomeni le brezobzirno preganjanje nacionalnih institucij in nacijonalnih ljudi, a če se ta nasilja reparirajo, se temu pravi »batina-f.ka politika«. Miša Trifunovič je Radiču lahko hvaležen za priznanje. Iz demokratske stranke Občni zbor k. o. SDS v Čatežu ob Savi se vrši dne 9. maja in ne 1. maja, kakor je bilo v včerajšnji številki «Jutra» objav. Ijeno. Na Bučki, kjer je bil po referatu g. dr. Rapeta izvoljen sledeči odbor: Ivan Marje» tič, pos. Radulje za predsednika; Lovrenc Černe, posestnik za podpredsednika; Jožet Kranjc, za tajnika; Jožef Znidaršič za bla» oajnika; Gregor Gorenc, Anton Kosec, ÏLralj Alojzij, Stojs Alojzij, vsi za odborni» ke. Izražena je bila zaupnica nar. posL dr. Žerjavu in Svetozarju Pribičeviču. Шш brzolooke Pomirjenje v Turčiji London, 28. aprila, s. «Daily Mail» poro» ča iz Carigrada, da jc turški zunanji mi» nister odgovoril n' italijansko noto o itali» jansko»turških odnošajih, da želi Turčija mirnega sodelovanja z Italijo. Minister je povdarjal, da izviri trenotno razburjenje v Turčiji odtod, ker prinaša italijansko ča« sopisje razne članke o ekspanzivnem giba» nju v Italiji. Listi poročajo iz Carigrada, da se je po sklepu abesinske pogodbe med Italijo in Anglijo razburjenje zopet poleglo. Govori« ce o italijanskem napadalnem načrtu proti Adaliji so pripisovali diplomatski potezi Anglije, ker so menili, da hoče Anglija nu predvečer obnovljenih pogajanj glede Mo» sula očividno dokazati Turčiji vrednost mirne ureditve z Anglijo. V ostalem so v Angori prepričani, da Italija ne bi nikdar podvzela kakega koraka brez pristanka An» glije. Mednarodno zborovanje kriminalistov Dunaj, 28. aprila, k. Od 26. do 28. t. m. se je vršilo tukaj II redno zasedanje med« narodne kriminalno»policijeke komisije, ki jo je uvedel mednarodni policijski kongres v 1. 1923. Komisija je zborovala pod pred» sedstvom policijskega prefekta Schoberja. Zastopanih je bilo 17 držav. Komisija se je borila z mnogimi predlogi glede meddržav» nega sodelovanja, ki bo služilo varnostnim oblastem na kriminalno policijskem polju. Sklenjeno je bilo tudi, sklicati za septem» ber ob priliki pruske policijske strokovne razstave mednarodni policijski kongres v Berlinu. Istočasno naj bi ponovno zboro» vala mednarodna policijsko»kriminaIna ko» misija. Reforma vojaške službe v Franciji Pariz, 28. aprila, d Vojni minister Pain» leve je podal listom nekaj izjav o noveiu vojaškem zakonu, po katerem se vojaška služba zniža od 18 na 12 mesecev. Število divizij vojske se zniža od 32 na 20, zato se pa zviša število poklicnih častnikov od 76.000 na 105.000 vštevši kolonijalne čete. Civilni uradniki vojske se pomnože za 14 tisoč, da se tako prepreči, da bi se vojaki bavili z nevojaškimi deli. Kolonijalna ar. mada bo vsega skupaj štela 277.000 mož, med njimi 97.000 belopoltih. Novinci se ne bodo več vpoKlicali z 20., ampak z 21. Ie» tom starosti. S temi reformami upa pri» hraniti vlada 255 milijonov frankov na Ie» to. Nove reforme stopijo po načrtu v ve« Ijavo šele leta 1929. Velika nesreča na morju Tokio, 28. aprila, b. V silnem viharju se je pri otočju Kurilih razbil na pečinah 1540 tonski parnik «Chichibudaru». Doslej po» grešajo 230 oseb. Šef vlade obsojen na smrt Moskva, 28. aprila, s. Bivšega predsedni» ka transkaspijske vlade Fundikova, ki je dal za časa angleške okupacije ustreliti šte» vilne voditelje transkavkaškega delavskega gibanja, je vrhovno sodišče v Baku obso* dilo na smrt Justifikacije v Pekingu London, 28. aprila. V Pekingu so čete zaveznikov izvršile mnogoštevilne smrtne obsodbe nad pristaši nacijonalistov. Med drugimi tudi nad generalom Vangom, ki mu je bila po odhodu Lučunglinga poverje» no nadzorstvo nad glavnim mestom. Smrtna obsodba morilke Niemes, 28. aprila, b. Tukajšnja porota je obsodila bolničarko Sierre na «mrt ker je zastnmila dvanajst ljudi. Vsem prijateljem pokojnega dr Antona Medveda! Več ko eno leto ie preteklo, odkar nas je zapustil ljubitelj našega naroda, naš prijatelj in vzgojitelj prof. doktor Anton Medved. Vsak, ki je poznal pokojnikovo blago srce in darežljivo roko, bo rad verjel, da mu iz skromne zapuščine ni bilo mogoče postaviti nagrobnega spomenika, kakršnega zaslu-' ži. «Čemu mi na grob kamenit spomenik?» tako je pač rajni mislil sam o sebi. Zato pa je častna dolžnost vseh, ki smo in ki ste poznali dr. Medvedovo osebo in njegovo vsestranko, nesebično delo, da svojemu učitelju in vzgojitelju, prijatelju in odličnemu kulturnemu delavcu postavimo dostojen spomenik, ki naj bo živa priča naše in narodove hvaležnosti do nepozabnega zaslužnika. Podpisani odbor se obrača na vse prijatelje + dr. Antona Medveda s prošnjo, da prispevajo za njegov nagrobni spomenik. Prispevki se naj pošiljajo po razposlanih položnicah ali pa naravnost na naslov: kanonik Franc Mora-vec, Maribor. Odbor: Dr. Vekoslav Kukovec, minister v p., dr. Josip Leskovar, župan mesta Maribor, Franc Moravec, kanonik, dr. Josip Tominšek, ravnatelj državne gimnazije, Janez K. Vreže, profesor, Alojzij Rezman, profesor. Jasa Nenadovic umrl V Nišu je 23. t. m. umrl bivši artilje-rijskipodpolkovnik Jaša Nenadovič. Pokojnik je bil v vsi Srbiji znana oseba. Navdušen Jugosloven, idealen ro-doljotb, kakršnih je danes malo. Že pred balkansko vojno je bil delaven v Sokolu. zlasti pa je bil marljiv član in delavec v »Narodni Obrani«. Leta 1911 se je udeležil sokolskega zleta v Zagrebu in se nato napotil v Slovenijo, da spozna tudi slovenske kraje. Bival je več dni v Ljubljani, prehodil Gorenjsko, užival gostoljubje v Podbrezju. občudoval Blejsko in Bohinjsko jezero, se divil v Vratih očaku Triglavu ter vzljubil ta prekrasni košček naše zemlje. Simpatičen mož s krasno dolgo črno brado je vzbujal povsodi pozornost in avstrijski policijski zaupniki so sumili v njem srbskega špijona. Takrat je že stopil kot major v pokoj in postal direktor kaznilnice v Nišu. Potem je prišla balkanska in nato svetovna vojna. V obeh se je boril kot pravi srbski junak. Ni se bal smrti, zato se je tudi živ vrnil iz vojne. Postal je najprej upravnik kaznilnice, potem pa inšpektor socijalne politike. Uživil je takoj zopet Sokola in postal njega starosta. Osnoval je moravsko sokolsko župo in ji stopil na čelo. Bil je tudi v starešinstvu Sokolskega Saveza in kadar je bila kaka skupščina delegatov v Ljubljani, vselej je pribitel iz daljnjega Niša sem, ker mu je Ljubljana prirasla k srcu. Letos se je pripravljal, da znova po-seti Gorenjsko, pa so mu Sojenice predčasno prestrigle nit življenja. Pokojni je bil v sorodu s črnogorska kraljevsko rodbino in je v mladosti tudi živel v Črni gori. Mladega, krasnega Šumadinca je imel rad tudi takratni knez Nikita, zlasti ker je znal izborno streljati. Vkijub svojim nekdanjim zvezam z Njegoševo rodbino, je bil srčno vdan Karagjorgjevičem. Umrl je v 52. letu svojega življenja pač na posledicah vojne. Pokopali so ga v nedeljo. Pogreba se je udeležil ves Niš. ker ni bilo moža v mestu, ki bi bil tako znan tn spoštovan, kakor pokojni Jaša. Svetal mu spomin! Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas! 0 razmerah v Prekmurju V začetku tega meseca sem se mudi več dni v Prekmurju. Ker sem imel priliko, da sem se na lastne oči seznanil s prekmurskimi razmerami, sem se moral žal kmalu prepričati, da te razmere izdaleka niso take, kakor bi bilo do 7 letih, odkar spada Prekmurje k naši državi, želeti in upravičeno pričakovati. Vzrokov tega žalostnega dejstva je več in dobro bi bilo, če se tudi v javnosti pove o tem pojavu par besed, zato prosim, da priobčite naslednje vrste. Najprej treba povdariti. da se je takoj v začetku napravilo mnogo pogre-škov in da se tudi sedaj še vedno delajo napake, ki niso nič manjše od onih iz prvih let. Tedaj se je splošno nastopalo tako nesrečno, da se je domače prebivalstvo odbijalo, mesto da bi se pridobivalo, saj se je v vsakem Prek-murcu brez razlike videlo le madžaro-na in protidržavnega človeka. Dolgo je trajalo, da so trezno misleči pomirili vročekrvneže in sedaj je le redko slišati gori navedeni naziv, ki je napravil toliko škode, dasi je žal še vedno nekaj takih, ki v nepoznavanju danih razmer hočejo z glavo skozi zid. Ko se je pa pokazalo, da se na ta način ne pride nikamor, so pa nekateri gospodje — mesto da bi se držali zlate sredine treznosti in zmernosti — padli v drugo skrajnost in kažejo zlasti proti premožnim domačinom tako uslužnost in ponižnost, da zopet radi tega ne pridejo nikamor in celo zapravljajo svoj in narodni ugled. Slabo je vplivalo in še vpliva tudi to, da se je v Prekmurje prenesla vsa slovenska razdrapanost in še sedaj vodijo nekatere stranke strankarski boj z ono brezobzirnostjo ,kakor n. pr. na Kranjskem. Kako naj se je pravilno orijenti-ral prekmurski volilec pred 11. ali 14. skrinjicami, če je videl in še vidi, kako nasprotstvo vlada med brezštevilnimi slovenskimi strankami in sliši in čita vse klevete, s katerimi obkladajo nekatere slovenske stranke svoje nasprotnike. Popolnoma razumljivo je tedaj, da je Večino prekmurskih kroglic pobral — Hrvat Radič! Končno je pa še treba omeniti da se tudi v gospodarskem oziru v Prekmurju ni storilo vse, kar bi se lahko storilo. Tako n. pr. odnaša Mura cele njive in še vedno ni nič slišati o kaki regulaciji, da ne govorimo o slabem stanju železniške proge M. Sobota—Hodoš in drugem, kaj šele o načinu, kako se izvaja agrarna reforma, ki ie poglavje zase!___X. Y. Postavitev nove deške meščanske in ljudske šole v Marîbor, 28. aprila Mnogo se je o tem pisalo, še večja pa je dejanska potreba zgradbe nove deške meščanske šole za mesto Maribor in bližnjo okolico na desnem bregu Drave. Edina mariborska deška meščanska šola v Krekovi ulici mora danes zadostiti velikim zahtevam dotoka iz mesta in obsežne bližnje okolice, dočim ima Maribor tri dekliške meščanske šole. Tudi mariborski občinski svet je o tem vprašanju razmotrival in sklenil na svoji seji dne 2. februarja zgradnjo novega šolskega poslopja na desnem bregu Drave ter naročil mestnemu stavbnemu uradu izdelavo tozadevnih načrtov. Stavbni urad je sedaj predložil mestnemu šolskemu svetu tri načrte o zgradbi šolskega poslopja za deško meščansko in ljudsko šolo na vogalu Valvazorjeve ш Smoletove ulice, zadaj za sedanjo ljudsko šolo I IL na Ruški cesti. Poslopje po prvem načrtni gre okoli vogala in sicer na Smoletovi ulici v fronti 60 m, na Valvazorjevi pa v dolžini 52 m ter zakriva tamkajšnji otroški vrtec, po drugem načrtu pa se razteza celo poslopje v eni fronti 92 m v Smoletovi ulici, kar pa ni prikupljivo za šolo. Ljubljenka maharadže Karina Sella Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Četrtek, 29.: «Deseti brat». B. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 1.: «Borba». Izv. Nedelja, 2.: «Pegica mojega srca». Izv. Pondeljek, 3.: «Idiot». A. Mariborsko gledališče Četrtek, 29.: «Možiček» in «V vodnjaku». C. (Kuponi) Petek, 30.: Zaprto. Sobota 1.: «Ognjenik». A. Premijera. Nedelja, 2.: «Ëvangeljnik». C (Po starem in kuponi.) (Zadnjič v sezoni.) Pondeljek, 3.: Zaprto. Ljubljanska drama. Pri nooodânjl predstavi «Desetega brata, igra mesto obolelega goep. Danila ulogo DoJefa gosp. L4pah, ulogo graščaka gosp. Jenmen, ulogo zdravnika pa gosp. Samota. Gostovanje ljubljanske opere v Splitu. Ljubljanska opera je te dni zaJMjučfla svoje gostovanje v Dubrovniku in bo imela v petek zvečer svojo prvo predstavo v Splitu, kjer se otvori gostovanje najbrte z Wagnerjeviin «Večnim mornarjem». Sledile bodo opere: Maman, Aida. Boite Go. dunov, Wailly, Povratek, Giaami Schichi ta Zvedave ženske. Marijonetno gledališče Atena Je v soboto proslavilo petindvajsetletndeo delovanja telesno - kulturnega društva «Ate. na» z lepo uspelo izvensezonsko predstavo Poccijeve pravljice «Čarobne gosli». Predstava je bila dobrodelna, povabljeni so bili vsi oni malj prijatelji lutkarskega gledališča, ki jim ni bilo dano ogledaiti si predstav med sezono. Dvorana je bila nabito polna mladega sveta, M mu je Atena e to breziplačno predstavo nudila obilo zaibaive ta čistega razvedrila. Nad bi se tudi kasneje Se prirejale s lične prireditve, И povzdignejo zanimanje za marijanettno gledališče med najširšimi eleji. —c. Mariborsko gledališče: «Možiček» in «V vodnjaku» Dne 27. t. m. nam je nudilo maribor. ako gledališče lep ta isfcren užitefe. Dela dveh, žal, preramo uma®h skladateljev, U Jih ne veže eaimo dkmmska terl, temveč ttidl oprav klasična mtonost in noMeea mu-zikatae linije. Ljubka pamtomima dr. Josipa Ipavca «Možiček» je deïo, katerega srno lahko upravičeno veseli. Predstavlja- se brez posebnih pretemzlj ta ambicij, vsebuje pa to-UkO lednih ta Eamimivh donutslekov, da bi Mestni šolski svet je odobril na včerajšnji seji tretjo varijanto, po kateri bo stalo šolsko poslopje na vogalu Smoletove ln Valvazorjeve ulice, na prvi v dolžini 80 m, na slednji pa v dolžini 33 m, torej med šolo III., otroškim vrtcem in posestvom Jur-mana. Poslopje bo dvonadstropno z dvema traktoma, v zapadnem bo nameščena ljudska šola, v južnem pa meščanska šola. Meščanska šola bo Imela glavni vhod na vogalu, v pritličju bosta 2 razreda z garderobami. delavnica in stanovanje sluge, v prvem nadstropju 1 razred, ravnateljeva pisarna, konferenčna soba, knjižnica in čitalnica .fizikalna dvorana, v drugem nadstropju 3 razredi, risalna dvorana, v nad-zidku pa glasbena soba in delavnica. V prizemlju ljudske šole pa bodo skupne kopalnice, delavnica, v pritličju 2 razreda, stanovanje sluge, v prvem nadstropju 3 razredi, sobe za voditelja in posvetovalca, v drugem nadstropju 4 razredi in v nadzid-ku še 2 razreda. Stavha je povsem moderna in ustreza vsem novim higijenskim, pedagoškim in so-cijalnim zahtevam. Orijentacija poslopja je samo proti solnčni strani, proti jugu in za-padu in bo poleg šol v Samostanski ulici edino tako šolsko poslopje v Mariboru. Za ta načrt so se izrekle tudi vse v poštev prihajajoče šolske instance. Mestni šolski svet je izrekel stavbnemu uradu in g. nadpom. Mageletu ki je vso svojo spretnost ustavil v to delo, lepo priznanje. Sedaj je odvisno samo od občinskega sveta, da dovoli potrebne kredite .in razpiše čim prej stavbna dela, da se bo moglo že najkasneje z julijem pričeti z gradnjo in da bo še pred letošnjo zimo surova stavba pod streho. Na ta način bo lahko izročeno že v prihodnjem šolskem letu poslopje svojemu namenu. V njem se bosta nastanili meščanska in ljudska šola, ki ima sedaj prostore v poslopju na Ruški cesti, v to pa se bo preselila dekliška ljudska šola iz poslopja poleg Magdalenske cerkve, ki bo tako postalo pros'îo in uporabno v druge svrhe. Schwabov pokal V svrho propagande za lahkoatletski sport v našem mestu je daroval znani ljub» ljanski trgovec Drago Schwab krasen po« kal za propaganden stafetni tek. Ta tek se vrši prihodnjo nedeljo, 2. maja ob 11.30 na progi Gledališka ul., Gajeva ul., Dunaj« ska in Aleksandrova cesta. Proga je dolga 2600, predpisana za pet tekačev po 130 m s štirikratno predajo, oziroma prevzetjem. Teče so torej petkrat okoli imenovanega štirikotnika. Ta lahkoatletska prireditev bo brezdvom no med našim občinstvom vzbudila veliko zanimanje. Vreme Dunajska vremenska napoved za četrtek: Menjajoče oblačno, mestoma morda tudi padavine. Hladnejše vreme. un . Danes ob: pol 6., pol 8. in 9. iivniAHtKi BYOR Prednaznanuo : Jubilejni Nordisk film „Ljubljenka maharadže" Sloviti roman Aleksândrâ Dumasa, ml. Dama s kameiijami Ljubavni roman pariške metrese m kuitizane. V glavni vlogi Ala Nazimova in Rudoiio Va-lentino. — Izven programa- „Fiik in Flok kot bokserja" salve smeha! Vk jub \elikemu programu (9 dej ) cene nexwisane. .'. < ■;., -, i.. »'_'• -tVii* Petdesetletnica Narodnega kulturnega društva v Mali Nedelji Narodno kulturno društvo v Mali Nedelji proslavi dne 2. maja svojo petdesetletnico. Popoldne ob pol 4. se bo uprizorila igra «Miklova Zala», nato pa bo velika ljudska veselica. Narodno kulturno društvo v Mali Nedelji je med najagilnejšimi, najpožrtvovalnejšimi društvi ne le v ljutomerskem okraju, ampak v severnem delu Slovenije sploh. To društvo je pač zaslužilo s svojim vnetim delom za izobrazbo in napredek našega ljudstva ob meji, da mu ob redki društveni proslavi petdesetletnice vsaj z mnogobrojnim obiskom priznamo njegovo delo. Naj pribite na to proslavo vsa kulturna društva iz okolice, zlasti še vsa društva iz ljutomerskega in gor-njeradgonskega okraja. Treba je. da se medsebojno podpiramo, da se pobliže spoznamo pri delu, da se drug od drugega učimo in si v bratskem zagrljaju pridobivamo novih moči za duhovni podvig in kulturni napredek našega naroda. Z mnogobrojnim medsebojnm obiskom prireditev pa znašamo tudi kamen do kamna in s tem sami ustvarjamo krepko gospodarsko podlago, na kateri bodo naša kulturna društva lahko in uspešno delovala. Zdravo in na svidenje 2. maja v Mali Nedelji. __________ZKD. Črtica o Mali Nedelji V sredini Slov. goric, v sredini Prlekije leži Mala Nedelja na 279 m visokem griču. To je rojstni kraj dr. Razlaga, enega izmed slavnih pijonirjev Jugoslovenstva, ki mu bodo njegovi rojaki postavili meseca julija 1926 leta veličasten spomenik v večno proslavo njegovega imena. Proti vzhodu in jugovzhodu se na številnih gričih vrste gorice, kjer se goji tista žlahtna vinska kapljica (n. pr. morav-čak, pističan i. dr.), ki je že 1909 leta v Parizu in Londonu dobila na svetovnih razstavah zlato kolajno in križec, s čemer si je pridobilo tudi svetovni sloves. Od Male Nedelje je eden izmed najlepših razgledov. čez vinorodne gorice se vidijo tam ob južnem horizontu Haloze, gora Boč in Donaiii, Pohorje pa proti zapadni strani. Proti severu in severovzhodu se vidi obširno in izredno rodovitno Mursko polje ter dalje Prekmurje z vsem obmejnim gričevjem. Mala Nedelja je zgodovinsko znamenita točka Panonije, ki je že v rimskih in po-rimskih časih igrala svojo vlogo, o čemer nam pričajo ohranjene lokalne pravljice in v domačih kronikah zapisana zgodovina. Poroča se, da se je tukaj mudil sv. Metod o priliki svojega potovanja skozi Pa-nonijo in je krstil ob situdencu »Kršovčak«, ki ie še danes znan pod tem imenom in se nahaja v prvotni nepokvarjeni obliki na severovzhodnem pobočju malonedeliskega griča (Lindberga), kjer še vedm izvira najboljša pitna voda tukajšnje okolice. V času turških in krucovskih vpadov so se Malonedeljčani vsakokrat hrabro stavili v bran tujim nasilnežem, čenudi je marsikateri naš fant padel v turško suženjstvo in marsikatera divna devojka izginila za vedno v toškem haremu orijenta, ter marsikatera junaška glava padla pod mečem turškega krvnika. Tukajšnje prebivalstvo je živahno, po njegovih žilah se pretaka pristna panonska kri, ono ljubi dobro in pošteno zabavo, lepo pesem, godbo in je dobrosrčno ter vedno zvesto siovanstvu. Tukaj se je rodilo že mnogo narodnih' delavcev in znan stivenikov, katerih imena malonedeljske kronike s ponosom omenjajo. V taborskih časih pred dvema generacijama se je vršil pod takozvanim bučkovskim hrastom eden izmed prvih slovenskih ljudskih taborov. Imenovani hrast še danes stoji. Maloncdelj-ska cerkev ln šola imata svojo lepo in častno preneklost, katere se naše ljudstvo s ponosom prav rado spominja. Pravljice o Radoslavskem in Kuršenskem gradu, ter o Drakovcih, Moravcih in Godemercih so stari ljudje kaj radi pripovedoval; svojemu narodu. Na narodnakulturnem polju si je pridobilo nevenljive zasluge osebito v zadnjih desetletjih Narodno kult. društvo. Naša Mala Nedelja je najlepša v cvetoči pomladi ,v poletju in o priliki trgatve. Nudi turistom in vsem prijateljem narave vedno nepokvarjeno si ko pristno panonskega življenja. V kleteh našega ljudstva jc iz-; borna vinska kapljica, ki vzbudi v najsu-: hoparnejši človeški naravi živahno čustvo-I vanje. Naš kmet se kaj rad veseli v last-j ni kleti pri kozarcu vina in klobasi oziroma svinjski pečenki iz »ffinke«, in se raz--govarja s poštenim tujcem in prepeva pr-leške pesmi. Majniška slavnost o prilik: 501etnice Narodno kulturnega društva ter po:em Razlagova slavnost z ljudskim taborom meseca julija bosta narodni manifestaciji, kjer bodo imeli osebito tujci priliko, da spoznajo naš panonski odkritosrčni značai in gostoljubnost Inž. Ferdo Lupša Nenavadni svati Varaždin je imel te dni nenavadno sen« zacijo, ki je vzbudila ne samo v mestu, temveč tudi v okolici zelo vesele in živali« ne komentarje. Vse mesto govori o svatbi in piru 221etnega mlinarja s 64 let staro rožco. Nevesta je imela pastorko, katero je poročila z nekim vojakom in ji obljubi» la, da ji zapusti po smrti vse svoje živi j c» nje. Med tem pr se je nenadoma zaljubila v mladega mlinarja iz Novega Marofa, ka« teremu namerava izročiti vse svoje posest« stvo in premoženje v gotovini. Ni čuda, d.i se je zet radi tega silno raztogotil. Videl je, da so ga opeharili. Ko sta šla mladi žc« nin in stara nevesta k poroki, je streljal na svate, a slučajno ni nikogar zadel. Oči« vidno je hotel nenavadno dvojico prepla« siti, da se ne bi poročila. A načrt se mu ni posrečil. Starka je bila namreč do ušes za» ljubljena v svojega ženina. Skočila bi za njega, če bi bilo treba, tudi v ogenj. Kako zelo se je zagledala vanj, dokazuje naj« bolj dejstvo, da mu je na dan poroke izro« čila vso gotovino v znesku 160.000 Din. Vr« hutega namerava prepisati nanj tudi hišo in zemljišče. Radi streljanja je prišla po razburjenega zeta vojaška patrulja, ki ga je odvedla na vojaško komando. A tamkaj so ga takoj spustili, ker se je zelo prebrisano izgovo« ril. Izjavil je namreč, da je streljal v zrak iz veselja, ker se je poročila njegova ta« Sča. Ko so se svatje vrnili iz cerkve, je bil že doma in je ponovno streljal iz samo« kresa, vendar zopet ni nikogar ranil. Mor« da pa je v resnici streljal v zrak od vese« Ija. Toda svati in novopečeni mladi par so dogodek razumeli drugače, in poklicali na« to policijo, ki je nasilneža odvedla v za« por. Kot nenavadno novost, o kateri se po Varažnidu istotako mnogo razpravlja, bi bilo še pripomniti, da se je nevesti, ki jc stara 64 let, dogodil svetopisemski čudež. Govori se namreč, da je že štiri mcsece v blagoslovljenem stanir. Po sv. pismu no« veoa zaKona se je zgodilo to samo Sv. Ani. ki je zanosila v 80. letu. r- \ Danes Prav zelo je vse-r. ugatai včeraj film in vsi so se posebn > navduševali za prekrasne n ravne posnet,a, da jo bodo tudi pohva» lili, če bo kaj pametnega ukrenila. Nekaj dni zatem je že poročal, da so odborniki Združene delavske liste skoraj sami ko» munisti in dal razumeti, da bi ne bilo prav, če bi se jim izročila uprava občine. V «Slo» vencu» 14. aprila smo že bTali: «Ker nima» mo upanja, da bi bil novi občinski zastop potrjen, bi bilo potrebno, da se nastavi na občini urad za posredovanje dela.» V «Slo» vencu» 21. aprila pa: «Ker potrditev še ni došla, sklepamo, da se bo cela stvar za« vlekla, to pa gotovo, ker je bilo izvoljenih več komunističnih odbornikov med njimi sam podžupan, in stranka, ki je dobila re» lativno večino glasov, nima med ljudstvom nobene opore.» V «Slovencu» 26. aprila pa nrenkrat tole: «Socijalistični župan g. Sit» ter *-adi nekih intrig še ni potrjen. Socija» listi prav dobro vedo, kdo dela proti po» trditvi župana, pa so kljub temu raznesli govorice, a ie trboveljski žup.ik g. Ga» šparič nastopil proti potrditvi. Nobena laž ni pregrda, samo da se klerikalcem ena pri» maže». Mislimo, 4 je vsak komentar od» vec. Iz Metlike m— Mladinska igra. V nedeljo je tukaj» šnja šolska mladina priredila igro «Lola», Jos. Ribičiča. Igra je bila zelo dobro na» študirana ter so mladi igralci izborno re» šili svoje vloge. Kot najboljšega moramo omeniti učenca V. razreda Zormana Fran» četa. še odraslemu rutiniranemu igralcu bi taka vloga delala težave, kar pa je on z lahkoto skoraj brezhibno izvedel. Maske so bile izborne. Tudi režija je bila dobra, le da je bil režiser tupatam preglasen. Scene» rija je ugajala, pogrešamo pa električne razsvetljave, s katero bi scenerija imela ve liko več efekta. Upamo, da bo Metlika kmalu zopet imela električno razsvetlja» vo ter si jo bo tudi šolski oder dal nape» ljati. Pred začetkom igre je šolski pevski zbor ponovil od zadnjega koncerta «Met» liško kolo» in odpel belokranjske pesmi, da počasti tukajšnjega rojaka.pesniica in pisatelja — oblastnega šolskega nadzorni» ka g. Engelberta Gangla, ki se nahaja1 se» daj tukaj na dopustu. Publika je bila s to prireditvijo zelo zadovoljna ter je pokaza. la s svojim posetom, kako zna ceniti šol» sko delo. m— Maksimiranje gostilniških cen. Srez» ko poglavarstvo v Črnomlju je z ozirom na stalno padanje cen dogovorno z načel« stvom obrtne zadruge v Metliki in črnom lju maksimiralo cene gostilniški hrani. Si» cer se pa naši gostilničarji ne držijo teh cen, ampak prodajajo hrano že po nižji ceni. Iz Ptuja j— Ptujski Sokol se pridno pripravlja na praški zlet. Da bo naše sokolsko društvo poslalo dobre telovadce v Prago, nam je dokaz zadnja telovadna akademija. Stru» men nastop, brezhibno kritje in precizno izvajanje prostih vaj in vaj na orodju vseh oddelkov nam je pokazalo, da pred» njaki izvršujejo svojo dolžnost ter tekmu» jejo za prvenstvo med oddelki. Predava« nje o Češkoslovaški s skioptičnimi slika» mi nas je povedlo med naše severne brate Čehe in Slovake, ki se z priznano vnemo in pridnostjo pripravljajo, da nas ob pri« liki vsesokolskega zleta sprejmejo najpri« srčnejše. Izredni občni zbor «Sokola», ki se je vršil preteklo soboto, je soglasno sklenil, da v septembru razvije prapor. De» nama sredstva ki še manjkajo za nabavo, se naberejo s članskim davkom. Br. Šestan nam je ob tej priliki v kratkem predava» nju v mehki srbohrvaščini opisal delova« nje velikega Svetozara Miletiča. Upamo, da bo z enakimi predavanji, ki nas sezna« njajo z delovanjem velikih mož našega na» roda, še nadaljeval. Vse to narodno delo naših pridnih Sokolov kaže, da gre Sokol po začrtani poti naprej do zvišenega cilja. j— Mestna organizacija Orjuna v Ptuju priredi dne 3. maja «Akademijo mladih» v Mestnem gledališču v proslavo rojstva Iva« na Cankarja. Na sporedu so recitacije del „Mož z brazgotino" po slovitem romanu Hugo Bettauer, z glavno igralko Henny Porten bo v kratkem v kino „Ideal". U? rc> Velike mednarodne nogometne tekme <$ 1. mala ob 17. - 2. maia ob 16*30 ig^a S. K. ILIRIJA. dve tekmi s profesionalnim moštvom Amateur Meria f Ф CB avstrijskim prvakom najboljšim moštvom kontinenta. ^ Ob vsakem vremenu — igrišče ILIRIJA — podrobnosti v listih. ^ Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Tagore« ja, Mažuraniča, Krajnčeviča ter mnoge pevske in godalne točke. Ker je spored zelo raznovrsten in zanimiv, pričakujemo, da se nacijonalna publika odzove povabilu z obilno udeležbo. Sport Amateure (Dunaj) : Ilirija Dunajski Amateur SV., ki nastopi 1. ma» ja ob 17., 2. maja pa ob 16.30 na igrišču Ш» rije, se je pogodbeno obvezal nastopiti v Ljubljani s svojim kompletnim prvim mo» štvom; uvrstiti sme v moštvo največ dva rezervna igrača, ako bi utrpel kake poškod» be na tekmah v Budimpešti in v Subotici. Pri svojih zadnjih tekmah so Amateurji nastopili v sledeči postavi: Lohrmann.Bli» zenec. Tandler.Schneider, Reiterer, Geyer» Cutti, Sindelar, Hierlander, Wieser, Vani» ček. Kot rezerve za nastop v Ljubljani pri» dejo v poštev vratar Saft, nadalje Briza, Nausch in Sefčik. Te «rezervne» igrače pa ne smemo smatrati za rezerve v ožjem zmislu besede. Veliki dunajski klubi imajo pač več igračev, ki spadajo v prvo moštvo, kakor samo enajst. Tudi njihove rezerve so prvorazredni igrači, ki ne zaostajajo za svojimi drugi, ki so določeni za to ali ono tekmo, da zastopajo kot prvo moštvo bar» ve svojega kluba. Da se občinstvo še pred tekmo spozna s temi izvrstnimi igrači, hočemo na krat» ko omeniti njihove najbolj karakteristične lastnosti. Vsak igrač tega moštva je zasto» pal že po večkrat avstrijske barve v re» prezentančnih tekmah- Orjaški vratar Lohr mann, ki je nad 2 m visok in izvrši veled tega svoje naloge, ne da bi mu bilo treba kdaj skočiti, je igral preje za S. V. Fiirth in ima za seboj 23 reprezentančnih iger za Nemčijo. Desni branilec Tandler velja po» leg Bluma (Dunaj), Ноуегја (Praga) in Vo» gla II. (Budimpešta) za najboljšega branil« ca na kontinentu; je izredno odporen in hiter igrač, razpolaga z dolgim odbojnim udarcem, igra sicer fair, toda popolnoma brezobzirno. Njegov partner, mali Bliže« nec, je znan v Ljubljani še izza gostova» nja dunajskega Slovana; morda je še hi» trejši od Tandlerja ter nenavadno gibčen. Desni half Geyer je igral 17krat reprezen» tativno za Avstrijo, velja za rutiniranega taktika. Srednji half Reiterer je znamenit v igri z glavo, neutrudljiv pomočnik napa» dalni vrsti kakor obrambi ter dober stre» lec. Levi half Schneider je posebno izvr» sten kot ofenzivni half, kot podpora na« pada. Najznamenitejši igrači so zbrani v napadalni vrsti. Desno krilo Cutti, 16krat. ni internacijonalec, na Dunaju nima tek. meca, odlikuje ga kolosalna hitrost in teh» nična izšolanost, poleg tega je izvrsten strelec. Telesno nekoliko šibka desna zve» za Sindelar je izvanreden tehničar, prav» cati artist z žogo, ki razpolaga z velikim repertoarjem premetenih trikov. Srednji na padalec Hierlander, najnevarnejši napada» lec Amateurjev razpolaga s kolosalnim strelom; dalje hiter, telesno jak in vsled tega opasen «solist». Kapetan moštva je leva zveza Wieser najstarejši igrač v timu; za seboj ima 36 reprezentančnih te» kem za avstrijski savez; znan je kot izvan» reden taktik in tehničar ter izvrsten stre» lec. Levo krilo Vaniček je novinec in edi» ni amater v moštvu; odgovarja popolnoma kvaliteti ostalih igračev, odlikuje ga hitrost in siguren strel. Kot drugi vratar spremlja moštvo Saft, tudi večkratni internacijona» lec. Briza igra izmenično na halfih ter je enakovreden zgoraj opisani trojici halfov, prav tako igra Sefčik izmenično z Vanič» kom na levem krilu. Nausch bo Wieserjev naslednik, igra večkrat tudi v halfih. Celo moštvo je seveda bajno vigrano, v pogledu tehnične izvežbanosti pa prav sigurno brez konkurence v celi Evropi. LLAP. (Službene objave.) Danes ob 20. uri seja t. o. ob 20.30 seja u. o. LLAP v kavarni Emona. Ker sta to zadnji seji pred rednim občnim zborom, je udeležba in toč» nost vseh odbornikov dolžnost. — Pročel» nik. Službene objave LLAP. (Iz seje u. o. dne 23. t. m.) Verificirajo se s pravom na» stopa dne 23. IV. za TKD Atena: Josipina in Boža Saplja. Dovoljujejo se sledeče pri» reditve: 1. Propagandni juniorski miting za dame SK Ilirije dne 1. in 2. maja. 2. Na» rijonalni jubilejni miting za dame SK Ili» rija, dne 8. in 9. maja. Tek 1000 yardov se v zmislu § 8. opč. pravilnika JLAS ne do» voljuje. LLAP naprosi za tozadevno dovo» ljenje JLAS. Prijave sme imenovani klub sprejemati do 3. maja ob 12. uri (v zmislu § 17 opč. pravilnika JLAS) in ne ob 18. uri. 3. Nacionalni jubilejni miting za dame TKD Atena dne 8. in 9. maja. Ker Ime« novano društvo v zmislu § 13. opč. pravil« nika JLAS»a še ne more prirediti nacional» nega mitinga, se za tozadevno dovoljenje naprosi JLAS Tek 250 m se v zmislu § 8. opč. pravilnika JLAS»a ne dovoljuje. LLAP naprosi za tozadevno dovoljenje JLAS. Prijave se imajo glasom § 17. opč. pravilni» ka JLAS»a sprejemati do 3. maja ob 12. uri in ne ob 18. uri. 4. Nacionalni moški lahkoatletski miting SK Ilirija dne 13. ma« ja t 1. Po § 17. opč. pravilnika JLAS»a se prijave smejo sprejemati do 6. maja ob 12. uri. Naknadne prijave le od izvenljubljan» skih klubov se smejo sprejemati samo do 10. maja ob 12. uri. Pozivajo se klubi ASK Primorje, SK Ilirija in TKD Atena, da čim preje vpožljejo LLAP«u po dve sliki atle» tinj Santel Duša, Preveč Silva, Krisch Ba» by, Oman Anica, Bernik Fanči, šporn Olga in Cimperman Marica, te slike » bodo po» slale JLAS»u v svrho reklame za damski reprezentančni match Češkoslovaška : Ju» goslavija v Pragi, dne 2. in 3. julija t. L SK. Ilirija, j ubilejni odbor.) V četr» tek ob 20. uri seja tehničnega odbora v klubovem lokalu. Naprošajo se gospodje: polk. Bleiweis, prof. Čop. Betetto, Balte» sar, K. Šiicelj, dr. Majcen, da se seje ra» di izredne važnosti eigurno udeleže. Lahkoatletski odsek Atena javlja, da se naznanjeni jubilejni miting odigra v kasnejšem terminu vsled od potovanja od« sekovih članic na turnejo LJubljana : So» fija. Klub kolesarjev in motocikRstov IM» ja je predložil kolesarskemu podsavezu Slovenije slede« program v odobritev: 13. maja: Medklubska spomladanska otvorit» vena dirka; 13. junija: Propagandna dirka v Novo mesto (medklubska); 4 junija: Dir ka na Ljubljanski grad (medklubska); 1 avgusta: Dirka za klubovo prvenstvo na progi Ljubljana»Bled; 22. avgusta: Celo» dnevni izlet na Jezersko, obenem dirka za klubovo gorsko prvenstvo. Gospodarstvo Konferenca glede Državne obrtne banke v Beogradu V nedeljo in pondeljek se je vrSil v Beogradu širši sestanek zastopnikov zbornic in centralnih obrtniških organizacij v svrho definitivne redakcije pravil nove Državne obrtne banke. Za predsednika sestanka je bil izvoljen predsednik beograjske Obrtniške zbornice goep. M. Stojanovič, za podpredsednika pa tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani goep. dr Iv. Pless ter predsednik Saveza hrvatskih obrtnika v Zagrebu gosp. I. Matič. Za podlogo razpravam je služIl načrt pravil, katerega je izdelala eograjska Obrtniška zbornica. Načrt se je brez bistvenih sprememb sprejel in bo še ta teden predložen ministrstvu v odobritev. Kakor je znamo, določa zakon o Držaivni obrtni banki, kil ga Je sprejela Narodna skupščina dne Б. februarja t. 1., da se ustanovi centrala te banke v Beogradu, istočasno tudi glavna podružnica v Zagrebu, a kasneje «po potrebi» podružnici aH izpostavi v Ljubljani in Sarajevu ter Izpostave v Splitu, Skaplju im Novem Sadu. Pravilnik, ki se mora gibaiti v okviru zakona, ne more na tem položaju, ki ga je ustvarila sporazumaška vlada, zlasti kar se tiče zahteve Slovenije po takoj Sn j i ustanovitvi podružnice v Ljubljani, ničesar spremeniti. Zagotovilo se je samo, da se ustanovi podružnica te banke v LJubljani takoj, ko bo podana «potreba«, ki jo zahteva zalkon, to je, da dokaže Slovenija zadostni interes na ustanovitvi take podružnice s tem, da podpiše primerno število delnic te banke. Tudi se je zagotovilo, da ee ustanovi predvsem podružnica v Ljubljani tn gel p kasneje v drugih krajih po vrstnem redu, kaikor to določa zakon Delnice so po 200 Din. Plačati bo pri podpisu samo 20 odstotkov, to je 40 Din ter 5 Din za stroške. Ostalo (160 Din) se bo plačalo v enakih ratah tekom treh let, taiko da je omogočeno vsakemu, tudi na.1-siromašnejšemu obrtniku, da sodeluje prt tem zavodu Slovenija bo Imela sorazmerno s podipisanimi delnicami dva ali vec zastopnikov v Beogradu, kakor tudi začasno enega ali dva v upravi zagrebške po družMice. k! bo vodila do ustanovitve po. družnice v Sloveniji vse bančne posle, ki se tičejo Slovenije. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (28 .t. m.). Pšenica: baška, 4 vagoni 299—300; baška 75—77 kg, 2 %, 2 vagona 300, baška 77 kg, 2 %, 303. Turščica? baška, 9 vagonov 130—132.50; baška, za maj, 4.5 vagona 134—134.50; baška, za maj, zlati zubam, 5 vagonov 135; baška, bela, za maj, 5 vagonov 138; sremska, pariteta Ruina, 4 vagoni 132.50; sremeka, pariteta Imdjija, 5 vagonov 135; sremska, pariteta Indjija, za maj - junij - julij, 9 vagonov 137. Moka: baška, «6», 3 vag. 283. Tendenca nespremenjena Zagrebški tedenski sejem (28. t. m.). Po letnem sejmu, M se je vršfl predvčerajšnjim, Je bil današnji sejem zelo slab. Svinje so se podražile za 25 par pri kg. Promet je bil neznaten. Slabša goveja živina se je kupovala največ za vojslko. Od inozemskih trgovcev je bfl samo en ItaHiJan, ki je kupoval konje. Cene goveji živini so proti predvčerajšnjemu sejnm nespremenjene Dunajski svinjski sejem (27. t. m.). Do-gon 16.610 komadov. Pod vplivom manjšega dogana so cene poskočile za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje ' I 2.10—2.25. srednje težke 1.95—2.05, kmetske 1.80—210, stare 1.70 do 1.90, mesne 1.60—1.90 (izjemno do 2) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.) Slabo razpoloženje traja dalje. Na' tem ni?o mogla spremeniti niti čvr-stejša porodila iz Amerike. Cene 6o dalje oslabele Notirajo uradno vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 42.75—43.25, madžarska potiska 46.25—48; rž: march-feldeka 28—28.50; turščica: 22—23; oves: domači 29.25—30. = Trgovinski promet v Sloveniji. V zadnjem času je izvoz iz Slovenije in preko nje prilično živahen. Zlasti znaten je Izvoz živine v ItaJMjo. Les se izvaža Stalno v precejšnjih koM/činah, In sicer rezan ter tesan les v ItaMjo, bukovi pragi pa v glavnem v Italijo in deloma v Nemčijo. Dalje gredo v Italijo večje partije oglja. Jajca se izvažajo v manjših kottičmah v švloo, Francijo in Nemčijo. Opaža se, da gredo preko LjubTjlane precejšnje kolffiine ru-munskih Jajc v smeri proti Buchsu. Podoba je, da nam v rumunskih jajcih nastaja precejšnja kionfcurenca ma zunanjih tržiščih Preko Slovenije se v zadnjem času izvažajo tudi večje količine žita, predvsem pšenice, in siicer v Italijo, kjer očividno cene ameriške pšenice za enkrat ne kon-venlirajo. Uvažajo se v Slovenijo v zadnjem času v precejšnja meri : modra ga-lica in sirove kože iz Italije, kvebratio-ëksfcrakt fa Amertke, kemikaTije, bencJn, petrolej, lanena in bombažna preja, elek-tromatertjal In drugo. Kolikor se da pre-sodJitli, izvoz znatno prevladuje nad uvo. zom in tudi prilično v redu funkeijanira. Precejšnje neprlMke povzročajo ogromne vagonske stojntoe, ki se morajo plačevat*, če stranka ne more pravočasno predložiti zahtevanih carinskih dokumentov. Napetost na denarnem trgu je popustila, toda obre. etd so previsoke; zaito pričakujejo trgov, skl krogi, da bo zadevna akcija Narodne banke uspela. = Začetek pogajanj okrog ureditve na. ših dolgov v Zedlnjenlh državah. Po vesteh iz Washimgtoma Je ameriška komisija za dolgove začela včeraj obravnava*! Jugo-stovenske dolgove, ki znašajo 51 milijonov dolarjev. V poučenih krogih upajo, da se bo posrečilo najti bazo za daljnja pogajanja. = Rok za sestavljanje delniških družb. Iz Beograda poročajo: Po zakonu o detni. Sikih družbah Je doio6en enoletni rok za izvršitev ustanovitve dovoljene delniške dražbe Vendar ee Јз doklej v praksi dovo. ljevalo' podaljšanje tega roka. Minister ra trgovino tn industrijo je izdal odlok, po katerem se ne bodo več upoštevale prošnje za poda/ljšanje roka. Ako se tekom eoega leta družba ne ustaraovl, ee mora vea procedura ponoviti, ako lnteresemtje žele ustanoviti delniško družbo. = Naša trgovinska pogajanja z Madiar. eko. Iz Beograda poročajo, da Je madžarska delegacija za vodenje trgovtoakJh pogajanj osvojila za bazo pogajanj naš načrt trgovinske pogodbe. = Stanje poaevkov v naši kraljevini ugodno. Po podatMb mtnlertrebve n km«. tijstvo in vode je bilo povprečno stanje ozimnega in jarega žita v prvi polovici t m. med dobrim in zelo dobrim. Stanjo je v "vseh oblastih ali zelo dobro ali dobro, le v primorsko - krajiški oblasti je slabo. Mestoma povzročajo škodo tudi poljske miši. Sadnemu drevju škoduje ponekod krvava uš. Stanje živine je povoljno in se le ponekod v Srbiji in Črni gori opaža pomanjkanje krme = Znižanje uvozne carine na modro ga. lico. Iz Beograda poročajo, da se je z dnem 23. t. m. znižala uvozna carina na modro galico zâ 50 odstotkov. Namesto dosedanjih 132 Din bo treba plačevati le 65 Din za 100 kg. Malo kasno se je ustreglo zahtevi vinogradnikov. = Združenje dveh pivovarn v Sloveniji. Po vesti iz Maribora, se bo združila pivo-varna Gotz v M ari beau z ljubljansko pivovarno «Union». = Izvršilni odbor tarifnega odbora 6e bo po vesteh iz Beograda sklical v prvi polovici meseca maja. Obravnaval bo ves materijal iz posameznih sekcij. Ta materijal se bo uredil in pregledal ter se bodo ukrenile potrebne mere. Naito bo izvršilni odbor izročil prometnemu ministru predlog o potrebnih spremembah železniške tarife. Po sejah izvršilnega odbora se bodo sestale sekcije, И bodo nadaljevale razpravljanje o drugih vprašanjih, ki še niso re-šena. = živinska razstava v Novem mestu. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu naznanja: živinska razstava se bo vršila v nedeljo 30. maja t. 1. od 9. zjutraj do 4. popoldne. K razstavi bodo pripuščeni: 1.) enobarvne (sive, pšenlčne in rjave) krave in telice, breje ali s teleti, enobarvni biki do 1 leta (biki, krave in telice, ki vozijo, naj se naprežejo); 2.) žrebcl od 1 leta naprej, toplo- in mrzlokrvni, kobile od 3 let naprej, toplo- ln mrzlokrvne, breje ali z žrebetd, mlade kobile 1 in 2 letne; 3.) mrjasci od yt leta naprej (požlahtnje-nih pasem), svinje breje aii s praseti. — Kmetovalci." poslužite se prilike, razstavite svoje lepe živali. Vsakdo, ki misli kako ži. val razstaviti, naj se obvezno priglasi do 15. maja t 1. pri podružnici Kmetijske družbe v Novem mestu Kdor se do tega časa ne priglasi," ne bo pripuščen k razstavi. Lepe živali bodo dobile primerne na. grade. Za bolj oddaljene živaJil preskrbimo hleve in tudi krmo. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, ki se zanimate za razstavo, se vabite, da jo posetlte. Na razstavo bo povabljeno ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradu. Dana bo možnost prodati živali. = Konkurenca ruske živine naši živini na Levanti. Nedavno se je ustanovila in uredila v pristanišču Volosu ruska živinska postaja, obstoječa iz moderno urejenih hlevov in veterinarske klinike. Svrha teh hlevov je, da se nastani v njih ruska živina, ki je namenjena za Izvoz na Levante. Ker je oddaljenost od Odese do Grčije zelo velika in ker pri takem prevozu živina oslabi, je sovjetska vlada prišla na idejo, da osnuje omenjeno živinsko postajo, kjer se bo mogla ru^ka živina spočiti in nahraniti, nato pa odpremîti v raznih pravcih na Levanto. S tem se bo ruski izvoz živine povečal, kar bo občutna konkurenca naši živini, ki je po vrhu tega še dražja kakor ruska. Вогже 28. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77.50—0, Vojna škoda 0—325, zastawni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20 do 22 (20), Celjska posojilnica 192—192 (192), Ljubljanska kreditna 175—0, Mer. kanttlna 102—104, Praštedlona 865—0, Slavenska 49—0, Kreditni 165—175, Strojne 0—93, Vevče 100—0, Stavbna 50—60, šešir 110—0. — Blago: Brez zaključka. Same ponudbe v bukovih plohih, borov;n deskah, brestovih plohih in raznih poljskih pridelkih. Povpraševalo se je le po fižolu - prapeličarju in polsladkem senu. ZAGREB. Bančni in industrijski papirji so ob minimalnem prometu obdržali nespremenjene tečaje. Vojna škoda nespremenjena, Promptna je končala na 318.25. — Na deviznem tržišču je bila tendenca mlačna. Zaključni tečaji deviz so zabeležili daljnji padec. Narodna banka je pokrivala povpraševanje v čekih na Dunaj in Švico Skupni devizni promet 4.8 milijon n Din. Notirale so devize: Dunaj 800.74 804.74, ček 800 65—804 65, Berlin 1351.5 do 1355 5 Italija izplačilo' 227 46—228.66, London izplačilo 276.91—277.11, New York ček 56.62—56 92, Pariz 189—191, Praga 16S.07S do 169.078, Švica 1095 in pet osmink rto 1099 in pet osmink; valute: dolar 56.05 do 5635; efekti: bančni : Eskompt na 104.5—105, Kreditna Zagreb 108—110, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 67 do 69, Praštediona 870—875, Slavenska 0—50, Narodna 4000—4200; industrijski: Dubro-vačka 385—390, šečerana Osijek 280—300, Gutmann 260—270, Trbovlje 355—365, Union 320—325, Vevče 100—0; državni: in-vesticij'9ko 77—78. agrarne 46—47, Vojna škoda, promptna 318—318.75. za maj 321 do 322. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2281 do 2283, Dunaj 802—802.25. Berlin 1352 do 1353, Budimpešta 0 0797—0.0799, Bukarešta 22—22.5, New York 56.75—56.77, Pariz 189.5 do 190, Italija 227 75—228, London 276.35 do 276.4. Praga 168 5—168.55, Švica 1096.5 do 1097. CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 123.125, New York 517.25, London 25.155, Par*z 17.16, Milan 20.77, Praga 15.335, Budimpešta 0 0072425, Bukarešta 2.0025, Sofija 3.74, Dunaj 73. TRST. Devize: Beograd 43.80—44.10, Dunaj 350—353, Praga 73.60—73.90, Pariz 82 50—83. London 120 92—121.02. New York 24 82—24.89. Curih 480—482, Budimpešta 0.0347—0.0350, • Bukarešta 9.50—10. Valute: dinarji 43.50—44, dolarji 24.75 do 24.85, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 479.99. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4475 do 12.4875, Berlin 168.25—168.75, Budimpešta 98 93—99.23. Bukarešta 2.72—2 74, London 34^37—34.47, Milan 28.46—28.52. New York 706.55—709 05, Pariz 23 4550—23.5550. Pra. ga 20 9275—21.0075, Sofija 511—5.15, Var. šava 69.50—70. Curih 136 59—137.09. Valute: dinarji 12.42—12.48, dolarji 706 50 do 710.50. Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59. 40, v Berlinu 7.39, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (27 t. m. po borzi) 1.76 in četrt živlie Hčerka yorskega vojvode Žena yorškega vojvode, ki je bil leta 1923. za kuma pri krstu našega prestolonaslednika Petra, je te dni rodila hčerko, ki je po številu tretja vnukinja angleške kraljevske dvojice. Vojvoda yorški je drugi sin angleškega kralja Jurija in mlada princezinja je sedaj med ženskami velike Britanije na. četrtem mestu. Prva je kraljica, druga princezinji se danes govori širom an-je edina hčerka angleškega kralja in kraljice), tretja je vojvodinja yorška, četrta oa novorojena princezinja O tej princezinja se danes govori širom angleškega kraljestva. Pod gotovimi pogoji bi namreč lahko postala celo pre-stokmaslednica. to pa seveda samo v primeru, če bi ostal princ VValeški, sedanji angleški prestolonaslednik, ki še ni oženjen, brez potomstva, in če bi umrl pred kraljem ter če ne bi imel potomca moškega spola. V tem primeru ne bi prišla v poštev za nasledstvo prestola niti ostala dva sina kralja Jurija, princa Henry in George, temveč mala princezinja. Mati male princezinje, vojvodinja Yorška, je v Angliji zelo priljubljena osebnost. Posebno delavna je v zadevah javne blaginje, s čemur si je osvojila srca angleškega občinstva. Poročila se je leta 1923. ter se je pisala pred poroko lady Elisabeth Bowes-Lyon. Je potomka ene izmed najstarejših škotskih plemenitaških rodbin. Velik del svojega dekliškega življenja je preživela v gradiču Castle. (kjer se je prikazal Shakespearjevemu Macbethu duh umorjenega Banqua . . .) Vojvodinja je sedaj stara 26 let, je lepe postave in pri-kupljivega obraza. Neomaltuzijansivo v Italiji V Italiji se je začela zadnje čase zelo širiti teorija o neomaltuzijanstvu, ki daje misliti celo rimski vladi. Neomaltu-zijanstvo se je v praksi že tako razširilo in uveljavilo, da je moral notranji minister Italije sezvati v Rim posebno komisijo, da pod njegovim nadzorstvom prouči in predloži kabinetu administrativna in dovoljena sredstva, s katerim bo mogoče ohraniti italijansko obitelj pred številnimi nevarnostmi, ki ji pretijo s strani neomaltuzijanske teorije in prakse. Prvi sestanek te komisije se je že vršil. Predsedoval je na njem notranji minister Federzoni. ki je poudaril v uvodnem govoru, da pojav prostovoljnega krčenja števila porodov v Italiji sicer ni vzel še velikega in opasnega obsega, da pa stvar vendarle prav resno skrbi fašistovsko vlado in njenega predsednika Mussolinija. Vlada je radi tega sklenila uporabiti vsa sredstva, s katerimi je mogoče obraniti italijansko družino pred pogubno individualistično in materialistično propagando. Posledica te propagande se že pozna po statistikah porodov zadnjih let. ! Fašistovska Italija, je dejal Federzo- j ni, mora vdušiti vsak pojav, ki bi uteg- 1 nil poslabšati moralo italijanskega naroda ter mu izpriditi mentaiiteto in ga privesti v tako razpoloženje, ki se zrcali v hedonističnem pojmovanju življenja. Fašizem že po svojem jedru nasprotuje vsemu temu, ker stoji na stališču, da je življenje boj, aktivnost, žrtvovanje ciljem skupnosti, ciljem vsega naroda. Ti cilji v primeru porodov in pobijania maltuzijanstva se v ostalem tudi popolnoma krijejo s katoliško moralo. A ne samo radi tega, že radi naturnega pomnoževanja italijanskega ljudstva, ki vidi baš v tej svrhi najmoč- j nejše sredstvo za ekspanzijo v svetu, ! je treba napovedati maltuzijanstvu boj 1 na nož. Vplivi neomaltuzijanske teoriie se po- : sebno usodno kažejo v pokrajinah, kjer so tujinski običaji prevladali. K sreči je ta kvarna praksa še neznana delavcem in kmetom, dočim je v mestih pridobila že mnogo pristašev. In baš med meščanstvom kani italijanska vlada izrastke neomaltuzijanstva pobijati z vso silo. čenj. Zadeva se je zaenkrat obravnavala pred sodiščem, ki pa ne more preklicati volil, dokler se ne dokaže, da je bil pokojni pevec «blazen». Bivša cesarska palača v Berlinu, sedaj last nemške države, za katero zahtevajo Hohenzollernci odškodnino v znesku več milijonov zlatih mark. Milijarder zapustil svoje premoženje trem ženskam V Budimpešti so imeli te dni zanimivo razpravo. Pred sodiščem se je vršil boj radi zapuščine slavnega baritonista Viljema Becka. rojenega na Madžarskem in umrlega pred par meseci v Newyorku. Beck je bil v umetniških krogih svetovno znana osebnost. Poro- ! dil se je kot sin židovskih staršev v ; Budimpešti, vzgojil pa se je na račun svojega bogatega strica. Ta ga je hotel najprej izšolati za cerkvenega kantorja, pozneje, ko je videl, da ima fant lep glas. pa ga ie izštudiral za opernega pevca. Beckova karijera je bila čudovita. Ze v Budimpešti je dosegel velikanske uspehe, do katerih mu ni toliko pripomogel glas, kakor njegove vsestranska uporabljivost v baritonskem repertoarju. Kmalu se je Beck oženil z igralko Kerteszovo, do katere ga je delj časa vezalo iskreno srčno nagnenje. Ko je Beckov stric umrl. je zapusti svoje premoženje nečaku. Ta pa ni podedoval po stricu samo ogromnega imetja, marveč tudi njegovo skopost. Žena, ki je videla, da sta z možem naenkrat bogataša, je začela živeti potratno in razsipno, kar pa ni bilo povšeči Becku ter se je dal ločiti od nje Odpravil se je končno v Ameriko, ker so ga v Budimpešti preveč nadlegovali za posojila. V Ameriki je začel nastopati v tamoš-njih gledališčih. Njegova karijera ie za-blestela iznova in mu ni pomagala samo do slave, temveč tudi do denaria. Tudi se je Beck seznanil z neko deklico. ki mu je vodila gospodinjstvo. Pred sedmimi leti se je Beck vrnil začasno v Budimpešto, kjer se seznanil s poznejšo ženo pisatelja Auernhei-merja. Z njo je sklenil dosmrtno prijateljstvo. Ko je bil zadnjič v Badgastei-nu, je sklenil napraviti oporoko tako. da bodo vse ženske, s katerimi je imel opraviti, zadovoljne. Zapustil ie tnrej svoje premoženje deloma igralki Ker-tesz. deloma Američanki, ki mu ie vodila gospodinjstvo, deloma va Auern-heimerjevi. na katero odpade največji del. namreč troje petnadstropnih hiš in 700 milijonov madžarskih kron v gotovini. Lahko si mislimo, da je zavladalo radi teh volil med pokojnikovimi sorodniki mnogo prerekanj, sporov in sumni- Me vsedife se, takoj boste imel .koleno* v hlačah in likalne gube bodo izginile. Вгег skrbi se v ede le on1, ki nri ie obleko izgotovila tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana iz najboljšega angleškega blaga ter cenejše, kakor iz drugega manjvrednega blaja Dalaj-Lama ali «Živi Buda», duhovni in posvetni vladar Tibeta Eenegatski grof Kakor smo že poročali, je madžarski grof Nikolaj Banffy, bivši polnomočni minister budimpeštasnke vlade v Parizu in zunanji minister v Budimpešti zaprosil za rumunsko državljanstvo. Kakor se stvar čudno siiši, je vendar resnična. Banffy je igral svojčas na Madžarskem velikansko vlogo. Velja! je za zelo izobraženega moža. kar mu je pripomoglo celo do intendantskega mesta v budimpeštaski operi. Pozneje, ko mu je šlo vse narobe, je moral to mesto ostaviti. Vendar se je s sorodstvenimi stiki in z družabnimi odnošaji še dolgo vzdržal na površju. Posta! je celo še poslanik in minister. Usoda pa je hotela, da so ostala vsa njegova posestva na Sedmograškem, torej na ozemlju, ki ga je po vojni dobila Rumunija. Kakor povsod v nasled-stvenih državah, je tudi v tem primeru stavila rumunska vlada velikaševo posestvo pod sekvester. A Banffy. ki je bil čisto obubožan aristokrat, se je Popolnoma novo! Veliki francoski Pathe film, Paris. Prekrasno filmsko delo izdelano po romanu slavnega ita» lijanskega pisatelja Lirigi Pirar.della. Prekrasna igra največjega talenta films ske umetnosti, sijajnega ïvana Možuhins ki v vlogi mladega Pascala daleč pre» kaša vse dosedaj poznane filmske zvezdnike. 1 Senzacija dneva! Prekrasno! Triumfal« ni ii.-pch! itd. piše navdušeno vsa stro» kovna kritika celega sveta za velefilm «Pokojni Matija Pascal». — Kolosalna režija, krasni svetlobni efekti ter po» sebno lepi naravni posnetki. Izvrstna igra velikega ruskega umetnika Ivana MožuMn? ostane vsakemu obiskovalcu v neizbris» nem sponrnu. Oba dela tega velefilma predvajamo neskrajšana v enem spo» redu pri nezvišanih cenah. V ELïTNï KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124. obrnil do rumunske vlade s posebno prošnjo za državljanstvo in za vrnitev posestev. Rumunska vlada je prošnji ugodila. Sprejela je Banffyja v državljansko zvezo ter mu bo vrnila posestva. Za to ceno hoče sedaj Banffy postati voditelj madžarske Narodne manjšine v Ru-muniji. Madžari pa ta njegov korak ostro obsojajo in ga pitajo z renega-tom Očitajo mu, da je prodal za nekaj materijalnih ugodnosti svoj značaj, svoje prepričanje in svoj narod. X Korejski cesar umrl. Korejski cesar Chok«Yi, ki je leta 1905. resigniral na pre. stol ter je Japonska anektirala njegovo de> želo, je te dni umrl. Tri leta pred detro« nizacijo so ga Japonci ustoličili, potem, ko so nasilnim potom odstranili njegovega očeta. Končno so se naveličali tudi njegn. Vendar pa so mu dovolili, da je ostal v Koreji do zadnjega. Iz Ptuja Pristopajte k „UodniMouI družiš!" Slovenci v francoski „legiji tujcev" Urednik «Ilustrovanega Slovenca» si je privoščil v zadnji številki krvav članek o strašnih posledicah naše socijalne politike, ki pa je zelo slaba reklama za njegov list. Kaže namreč na vseh koncih njegovo ne» znanje in veselje, udrihati po državi. Naj bi bil pogledal v eno zadnjih številk «Slo» venca», koliko odstotkov brezposelnih je v naši državi in primerjal to številko z o sta» limi državami, kjer je mnogo večja! Če bi imel le malo mežgan, bi vsekakor spoznal, da brezposelnost v Sloveniji (kakor da je ne bi bilo v Srbiji in drugih deželah naše kraljevine!) ni nastala radi neodpustljive gospodarske politike, ki jo vodijo zadnja leta naše vlade, kaor trdi, temveč je brez« posebnost splošni evropski gospodarski po» jav. Ce bi imel F. E., pisec članka, prav, bi torej vodila Anglija, ki ima največji od» stotek brezposelnih, najboilj neodpustljivo gospodarsko politiko v zadnjih letih. Pri» poročamo mu torej, da napiše v prihodnjo številko toliko odstotkov bolj strupen čla» nek proti angleški državi. Ko so se pred vojno desettisoči Sloven» cev morali izseljevati v Ameriko, «Sloven» cu» niti v glavo ni padlo, da bi kdaj napa» del «neodpustljivo gospodarsko politiko», ki jo je tedaj vodila država. Takrat je bila seveda to Avstrija, pred katero je ležal vedno na kolenih. Tudi ni napisal niti ene vrstice zoper avstrijski «precejšnji poslani» ški in konzularni aparat, katerega najpri» mitivnejša dolžnost bi bila, da skrbi za te izseljence in jim gre na roko». Za deset« tisoče tistih slovenskih revežev se takrat res ni zmenil nihče. Danes seveda, ko se je nekaj sto Sloven» cev izselilo v Francijo, kjer gre — mimo« grede rečeno — večini prav dobro, «Slove» j r.cc» kar kipi ljubezni do njih. V Franciji ! gre našim delavcem bolje, kakor v Nemči» i ji. To je razlog, da se jih je mnogo iz West» \ falije preselilo v Francijo, kakor je «Slo« I venec» sam opetovano poročal. Naše kon» ! zularne oblasti so jim šle pri tem zelo na j roko in jim pomagale v vsakem pogledu, j Stiki med našim delavstvom v Nemčiji in j našimi tamošnjimi oblastmi, kojih uradni» i šštvo je deloma slovensko, so zelo ozki in prisrčni, o čemur se je že večkrat poročalo. ! O tujski legiji bi bil pa «Slovenec» da» ! nes že lahko bolje poučen. Ni res, da ob» ! stojajo plačani agenti in zvodniki za to le» i gijo, kajti oglašalo se je pred in po svetov» j ni vojni za njo toliko moštva, da so ga j morali odklanjati. Kdor se vpiše v tujsko ' politika legijo, mora biti sposoben za vojaščino, di ga potrdijo. Podpiše pogodbo, s katero se zaveže za šestletno službo. Po končanih šestih letih lahko pogodbo obnovi ali pa zapusti službo. Tujska legija je bila vedno In bo pribežališče delamržnih. tipov in skra> hiranih pustolovcev vseh narodov. Pa no» ben časopis se še ni na tak način zavzemal za te ljudi kakor «Slovenec». Koliko je La* hov, Poljakov, Nemcev itd. v tujski legiji, pa so menda Lahi, Poljaki, Nemci in vsi drugi narodi veseli, da so se teh svojih Iju« di odkrižali. Mačjih solza za njimi ne to» čijo. Železna vojaška disciplina v tujski le» giji zelo vzgojevalno vpliva na moštvo in marsikateri se po šestih letih službe, ko sc je vrnil v civil, poetal delaven, reden čio< vek. Znano je mnogo takih primerov. Dru« gi, ki jim življenje v legiji ugaja, ostanejo v njej. Če napravijo izpit, lahko postanejo oficirji v legiji ali v kolonijalni četi. Najpodlejše pa je, da je napisal «Slove nec», da umirajo danes «cele trume slo» venskih mož in fantov v tujski legiji, in da je prinesel sliko padlih «med katerimi jc tudi več Slovencev». Kolikor je nam zna* no, ni niti deset Slovencev v tujski legiji in padel še ni noben. Če pa je «Slovenec* bolje informiran, potem: sem z imeni! Za« hrbtno namigavanje tu nikakor ni na mc< stu. Naj nam «Slovenec» pove: 1. koliko Slovencev je na bojišču v Maroku, 2. koli» ko jih je v Siriji in 3. koliko v raznih dru» gih kolonijah in katere so te kolonije. Ce si upa tako pisati, je moral to storiti vse. kakor na podlagi točnih informacij iz po» vsem zanesljivega vira in je napram občin» stvu dolžan, da te podatke objavi, ali pa smemo reči, da so vse te stvari od kogar» koli izmišljene, in sicer s posebnim pro. zornim namenom. Fera Andrs na svoje največje ■'adovol :stvo upogibi ja že dolgo pariško emulzijo tsotfttuc «AdeunaPatti" ШШШ fdlll Stekleničica stane D n 30— in se iobiva v vseh Ie-"rnah," drogeri-■ ii in parfumeri-':i. Glav. zaloga 'Л Jugoslavijo /'agreb, Gajeva ulica 8. S3 Tefli: Previdna pisma Iz Sovdepije so jela prihajati pisma, Bolj in bolj po gostoma. Čudna pisma. Baš povodom teh pisem raste in se širi govorica, češ, da so v Sovdepiji vsi znoreli. Žurnalisti in javni funkcijonarji, ki so poskušali utemeljevati na podlagi teh pisem svoje zaključke o gospodarskem, političnem in celo življenjskem položaju Rusije, so zabredli v take goščave nesmiselnosti, da so začeli gledati pn strani celo oni, ki so sveto verovali v brezmejnost ruskih zmožnosti. Nekaj takih pisem Je prišlo meni v roke. Eno izmed njih, naslovljeno na advokata in pisano od njegovega brata zdravnika, se je začeto tako-le: «Draga hčerka!» — Ivan Andrejevič! Kako pa to, da ste postali hčerka svojega rodnega brata? — Nič ne razumem Uganiti se pa bojim. V pismu so bHe sporočene sledeče novice: «Pri nas Je vse izborno. AnOca je umrla od velikega apetita . . .» — Gotovo od apendicita, — sera mislila. «Tudi vsa obitelj Vankovfh je pomrla od apetita.» — Ne, to ne bo takoi. ». «... Peter Ivanovič živi sedaj že štiri mesece zaključen način življenja. Kororrrislov je začel zaključen način življenja že pred enajstimi meseci. Njegova usoda ni znana. Miša Petrov je imel zaključen način življenja samo dva dni, potem pa je sledilo neprevidno ravnanje z orožjem, pred katerim je slučajno stal. Vsi smo strašansko veseli.» — Moj Bog, moj Bog! Kaj pa je to! Saj to niso več ljudje, ampak zverine! Človek je poginil radi nesrečnega slučaja, oni pa se vesele. «Zahajali smo na tvoje stanovanje. V njem je zdaj zelo zračno.» — Kaj pa to pomeni? Kako naj to razumem? — Misliti se bojim! Ne upam si uganiti! Pismo je bilo sklenjeno z besedami: «Pišem malo, ker se hočem kretati v družbi in si ne želim — zaključenega načina življenja.» • * * Dolgo sem bila pod težkim vtisom, M ga Je to pismo napravilo name. — Veste, kolika žalost, — sem pravila svojim znancem. — Brat našega Ivana Andrejeviča je znorel. Naziva Ivana Andrejeviča za hčerko in piše take neumnosti, da mi jih je kar nerodno povedati — Zelo ga je škoda, reveža. Dober človek Je bil. Končno sem doznala, da se je ponudil пеИ Francoz, da vzame sam nismo seboj in ga odda prav v Petrogradu. Ivan Andrejevič se je razveselil. Tudi jaz sem bila pripravljena pristaviti nekoliko besed, — morda še ni popolnoma znorel mogoče bo še kaj razumel Sklenila sva z Ivanom Andrejevičem skupno sestaviti pismo, ki bi bilo pri-prosto in za omračen um razumljivo. Napisala sva: «Dragi Vladko! Tvoje pismo smo prejeli. Kako žalostno je, da je pri vas vse tako slabo. Jeli res, da baje pri vas že jedo človeško, meso. Kako je to strašno! Spametujte se! Pravijo, da je pri vas strašno velik odstotek umrljivosti. Vse to nas grozno vznemirja. Meni gre dobro. Manjka samo vas, potem bi nam pa šlo čisto imenitno. Oženil sem se s Francozinjo ter sem zelo srečen. Tvoj brat Janko.» Na koncu pisma sem pristavila: «Vam vsem prisrčne pozdrave. Teffi.» Poslanica je bila gotova, ko se je oglasil pri nas naš skupni prijatelj, advokat vešč in izkušen človek. Videl je s čem se ukvarjamo, pomislil in resno dejal: — Ste h pravilno napisali pismo? — In sicer ... kaj pomeni »pravilno»? — To je, če lahko jamčite, da vašega korespondenta za to vaše pismo ne aretirajo in ustrelijo. — Pojdite, pojdite! Najnavadnejše stvari smo pisali, — pa zakaj pravite to! — Prosim, dovolite mi pogledati. — Izvolite. Tajnosti ni nobene. Vzel je pismo. Prebral. Vzdihnil — Saj sem reke!. V 24 urah sledi ustreljenje. To ne bo prvi slučaj! — Za božjo voljo! V čem pa tiči vzrok? — V vsem. V vsakem stavku. Prvič — vi bi inoraii pisati kot ženska, sicer bodo vašega brata ustrelili kot brata onega človeka, ki je pobegnil pred naborom. Drugič, ne bi smeli omeniti, da ste dobili pismo, kajti dopisovanje je prepovedano. Potem, ne smete pokazati, da veste, kako je pri njih slabo. — No, pa kaj storiti? Kaj nai potem pišemo? — Prosim, če dovolite, vam bom spravil to pismo v pravo obliko. Ne vznemirjajte se, — bodo že razumeli — Pa naj bo. Spremenite ga! Advokat je nekaj pisal, prečrtaval in nam prebral naslednje: «Dragi Vladko! Tvojega pisma nismo prejeli. Zelo dobro je, da je pri vas tako dobro. Jeli res, da so baje pri vas nehali jesti človeško meso? Takšno imenitno stvar. Spametujte se! Pravijo, da je pri vas zelo velik odstotek rodljivosti. Vse to nas zelo pomirja. Meni gre slabo. Manjka samo vas, potem bi nam pa šlo čisto zanič. Omožila sem se s Francozom in mi je grozno. Pripis: «Pojdite vsi k vragu. Teffi.» — No, evo, — je dejal advokat, ki je mračno pogledal svoj proizvod in stavil vejice, kjer je bilo treba. — Glejte, v tej obliki ga lahko odriošljete brez vseh skrbi. In vam se ne bo nič zgodilo in prejemnik ostane živ. Pa vendar bo pismo dospelo. Takorekoč — redna korespodenca. — Bojim se samo zavoljo pripisa. — sem boječe omenila. — Zdi se mi nekoliko presurov. — Baš tako ie treba. Ne pustite, da bi streljali ljudi zaradi vaše ljubeznivosti — Vse to je prav imenitno, je vzdihnil Ivan Andrejevič. I pismo i vse. Ampak drugo je, kaj bodo oni mislili o nas. Kajti to pismo, oprostite, ie idiotsko. — Ne idiotsko, ampek previdno. Pa čeprav bi mislili, da ste postali idiot, — kolika nesreča! Glavno je, da ostanejo pri življenju. V današnjih časih se ne pohvali lahko vsakdo z živimi sorodniki — Pa kaj. če se oni . . prestrašijo? — No, kdor se boji volkov, naj ne hodi v gozd. Če hočejo dobivati pisma. naj se ne plašijo. * * * Pismo je odposlano. Moj Bog, moj Bog! Reši in ohrani! —K- Popisi VOVO MESTO. Dramska sekcija JNAD jran iz Ljubljane gostuje v soboto dne 1. , v Novem mestu z veleinteresantno -cd io angleškega dramatika Knoblaucha iJV-n«. s katero je dramska sekcija pri tj, -volih dosedanjih gostovanjih dožive-vel'k uspeh. Igra se v Novem mestu r r>ri prvič, zato vlada za predstavo ve-a manje in je pričakovali, da bo dvo-Na' dnega doma polno zasedena. Pri-tk predstave je ob 20. uri. M I? NA. Dovolite g. urednik, da se tudi i o;iasimo. da se ne bo mislilo, da spi-- V sredo 31. apr la se je vršii cb lepi ustanovni občni zb т krajevne or-niz-crie SDS. Na zboru je po-očal dr ie in nam v obširnem govoru orisa da-;nji politični položaj. Za njegova stvar-zvajanja je žel splošno odooravanje. s rer si zborovalci paka.zai. Ja od bta- 0 program in delo SDS za narod. Izvede je odbor s predsedn.ko,i' Klemenom r,v'-kijem, ki je potok, da s i bo v or-nizaciji agilno dsialo Pozabit' nc smem";. smo imeli rad'o-koni,eit. katerega nam omogočila ZKD m sicer z\ez, s pre-vajijem g. B'againe. Za jugoslovenske =roo je n?brah š."l-ka mladini v tem . 248 Din 40 p«, za kar jim je poklonila M. lepe slike, katarih so bil: .-troc! prav eii. Po-m'adck Rdečega križa na n.ši : se pridno prpr.tv.ia zj igro. 7.t zelo pričakujemo, kai nam bedo o roci kazali lepega. Dan na d?n čitamo. da bi 3 d-ižnost vsakega naprednega človeka, , pristopi kot član k prekorisfcni -»Vodni-,vi družbi«. Vpisanih je sicer pri nas že ecej članov, a vendar pogrešamo še mno-Ijudi, ki bi lahko pristopili. Do 15. maie še čas. Kdor rad čita lepe knjige, naj r;!asi v šoli, kjer se vpisujejo člani te izbe. Hitite, ne bo vam žal. H koncu naj r,menimo, da so začeli samostojneži spre-edovail. Spoznavajo, da sta jih Pucelj in :d:d pošteno povlekla za nos. Mnogi kmet-so Puclju obrnil: hrbet ln prihajajo v št vrste. Uvidevajo, da je edino še SDS a stranka, kateri lahko zaupajo in od tere lahko nekaj pričakujejo. Svita se! loinovina« je pri nas močno razširjena, e dokaz, da ljudstvo cenj poštene in snicoljubne časopise. — Naiprednjak. ŽUŽEMBERK. Po dolgem Času smo se udar tudi Zužemberčani tako daleč zmo-nizir3li, da bomo mogoče vendarle pri-nekcliko lažje ln hitreje v stik z zuna-m svetom. Dolgo že prenašamo nadloge težave cb vožnjah na poštnem vozu, ki vadno obstoja iz loj ternie brez strehe in ob vsakem vremenu in letnem času. Še-v zadnjem času opažamo pcfatt voz — es, ki pa ima najbrž namen samo sipre-!2ti se po naših razdrapanih cestah tako so, dokler traja konkurenčna tekma za dajo poštne vožnje. Какот smo zvedeli, bo vršila licitacija za oddajto poštne vož-dne 27. in 28. t. m. Reflektantov Je več, d njimi celo taki, k! bi prevažali pošto potnike z avtomobilom dvakrat dnevno. š;no direkcijo prosimo, da se na te zad-eflektante v prvi vrsti ozira pri oddali štie vožnje Stična-Žužemberk ter Jih za-že, da bodo uporabljali v to svriw popol-ma dobra vozila in ne morda kake stare obrabljene škatlie, ki bi bile rar Ljubljanskega šahovskega Kluba si ni znal drugače pomagati, kakor da je sklenil, da naj se Epor uredi na Sahovetoi deski. Vsaka stranka naj postavi osem najboljših in najzagrizetnejših igralcev, ki naj branijo svoje «ideale» ne samo z besedami, ampak tudi dejanski «Mladi», M so posebno bojeiviti, zadnje dni strastno amaMzlrajo Aljehiinovo obraimbo. indijske obraimbne varijante damekega gambita. Študirajo pridno Retijev sisteim № najnovejše Niemcovičeve šahovske doimirsleke. dočim «Stari» ponavljajo vsemogoče vari-Jacije šriamjcJke in Italijanke, se včasih zagledajo v Rnainjo, najbolj pa jim oM-vtdno ugaja Sicfflijamtea, s katere pomočjo se nadejajo zmagati. Da pa javnost dobi priilifee, da prodre v zakulisno življenje šahovskega kluba, Jim hočemo odferttt oba tabora z njihovimi naj-goreônejëimi in najstrastne.išimi predstavi, telji Stranka «MHadih» se rekrutira iz samih dijakov. Pripadajo JI: šahoveld famattk Vaisja Pire, minili MrzMfear, prevdarni Va-temttoôie, mladi Šahovski leksikotn Zdenko Rupnifc, melamboliifinl Vogetoi^ in še пеЉај drugih vreč® glav. Stramka « Starih« je etao'a saimo po imeetu. Star pa v njej ni pravzaprav nihče. Njena glava Je šahovski zagrizenee Oiril Vidmar, kateremu slede: prvak šahovskega kluba Aleksej Jerošov, zvjftl kombinator ing. Tekavčlč, ddlenj^M «šahovski boljševik» Karel DrnovSefk, krl-tičmi Josip Vidmar, dobrohotno podpredsednik šahovskega kluba ing. Zupane, M je do zadnjega merili obe stramM, in vsd treani elementi Sahovsfee^a kluba. Damée, dne 29. t. m. ob 8. zvečer pride do končne cidloOitve. Prireditev ee bo vr-šiiia ob vsaikem vremenu v prostorih LJutj-Ijamslkegn šaihovekega kluba v kavarni «Slom» im so vabljeni vsî prijatelji баЉа. Parifiije se igrajo s kontrolnimi uraimi. to slicpp ?f> potez na uro. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!| CBOOooooooocoooaooBQceooecaoDooQooocxiooooooeooocooooooooo Ali • ie - veš, da dobiâ oajoe-nefe In oafbolfâe kub^nisho pc-sodo ie pri . 10980 Mesarsk] učenec z dežele, se sprejme takoj na de£elo. Stanovanje in hrana v hiu. Pogoji po dogovoru. Naslov v upravi «Jutra». 10948 Kuharico istem za rodbino S oseb, ki je pepelnoma velta meščanske kuhinje ln vsega ostalega gospodinjstva ter poleg kuhe opravljati tudi domače vrtnega dela,' U j« voljna opravljati ure razun velikega pranja. Le vse druge poele 528 Izjava Podpisani prijavim, da sem našel dne 4. aprila pogrešani denar z listnico pozneje v mojem suknjiču pod podlogo in obžalu» jem, da sem prvotno obdolžil, da mi je ta denar vzel zavin-č AJe.iz Sola. LJubljana, 22. aprila 1926. SILVESTER STIRN. poltene, snažne In dostojne ženske naj раЛјејо svoje ponudbe z zahtevkom plače Ia dnev«m nastopa «a naslov: S. Maljkovté, trgovec, Novska, Slavonija 10M5 Iščem šiviljo za fina dela, na dom. — Naslov pove uprava «Jutra» 10961 Zastopniki se iSčejo za poedine kraje SHS z« prodajo reklamnih koledarjev, proti dohri proviziji. Ponudbe samo resnih zastopnikov poslati na: Za-r«b I., PoStanskl pretl-ш i* 10949 Inteligenten gospod, gospa ali gospodična y čedni obleki, velč nemškega in slovenskega jezika, ima priliko lepega in stalnega zasluîka s finim potnim poelovanjem Oferte z opisom prejšnjega poslovanja in rojstnih datov na upravo «Jutra» pod značko Potovanje». 10941 fi§Seio> Strojnik starejša moč, z dvema izpitoma, vešč elektrike obeh tokov do 500 V, polnenja akum. baterije, amonjak-kompresorja, veSč strugar-stva ter vseh popravil par-nib in obratnih strojev, leli premeniti službo ■ prostim stanovanjem in kurjavo. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Trezen in vesten». 10897 Mladenka z meščansko ia gospodinjsko Solo, zmožna stenografije ln strojepisja, ravnokar iznčena trg. meSan blaga, zdrava lo čedna, kavcije zmožna, Sče s 1. junije» ali pozneje primerno službo v trgovini, pisarni ali hotelo. Cenjene ponudbe aa opravo «Jutra» foA zoaSko «Veetna in marljiva». 10900 Postrežnica U j« neumorna, ljubi čistost ta aaaço, izredno vestna in marljiva, s« priporoča pisarnam, uradom, event. tudi privatnikom, ker opustimo naS urad — Kdor bi Jo potreboval za nekaj ur dnevno, aaj posije svoj naslov na upravo «Jutra» pod značko «Red in čistoča». 10685 Vpokojenec ISče službo občinskega tajnika, paznika, vratarja pri kakem industriiskem podjetju, sluge ali kaj «ličnega Dopiše na upravo «Jutra» pod «Orožnik». 106SÏ Natakarica čvrsta In spretna, se pri-poroia za solidno gostilno. Naslov: R. Slivnik. Šoštanj. Slovenija. — Nastopi takoj iom Kontoristinja zmožna vseh pieanlikih poslov. iSče primerne sluibe. Cenjene dopise na opravo «Jutra» pod značko «Zanesljiva 5». 1191S Vzgojiteljica absolveatka ženske obrtne Sole, IU« mesta k malim otrokom. Tudi aa deželo. Ponudb« na upravo «Jutra» pod Iifro «Vzgojiteljica 7». 11007 Vpokojen orožnik trezen m zanesljiv, iSče sluibe kot skladiščnik, vratar ali kaj primernega. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vesten 989». 11010 Učenka z dežele želi mesta v trgovini z mešanim blagom. DovrSfla Je 6 osnovnih razredov in trg. tečaj. Naslov v opravi «Jutra». 11011 Zastopstvo za dobro ideč predmet proti proviziji prevzame agiles la dobro uvedea potnik. — Ponudbe ua upravo «Jntra» pod «Zastopnik». 10996 Mesto gospodinje k enemu aH več gospodom ISče dobra kuharica, ki gre tudi za pomožno moč. — Dopise aa upravo «Jutra» pod «Gospodinja 998». 10968 Izobražena gdč. zmožna več jezikov, tiče mesta blagajničarke aH kaj s Učnega aa doiell. Ponudbe aa apr. «Jutra» pod iifro «Zaaasljiva 965». 10965 Vzgojiteljica Id gre tudi k dojenčku, IH« mesta za takoj ali pozaej«. Ponudbe pod ilfr« «Zanesljiva 966» aa upravo «Jutra». 10966 Kot pomočnica želi vstopiti dobra moč k samostojni Šivilji. Naslov v upravi «Jutra». 1095! Mlada gospodična iiče mesta vztrojiteljic« pri Slovencih. Dopise na upr. «Jutra» pod Biro «Ljubljenka otrok». 10951 Hišnica BČe mesta. Naslov poslati oa upr. «Jutra» pod iifro «Hilmea». 10971 Gospodična zmotna 15.000 Dia kavelj«, {ell mesto prodajalk« v delikatesni trpovini aH slaščičarni. — Orc za majhno plačo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Iifro «Kavcija 15.000». 10976 Kontoristinja perfektna korespondentka. veKča vseh pisamlikih del. z znanjem več jezikov, iSče mesta. Ponudbe pod «Samostojna 94!» na upr. «Jutra». 10948 Tečaj za krojače, šivilje in nešivilje pričetek 3 maja. — Krojna Sola Stari trg 19. Revnejšim tečaj ceneje. 10858 Slika Madonne velika, lepa. se poceni proda na Poljanski cesti 13Ш, levo. 10917 Damski slamniki najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 90 Din naprsi pri Z Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul 1 Preoblikovanja is popravila izvršuje hitro skrbno in kar najoeaeje 10316 Kolo še skoraj nevo. prod^ Aha-čič, StretiSka ulica St. 7. îoeio Brivske stole Ima v zalogi Mariborska lesna industrija. Maribor. 10789 Otroški voziček dobro ohranjen, se poceni proda na OeiovSki cesti 78, pritličje. 10536 ZobozdravniŠko opremo poeeni preda dr. Geiger, Murska Sobota, Prekmurje. 10696 Solnjslio mast zajamčeno č i 11 o domačo SLANINO soljeao is suSeno SALAMO prvorazredno SIR razne vrste KONZERVE mesnate, od sadja in zelo-njadi. kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike i «Ford» avto dobro ohranjen, z izvrstno pnevmatiko io več rezervami, takoj uporabljiv, prodam. Ponudbe pod značko «Ford 15.000 Dm» na u «Jutra». 111 bit! Generalno zastopstvo Va rta u >aterija Ima « M U N J A » d. d. za elektrotehni&ku i tehničku industriju, Marti-č«va ul. 14, Zagreb. Telefon 16-39. 9256/V Razno pohištvo se proda. Naslov v upra' «Jutra» 109: vi .0974 Otroški voziček dobro ohraajea, se proda. Kaslov pove oprava «Jutra 10972 Kuhinjska kredenca dobro ohranjena, s« proda. Naslov pove nprava 10960 Vsakovrstno zlato kupuje po sajviijih cenah Čeme, jnvelir LJubljana. Wolfova al. Elektro-motor zs vrtilni tok. IS—15 PS. napetosti sto voltov, kopirno. — Ponudbe aa opravo «Jutra» pod iifro «elektromotor». 10703 Zlato, srebro io srebru« krone plača po sajviijih c«sah F. čuden, Ljubljana Prdcrseva ollca itev. 1. 10981 Ročni voziček sa 4 kolesih, kupim Ponudb« • popisom is ceno «a upr. «Jetra» pod Šifro «Ročni voziček». 10964 Kupim kolo Ponudbe z označbo cene na uprav« «Jotra» pod značko «Lakco». 10967 Avto-pnevmatika rabljena, razne dimenzije, s« kopi. Ponudbe na upr. «Jutru» pod «Avto 33S». 10970 Izdelovalnlca čepic rabi večjo množino karirastega blaga Dopise na upravo «Jutra» pod «Oepice». 109S4 Pisalni stroj znamke Dnderwood, Reming-ten ali Soit Bros, dobro ohranjen, se kopi. Poaudbo na npr. «Jztra» pod ilfr« «Imeertal» 10658 Kupim hišo pripravno ia trgovino meš. blaga ali gostilno na prometnem kraju. Event. jo vzamem tudi v najem. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Verziran trgovec». 10834 Kupim vilo ali hišo z vrtom v dobrem stanju, aa lepem prostoru Ljubljane. — Ponudbe z navedbo cene, lege in velikosti ca: V. P., Ljubljana, poštni predal Ul 10833 Hišo primerno za trgovino ali gostilno, kupim ua prometni točki v trgu aH v večji vasi Cena 30—60.000 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Primerna točka». 10823 Hiša v Trbovljah pri cesti, z 2 stanovanjema in tOOfl m5 zemlje, se ço ugodni ceni proda Marija Boh, Trbovlje L 10774 Enonadstropna hiša z večjim vrtom, se proda v Radečah pri Zidan, mosta po zelo nizki ceni; event. tudi s pohištvom. — Samo pismene ponudbe pod šifro «Ugodnostni nakup 697» na npravo «Jutra». 10697 Stanovanjska niša v okolici Celja, ob glavni cesti, z vpeljano trgovino, pripravna tudi za večji industrijski obrat, u poceni proda. Ponudbe na reali-tetno posredovalnico Lovro čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta 28/П. 10946 Buffe* z izkuhom, v sredini mesta se odstopi proti odkupu inventarja. Potreben kapital 15.000 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Buffet». 1Û856 Stara trgovina na prometnem prostoru Ljubljani, dobro vpeljana na debelo in drobno, s e proda. — Ponudbe pod <300.000 Din» na upravo «Jutra». 10729 Lokal na prometni cesti v Ljubljani ali Mariboru, iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» Mariboru pod «Promet». 10251 Trgovski lokal velikim skladiščem stanovanjem, na željo cela hiSa z vrtom, na Dolenjskem, se da v najem ali proda s 1. januarjem 1927. Naslov pove uprava «Jutra» 10989 Specerija Odda se pripraven lokal za Špecerijsko trgovino v LjubljanL Ponudbe na upr. pod značko «Trgo- « jutra vina 973». 10973 Poslovni lokali obstoječi iz 3 sob, uporabljivi event. za pisarno ali delavnico, se takoj oddajo na Mestnem trgu Stev. 25 (nasproti magistrata). Po-izve se pri tvrdki Trla», Mestni trg 25. 10957 Opremljena soba velika, solnčna, čedna, posebnim vhodom iz predsobe, elektriko, balkonom na eesto, parketom in po-strežbo, se s 1. majem ugodne odda 2 boljšima osebama. Naslov pove upr. «Jutra». 10916 Stanovanje ln hrana pri boljii rodbini, se iiče takoj za 18 let starega dijaka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifre «Dijak». 10908 2 gospoda s« • 1. majem sprejmeta na stanovanja v Florijanski ulici m, levo. 10884 Soba prazna ali opremljena, se i S б « • 15. majem za dv« osebi v sredini mesta — Ponudbe aa upravo «Jatra» pod «Soba 882». 10882 Prazna soba se i S č « s 15. majem. — Ponudbe na upravo «Jutra» ped iifro «Poseben vhod». 10814 Trg. mešan, blaga s stanovanjem s« takoj odda brszplačao v najem, proti prevzemu zaloge za 20.000 Din, zaradi izvanrednega slučaja. Ponudbe na upravo «Jutra» poil «Izvanrcden >luča:- . 10809 Iščem sobo v centru mesta, z elektriko in absolutno separirasim vhodom. Event. tudi s hrano. Takojšnje nepretirane ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «1. maj». r. Opremljena soba s« odda s hrano 2 osebama Naslov pove uprava «Jutra» 10985 Opremljeno stanovanje 2 sob in kuhinje, pol ure od Ljubljane, ob gorenjski železnici, se s 1 majem odda samo mirni stranki. Vprašanja staviti pod šifro Dnižabnika iščem vsled starosti za svojo staro, lepo in izborno vpeljano trgovino v večjem kraju na štajerskem. Potreben kapital najmanj Din 100.000 v gotovini. КеПек-tiram le na starejše, zanesljive in prvovrstne moči. Ponudb« na upravo «Jutra» pod «Izvaurodna priložnost» 10901 Kot družabnik 3—500.000 Din se udeležim samo pri dobro vpeljanem lesno trgovskem podjetju v Ljubljani ali Suiaku Ponudbe na upravo «Jutra> pod «Sodelovanje». 10691) Kateri kavaltrski, velikopotezni zasebni finančnik bi posodil po zmernih obrestih podjetni dami 200 do 300.000 Din za razširjenje in moderniziranje stalno aktualnega, krasno vpeljanega podjetja. Absolutna varnost brez vsakršnega rizika. Ponudbe in dopise na upravo «Jutra» pod značko «Fortuna št. 8640». 9817 Bernhardince čistokrvne, 7 tednov stare proda Andrej Biteuc, mesar v Mostah št. 46 pri Ljubljani. 1099u Psica volčje pasme ki čuje na ime Eda, se je izgubila. Odda naj se na Sv. Petra cesti štev. 59. 10959 Mlad pes volčjak ki je ranjen na zadnje desno nogo, se je izgubil. Oddati ga je proti nagradi v Mostah St. 18. 10954 Za napravo nove hladilnice na električni pogon, iščem prošpekte. — Kupim tudi kompletno tozadevno napravo, velikost primerna za mesarje. Kozlevčar, Šoštanj — Štajersko. 10843 Revizije, bilance, organizacijo uprave, upeljavo knjigovodstva, izvensodne poravnave trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij oskrbuje^ mo točno, kulantno in zajamčeno tajno Vprašanja pod «Kocesijonirani revi-zijski bureau» na upravo «Jutra». 7908 «Jutrov» roman LUCIFER katerega skozinskoz napeta vsebina, prepletena s fantastičnimi zapletljaji od začetka do kenes. ki prina-iajo navdušenemu čitateljo < interesantnim razmotri-vaniem vsak hip presenečenja, ki mu ie sledi razočaranje tn kunsternacija in zopet preseneëenje tako. da so iitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je Izlel in se dobiva pri upravi «Jutra» v Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana ataše 55 Din Broširana pa . , 45 Din S,iL5žL5JL5lLSl Pogubo vsaki družini prlnaàajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige : Dp. Josip Tiča»«s Cena s poštnino vred Din 19-50 MaroCila na knjigarno Tiskovne za drage v Linbljsni. Ï2F nudi le toTarna .DOM lastnik IV&n tiii.MA:« Zn. i Damski lakasti.......Din 200 Damski lakasti.......Din 170 Damski ševro s šoangami . . . Din 150 Damski r.izki.......Din 120 Moški boks, širni ali ameiikan Din 200 MoSki boks, Sitni aH amerikan. . Din 19 Moški nizki čevlji, na finejši . Din 190 Moški nizki čevlj, najfinejši . . Din 170 Detajlna trgovina Prešernova ulica £t. 9 na dvorišču zraven pošte. Gaston Leroux: 29 azen v Operi XI. Pozabi ime «moškega glasu»! Naslednjega dne se je vikont de Chagny napotil po novice k mami Valerius. Zadel je na dražesten prizor. Pri zglavju stare gospe, ki je pletia, sedeč na postelji, je kvačkala Kristina. Še nikoli se ni milejši obraz, čistejše čelo, slajši pogled sklanjal nad dekliškim dolom. Modrikasti kolobarji okoli njenih jasnih oči so izginili. Raoul ni mogel več spoznati tragičnega obraza prejšnjega dne. Če se ne bi koprena melanholije razprostirala čez njene divne poteze kot zadnja sled nečuvene drame., ki je prišla nad to skrivnostno dete, bi moral misliti, da Kristina ni junakinja teh dogodkov. Ko je Raoul pristopil, je Kristina vstala in mu brez vidnera vznemirjenja podala roko. Vikont pa je bil tako prepaden, da je obstal brez giba, brez besede. •-Kaj je, gospod Chagny?« je vzkliknila mama Valerius. »Ali ne spoznate več naše Kristine? Njen »dobri duh« nam. jo je vrnil!« »Mama!« jo je kratko prekinila deklica in rdečica jo je zaliia do oči, »mislila sem, da ne boste več govorili o tem!... Sai dobro veste, da ni glasbenega angela!« »In vendar te je učil tri mesece!« »Mamica, obljubila sem, da vam kmalu vse razložim; dotlej pa ste mi obetali molk in da me ne boste izpraševali!« »Res je, toda Ie tedaj, če mi obljubiš, da me več ne zapustiš! Ali pa si mi obljubila to, Kristina?« »Mama, vse to ne more zanimati gospoda de Chagnyja...« «•Motite se, gospodična!« jo je prekinil mladenič. Glas mu je drhtel, čeprav se je hotel pokazati pogumnega in odločnega. »Zanima me, karkoli vas zadeva. Morda me boste nekoč razumeli. Ne maram vam prikrivati svojega veselja, pa tudi začudenja, da sem ras našel pri vaši varuhinji in da se po včerajšnjih dogodkih, po vsem, kar ste mi povedali in kar sem sam uganil, nikakor nisem nadejal tako hitrega povratka. Kdo bi se bolj veselil od mene, če ne bi vsega trdovratno zakrivali v tajînstvenost, ki vam utegne postati usodna... Predolgo sem vam prijatelj, da me ne bi skupaj z mamo Valerius vznemirjala zlonosna zgodba. Dokler ne razmoiamo spletke, vam bo grozila nevarnost, ki ji končno lahko še podležete, Kristina.« Pri teh besedah se je mama Valerius zganila v postelji. »Kaj govorite?« je kliknila... »Ali gTOzi Kristini nevarnost?* »Da, gospa!...« je hrabro izjavil Raoul navzlic Kristininlm znamenjem. »Moj Bog?* je jadikovala dobra in prostodušna starka, »Povej mi vse, Kristina! Zakaj si me vedno mirila? Kakšna nevarnost ji preti, gospod de Chagny?« »Neki goljuf zlorablja njeno zaupnost!« »Glasbeni aragd je torej goljuf?« »Sama vam je rekla, da ni glasbenega angela!« »Kaj pa je zap božjo voljo?« je milo prosila mama Valerius. »Ne mučite me do smirti!« »Obdaja nas, »/as, Kristino zemeljska tajnost, ki je pogubnejsa od vseh fantomov in duhov!« Starka se je prestrašeno okrenila h Kristini. Ta pa je že planih k svoji varuhinji in jo objemala: »Ne veruj mu, mamica... ne veruj!« je ponavljala in jo skušala potolažiti z božanjem., zakaj starka je jadikovala. da je trgalo srce. »Reci mi tedaj, da me več ne zapustiš!« je prosila profesorjeva vdova. Kristina je molčala. Raoul pa je povzel: »Obljubite. Kristina... Samo to bi naju moglo pomiriti, vašo mamo in mene! Zaveževa se, da vas nikdar ne bova izpraševala o preteklosti. Obljubite samo, da sprejmete najino varstvo za prihodnost ...« »Take zaveze ne zahtevam in take obljube vam ne storim-« je izjavila deklica ponosno. Prosta sem v svojih dejanjih, gospod de Chagny: nobene pravice nimate do nadzorstva in prosim vas. da odslej opustite take namere. Kaj sem počela zadnjih štirinajst dnt, bi le en človek na svetu imel pravico zahtevati, da mu razložim; moj mož! Moža pa nimam in se tudi nikdar ne omožim!« To je izgovorila s povdarkom in iztegnila roke k Raoulu, da bi besede bile tem slovesnejše. Raoul je pobledel ne samo vsled besed, ki jih je pravkar čul, temveč tudi zato, ker je opazil na Kristiniui roki zlat prstan. »Nimate moža in vendar nosite poročni prstan...« Hote] io je prijeti za roko, toda Kristina jo je urno umaknila. »To je darilo!« je rekla in zalila jo je rdečica. Zaman je skušaia skriti zadrego. »Kristina! Če nimate moža, vam je mogel ta prstan dati samo tisti, ki upa. da postane vaš mož! Zakaj nas varate? Zakaj me še dalje mučite? Ta prstan je obljuba! In to obljubo ste sprejeli!« »Prav to sem ji že sama rekla!« se je oglasila stara gospa. »In kaj vain je odgovorila, gospa?« »Kar se mi je ljubilo!« je togotno kriknila Kristina. »Ali se vara ne zdi, gospod, da to izpraševanje že predolgo trpi?... Meni se zdi...« »Oprostite mi, gospodična, da sem tako govori! 7 vana... Dobro veste, л kako poštenim čustvom sem se drznil mešati v stvari, ki se me brez dvoma ne tičejo. Toda dovolite, da vans povem, kaj s^m videl... in videl sem več. nego si mislite. Kristina... ali kar se mi je pravzaprav Ie!c da vidim, ker sem že začel dvomiti o zanes. Ijivosti lastnih oči...« »Kaj ste videli, gospod. aH kaj ste mislili, da vidite?« »Videl sem. kako ste se zamaknili ob zvoku glasu, Kristina! Gla-su, ki je prihajal iz zidu ali iz lože ali pa iz sosednje sobe... da, videl sem vašo ekstazo!... Zato se bojim za vas!.. Strašno nevarnemu čaru ste prišli v oblast!... Vendar se mi zdi. da ste iz-prevideli prevaro, saj danes pravite, da nI glasbenega duha... Čemu. Kristina, ste mu že zopet sledili? Zakaj ste vstali z žarečitr obrazom, kakor da v resnici slišite angele?... Oh! Ta glas je nevaren. Kristina, saj je še mene tako očaral, da ste mi izgirili izpred oči. ne da bi vedel kod! Kristina. Kristina! sla ;e tvrdka 3. VESELIMO Vie dr. « Mariboru za praznike znižala cene sa 20-л. tn uvedla novasi, da vrne denar začetkom maja nasa t< blago, ki se e kupilo pr< nas mesece aarila L I. Kater- dnevi so doto£en> v to, se re to strankam še sporolšlo tal« shranite kepii! bloko« nate blagajne, da iih eemete veoil'ete. Osate'ie s* naSe «slogo, niste obvezani d» *>ua'te Na cenejši vir za nakup moških, fantovskih in otroških oblek, površnikov, dežnih plaščev in drugih oblačil te in ostane detajlna trgovina fcoafekciske tovarne FRflH QEREHBA & C i E y Uubljan Erjavčeva cesta štev. 2 in Gradišče štev. 4. З4и . Predse kns'fe, prepričajte se o nizkih cenah rašs trgovine оазнбЗБазишааввввввиивавнввввв I ?aa0V3K0 POaJSTJB na de- I i belo v Ljubljani išče radi povečanja trgovine □ □ □ M Sremski ffiitnsvici p po d a se ali samenjs 1891 S! s Potreben kapital Dm 300000- и in kredit. Vstop takoj. Ponudbe a ;ia scspodjrsko pisarno Dr IUSCP.H a Bîir-a'ïkg cnfc 29. 341? m b ____ а*адв&вваввазвааввдв8саав«иди0 i^A-eesaKEraBassaEBasrasssssss^s». s stanovanjem, velikimi šupami m skladiščem za shranienje blaga Leži пл obali Save, prikladno za vsako trgovino Kupčija je dobro uvedena, veliko Števili» stalnih odjemalcev, opusti se zarad bolezni. Vprašati : „Drvara", V. Maisatz. Sremska M trovica. 34i4a i Šiton in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kvalitet po najnižji ceni priporoča trgovina perila hs , a o o ta » 93 » H « n a 5 k 6 Šelenburgova ulica 5. Pr'ma češki .šifon D:n 17'- m. gaBBBïiisEaBBOBafcWiliBBaraaaeœBaffis Manuiakturna trgovina Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petra o. 26 priporoča svojo krasno blago: štot, cajg, klot, kamrik, cieten, etamin. šiion, belo. plavo in rjavo koten no. Storjene obleke domačfga izdeh?, perilo za dame in gospodi, potrebščine za krojače m šivilje. Blago dot»o, cene nizke a išče inozemska tvornica sukna d. d. v svrho ustanovitve sorodne tovarne v Jugoslaviji za takojšen nakup ali najem, najraje v najem na že obstoječem industrijskem podjetju z vodo za pogon in mehko vodo za rabo. Natančne oferte na inienjer Heiwig Robinson, hotel Union, Ljubljana ?QQQQQQG&QGQGQ£! Prodam d472a 650 hI pristne slivovke, ki leži še neobdavčena v prostem skladišču v Slavonski Požegi. — Ponudbe na Feliks Adler, Zagreb, Diaškovičeva 58. Telefon 11-13. L .~M i k u s - LJUBLJANA, mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno* Na debelo' Zaloga sprehajalnih palic Stari Jetniki и nanovo oreoblačeio iz boljših hiš se sprejmejo na štajerskem veleposestvu v lepi in zdravi legi ; priložnost za priučevanie vrtnar« stva, gospodinjstva, kuhe, pod strokovnim vodstvom veleposestnikove hčere, izprašane učiteljice v Švici. Praktični In teoretični nouk. Tudi kratkoročni 'ečail. Опр za penzlio po dopovoru. - SCHLOSS RABENSTEIN BEI FROHNLEITEN Stelermark. ззог a — )uedn<< novost' —— Patentna preproga-postelja « ne potrebuje modroca m to vsaka osoba lahko nosi na rokah m Ki je notrebna v vsaki hiši in hotelu, kopai^ču n !adi> stane samo Din 390*» po poštnem ovzetju. Nadalje imam veliko skladišče perja: za zglav mke in blazine kg Din 60 —, pol-belo kg Dtn 100- 152-? j o si p BrozovK kemičku čistiona perja Zagreb. Bo^aaičena ulica štev. ааааааавааааввавааавааааааавааааааввааваааа ПВВВВВВВВВВВВВВВ Hotel I. reda v nekem pokra llnskem mestu Jugoslavije potrebuje strokovnjaka za roonQtelja. Tak strokovnjak bi se sprejet kot družabnik ako 'azpolaga s kapitalom Mesto jr dobro In rentabilno. Naslov v upravi .Jutra* pod „Hotelski stručnjak". _ 80 * •аааввававвввввававввввавввав ваавва lESg Palača Ljublj. kreditne banke. »en Odlikovane Tovarne ЕЈШШШШШМ, t. Frette e C Tkanine Monza. (Itslia) ojV: Ê ; !U Dobave za hotele, restavracije ln zdravib'sca ji I I pi] OBRNITI SE NA PODRUŽNICO p !l v trstu VIA MAZZIMl, 30 Nedeljska številka Jutra" ne izide! Radioaktivni topli vrelci 38-50 £° Najuspešnejše zdravljenje : ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in občih slabosti. 33&-t Vse leto odprto! Ugodno letovišče! Ugodne železniške zveze Zelo umerjene cene i Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospekt od ravnatelstva kopališča. t Za vedno nas je zapustila naša nadvse ljubljena, nepozabna soproga in mamica, gospa •Ana Rugelj roj. Triler zasebnica ter se preselila v boljše življenje. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 29. t m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Sv. Florjana ul. 38 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. aprila 1926. 3474 a Žalujoči rodbini: Rugelj.Brus. *> v ^ pri oglasnem oddelku «JUTR A», Prešernova ulica it. 4. Telefon 492. Speciialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, iačunskih, kopirnih in razmnoževalnih stroje« kakor tadl registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu In vzorcu. Tehnična znamenja LUD. ВДВД0Д, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. £ Telefon it 980 ГеМм it «80 m-.,- ■ ШШ. лagrada votiOe* Kdor kup< ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem leto, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pnevmatiko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. — Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles otroških vozičkov in pneumatike — „TRIBUNA", tovarna dvokoles, otroških in delov, Ljubliana, Kartonska cesta štev 4. i» vozičkov 151 Prodajo se mlinski stroji: 1 ventilator štev. 3, 3 trierji štev. 3 na- jermenski pogon, «3 trierji štev. 5 na pogon z zobčastimi kolesi, 1 cedilnik (Druckschlauchfilter) štev. 11 s cevmi, fabrikal tvomice Seck, 1 Ben-spojka kompletna, z jermenom, 1380 mm premera, 360 mm široka, prenaša 200 HP z 180 obrati. — Stroje je možno ogledati v pogonu. 3477 o Cakovečki paromlin i munjara d. d., Čakovec (Medjimurje). Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubi sin, oziroma brat. gospod Oton Fasan maturant D. drZaone reatae gimnazije dne 28. aprila, prejemšt sv. zakramente v zdravilišču na Golniku izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil dne 30. aprila ob 14 iz mrtvašnice na pokopališče v Križab pri Tržiču V Ljubljani, dne 28. aprila 1926. Žalujofta rodbina ing. Fass*. 348C a