Posamezna številka 14 vinarjev«
Stev. 26.	r liodim v m, dne 31. mm m,
Leio il\\.
mm Valja po poitl: ws m Mto leto naprej.. K 3»-aa ea mesec „ .. „ sa Senčijo oeloietno. „ n estale inozemstvo. M M'-
▼ Ljubljani na dontt Sa eele leto naprej.. K 38-— sa aa aeseo „ .. K 2-70 V aprnl prejemu nitrita* „ 2-so
■B Sobotna izdaja: s.
Sa sa.a leto.....K
aa Renčijo oeloietno. „ 10--sa ostalo iaosemstvo. „ U —
i Inserati:
Enostolpna petltvrata (72 mm široka ln 3 nun vUoka ali uja
prostor) za enkrat . . . . po 50 7 na dva- in večkrat . „ 43 „ pri večjih naročilih primeren popust po donovorn.
Ob sobotah dvojni tarif.
i Poslano:
Enostolpna petitvrsta K V— I shaja vsak dan izvzemšl nedelje In prasnite, ob 3. nrt pop. Bedna letna priloga vozni red
HT Uredništvo je v Kopitarjevi uUol Stev, 8/in. Honopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne se sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. «=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št 24.797, ogrsko 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravntškega telefona št 188.
teki naraščal pri trgovski mornarici in Slovenci.
;	Piše Henrik Steska.
I, Z ozirom na rastoči pomen Trsta, Reke in Splita za trgovino, postaja tudi naša trgovka mornarica vedno važnejši faktor v narodnogospodarskem življenju naše monarhije.
Kljub svoji ugodni legi v zaledju Trsta iti Reke pa Slovcnci žalibog ne vpoštevajo dovolj pomena trgovskega pomorstva in se le malo pobrigajo za isto. Temu dejstvu se ne smemo čuditi, ako pomislimo, da je lični jezik na navtiškem oddelku c. kr, trgovske akademije v Trstu in na navtiški ioli v Malem Lošinju izključno le italijanščina. C. kr. navtiška šola v Dubrovniku m ona v Kotoru pa sta za nas preoddaljeni in je učni jezik na teh dveh zavodih le v splošnih predmetih hrvaščina, v strokovnih predmetih pa italijanščina.
Pričakovati je, da se v tem oziru razmere po vojni izboljšajo in se hrvaščini da prednost pred italijanščino in to tembolj, ker se naši mornarji rekrutirajo pred vsem iz hrvaškega primorja z otoki Krk, Cres in Lošinj, iz Dubrovnika in z polotoka Pe-Iješca in iz Boke Kotorske, tedaj iz povsem hrvatskih krajev. Kakor se čuje, se vrše predpriprave za ustanovitev hrvatskih pa-ralelk na navtiški šoli v Malem Lošinju,
O ustroju teh šo! ne bom natančneje ■jovoril, omenjam le, da obstoje naše štiri navtiške šole iz dvorazrednega pripravljalnega tečaja in iz trirazredne strokovne šole. Za vstop v pripravljalni tečaj se zahteva dovršeno 12. leto in ono znanje, ki odgovarja učnemu smotru 5. razreda šest-razredne ljudske šole. V prvi letnik strokovne šole pa morejo vstopiti le oni, ki so 'dovršili 14. leto in ali pripravljalni tečaj ali nižje štiri razrede gimnazije, oziroma realke ali pa trorazredno meščansko šolo.
Na Reki obstojati dve mornarski akademiji in sicer c. in kr. mornarska akademija za vojno mornarico z nemškim in kr. ogrska navtiška akademija za trgovsko mornarico z madžarskim učnim jezikom.
C. in kr. mornarska akademija za vojno mornarico na Reki ima štiri letnike. Za vstop v I. letnik se zhteva dobro dovršeni 4. razred kake javne srednje šole. V zadnjem času so se sicer tudi nekateri Slovenci zanimali za to akademijo, posebno ker sta nekaj prostih mest ustanovila deželni odbor kranjski in mestna občina ljubljanska. Ker je pa vstop v to akademijo zelo otežkočen in omejen in je šola namenjena za vojno mornarico, ta zavod ne pride v poštev za trgovsko mornarico.
Edina navtiška šola v monarhiji, ki je
kolikor toliko pripravna za naš mladi naraščaj, je c. kr, hrvatska pomorska akademija v Bakru pri Reki. Ta akademija se je šele v jeseni 1. 1917. ustanovila. Preje smo imeli v Br.kri navtiško šolo v dvema pripravljalnima razredoma in s petimi nav-tiškimi razredi. Za vstop v 1. pripravljalni razred navtiške šole je bilo predpisano dovršeno 10. leto in dovršeni 4. razred ljudske šole.
V 2, pripravljalni razred in v I, in II. navtiški razred so se sprejemali učenci srednjih šol na podlagi sprejemnega izpita iz onih predmetov, ki se niso, oziroma, ki so se v manjšem obsegu podučevali. Ta navtiška šo'a se itn?, sedaj polagoma pretvoriti v pomorsko akademijo, ki bo sesto-jala iz dveh pripravljani1"'. in štirih strokovnih navtiških razredov. V 1. pripravljalni razred nove akademije se vpisujejo le oni učenci, ki so dovršili 2. razred gimnazije-realke, realne gimnazije itd. V 1. in v 2. pripravljalnem razredu se uče gojenci istih predmetov, kakor v 3. in 4. razredu hrvatskih gimnazij, samo da se poučuje namesto latinščine italijanski jezik. Iz tega tudi sledi, kakšno znanje se bo zahtevalo za sprejem v 1. strokovni akademijski razred, V jeseni 1. 1917. se je otvoril 1, pripravljalni akademijski razred. Temu razredu bodo polagoma še sledili ostali letniki, dočim se bode vsako leto po en letnih navtiške šole opustil.
Ta šola se mora zelo priporočati, posebno ker ima svojo lastno veliko šolsko ladjo »Vilo Velebita«, na kateri se morejo učenci vežbati.
Slovenci, !ci ne obvladajo popolnoma hrvatskega jezika r.e podvržejo izpitu iz hrvaščine šele po preteku nekaj mesecev po začasnem sprejemu v šolo.
Ker se nahaja mesto Bakar v bližini slovenskega ozemlja, mislim, da bo ba-karska pomorska akademija dobro služila tudi Slovencem.
II. Učenec, ki jc z uspehom dovršil kako navtiško šolo oziroma pomorsko akademijo, postane pomorski kadet. Glede nadaljnega napredovanja obstojajo pri avstrijski trgovski mornarici naslednji predpisi
Krmilar (Steuermann, Leutnant) je pomorski častnik. V dosego te lastnosti se zahteva starost 19 let, vsposobljenost za pomorskega kadeta, 18 mesečna pomorska vožnja in z uspehom prebita izkušnja za krmilarja. Kapetan daljne plovitve (kape-tan v ožjem pomenu, Schiffer der weiten Fahrt) more postati tisti, ki je vsaj 22 let star, 16 mesecev služil v pomorski vožnji kot krmilar (oziroma kapetan velike obalne plovitve) in prebil izkušnjo za kapetana daljne plovitve. Tak kapetan sme voditi morske ladje vsake vrste. Poleg teh činov-
nih lastnosti poznamo pri trgovski mornarici še dvoje častniških mest in sicer kapetana male obalne plovitve (Schiffer der kleinen Ktistenfahrt) in kapetana velike obalne plovitve (Schiffer der groGen Kii-stenfahrt).
Za kapetana velike obalne plovitve je predpisana starost najmanj 20 let, 36 mesečna pomorska vožnja oziroma za one, ki so usposobljeni za kadeta, le 24 mesečna pomorska vožnja in končno z uspehom prebita izkušnja za kapetana velike obalne plovitve. Kapetan velike obalne plovitve sme voditi jadrnice velike in male obalne plovitve, parnike pa le tedaj, če ima tudi izkušnjo iz ladijskega strojeznanstva. Manjše so zahteve za kapetana male obalne plovitve, ki mora dokazati starost 20 let, triletno službo na morskih ladjah in z uspehom prebito izkušnjo za kapetana male obalne plovitve, a voditi sme vobče le jadrnice male obalne plovitve.
Dočim obsega mala obalna plovba le Jadransko morje do predgorja S. Maria di Leuca in do rti Clarenza z vštetim le-pantskim zalivom in jonskimi otoki, obsega velika obalna plovba vse Sredozemsko morje, Sueški prekop, Rdeče morje z. Adenskim zalivom, Črno in Azovsko morje. Daljna plovba vsebuje vožnje po vseh morjih.
Posebni predpisi veljajo za prestop pomorskih kadetov, praporščakov in pomorskih častnikov naše vojne mornarice k trgovskemu pomorstvu.
C. in kr. pomorski kadeti, ki ce rekrutirajo iz absolventov c, in kr. mornarske akademije na Reki in c, in kr. pomorskih aspirantov z maturo srednjih šol oziroma z odhodnico navtiških šol, ne rabijo nobenega dpkaza za dosego lastnosti kadeta trgovske mornarice, c. in kr. pomorskim praporščakom z izpitom za pomorskega častnika ni več treba izkušnje za krmilarja in izkušnje za kapetana velike obalne plovbe. Čin c. in kr. linijskeladijskega poročnika nadomešča izkušnjo za kapetana daljne plovitve. Nasprotno pa imajo r.avti-čarji trgovske mornarice razne ugodnosti. Tako smejo absolventi navtiških šol, ki so bili vsaj 1 leto kot kadeti na vožnjajh izven mej male obalne plovbe služiti tudi kot enoletni prostovoljci pri c. in kr. vojni mornarici.
Nadalje bodi omenjeno, da novi predpisi iz 1. 1912. natančno določajo, koliko častnikov mora biti na ladjah trgovske mornarice, kdaj se za zapovednika ladje male oziroma velike obalne p1ovbe zahteva večja usposobljenost (n. pr. za zapovednika ladje velike obalne plovbe usposobljenost za kapetana daljne plovbe itd.) in kakšna mora biti usposobljenost I. oziroma II. častnika na ladji.
Končno ne smemo pozabiti ladijskega zdravnika. Na ladjah namreč, ki plovejo izven mej male obalne plovbe in štejejo nad 50 potnikov ozir. z vštetim moštvom nad 100 oseb, mora biti vsaj 1 zdravnik, na ladjah z več nego 1000 oseb se mora nahajati še drug zdravnik. V izjemnih slučajih se ladje za vožnje v mejah velike obalne plovhe oproste dolžnosti nastavljanja ladijskega zdravnika.
Za ladijske strojnike veljajo posebni predpisi.
Opozarjamo naše ljudi, naj se kolikor mogoče posvete mornarici. To polje smo precej zanemarjali. Naša bodočnost je morje in morje morajo zasesti naši ljudje. Zahtevamo pa v Trstu navtično akademijo s slovensko-hrvatsko-srbskim jezikom!
Iz zapiskov državnega zbora.
Če poslanca nekaj časa ni na Dunaju, ga ob zopetnem prihodu pozdravi zbor-ničina pisarna s kupom — tiskovin. Letos čez božične počitnice se je n. pr. nabrala skladalnica tiskovin v visokosti skoro ene pedi, obstoječa iz med tem časom dotiska-nih stenografskih zapisnikov plenarnih sej, interpelacij, predlogov, odgovorov ministrov na razna vprašanja. Delo poslancev nikakor ne odseva samo iz zapisnikov plenarnih sej; nasprotno bi bila slika o delu parlamenta na podlagi teh zapisnikov silno skrivljena, netočna. Iz interpelacij n. pr. se prepričaš veliko bolje, kako skrbi zastopstvo kakega naroda ali dežele za koristi volilcev. Kdor bo pisal zgodovino sedanje vojne, bo našel v interpelacijah Jugoslovanskega kluba, vloženih v zadnjem času zlasti glede narodnih persekacij našega prebivalstva, obilno prezanimivega gradjva. S tem gradivom se danes ne nameravamo pečati. Omeniti hočem le nekatere stvari iz gori omenjene skladalnicc tiskovin, na katerih nam je obstalo oko pri površnem pregledovanju.
V prilogi I. k 42. seji poslanske zbornice v 22. zasedanju (dne 23. novembra 1917) je natisnjena na str. 4049—4034 (25 strani!) interpelacija poslancev dr. Korošca, dr. Ravnikarja, prof. Jarca, dr. L. Pogačnika in tovarišev na celokupno mini-sh-stvo v zadevi prepovedi rabe slovenskih čitank na srednjih šolah. Interpelacija razpravlja obširno o vseh sestavkih, ki so baje neprimerni za vzgojo naše mladine, dokazuje stvarno ne-utemeljenost prepovedi rabe naših sred-nješolskih čitank, ki bo ostala za vse čase ne samo poučen strokovno spisan komentar za razlago grajanih spisov, ampak spada tudi v naš muzej — specielno v vojni muzej — kot zanimiv prispevek k naši kulturni zgodovini.
Nesreča.
Franpois Coppee. — Prevedel A. P.
Ko je zatonilo solnce — nekega pe-pelnatega januarskega dne — sem odložil pero in sedel v kot pri kaminu. Soba je bila že par ur kurjena, bila je polna dima mojih cigaret in zato še temnejša, Grebel sem v ognju in se vdal srečni utrujenosti, ki sledi po posrečenem delu. Iz sna me prebudi zvonček,
»Prišla je neka dama v žalni obleki z majhnim dečkom in želi govoriti z gospodom«, je poročala služkinja z nekoliko za-ničljivim glasom, s kakršnim priglašajo služabniki obiske manjše pomembnosti.
Rekel sem ji, naj jo pripelje k meni in par hipov potem sem ugledal žalostno dvojico, bližajočo se skozi poltemo.
Ona je morala biti mlada, ta visoka, žalostna vdova, kajti drobni fantek, oči-vidno sinek, ki sc je stiskal k njenemu črnemu plašču, je moral imeti komaj šest let; toda mati in otrok sta bila tako oslabela in zmučena od nesreče, da se je žena videla na prvi pogled postarna, tudi deček se je zdel starejši.
Bližala sla se po debeli preprogi z bojazljivim omahovanjem nesrečnikov;
skoro bi kdaj spodrsnila. Ko sta obstala pred menoj, v tihem mraku sobe, bleda, črno oblečena, mati s širokim pajčolanom, pod katerim so bile čudne sence, sem se stresel, kakor pred dvema prikaznima.
»S kom imam čast? ...« sem vprašal, kazaje na divan.
Uboga žena je sedla, pritegnila dečka k sebi in odgovorila s temnim a sladkim glasom
»Sem vdova Agricola Malleta ... Reklo se mi je, da ste ga nekdaj malo poznali.., pred vojno ... in prišla sem vas vprašat, gospod, če bi kupili njegove po smrti izdane spise,«
Agricol Mallet! Pri tem imenu mi je prišlo polno spominov. Zopet sem ga videl takega, kakršnega sem spoznal v kavarni Lissabon pri mizi »politikov«, kjer je znani Michal Polanceau, sedaj poslanec, določen za predsedstvo bodočega radikalnega ministrstva, prorokoval vsak večer ob uri absinta padec Napoleonov in bližajočo se revolucijo. Agricol Mallet! Za vraga, tisti temnolasi fant z rimsko glavo, najbolj nagli in najbolj prenapeti učenec i Polanceaujev, oni, ki je pri vsaki splošni ! navdušenosti stresal svojo junaško glavo bujnih las in tolkel s pestjo po marmornati ; mizi, da so glasno šklepetale steklcnice, Naivno, odkrito srce, opojeno od navdušenih besed. Dobro sem se ga spominjal.
Seotembra se ie priglasil prostovolj-
nim strelcem, bil se je v Bourgetu divje, proti koncu velikega obleganja je zmagoval v oni svojeglavni gorečnosti, ki se je 18. marca spremenila v blaznost in je padel nazadnje od krogel, s poveljniško čap-ko na glavi, rdeč pas okoli boka — 23 let star, ubogi fant! — na barikadi v Chateau d' Eau.
Agricol Mallet! Da poznal sem ga malo in ga čislal radi plemenitega a težkega življenja, radi resne njegove bede, kajti oženil se je dvajset let star; da je mogel preživljati ženo in novorojenčka, je moral prodajati svojo grščino in latinščino. Bil je tudi pesnik. Zapustil je kajpada kaj pesniškega blaga.
Spomnil sem se na neki dogodek. Nekega večera mi jc prebral dva, tri pesmi; bili so to elegični verzi v klinasti obliki; bral je z nežnim glasom, vedno enakim, ampak resnim. In mislil sem si, da ni storil prav, predavši se rdeči kapici Maria-nnini, in poslovivši se od s cvetkami okrašene kapice Mussettjeve.1 In da je bil ta pivec krvi pravzaprav pivec mleka.
Takrat — bila je že skoro noč v sobi — je prinesla služkinja svetilko in mogel sem bolje ogledati si prišleca.
Mater je bilo težko pogledati. Mrazilo mc je ob pogledu na njeno
1 Izgovori: Mussejcve. Musset ie znamenit francoski pisatelj.
slabo obleko in črnopikčast pajčolan, žalosten je bil njen široki klobuk, izpod katerega je gledalo nekaj kodrov, svetlih, osušenih; zdelo se je, da tlači in mori ta okrogli obraz, prej svetal, sedaj oinračen, zdelan od trpljenja. Velike modre oči so bile še vedno krasne in dražestne, navzlic gubam in krogov od solz. Četudi je bilo gospe Malletjevi le trideset let, je imela žc vendar hrbet upognjen, kakor žene iz preprostega ljudstva, ki so pogosto bite. Z eno roko je držala v naročju prccej debel zavitek od časopisnega papirja, z drugo je matersko stiskala k sebi sipka, slabokrvnega dečka, ki se mi je zdel, cla jc rastel v ječi. Njene rokavice so bile iz slabe črne bobrove kože, bile so obledele na šivih in pretegnjene, zdrsane ob koncih prstov.
Prevzet od resničnega sočutja sem rekel gospej Mallettjevi, da nisem pozabil njenega moža, in prosil sem jo, naj mi vse zaupa.
Razvczala je zavoj, ki jc obsegal pol tucata bolj majhnih zvezkov z rdečimi platnicami, in mi enega ponudila.
»Ker ste privolili v mojo prošnjo, imate tukaj, prosim, vaš izvod.«
Pogledal sem na naslov, tiskan črno na rdečem paiprju. Glasil se je:
Dela Agricola Milleta. Predgovor napisal Michal rolanccau, poslancc.
videle orožnike za hrbtom. A gospodje se zelo motijo. Orožniki so nas že dovolj gonili okoli in končno smo izšli iz boja mi kot zmagovalci in nasprotniki niso imeli pokazati drugega uspeha, nego da so se strnile naše vrste, da sc je povečala naša odporna sila. Mi čakamo mirno dogodkov, ki imajo priti. — Nasprotno pa vidimo, da so nasprotniki že popolnoma izgubili kompas. Njih časopisje dokazuje, da živci naših Nemcev nikakor niso tako trdni, kakor so to brzojavili iz beljaškega »Volkstaga« Hindenburgu,
Veliko skrbi prizadeva našim Nemcem tudi Št. Ilj v Slov. Goricah. Naši javnosti je znano, da se je »Siidmarka« vrgla z vso silo na to slovensko župnijo ob nemški meji. Šlo je za to, da se z naseljevanjem Nemcev v tej župniji zveže Maribor ? zaključenim nemškim ozemljem. »Siidmarki« se je res posrečilo, da je z ogromnimi žrtvami nakupila nekaj slovenskih posestev in na njih naselila večinoma protestante iz rajha. Toda s tem se je šele zbudila narodna zavest domačinov in narodna stvar stoji danes tam trdnejše nego kdaj poprej. Slučaj s poškodbami nemških spominskih hrastov in Jahnovega spomenika nam je pokazal zopet enkrat, kako nizek je mo-raličen nivo mariborskih Nemcev in po-nemčencev. Nemški dijaki gredo in poškodujejo te spomenike samo, da bi mogli obdolžiti svoje slovenske tovariše vandal-skih činov. Kako moralično močvirje mora vladati v družbi, kjer so mogoče take stvari med mladino! Saj ravno mladina bi morala biti nositeljica vsega dobrega, lepega in plemenitega. Nemška mladina pa je vzgojena v duhu, da je v boju z nasprotnikom dovoljeno vsako, pa še tako umazano in zavrženo sredstvo. Kaj je od take mladine pričakovati?
Poleg dr. Korošca je pri naših Nemcih dr. Vrstovšek najbolj obsovražen slovenski politik. Ko se je uprl z revolverjem v roki, da bi mu mariborska ponemčena sodrga ne demolirala hišo, ga je »Marburgerca« napadla, a sedaj ga zopet napada, ker jc dijakom prepovedano, da bi se po šesti uri zvečer mudili na ulici. S tem dobiva nadebudna nemška mladina seveda še večji pogum za bodoče junaške čine.
'Mm i^isiovisieee lini.
Smrt~oner?»rae razmere v zaporih v Thaler-hoiu.
(Interpelacija Jugoslovanskega kluba.)
Poslanci dr. Korošec, dr, Jankovič in tovariši so vložili na domobranskega ministra naslednjo interpelacijo:
V večini vojaških zaporov so nepopisne razmere: lakota, mraz, pomanjkanje zraka radi prenapolnjenja, nesnažnost povzročajo, da zdravi jetniki, ki so v preiskavi, kmalu težko obole. Preiskovalni zapor traja navadno po cele mesece.
Zapor divizijskega sodišča v Gradcu, podružnica Thalerhof, je baraka, v katero spravljajo večinoma vojne ujetnike: Napol nage ali docela razcapane, ušive, skoraj vseskozi je-tične postave se vlačijo po smrdljivih, ledeno-mrzlih, vlažnih in mnogokrat zamrznjenih prostorih sem in tja. Vsaka zdravstvena odredba manika. Ljudje so obsojeni na smrt.
Vprašamo domobranskega ministra:
Ali je pripravljen odrediti, da se v neštetih zaporih, posebno na divizijskem sodišču v Gradcu, podružnica Thalerhof, napravi red? Ali je pripravljen podrejenim oblastem zabi-čiti, da so tudi jetniki ljudje, ki jih je treba varovati, čeprav so vojni ujetniki? Ako za zapore ni kuriva, ako za jetnika nima obleke in hrane, je-li pripravljen na pristojnem mestu predlagati, da se zapor kot neizvršljiv od-
loži dotlej, dokler ne nastopijo druge razmere?
Revolta zaradi lakote t garnizijskem zaporu v Ljubljani.
(Interpelacija posl. dj. Korošca in tovarišev.)
V garnizijskem zaporu šenpeterske vojašnice v Ljubljani je kakih 100 jetnikov, ki so v preiskavi zaradi kakšne obdolžbe, a tako-rekoč in suspenso, ker po preselitvi poljskega sodišča divizijsko sodišče še ni v Ljubljani. Ti ljudje sede že mesece v zaporu.
Od 15. januarja 1918 jetniki niso dobivali kruha in kakor 2e vedno, le nad vse slabo menažo. Na prostoru za 25 ljudi je zaprtih 37 mož. Večina nima niti odej, niti suknje. Te obupne razmere, gotovost smrti vsled lakote ali mraza, so provzročile obupna dejanja. Že dne 22. t. m, popoldne so klicali, da hočejo kruha, a nihče se ni zmenil za vojake. Zvečer so vdrli iz ječe, razorožili stražo ter priSli s klici: Kruha! živela Avstrija! na dvorišče. Neki orožniški stražmojster je začel takoj streljati iz revolverja na te ljudi. S par kosi kruha bi bil dosegel vse kaj drugega. Razjarjeni vsled napada, so začeli tudi oni streljati. Med tem je nastopilo orožništvo ter začelo z oken streljati na jetnike, ki so se umaknili v zapor ter odgovarjali iz oken. Boj je trajal do pol 1. ponoči. Trije zaprti vojaki so težko ranjeni, med njimi neki Bosanec, ki je imel prsi prestreljene. Govori se, da se hoče proglasiti preki sod. Bilo bi pač bolj pametno, da se kaznujejo oni, ki so krivi strašnega trpljenja zaprtih, zlasti osebe, ki so odgovorne za prehrano, kurjavo in preskrbo, potem pa posebno ona poveljništva, ki drže može tako dolgo zaprte brez sodišča. Razmere v garnizijskem zaporu v šenpeterski vojašnici, vlažni, nezdravi, temni in nehigijenični mučilnici so od nekdaj pravi škandal.
Vprašamo torej cclotno vlado; Ali je pripravljena napraviti red, ali hoče kaznovati prave provzročitelje dogodka z dne 22. januarja 1918, z zaprtimi pa ravnati dostojno in zlasti poskrbeti, da se jim v sili izvršeno obupno dejanje odpusti?
Prti mirom.
Ljubljana, 31. jan. 1918.
Vojska je stopila v čisto novo fazo. Po prvem krvavem delu orgij svetovne vojske za nadvlado argleško-nemškega imperijalizma se je pričelo sedaj drugo in zadnje poglavje pod naslovom: borba za mir- Za trajen mir medsebojnega sporaz-umljenja med narodi, za mir brez aneksij in kontribucij, za mir, ki naj pomete za vedno s kasto krvop;j vojnih dobičkarjev in hujskače v privilegiranih narodov. Za mir, ki naj preobrazi lice Evrope v čisto demokratičnem smislu.
Po kratki uverturi v Avstriji je zdaj v Nemčiji zadivjal vih?r, ki je zrevolucijo-niral ljudske množice, ki delajo v zaledju v najrazličnejših obratih in so za vojno ravno tako potrebne kot armade na bojišču. To ni več stavka socialne demokracije, to je stavka vseh ljudskih mas, ki so tako žejne miru kot žeje umirajoča karavana vode na razpaljenem pesku brezmejne Sahare. Iz Nemčije prihaja vest, da cenijo število štrajkujočih —■ že 29. t. m. na 700.000, danes jih je gotovo že milijon in še več. Neposredna poročila iz Nemčije so zanrta. Delavstvo stavka tudi v cesarskih delavnicah v Kielu in Hamburgu, kier je proglašeno vojno stanje. Vojaška oblast je za tri dni prepovedala »Vor-warts«. V znak protesta so stavci vsega večjega nemškega časopisja stopili v stavko. Položaj je kritičen.
Podobne vesti prihaiajo iz sovražnega inozemstva. V velikih angleških industrijskih mestih Manchester in Wolowich delavstvo že stavka, v drugih industrijskih okrajih pa so sklenili delavci, da prenehaio danes, dne 31. jan., z delom. Tudi v Franciji vre. V Lyonu in St. Etienu so se vršili veliki nemiri, padli so klici
Ker smo že pri šoli, omenimo še predlog poslancev dr. Dinghoferja, Hauserja in tovarišev, naj se ustanovi nemška univerza v Lincu, Predlog utemeljujejo s tem, da se je število slušateljev na nemških univerzah dvignilo v 30 letih za 168 procentov. Dunajska univerza je prenapolnjena (1. 1911. je imela 9515 slušateljev) in bi se zlasti z univerzo v Lincu razbremenila, Slednjo bi obiskovali vse-učiliščniki z Gornje Avstrije, jugozapadne Češke in Solnograškega. Avstrija ima le 8 univerz; od 1. 1875. (ustanovitve črnoviške univerze) se ni ustanovila nobena več. — Nemčija jih ima 22 in največja — berlinska — ima skoro 2000 slušateljev manj kot dunajska (po štetju iz leta 1911.).
Poleg teh razlogov se sklicujejo predlagatelji na čine nemškega naroda v svetovni vojski, ki da so priznani od celega sveta in bodo živeli v zgodovini vseh časov, dalje na zanemarjenost Gornje Avstrije v šolskem oziru. '
S podobnimi razlbgl se da dokazati potreba univerze še marsikje.
Grof Lasocki in tovariši so stavili predlog, naj dobe odškodnino po nedolžnem zaprti, internirani ali k o n f i n i r a n i, oziroma svojci po nedolžnem usmrčenih. »Pretiran strah pred vohunstvom in izdajo je zahteval med to vojno številne nedolžne žrtve. Tisoči so bili po nedolžnem usmrčeni, tisoči pridržani po ječah, taboriščih itd. v večkrat človeka nevrednih razmerah; izmed njih je umrl velik del.«
Poslanec Gostinčar je interpeliral, zakaj ne izhaja v Ljubljani uradni list v slovenskem jeziku.
Končno še nekaj za smeh in kratek čas; kakor je stvar žalostna, ima vendar tudi svojo smešno plat. Dr. Lovro Pogačnik je interpeliral ministrskega predsednika v seji dne 3. decembra 1917 radi uradnih potvorb in krajev, imen v slovenskih deželah. O interpelaciji je »Slovenec« že pisal. Danes dostavimo še par cvetk s polja uradne nemščine, nabranih v postojnskem volilnem okraju: GroBpule — Veliko polje; Babenfeld — Babnopolje; Podlaas — Podlož; Unter-urem — Dolnje Vreme; Bosenberg — Hudi Vrh; GroBoblak — Velike Bloke. »Schillertabor« (Šilen tabor) in »Krainer End« (blizu Gaberka) sta postala že splo--<šno» znana po pristno nemških imenih.
*	^ Marihorsko pismo.
. Najnovejši CIaryjev ferman. — Št. II;. — Poškodovani spomeniki nemštva. — Nem-
*	šlra morala. — Dr. Vrstovšek in Nemci.
c, Maribor, dne 28. januarja 1918.
Poročal sem Vam že na kratko o naj-,cnofpjšem Claryjevem fermanu proti štajer-.fskim Slovencem: Orožništvo je dobilo nadlogi poizvedovati, kdo nabira podpise za »jjugoslovansko deklaracijo. Ta ferman bi si bil grof Clary res lahko prihranil, ker je ž ,t;njig^ samo dokazal, kako se izvestni go-sppdje boje gibanja, ki je nastalo med na-^šinifljudstvom. Uspeha pač ne bo dosegel _,in gipnčni uspeh bo udarec v vodo. Ali morda misli grof C!ary, da s tem zaustavi začeto gibanje? Tega pač menda tudi on sam ne veruje, ker je ves pokret zavzel že prevelik razmah in tu pač ni več sile, ki bi mogla to ustaviti. Podpisi sc nabirajo javno in naloga orožnikov torej ne bo ravno pretežka. O seveda: Poznamo ta sistem: Grof C!ary in družba računajo, da se bodo nabiralke pač prestrašile, ko bodo
V republikanski skupini kavarne Lissa-bonske, v tej skupini, do katere sem napravil stike čisto slučajno, jaz tihi pesnik, mi ni nikoli ugajal ta Polanccau s svojo okroglo glavo in trdimi brki hudega feld-vebla.
Med to prenapeto mladino je bil samo on miren, toda njegov mir je bil poln sovraštva: stcklenica vode, mrzle, zastrupljene.
Bil je izvrsten profesor prava, a so ga odpustili vsled njegovega doktorskega spisa, v katerem je izpovedal socialistične teorije in jih potem energično branil pred iz-praSujočim razsodiščem. Bil je nasilen človek, ubil je nekoga v dvoboju s pištolami.
S svojo strupeno zgovornostjo, vsebujočo logiko in srd, se je vsilil mizi politikov kot bodoči predsednik; ko pa so one vroče glave sanjale o bitkah in zmagah, je mislil on samo na maščevanje. On je prvi napravil listino sumljivih. »V bodoče« bo treba zapreti tega, pognati onega pred vojno sodišče. Bil je to eden izmed onih revolucionarjev, ki so za časa vstaje šli v policijsko prefekturo in tam podpisali prvi zaporna oovelja; kajti vse tajne družbe imajo tako slabo svojstvo, da so namreč v vseh zarotah zraven tudi ogleduhi. Kakor Agri-col Mallet in večina tovarišev, katere sta čakala ječa ali prognanstvo, se je bil tudi Polanceau priklonil komuni; toda izstopil je — morda vsled srečnejšega naključja ali iz zvijače ravno ob pravem času, z neokr-vavljcnimi rokami kakor Poncij Pilat. Končno je bil izvoljen za poslanca in je soglašal s skrajno levico in si je pridobil — sicer po zaslugi — zelo vplivno mesto V
skupščini. Še ena ministerska kriza, pa pride vrsta nanj, da drži konec baldahina.
»Seveda«, je rekla vdova z zlomljenim glasom, ki ga je bilo mučno slišati, »gospod Polanceau je napisal predgovor k izdaji del mojega pokojnega moža .., Vendar je bilo to vse, kar je mogel za nas storiti ... Saj veste, da on ni v lepem razmerju z ljudmi pri vladi...«
Nato sem dal ubogi ženi znesek za knjigo. Nisem se upal dati več, kajti ona vendar ni beračila. Ko je potem naglo vstala, sem jo spremil ven z nekaj besedami tolažbe. Potem sem si ogledal knjigo.
Zares, bratje in prijatelji, ki so jo kupili vsled znanja, videč ime avtorjevo na rdečih platnicah, niso bili z njo posebno zadovoljni. Ta, ki je vodil v ogenj kosmate pa bojazljive bojevnike komune, je znal v poeziji samo goniti deshouliereške ovce; in razen nekaj deklamatorskih jambov, slabo posnemajočih Augusta Barbiera — edina zares slaba stvar v knjigi — niso našli v njej drugega kakor verze, življenja polne, krasne in sveže kot rože, verze napisane za ženo ob zibki ljubega sinčka. Četudi nekoliko slabe, so šle vendar k srcu te pesmi, ki so bile polne poljubov, v katerih se je ime žene nahajalo na vsaki strani: Sonet Ceciliji. — Moji dragi Ceciliji. Pesnik je slikal v njih svojo pravo, čisto ljubezen preprosto, plemenito, v realističnem slogu, ki ni bil slab. Bila so to prva srečanja z njegovo deklico pri malomestnih večernih zabavah, pri steklenici mandeljevega mleka; bili so to pogledi, tiho izmenjani za zastorom pri igri enaindvajste, prvi poljubi na čelo pri nedolžnih igrah. Bil jc to čisto
preprost roman. Zaljubljenca sta se poročila, uredila si gospodinjstvo, ljubila se v malem stanovanju v petem nadstropju, gori na Montmartreu, živela sta podobno dvema liščkoma, ki ju ima v kletki delavka, katera nima vedno denarja, da bi jima kupila dobre piče. Često, pravi pesnik sam, je dobil namesto prigrizka poljub.
Ko ste brali o tem ljubeznivem razmerju, ste uganili, da je »nespravljivi« Agricol, kakor so ga tedaj nazivali, često pozabil na svoje velike cilje in živel čisto glupo, kajti bil je premlad. Zares, on je bil srečen onega dne, ko so izvoliliRocheforta, toda ne tako zelo kakor tedaj, ko je kupil, nabravši majhen znesek, Ceciliji omarico z zrcalom, ideal vseh šivilij. In začetkom pomladi, ob opvratku z izletov v velizške gozde, kjer sta iskala vijolice, se revolucijo-nar, o tem sem prepričan, ni jezilr če je njegova draga žena utrujena omahnila na divan in je svoj slamnik posadila namesto, da bi ga zaprla v ono omarico, na kip Republike, stoječi nad kaminom ... Toda ta nežna idila se je končala kot krvava melodrama! In ta mehki mladi mož, katerega so ljudje iz obližja gledali s smehljajem, ko se je sprehajal s svojo ženo — malone deček — in porival voziček s spečim otrokom, ta naivni pesnik je poveljeval pijani bandi požigalcev in morilcev in se je dal ubiti zaradi rdeče cunje! Ali ni bilo to pretresljivo? O sramota, o neumnost političnega življenjal... Osolzile so se mi oči, srce mi je udarjalo, nervozno sem zaprl knjigo.
tako kakor pri nas: kruh in mir! Jasno je: nasprotnika sta nastopila bojni pohod, da izvojujeta zadnjo borbo, borbo za mir.
Včeraj so se sestali v Brestu Litovskem zopet delegati k mirovnim pogajanjem, Prišel je tudi Trockij. V Rusiji pa vre, pripravlja se protirevolucija, Moskva je že pričela, »največji proletarec« Gorkij poziva v svojem listu »Novaja Žlzn« na boj proti vladi boljševiških ljudskih komisarjev. Kdo ve, če bo ljudski komisar za zunanje zadeve Trockij ob svoji vrnitvi v Rusijo našel še svoje prijatelje v zavodu Smolni na krmilu.
Tudi v avstrijski notranji politiki se pripravlja preobrat. Dr. Seidler se pogaja z opozicijo, povabil je k sebi Jugoslovanski klub. Čehi so se umaknili včeraj ▼ proračunskem odseku v rezervo. Kaj to pomeni? Ali uvidevajo zastopniki nemških koristi pri sedanji vladi, da se bo treba sporazumeti tudi z nenemškimi avstrijskimi narodi?
Vse kaže, da je gordijski vozel presekan in da se pričenjajo stvari same od sebe razvijati, Počakajmo razvoja,
Irlišflik
D u n a j, 30. januarja 1918, s
Poslanska zbornica je po kratki de« bati rešila predlogo o vojnem davku, ka* kor jo je bila nazadnje priredila gosposka zbornica, v drugem in tretjem branju. Poročilo o razširjenju vojnega davka na leto 1918, se je vrnilo odseku.
Nato se je vršila razprava o poročilu zdravstvenega odseka glede naknadnega zdravljenja in izšolanja bolnih in ranjeniK vojaških oseb. Poročevalec dr: Jankovič predlaga, naj se vzamejo dosedanje toza« devne odredbe vlade in vojne uprave t zadovoljstvom naznanje. Vladni cesarski naredbi se je iz ustavnopravnih razlogov odrekla potrditev ter naredba nadomestili z zakonom. Končno priporoča, da se sedanji zakonski načrt in po odseku predla^ gani sklep sprejmeta.	'
Posl- Stolzel predlaga, naj se dobtt ugaslosti za ces. nareclbo določi na 29. »v-gust 1915. Oglasi se še več drugih govor« nikov.
Posl. Hock priporoča svoj minoritetni predlog, glasom katerega mora avstrijska država skrbeti le za iz vojaške zveze od« puščene invalidne avstrijske državljane.
Ko sta govorila še poslanec dr. Scha-< cherl in minister Mataja, je bil zakon sprejet v drugem in tretjem branju, ravno tako , tudi Stolzlov predlog s 116 proti 115 gla> I sovom. Hockov predlog je bil odklonjen-
Prečita se Habermannova interpelacija glede zmanjšanja količine moke, nakar se seja zaključi.
Prihodnja seja v torek 5. februarja* Dnevni red: Drugo branje državnega proračuna 1917/18.	____
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S.
Izjave za majniško deklaracijo so poslale
Jugoslovanskemu klubu še naslednje občine, žene in dekleta itd.: Trotkova (Mariborski okraj), Ročica (okraj Sv. Lenart), Sv. Trije kralji (okr. Maribor), Št. Janž pri Sp. Dravogradu, Boreči pri Ljutomeru, Križe v Brežiškem glavarstvu, Kraljevci pri Ljutomeru, Potenci (Ptujski okraj), županstvo okolice Mozirje, Cerkovci pri Mariboru, Šinartin pri SL Gradcu, Ivanjševci (pol. okraj Ljutomer), Ljubno (Sp. Štajer), vse občine makolske župnije,
Kaj je neki mogel povedati on, fanatik, o pesnih pariškega ptiča. Kaj je mogel v njih razumeti?
Ničesar. Kratek pogled na predgovor poslančev me je o tem prepričal. Niti enega vzklika naravnost iz srca, niti ene črke, ki bi človeka ganila, ampak same gromke fraze, v katerih je zvenel odmev bitek pričete civilne vojne. Bile so blizu nove volitve; iz kože mrtvega je napravil kandidat boben, da bi oznanjal z njim svoj program.
Vznevoljen sem odložil knjigo.
Prišel je čas obeda. Ker sem bil gledališki poročevalec nekega dnevnika, sem se potem oblekel in šel v Comedie fran^aise1, kjer so igrali ne vem več katero veseloigro Scribeovo,
Prva oseba, ki sem jo srečal v pred-dvorani, je bil — Michal Polanceau.
Stal je pred soho Voltaireovo,1 obdan od več navadnih ljudi, po zunanjosti sojeno, kmetiških poslancev in jim je nekaj razlagal z mladostno živahnostjo, čeprav so bili njegovi lasje že precej osiveli. Bil j® ves pomlajen od uspehov, da celo prerojen in lep — moj Bog! on, stari govornik v kavarni Lissabon, ki je vzdrževal takrat svojo oblast z mogočnim brkami in z očali, je postal sedaj malone eleganten in priče-njajoča se debelost ga je delala bodočega ministra.
Spoznal sem ga takoj. Električni zvonec je oznanil, da se bo dvignil zastor.
Komaj sem sedel na svoj prostor, j®
In sicer: Jelovec, Makole, Sv. Ana, Dešno, Pečke, Statenberg, Stopno, nadalje Sv. Benedikt, v Slov. goricah, muropoljske Slovenke (110 podpisov), žene in dekleta iz Maribora (nad 2500 podpisov), iz Sv. Lovrenca in s Puščave nad Mariborom (265 podpisov), Stare-nove vasi v ljutomerskem okraju (242 podpisov), Polencev, občine Polenšek (239 podpisov), Sopote župnije Olimlje (117 podpisov), Borecev (33 podpisov), Sv. Vida na Planini, . (32 podpisov), posojilnica v Križevcih na Murskem polju, delavstvo šaleškega rudnika v Velenju, duhovščina dekanata Novacerkev. Prejeli smo nadalje tudi izjavo trboveljskega delavstva z 2283 podpisi. Občina Košana (okraj , Postojna), Tergovič (Sp. Štajer), Gabrije pri Ajdovščini, Žiri nad Idrijo, županstva in zastopniki slov.-hrv. občin Istre, zbrani na sestanku v Kozini, dne 24. jan. 1918, Malna (SI. Štajer), Gotovlje (okr. Celje), Veržej (Staj.). . Spodnja Losnica (Mariborski okraj), Zabu-kovje (Sevniški okraj), učiteljski zbor hrvatske ljudske šole v Pazinu, duhovščina laške dekanije, duhovniki dekanije Šmarje pri Jelšah na Štajerskem, tiskovno društvo v Pazinu, slovenska dekleta iz Veternika pri Kozjem, žene in dekleta iz občine Podgorica (174 podpisov), Polzela v Sav. dolini, Globoko pri Brežicah (619 glasov), Hrvatska Kostanjevica, Duga Resa (72 podpisov), zastopnice ženstva v Varaždinu, Sušaku, žene in dekleta občine Solčava (Sp. Štajer), Kapele, Radinci, Rihtarovci v okraju Gornja Radgona (524 podpisov), Bizeljsko (865 podpisov), meščani mesta Kastav v Istri (1768 podpisov), Dragomlje.
Mahinacije tistih, ki jih izjave bole in plašijo, ne bodo nič pomagale. Zavednost našega ljudstva, njega voija je val, ki ga ne bodo ustavili renegati nemčurji in pripadniki sistema narodnih tlačiteljev. Živele narodne žene in dekleta, živeli vsi, ki gore za našo svobodo. Na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodarji!
Izjave za majniško deklaracijo je prejel 'Jugoslovanski klub zopet od sledečih nadalj-nih občin itd.: Občina Golobinjek (okrai Sevnica), Gojače na Goriškem, žene in dekleta iz občin Kapljavas, Klanec, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče in Suhadolje fare komenske v kamniškem okraju ter žene in dekleta iz občin Lahovče in Zalog, fare Cerklje v okraju kamniškem, občina lvanjci, pol. okraj Ljutomer, Stoperce (okraj Ptuj), podružnica kmetijske . družbe v Stopercah, Drvanja (okraj Maribor), Sv. Marjeta niže Ptuja, svečeništvo, učitelj-stvo, občinski župani in razni občinski zastopniki občine Buzet v Istri, Lokavec pri Ajdovščini, žene in dekleta občine Polica pri Višnji gori (203 podpisov), žene in dekleta občine Gorenje Polje pri Novem mestu na Dolenjskem, svečeništvo otoka Krk, Cresa, Lo-šinja z velikim številom podpisov, okrajni odbor pri Sv. Lenartu v Slov. gor., seljani občine Ližnjana pri Pulju (sedaj begunci v Stein-klamu), občina Malna, občina Korena (okr. Slovenji gradeč), Mrčna sela (okraj Brežice), Veliki kamen (okraj Brežice), s nv ■ hrvaški begunci iz Primorja, živeči v Stein-klamu na Nižjeavstrijskem, občina Šetarova-Radehova, Zakot (okraj Brežice), možje in fantje mestne občine Brežice, žene in dekleta mestne občine Brežice, okrajni šolski svet v £t. Pavlu. — Občina Drniš iz Dalmacije je poslala Jugoslovanskemu klubu dne 25. jan. sledečo brzojavko: Opčinsko viječe u Drnišu na svoin easianku 21. januara 1918 jedno-glasno je zaključilo, da se učini slijedeča svečana izjava: Opčina Drniš potpuno svjestna velikog histoirjskog časa. največim ponosom stupa pred narodni sud te izjavljuje, da posto-ječi državni sistem u Austro-Ugarskoj monarhiji spriječava danas kao što je spriječivao i dosada nacionalni razvitak jedinstvenog tro-imenog naroda Hrvata, Srba-Slovenaca, na-stoječ neprestano, da na korist njemačke in magjarske manjine (taljanska Bogu hvala za uvijek budi pokopana), koja ga nemilo dosada isisavaše na ekonomskom i gospodarskem a ugnjetavaše, zarobljivaše na političkom do-nekle i na prosvjetnom kulturnom polju, bude i unaprijed postojao. Tom lielotskom nepri-rodnom stanju nema lijeka no samo u ujedi-njenju svih zemalja u monarhiji, u kojih žive Slovenci, Hrvati i Srbi, u jedno samostalno, od svakoga gospostva tudjih naroda slobodno i na demokratsko) podloži osnovano državno tjelo pod žezlom habsburškolorenske dinastije. Pa zato opčinsko viječe pravim nepritaje-nim najčiščim zanosom pozdravlja i prihvača bečku deklaraciju 30. maja 1917, kojoj dobri . i pravedni Bog dao, da se što skorije pridruži sve, što iskreno, patriotski, nesebično, slobodno i neodvisno diše, pa svim dopustnim sredstvima poradi, da se ista oživotvori, da se naime na temelju hrvatskog državnog prava in narodnog načela uspostavi starodrevna slavna hrvatska država pod svojim zakonitim kraljem. — Opčina Drniš.
Dunaj, 29.-januarja 1918.
Jugoslovanski klub.
. Občinsko starešinstvo občine Ponikve na Tolminskem sc je v seji dne 24. januarja 1918 soglasno in z velikim navdušenjem izjavilo za
pri orkestrovi godbi zazvenel zvonek smeh, ki je prihajal od sosedne lože. Okrenil sem glavo. Tamkaj, v mehki senci, je sedel lep star mož. Spoznal sem v njem državljana Polanceaua, ki je goltal češnje, katere mu je s smehom ponujala gospodična.
Zastor se je dvignil. Ta večer nisem mogel posvetiti svoje pozornosti junaku predstave. Videl sem spet mizo »politikov«, ubogega blaznega Agricola, pijočega mrzlo zgovornost tribuna krčme, mislil sem na grozni kot na pokopališču, kjer so gnili komunardi poslednje bitke eden čez drugega zmetani, kamor je zahajala ubožno opravljena gospa Mallettjeva in pokladala skromne vence. Videl sem v duhu ubogo vdovo s paketom pod pazduho, ko vleče svoje bolno dete po pariškem blatu in si trga rokavice s potegovanjem neštevilnih zvoncev. Zdelo se mi je, da še slišim njen glas, ko mi je rekla s pomilovanja vredno nedolžnostjo: »To je vse, kar je mogel za nas storiti.«
Zares, državljan Polanceau se je smatral brez dvoma, ker je napisal oni predgovor, za plemenitega, darežljivega, človeka ,,.,
majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« za samostojno državo vseh Slovencev, Hrva-tov in Srbov pod vlado habsburške dinastije. Obenem izraža »Jugoslovanskemu klubu« popolno zaupanje. Z velikim hrepenenjem pričakuje zarje miru v svobodni domovini. — Županstvo občine Ponikve na Tolminskem, dne 24. januarja 1918. Župan: Janez Bičič. _
Občinski odbor na Planini pri Vipavi je v seji dne 26. januarja t. 1. sklenil soglasno: 1. Navdušeno pozdravljamo skupno z vsem tukajšnjim prebivalstvom izjavo »Jugoslovanskega kluba«, z odločno zahtevo po samostojni in neodvisni državi jugoslovanskega naroda pod vlado Ilabsburžanov. — 2. »Jugoslovanskemu klubu« izrekamo popolno zaupa-1 nje in zahvalo za moško delovanje. — 3. Pre-vzvišenemu g. knezoškofu ljubljanskemu izrekamo zahvalo za odločen nastop in jasne besede v svrho odir.osti naroda. — 4. Hvaležno pozdravljamo človekc'jubnQ prizadevanje papeža Benedikta XV in našega presvitlega cesarja Karla I. za mir.
Občinski urad Planina pri Vipavi, dne 24. januarja 1918. — Jan. Štrancar, župan. — Filip Kobal, I. obč. svet., Anton Stopar, II. obč. svet., Josip Man, III. obč. svet.
Občinarji mesta Kraljeviče v Hrvatskem Primorju so se izjavilj za jugoslovansko deklaracijo. (879 podpisov delavcev in mornarjev.)
Občinski odbor občine Št. Jošt pri Vrhniki, zbran v seji dne 27. januarja 1918, soglasno in z navdušenjem pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zboru z dne 30. maja 1917, ki zahteva združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov.
Županstvo občine Št. Jošt, dne 27. jan. 1918. — Jos. Malovrh, župan.
Svobodni hočemo biti na lastni zemlji! Naši možje in naši fantje ne smejo na bojiščih trpeti in umirati, da bi tujci še nadalje nam gospodovali! Njih kri In njih smrt mora predvsem nam prinesti boljšo bodočnost. Zato pozdravljamo podpisani zastopniki občine Spod. Slivnica pri Grosupljem na Dolenjskem z največjim navdušenjem dcklar.icijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja 1917 ter izjavo vseh slovenskih političnih strank v Ljubljani z dne 15. septembra 1917 ter se jima z, vso iskrenitostjo in odločnostjo pridružujemo! — Vztrajajte, dragi nam poslanci v »Jugoslovanskem klubu«, brezobzirno do konca na poti, ki jo hodite pri borbi za osvoboditev našega naroda iz spon sramotnega suženjstva, da bodemo mi Slovenci skupno s Hrvati in Srbi dosegli novo življenje v jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom!
Mi čutimo, mi živimo, mi smo vedno z Vami!
Hkrati iz celcga srca tudi želimo, da bi prizadevanje za mir, ki sta je s tako ljubeznijo započela sv. Oče Benedikt XV. in naš presvetli cesar Kari I., čim preje prineslo toli za-željene sadove ter nam vsem mir in pod cesarjem Karlom I. boljšo bodočnost v jugoslovanski državi.
Županstvo Spodnja Slivnica, 6. januarja 1918. — Franc Ahlin, župan.— Franc Drobnič, Anton Habijan, Janez Šeme, Anton Tekavec, Janez Hribar, Janez Bučar, Anton Ahlin, Martin Janežič, Franc Hren, odborniki. — Jakob Javornik, I. svetovalec.
Občinski odbor občine Pleterie, okraj Brežice na Štajerskem, se vsled soglasnega sklepa odborove seje z dne 27. januarja 1918 navdušeno pridružuje deklaraciji »Jugoslovan-kluba« z dne 30. maja 1917 ter pozdravlja njegovo delo za svobodno državo jugoslovanskega naroda. Z ogorčenjem obsojamo vsako neslogo v narodu ter slovesno izjavljamo, da do uresničenja naše ideje poznamo le eno stranko, namreč jugoslovansko deklaracijsko stranko.
Občina Pleterje, dne 27. januarja 1918. Župan: M. Pajdaš. — Obč. svetovalci: Fr. Stergar, Jože Kovačič, Anton Urek. — Obč. odborniki: župnik Alojzij Šoba, Fr. Kozinc, Janez Šoba, Janez Cerjak, Janez Bogovič, Jože OmerzeL Jože Ban, Anton Bertole, Anton Kos, Rudolf Žajber, Franc Bogovič, Martin Les, Franc Kuhar.
Žene in dekleta z Zdol, občina Pleterje pri Brežicah, z vsem navdušenjem soglašamo z jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 in kličemo našim zastopnikom v zbornici: Bodite še nadalje trdni in vztrajni v borbi za jasnejšo bodočnost jugoslovansko, saj smo vsi z Vami z mislijo in srcem! Obenem obsojamo najostreje izdajalce naše svete stvari! Strela udri iz višine izdajalca deklaracije!
(Sledi 315 podpisov.)
Me spodaj podpisane žene in dekleta iz občine Luče pri Višnji gori imenom naših mož, oziroma bratov, ki krvavijo in umirajo na bojiščih, slovesno izjavljamo, da s celim srcem sprejemamo deklaracijo »Jugoslovanskega lduba« v državnem zboru na Dunaju z dne 30. maja 1917 ter izjavo, ki so jo s pre-vzvišenim g. knezoškolom A. B. Jegličem na čelu podpisale vse slovenske stranke dne 15. septembra 1917 v Ljubljani. Kri, Id so jo naši možje, oziroma bratje prelili, ne sme biti prelita zastonj. Proti krivici, ki jo mi trpimo, vpije ona do neba! Svobodo nam mora ona prinesti ter nam Slovencem, Hrvatom in Srbom neodvisno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom! Bog blagoslovi delo »Jugoslovanskega kluba« ter ga privedi do skorajšnjega popolnega uresničenja!
Luče, dne 20. januarja 1918. (Število podpisanih 86. Podpisale so se prav vse.)
Z največjim zaupanjem in preiskrenim navdušenjem kličemo me spodaj podpisane žene< in dekleta iz občine Spodnja Slivnica P" Grosupljem »Jugoslovanskemu klubu« na Dunaju: Vztrajaj, vztrajaj odločno, brezobzirno do konca na potu, ki si jo nastopil s svojo izjavo v državnem zboru dne 30. maja 1917. Te izjavi se me imenom naših na bojiščih krvavečih mož, oziroma bratov pridružujemo iz celega srca! Bog daj, da bi kmalu prišel za nas Slovence, Hrvate in Srbe v avstrijski monarhiji vstajenja dan, kjer bi se našli kot bratje v skupnem domu jugoslovanske države pod habsburškim vladarjem! Vam, predragi poslanci v »Jugoslovanskem klubu« zaupamo; me molimo, da bi Bog Vaše delo za našo tako zaželjeno osvoboditev izpod tujskega neznosnega jarma blagoslovil ter da bi čim preie prišli do popolnega uspeha.
Obenem tudi iz celega srca želimo, da bi nam v smislu prizadevanj papeža Benedikta XV. kmalu zasijal mir, nc nasilja, ampak pravičnosti in ljubezni!	,
Spodnja Slivnica, dne 20. januarja 1918. (Sledi 250 podpisov.) Lastro hiSo hočemo imeti: svobodno, neodvisno jugoslovansko državo pod g avarjem Uabsburžanom, kier bi kot bratie nrebivali in
gospodovali Slovenci, Hrvati in Srbi avstrijske monarhije! O, da bi le kmalu zasijalo solnce zlate svobode nam vsem! Kri, ki so jo v toliki meri prelivali naši možje, oziroma bratje, naj nam čim preje prikliče izpred prestola vse-pravičnega božjega Gospodarja toli zaželjeno jugoslovansko neodvisno domovino! Zato pozdravljamo v imenu na bojišču krvavečih sinov, oziroma mož ali bratov, z največjim navdušenjem me spodaj podpisane matere, ozir. žene in dekleta iz občine Žalina pri Višnji gori izjavo »Jugoslovanskega kluba« v državnem zboru z dne 30. maja 1917 ter se z vso ljubeznijo pridružujemo tudi izjavi, ki so jo s prevzv. g. knezoškofom dr. A. B. Jegličem na čelu podpisale vse slovenske stranke dne 15. septembra 1917 v Ljubljani.
Žalina, dne 20. januarja 1918.
(Sledi 155 podpisov. Podpisale so prav vse žene in dekleta.)
Podpisane izjavljamo v imenu vseh žena in deklet iz fare Čemšenik, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo z dne 30. maja 1917. Izrekamo »Jugoslovanskemu klubu« popolno zaupanje. Izstop iz kluba je sramoten zločin na našem narodu. Prevzv. knezoškofu dr. Ant. B. Jegliču izrekamo najiskrenejšo zahvalo za odločen nastop v prospeh našega naroda in hvaležno pozdravljamo plemenito prizadevanje za mir sv. Očeta papeža Benedikta XV. in našega ljubljenega cesarja Karla I.
Živela svobodna Jugoslavija pod slavnim žezlom Habsburžanov!
V Čemšeniku, dne 16. januarja 1918.
(Sledi 815 podpisov.)
Ponikve na Tolminskem. Izjava žen in deklet. — V trdnem zaupanju, da izpolnijo naši občinski zastopniki v imenu naših, na bojiščih trpečih, krvavečih in umirajočih mož in fantov v soglasni izjavi za majniško deklaracijo Jugoslovanskega državnozborskega kluba svojo sveto, narodno, moško dolžnost, sc me, podpisane žene in dekleta iz županijo Ponikve na Tolminskem v ponosni zavesti pre-stalih pasivnih žrtev, v vzvišenem čuvstvu svojih svetih dolžnosti in v veselem upanju svojih sedanjih moralnih in prihodnjih postavnih pravic soglasno izjavljamo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega državnozborskega kluba in zahtevamo kot pravičen sad groznih žrtev svetovne vojske, katere so naš narod, prav posebno zadele, svojo sveto pravico, ki nam gre pred Bogom in pred vsem svetom in ki jo vidimo, upamo in pričakujemo v združeni jugoslovanski državi, zedinjujoči enotno trojico Jugoslovanov: Slovence, Hrvate in Srbe kot trojno enoto v okrilju habsburške monarhije.
Na Ponikvah, dne 17. januarja 1918.
(Sledi 317 podpisov.)
Slovenske žene in dekleta na Bizeljskem se z iskrenim navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Sledi 863 podpisov, ki so se istočasno odposlali Jugoslovanskemu klubu na Dunaj.
725 zavednih slovenskih žen in deklet občine šentjernejske se z navdušenjem pridružuje jugoslovanski deklaraciji z dne 31. maja 1917 in zahtevi po samostojni jugoslovanski državi.
Podpisane žene in dekleta občine Solčava slpvesno izjavljamo, da smo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. (137 podpisov.) Podpisi so se poslali Jugoslovanskemu klubu.
Razkosana na štiri županstva, izjavlja tem potoni cerkvena občina Gorenja Branica da stoji vsa za majniško deklaracijo, za združeno Jugoslavijo pod slavnim habsburškim žezlom. Pozdravlja z otroško vdanostjo kneza miru, sv. očeta Benedikta in se klanja \ ne-omajani zvestobi miroljubnemu cesarju in bodočemu jugoslovanskemu kralju Karlu. Obsoja pa v dno duše nakane onih, ki sejejo razdor in ovajajo naše pošteno, zvesto slovensko ljudstvo.
Hrvatice otoka Paga v Dalmaciji so se
izjavile za jugoslovansko deklaracijo.
Zdravstveni zastop okrožja Višnja gora je v svoji seji dne 23. jan. 1918. soglasno sklenil, da se pridružuje z največjim navdušenjem
državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter ve, da je rešitev naroda mogoča le v lastni državnosti. Pozdravlja skupen nastop poslancev v jugoslovanskem klubu in izreka istemu in njega načelniku dr. A. Korošcu svoje popolno zaupanje. Pozdravlja mirno stremljenje sv. očeta Benedikta XV. in našega cesarja z gorečo željo, da se čim prej konča ta strašna vojna,	_
PoSiticr&e norice.
-f- Shodi poslanca Brenčiča, Poslanec Brenčič je imel v nedeljo 27. t. m. po rani maši političen shod na Hajdinu pri Ptuju. Shoda se je udeležilo čez 200 ljudi. Poslanec je nad eno uro poročal o delovanju v državnem zboru, ožigosal postopanje ptujskega okr. zastopa nasproti našim županom, kateri so večinoma na tem shodu na Hajdinu navzoči bili, kateri se bodo sedaj takoj za našo deklaracijo izrekli. Ob koncu shoda so na poziv govornika zborovalci zaklicali trikratni živijo na našega presvitlega cesarja Karla I. Gospod župnik Toman se v prisrčnih besedah zahvali za obširno poročilo gospodu poslancu ter izreka neomajno zaupanje poslancu Brenčiču kakor celemu Jugoslovanskemu klubu, osobito gospodu načelniku dr. KOrošcu. Zborovalci so zaupnico z velikim navdušenjem z živijo-klici enoglasno sprejeli. — Za našo deklaracijo so se izrekle vse občine od Sv. Marjete niže Ptuja, od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, občina Oslušovci, druge pa še slede. — Političnega shoda poslanca Brenčiča pri Sv. Marjeti niže Ptuja po večernicah dne 27. t. m. se je udeležilo čez 800 zboroval-cev, shod se je jako mirno vršil in so zborovalci z velikim razumevanjem poslušali svojega poslanca, ki je čez 1 uro obširno poročal o delovanju v državnem zboru. Veliko zanimanje je za deklaracijo. Žene in dekleta, po številu 31, iz Muretine so se izrekle za deklaracijo Jugoslovanskega kluba.
-f Dr. Faidutti in dr. Bugatto glasujeta z Nemci. V torek so glasovali itali-
janski poslanci iz južne Tirolske skupno z Jugoslovani za Stanekovo resolucijo, Z Nemci pa sta glasovala — kakor vedno —■ goriški deželni glavar dr. Faidutti in dr, Bugatto, ki se imata zahvaliti za svoje mandate goriškim slovenskim volilcem.
-j- Posvetovanja katoličanov v Curi-hu. »Našinec« pereča, da bosta zastopala slovenske katoličane na konferenci v Cu-rihu poslanca dr. Korošec in Gostinčar, Čehe pa posl. dr. Hruban in deželni odbornik Šramek.
-j- Hrvatski ban odstopi? Budimpe-štanski politični krogi trde, da bo moral hrvatski ban odstopiti, ker vladajoči ogrski krogi niso zadovoljni ž njim, ker ni zatrl zadnjih protimažarskih demonstracij v Zagrebu.
-j- SSavke v Nemčiji. »Arbeiter-Zei-tung« piše z ozirom na stavko v Nemčiji: »Če stoje danes v Berlinu stroji, je to predvsem zasluga deželnega zbora jun-kerjev, za katere je nemški delavec še vedno objekt in ne subjekt zakonodaje. In isti razred, ki še vedno noče dati nemškemu delavcu enakopravnosti, je tudi najnevarnejši sovražnik sporazumnega miru. Če bi Hertling in Kiihlmann v glavnem odseku vsaj tako govorila, kot je govoril Czernin v delegacijah; če bi obravnavali nemški državniki kuronsko in litavsko vprašanje vsaj tako kot avstro-ogrski minister poljsko; če bi se izrazili o belgijskem vprašanju vendar enkrat jasno in nedvoumno ter odstranili jasno in nedvoumno vse csvojevalne namene na zahodu in vzhodu in na taki podlagi naprosili Wil-sona za mirovno posredovanje, potem bi danes v Berlinu ne bilo stavke. — Dogodki v Avstriji so močno vplivali na delavce v Nemčiji. Tudi najbolj boječa cenzura ni mogla prikriti nemškim delavcem velike stavke mas avstrijskih in ogrskih delavcev. Toda nemški delavci vidijo v svoji domovini še vedno generale, junkerje, jeklene in premogovne magnatc na delu, da bi zaprli pot do miru.«
-f- Za neodvisnost Litve. Združene poliske stranke na Poljskem in v Litvi so poslale državnemu tajniku pl, Kuhlmannu izjavo, s katero zahtevajo, da zahtevajo po sklenjenem miru neodvisnost zgodovinske Litve.
-f- Pred državnim preoVatom v Franciji. Iz Berna: Razmere v Franciji povzročajo ameriški vladi največje skrbi. Boji se državnega preobrata in Poincarejevega padca. Posebna misija bo v Franciji vse storila, da nrepreči razvoi, katerega se boji. Amerika odpošlje v Francijo veliko vojakov. Odposlaništvo se poda baje tudi v Italijo.
+ Sporazum profi sv. očetu. Seco-lo« je poročal, cla je sklenila Italija 23'.'<4pri-la 1915 s sporazumom tajno pogodbo, S katero je vsako vmešavanje sv. očeta v mirovno vnrašanje izključeno.
+ Vladni komisar za Sedmograško. Notranji ogrski minister Ugron bo imenovan vladnim komisarjem za Sedmograško z nalogo, da »rekonstruira« Sedmograško.
-f- Dr. pl. Seidler snubi Ukrajince.
Ministrski predsednik se posvetuje z Ukrajinci, da bi jih pridobil za to, da bi glasovali za proračun.
-f- Poljsko kolo. Dunaj, 30. jan. V Poljskem kolu se je vršila danes pred-poldne in oopoldne volitev predsednika. Obakrat je bil izvoljen posl. Kendzior (poljska ljudska stranka), ki je izjavil, da izvolitve ne sprejme.
-f Proračunski odsek. Dunaj, 30. januarja. Proračunski odsek je sprejel dodatni nredlog k državnemu proračunu in proračun ministrstva za socialno preskrbo. Čehi so se umaknili za hip iz aktivne opozicije v tiho opozicijo. Nemški listi pripravljal svoje čitatelje na preobrat v češki oolitiki. V odseku je poročal finančni minister Wimmer. Dalje je govoril ministrski predsednik dr. pl. Seid'er. Domobranski minister je poročal o akciji za izboljšanje položaja vojnih ujetnikov v Rusiji in o pogajanjih za izmenjavo vojnih invalidov z Rumunjio.
Vojna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. januarja. Uradno: Italijansko bojišče: Težki boji na visoki planoti Asiago trajajo dalje. Jugozahodno od Asiago in na Monte Sisemol so se izjalovili vsi italijanski napadi z velikimi izgubami zanje. Monte di Val bella in Col del Rosso smo morali po junaški obrambi in žilavi borbi prepustiti vedno močnejšim privedenim sov-ažnim silam. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30, jan. Veliki glavni stan: Italijansko bojišče: Italijani so z močnimi silami na visoki planoti Asiago nadaljevali svoje napade, ki so se na Monte Sisemol s težkimi izgubami zanje izjalovili. Monte di Val bella in Col del Rosso sta po preteku boja ostala sovražniku.
Zahodno bojišče: Na mnogih mestih bojne črte ogenj s topovi in z metalci min. Delovanje pehote se je omejevalo na poizvedovalne boje, Naši letalci so z usoe-
hom napadli Anglijo in francosko severno oba!. Bombe so metali na London, Sout-hend, Diinkirchen, Gravclines in Calais. V zračnem boju smo sestrelili včeraj 8 sovražnih letal in 2 pritrjena zrakoplova.
Vzhodno bojijče: Nič novega.
Macedonsko bojišče: Odbili smo napad sovražnih stotmj proti bolgarskim postojankam poljskih straž severovzhodno od Dojranskega jezera.
Slavke.
Splošna stavka v Trstu.
Dne 28. januarja zjutraj je celokupno delavstvo v Trstu in Miljah popustilo delo in priredilo zborovanje pod predsedstvom soc. demokratičnega voditelja Pue-cherja. Sprejeli so resolucije, v katerih zahtevajo, da sc čim prej sklene splošen mir ia da se nemudoma zboljša aprovizacija v Trstu in Istri. Sklenili so dalje, da morajo delavci v vseh podjetjih, ki delajo za prehrano (pekarne, prodajalne aprovi-zacijske komisije, nakladanje, razkladanje in prevažanje živil in kuriva), potem delavci v plinajrni m pri vodovodu ter v zdravstveni službi, ostati na delu. Stavka se v naslednjih podjetjih: ladjedelnica Sv. Marka, delavnice pri Sv. Andreju, Lloy-dov arzenal, ladjedelnica pri Sv. Roku, tovarne Modrano, Spangher, Osvaldella in vse druge, vse male obrti, vse veletrgovine in trgovine na drobno, cesta železnica in gotova transportna podjetja, stavkajo tudi vsi delavci v Miljah.
V torek, 29. januarja dopoldne je delavstvo priredilo v Delavskem domu velikanski shod, na katerem sta govorila poslanca Oliva in Puecher.
Zastopniki delavskih organizacij so so sc konstituirali kot Delavski svet, predsednik jc poslanec Oliva. Časopisi ne izhajajo, samo Delavski svet izdaja »Sporočilo Delavskega sveta« v slovenskem in italijanskem jeziku, ki prinaša samo poročila o stavki, delavskih shodih in sklepih ter aprovizacijske stvari. Delavski svet je naročil poslancema Pittoniju in Olivi, da storita vse potrebne korake pri avstrijskih socialističnih poslancih, da se doseže, da se k mirovnim pogajanjem pri-puste tudi pristni zastopniki ljudstva. Včeraj so bije po Trstu sicer demonstracije, a mir se ni kalil. Za red skrbe reditelji z rdečim znakom na rami. Kdaj bo stavka končana, sc ne ve, ker čakajo na od.:;ovor namestnika, ki je odšel na Dunaj, da se pogaja z vlado zaradi r.proviza-cije Trsta, Istre in Furlanije.
Stavka v Nemčiji.
Dne 29. t. m. doooldne je stavkalo v Berlinu okroglo 400.000 delavcev. Red in mir se do 29. t. m. nista kršila. Na Bavarskem, vsaj v Monakovu, stavka še ni splošna, pač se je pa razširjala v Norimberku in v Ftirthu. Na Bavarskem so po shodih naglašali, da so pričeli štrajkati zaradi agitacije velenemške »Vaterlandspartei« za nadaljevanje vojske, v drugi vrsti pa vsled slabe prehrane, V Norimberku so prirejali stavkujoči poulične demonstracije.
V Bsrlinu stavka 700.000 delavcev.
Berliner Tageblatt« je cenil 30. t. m. število stavkujočih na 700,000. Delavski svet sestavlja 250 delegatov, izvršilni odbor pa 16 oseb, med njimi šest poslancev obeh socialističnih državnozbor, strank. Nemška vlada je zopet izjavila, da se sicer rada pogaja s soc. demokrat, poslanci, a da odklanja stik z delavci, dokler vstraja-jo na svojih sLremijenih zahtevah. V Hamburgu je stavkalo 30. t. m. 25.000 delavcev; nad mestom so razglasili poostreno vojno stanje. V Berlinu sta izšla »Lokal-anzeiger<; in »Berliner Tageblatt«; stavci ne stavkajo, pač pa strojniki. Shodi so v Berlinu prepovedani; tudi vodstvo stavke ne sme zborovati; vsled česar bo prevzela vodstvo stavke najbrže socialna demokracija. »Vorwarts« je vojaška oblast tri dni ustavila, vsled česar so se v več tiskarnah pridružili stavki črkostavci, da pribore svobodo tiska. V ponedeljek je zborovalo v Monakovu na Aegyanis trgu 70.000 delavcev. Vojaške oblasti so razglasile, da bodo deleavce, ki ne bodo do 31. januarja pričeli delati, pozvali pod orožje.
Uradno poročilo o stavki y Nemčiji,
Berlin, 30. januarja. W0lff: Stavka je od včeraj na danes le malo napredovala. V Berlinu cenijo število stavkujočih na približno 120.000. Časopisi so danes z nekaterimi redkimi izjemami izšli. Na zunaj se o stavki nič ne opaža. Promet ni moten. Nemiri se niso nikjer v državi pojavili.
Mirovna po^aiiania.
Dunaj, 30. jan. Korcspondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega:
Današnji plenarni seji je predsedoval veliki vezir Talaat paša. Državni tajnik Kiihlmann je sporočil, da je kraljeva, bavarska državna vlada poslala bavarskega državnega ministra grofa Podewilsa kot
tvnipKn TTifnnti i--t mi,-nirr,!m n^^nlnninm
----- - r ■ - ---- --	yj v, ^..L uiij.....
v Brest Litovsk, tako da sc bo grof Pode-tvils udeleževal pogajanj kot član nemške dcletfacii«*-
Iz'ava Trockcga o položaju v Ukrajini.
Nato jc Trockij izjavil, da sta se v sestavi ruske delegacijc izvršili dve spremembi. Ena sprememba je čisto osebnega značaja, udeleževal sc bo nadaljnih pogajanj tudi ljudski komisar za državno last Karelin. Druga sprememba pa je državno-pravnega in političnega značaja. Tiče se udeležbe dveh članov ukrajinske ljudske republike v ruski delegaciji. Vlada sovje-tov delavskih, vojaških in kmečkih zastopnikov ukrajinske ljudske republike je poslala k mirovnim pogajanjem tri člane, od katerih je en član, ljudski komisar in ljudski državni tajnik za ljudsko izobrazbo Sa-donski, ostal v Petrogradu, kjer je stopil v vlado sovjeta ljudskih komisarjev. Oba druga, in sicer predsednik izvršilnega odbora Medvjedev in ljudski državni tajnik za vojaške zadeve Šahraj, sta v Brestu Litovskem v zvezi ruske delegacije.
To dejstvo, ki je največje važnosti za nadaljni potek pogajanj podaja sliko o položaju, ki je nastal v Ukrajini kot rezultat prejšnjih dogodkov. Ker bi imele nasprotne stranke interes na tem, da so natančno poučene o razmerah v Ukrajini, smatra za potrebno podati kratko izjavo: Ukrajinski sovjeti kmečkih in delavskih odposlancev vodijo v celi Ukrajini odločen boj proti kijevski radi, pri čemur so ti boji v mnogih delih Ukrajine privedli do odločne zmage sovjetov, ki nastopajo v popolnem soglasju s petrograjskim sovjetom ljudskih komisarjev. Ves premogovni revir ob Doncu, vsa metalurgična okolica Je-katerinoslava in guberniji Harkov in Pol-tava so v oblasti ukrajinskih sovjetov. V drugih delih Ukrajine raste moč sovjetov in vedno bolj pada upliv kijevske rade. Na dan odhoda Trockega iz Petrograda je do-šla iz Kijeva brzojavka, da je kijevsko generalno tajništvo ponudilo svoj odstop. Kakšno rešitev je ta kriza kijevske vlade našla in kakšen upliv bo izvajala na delegacijo gospoda Holuboviča, še ni znano, vendar je že iz teh podatkov jasno, da bi se z delegacijo kijevskega tajništva sklenjen mir pod sedanjimi razmerami nikakor ne mogel smatrati kot mir z ukrajinsko republiko.
V svojem govoru v glavnem odseku državnega zbora je gospod državni tajnik dejal, da je ruska delegacija ukrajinsko toliko časa priznavala, dokler je upala, da bo ta igrala vlogo pomožnih čet. Sedaj pa, ko je Miška delegacija spoznala svojo napako, je neče več priznati. To je subjektivna razlaga dogodka. Že v zadnji seji, v kateri se je dotaknilo vprašanje ukrajinske delegacije je on (Trockij) izjavil, da je proces samoodločevalne pravice Ukrajine še v razvoju.
Sedaj, ko zboruje v Petrogradu vseru-ski kongres sovjetov delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev, na katerem so zastopani tudi ukrajinski sovjeti in kjer se bodo ustvarili federativni temelji za rusko republiko, odgovarja udeležba zastopnikov ukrajinskega ljudskega tajništva ob ruski delegaciji vseskozi razmeram, ki vladajo v ruski republiki. Če ima delegacija gospoda Holuboviča prejkoslej mandat kijevskega tajništva, potem ruska delegacija ne ugovarja več proti nadaljni udeležbi na mirovnih pogajanjih, Vsekako pa se morejo priznati samo taki z Ukrajino sklenjeni dogovori, katere bo formelno potrdila vlada federativne republike Rusije,
Za Trockim je podal v Brestu Litovskem ostali zastopnik ukrajinske ljudske republike Lewyckyj naslednjo izjavo: Pred odhodom naše delegacije so se Člani delegacije dogovorili, naj do zopetnega prihoda cele delegacije posamezni trije ostali člani v političnih vprašanjih ne nastopajo, Zato je stališče naše delegacije do pravkar podane izjave zastopnikov sovjeta ljudskih komisarjev, nadalje tudi do vprašanja udeležbe zastopnikov mesta fiar-kova v ruski delegaciji pridržano do zopetnega prihoda naše delegacije.
Nato je odgovoril državni tajnik pl. Kiihlmann, da bi v imenu zavezniških delegacij razpravo o izvajanjih Trockega rad odložil do prihoda delegacije kijeveke rade. Na vsak način pa mora opozoriti na to, da predsednik ruske delegacije svoj čas z nobeno besedo ni namignil, da poleg delegacije, ki jo vodi gospod Holu-bovič, obstoji še druga korporacija, ki zahteva, da govori v imenu Ukrajine, Po njegovem mnenju je položaj tak, da se obstoj svobodne ukrajinske ljudske republike od nobene strani nc zanikava, da pa dve nasprotujoči si korporaciji trdita, da sta upravičeni internacionalno zastopati svobodno ukrajinsko republiko. Zavezniške clclcgacije bodo to važno vprašanje temeljito proučile.
Trockij je izjavil, da svoječasno res ni pričakoval, da obstoji v Ukrajini poleg rade še druga korporacija, ki zahteva, da zastopa ukrajinski narod. Ruska delegacija ni imela nobenega povoda, da bi zavzela stališče napram temu vprašanju, dokler sovjeti ukrajinskih delavskih, vojaških in kmečkih odposlanstev niso odločili, če hočejo odposlali lastne zastopnike k mirovnim pogajanjem.
Zunanji minister grof Czernin je nato izjavil, da se pridruži želji, ki io ie izrazil
Kiihlmann. Ker pa je škoda časa, naj bi med tem komisija za teritorijalna vprašanja zopet pričela svoje delo. Czernino-vi želji se je Trockij pridružil. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil sejo.
iiazaa penil.
Poraz boljševikov v bitki pri Lucku.
Lugano, 30. januarja. (K. u.) Agence de Balcans 29. t. m. iz Petrograda: V tridnevni borbi boljševikov z Ukrajinci za Luck so bili boljševiki premagani. Ukrajinski vojaki kijevske centralne rade so se polastili mesta Luck. Poročilo o porazu boljševikov in poročila o rumunski ofenzivi pri Galacu je na vse petrograjske kroge strašno učinkovalo, V Smolinjskem zavodu so razburjeni. Ljudski komisarji se neprestano posvetujejo.
Državljanska vojska v Rusiji.
Iz Stockholma: S peklenskim strojem so razstrelili v Moskvi poslopje delavskega sveta. Vsi, ki so sc nahajali v poslopju, so mrtvi. Vsako uro pričakujejo, da izbruhne protirevolucija. Kadeti so pooblastili generala Aleksejeva, naj poizkusi ustanoviti armado za obrambo konsti-tuante. Proti rdeči gardi na Finskem namerava baje, kakor poročajo »Times«, nastopiti sosednja Švedska, ki je, kakor pravijo »Times«, že poslala svoje čete v Tornejo, s katerimi so se baje že pričele boriti čete finske rdeče garde. Po vseh poročilih se more sklepati, da se je med Rusijo in Finsko pričela vojska. Finske čete se nasproti boljševikom dobro drže. Boljševiki so izjavili, da se z ukrajinsko rado ne nameravajo več pogajati. Edino mogoča pot je neusmiljen boj z rado, dokler ne zmagajo ukrajinski sovjeti in popolnoma odstranijo nadvlado buržoazije. V Kišinevu so zaprli boljševiki rumunske-ga konzula in 14 rumunskih častnikov. — »Temps« je poročal: Prelom med južno in severno Rusijo je popolen. Petrograd se polagoma ločuje od ostale Rusije. Zdi se, da so ure boljševikov preštete. Razpust konstituante je ustvaril prepad med kmeti in delavci. Dogodki se razvijajo v pravilno vojsko med kmeti in delavci.
—	Beda v Istri. Zborovanje istrskih županstev, ld se je vršilo na poziv občine Doline na Kozini dne 24. januarja 1918, je razkrilo vso* strašno bedo zanemarjene Istre. 38 zastopanih mest in občin je sklenilo ostre resolucije vladi in namestništvu, kjer zahtevajo najnujnejšo in izdatno pomoč umirajočemu narodu in skorajšen splošen mir. Izvolil se je izvrševalni odbor Istre obeh narodnosti (slovenske in italijanske), ki mu predseduje pazinski župan dr. Kurelič in člani dr. Červar, Alojzij Res, Stj. Siškovič, dr. Luis, Stranich, Ulcigrai in državni poslanec Peter Spa-daro, kateremu se je poverila polna moč, da zahteve resolucij predloži vladi v odločilo in rešitev. Preteklo soboto je tržaški namestnik dolgo konferiral s članoma državnim poslancem Spadarom in Al. Resom, kjer je ugodil separaciji Istre od Trsta v zadevi aprovizacije in obljubil najnujnejšo pomoč od dunajske vlade, kamor se je še isti večer podal. V nedeljo pa je izvršilni odbor vzel izjavo g. namestnika s hvaležnostjo na znanje in odposlal brzojavko prehranjevalnemu uradu, v kateri ga poživlja, da mu tekom dveh dni odpošlje zadostno množino moke in masti, sicer je primoran izvršiti V. Kozinski sklep, da namreč vsi občinski uradi v Istri prenehajo s poslovanjem.
—	Kako žive Slovenci v Nemčiji. »Gladbecker Zeitung« je poročala 22. t. m.: Včeraj, 20. t. m„ sem sedel v Drag-hoffovi gostilni pri časi piva, ko zadoni nepričakovano glasno petje na moje uho. Poslušal sem. Pelo se je nad menoj. Radoveden sem šel v dvorano gori. Na stopnicah vprašam otroke: »Kaj je zgoraj?« — »Slovenci imajo gledališko predstavo,« so mi odgovorili. Presenečen sem bil, ko sem prišel v dvorano, ki je bila prenapolnjena: možje in žene, otroci in odraščeni; vse zmešano; tudi vojaki z ruske in italijanske fronte so bili zraven. Prosil sem, da smem k veselici; takoj je vstalo nekaj mož, ki so mi lep prostor preskrbeli. O Slovencih sem že večkrat slišal in o njih bral, a od blizu jih še nisem poznal. Pred vsem sem videl, da so se Slovenci po avstrijski navadi zabavali prostodušno in veselo. Kamor sem pogledal: samo smehljajoči obrazi. Voditelj zbora in drugi govorniki — govorili so sploh veliko — so se morali vselej truditi, da so si pridobili pozornost: predsednik je zvonil z velikim zvoncem. Vse je pa utihnilo le, kadar se je zastor odstranil in ko so predstavljali. Kostumi so ti pa tudi bili nekaj: gosposki in grofovski, svetili so se in lesketali; vsi polni rubinov in diamantov, a držali so se domače slovenske noše; posebno lepo zunanjo podobo so pa ustvarili lepi robci, ki so se tako lepo podajali igralkam. Otroci, ki so stali poleg mene, si niso mogli dovolj te krasote nagledati, a tudi odraščeni
so bili ginjeni: solzne so bile žene, a celo v očeh nekaterih mož sem zapazil solze, posebno ko sc je predstava končala in je malo dekle otročje pobožno molilo pred podobo Marije. Škoda, ker nisem ničesar razumel, kar se je govorilo, deklamiralo in pelo. Celo slavlje je bilo lepo in prehitro mi je čas minil. Ko se je namreč predstava končala, sem se zelo ustrašil, ko sem pogledal na uro, ker je kazala že P°! JO. — točno ob pol 8. moram večerjati. Hitro sem odšel, med potjo sem pa še premišljeval o vtisih pri slavlju slovenskega društva sv. Barbare in slovenskega roženvenskega društva.
—	Redni občni zbor Zveze južnošta-jerskih obrtnih zadrug sc vrši v sredo dne 13. februarja 1918 ob 3. uri popoldne v posebni sobi Narodnega doma v Mariboru.
—	Matej Žbontar, kaplan na Jesenicah je bil dne 29. t. m. kanonično umeščen na župnijo Sv. Križ nad Jesenicami.
—	Štrajk porotnikov v šabeniku. Porotniki v Šibenilcu zahtevajo z ozirom na veliko draginjo, naj jim sodna oblast razen potnih stroškov nakaže dnevno 30 IC nagrade. Sodna oblast je to zahtevo zavrnila, nakar so stopili porotniki v štrajk.
. — Odlikovanja. C. kr. orožniška straž-moistra Ivan Kožel) v Višnji gori in Franc Re-nar v Zatični sta odlikovana s srebrnim križcem s krono na^ traku hrabrostne svetinje.
—	Tržaški Slovenec Josip Regent, podčastnik, nahajajoč se na ruski fronti, je bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje in s Karlovim četnim križcem.
—_ Železno krono tretje vrste z volno de-fcoracifo je podelil cesar ritmojstru nadvojvodi Hubertu Salvatorju.
—	Zasebni prekodeželni telefonski
promet se uvede: 1. na Kranjskem na vseh^ razpoložljivih zvezah v celem obsegu, Čez deželne meje pa samo v času, ko promet ni velik (med 7. uro popoldne in 9. uro dopoldne; 2. iz in v mesto Trst v času, ko je promet slab. .Tavne govorilnice se smejo uporabljati za ta promet, h kateremu prepovedna ozemlja samo obsebi umevno niso prepuščena, samo do vštetega tretjega daljavnega pasa (do 300 km). Omejitev na čas, ko je promet malenkosten, ne velja za državne pogovore kakor tudi ne za zasebni promet od in na gotova naročniška mesta, v kolikor je bil ta promet časovno neomejeno že dovoljen.
—	Davek o vojnem dobičku. Sporoča se nam, da je izpisek iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke od večjega dohodka v letih 1915 in 1916 za političen okraj Liubljana-okolica pri c. kr. okrainem glavarstvu v Ljubljani v sobi št. 6, I. nadstropje skozi 14 dni in sicer od 28. januarja 1918 naprej ob navadnih uradnih urah javno razgrnjen na vpogled.
—	Poštna vesL Promet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na mornariški vojno-poštni urad v Pulju.
—	Dar. Prijateljsko omizje v Unionsld kleti je darovalo mesto venca na grob pre-rano umrlega tovariša Avgusta Jagodiča 50 K za goriške begunce, 51 K pa za oslepele slovenske vojake v Gradcu.
—	Matevž Dečko, Sapeur - Komp. 3/30, Pion. K 6/3, vojna pošta 494, naznanja s tem svoj naslov.
—	Iz ruskega ujetništva piše Ignaci} Vodopivec, doma iz Dornberga, da že leto dni ne ve nič o svojih domačih, Zato se jim oglaša tem potom. Piše, da je skupaj s šestimi Slovenci; vsi imajo dobre službe in po dva rublja 25 kopejk dnevne plače. A kupiti kaj je težko. »Bili smo v Rumu-niji šest mesecev. Od 5. bojnega bataljona 97. pp. nas je ostalo živih samo 7 Slovencev in 13 Itaiijanov. Naslov: Korp. Ignacij Vodopivec, Kijevska gubernija, Humanska ujezda, pošta Dubova, Perehonovka, sa-harni zavod »Sveti polk«, Rusija.
Primorske novice.
p Istrske občine za deklaracijo. Na se-stanku županov istrskih občin v Kozini so z velikim navdušenjem sprejeli majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in jo podpisali vsi navzoči župani,
P Ojjrski kapital v Istri. V zadnjem času obračajo ogrski kapitalisti in banke veliko pozornost na istrsko obal. Tako so ogrski kapitalisti in banko v zadnjih mesecih nakupili večje^ število hotelov in vil v Opatiji. Sedaj pa poročajo z Dunaja, da je neka ogrska vele-banka nakupila v Lovranu več velikih zemljišč in stavb v skupni vrednosti nad dva miw lijona kron.
P Generalni štrajk v Pulju končan. Od petka so štrajkali v Pulju delavci po vseh podjetjih. Zahtevali so mir in kruh. Po dolgih pogajanjih delavskih zastopnikov z delavstvom in oblastmi, ki so dale zadovoljiva zagotovila, je delavstvo v ponedeljek zopet v celem obsegu začelo delati.
p Županstvo Bovec se je preselilo iz Radovljice v Log pri Bovcu kjer bo od sedaj naprej redno poslovalo. Občinarii sc opozarjajo, da pri vseh svojih vlogah vsakokrat navedejo tudi kraj, hišno številko in eventuelno še hišno ime, da sc na ta način izognemo nepotrebnemu in zamudnemu pozvedovanju, ker je na bovškem veliko družin z enim in istim imenom. — Za vrnitev na svoje domačije ie županstvo pri politični in vojaški oblasti vse potrebno ukrenilo in se bode rezultat pravočasno v časopisih objavil. Poljska semena nam je država obljubila.
p Išče se Franc Vidic, vojak iz Go.njc vasi pri Kanalu. Naslov naj se sporoči njegovemu bratu Ivanu Vidič, v Rcchbcrg. Ce-lulosfabrik, p. Miklauzhof, Koroško;
p Iščem svojo sestro Araaliio' Cingerli, ki je stanovala v Št. Andrežu h. št. 264. Štefan Znideršič, Kriegsspital 1, Bar. 45, Wien VIIL, 3.	„ , , .
p Zahvala. Begunci v Dednemdolu sc o priliki vrnitve v domovino iskreno zahvaljujejo gu. županu Omahnu in vsem občinarjem za vso izkazano bratovsko ljubezen in pomoč. Vsem Bog plačaj! B. Vidmar.
p Odlikovan begunec. Štefan Rožič, dolgoletni preddelavec v Volčji dragi pri Gorici, sedaj kot begunec stanujoč v Spitalu ob Py-hrnu, je 25. januarja prejel srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči. _
p Izgubila ie neka begunka dne 14. ja-nuaria na vožnji iz Gorenjega na Paki v Celje na goriško deželno banko precejšen znesek. Kdor je denar našel, se prosi, naj ga proti postavni nagradi izroči navedeni banki ali pa duhovščini.	, _
p Postrezite! Frančiška Želinšček, Ko-bidni breg, županstvo Anhovo, poizveduje po svojem možu Antonu Želinšček. _

lj Matere z dojenčki so dobile posebne /■jave izkaznice za živila, da jim ni treba čakati pred prodajalnami. Ena takih mater se sedaj pritožuje, da občinstvo neprijazno javna z njimi in da neki mesar ni hotel postreči. Bodite obzirni do mater!
lj Odlikovanje. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil pristav kurilnice na glavnem kolodvoru Friderik V/ein-berger.	.	_ .
lj Osumljena detemern. Pri neki družini na Mestnem trgu jc služkinja tajno porodila. Otroka so našli mrtvega pod posteljo ter ga prenesli v mrtvašnico, služkinja je bila pa zaradi osumljenja detomora aretirana.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Kalinus, pečar in posestnik, 79 let. — Antonija Tartnan, licejska gojenka, 16 let. — Sestra Vincencija Muha, usmiljenka, 30 let. — Frančiška Krivic, zasebnica, hiralka, 51 let. — Anica La-diha, hči sprevodnikove vdove, 10 let.
lj Meso na zelene izkaznice A. Stranke 1 zelenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo sveže meso v petek, dne 1. febr. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 2 do 2 pop.
lj Našla se jc ročna torbica. Več se po-izve Rožna ulica 3, pritličje na dvorišču, vsak večer od 6. ure naprej.
cesar jo.
V stalen spomin na svojo rešitev iz Smrtne nevarnosti je Njegovo Veličanstvo cesar Karel I. v velikodušni ljubezni do svojih vojakov daroval znesek 100.000 K za ustanovitev stalnih vojaških domov v garnizijskih mestih zaledja. Hkrati je izrazil željo, aa bi se mnogoštevilni darovi, ki jih je prebivalstvo cesarstva že namenilo za spomenike na to rešitev, posvetili istemu namenu. Njeno Veličanstvo cesarica je blagovolila hkrati darovati 100.000 K za vojaške domove.
Tako se naj ustvari ustanova, započeta po milostni skrbi cesarjevi, namenjena vrlim sinovom naše domovinv za njih izobrazbo ter duševno in telesno okrepčilo, ustanova, ki naj poznim rodovom priča o dobrotnem vladanju božje previdnosti za našo cesarsko rodbino in našo državo, in jih vzpodbuja k ljubezni do svojcev naše armade. Ko je bil pokojni cesar Franc Jožef rešen morilčeve roke, se je v spomin sezidala votivna cerkev. Mi pa hočemo po cesarjevi želji in sledeči svojim lastnim ču-tilom za naše vojake in branitelje naše domovine ustanavljati vojaške domove v zaledju, ki naj bodo zahvalni dar avstrijskih narodov v spomin na rešitev cesarja Karola iz soških valov.
Pred enim letom so sc začeli ustanavljati vojaški domovi v bojni črti. Od tega časa se je vsled požrtvovalne pomoči cesarske hiše in ljudstva ustanovilo čez 900 takih domov, ki vojnikom v fronti posredujejo stik z ljubljeno domovino in jim nudijo v prijazni družbi od-počitek in duševno razvedrilo. Z veliko hvaležnostjo pozdravljajo čete v bojni črti te vojaške domove, ki razširjajo neskončen blagoslov. Sedaj se naj pa ta ustanova primerno razširi s tem, da se ustanove vojaški domovi tudi v zaledju. V garnizijskih mestih se naj prirede prostori, v katerih najdejo vojaki dobro upravljene knjižnice, dobivajo časnike, se zabavajo ob glasbi in predstavah, slišijo poučna predavanja in dobe sredstva za napredek v izobrazbi kakor tudi za družabno občevanje. Ker ljudstvo toplo sočustvuje s svojimi sinovi, bo rado darovalo za vojaške domove v garnizijskih mestih, ki bodo na ta način pričali o ljubezni do domovine in bodo gojili zavest, da sta ljudstvo in armada eno telo. Posebno se bode pazilo na opravo domov, ki se naj ozira na domačo zgodovino in na zgodovino dotičnega polka, ki bodi preskrbljena s primerno literaturo, s slikami in spomeniki na junaštvo naših polkov. Vsaka dežela, vsaka občina bo dobila priložnost, da svojemu domačemu vojaštvu izkaže svojo zvesto skrb. Ponosna zavest in topla hvaležnost, ki so jo v naši domovini vzbudila junaška dela naših polkov, bodo kot kulturni spomenik na težke čase svetovne vojske živela še v bodočih časih.
Zahvalni dar avstrijskih narodov za rešitev cesarjevo naj postane darilo ljudstva svojim domovini služečim sinovom, ki naj hkrati priča o zvestobi do cesarske hiše, o hvaležnosti za junaštvo armade ter za proslavo naših polkov.
Naš cesar, ki je sam zgled najlepših vojaških kreposti in dobro ve, kaj potrebujejo njegovi vrli vojaki, nam je pokazal pot s svo-
jim darom in s svojo željo. Temu zgledu hočemo slediti ter vsak po svojih močeh sodelovati, da se uresniči ta velika, v resnici cesarska misel — ustanovitev vojaških domov v zaledju. Naš odbor bo imena vseh onih, ki pri tem delu sodelujejo in pripomorejo k njegovi izvršitvi, spoštljivo predložil v znanje Njegovemu Veličanstvu.
Odbor za vojaške domove v Ljubljani.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof; dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar, predsednik; dr. Ivan Tavčar, župan stolnega mesta Ljubljana, podpredsednik; dr. Vladislav Pe-gan, deželni odbornik, blagajnik. — Odborniki: Jožef Anton grof Barbo, c. in kr. ko-mornik, drž. poslanec; Anton Belec, posestnik; Janko Cegnar, vojni kural; Anton Ča-dež, mestni katehet; Karel Dermastia, vodja Slov, trgovske šole; Gustav Eger. tovarnar; Rudolf Jeglič, c. kr. podpolkovnik; Andrej Kalan, orelat in stolni kanonik; Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornice; Ivan Kregar, predsednik obrtno pospeševalnega zavoda; Karel Kokalj, mornariški superior v pokoju; dr. Evgen Lampe, *dež. odbornik; Anton Luckmann, posestnik; Gvstav Pire, generalni ravnatelj c. kr. kmetij-ke družbe; Karel Pollak st., predsednik kranjske dež. banke; Ivan Samec, predsednik trgovskega gremlja; Ernst baron Sclionberger, c. kr. deželne vlade svetnik; dr. Anton vitez Schoppl, uradni ravnatelj kranjske hranilnice; Josip Šiška, stolni kanonik; Ivan Štcfe, urednik; dr. Karel Trillei", dež. odbornik in podžupan ljubljanski; dr. Oto Vallentschag, odvetnik in hišni posestnik; Matiia Zamida, višji ravnatelj dež. uradov.
Združimo se torej in ustvarimo v svoji ožji domovini vojaške domove kot dostojen spomenik na rešitev našega ljubljenega vladarja!
Darovi naj se pošiljajo na kranjsko deželno blagajno v Ljubljani z označbo: »Za vojaške domove-.
Ruski dečkš v Nemčiji, Iz Berlina poročajo: Kakor so Nemci sprejeli v razna svoja učilišča precejšnje število turških dečkov, tako nameravajo sedaj organizirati sprejemanje ruskih dečkov v nemške učilnice in obrate. Obrtna organizacija v Rigi se je že dogovorila z orbtno zbornico v Ltibecku, tako da bi prva skupina ruskih učencev oziroma vajencev prišla na Nemško o Veliki noči 1918.
Povratek ruskih izseljencev. V kratkem se vrne znatno število ruskih izseljencev iz Švice v Rusijo. Ti izseljenci so se morali svoječasno radi svojega prepričanja umakniti iz inozemstva. Vsled novih razmer jim je omogočeno, da se zopet vrnejo v domovino.
Koze med begunci v Italiji. Iz Lugana poročajo, da je v Italiji na kozah obolelo mnogo bcguncev iz Benečije. Bolezen se strahovito širi.
g Nakupovanje nemških hiš v
rifeoru. Nemški listi so dan za dnevom polni poročil o nakupu nemških hiš po Slovencih v Mariboru. To je seveda pretirano. Med Slovenci niso nikaki ali zelo redki vojni liferanti, zato tudi nimajo denarja za nakupovanje liiš. Pač pa imajo oni, ki bi hoteli svoje hiše prav drago prodati, j ako pripravno sredstvo, da vrednost hiše povišajo: Razglasijo enostavno, da mislijo hišo kupiti Slovenci, pa. je takoj vredna nekaj tisočev več. Vsled tega so hiše dobile že take cene, da sploh nihče ne more misliti na tako kupčijo. Naprodaj je menda tista gostilna pri »Grozdu« v v Tegetthofovi ulici in že razglašajo, da jo mislijo kupiti Slovenci, dasi ti niti od daleč ne mislijo na to.
Upa
ž Komisijo za žensko delo osnujejo v novem avstrijskem socialnem ministrstvu. V komisijo pokličejo zastopnice velikih ženskih organizacij. Komisija bo podajala svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se tičejo ženskega dela ter bo sodelovala tudi pri izvršbi dotič-nih odredb. Poleg častnih članic komisije bo v socialnem ministrstvu nastavljenih tudi več plačanih referentinj.
ž Žensko vpliino pravico za občinske za-stope je obljubila avstrijska vlada o priliki štrajka za mir. V nedeljo, 20. januarja, se je vršil nato na Dunaju velik shod meščanskih in socialnodemokratičnih ženskih organizacij, na katerem so sprejeli resolucijo, ki med drugim naglaša, da je vse ženstvo v Avstriji, izvzemši neznatno manjšino, za sporazumni mir brez aneksij in odškodnin,
ž Ženska v podrobni narodni politiki. Pod tem naslovom priobčuje »Hrvatski Ekonomista-« člančič, v katerem opozarja na važno vlogo ženstva v podrobnem narodnem gospodarstvu, t. j. pri nakupu vsakdanjih potreb-
ščin. Gotove panoge narodne industrije so takorekoč popolnoma odvisne od ženske narodne zavednosti: Ako ženstvo dosledno kupuje^ izdelke domačih tovarn, potem se more dotična industrijska panoga mogočno razviti; podjetja bodo mogla nabaviti moderne stroje in proizvajati izdelke, katerih kakovost in cena ho brez težave konkurirala s tujimi iz-delkr in jih kmalu izpodrinila. Ako pa ženstvo sega le po tujih izdelkih, potem morejo domače tovarne komaj životariti. V zgled navaja leščilo za čevlje, za katero gredo milijoni in milijoni iz dežele. Naj bodo te-le opazke v premislek tudi slovenskemu ženstvu! Sedaj, ko si hočemo zgraditi lastno hišo, je brezpogojno potrebno, da se ženstvo zave svoje važne naloge v narodnem gospodarstvu. Niti vinarja tujcu, kjer ni neobhodno potrebno. Na drugi strani pa se morajo seveda tudi naša narodna gospodarska podjetja zavedati svoje dolžnosti, da nudijo kolikor mogoče le prvovrstne izdelke; le ako bo kupovalce vodila narodna zavednost, proizvajalce pa solidarnost, bomo dobro orali.
pr Odborova seja »Slovenske Matice« dne 26. januarja 1918, Matica se udeleži poleg Glasbene Matice, Leonove družbe in Dramatičnega društva deputacije, ki pojclc k deželnemu glavarju zato, da prepusti gledališče neki družbi, ki se bo osnovala, kadar dobi zagotovilo, da_ ji bo na razpolago gledališko poslopje. — Sedanji odbor bo svetoval izrednemu občnemu zboru, ki sc bo vršil dne 14. februarja t. 1., naj poviša članarino od 4 do 8 K. ustanovnino tistim ustanovnikom, ki šele pristopijo, od 100 na 200 K, društvom, knjižnicam, rodbinam in slično pa na 400 K. — Na izrednem občnem zboru je treba v smislu S 12., ki določa, da šteje društveni odber 40 odbornikov, izvoliti vseh teh 40 odbornikov, ker jc potekla opravilna doba tudi že vsem tistim, ki so bili izvoljeni v odbor pred začasnim razpustom Matice. Pravico voliti Matični odbor imajo častni člani, vsi ustanovniki in vsi letni člani, ki so plačali članarino za 1914. aii 1917. leto.
pr Matične knjige za ljubljanske ustnaov-nike in člane. Ljubljanski ustanovniki in člani dobe knjigi, ki sta izšli za 1914. leto, v knjigoveznici g. I. Bonača v Šelenburgovi ulici. Ker ni na razpolago razne.šalcev, naj se blagovoli potruditi vsak sam po knjige.
pr. Nova hrvatska opereta. Profesor osješke realne gimanzije in hrvatski skladatelj Josip Canič je uglasbil opereto »Bogataška ljubav«, ki je vsled jugoslovanskih motivov vzbudila v nemških glasbenih krogih veliko pozornost.
Mlada donašaika
se sprejme. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 323.
Zakonska dvojica brez oirqk (stalna stranka)
IŠČE STANOVANJE ^L
četudi zunaj mesta. — Ponudbe na upravništvo pod št. 12.
isčese srmommm
obstoječe iz dveh sob za samsko osebo. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod št, 316.
Stanovanje
s Štirimi sobami in pritikliuami išče za majnikov termin stavbni naiisvetnik KLINAR,
KOLIZEJSKA ULICA 12,	314
tna ponudba.
Mladenič, vojaščine prost, star 26 let, s 3000 K denarja, se Seli seznaniti z gospodično aii vdovo brez otrok v starosti do 25 let, iti bi imela boljše posestvo alt trgovino, bodisi lesno ali z mešanim blagom, v lepem kraju na Kranjskem. Le resne ponudbe s sliko na uoravo »Slovenca« pod šifro SREČNA BODOČNOST 318. iHinniniiiiiiiisiismiimmiirjsiimim rM
jš ■ -^ite1?.
Postrežnico
za nekaj ur dnevnega dela sprejme O, WOLF, Marije Terezije cesta 4, III.
NAROČITE SI, dokler zaloga traja i Kavni nadomestek s sladkorjem la »AIDA« v zavojih po Yh in 'A kg. — »ADRIA«, pralni prašek, paketiran Ia in fla. — DIŠAVE, kakor: cimet, poper, paprika, kumna, žairan itd. v zavitkih. — Vacillin-sladkor ter vse drugo špecerijsko in kolo-nijolno blago, katero je brez izjeme najbolje kako-, vosti, vedno v zalogi. Postrežba solidna in točna. Zahtevajte cenik takoj; vzorci stanejo 5 K 50 vin, kateri sc na zahtevo pošljejo.
Za vsako naročbo zahteva se 75% denarja vnaprej, drugo s povzetjem.
FILIP ŠIBENIK, ZAGREB,
Sveutčilistni trg 1.	305
ŽUPNI URAD V ŠT. VIDU PRI VIPAVI
ista
razpisuje službo
ki more dobiti posla in zaslužka pri posojilnici alf pri apiovizariji aii iudi kot občinski ijjnik. Nastop takoj. Prošnje s spričevali naj sc dbpošljejo vsaj do 20, februar, žapnemu uradu v Št. Vidu p. Vipavi.
za sode, 1 kg 36 K, razpošilja pn poSfnem oovzetju A. F. KREPEK, MARIBOR, BJsmarkstraBe 19.
M
T
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše srčnoljubljene matere, oziroma sestre, stare matere in tašče, gospe
Ivane hm ml. Kos
ter za mnogobroino udeležbo pri pogrebu izrekajo svojo globokoCutečo, srčno zahvalo.
ŽALUJOČI OSTALI.
Tvrdka Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Kom?, v Ljubljani naznanja vsem svojim prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen bivši, dolgoletni, preblagi družabnik, gospod
dne 31. fanuarja t. 1. mirno preminul.
Pogreb spoštovanega rajnika sc vrši v soboto, dne 2. svečana 1918, ob 4. uri popoldne iz liiae žalosti Vel. čolnarska ulica št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Tvrdka in vse osobje ohrani blagemu pokojniku časten rpomin.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1918.

krznar 2961
Sv. Petra cesta st. 10
kupuje vseh vrst


IMSP'
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiuuiiiimiiiii
fkm podružnica
n. a. deželne življenjske ia rcnlne, nezgodno In jamstvene zavarovalnice v LJju&ljarai, IMarlJa "er@55šjQ cesta 12/Bfi
Jauera £aw©(E2. Absolutna	Nizke iprssnile.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
IfjsmmksaKtmBsmammmemmhUMamm mma^vfm^-siaass^
'HES3
■m
vi«
4 4 S
ac Jd
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta žt. 6, za frančiškansko cerkvijo spre- m 05 brez odbitka rentnega davka, katerega jema liranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	j® plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 1 krone 25 vinarjev na leto.
n «
>0 a cSfl
> M E
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejem* tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na oseb:;, kredit proii poroštvu aii zasiavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomplujejo najboljše.
Za obilne dokaze odkritega sočutja povodom smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre, svakinje, oziroma tete, gospodične
JeSice Cotman
izrekamo tem potom vsem za vse izraze sočutja in za tako obilno spremstvo na zadnji poti našo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo za trud gosp. prim. dr. Gregoriču, preč. g. Škcrbecu ter preč. g. P. Valerijanu Sartoriju, kakor tudi vsem za podarjeno cvetje, po-sebno za prekrasni šopek vrlih telovad-klnj ljubljanskega »Sokola«.
Žalujoča rodbina Cof,man.

Tužnim srcem naznanjamo, da je naš zvesti prijatelj, narednik, gospod
dne 23. decembra lani, zadet od sovražne granate na italijanskem bojišču žrtvoval svoje življenje kot junak za domovino.
Vojna pošta št. 212.
Njegovi stotnijski prijatelji.
302
mr denarnica
z večjo vsoto denarja. — Prinese naj Jo pošten! najditelj proti nagradi v Zalokarjevo ulico št. 16.
SPREJME SE več dobrih
298
MIZARJEV IN TESARJEV
proti dobri plač: in preskrbi hrane in stanovanja. —:: Vpraša se SV. PETRA CESTA ST. 23. ::— Delo stalno v Ljubljani.
Izgubila se je dne 27. januarja UHF^ ženska srebrna ura	od Vrhnike do Verda. Pošteni
najditelj nai jo odda proti nagradi na županstvo obč. Vertojba, sedaj na Verdu št. 105.	308
Išče se
za takoj ali 1. aprila s 3 sobami ali več, kuhinjo in pritiklinami. Kdor ga preskrbi, dobi 'A sežnja drv, — Ponudba na upravo »Slovenca« pod šifro »Drva«.	285
Semena
Korenje, belo . , * < . kg po 260 K Korenje, rumeno . . . , kg po 420 K Čebuljno seme . . v < , kg po 96 K
Špinača (seme).....kg po 30 K
Sladorna repa, bela . 100kgpo 580K sveža, kalilna, ponudi trgovina semen Fran Vlasak, Praga II., Mariengasse 4.	273
Iščem za vodstvo odvetniške pisarne
k prakso. Naslov pove uprava lista pod štev. 288.
Ustanovljeno I. 1S93.
Kupim v bližini mesta ali na deželi v prometnem kraju	252
manjše posestvo
pripravno za gostilno ali trgovino. Vzamem tudi v najem. — Ponudbe pod »Posestvo« poštno ležeče, Bohinjska Bistrica,
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini
oglje, wermuth-vino In milo za pranie
v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev, 15,
Na najvišje povelje Nj. c. in kr. Apost. Veličanstva.
III. izredna
c. kr. državna loterija
za vojnooskrbne namene. Ta denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. Glavni dobitek znaša 200,000 K, Srečkanje se vrši javno na Dunaju 21. februarja 1918. Srečka stane 4 K,
Srečke se dobe pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere ZolIamtsstraBe 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od gen, ravnateljstva drž, loterije (oddelek za dobrodelne loterije).
V najem iščem o v
Starejše pobožno dekle
£ dežele, v starosti od 30—40 let, se išče v neki plemiški grad kot navadna J®"- KLJUČARICA. Oglase naj sc le zdrave in take, ki doslej še njso služile. O svoji moralni neoporečnosti naj prosilke doprineso priporočilo svojega župnika. Pisma na
gosp. Lorber, Gradec, Friedrichgasse 37.
Večje posestvo pri Gorici
se di v najem. Poslopja nepokvarjena. Podatki so pri ANTONU REMEC, ZGORNJA ŠIŠKA št. 41.
mr vrtnar ^m
oženjen, brez otrok, vešč v vseh strokah vrtnarstva, želi premeniti službo. Naslov poštno ležeče 301	LJUBLJANA »VRTNAR«.
IZGUBILAse je ::-
kjerkoli na slovenskem ozemlju za časa vojne, odnosno do povratka lastnika. — Ponudbe pod »Ključavničarska delavnica« ua upravo tega lista _do 5. februarja 1918.	292
V trajno službo se sprejme takoj izvežban
korespondent ali korespotidentinja
pri konsumnem društvu v Kropi, kamor je nasloviti ponudbe z navedbo plače.
Išče se
gospodična
gospodinjstva in kuhanja vešča, mlajša, izobražena, lepega vedenja, iz boljše rodbine, za boljšo samsko osebo (prof., dr., velepos.). — Ponudbe s spričevali in drugimi podatki sprejema uprava lista pod št. 287.
Kdor
3263
namerava
prodati še kaj
naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Na desnem bregu Ljubljanice med »Kaminom« in »Jurjem«, okrog 300 m od brega oddaljeno, je na prodaj zemljišče v obsegu 7 hektarov. Zemljišče je travnik z govejo krmo, oziroma sposobno za njive, ker ga najvišja voda ne poplavi.
Istotako je na prodaj zemljišče v obsegu 9 hektarov travnikov na Dolju pri Borovnici. To zemljišče obstoji iz dveh blizu skupaj ležečih kompleksov poleg okrajne ceste.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje uprava posestev Josip Lenarčiča na Vrhniki.	290
za 3 osebe, z vrtom v zahodnem ali južnem delu mesta za maj- ali avgust-t.ermin išče sodni svetnik Vedsrnjak, Rimska cesta 23.	282
Stalna stranka išče večje Naslov pove upravništvo lista pod št. 291.
Ustanovljeno I. 1693.
H
regisfrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje iflasraom posojila proti poroštva, zastavi življenjskih polic, pas-astev, vre^nos&uei papirjev ali zaznambi na sluzh&ne prejemka.
Vračajo sa posojila v 7>/2,13 ali 32>/3 letih v od« sekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Seli posojila, naj se obirne na pisarno v Ljubljani, Konifinl trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4V»9/o.
Qri.g{..SM0 !»inn premeUnje »»aS« boncam leta 1913 S1B.8A8-40 kron. Daleinikov le bito koncem Seta 1S15 1924 s 1S.S13 detaži, kJ rsprezentuiefo jamstvene glavnice
sa 6,089.899 kron.
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati danes, 30. t. m., k sebi v nebesa svojega zvestega služabnika, visokočastitega gospoda zlatomašnika
Janeza Mep. Movaka
dekana v Radovljici, častnega kanonika, duh. svetnika, viteza Franc Jožefovega reda, častnega občana mesta Radovljice itd.,
v starosti 76 let po teden trajajoči mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti.
Sveto in zgledno je živel, bogovdano je umrl. — Pogreb se vrši v petek, dne 1. februarja, ob 11, uri dopoldne.
Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem duhovnim sobratom, sorodstvu, priMeljem in znancem v blag spomin in molitev.
Radovljica, 30. januarja 1918.
Alojzij, Jožel, Antonija,
brata in sestra,
Franc Loy, Pavlina Rothel, Jožefa Novak,
svak in svakinji.
Jakob Fatur,
kaplan v Radovljici, imenu dekanijsko duhovščine.


Potrti najglobje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš nenadomestljivi, skrbni, zlati oče, oziroma stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod
zasebnik
v četrtek, dne 31. januarja 1. 1918, ob 3. uri zjutraj v 79. letu svoje dobe nenadoma preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bode v soboto, dne 2. svečana 1918, ob 4. uvi popoldne v hiši žalosti, Velika čolnarska ulica št. 2 svečano blagoslovilo, nato prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu in tam položilo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1918.
Franc, Jaroslav in Kari Kalmus
sinovi.
Ana Vilhar, Josipina dr, Indra, Frida Kahnus
hčere.
Antonija Kahnus roj. Kašnik	F. S. Vilhar
oinaha.	skladatelj, zet.
Vladimir Ulrich
c. in kr. mornariški poverjenik, nečak.
V Ljubljani se posebni parte ne bodo razpošiljali.
Št. 64-Pr.
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1.	V F ari v kočevskem okraju s sedežem na Petrin ji z letno plačo 1600 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osil-nico in Banjaloko 3000 K na leto;
2.	na Grosupljem v ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
3.	vLogatcus sedežem v Plani-n i z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg lega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
4.	v L o ž u z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
5.	na R a k i v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdrav-
ljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
6.	vSenožečahz letno plačo 1600 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
7.	v Trebnjem z letno plačo 1400 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
8.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 22. februarja 1918
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega.
V L j u b 1 j a n i, dne 22. januarja 1918.
t±iž±±ž±±

Jaz Hna Csillag
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklmi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi poniade, ki sem jo iznašla sama. To j«? edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačKi.^ .asišca, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi dajo lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjemdo naj višjestarosti.
Lonček po 6, 10 In 15 kron. i
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvomlce, kamor je naslavljati vsa naročila.
Hna CsilSag, §9nnaš. I, Kohlmarktlf.
■M