Doumna ptm—a t gotmini h Cefta Bin fe* jiciromki ritni IlCV. 41 V Ijubljani, 19. febeuacja 1936 fcto f. K današnjim tazgnitiuim v Tloceaci ,U Poduhoviti ne gro broz Halije* Betgce-UJalduugg se ne tw sestal z Mussodnliem Florenca. 19. febr. o. Danes dopoldne je v Florenco dospel italijanski podtajnik za zunanje zadeve Sulvio Suvich in je s kolodvora takoj odšel k avstrijskemu zunanjemu ministru Bergerju Waldeneggu. Kljub pričakovanjem, da bodo ti razgovori med obema državnikoma trajali dalje časa, je vendar zdaj gotovo, da se bo Suvich vrnil v Rim že nocoj. Torej bo šlo pri teh razgovorih predvsem za to, da avstrijski zunanji minister pojasni nekatere korake avstrijskih državnikov v zadnjem času in da informira italijansko vlado o rezultatu Starhembergovega obiska v Londonu in Parizu. Stoliife J talile Pri sedanjih razgovorih med Avstrijo in Italijo prav za prav ni veliko snovi in problemov, saj so odnošaji med obema sosedoma docela jasni in razčiščeni. Italiji gre samo za to, da ugotovi iz prvega vira, ali se je Avstrija res začela umikati iz njene bližine, o čemer bi se dalo sklepati z dogodki v zadnjem času. Italijani se boje, da ne bi razgovori v Pragi, Parizu in Londonu iz-premenili avstrijsko-italijanskih odnošajev na ško- do Italije. Druga italijanska bojazen pa je v tem, da se ne bi podonavski problem tako v gospodarskem, kakor političnem oziru začel reševati brez Italije, kar bi bilo tudi mogoče. Rešitev podonavskega vprašanja bi bila za Italijo eden najvažnejših zunanje - političnih načrtov, ki naj bi ji v srednji Kvropi in na Balkanu zagotovil vodilno vlogo. Stališče Italije do tega problema je najbolj označil v Budimpešti general Gombos, ki je o političnem položaju v Evropi izjavil, da podonavskega problema brez Italije ni moči rešiti. S tem je ponovno izrazil, navezanost Madjarske do Italije, hkratu pa tudi povedal, kakšne so italijanske oficielne težnje. liemtija lz napol uradnih italijanskih krogov so je danes razširile tudi vesti, kako sta Berger Wal-denegg in pa Suvich govorila o italijansko-nem-ških odnošajih. V Nemčiji se je zadnje čase ustvarilo mnenje, da je Italija zaradi velikih naporov v Vzhodni Afriki in zaradi j>omnoženega uvoza čet na abesinsko fronto v vojaškem oziru doma oslabljena. Toda teinu ni tako. Italijanske sile so danes doma prav tolike, kakor so bile pred začetkom večjih operacij v Vzhodni Afriki in se moti vsakdo, kdor bi na ta račun delal kakršnekoli načrte. PoUTtroaje nemškega poslanika V zvezi z obiskom avstrijskega zunanjega ministra močno povdarjajo tudi nenadno potovanje nemškega poslanika von Hassela iz Itima v Berlin in v Miinchen. To potovanje se je v vsej tajnosti izvršilo prejšnji teden. Včeraj se je nemški poslanik vrnil nazaj v Rim in je imel takoj po prihodu dolg razgovor s Suvichem. Razgovor se je nanašal na možnost italijansko-nemških pogajanj. Glede svojega potovanja v Nemčijo in obiska pri Hitlerju je von Hasse dejal samo, da je šel po navodilu glede običajnih zunanje-političnih navodil, katera dobivajo od Hitlerja vsi poslaniki. Res pa je, da v sedanjem zapletenem položaju v Evropi, ki ga zlasti označujeta spor glede Abesi-nije in vprašanje srednje Evrope, hoče Nemčija čim več izkoristiti zase, po drugi strani pa bi rada Italija glede Nemčije jasnosti, sporno vprašanje med obema državama pa je danes, kakor zmeraj. Avstrija. Zanimivo je tudi dejstvo, da Berger Walde-negg ne bo iz Florence odpotoval v Rim, kakor je nameraval in ne bo obiskal Mussolinija. Dekan Dolinae Teoiu ume! Včeraj pozno zvečer ie umrl v Cerkljah na Gorenjskem dekan Dolinar Franc. Pogreb bo v pelek ob 10 dopoldne v Cerkljah. Retltien na rbzoclu Budimpešta, 10. februarja. V madžarski javno* sti je vzbudil veliko pozornost članek, ki ga je napisal general Štefan Horthy, brat državnega upravitelja, ki je opozicijonalec in član madžarske hiše. V tem članku poudarja, da je treba v teh časih postaviti v Madžarski lako vlado, ki se bo naslanjala na najširše plasti naroda in uživala temu odgovar-jujoče zaupanje. Stefan Horty poudarja, da bi bil edini človek, ki bi dorastel taki nalogi. Štefan Bethlen, bivši ministrski predsednik, ki naj bi sestavil vlado v glavnem iz opozicijskih poslancev. Člankar trdi, da je to želja vseh treznih madžarskih politikov in ne samo želja prijateljev Bethlena. Aktivni (egltlmisti Budimpešta, |Q. februarja. Neki budimpeštanski dnevnik je javil, da se zbirajo v Steenoekcrzeel v Belgiji, v dvoru Otona Habsburškega madžarski legitimisti na konferenco z Otonom. Med temi politiki je vodja legitimistov grof Jurij Pallavicini, dalje grof Anton Szigray, baron Berg in nekateri drugi. Isti list javlja, da bo Otona obiskal tudi grof Bethlen, vendar sedaj ni odpotoval, ker ne smatra mednarodnega položaja na ugodnega ter bo Otona obiskal takrat, ko se bo nudila boljša prilika. Jz nnrrrtnp skupšiiitt Včerajšnja seja Narodne skupščine je bila prav tako burna, kakor vse prejšnje. Čeprav že v manjšem številu, nadaljujejo opozicijski poslanci svojo obstrukcijo dalje in se pri svojem razgrajanju poslužujejo istih instrumentov in priprav, kakor doslej. Piskanje, žvižganje in razbijanje s poleni uporabljajo za to, na onemogočujejo sleherno delo. Zaradi takjh nemirov je bila skupščina dvakrat prekinjena. Jasno se je pri tem pokazalo, da skupščina v takem vzdušju ne more, niti ni zmožna nobenega koristnega dela. Včerajšnji seji je predsedoval predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič, ki je takoj v začetku odgovarjal na dvoje stavljenih vprašanj. S teni je bil že dan začetek dolgoveznemu debatiranju, ki ga je spet načela opozicija. Kljub vsemu razgrajanju je predsednik najavil prehod na dnevni red in sicer na obravnavanje poročila odbora za proučavanje osnutka novega trgovinskega zakonika. Med poročilom jx>ročevalca večine je nastal spert tak hrup, da je moral predsednik ob 12 sejo prekiniti. Ko jo je ponovno otvoril, je začel govoriti slovenski poslanec Ivan Mohorič, v imenu manjšine. Ko je neki poslanec iz vladne večine iztrgal naj večjemu opozicijskemu razgrajaču Dragiši Milovanoviču poleno iz rok, je nastal ponoven hrup. S tem je bil predsednik prisiljen sejo ponovno prekiniti m zaključiti. Za nai les Belgrad, 19. febr. m. Konec tega meseca in v mesecu marcu bo naša država zopet začela s trgovinskimi pogajanji z nekaterimi državami zaradi plasinuna našega lesa in ostalih proizvodov. V prvi vrsti bo naša država začela s takimi pogajanji s Španijo, kar jc v zvozi z izvajanjem sankcij proti Italiji. Pričakuje se, da bodo trgovinska pogajanja med delegacijo naše države in špausko delegacijo uspešno zaključena ter da se bo našla možnost za izvoz našega lesa v Španijo. Te dni bo prispela v Belgrm grška delegacija, ki bo istotako vodila jiogajanja z našo državo radi novega dopolnilnega sporazuma. Veljavnost sedanjega sporuzumu, ki je bil sklenjen 7. se|)tcmbra lanskega leta, poteče konce tega meseca. V mesecu marcu se bo sesiaia v Belgradu tudi mešana jugoslovausko-nemška komisija, ki predvideva sklenjen sporazum med obema državama. 'Ta komisija bo razpravljala o obstoječih težavah glede trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Slav. škofa o Bdgradu Belgrad, m. febr. m. Sinoči sta prispela v Bel grad oba slovenska škofa, dr. Gregorij Rožman in dr. Tomažič. Tekom svojega bivanja v Belgradu bosta v zadevali svojih škofij obiskala ▼eč ministrov. Angleška politika se po Italijanskih zmagah obrata Abesinski problem prod rešitvijo Strah za Potenje London, 19. febr. o. Vse angleško časopisje »e obširno bavi z možnostjo, da bi Nemci brez ozira na mednarodne pogodbe in svoje obveze za-aedll demilitarizirano porensko cono. Nekateri listi trdijo, da bi ta korak Nemčije izzval takoj odgovor s strani Francije in Anglije na ta način, da bi se učvrstili in poglobili stiki med angleškim in francoskim generalnim štabom. To sodelovanje bi postalo nujno v zvezi z načrti, da Francija dovoli zgraditi Angliji nekatere letalske baze v Sev. Franciji, da bi mogli Angleži tako skupno s Francozi ovirati nemške namene. Nekateri celo mislijo, da bosta generalna štaba obeh držav načela to vprašanje že med razgovori na pomorski konferenci v Londonu. Uojvoda Hotita admiral London. 19. febr. o. Včeraj je izšlo uradno poročilo o vojaškem napredovanju vojvoda Yor-škega, ki je bil s kraljevim poveljem povišan v admirala angleške vojne mornarice, za generala angleške vojske in za maršala v kraljevski angleški avijacijL laindon. 19. febr. o. V včerajšnji debati v zbornici lordov jc na razne iutcrpelacije odgovarjal lord Stanhopc, podtajnik za zunanje zadeve. Zanikal je, da bi Anglija nameravala iti glede Italije do skrajnosti in izzvati v zvezi s tem vprašanjem nemire kjerkoli v Evropi, ker to ni v zvezi z osnovno linijo angleške politike, ki gre za tem, da zavaruje mir. Prav tako je izjavil, da Anglija nima interesa, da bi gnala sankcijski pritisk do skrajnosti, ker jc svetu dovolj jasno dokazala že z dosedanjimi ukrepi, da obsoja v smislu ženevskih določil napadalca, naj bo to že kdorkoli. Tudi nima za Anglijo več smisla, da bi petrolejsko vprašanje gnala naprej osamljeno, če sc ji ne pridružijo tudi druge države, ki v petrolejskem vprašanju soodločajo, tako kakor Anglija. Angleška vlada se bo držala v vseh vprašanjih glede sankcij ženevskih sklepov. Zotctek pogajanj Ženeva, 19. febr. o. Zadnje italijanske zmage v Afriki so položaj znatno razčistile in ga za Italijane izboljšale. Dokler ni bilo jasno, kdo bo na abesinskih bojiščih končni zmagovalec, so ženevski zastopniki velesil še zmeraj skušali obraniti nekako objcktivuost. Po Grazianijevih in Badogli-jevih uspehih pa je sankciouistična napetost v Angliji docela popustila in zdaj je prav Angleška tista, kakor sc da sklepati po zadnjih debatah v angleških zbornicah, ki hoče Italijo spet po ženevskih določilih pripeljati nazaj v družbo velesil. Angleži zdaj javno priznavajo, da njim kot koio-itijalni velesili nikdar ni bilo na tem. da bi katerikoli afrikanski narod dosegel veliko zmago nad evropsko vojaško silo. Zato je verjetno, da bodo zdaj Angleži dali inicijativo, da se začno pogajanja, ki bodo vprašunjc Ahesinije rešila po zgledu Maroku, to se pravi, da bodo skušali dati negušu nekako zunanjo formalno oblast, faktično moč pa bodo v Abesiniji imeli Italijani, kakor jo imajo v Maroku Francozi. Anglija se bo vrnila k Hoareovi politiki, in poučeni krogi pričakujejo, da bo deževna doba v Abesiniji prinesla diplomatske razgovore med Londonom, Ženevo. Rimom in Addis Abebo. Nervoznost, ki vlada v Evropi zaradi vse večjega oboroževanja, zahteva, da se vsi postranski problemi čim hitreje rešijo. Položaj aa frontah Makale, 19. febr. o. Po objektivnih jvorocilih o zadnjih bojih na severni fronti in po priznanjih italijanskih poveljnikov samih, so se Abcsinci kot vojaki dobro držali in se skrajno strastno in zagrizeno borili. Tako so celo ranjenci, ki so jih italijanske napadalne čete pustile za sabo, napadali italijanske vojake v hrbet. Po vsej fronti se vrše manjši lvoji. Abesinci so jtoskusili brezuspešen protinapad. Italijanske čele so včeraj zasedle mesto Šelikol. važno karavansko križišče, ki veže Desie s Tigrejo. Prebivalci so Italijane dočakali nadvse prijazno in se jvoklo-nifi italijanskemu poveljniku. Meguš beži it Džibutll Džibuti, 19. febr. o. Agencija Stefani poroča. V vilah abesinskega cesarja v Džibutiju, ki so bile nekaj let zaprte, so zadnje čase v vsej naglici izvršili večje popravke. Med drugim so najveljali električno razsvetljavo. Iz tega razlagajo, da se je neguš sprijaznil z mislijo, da bo Italija verjetno izvojevala končnoveljavno zmago na vseh frontah in da mora biti abesinski cesar pripravljen na vse posledice. Zaradi lega je dal neguš naredbo, naj mu prijiravijo začasno rezidenco, če bi se moral iz Addis Abebe nenadno umakniti. Neguš je nad položajem precej potrl zaradi tega, ker je bila vojska rasa Mulugete edini sestav abesinskih čet oborožen po evropsko in že deloma moderno izvežban. Krivda za poraz je. bila verjetno tudi v tem, ker se abesinski vojaki v moderni opremi niso dobro počutili. Vsekakor se položaj v Abesiniji naglo razvija. Spel petrolej! Aciroliuija v Paragvaju Buenos Aires, 19. februarja. »United Press« prinaša jsodrobnosti o poteku revolucije v Paragvaju, ki jc izbruhnila pred dobrim dnevom in ki jc v zvezi z nesrečno vojno v Gran Chacu. Po vesteh iz paragvajske prestolice Asuntiona jc proti sedanji vladi že dalj časa vrelo veliko nezadovoljstvo zaradi ravnanja z vojsko, ki je toliko trpela v dolgoletnih bojih med Bolivijo in Paragvajem. Vladne čete so vzdrževale odpor celih 22 ur in branile sedež vlade. Šele jx>tem, ko so videle, da jc odf>or brezuspešen, so se priključile vstaškim |»l-kom, ki jim je poveljeval polkovnik Smith. Predsednik in |)od predsednik republike sta se od|x>vedala svojini mestom, ni pa tega naredil minister za zunanje zadeve, ki so ga revolucijonarji zaprli in ga imajo v avijatični šoli. Njegova usoda tri znana. Zdi se pa po zadnjih jroročilih, da ima revolucija v Paragvaju tudi druge razloge in ne samo notranje politične. Zunanji minister dr. Riart jc bil. namreč tisti paragvajski politik, ki se jc največ prizadeval za mirno poravnavo 10 letnega boja za petrolejske vrelce v uran Chacu. Ta boj so na obeh straneh netile severno-ameriške petrolejske družbe, ki so s podkupovanjem vodilnih politikov netile bratomorni boj med obema državama. Zato so agenti teh družb podpihovali silno gonjo proti sedanjemu zunanjemu ministru. Polkovnik Smith, ki je poveljeval vstaškim četam, pa je ameriškega rodu. Boji med obema strankama, odnosno med njunimi vojaškimi četami, še zmeraj trajajo. Sinoči so revolucijonarji ujeli generala Estigaribio in ga imajo zaprtega v mestu Concepcion. Ptcd cariniki smr vsi enaki Še pod planu kurjo nimajo rešpekta Maribor, 18. februarju. Dan za dnem se odigravajo tia mariborskem kolodvoru isti prizori. Privozi vlak na postajo in vstopajo v vagone radovedni cariniki ter pobarajo popotnike za to in ono. Pri teb, ki prihajajo iz Avstrije, povprašujejo po svili, vžigalnikih, kožuhovini, oblekah, sploh po zadevah, ki so običajna kon-trebanda in jih zlasti ženski svet za čudo rad kupuje v inozemstvu, še raje pa potem prešverca čez mejo. Pogledajo tudi v kovčege z vajenim očesom, tako da je v kratki četrt uri ves vlak pregledan. Onim pa, ki jiotujejo iz naše države, kovčkov ne pregledujejo. To opravijo njihovi avstrijski kolegi onstran meje. Naši cariniki pogledajo ruje v listnice. Pred|>isi^io, koliko našega denarja in koliko tujih valut smeš fjonesti s seboj v inozemstvo. Ti predpisi so zelo strogi in zaradi predpisov so strogi tudi cariniki. Saj jih že sv. pismo omenja kol stroge može in menda sc v tem stanu še do danes ničesar ni izpremenilo. Vseeno jim je, ali imajo opravka z običajnimi smrtniki, ali s jiripadniki »zgornjih deset tisočev«. To je morala izkusiti da- nes tudi kneginja Izabela Windisrhgratz, rojena prineezn Hohonlohe iz Bogcnsperga pri Litiji. Go-sjin je potovala v Avstrijo. Navedla je, kakor vsi drugi popotniki, koliko denarja v naši veljavi in v lujih valutah ima pri sobi. Na videz je štimalo a predpisano vsoto, vendar carinski uradnik je bil nezaupen. Kar čudno se mu je zdelo, da bi gospa potovala s tem zneskom v inozemstvo. Ukazal je pregled, ki so ga izvršile nastavljenke carinarnice. Pregled je bil res uspešen in sum uradnika upravičen. Na zelo skritem mestu se je našlo 1000 lir, ki jih je carina zaplenila. Z zadevo se bo bavil devizni oddelek finančnega ministrstva. Devizni postopek predvideva v takem slučaju kazen od 500 do 500.000 Din. Petrolej Iz Budimpešte javljajo, da so pri Mihalyju, blizu avstrijske meje, izsledili jrctrolejski vrelec. Neka severnoameriška družba je že dobila od madžarske vlade koncesijo ter je vrelec že začela izrabljati. Svet v dogodkih Atentat it Jam Iz Jeruzalema. Nemiri v Siriji in Palestini, ki jih povzročajo nacionalisti, še vedno trajajo, vendar v manjšem obsegu. V Jaffi je neki neznanec vrgel bombo v poslopje francoskega konzulata, vendar na srečo ni povzročila druge škode, kakor na stavbi. Oblastva so morala konzulat zastražiti. Ker je francoski guverner v Siriji prepovedal izhajanje nekega arabskega nacijonalističnega lista, so nekateri drugi arabski listi v znak protesta prenehali z izhajanjem. Splošni štrajk pa še vedno traja. Mošfcoanje banditov Iz Cikaga. V enem izmed čikaških kegljič je neka konkurenčna banditska tolpa ustrelila Jacka Gurna, ki je bil v čikaškem podzemlju poznan jx>d imenom »Jack s strojno puško«. Banditi so vdrli prav v trenutku, ko je Gum ijjral in so nanj streljali z avtomatičnimi revolverji. V paniki, ki sc jc polastila navzočih, so banditi pobegnili. Ta umor je maščevanje za tako zvano »Valentinovo noč«, ki jo je točno pred sedmimi leti uprizoril med svojimi nasprotniki v |x>dzemlju Al Capone in jih |>onioril več desetin. Med pomagači Al CafK>neja je bil takrat tudi umorjeni Gum. Pmicznl štcajk v Atenah Atene, 19. febr. o. Včeraj je izbruhnil v Atenah splošen štrajk vseh avtomobilskih izvoščkov in tovornih prevoznikov, tako, da se je ustavilo vse motorno življenje grške prestolnice. Vzroki za štrajk leže v previsoki ceni bencina, na katerega je vlada nabila nove davke. Položaj je precej resen, ker šoferji izjavljajo, da se ne bodo prej vrnili na delo, preden ne bo vlada odnehala od svojih davčnih zahtev. Uradni krogi se boje, da se ne bi štrajk razširil tudi na podeželje. Poplooa Iz Avignona. Reka Rhona je okrog Avignona močno narastla. Tudi njeni tukajšnji pritoki valijo ogromne vodne mase. Ponekod ie Rhona že prestopila bregove^ Zasedanje bans Kakor snjo že včeraj poročali je bil včerajšnji dan zasedanja banskega sveia posvečen proračunu kmetijskega oddelka. Kako važno je za našo banovino delovanje baš tega odseka, se vidi že iz tega, da se je k debati prijavilo 33 govornikov. Prvi je govoril bivši narodni poslanec Janez Brodar; na koncu svojega obširnega govora je s posebno resolucijo predlagal ustanovitev kmetijske zbornice. Resolucija se glasi: Gospod ban se naproša, da v sinislu§29. zakona o banski upravi začne s predpripravami, ki so potrebne za ustanovitev kmetijske zbornice ter po dovršenih predpripravah z na-redbo ustanovi kmetijsko zbornico. Nato je govoril Alojzij Janžekovič o zaposlitvi brezposelnih, o gospodarskih težavah ptujskega okraja in prosi oripoinoči Ivan š e r b i n e k opozarja na težave obmejnih krajev, dorim govori o kmetijskih po- trebah Bele Krajine Jože Nemanič. Večerna seja se je nadaljevala ob 16.40. Prvi je govoril Alojzij Štuhec, in siger p izdatnejši podpori konjereje, o prevozu čebel na pašo ter o dimnikarskih predpisih. Josip A n ž i č zahteva poostritev kontrole nad finskimi trgovci iz južnih krajev, Josip Tratnik prosi, naj se čim bolj upošteva brežiški okraj. Jakob Jan opozarja, da je treba izdatneje podpreti vsaj najvažnejše kmetijske panoge tet stavi v tem oziru nekaj konkretnih predlogov. V nadaljnjem stavi na bana vprašanje, če se je kaj ukrenilo na prošnjo, ki so jo poslali oškodovani po zadnjem viharju na Gorenjskem Ban je na to vprašanje odgovoril; »Dobil sem prošnjo samo iz Brezovice, čim sem prošnjo sprejel, sem takoj poslal na lice mesta posebnega inženjerja, da vse ugotovi. Takoj sem tudi nakazal podporo 20.000 din.« Ivan š trči n je plediral predvsem za kmetijsko šolo na Gorenjskem. Naj se po možnosti vstavi že v ta proračun primerna postavka za to šolo. M a j e r š i č Ivan govori predvsem o lovskem zakonu. K vsemu, kar se je govorilo o lovskem zakonu, je podal pojasnila inž. šivi c; »Novi državni lovski zakon od 6. decembra 1931 daje pravico do lastnega lova posestnikom z 200 ha strnjenega zemljišča. Radi te določbe je 270 posestnikov v Sloveniji izgubilo lastno lovsko pravico (prej je bilo treba le 115 ha strnjenega zemljišča). Tako določa lovski zakon sam. Kot odškodnino za odvzeto lovišče dobiva posestnik po zakonu odškodnino. Z banovinsko uredbo sc ne da spremeniti zakon. Banovinska uredba, ki je bila lani sprejeta, ima za predmet le take stvari, ki jih zakon izrecno prepušča banskim svetom. Kar se liče trditev, da je ta uredba v veljavi samo pri nas, trditve ne odgovarjajo resnici. Banovinska uredba je bila na poziv ministrstva za gozdove in rudnike izdana 7. februarja 1935 in sprejeta v vseh banovinah. V tistih banovinah, kjer je lov še last države (Srbija) ter v Dalmaciji, kjer je lov sploh prost, je izvrševanje te uredbe samo odloženo.« »Kar se tiče škode, ima posestnik, ki je škodo utrpel, pravico prijaviti to škodo občini. Občina pa mora skušati to zadevo poravnati. če to ne gre, odda zadevo odškodninskemu razsodišču (predsednika imenuje sresko načelstvo; poleg tega sta dva člana, od katerih enega imenuje _ oškodovanec, drugega interesent). To razsodišče izda rešitev, proti kateri ni pritožbe.« Nato je govoril dr. Sabothy, ki je opisal predvsem politične dogodke okrog znane »Šenčurske afere« ter o gospodarski povezanosti med Kranjem in podeželjem. Dr. Ivan Sajovic popisuje najprej gospodarske razmere, na koncu pa se pridruži resoluciji glede ustanovitve kmetijske zbornice. Dr. Vidic govori predvsem o lesni trgovini, za katero zahteva večjega pospeševanja ter vpraša, kaj je z resolucijo zadnje gospodarske konference glede takse na les. Ban pojasni, da je bila tozadevna resolucija predložena pristojnim oblastvom. Rozman Peter poudarja potrebo po ustanovitvi kmetijskih zbornic, Filip Križnik pa predvsem o položaju delavstva. Križnar Filip »vori, kako bi bilo treba kmeta zaščititi z lastnim zavarovanjem proti starostni onemoglosti^ Iz partije 34-2 naj se odvzame gotova vsota za kmetijstvo. Tudi pri ostalih poglavjih, odnosno posameznih postavkah bi se moglo po njegovem^ mnenju za kmeta nekaj pridobiti. Arnež Peter pogreša v referatu zt hudournike hudournik Lipnica - Ovsiše pri Podnartu, daije Močilnik v Boh. Bistrici in Razdrti potok v Kropi. Prosi, da se tudi ti hudourniki v programu upoštevajo, kor je nujna potreba, da se čim preje regulirajo. Dr. Ravnik Rudolf govori najprej o Mariboru kot_ železniškem križišču, nakar preide na kmetijski značaj banovine. Banska uprava hoče kmetijstvo intenzivirati Nima nič proti temu, da se kmetijstvo v dravski banovini intenzivira, ie pa proti tako zvaniip zimskim tečajem in šolam, ker pri nas ne morejo doseči uspehov, ker rabimo predvsem praktičen pouk. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru ne more več shajati z dosedanjo dotacijo Pri stroških ekonomije naj se ta postavka zviša za 20 tisoč dinarjev, to je od 160.000 na 180.000 Din. Govori proti eventualni ukinitvi kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, ki obstoja že preko 40 let, kar dokazuje, kako je ta postaja za Maribor potrebna. Ban odgovori, da ni slišal o tem, da bi se nameravala kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru ukiniti. član Klekl Josip prosi, da banska uprava podpre dograditev šole v Rakičanu. Potrebno je še dovršiti elektrifikacijo te šole in zgraditi poslopje za posle. Priporoča ustanovitev zadrug. Potreben je fond, iz katerega bi se podeljevale kmetom podpore v primerih nesreč. Prosi naj ban podpre stremljenje Slovenske Krajide, da »e v amandementu k bodočemu finančnemu Zakonu znižfl katastrski količnik Od 30 na 20. Člati Kugovnik Jurij poudarja, da ljudstvo zaupa banu ki bo pravično in objektivno izvrševal proračun, da bo denar prišel na pravo mesto. Potrebno je zadružništvo, a manjka ljudi za vodstvo zadruge. Naj bi se ustanovila zadružno šola v Mariboru. Paka šola bi bila važna tudi za koroške Slovence. Ing. Vrhnjak: Slovenjgraški srez je pretežno gozdarski in živinorejski. Elektrificiran je najbolj izmed vseh srezov, toda elektrifikacija ni izvedena ekonomično. ur. uesKovar pojasnjuje stališče. ki ga zavzemal Maribor in Spodnja Štajerska v pa vini. Spodnja štajerska je bila preje vedno postavljena. Tudi sedaj sc neupravičeno za Prosim, da se popravijo tudi komasacije občin, izvršene proti volji naroda. Banska uprava naj bi preštudirala način, kako bi se vzdržale cene na primerni višini. V mesto Šoštanj naj bi se namestil živino-zdravuik. Progi za podporo za okrajni pašnik v znesku 28.000 Din za popravilo hleva. Mihelčič Alojzij poudarja, da je zelo važna gospodarska panoga hmeljarstva, za kar je predvideno skupno 20.000 Din. Ta znesek je m tako važno gospodarsko panogo premajhen. Dalje, naj se ukrene vse, da se izvoz našega hmelja čim bolj pospeši. Kraljevska banska uprava naj ustanovi hmeljarsko nadzorništvo s sedežem v Celju, v Savinjski dolini naj pa ustanovi hmeljarsko selekcijsko postajo. (iale Josip izraža željo, da bi se postavka za gnojišča povišala za 50.000 Din in to iz partije 20., pozicija prva. Štrubelj Franc predlaga,, da banovina vzame v_ najem kako cementarno, ki ni v prometu, če bi pa to ne bilo mogoče, naj na banovina ustanovi svojo cementarno. Steblovnik Martin: Odredi naj se, d« se na učiteljiščih podpirajo kmečki sinovi. Nastavljajo naj se na kmetih učitelji — kmečki sinovi. Osnovnim šolam naj se dodeli vsaj polovica moških učnih moči. Pridruži se dr. Ravnihu in orosi, da se iz mariborske kmetijske šole napravi srednja kmetijska Šola. Kuder Ludovik poudarja zlasti potrebo, da se s (križanjem in dolgoletnim opazovanjem vzgoji nova vrsta hmelja, ker sedanfe nistnne degenerirajo. Zorenč Alojzij opozarja na poirebe in razmere v šmarskem srezu. Dr. Leskovar pojasnjuje stališče, ki pa je Fiauo-za- ... ■ .-------_- zapo- stavlja. Utemeljuje potrebo in upravičenost postavke za gledališče v Mariboru. Prosi da ostane ta postavka neokrnjena. Prosi, da se v bodočem proračunu vstuvi posebna postavka za ustanovitev zadružne šole v Mariboru. Prosi tudi, da se nadaljuje /apočeta akcija za reguliranje Pesnice. Iz bednostnega funda naj bi se letno določil 1,000.000 Din za te dela Dela naj vodi inženjer iz Maribora, da se zmanjšajo stroški. Prosi, du se poviša dotacija za vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru za 20.000 Din. Priznajo naj se zopet ugodnosti (dcuututij uradnikom na kmetijskih šolah, ki so jih svoj čas imeli in ki jih imajo v drugih banovinah in ki so priznane z zakonom. Bitnar Pavlin naglaša, da bi mogla Belo Krajino rešiti sadjereja. Ce pa hoče sadjereja uspevati, je potrebno dobro urejena sadna drevesnica. Zato prosi bansko upravo, naj se ta drevesnica čim prej ustanovi. Mladina iz Bele Krajine poseča kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Ko pa ti fantje absol-virajo kmetijsko šolo, prosijo, naj s« jim preskrbe službe. Zato naj se fantje na kmetijskih šolah vzgajajo predvsem za kmeta, ne pa za uradnika. Navaja dalje posamezne težnje črnomaljskega sreza. Dr. Jereb Peter: Pri nas prevladuje tip malega gozdnega posestva. Delitev parcel se pojavlja pri Kupoprodajnih pogodbah, vrednost prodanih parcel je malenkostna in vendar morata v stvari poslovati dva urada. Formalnosti za vlaganje takih prošenj so velike in stanejo tudi precej denarja. Zato predlaga, naj bi banska uprava omilila vsaj prakso glede obravnavanja in opreme teh prošenj. Ing. šivic pojasnjuje tozadevna pojasnila gozdnega zakona. Veble Demeter poudarja, da so bili leta 1932 odstranjeni iz službe nekateri kmetijski uradniki zaradi političnega prepričanja. Vprašuje, ali so v proračunu podane možnosti, da se te krivice popravijo. Naše kmetijstvo se mora prilagoditi naši industriji. Forsira gojitev oljnatih rastlin. Regulacija Tenienice naj se vzame v pretres. Pri hudournikih je bila Dolenjska zajx>9tavljena. Suha Krajina potrebuje veterinarja. Dr. Visenjak navaja, da se mu zdi postavka partije 21. in 15 previsoka. Priporoča glede podpor iz te postavke, da se dajo samo takim kompelen-tom, kojih starši se zavežejo, da se bodo njihovi otroci posvetili potem domačim kmetijam. Naj se nastavi še en kmetijski referent pri ptujskem okraju, tako da si bosfa potem oba po6le delila. Ban ugotovi potem, da je s tem vrsta govornikov izčrpana. Obljubil je. da bo številne izrečene nasvete in predloge po možnocti upošteval kol direktive. Eaen izmed predlogov pa je načelnega značaja, to je vprašanje osnovanja kmetijske zbornice. V Um vprašanju želi, da se banski svet tukaj javno izreče. Nato prečita resolucijo, ki jo je predlagal banski svetnik Brodar, in dostavi, da ni gotov, ali je on kompetenten za tako uredbo, vendar da je imcijafiva, če se sprejme resolucija, vendarle neke vrednosti, da se bo vsaj mogel na pristojnem višjem mestu sklicevati na dejstvo, da je bila ta resolucija tu sprejeta s tako in tako večino. (Odobravanje.) Nato odredi glasovanje s tem, da gospodje svetniki, ki se Strinjajo z resolucijo, obsedijo. Ban nato ugotovi, da je bila resolucija Sprejeta soglasno. Prihodnjo sejo je odredil za 19. II. ob 9. uri zjutraj z dnevnim redom: nadaljevanje razprave proračuna, in sicer pride na vrsto IV. oddelek (.t j. prosvetni oddelek). Nato je han ob tričefrf na 10 sejo zaključil. Danes t prosvetni proračun Dartes je na zasedanju banskega sveta, ki se je začelo ob 9, na dnevnem redu proračun prosvetnega oddelka. Tozadevno porinilo podaja načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. BreZnik: Prosvetne ražmere v dravski bfinovirti so sč v preteklem lefu razvijale pod Vtisom gospodarske depresije in pod Vplivom pomanjkljivih gmotfljh sredstev, ki jih nudijo prosvetnim upravama državni, banovinski ifi občinski proračuni. Clavnč težkoče, s katerimi sta se morala v preteklem letu boriti prosvetni oddelek kr. banske uprave Ifi ožji banovinski šolski odbor, so obstojale: 1. v velikem pomanjkanju učnih moči v vseh vf9tah naših šol. Saj je munjkaio nič manj kot 572 Učiteljev na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah, 2. V nedostajanju učilnic in drugih učnih prostorov, vsled česar sta morala po dva razreda uporabljati isto učilnico ali pa še celo dva različna učna zavoda. V celem še danes manjka 1064 učilnic. 3. V nedostajanju učil in raznih učnih pripomočkov. Vsled velike revščine učenci po raznih delili banovine nimajo niti učnih knjig niti zvezkov, a krajevni šolski odbori jim radi maloštevilnih denarnih sredstev ne morejo pomagati. 4. V pomanjkanju skoro vsakega nadzorstva nad šolami, ker ni denarnih sredstev in ker so manjkali nadzorniki. 5. V neurejenih gospodarskih razmerah raznih šolskih, oziroma občinskih odborov, ki niso v stanu zadostiti svojim obveznostim ter so potrebni sanacije. 6. V splošni obubozanosti prebivalstva, vsled česar je bilo treba sredstva za podporo revnih učencev, srednješolskih dijakov in visokošolcev izdatno povečati ter iskati novih načinov in potov za (»odpiranje. 7. V pomanjkanju sredstev, s katerimi so razne kulturne ustanove v slanu razširiti prosveto med najširše sloje naroda in v preobilici raznih društev z istimi cilji. Narodno šolstvo: 1 reba bo otvoriti še mnogo novih oddelkov, saj znaša v 250 razredih število otrok nad najvišjim jx> zakonu dopustnim številom (65); ustanoviti bo treba za oddaljenejše kraje posebne šolske jsostaje in šolske ambulante; razširiti bo treba zidavo šolskih poslopij, podpirati revne učence z učili in obleko. Meščansko šolstvo: Otvorile naj bi se nove meščanske šole v Žalcu in v Zagorju ob Savi. Čuti se (»omanjkanje kvalificiranih učnih moči. Premalo je učnih prostorov v Ljubljani. Srednje in učiteljake šole: Banska uprava bo tud: v bodoče podpirala akcijo za razširitev nizje gimnazije v Murski Soboti, za podržavljanje ženske realne gimnazije v Ljubljani in za ustanovitev [»osebne nižje ženske gimnazije v Mariboru. Neodložljiva je zidava poslopja za III. realno gimn.v zijo v Ljubljani. Visoke šole: Za zgraditev vseučiliške knjižnice v Ljubljani je tudi v bodočem proračunu predvidenih 200.000 Din. Postavka za [»odpore vrednim vi-sokošolcem je povečana. Narodna prosveta: Kakor doslej, bo banska uprava tudi vnaprej podpirala naša gledališča, glasbene zavode in Narodno galerijo v Ljubljani. Enako tudi najrazličnejša znanstvena društva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Sokolstvo potrebuje podporo predvsem za sanacijo svojih domov in dobi enake vsote kakor lani. Ob času poročanja referat še ni končan. Sahartn je najcenejši • • • na carinarnici 1 kg saharina = 500 kg sladkorja. Saharin je najcenejši na — carinarnici. Maribor, 18. februarja. Ta prešmentani saharinček, koliko ljudi je že spravil za zamrežena okna. V mariborski Jetnifc-nici imajo med gosti redoma 30% tihotapcev, ki odslužujejo tu svojo, od carinske oblasti prisojeno kazen, vse po večini zaradi saharina. Usoden je bil saharin tudi za železniškega zavirača Franca C. v Mariboru, ki je doživel danes popoldne na iiKiriborskent kolodvoru čudne prigodbe. Pred odhodom tovornega vlaka je Franček prisopihal z težkim zavojem pod pazduho in prav tako obteženo službeno torbico ter z obojim izginil v službeni voz. Vlak se je že z.ačel premikati, ko se je kar od nekod pojavil pripravnik finančne kontrole Miklavž Bolkov ter se brez vprašanja povzpel v službeni voz. Nekje je moral nepridiprav izvedeti, kaj je prinesel Franc v ti9tem zavoju in v torbici na vlak. Francu je jx»stalo vroče ob pogledu na dinancarja, ki se je kakor iz zemlje vzet kar naenkrat pojavil pred njim. Srce mu je razbijalo kot kladivo, ko ga je stražnik pozval, naj odpre torbico. Kar s sfio se mu je hotel postaviti po robu, ko pa je uvidel, da ne bo nič pomagalo, je skočil z drvečega vlaka ter jo urnih nog [»obrisal proti domu. Stražnik je med tem pograbil torbico in tudi sam skočil iz vagona. Na carinarnici so torbico pregledali ter našli v njej 5 kg saharina. Telefonirali so potem Se za via kom v Ljubljano, kjer je kolodvorska policija na- pravila v službenem vozu preiskavo ter odkrila tudi misteriozni paket, v katerem je bilo še 5 kg saharina. Nagel beg zavirača Frama pa si razlagajo na carini tako. da je imel Franček doma še najbrže več tega sladkega praška, pa jo je naglo odkuril domov, da ga je skril, ko je videl, da so prišli na sled njegovim skrivnostim. Nekdaj se je carinskim organom izplačalo Odkriti take saharinske zaklade. Saharin Je bil monopol in monoj»olna uprava je izplačala za razkritje nedovoljene trgovine lepe akontacije. Danes pa saharin ni več inonoj»ol. Prodaja se vrši lahko svobodno, če je bila poprej plačana predpisana carina, ki je visoka ter znaša 1000 Din pri kilogramu. V prvi vrsti so zainteresirani na tem, da se saharin v večjih količinah ne prodaja, prav za prav sladkorne tovarne in te bi morale v iesntci plačati finančnim organom nagrado, če zatirajo nelegalno trgovino s sladkim praškom. Nelegalna trgovina s saharinom je zvezana z velikimi težavami tn nevarnostmi, v legalni trgovini pa je saharin zaradi omenjene visoke carine predrag, da bi lahko Se sladkorju konkuriral. Prebrisani trgovci s saharinom pa so našli sedaj nov vir, kako priti poceni, pa brez nevarnosti do njega. Ves zaplenjeni saharin mariborska carinarnica prodaja na javnih dražbah. Doseže se pa na teh dražbah pri saharinu cena 400 Din za kg. Torej mnogo manj, kakor znaša pri uvozu samo carina. Za 400 Din se pa že izplača kupiti kilogram saharina, saj se računa, da odgovarja ta količina po svojem učinku 500 kg sladkorja. Razgrajali in kričali Celje, 18. februarja. Tako je izpovedula danes pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju neka priča, ko so sedeli na zatožni klopi 29letni pos. sin Premelč Ivan, 24letni delavec Sokler Anton in 21 letni delavec Kunst Martin. Imenovani so bili obtoženi, da so dne 18. decembra PJ35 v '/-gornji Sušiel v brežiškem sodnem okraju 1. ogrožali varnost Balona Ivana s tem, da so ga lovili po dvorišču njegove domačije in mu grozili, da ga bodo ubili jn pokopali; 2. so oborpžepi s samokresom in koli najiadii in telesno poškodovali šulerja Hermana, katerega so tepli s koli po glavi, pri čemer so mu povzročili pečenje desne čelnice in lobanjskega dna ter Frece Terezijo, ki so jo tepli po glavi in hrbtu; 3. neprestano so divje kričali »doli krvava vlada, doli krvava Jugoslavija«; 4. na poziv orožniške patrulje, da obstanejo, dvignejo roke in dopuste telesno preiskuvo, so s silo odrivali patruljo pri izvrševanju službenega poslu s tem, da so nanjo navalili, pri čemer je pokojni Premelč Anton udaril s kolom po puški, drugi neugotovljeni storilec pa oddal strel iz samokresa, tuko da jo bila patrulja primorana rabiti radi lastne obrambe orožje in je bil pri tem Premelč Anton s strelom iz puške ubit; 5. je Sokler Anton dne 14. istega meseca v Gre-govcih v brežiškem sodnem okraju s kolom težko poškodoval Pavliča Ivana « tem, da ga je pretepa) po vsem telesu V obrazložitvi navaja obtožnica, da so obtoženci in pokojni Premelč Anton omenjenega dne pretakali v Premelčevem vinogradu vino ter se vsi nekoliko opijanili. Okrog 16 ure so se vračali iz vinograda po banovinski cesti proti Spodnji in /gornji Sušici ter divje razgrajali. Omenjenega dne so bili obtoženci kakor tudi Premelč Anton kakor pobesneli. Napadali so brez povoda vsakogar, ki so ga srečali in vaščani so se v strahu umikali v svoje hiše pred pobesnelimi razgrajači, ki so bili vsi oboroženi s koli. Razgrajali so in kričali vse mogoče grdobije, klicali na korajžo in žugali vsakomur, do kogar so prišli. Ko so dospeli do hiše bizeljskega župana Balona Ivana, so se pognali nu njegovo dvorišče, kjer so lovili njega in njegovo ženo. Začeli so kričati t »Obkolimo hišo in vse pobijmo«. Balonu se je v strahu komaj posrečilo, da je pri drugih vratih skočil na cesto in odhitel na orožniško postajo prosit po-utpčl. Razgrajači pu so lomili leu od plotu in tekli za njim. Prav tako so brez povoda napadli in pretepli šulerja Hermanu ki je tudi prav tedaj odhajal na Orožniško postajo po pomoč. K4r je štller nosil pri sebi samokres, mu je Premelč Ivan med pretepavonjem žep. Poškodb izvedeniškem orožje in ga vtaknil v Hermana so bile po srartno-nevarne. Nato so odvzel oškodbe Šulerja niškem mnenju razgrajači odšli v trgovino Šekoranija Ivana, kjer se razgrajali približno 1 uro. Pri tej priliki se je Sokler spoprijel in ruval s Stermeckijem Jožefom, pri čemer sta oba padla na tla in pobila za rive sto dinarjev šip. Nato so se razgrajači, oboroženi s šulerje-vim samokresom in s koli podali v smeri proti Brezovici. Med potjo so oddali dva strela iz samokresa ter neprestano kričali in besneli. Tedaj jim je prišla nasproti orožniška patrulja, ki je bila o nasilstvih ze obveščena. Ko so prišli orožniki v bližino razgrajačev, so vzeli puške v pripravljenost ter jih pozvali, naj obstanejo in dvignejo roke. Pozvani v imenu zakona, naj stoje in dvignejo roke, so se spontuuo vrgli na patruljo in eden je celo oddal iz samokresa strel. Premelč Anton je (»a plani' proti pod-naredniku Grubiši, s kolom udaril po puški, da je omahnila na tla. V tem trenutku je kaplar Švigelj Franc oddal zaporedoma dva strelu iz svojo puške ua najbližjega napadalca. Pri tem se je zgrudil na tlu in obležal Premelč Anton, ostali trije so se pa razbežal) na vse strani. Ko sta orožnika posvetila z žepno svetilko, sta ugotovila, da je bil Premelč Anton ze mrtev, ker mu je krogla predrla prsi. Poleg Premelča je ležala vozna ročica, ki je izginila z Balonovega voza, ne daleč od tu pa se je nahajal Šulerjev samokres, v katerem sta bila še dva ostra naboja. Obdolženci kljub številnim pričam zanikajo vsako krivdo in valijo vso odgovornost na pokojnega Premelča Antona, o katerem zatrjujejo, da jc bil popolnoma pijan, Obdolženci sami pa da niso storili ničesar kaznivega, ker da so le mirili pobesnelega Premelča Antona. Vendar je po izpovedbah številnih prič dokazano, da so sodelovali pri vseli napadih in da odgovarjajo |»osamič za vsa dejanja, ki so bila Izvršena. Pri današnji ruzpravi so bile zaslišane številne priče, od katerih se je ena izrazila, da so obdolženci razgrajali in kričali kakor tigri. Obsojeul so bili: Premelč Ivan na 1 leto iu dva meseca robije, 120 din denarne kazni ter izgubo častnih pravic za 3 leta; Sokler Anton na I leto in 4 mesece robije, 120 din denarne kazni in izgubo častnih pravic za dobo 3 let ter Kunst Martin na 8 mesecev strogega zaj»ora, 120 din denarne kazni ter izgubo častnih pra- vic za dobo 5 let. iskovalni zapor. V kazen se jim všteje pre- U redite v obmejnega prometa z Avstrijo V Trgovskem dorim se je začela včeraj velika konferenca med zastopniki naših in avstrijskih oblasti. _ Predvsem so to zastopniki železnice, obmejne policije, trgovinskega ministrstva, notranjega ministrstva, poštnega ministrstva irt vseli ostalih v poštev prihajajočih oblasti. Iz Avstrije prisostvuje korilerenci 16 delegatov. Konferenco je včeraj dopoldne vodil ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnatelstvž dr. Aleksander Fatur v zastopstvu ministra dr. Spahe. Popoldne pa je vodil sejo načelnik dr. Bortčlna iz Bel-grada. 0 Včeraj je zasedal plenum, ki je pregledal v glavnem ves materiial, ki ga ima predelati. Ker je ta materija! preobširen, so ga razdelili na več delov in izvolili posebne komisije, ki bodo posamezna Vprašanja proučila in jih nato predložila plenumu. Tako so bili včeraj izvoljeni odbori za pro- učevanje železniških, carinskih, policijskih in veterinarskih vprašanj. V teh sekcijah se je delo začelo deloma že včeraj popoldne. Kakor rečeno( bodo predložile sekcije svoje zaključke plenumu, ta pa bo sestavil končno redakcijo predlogov, ki bodo slavljeni niši in avstrijski vladi. Pričakuje Se, da bodo konference trajale več dni. Kakor znano, je cela vrsta vprašanj, ki v obmejnem prometu med našo državo in Avstrijo niso tako urejene, kakor bi bilo želeti. Komisija, ki zaseda v Ljubljani, bo skušala odpraviti vse ne-dostatke In čim bolj olajšati potnikom odpravo poslov pri obmejnih organih. Ne gre pa samo za ureditev jJbstOpka za potnike^ marveč sploh za vso trgovino, posebno tudi trgovino z živino. Upamo, da bo konferenca rodila dobre usj»ehe, ki bodo of0-met med državam* rte dvignili. Simfonični koncert radijskega orkestra Iz ciklusa simfoničnih koncertov, ki jih prireja Radio-Ljubljana, smo v ponedeljek, dne 17. februarja t. 1., slišali v Filharmonični dvorani koncert predkiasične in zgodnjeklasične glasbe. Spored je izvajal radijski orkester pomnožen s člani Ljubljanske filharmonije. Kot solist je nastopil pianist Reinhold Gallatia, a dirigiral je ves spored naš mladi dirigent Drago Mario Sijanec, ki nas je s tem nastopom ponosno prepričal o smotrenosti m kakovosti svojega dela tako, da z nestrpnostjo pričakujemo njegovega prihodnjega koncerta. V prvi točki sporeda smo spoznali O. F. Ilandla: Concerto grosso v g-molu. Napisal je Handel to skladbo v najburnejsi dobi svojega življenja. Concerto grosso spada k skladbam, kjer tekmuje med seboj skupina solistov (v našem slučaju 2 violini in violoncello). Vsem lem nasproti pa se giblje gmota zborno zasedenega orkestra, ki ga podpirata 2 cemballa. Kot je danes navada, je tudi na tem koncertu nadomeščal oba cemballa en klavir. Kljub zanimivosti je ta skladba vplivala precej historično, zlasti ker je bila nerazumljivo nesorazmerje posameznih delov. V tej točki so nastopili kot solisti: Karlo Rupel (1. violina), Ali Dermelj (2. violina) in Gustav Miiller (violoncello). Mnogo bližji nam je bil naslednji Klavirski koncert v d-molu za klavir solo in godalni orkester J. S. Bacha. Solistični klavirski part te skladbe ie izvajal, dejal bi skoro preveč diskretno, R. Galla- tia, medtem ko ga je podpiral orkester v izborni dispoziciji. Po odmoru smo slišali najboljše podano točko večera J llaydna, Simfonijo št. 73 v D-duru, imenovano >'Lovska« po 4. stavku Allepro, kjer nas pogosto prevladovanje rogov spominja lova. Jasna forma te skladbe nam nazorno kaže, kakšna je bila vzorna oblika vse klasike, ki je dosegla z Beelho-venom svoj višek in zaključek Kot zadnjo točko smo spoznali skladbo Slovenca Jurija Mihevca uverturo k operi »Vilino dete«, katere prva izvedba je bila leta 1026 na Dunaju. Mihevc, ki je bil Bcethovenov sodobnik, se je posvečal predvsem dramatski glasbi in je napisal veliko število oper, ki so jih večinoma takoj izvajali na Dunaju, kjer je skladatelj živel. Čeprav nam ta skladba kaže dunajsko glasbeno vzgojo, vendar čutimo iz nje posebno z ozirom na melodiko in splošni značaj skladbe slovansko dušo. Vsa izvedba je bila na dostojni višini in priča leev. Orkester je zve iega igranja. Prav posebno pa moramo ponovno omeniti hvale- o dobri kakovosti izvajalcev. Orkester je zvenel dokaj enotno kljub kratki dobi skupnega igranja. vredno zamisel dirigenta Sijanca, ki pripravlja s sistematskim delom v dobrih izvedbah izbranega sporeda vse plasti naroda za dojemanje čiste glasbe dviga višino naše kulture. Ta njegov nastop nas je prepričal, da bo kos svoji nalogi. nv. Kaj je s Planico? Kaikor je znano, je za 8. marc predvidena velika skakalna tekma na naši veliki skakalnici v Planici. Znano je dalje, da je lanska odločitev FIS-«, ko ni hotela priznati naše planiške skakalnice, močno škodovala celi prireditvi. Ta odločitev je vplivala tudi na norveško smučarsko zvezo, ki je svojim članom prepovedala start. Stališče FIS-a, ki dopušča skoke eaitio do 70 m, in arguemntacija te odločitve, ki govore o akrobaciji, o nevarnostih rekordov na takih skakalnicah, so nam tudi že poznani. Za nas je bilo edino važno, da bodo prireditve na novo preurejeni skakalnici v Planici dovoljene. Upravičeno smo pričakovali, da bo letošnji kongres FIS-a to svojo odločitev izpremenil, saj za tem predlogom nismo stafi sami. ampak tudi drugi odlocilnejši krogi. Toda po izjavi, ki jo je dal predsednik športnih zvez Jugoslavije g. dr. Stevan Hadži, ki je obenem tudi najstarejši član FIS-e od njene ustanovitve, dopisniku agencije Avale, izgleda stvar takole: Predlaga se FIS-i, naj pomakne odnosno popolnoma črta mejo, ki jo je postavila za skakalnice; dokazoval sem, da je skakalnica odlično zgrajena in da je procent padcev na tej skakalnici izredno majhen in da se je lanska prireditev končala z sijajnimi rezultati, vkljub vsemu nisem mogel popolnoma uspeti, ker so mnogi odločilni funkcMonarji FIS-c temu predlogu oporekali in niso hoteli te meje iz- premeniti. Dosegel sem pa vendar, da je FIS-a prestavila mejo za skoke od 70 na 80 m. S tem sem pa sprožil besedo ing. Schtraumanu, ki je kot strokovnjak za skakalnice FIS-in svetovalec. Ta je izjavil, da pomeni »teh 80 m« tudi 86 In 88 m. Največ sem dosegel s tem, da sem dokazoval, da v istem času, ko zaseda kongres FIS-c in razpravlja o nevarnostih preveč dolgih skokov, trenirajo na veliki olimpijski skakalnici olimpijski tekmovalci, ki skačejo 86 m in to na skakalnici, ki po lanski odločitvi tudi ni dovoljena, če že ni prepovedana. Temu paradoksu, do katerega smo prišli po nemškem olimpijskem odboru, ki je zgradil brez dovoljenja FIS-e skakalnico, ki dopušča skoke preko 80 ni. se moramo zahvaliti, da se je meja začela pomikati naprej in da bo verjetno do prihodnjega leta odobrena tudi skakalnica v Planici za vse tekme, torej tudi za FIS-lne in vse mednarodne in olimpijske (kar za enkrat še ne pride pri nas v poštev) Švicarski inženjer Schtraumanu, FIS-in svetovalec za skakalnice, mi je obljubil, da bo prišel letos poleti v Planico in bo prejrledal naše skakalnice. Po tem obisku sem prepričan, da bo mnogo lažie doseči FIS-ino priznanje. Prihodnje leto se bodo vršile FIS-ine tekme v Franciji, leta 1938 pa na Finskem. Ce bo pa Finska z odločitvijo mednarodnega odbora priredi'a prihodnje olimpijske igre. potem se bodo pa FIS-ine tekme leta 1938 vršile na Norveškem. Stara pesem med trgovci in potniki Ljubljana, 18. februarju. Lojze z Dolenjskega, star potomec vojščaka, ki je spremljal Napoleona v Rusijo, je star 26 let in po poklicu krojaški pomočnik. Neki oglas ga je premamil, da se je ponudil pri nekem podeželskem trgovcu v kamniškem okraju za potnika Bil je sprejet. Imel je Lojze smolo. Posli niso šli. Moral je prinesti jamstveno pismo od svojega premožnega očeta — posestnika. Očetovo ime je ponaredil m tudi štampiljko pristojnega županstva, ki potrjuje resničnost podpisa, je pritisnil na izjavo. Državni tožilec ga je obtožil najprej ponarejanj* domače listine in hkratu tudi poneverbe, češ, da si je prilastil za trgovca inkasirani denar pri prodaji manufakturnega blaga. Danes je Lojze, ki je drugače čedno napravljen, stal pred sodniki. Lojze je sodnikom prostodušno pripovedoval: V resnici sem očeta podpisal. Sploh se malo razumem na trgovske posle. V šoli sem bil slab učenec. Se pisati se nisem naučil. Ko me je trgovec sprejel, sem mu dejal, da še dobro pisati ne znam. Odvrnil mi je, da je imel še slabšega, pa ga je izuril za najboljšega potnika. Obljubil mi je 15% pri volnenem in 5% pri bomžanem blagu, kolikor ga prodam. — Predsednik: Koliko ste si prisvojili denarja. Trgovec pravi, da okoli 50.000 Din. — Obtoženec: Za toliko nisem niti blaga prodal. — Državni tožilec: Stara pesem med Irgovci in potniki, ko pride do diferenc. — Trgovec kot priča je navajal, kakšna pogodba je bila sklenjena med njim in obtožencem. Oškodovan je za okoli 8000 Din, ki mu jih je obtoženec dolžan. Zaračunal je njemu 12% obresti. Po njegovem je obtoženec najmanj poneveril poleg 8000 Din še 4000 Din. Točno pa vsega ne more pojasniti. Po prav živahni obravnavi je predsednik naposled objavil sodbo. Obtoženi Lojze, ki se je sam zagovarjal brez ex-offo branilca, je bil obsojen le zaradi ponarejanja domače listine na 2 meseca 10 dni strogega zapora in 180 Din denarne kazni ali 3 dni nadaljnjega zapora, toda pogojno za 3 leta. Vsi zasebni udeleženci, med njimi tudi stranke, ki so pri njemu naročile blago, so se zavrnili na civilnopravno pot. Senat pa je II. del obtožbe, da bi si bil obtoženec kot trgovski potnik neupravičeno pridržal 8532 Din na račun prodanega blaga, zavrnil v smislu § 276 k p. Lojze je bil pač še neizkušen in ni imel za trgovskega potnika primerne trgovske izobrazbe. Lojze je sodbo sprejel. Male-i mu senatu je predsedoval s. o. s. o. Ivan Brelih, i javno obtožbo pa je zastopal drž. tožilec dr. Minko I Lučovnik. Drobiž iz domovine Ljubljana danes Koledar Danes, 19. februarja, sreda: Sv. Konrad. Jutri, 20. februarja, četrtek: Sv. Rajmund. Kaj bo danes Prosv. dvorana Trnovo: 14. večer prosvetnega društva Trnovo. Predava dr. Valter Bohinec- o Sueškem prekopu. Začetek ob 20 Predavalnica mineraloškega instituta: Ob 19 predavanje Antona Klepa o vzgoji drevja. Društvena dvorana Kodeljevo: Dekliški odsek Salezijanske prosvete: ob 20 sestanek. Dvorana delavske zbornice: ob 20 Delavski kulturni večer Mludinskc zveze JSZ. • Vrsto del iz angleške glasbene literature bomo imeli priliko slišati na prihodnji javni produkciji ljubljanskega drž. konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 24. t. m., ob četrt na 7 /večer v Filharmonični dvorani. Spored izvajajo: godalni orkester pod vodstvom prof. M. Škerjanca, sopranistki Fratnik Štefanija in Korenčan Štefka ter pianist R. Gallatia Natančni spored javimo. Samostojni violinski koncert priredi v petek, dne 6. marca, ob 20 uri v Filharmonični d'orani s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove naš odlični violinist Karlo Rupel. Natančni spored javimo. Predprodaja bo v Matični knjigarni. Delavski kulturni večer priredi Mladinska zveza JS7, v sredo t9. februarja ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so go-vorskl /bori in dramatični prizori ter glasben*' točke. Sodeluje tamburaški zbor MZ v Ljubljani. Vstopnina 2 din. Na koncu bodo izžrebali 10 vstopnic, katerih lastniki bodo prejeli lepe knjižne nagrade. Vabljeni! šiškarji! V črtrtek 20. t. m. ob pol 2« se zberejo v šoli ljubitelji vrtov k poučnemu predavanju sadjarskega in vrtnarskega društva. Opozorite eden drugega, posebnih vabil nismo poslali! Predava g. Koblar o goinoljastih cvetlicah. Zlasti člunicc vabljene! Gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sitida, I*?- februarja: Tuje dete. Izven Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Četrtek, 20. februarja: Gosposki dom. Premiera. Red Četrtek. Petek, 2t. februarja, ob 15 uri: Vesela božja pot. Dijaška predstava. Cene od 5 do t4 din. OPERA Začetek ob 20 uri. Sreda, 19. febr.: Ples v Savovn. H red Sreda. Četrtek, 20. februarja: ( armen. Rer' B. Petek, 21. februarja: zaprto Sobota, 22. februarja: A propos, kaj dela An dula? Premiera. Izven. DRAMA Prof. Šest študira v drami izvirno Vesni-čevo dramo »Gosposki dom«. Premiera bo v četrtek 20. t. m. 7.a red Četrtek V glavnih vlogah nastopijo: ga. Marija Vera, ga. M. Danilova, ga. v. Juvanova, ga. P. Juvanovn, ga. ŠariČeva, ga. Gabrijolčačeva, ter gg. Levar, Kralj, Jan, Daneš, Bratina, Drenovcc, Sancin in Potokar. Radio Programi Radio Ljubljana; Sreda, 19. februarja: 12 Ura »lovenakth pesmi ClflvSce). — 12.4o Vremenska napoved, poročilu. — 18 N »povod ea*a, objava »poroda, obvestila. — 13,13 Valč-kova ura (plofič). — 14 Vromonako porodilo, borini te-faui. _ is Otročka, ura: RoAnu Izrezovala delu (ifo*p. Zdravko Omerza). Lisica Zvitorepka mora pred sodbo, ivoinn sliiJcR (dlani Nar. glod.). — 18.40 Pogovori s poahiSndol. — 19 Naipvoed čns*. vremnnaku napoved, l>oroflln, ohjava »poreda, obvostil«. — 10.30 Nac. ura: Oospodmrski pomen nailh voda (g. VI. Kapo*). y I. odmoru: Glasbeno predavanje (K. Mntuu Hravnlcar); v II. odmoru: Napoved času’ vroinonska napoved, potočila. objava sporeda. — Konec ob 28. Drugi programi t Kreda, 19. februarja: Belgrad: ‘20 ZagreMki kvartet. — 21 Narodne peeml. — 21..to Jara. — Zagreb: ‘M) Prenos iz LduMJame. — Dunaj; 18.5» SalinkoferJevH opera »Dama v snu«. — 32.10 1/. starih in novih 7.voč-nih filmov. — 23.15 Jaza. — Budimpcita: lfl.30 Puccinijeva opera <1* Bohotne;. — 22.35 Citfuntika irliutba. - Trsf-MUnn: 20.« TT-mftt/niJOci In kultnimi večer. -21.35 Komedija. — 22.10 Madrigali. — 22.45 Plosna glasba. — Rlm-Bnril 20.35 RespUrhljerva opera «<>#enj«. — Prana: lfl.25 Pihala. — 20.20 Zemski »bor. — 20,50 Sehmditalerjevn igra ‘Poslovilitii večer«. — 21.25 Mly-nsrskr.gn vioMnnski koncert. — 22.15 Plošče. — Varšava: 20 Filmske melodije na ploščah. — 21 Chopinove kla virske skladbe. — 22 Plesna glasba (t* MOnakovega). - I'sa Nemčija: 20.15 Ura mlade genm-anije. - Berlin: 20.46 Pester večer. — Kiiiiigsbcrg: 21.10 Madi radijski orkester. — Hamburg: 20.49 Vojafckl večer. — Vrati-slava: 21.15 Iz avstrijskih alpskih dožel. — V tujski legiji. »Ne morčm pomagati gospod kapitan. Mali kenguru me je 9matral za svoio mater, pa mi je skočil za plašč. Nos je odgriznil V Zagrebli sc je v nedeljo dogodil javno na cesti čuden slučaj, ki sicer ni pustil za seboj težkih posledic, vendar je zanimiv zato, ker se ne dogodi pogosto. Ko jc neka že 40letna ženska Sla po pločniku Prila/.a, je priskočil k njej moški približno enake starosti in ji brez kakršnekoli besede odgriznil nos. Množici, ki se je v nekaj trenutkih zbrala okoli obeh, je moški na dolgo in široko razlagal, da je nos odgriznil kot maščevanje /.ato, ker ga je ženska. Ki jc bila pred leti še njegova žena, nenadno zapustila in pobegtiila k drugemu. Ustreljen tihotapec Ka,kor drugod, tako se poskušajo tudi v Zagrebu mnogkateri izogniti mestni trošarini in prihajalo po skrivnih potih s svojim blagom v mesto. Pred nekaj dnevi je v bližini Maksimirja na večer opazil mitničar, kako hoče nekdo vtihotapiti v mesto viino, za katerega je treba pri uvozu seveda v mesto plačati dinar za liter, te vrste tihotapljenje je bilo med okoliškimi kmeti že zelo pogoito, zaradi česar je mesto uvedlo ponoči oborožene mitničarje. Mitničar je neznanca pozval, naj obstane, ker pa je neznanec začel bežati, je nekajkrat za njim ustrelil in ga zadel v hrbet, Prciskiva je ugotovila, da je bil tihotaipec neki mesarski pomočnik, ki je skušal vtihotapiti le nekaj litrov vina. Policija je uvedla proti mitničarju preiskavo, da ugotovi, je li bil mitničar upravičen radi takega prestopka streljati. Rartjeni tihotapec se namreč bori s smrtjo. Poboj radi neveste Kumanovski puškar Blagoje Ilič se je ženil z nekim lepim dekletom iz okolice in za nedeljo napovedal svojo poroko. PrejSnji dan So trtu sorodniki neveste že pripeljali nevestine darove, nakar je Blagoje vzel harmoniko in se šel s svojimi prijatelji veselit zadnjega dneva svoje fantovske svobode, Med veseljetn in razigranostjo jfc pa edert vzroča premajhno število nastavljenih učnih moči. Glavni del razprave se je tikal vprašanja monopolizacije šolskih knjig, kateri se Sarajevska profesorska sekcija odločno upira. Olavni govornik je očital upravi to, da se šolske knjige odobravajo in izdajajo brez sodelovanja glavnega odbora profesorskega društva. Za šolske knjige zahtevajo svobodno izdajanje, kakor je v navadi pri vseh zapadno-evropskih kulturnih državah. S tem sc dvigne tudi vsebinska vrednos knjig. Vinogradniki brez žvepla Dalmatinski vinogradniki so doslej vso svojo potrebo po žveplu krili iz nabavk iz Italije, kar pa je z uvedbo sankcij postalo nemogoče Ti vinogradniki so porabili ogromne količine žvepla, ki ga zdaj skušajo kupiti na kakem drugem evropskem trgu. Rešitev lega vprašanja je toliko bolj nujna, ker se je na dalmatinskih trtah pojavila neka bolezen. Kakor kaže, bodo morali vinogradniki žveplo naročiti iz Češke ali Avstrije, s čemer pa utegnejo biti močno oškodovani, ker ie cena žveplu v Italiji mnogo manjša kakor v ostalih državah. Otrok brez rok in nog Decembra lanskega leta se je kmetu SerhatHču v Starem Majdenu ob Sani rodilo dete brez rok in brez nog. Otrok je kazal vse znake življenja pravilno razvitega deteta, vendar so starši vsak čas pričakovali njegove smrti. Trup je normalen, a namesto rok «ta na levi in desni strani zrasli dve ši-Ijasti kosti, namesto nog pa dve okrnjeni kosti, od katerih ima ena tudi prst. Praznoverni sosedje razlagajo ta slučaj zelo različno. Nekateri pravijo, da je to kazen za stare grehe, drugi pa zopet pravijo, da je roditeljem dete poslal Bog, da jih reši revščine. Zdravniki se za ta primer močno zanimajo in so ugotovili, da ima dete sicer popolnoma razvite notranje organe, ter po nričevanju očeta tudi nikoli bolno ni bilo. Otrok se hrani normalno in živi kar naprej. Zdravniki so tudi dognali, da je v tem kraju močno razširjena podedovana spolna bolezen. Lani 35 požarov Ljutomer, 18. februarja. V nedeljo, dne 16. t. m., se jc vi šil redni občni zbor Gasilske /upe sreza Ljutomer. Občnemu zboru je predsedoval župni starešina g. Lovro Kuharič, prisostvovali pa »o zastopnik oblasti g. Pogrujc, zustopnik občine g. Venčeslav Vilar, nuvoimeno\ani podstiiresma Gasilske zveze g. F ranc Snoj in preko 100 delegatov iz vseh čet ljutomerske gasilske /upe. Iz poročil funkcionarjev župe jo razvidoti med drugim sledeče: V župi je včlanjenih 54 gasilskih čet, nanovo ustanovljeni ita 2 četi. Izvršujočih članov je 1320 rezer nih 152, častnih V), podpornih 658. Gasilstvo poseduje 55 gasilskih domov, 7 gasilskih avtomobilov. 19 motornih brizgaln, 45 ročnih brizgaln. 10.649 m cevi in 905 gasilskih uniform v »kupni vrednosti 1.679.84^1 din. Požarov je bilo v prošlem letu v območju gasilske župe 35, kateri so uničili preko 850 tisoč dinarjev našega na i odrtega premoženja. S svojo tehnično in takojšnjo akcijo pri požarih pa je gasilstvo obvarovalo škode, ki presega 4 milijone. Po statistiki čet je bilo v prošlem letu izvršenih 162 redovnih vaj, 88 vaj z orodjem, 148 mokrili vaj z orodjem in 116 strokovno- lehničnih teoretičnih predavanj. Poleg tega so bile izvršene župne vaje, pri katerih je sodelovalo skupno 966 gasilcev. O kulturno-prosvetnem delu gasilske /upe je podal obširno poročilo prosvetni referent /upni podstarešina Jože Hrastelj Iz njegovega obširnega in globoko zasnovanega referata posnemamo sledeče: Kulturno-prosvetni odseki so ustanovljeni pri vseli včlanjenih četah, ki vršijo važno delo /n pov/.dlgo kulturno-.prosvdne In narodne zavesti, posebno z ozirom na naš obmejni položaj sreza. V teku preteklega leta je bilo prirejenih 162 sestankov-predavanj, katerim je prisostvovalo skupno 2780 članov, Nadalje so kulturno-prosvetni odseki vpri-/orili 17 gledaliških iger in 30 drugih javnih In družabnih prireditev in proslav katerim ie prisostvovalo preko 14.000 prijateljev naše gasilske organizacije. Zelo dobro je uspel tudi dvodnevni župni tečaj, na katerem so predavatelji obravnavali vsa tehnična, samaritanska in kiiitumo-pro-svetna vprašanja, katerega se je udeležilo 325 članov, povečini samih funkcionarjev posameznih čet. Delu gasilske župe Ljutomer želimo, da bi tudi v bodočem poslovnem letu smernice, ki so bile podane, obrodile mnogo uspeha v gospodarski in kulturni procvit našega obmejnega kroja. Hišni gospodar: »Ce policije še kaj časa ne bo, bom zadremal.« Tat! >Pa res, kar spat |*>jdile. Cemu bi dva nedela tu in čakala nanio?« i smrtnih 6 Metin in dva žtua Ravnatelj je nevoljno stresel z glavo: >Moj Bog, ne, — tega seveda nikdo ne zahteva. Toda način, kako ste se vedli, to je pa zares malo čudno. Tole policijsko poročilo tudi tako pravi.« Njegova roka je rahlo plos-nila ob papirje, ki so ležali razgrnjeni pred njim >Ali ga boste poslali naprej na poštno upravo? »Seveda. Toda do obtožbe in disciplinske preiskave najbrž ne bo prišlo. To bi pač bilo vse.« Berger se je zravnal, njegov obraz je postal bled. Zdaj je pa ddvolj,Hvala, bolan i nisem. Svojo službo bom opravljal.« Naglo se ' je obrnil, da bi odšel, toda zadržal ga je Lii-derseu, ki jo ravnolako vstal, s svojim po- i gledom, ki se je v njem mešalo sovraštvo z j užaljenostjo, razjarjena, težka in preteča raz- j draženost. »Prosim, da te nekaj povprašam, predno j groš,- je rekel, > Hotel bi to stvar razčistiti v navzočnosti gospoda ravnatelja, ko je že tudi | ostalo slišal. — Kaj hočeš reči z opombo, da je med tvojim in mojim položajem bila bistvena razlika?« Berger je odgovoril razmeroma mirno: Saj sem že rekel, da so tebe napadalci vrne-nadili.« »Ali je to vse?« »Ne. Ti si slišal, da so Quisthusa v sosednjem prostoru napadli ?< Seveda.« »Ali si takoj pomislil na napad?« Ludersen je nekaj časa prevdarjal, »Ne,« je odgovoril in se umikal; »na napad morda takoj ne. Na vsaik način pa na to, da nekaj ni v redu.« »Ali si takrat, ko je hudodelec vdrl k tebi, vedel, da je Quisthus že ubit?« »Ne.« »Torej nisi imel pojma, kako resna zadeva?« • »Wedel sem, da imam opravka z revolverjem, prav kakor ti.« »Da, toda nisi verjel v to, da bo streljal.« Na Ludersenu se je opazil sunek. Naenkrat je začel blejati: »Kako to veš?« Saj sem slišal, kaj si kričal.« »Kaj sem kričal? ,Strelja j, če si upaš’, sem klical.« Rahel nasmešek je šel preko Bergerjevega obraza. »Ne,« je dejal. Ludersen ga je gledal ves prepadel. »Strela božja, tega nisem klical?« »Ne?« Ravnatelj je poslušal napol nevoljen, napol radoveden. Zatem se je hitro sklonil nad papirji po pisalniku. Le za hip, nato je dvignil pogled. »Tako stoji vsekako v poročilu,« je dejal. Berger se je obrnil k njemu. »Seveda stoji tako, saj je ta del poročila narekoval Liidersen sam.« Za trenutek je vladala tišina, ki jo je Liidersen prvi pretrgal. »Ce veš ti bolje,« je rekel, ,pa povej, kaj sem klical?« »Ne upaš streljati, si kričal, ne upaš streljati!«’ Liidersen je postal rdeč kot rak. »AH si tako trden?« »Da, prav trden. To je namreč zelo važno. Tudi si prvič bolj korajžno zaklical, kakor drugič, četudi je to manj pomembno. Radi mene bi lahko veselo zaklical. Vse to zdaj nie ne pomeni.« Liidersen je težko požiral. »Hvala,« je dejal, »no in —?« Ravnatelj se je zdaj nepotrpežljivo vmešal : »Kaj pa je tako pomembnega na stvari?« Berger je odgovoril obema, pri čemer ni spustil Liiderseua iz oči: »To, da Ludersen ni verjel v kako posebno nevarnost. Mislil je, da bo treba kaj mnogo tvegati. Saj niti ni mislil, da bo falot streljal.« »A vi? Ali ste morda vi mislili?» Zdaj je ravnatelj postavil vprašanje. Berger je odgovoril, s pogledom še vedno na Ludersena. »Jaz sem vedel.« »Kako ste mogli vedeti?« »Kakor sem že povedal, sem najprej slišal, kako je Ludersen klical, kar torej ni pomenilo nič nevarnega. S tem sem pridobil na času, da sem lahko pomislil na blagajno. Drugo, kar sem slišal, je bil udarec, Ltiderse-nov krik in padec. Tedaj sem vedel, da preti resnična nevarnost. Nato sem videl ležečega Liidersena, kako se nad njim sklanja okrvavljeni hudodelec, in nisem vedel, ali živi ali je mrtev. Te tri stvari predstavljajo bistveno razliko, radi njih sem imel več časa za pre-vdarek. Morda pa tudi —« Tedaj se je zamislil in ni govoril dalje. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6,TIL Telefon 2994 in 29%. Uorava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ček Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Odkod in od kdaj imamo športne igre Marsikateri šport, ki ga danes gojimo, ima svojo zgodovino Na nesrečo pa imamo prav inalo dokazil, i/ katerih bi mogli o športih kaj obširnejšega povedati. Tako n. pr. vemo, da so skok v daljavo poznali že stari Grki in da je rekord pri njih znašal 16 m 60 cm, med tem ko naš rekord znaša samo 8 m. Kako pa so mogli Grki doseči tak rekord, ali niso nemara pri tem rabili kakega pripomočka, ali pa so morda njihovi poročevalci krivo poročali, o toni je težko reči kaj zanesljivega, ker nimamo nobenih drugih dokazov. Vsekakor pa njihovi zapiski pričajo, da skok v daljavo ni nov šport. Tudi nogomet so že poznali stari Grki. Od njih je ta igra prešla na llimljuue. v zelo zgodnjem srednjem veku pa je bila dobro znana že tudi na Angleškem, kjer se je po nji razvil tudi rugby, u a/vati tako po mestu tlugbyju na Angleškem, k jer ima svoj izvor. Ta igra je bila šele leta 1862. preuesena v Združene države, kjer so jo po nekaterih spremembah uazvali football. Populariziral je v Združenih državah to igro bostonski klub »Oneidas«. Prva tekma vseučiliškili nogometnih klubov sc je vršila leta 1 S6*>. Tekmovali sta univerzi v Princetonu in llutgersu. šele zdaj je E ostal football popularna igra in ima poleg aseballa prvo vlogo v ameriškem športnem svetu. Igri polo in tenis sta po vsej priliki perzijskega izvora, čeprav sta bili istočasno znani že tudi v starem Egiptu. Grki in Rimljani so na ti Marjeta s strojem RaVateljtsvo opernega gledališča v Minuea-polisu jc postavilo menda tehničnemu napredku na ljubo v tretjem dejanju »Fausta« na oder namesto prcslice šivalni stroj. Marjeta jc zapela znano pesem o kralju v Thuli in sedela pri stroju tako. da so razločno videli gledalci znamko znane tvrdke Singer. To je užalilo nekega klasično izobraženega poročevalca. Izjavil je, da postanejo vzdihljaji: »O, kako bi hotela zvedeti, ime onega mladeniča, ki sem ga srečala sinoči« naravnost smešni, če drdra vmes šivalni stroj s pogonom na nogo. Občinstvo bi moralo izjaviti, kaj misli o sličnem barbarstvu. Dnevnik je prejel prihodnji dan več izjav čitate- ljev. Vsi so pisali, da ne razumejo kritika. Zakaj napada Singerejeve stroje? Saj je to nedvomno najboljša zuajnka v Zedinjenih državah ... ★ Škotska snubitev Stari Škot in sin gresta auubit. Ko so se že o vsem dogovorili in zedinili o doti, zaskrbljeno vpraša stari Skat smufoljeinko: »Ali ti bodo rokavice številka sedem prav? Sicer areva drugam ...« »No. na tem se vendar ne bomo razbili...!« »Pač! Novih rokavic svoje pokojne žene pa že ne bom zavrgel!« Eno izmed prvih giljotin, smrtnih strojev, ki jih je iznašla franc, revolucija, so te dni prodali v Parizu na javni dražbi. Ta je odsekala glavo zadnjemu francoskemu kralju, Mariji Antoinetti, poleg nešteto drugih. dve igri z viška gledali, zato se pri njih nista udomačili. Prva kakor druga igra je bila v starem Egiptu predpravica kraljev 111 knezov in tako mesto sta ohranili tudi v srednjem veku. Reformirali in popularizirali so obe igri na Angleškem iu to šele pred kakimi 150 leti. Igra golf je nizozemskega izvora. Od tam je, prešla na Škotsko, kjer so jo čislali kot »starodavno in častno game of gaulfc. Igrati so jo smeli samo plemiči in velikaši. Leta 1457. so igro nazvali ■ kraljevsko« ter jo prepovedali eelo plemstvu. V osemdesetih lotih preteklega stoletja so presadili golf v Združene države in od leta 1910. jc postala popularna vsepovsod. Baseball je razmeroma mlada igra, toda o načinu njenega nastanka nimamo nobenih trdnih poročil. Vse, kar se o tem piše, so zgolj osebna mnenja in naklepanja. Znano je samo, da je leta 1819. neki Anglež Abner Doubleday sestavil pravila te igre in da mu je njegovo rojstno mesto Cooperstovvn postav ilo pozneje zato krasen spomenik. Na snegu in ledu so se prvi zabavali Finci. Narodni muzej v llelsingforsu ima med drugim v svoji zbirki tudi 3600 let stare skije, ki so jih našli v srednji Finski. Izraz »skiš izvira iz tinske besede »suksi«. kar pomeni snežne čevlje. Vpliv godbe na tempo deta V Združenih državah so v raznih delavnicah in drugih poslovnih prostorih uvedli godbo, da bi videli, kako bo vplivala na tempo dela. Preizkušnje so dale različne rezultate, odvisne od vrst godbe. V neki tvornici v Connecticutu je n. pr. tvorni-ški orkester med delom od ene do dveh popoldne igral samo bojne koračnice. Delavnost je v tem primeru porasla za 75 odstotkov. Od dveh do treh so igrali samo valčke. Delo je napredovala za 68 odstotkov. Od treh do štirih pa je bil na vrsti jazz-band, ki je pognal delavnost kar za 78 odstotkov. V neki prodajalni obutve v San Franciscu so imeli zaposlenih deset črncev, ki so gostom snažili čevlje. Uradnik, ki je pri blagajni pobiral denar, je med odmori menjaval plošče v patefonu, ki je igral vesele im izpobudne jazz ^skladbe. Kmalu je opazil, kako gre zamorcem delo hitreje izpod rok. V neki tvornici čokolade v Ohio so si delavke med delom preganjale enoličnost in dolgčas s pre-vnetim razgovarjanjem in smejanjem. Tvorniško ravnateljstvo, ki ni hotelo ženskam vzeti njihovega veselja s prepovedjo raztovarjanja, je dalo v dvorani namestiti patelon, ki je igral vesele, poskočne plesne melodije. Ženske so kmalu kar same po sebi utihnile in rezultati dela so bili čedalje bolj razveseljivi. Po vseh teh poskusih so veščaki sprevideli, da godba zares pospešuje tempo dela in ubla-žuje zraven tudi utrujenost delavcev in delavk. Pokrajina s konca sveta? Ne, samo divji kos narave iz maloazijske Kapadocijc. Kako v Indiji snubijo Nemški gradbeni inženjer v Bombayu 'Kurt 11. opisuje med drugimi potopisnimi zanimivostmi tudi svatbene slovesnosti indskega plemena Bhilov, pri katerih je bil ob neki priliki navzoč s svojimi evropskimi tovariši. Te-le zanimivosti je ohranila njegova beležnica: Kot arhitekti smo dalj časa gradili palačo nekega domačinskega kneza v Vzhodni Indiji. Kraj je bil več sto milj oddaljen od večjega mesta. Zidali in delali smo z vsemi sodobnimi pripomočki komforta in sloga. Navadno delo so nam opravljali domačini, ki so nedvomno še pred nekaj desetletji z lokom in puščicami pohajali' jx> rodnih gozdovih. To so bili pripadniki plemena Bhilov, ki so se najtrdovratneje upirali amgle-škim osvajalcem in se nato umaknili pred njuni v nedostopne gozdove, kjer so se dolgo časa izogibali vseh stikov z Evropci in tako najpristneje ohranili svoje prvotno lice. Ko pa je angleška civilizacija in mdnstrijali-zacija prepregla vse kote ogromne Indijske dežele, so se nazadnje tudi Bhili prikazali iz svojih skrivališč. Pometali so od sebe loke in puščice in danes delajo kakor drugi rojaki v tvomicah in pri prometnih podjetjih. Kljub temu pa so še vedno ne-zaupni do tujcev in so zlasti v notranjem rodbinskem življenju ohranili svoje tradicionalne šege in navade. Mi smo bili skoz in skoz obzirni do njih iu bržkone je bilo to vzrok, da so nas ob neki priliki povabili na svatbene slovesnosti nekega domačega para. Na vse zgodaj smo sc odpravili na pot. Njihova vas je bila skrita sredi gostega gozda, toda že od daleč so nam udarili na uho bučni glasovi godbe in veselega vzklikanja. Sprejeli so nas zelo prijazno in nas takoj pogostili s sokom sladkorne trstike in »panom«. »Pan« je neka vrsta sladkorja, zavitega v listje, a njegov okus spominja na drevesno skorjo, pomešano s kravjekom. Težko nam je bilo premagati gnus, ki smo ga čutili do te sladščice,- toda njihove gostoljubnosti nismo smeli odkloniti in smo vzeli ponudeno gostilo. Ko smo si ogledovali kočo in njeno bogastvo, nam je iznenada zadonel na uho glas bobna. Na ta znak je vsa družba planila ven. Z drugimi vred smo krenili do hiše mladega ženina, V rdečih oblačilih je stopil fant iz svoje hiše. Na obrazu je imel zlato m srebrno izvezeno krinko. V tem trenutku jc najmočnejši možakar stopil iz množice, sc pripognil, dvignil ženina ter ga jx>-ložil na nosilnico. Tako ga morajo nositi do večera, kajti mladi gospod ne sme p>eš hoditi. Družba se je s tem bremenom plešoč odpravila dalje in se nato ustavila pred hišo neveste. Obdana od svoje rodbine je stopila nevesta iz hiše. Bila je čez in čez zastrta s težkimi tenčicami. Medtem so pred hišo postavili oltarček iz bambusa in listja. Na oltarček polagajo sorodniki obeh zaročencev svoje darove. Vsi se nato tesno zavijejo v svoja oblačila, a bodoča taišča vrže ženinu na glavo daljšo Meniške votline v kapadocijskih gorah oglavnieo ter ga vodi z njo sem ter tja. Tako je zasnubitev končana. Toda mlada zaročenca morata imeti obraza še nadalje zastrta in šele jx«no |X>d večer se smeta [»gledati. To je jx>gosto trenutek velikega razočaranja za mladega ženina, kajti' po stari navadi njegovi starši svojo bodočo snaho slepo kupijo, ne da bi vprašali jx> njeni zunanjosti in volji. Nato se spet oglasi boben, toda bolj potiho. Ritem udarcev postaja vse živahnejši. In ne meneč se za sonce, ki neusmiljeno prij>eka, se zasuče vsa družba v divjem plesu, da nerodne cokle trče na vse strani. In tako plešejo do sončnega zahoda, nakar plesalci s penami na ustnicah in smrtno trudni popadajo jx> travi. Civilna tista angleškega kralja Civilna lista novega angleškega kralja Edvarda VIII. ne bo nič manjša in nič večja kakor je bila lista njegovega očeta Jurija V. Angleški kralj prejema letno 742.000 funtov šterlingov, v našem denarju 185 milijonov. Waleški princ prejema dohodke tudi iz svoje dežele. Komu bo sedaj pripadal ta dohodek, ka je Waleški princ postal angleški kralj, še ni znano. Dohodki iz jx>sestev Waleškega princa dado čedno vsoto 245.000 funtov (61 milijonov dinarjev). Ostali angleški princi prejemajo vsak jx> 2 milijona v našem denarju, če se oženi, pa 4 milijone. Princese pa dobe vsaka dober milijon. Značilno pa je, da se dohodki članov kraljevske rodbine, enako kakor vsakega drugega državljana, jx»dvrženi davku — dohodnini. Pota strele Fizika Scheanman in Collins v Captownu sila snimala bliske, ki so tako značilni za podnebje Jiržnc Afrike. Zgradila sta v ta namen posebno kamero, ki ima dva objektiva z naglim kroženjem im zaklop, ki dopušča snimke do enega milijonskega dela sekunde. Po več tisočih posnetkov. sta ugotovila, da je blisk vedno vsota dveh električnih nabojev, kar ni bilo fjoprej znano. Prva izpraznitev ali »predstrel« gre v obliki tenke preme črte od nabitega z negativno elektriko oblaka proti pozitivno nabiti zemlji. Ta struja elektronov jonizira zrak in pripravlja drugo glaivmo izpraznitev, ki jo imenujemo blisk. Slednji ubira isto pot, toda v nasprotni smeri od zemlje proti oblaku. Na ta način šviga vedno strela iz zentlje v nebo, čeprav se nam zdi, da se spušča iz nebes na zemljo. Ugotovitev se zdi čudna, a je neomajno dokazana po tisočerih fotografskih snimkih. Sankcije Skoro ves eksport čaja je v angleških rokah. Zato velja v Italiji za veleizdajalca tisti, ki pije angleški čaj; kot nadomestek uživajo zmes, ki prihaja iz Eritreje. Kava je dovoljena, ker prihaja i* Brazilije, ki ni med sankcijskimi državami. Tudi kc ne smo vnet državljan oblačiti v angleško blago. Sicer so pa takšne odredbe ob času mednarodne napetosti običajne. Težko pa je reči, če je že kdaj Sel kak narod tako daleč kot angleški za časa burske vojne. Francosko časopisje je takrat neusmiljeno napadalo angleško osvajalno politiko, kar je angleške patriote tako razkačilo, da so raz bili svoje mize, ker so bile te politirane — s fran coakim lakom.