211 St. — 4. leto. PoStnlna pavšalirana. Današnja Številka velja 2‘— K
V Ljubi'/ '5, torek 6. septemhra 1921,
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Pripravljen atentat pri Trojanah?
Ljubljana, 5. sept. Včeraj popoldne je na državni cesti južno od Trojan med Ljubljaro In Celjem odkril vodja trojanske orožniške postaje, narednik Franc Globočnik 14 kilogramov vkopanega dinamita, ki
je bil z električno žico zvezan s 45 metrov oddaljenim vžigalnim aparatom. Preteča nesreča se je s tem pravočasno odstranila. Obstoja nada, da se storilci kmalu izsledijo.
Položal v Zapadni Madžarski.
MADŽARSKE CETE ŠE VEDNO NE MIRUJEJO. — ENTENTA POSREDUJE.
Mattersdorf, 5. sept. (DunKU). Nasproti vesti madžarskega korespondenčnega urada, da je bila v Siegdorfu bitka med prebivalstvom in orožni-itvom, je doznal dunajski korespondenčni urad, da do sedaj v tem kraju, kakor tudi sploh v vsem onem ozemlju BurSkega, ki ga je zasedla Avstrija n( prišlo do nobenih spopadov s prebivalstvom, marveč da so se avstrijskim pblastvom celo prirejale manifestacije.
Dunaj, 5. sept. Kakor poroča »Sonn-und Montagszeitung«, je bil dunajski madžarski poslanik včeraj pri zveznem kaneelarju dr. Schobru ter se z njim dalje časa rftzgovarjal o Zapadno-ogr-akem vprašanju. Uradno se o tem nič ne razglaša, zdi se pa, da gre za poizkus madžarskega približevanja spričo predstoječe demarše entente v Budimpešti. Prav nobenega vzroka ni smatrati, da bi se izpremenilo zadržanje avstrijske vlade, ki stoji na stališču, da vstopi v pogajanja šele po popolni izpraznitvi ozemlja, kakor je to soglasno sklenil glavni odbor.
London, 4. sept. Po včeraj semkaj dospelih vesteh se položaj v Zapadni Madžarski ni prav nič zboljšal. Budimpešta se brani umakniti svoje neposlušne čete in njene sobojevnike in skuša še vedno Dunaj uplašiti in av-
Telegrapha« javlja: Usodne posledice utegne imeti hladnokrvni predlog madžarskega poveljništva, naj mu medzavezniška komisija dovoli, naj s svojimi četami zopet zasede del ozemlja, ki ga je že moral izprazniti. En-tentni generali na ta predlog sploh niso odgovorili.
Sopronj, 4. sept. V Siegersdorfu je prebialstvo napadlo avstrijske orožnike. Prišlo je do boja, ki je na avstrijski strani zahteval več žrtev. (Opomba DunKU.): Kakor pri veh takih vesteh, rje tudi pri tej vesti treba namesto besede »prebivalstvo« staviti besedo »tolpe«, da se na ta način ustreže resnici.
'Gradec, 4. sept Zupan iz Fehringa dr. Schvvangula je bil aretiran, ker ys osumljen, da deluje v sporazumu z madžarskimi tolpami. Oblasti so namreč prestregle pismo, naslovljeno na nekega madžarskega častnika, v ka-teretjL so bili podatki o kretanju avstrijskih finančnih stražnikov ob madžarski meji:
Gradec, 4. sept. Iz Fehringa javljajo: Danes ob štirih se je približno 20. mož močna madžarska tolpa približala Hohenbruggu na 300 korakov. Orožriiki in vojaki so prepodili to tolpo, zajeli eno strojnico/ dve puški in nekaj ročnih granat ter ujeli težko ranjenega madžarskega vojaka.
itrijsko vlado prisiliti, da sprejme te-rltorijalen kompromis. Dopisnik »Daily
Irska ne priznava angleške nadvlade
London, 4. sept. Irska vlada izjavlja v svojem odgovoru, ki je bil objavljen nocoj, da irski narod ne ^priznava nobene prostovoljne unije z Anglijo in da se poslužuje temeljnega naravnega prava, živeti svobodno zase in na ta način udejstviti svoje narodne težnje. Irci so se z velikansko večino izjavili ae neodvisnost irske republike in to ta sklep potrdili več kot enkrat. Anglija nastopa tako, kakor da bi. bila sklenjena unija z Irsko, vsled cesar se Irska ne bi smela odcepiti. _ Opirajoč ■e na ?o svoje naziranje, si angleška vlada in parlament prisvajata pravico vladati v Irski in ji dajati zakone, in •icer v taki meri, da vsakega Irca, ki odklanja podložništvo, usmrtijo v ječo. Irski odgovor naglasa nadalje, da Irci odklanajo angleške predloge, ki so jim bili stavljeni dne 30. julija. Angleški dominioni niso zavarovani pred gospodstvom Anglije po priznanem ustavnem pravu, ki jim daje enako-
pravnost in absolutno svobodo napram angleškemu'Tfadzorstvu, ampak vsled tega, ker jih tisoči milj ločijo od Anglije. Irska ne bo imela ne jamstva za dalje, ne jamstva prava. Irsko so umetno razdelili v dve državi, od katerih sicer druga drugi izpodkopuje vpliv, ki sta pa obe podvrženi vojašlši in gospodarski kontroli Anglije. H koncu veli odgovor, da mora biti Ircem dovoljeno, da glavna zgodovinska in zemljepisna dejstva presojajo' z irskega stališča. Irska vlada se strinja s tem, da nevtralni in nestrankarski razsodnik odloči med Irsko in Anglijo. Irci se hočejo le tedaj upirati, ako preti Anglija, da bo njihovo stališče zatrla s silo. Irci pfedlagajo zaraditega vlado, ki naj bi vladala s privoljenjem vladanih. To načelo je edina podlaga, za pogajanja med Anglijo in Irsko. Na tej podlagi je Irska pripravljena takoj imenovati svoje pooblaščence.
KONFERENCE RADI KRONANJA KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd, 5. sept. (Izv.) Tu se vodijo 2e dva dni konference s patriarhom glede kronanja kralja Aleksandra. Konference, trajajo pozno v noč in se vrše v patriarhiji. Od vlade prisostvujejo predsednik Pašič, min. Pribičevič, Ku-manudi in Gjuričič. Te konference so dale povod raznim govoricam ljudstva, Id spravlja iste v zvezo z ženitvijo kralja.
KRALJ ALEKSANDER OKREVAL.
Beograd, 5. sept. (ZNU) Po uradni brzojavki iz'Pariza je kralj Aleksander
že toliko okreval, da se je včeraj Šetal po versailleskem parku.
MINISTER SPAHO NA POTOVANJU PO SLOVENIJI.
Ljubi ja, 4. septembra. Danes dopoldne se je minister dr. Spaho odpeljal na Jesenice, kjer sl je Ogledal tamošnje tvornice. Opoldne se je odpeljal na Bled in se tam posebno zanimal za tujsko industrijo. Proti večeru si je ogledal Bohinjsko jezero in se vrnil potem v Ljubljano.
Ljubljana, 5. sept. Minister za trgovino in industrijo dr. Spaho in pokrajinski namestnik Hribar sta sl da-
nes na inšpekcijskem potovanju ogledala tovarne slamnikov v Domžalah, dalje tvornico za strojila na Polzeli in keramično tovarno na Libojah; Ob 14. sta ministra dospela v Celje. Minister dr. Spaho si je dal predstaviti zastopnike trgovine in obrti in si popoldne ogledal tovarno za emailirano posodo in cinkarno v Gabrju, kjer je stopil v stik z delavstvom in se zanimal4za njihov gmotni položaj. Ob 17.30 se je odpeljal v Rogaško Slatino, kjer bo prenočil in jutri nadaljeval inšpekcijsko potovanje proti Mariboru.
MINISTER PUCELJ PRIDE NA BLED.
Beograd, 5. sept. Nocoj odpotuje v Ljubljano minister a poljedelstvo in vode g. Pucelj. Iz i jubljane se napoti na Bled, kjer se udeleži kongresa Samostojne kmetske stranke.
MINISTRSKI SVET.
Beograd, 5. sept. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je prečitafo poročilo naše delegacije pri zvezi narodov o albanskem vprašanju, \lada je izdala naši delegaciji v ?.cnevi naknadne instrukcije in ji pojasnila svoje stališče o albanskem vprašanju, ki je vedno isto, to je, da se ima upoštevati integriteta neodvisne albpnske države, da pa se fhora naša kraljevina zavarovati s popravo meje pri Debru, Prizrenu in v dolini Drina. Odločitev skupščine zveze narodov mora po čl,- 5 pakta o zvezi narodov biti soglasna in odločitev o Albaniji ne more biti polnoveljavna, ako o njej naša delegacija ne bo glasovala složno z drugimi člani skupščine.
II. KONGRES JUGOSLOV. ZDRAVNIKOV V ZAGREBU.
Zagreb, 5. sept. Danes ob devetih se je začel v zbornici II. kongres ju-goslovenskih zdravnikov za operativno medicino. Kongres je otvoril prof. dr. Cačkovič, ki je pozdravil kr. namestnika Demetroviča in vse prisotne. — Predlagal je, da se kralju Aleksandru brzojavno čestita na okrevanju in da se mu želi skorajšen povratek v domovino. Udeleženci so zaklicali kralju Petru trikrat »Slava!« Na njegove besede je odgovoril kr. namestnik De-metrovič, ki je pozdravil vse navzočne. in želel, da bi ipielo njihovo delo uspeha in prineslo plodov naši zdravniški znanosti. Nato je govoril načelnik 'zdravstvenega odseka pokrajinske vlade dr. Locher, za njim pa poverjenik za prosveto, minister na razpoloženju Tugomir Alaupovič. Po teh govorih se je začel kongres. Zvečer se je na čast gostev uprizorila v gledališču opera »Vesele žene vindzorske«.
VSTAJA V ALBANIJI SE SIRI.
Elbasan, 5. sept. Vstaja iz Severne Albanije se naglo širi tudi v Srednjo ' Albanijo. Ustaši so pretrgali brzojavno zvezo med Dračem, Tirano in Skadrom. Vladne čete odrekajo, pokorščino ter se nočejo boriti zoper upornike. V nevarnosti je Tirana sama.
PRINC WIED ZOPET NA VIDIKU?
Skadar, 5. 'j albanski politiki je sedaj na dnevnem redu vprašanje albanskega prestola. Kandidata za prestol sta knez Wied in sin pokojnega Abdula Hamida. Wiedu je bila že odposlana deputacija treh članov. Wied se nahaja sedaj na Tirolskem. V Albaniji pa obstoji tudi močna struja za personalno unijo z našo državo ali Grčijo.
POLOM PRAŠKIH KOMUNISTOV
Praga, 5; septembra. (Izv.) Včerajšnji propagandni shod komijnistov je končal s popolnim fiaskom.
Uredništvo:
Woltova ulica 1'1. Teleton 300
Uprava:
Marijin trg 8 __ Telefon	44
Kokopisi se ne vračajo ->:em je priložiti znamko ■ odgovor.
"N
Gospod mlnbX
Atentati so na dnevnem redu- Ravnokar nam por^^a agent ~~ drugače ne moremo, da ga imenujemo — da se je zarotila neka banda proti slovenskemu demokratskemu ministru Kukovcu.
Ne pišimo o tem naprej! Človeka res končno vendarle pograbi, ko čita naprimer inlcrviev g. Pribičeviča, v katerem le-ta postavlja sebe za ceno Hrvatom in Hrvatje naj sprejmejo ustavo. Srednjeveški fevdalci sami si ne bi bili menda drznili poslavljati med »svojimi« kmeti in seboj takega ravnotežja.	v	^
Molčali bi bili na vsa ta uradna dopisovanja, o uprizorjenih preteklih in za uprizoritev v naših dopisnih uradih še dozorevajočih atentatov, ko ne bi to res že presegalo tudi naše gorostasne potrpežljivosti.
Ravnokar in v istem listu, kjer nam poročajo o silni nevarnosti v kateri se nahaja naš minister, čitamo izpod poklicanega peresa tržnega nadzornika članek o naraščajoči draginji, članek tako jasen in čfst, da ne rabimo prav nič klicati na pomoč de*..vcev, »da bi odnesli žico, ki vodi do dinamita«. Članek poklicanega strokovnjaka o draginji proži dinamit kar brez žic.
I11 mi skrbimo v svojem tisku za dragocena življenja ljudi, ki si prav gotovo na drug način posmrtne slave ne bodo pridobili.
Vsa Jugoslavija je polna atentatov. Ako bi bil človek Amerikanec ali pa sploh podjetnejši tujec z boljšo valuto, bi si skoro k nam po teh vesteh moral priim'jati za spremstvo artilerijsko baterijo. Citate< o atentatu na Pribičeviča, na X-a, na V-a in celo na »dobrodušnega« Kukovca. Pri nas so možje res junaki, da se ministrovanja sploh še lotevajo.
Pa to pišemo mi in bomo gotovo zagrešili s lem uvodnikom na curiškl borzi, da bo dinar za par poenov pogreznjen v demokratsko blato.
Drugače se gospodje med narodom torej ne morejo uveljaviti in si v smrtnih lupili poskušajo splesH okrog glave venec daritvenega kozla.
Draginja torej narašča. A pod ministre, ki sc po Sloveniji vozijo, se polaga 'dinamit. Mi si pa, in nato še posebej opozarjamo policijo, mislimo, da je ta dinamit bil najbrže položen in namenjen zastopniku slovenskega delavstva in velikemu Kiikovčevemu prijatelju Antonu Kristanu, ki je pribežal pred Horthyjevimi gardisti nazaj v Ljubljano ter prinese! s seboj rejeno kaso za nadomestne volitve in atentator je mislil sicer, doseči samo kašo* duši naj bi bil seveda pri tem padel tudi Kukovčev prijatelj Tone Kristan.
Pa šale dovolj! Toda o teh stvareh se drugače pisati ne da.
Jutri bodo odstavili funkcijonarja zastopnika državne moči, ki jim td moč ne bo v pravi strugi vodil, Jutri bodo odrekli zaupniku naroda izvrše-valno pravico, jutri bodo našli nekaj mladičev, ki bodo položili na železniško progo strašilno razstreljivo (za ministra seveda), jutri bodo poslali vodilnega državnlka> da se pogodi za prevoz platina v diplomatskem kovčku, jutri bodo podpisali vse pogodbe, ki nosijo podpisanim brezskrbno življenje. Danes pa je seveda dopisni urad in njegov uradni agent edini poklicani zaščitnik našg valute na curiški borzi-
Gospod minister, protestirajte proti svojemu atentatu!
OBSOJENI KOMUNISTI.
Praga, . 5. septembra. (Izv.) Praška porota je obsodila dvajset komunistov iz okraja Kladno radi znanih nemirov na težka ječo do štirih mescev.
ZBOROVANJE CESKIH LEGIONARJEV.
Praga, 5, septembra. (Izv.) Včeraj se je vršilo tu veliko manifestacijsko zborovanje češkoslovaških legijonar-jev. Na zborovanju se je propagirala misel za združitev vseh legijonarjev.
PRENEHANJE KOMUNISTIČNEGA GLASILA V PRAGI.
Praga, 5. sept. (Izv.) Najstarejše praško komunistično glasilo »Pravda« je moralo radi finančnih težkoč prenehati izhajati.
IZ ČEŠKOSLOVAŠKE j' NARODNE CERKVE.
Praga, 5. septembra. (Izvj) Kongres češkoslovaške narodne cerkve je izvolil dr. Forskega za škofa Prage in Pavlika za škofa v Brnut
OTVORITEV DUNAJSKEGA VELIKEGA SEMNJA.
Dunaj, 5. sept. Danes dopoldne se je v navzočnosti podkancelarja Brei-skega in ministfa za trgovino Ange-rerja otyoril dunajski veliki semenj za gledališča, koncerte in kinematografe.
ČEŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI VSTOPIJO V VLADO.
Praga, 5. sept. Zbor zaupnikom socialdemokratske stranke je v prisotnosti Tušarja sklenil vstop v novo »vlado, ki jo sestavlja Švekla.'
KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV.
Praga, 5. septembra. (Izv.) Tekom meseca septembra se bo vršila konferenca vseh baltiških držav. Konference se edino Poljska ne bo udeležila.
BORZNA POROČILA. /
Zagreb, 5. sept. Devize. Berlin 207.50—209, Italija izplačilo 815 do 830, ček 805—820, London izplačilo 683—687, ček 683, Newyork 181.50 do 182, Pariz 1430—1450, Praga 223—227, Švica 3125—3150, Dunaj 15.60, Bukarešta 216.50-217. Valute. Ameriški dolarji 180—181.25, avstrijske krone 17, carski rublji 22 do 24, 20kronski zlati 650, franc, franki 1420, napoleondori 644—648, nemške marke 205—206, rom. leji 222, Italijanske lire 810—820, turške lire v zlatu 680—690.
Curih, 5. sept. Devize: Berlin 6.625, Newyork 537, London 21.77, Pariz 45.30, Milan 25.70, Praga 7, Budimpešta 1.45, Zagreb 3.20, Bukarešta 6.725, Varšava 0.20, Dunaj 0.675, avstrijske krone 0.55.
Michčl Zevaco:
..NOSTRADAMUS/'
Katarina ga je razumela. Z I.a-gardom se je okoristila preimenitno; železna četa je zagledala beli dan. Montgomery pa je ostal v kraljičinem dosegu za ugodnejši čas. Razbojnik, kakršnega je hotela kraljica napraviti iz njega, ni postal, pač pa se je začelo zanj življenje polno strahu in kesanja. Zakaj postal je nekaj hujšega: kraljičin zaupnik.^
Ko je stopila iz Nostradamovega dvorca, je našla Katarina de Medicis v Froidmantelski ulici Montgome-ryja, barona Lagarda in njegovo železno četo. Prijela se je Montgonie«-ryja pod pazduho; Lagarde se je pridružil. dočim je smuknila železna četa na desno in levo. V spremstvu te tolpe ločnih zveri je kraljica molče kora-
kala tik do stranskih vrat, skozi katera se je navadno vračala v Louvre. Tam pa je zdajci obstala, rekoč: »Odslovite jih...«
Moptgomery se je obrnil k bar ronu Lagardu:
»Ste li slišali, gospod?«
»Hoj!« je ukazal Lagarde s svojim rezkim glasom. »Idite me počakat k .Jegulji pod skalico’ v Penški ulici!«
»Ih naj se zabavajo/« je glasno pripomnila Katarina.
Četa je razumela njene besede: zabava je pomenila vedno bližnji pokoli. '/Vsaka prilika moritve Je bila potrij-hčem hkrati praznik najhujše razuzdanosti. Začulo se je hropenje, podobno puhanju zveri, kadar zadu-hajo plen; sledilo Je dvoje, troje ' letvic v znak hvaležne radosti in nato glas mačje pritajenih korakov, s katerimi se je splazilo dvanajst senc v temo
Ko je dospela četa v Kravodersko ulico, je uzrla pred seboj dve ženski in moškega, ki je nosil svetilko. Prva izmed njiju sit ie zdela bogata meščanka; druga je bila po vsem videzu njena služkinja. Nudila se je prilika, ki je dvanajstorica ni mogla zanemariti; nagel domenek r— in že so navalili vsi kakor eden:
»Denar ali. življenje!.,.«
Tisti hip je udarila ura x bližnjem zvoniku pol ene...
Ko Je ostala Katarina sama z Montgomeryjem in Lagardom, je dolgo in nezaupno pogledala okrog sebe. Nato je bolj šepnila nego zamrmrala:	1	■'
»Gabrijel, ura se bliža. Izpolniti hočem vse, kar sem ti obljubila, in morda še'mnogo Več...«	/	1
Montgomery se Je plašno ozrl na barona Lagafda. Izpreletel ga je eden tistih stresljajev, ki včasi umore človeka. Razumel je, da hoče kraljica njegovo sokrivdo — toda v čem?...
Ze dolgo ga ni bila klicala s krstnim imenom, nikdar že, da bi ga tikala. Zaslutil je nekaj strašnega.
»Gospa,« je zajecljal, kazoč na Lagarda, »saj nisva sama...«
»Gabrijel,« je povzela Katarina še glasneje, kakor nakljub, »enkrat sem ti podarila lepo bodalo... Jutri pa najdeš doma kopje, bogato izdelano, čvrsto kopje, vredno viteza, ki ga bo nosil. Zakaj treba je, da si oboro-žen ,
»Kopje?« je viknil Montgomery.
»Praviin ti, da se ura bliža! Mari nisva'skupaj čakala, upala in snovala velikega dejanja, ki prinese meni oblast, a tebi srečo?«
Montgomery je omahnil. V glavi se mn "jc zvrtllo: ranincl jo!...
2e v tisti ljubavni noči, ko je postal oče princa Henrija, je Montgo-mery ugenil, kaj hoče Katarina in kaj bo zahtevala od njega nekega dne!... Nato je odjenjala moreča misel. Minilo je več let. Montgomery je že upal, da ne bo nikoli več besede o tem! In zdajci mu je kraljica obljubila kopje, rekoč: »Ura se bliža!...«
»Gospa,« je zahropel, »ako bi tisti, ki ga mislite, v moji prisotnosti grozil vašemu življenju, bi ga pogubil brez usmiljenja, Bog mi je priča. Toda...«
Zvil je roke. Kraljica se je nasmehnila. Lagarde je poslušal brezbrižno: on ni razumel tega Domenka! Kraljica je govorila še vedno z Mont-gomeryjerh, a tako, da se je zdelo, kakor bi se obračala hkrati k baronu.
(Dalje prih.)
Ljubljanski velesejm.
Znani so izreki, da v Jugoslaviji niti najmerodajnejši činitelji niso vedeli, kaj se izdeluje v lastni državi in r koliki meri. Tudi ako bi imeli prvovrstno upravo, bi preteklo dokaj Časa, predno bi zbrali v red statistične podatke industrijske stroke. Posebno pa je bilo še delo obteženo, ker je pri nas, lahko rečemo skoro večina podjetij po preobratu spremenila svoj obrat v toliko, da se je specializiralo na proizvajanje gotovih, včasih novih izdelkov, za katere je smatrala tržne' predpogoje za najugodnejše. In to spreminjanje se vrši še vedno. Vrhu tega se ustanavljajo dan na dan nova podjetja, pri nas in po ostalih pokrajinah, podjetja se širijo in večajo.
Vse to onemogočuje pregled in da bi določali sproti množino razpoložljivih izdelkov — in potrebe seveda — bi bilo potreba posebnih gospodarsko-statističnih uradov, ki bi bili organizirani centralizirano in ki bi se imeli pečati le s to zadevo. Vsaka trgovska zbornica posebej povečini ve, sicer teč ali pa tudi točno ter zanesljivo, kaj se proizvaja v’ njenem območju, toda manj je poučena za tuja področja. Dalje je neznana kakovost izdelkov, kar igra danes, ko se zopet uveljavlja normalna svetovna konkurenca, vedno večjo vlogo. Pri onih gospo-darsko-političnih enotah, ki imajo za •eboj že daljšo dobo gospodarske skupnosti, je teren bolj znan; kupec'in konsument ve, katerim tvrdkam je več, katerim manj zaupati. — Pri nas vsega tega še ni, pokrajine, ki sestavljajo našo novo državo, so bile doslej deli različnih gospodarsko-po-litičnih enot. Da se ti raz družen i in na novo združeni gospodarski deli orga-aično spoje in zaključijo tako skupnost, ki bo v polni meri izrabljala možnost proizvodnje in v polni meri zadostila trg, je naloga sejmov, med katerimi je ljubljanski prvi.
Cim večji bo njegov, uspeh, tem hitreje bo urejena naša država gospodarsko, tem preje bomo spravili v red razmerje med izvozom in uvozom. Vsi naši gospodarski veščaki zahtevajo, da •e zmanjša naš izvoz in poveča izvoz; •ko se gostje iz ostalih pokrajin prepričajo, da lahko v Sloveniji dobe marsikaj, kar so dobivali od zunaj, »ko se dalje domenijo za eventualne, »koliko drugačne izdelke za bodoče, bo to torej tudi za zmanjšanje uvoza prvovrstne važnosti. In s tem v zvezi itoji valuta in vsa draginja* kratko-malo ves naš gospodarski napredek.
Zato z napetostjo pričakujemo prvih poročil o doseženih uspehih sejma.
DO Wl
• V mrzlični naglici so postavili paši Industrijci, obrtniki in trgovci novo moderno mesto v Ljubljani. Na zapuščenem travniku so zrastli krasni paviljoni, v njih pa se je nakopičilo bogastvo naše jugoslovanske zemlje, delo in izdelki pridnih rok, marljivih in neumornih delavcev, ki stopajo z današ-njirii dnem v "vrsto prvovrstnih tekmecev industrije in obrti. Ta velesejm ni navadna reklama za prodajo in dobiček, marveč ta krasen vzorčni sejem nudi obiskovalcem vse, kar premore pridno delo, marljiva vztrajnost in volja 'življenja. Očarani so domačini, ki stopajo na trg, ker do sedaj niso imeli prilike, da bi videli v skupnosti kaj dela in zmore posameznik. Poleg
okusnega aranžma, poleg udobnosti, ki se nudijo obiskovalcu, preidem na stvarno izložbo in nudim kratek opis razstavljenega dela. Rekli so in mnogo se je pisalo, da mi Slovenci nimamo industrije, rekli so, da je naša obrt še v povojih in Jedva zadostuje domačim potrebam. Res je, da ima naša jugoslovanska gruda bogate neizčrpne vire sirovin in sedanji velesejm je dokazal, da ne potrebujemo teh sirovin izvažati tujim producentom marveč smo v stanu, da jih izrabljamo in izdelujemo sami. Paviljon za paviljonom; izložba za izložbo nas očarajo s svojim krasnim in umetniško dovršenimi izdelki vseh vrat. Od najmanjše obrti do tehnično dovršenih izdelkov s pomočjo najmodernejših strojev, nudi ta izložb«. Vzorčni sejem se naziva ta prireditev in priznati moramo, da so to res vzorci, prvovrstni, ki lahko tekmujejo z izdelki svetovno priznanih industrijskih narodov. Jugoslavija je bila do sedaj znana le kot agrarna država. Ljubljana pa je nudila s tem sejmom priliko, da lahko spozna in uvideva cel svet, da ne pridelujemo samo žito, ovočje in moko, marveč, da smo zmožni tudi to žito zmleti z lastnimi stroji, to moko spremeniti v najboljše izdelke in da znamo vse naravne zaklade izdelati tudi v prvovrstne izdelke. Nemogoče je označiti vse marljive delavce na polju naše industrije, obrti in trgovine.
Vse, kar je treba, vse kar potrebuješ, ne samo kot posameznik, marveč tudi kar potrebuje množica, dobiš v teh izložbah. Poleg tega so vsi iz-, delki izloženi v tako okusnih in naravnost vabfjivih potezah, da obiskovalce očarajo. Tu so delali delavec, obrtnik, podjetnih in umetnik. Vse kar tvori in predstavlja jugoslovansko delo je na tem malem prostoru bogato zastopano, umetniško razloženo. Od male obrti, ki jo združujejo v veliko celoto posamezne zadruge do velikih obratov, ki nastopajo kot močnejši sami in samostojno vidimo na tem sejmu trud dela naših rok, vidimo izdelke, ki ne potrebujejo nikake reklame, marveč samo priznanje.
Opisali smo že razpredelbo paviljonov, ppvedali smo, kar se tiče dolžnosti javnega »časopis ja in pov dar jamo ponovno, da le radi preobilice razstav-ljalcev in bogatih zalog ne moremo navesti imen vseh poedincev. Priznamo pa vsem, da so dokazali s svojim požrtvovalnim delom, da razumejo nas razvoj, da vedo, kaj je podlaga življenja, da delajo in s tem udejstvujejo geslo življenja: » V delu je moč!«
Misli Liljane.
1. Spomeniki.
Spomenik prvaku slovenskih pesnikov. Francetu Prešernu na Marijinem trgu.
Spomenik prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku na Vodnikovem trgu.
Spomenik začetniku slovenskega slovstva Primožu Trubarju na Dlelveisovl cesti, pri vhodu v Trubarjev park.
Spomenik hlstorlografu Vajkhardu Valvazorju na Muzejskem trgu.
Spomenik velikemu Jugoslavenu Janezu Evangelistu Krek« na pokopališču.
Spomenik narodnima mučenikoma Adamiču In Lundru na pokopaliSču.
Vodnjak z obeliskom pred Mestnim magistratom na Mestnem triu Iz leta 1751.
Kip sv. Trojice ob početku Oosposvet-ske ceste, postavljen 1722.
Marijin steber na Sv. Jakoba trgu, postavljen 1682.
Javna poslopja.
Palača pokrajinske uprave. Bleiwels-ova cesta 10.
Univerza na Kongresnem trgu.
Mestna hiša iz leta 1717. na Mestnem trgu.
Knezoškofijska palača. Pred škofijo.
Kr. poštni in brzojavni urad.
Narodni dom koncem Aleksandrove ceste.
Mestni dom na Krekovem trgu (v pritličju prostori gasilnega in reševalnega društva.
Mestna elektrarna v Slomškovi ulici.
Mestna plinarna na Resljevi cesti.
Tobačna tovarna na Tržaški cesti.
Deželna bolnica na Zaloški cesti.
Mestna klavnica.
3.	Civilne oblasti.
Predsednlštvo pokrajinske uprave, Blel-welsova cesta 10.
Ministrstvo trgovine, in Industriie. oddelek v Ljubljani, Kongresni trg.
Policijska direkcija, Blelwelsova c. 32.
Mestni magistrat, Mestni trg.
Sodišče, višje, deželno, trgovsko in okrajno, Kralja Petra trg.
4.	Konzulati In dlplomatične agencije.
Češkoslovaški generalni konzulat, Brez.
Avstrijsko zastopništvo, Turjaški trg 4. Italijanska misija, Dunalska cesta 31.
5. Kolodvori.
Glavni kolodvor. Cesta na Južno železnico.
Državni kolodvor, LJublJana-Siška.
Dolenjski kolodvor ob Dolenjski cesti.
6.	Za trgovino, Industrijo in obrt važne oblasti, korporacije In druitva.
Urad »Ljubljanskega velikega semnia« na sejmskih prostorih ob Oosposvetskl cesti.
Ministrstvo trgovine In industrije, oddelek v Ljubljani, Kongresni trg. Univerza.
Trgovinska ln obrtniška zbornica, Beethovnova ulica 10.
Inšpektorat državne železnice, Blei-weisova cesta 23.
Obratno ravnateljstvo Južne železnice. Vojaška ulica JS
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS., Seleburgova ulica 7.
Zveza trgovskih gremljev, Gradišče 17.
Zveza obrtnih zadrug, Beethovnova ullča.
Kr. čekovni urad, Knafljeva ulica 7.
1.	Gledališča, razstave in muzeji.
Narodno gledališče (opera), Aleksandrova cesta.
Narodna galerija, Stritarjeva ulica.
Deželni muzej, Muzejski trg.
Razstavni paviljon v Tivoliju, planinska razstava.
Filharmonija, Kongresni trg.
8. Vojaške (Altisti.
Komanda Dravske divizijske oblasti, Zvezda.
Intendantura Dravske divizijske oblasti, Zv^zdfl
Intendančno skladišče, Vojaška ulica. Artilerijska delavnica.
9. Kulturni zavodi ln šole.
Kr. univerza.
Kr. univerza, tehniška fakulteta.
Kr. I. državna gimnazija, Tomanova ulica.
Kr. U. državna gimnazija, Poljanska cesta.
Mestni dekliški licej, B|eiweisova cesta 27.
Kr. učiteljišče, Resljeva cesta 23.
Kr. državna realka, Vegova ulica.
Srednja tehnična Sola, Oorupova ulica.
10. Športni prostori.
Telovadišč« Sokola L Trg Tabor.
Športni prostor S. K. IUrlJa, Gospo-svetska cesta.
Športni prostor Ljubljanskega športnega kluba. Trnovski pristan.
Kopališče v KolezIJi.
Vojaško vežballšče ob Južni želesntci proti Zalogu.
///. Elektrllnt cestna železnica. vele glavni kolodvor. Dolenjski kolodvor In deželno bolnico z Mestnim trgom. Cena vožnji din. 0:40.
Mtt Iz luni rala.
Državna železnica.
Odhod lz Ljubljane.
6:35, 12:—, 18:34, proti
Jese-
•5:15,
nicam.
6-34, 12:46, 17:53, 23:18 proti Novemu mestu.
7:40, M3:10, 14:10, 18:50 proti Kamniku.
Prihod v Ljubljano.
7:10, 10:35, 20:43, *22:53 z Jesenic. 5:41, 8:03, 14:13, 20:20 te Novega mesta. 6:30, 13:—, 17:30, »22:18 iz Kamnika.
Tržlška proga ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razun nedeljskega izletniškega vlaka).
Južna železnica.
Odhod iz Ljubljane.
0:40 proti Dunaju, brz., 5:18 proti Mariboru (Zagr.), 3:17 proti Zidanemu mostu, S. G. £, 6:40 proti Mariboru, meš., 11:35 proti Dunaju, brz., 13:06 proti Dunaju (Zagrebu), 14:20 a proti Zldaneu mostu, 15:56 proti Zidanem mostu, (Zagrebu) brz„ 17:35 proti Maribor« (Zagrebu), 23:55 proti Dunaju (Zagrebu), 0:42 proti Trstu, S. O. E., 5:27 proti Trstu, brz„ 5:50 proti Trstu, 11:55 proti Trstu, brz., 14:25 proti Rakeku, 17:31 proti Trstu, brz. 17:50 proti Trstu, 7:40, 13:18, 19:20 na Vrhniko, 22:10 na Vrhniko ob nedeljah in praznikih.
Prihod v Ljubljano.
0:20 z Zidanega mostu (Zagreba), S.
O.	E., 3:03 z Dunaja (Zagreba), 5:03 z Dunaja (Zagreba), 5:03 z Dunaja (Zagreba), 5:03 z Dunaja brz., 7:31 Zidanega mosta, 10:41 lz Spilja (Zagreba) 11:28 z Zidanega mosta, brz., 14:55 z Dunaja (Zagreba), 17:01 z Dunaja (Zagreba) brz., 20:30 iz Maribora, meš. 21:40 Iz SplIJa (Zagreba), 0:05 Iz Trsta, brz., 5:44 te Trsta, S. G. E., 7:22 Iz Rakeka, 10:45 te Trsta, 10:59 iz Trsta, brz. 14:22 te Trsta brz., 21:52 iz Trsta, 6:25, 10:20, 17:22 z Vrhnike. 21:15 i Vrhnike ob nedeljah in pragadiklh.
Izvoz vina.
Počasi prihaja spoznanje o dosedanjih grehih, ki uničujejo naš izvoz in s tem naše blagostanje.
Pisal sem tudi o nečuvenih pogreških, ki onemogočajo naš izvoz — vina. Zdaj je prišel za »Jugoslavijo« tudi beograjski »Trgovinski Glasnik«, ki poroča o anketi Hrvatsko-Slavonske Gospodarske Središnje zadruge v Zagrebu. — Rekriminacije o dosedanjih pogreških so v glavnem iste, kakor sem jih jaz navajal. — Ali statistika, ki jo navaja »B. D.«, je Še mnogo neugodnejša, V Jugoslaviji, pravi, i.na> mo 250.622 hektarjev vinogradov; pridelek vina 5 do 6 milijonov hektolitrov; ako ga doma porabimo 3 milijone hektolitrov, ga preostane za izvoz 3 milijone hektolitrov v vredno,-sti do 4.800,000.000 kron. Ta števila dovoljno dokazujejo važnost vinogradništva za našo državo. Ali vlada sama je storila vse možne neumnosti, da je kupce prepodila. — Italija je bila že od nekdaj hud konkurent našemu vinu, kar je ostala tudi dandanes.
»B. D.« pravi dalje, kakor sem v »Jugoslaviji« že omenjal, da moreta biti naša odjemalca le Avstrija in Cehoslovaška. Ali kaj je doslej storila vlada? Nič pametnega, pač pa z neumnimi odredbami izvoz uničila. — Italija je sklenila z Cehoslovaško in » Avstrijo posebno pogodbo za izvoz vina. Mi nič, nasprotno: naša vlada je izvoz v Avstrijo namenoma in hote ubila I
, Končno zahteva, da tudi naša vlada sklene podobne pogodbe, ki bodo Vsebovale:
1. da se takoj odpravi izvozna carina na vino ter ustanove celo premije za izvestne količine;
2. da se znižajo železniški tarifi pri izvozu vina;
  	1	1	1	m»H.	u	 um"
3. da se dovoli ustanavljanje novih vinogradov le na vinogradarskem zemljišču;
4. da se v državnih rudnikih bakra ustanove tovarne za galico in druge vinogradarske potrebščine;
5. da se osnuje agentura za eks-port vina iz srede zadrug;
6‘. da se omogoči kolikor možno izvoz suhega grozdja.
Zdaj, ko gre voda že v grlo, prihaja spoznanje o grdih pogreških dosedanjih vlad. Radoveden sem, ali bo kaj pomagalo pisanje »B. D.«, kajti na vse, kar drugo časopisje piše, v Beogradu piskajo.
Kako brezglavo uničujejo iz Beograda izvoz vina, smo že svojčras či-tali v »Jugoslaviji«. Naj danes dodam drastičen slučaj:
V Novem Sadu je tvrdka, ki že desetletja posreduje vinske kupčije za eno največjih avstrijskih vinskih ve-letrgovin. Ob razsulu stare države je bilo v Novem Sadu vinskih 78 sodov za 700 hetktov. Direkcija Plena je,te sodove zaplenila, češ, da so last neke tvrdke v sovražni državi. — Ze lansko leto (15. junija) je tvrdka vložila prošnjo, naj se ji ti sodovi dajo na prosto razpolago, da pošlje vino na Dunaj
— ali rešitve ni do danes. Pred nekaj časom je prosila zopet, da bi mogla porabiti sodove vsaj za letošnjo letino. — Ali bo ta prošnja zdaj rešena? ■— Jasno je, da zasebno imetje ne sme biti zaplenjeno. Toliko ponosa mora imeti naša vlada, da se ne opušča v take ekstravagance! — Ali ako tudi abstrahujemo to stališče, vprašam: kakošno korist imamo od te zaplenitve? Samo škodo! — In koliko škode utegnejo imeti prizadeti ljudje! Nerabljeni sodovi potrebujejo posebne pažnje! — Ali je vsega tega treba?
— Na take načine se ne pospešuje, marveč uničuje izvoz našega vina. In kar je najhuje: uničuje se za vso pri-hodnjost! Ako kupce, najbolje in skoro edine, na tako brutalne načine spodimo, se ne vrnejo več! Pride čas, ko bomo hodili preko meje ponujat svoja vina in takrat nam marsikje osorno pokažejo vrata. Tako bo tudi! A. G.
Predstave v Narodnem gledališču za fa$ Velikega sejma.
.Narodno gledališče priredi ob času velikega sejma šest večernih predstav ln sicer v operi:
V torek, dne 6. septembra:	»Vaška šola«, »Šeherezada«;
v četrtek, dne 8. septembra: »Tosca«.
v soboto, dne; 10. septembra: »Carmen«.
V dramskem gledališču:
V sredo, dne 7. septembra: »Razvalina življenja«; <
v petek, dne 9. septembra: »Golgota«;
v nedeljo, dne 11. septembra: »Borba«.
Vstopnice za te vprlzorltve prodaja dnevna blagajna od pondeljka 5. t: m. dalje v opernem gledališču vsak dan od 10. do pol 1. In od 3. do 5„ razen tega so na prodaj v opernem kakor v dramskem gledališča zvečer pred vsako predstavo. Pričetek vsake predstave ob pol osmih zvečer.
Dnevne vesti.
Vozijo samo ob nedeljah in praznikih.
pomlnjamo, da Je poleg nesolidne ln diletantske naše trgovinske ln carinske politike 6den glavnih vzrokov slabega stanja našega denarja notranjepolitična razpadnost In nezdrave razmere, ki Jih današnja vlada s svojim protlljudsklm vladanjem od dne do dne veča. Inozemcl sodijo vrednost našega denarja po naših notranjih razmerah. Ce pa čitajo sedaj dan za dnem vesti o novih atentatih ln zarotah, glasom katerih upravičeno mislijo, da Ima v Jugoslaviji.res že vsak mlekozobl mladič v enem žepu revolver, v drugem pa bombo In dlaimlt, potem pač ni čuda, da ne dajo nič na naš denar In da Je naš denar na curiškl borzi padel skoro ,na nivo spufane avstrijske kro-
ne. Človeku, četudi Ima lastno hiio, p« v njej gospodari kar tjavendan te čegar hiše čujem vznemirljive vesti, ki kažejo, da Pri njem ni vse V redu, pač ne morem zaupati svojega denarja v tej ali oni obliki. In ravno isto Je v državi. Pred dobrim letom n. pr. smo večkrat Stali, da stoji Italfla pred neposrednim Izbruhom revolucije, No takrat pri nas ni bilo niti govora o antentatih ln naš denar Je bil skoro enakovreden USkl Url, dvakrat pa Jo Je v Curihu celo prekoračil. Italijanska revolucija pa je ostale » na papirju, pač pa pri nas dnevno odkrivalo nove zarote In Jih bobnajo v »vet, zato se pa dobi danes za eno Uro skoro že dva dinarja ln vendar se Italija v tem razdobju gospodarsko ni toliko opomogla, da M boo
Guy de Maupassanti
Silvestrov veter na razbiti ladli.
(Konec.}
Ena izmed deklic je začela toniti nad mrazom in prišlo nam je na um, da bi zlezli doli, da bi bili varni pred lahnim, a ledenim vetrom, ki nas je zbadal kakor nož.
Nagnil sem se čez luknjo, ladja je bila polna vode. Morali smo se stisniti k zadnji steni ladje, ki nas je malce ščitila.	„
Sedaj nas je obdajala popolna tema in sedeli smo tesno skupaj, izgubljeni v oceanu vode in teme. Ob svojih plečih sem čutil drhteti rame male Angležinje in sem večkrat čul, kako so ji zobje šklepetali; toda čutil sem tudi blagodejno toplino njenega telesa , skozi blago njene obleke in ta toplota me ;-s prešinjala sladko kakor poljub. Govorili nismo nič več, nego sedeli nepremično in tiho, kakor čepi par preplašenih živalih v jarku med nevihto. In vendar, navzlic vsemu, vzlic noči, kil. H slišne in vedno večje nevarnosti, je vzklili v mojfem srcu polagoma čuvstvo sreče ... bil sem srečen, ker sem bil tam, srečen navzlic mrazu in opasnosti, srečen radi ( dolgih ur, polnih teme in bojazni, katere sem smel preživljati na lesenem ogrodju, vendar tako blizu lepe, ljubke deklice.
Vprašal sem se: »Zakaj to čudovito čustvo ugodja in veselja?«
Zakaj? Kaj sem vedel? Ker je bila tu ona? Kdo? Ona? Mala, nepoznana Angležinja! Nisem je ljubil, nisem je poznal in vendar sem čutil, da sem ganjen, prevzet, osvojen.
Hotel bi jo rešiti iz tisoč nevarnosti, napraviti zanjo tisoč budalosti. Čudna stvari Kako je le to, da nas bližina ženske tako pretrese! Ali je to moč miline, ki nas tako obvladuje? Mamljivost njihove lepote in mladosti, ki nas opaja kakor vino?
Ali ni marveč volja one tajnostne velike ljubezni, ki neprestano stremi za tem, da združi bitja, ki izkuša svojo moč, kjerkoli se srečata moški in ženska?
Tišina teme nas je težila, motilo jo je le brezkončno, tiho, nedoločno šumenje morja, ki je naraščalo ih a votlim enoličnim glasom bilo ob razbitine.
Nenadoma sem začul ihtenje. Najmlajša Angleževih hčerk je jokala. Oče jo je hotel potolažiti in takoj nato so ji vsi prigovarjali v domačem jeziku. Razumel nisem niti besede, a uganil sem, da jo skušajo potolažiti, da pa se je vedno bolj vznemirjala.
Vprašal sem svojo sosedo:	»Ali
Vas ne zebe, gospodična?«
»O kajpa, meni zebe.«
Hotel sem ji dati svoj plašč, Id ga pa ni hotela vzeti. Toda že sem ga
slekel in jo zavil vanj, dasi se je branila. Pri tem so se dotikale najine roke, pri čemer se tni je razlivala po telesu sladka nežnost.
Cez par minut je potegnil veter ostreje in voda je jela močneje udarjati ob boke razbite ladje. Vstal sem, veter me je butil v obraz — nastajal je vihar.
Anglel Je to opazit hkrati z menoj in dejal preprosto: »To biti slabo nam . . .«
Seveda je bilo to slabo za nas, zakaj vihar je pomenjal gotovo smrt v valovih, ako bi količka} močno pritisnili na razbitine, ki so bile itak vse razpokane, tako da bi jih an sunek mogel popolnoma razdejati.
Ko so se sunki ojačevali, je ,naša bojazen rastla od sekunde do sekunde z vsakim n,ovim sunkom valov. Skozi temo nam je kazalo morje dolge bele črte, ki so zopet izginjali, doclm so valovi stresali naio ladjo la smo mi trepetali v dnu svojih src.
Angležinja se je tresla. Cutjl sem, ker sva slonela drug: ob drugem. Polastilo se me je vroče hrepenenje, da jo objamem.
Daleč aadaj, naravnost, na desni in na levi, so se svetlikali svetilniki na obali, ki so metali po morju belo, rti' meno in rdečo luč, in nas opazovali * ogromnimi očmi, prežali na nas, kakor da bi čakali, alt ne izginemo že kaj skoraj. Eden izm«d njih sn« j« poseb-
no razburjal. Ugasnil je vsakih trideset sekpnd in nato zopet zasvetil. Bil je gotovo Oko, oko s trepalnico, ki je padalo neprenehoma čez svoj ognjeni pogled.
Od časa do časa je zapalil Anglež vžigalice, da bi pogledal na uro, katero je nato mo^če zopet vtaknil v žep. Zdajci mi ja resno zaklical preko glav svojih hčera: »Gospod, mi vam želeti srečno novo letol«
Bilo je o polnoči. Podal sem mu desnico, ki jo je stresel. Potem je izgovoril dolg angleški stavek napram deklicam in zapel skupno z njimi na ves glas: »Good save the queen.« P*tj® se je razlegalo v črno gluho noč in se izgubljalo v širnem prostoru.
Najprej mi je ilo na smeh; nato pa se me je polastila silna ginjenost.
Bilo je nekaj temnega in velikega v tem- petju ljudi, ki so bili zapuščeni od vsega sveta, katerim je grozila smrt, bila je kakor molitev, ki bi jo mogel primerjati zgodovinskemu in vzvišenemu:. »Ave, Caesar, morituri te salutant!«
Ko so končali, sem zaprosil svojo sosedo, naj bi še kaj zapela, kako balado, narodno pesem, kar hoče, da bomo bolj pogumni. Ubogala me je in kmalu je zadonel njen jasni mladi glas v noč. Pela je gotovo nekaj otožnega, zakaj toni so bili zategnjeni in so prihajali počasi izmed ustnic ter plavali kakor ranjeni ptiči med valovi.
Morje je naraščalo in bilo vedno bolj divje ob razbitine. Mislil sem le na (njen glas. Mislil pa sem tudi na sirenp. Ako bi priplula mimo ladja, kaj neki bi si mislili mornarji? Miali so mi begale v kraljestvo sanj. Sirenal Ali ni bila sirena, ta hčerka morja, ki me je zadrževala na črvivem brodu in ki se je morala sedaj hkrati a menoj pogrezniti v valove?
Nenadoma se je vseli petero p«-* kucnilo na krovu, zakaj ladja se je obrnila na desno stran. Angležinja Ja padla name, jaz pa sem Jo kakor brezumen, ne da bi kaj vedel in razumel in misleč, da mi je bila, zadnja ura, objel in jo jel toplo poljubljati na lica, na sence, na lase. Ladja se ni nič več premikala in vsi smo zopet tiho tičali v kotu.
Oče je poklical: »Kate!« in mladenki, ki sem jo držal v svojem objemu, je odgovorila: »Yes« in se skušala iztrgati mojemu objemu. V tem trenutku sem si prav zares želel, da bi ladja razpadla in bi vse pogoltnilo
morje.	,
Anglež pa je dejal mirno, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo 1 »Nič slabo, samo mala udarec! Moje tri deklica rešen«!«
Ko najstarejše hčerke ni takoj opazil, je menil, da je že izgubljena.
Počasi' sem se dvignil in nenadoma zapazil čisto blizu nas luč na morju. Poklical sem, odgovorili so mi, BU ja.
današnje razmerje lire do dinarja razum-' ivo samo iz tega vidika. Urcjenejše politične razmere v državi so pač dvignile . rednost njenega denarja. Danes nam preti zopet nov val draginje, ki obeta postati še vse hujša kot dosedanja. Nič čudnega: za malovreden denar se nikjer ne dobi veliko ve? k°t nič! Zato bo res dopisni -urad še najbolje ščitil našo valuto, ^če bo pri objav-Ijenju teh alarmiranih vesti prav previden.
— Dr. Kukovec In Imenovanja. Prejeli mo: Z zanimanjem sem danes čital Vaš janek o ministru - advokatu dr. Kukovcu. Vršila se je pa še druga korupcija, ki presega vse, kar ste o Zadevi do sedaj obelodanili. Evo! Glasom Uradnega lista z dne 11; novembra lanskega leta, stran 600, je -uil Ignacij Založnik imenovan za komisarja v IX. činovnem razredu. Ta gospod je bil pred Imenovanjem In je še danes obenem tudi vodja odvetniške pisarne ministra dr. Kukovca. Ako meni ne verjamete, se lahko sami prepričate, da je to resnica. Ali je gospodminister zares v tako slabem gmotnem tiolozaju, do mu mora država plačevati ifradnika odvetniške pisarne? Upamo, da nam g. minister takoj pojasni, kaj je na stvari.
— Narodna mlačnost. Na postaji Polj-c?lie ,°k Kiž. žel. se nahaja še vedno pri sicladišču samo nemški napis: »Das Rnu-chen Ist iiier verboten«.
'	— V počeščenje 701etn!ce dr. Ivana
Tavčarja so darovale Kolu jugoslovensklh sester: poštne uradnice 200 K ga. dr. Bretl ■ 100 K, g. dr. Julko Serko 100 K. Posnema- > nja vredno!
— Kolo jugoslov. sester tmozarja članice, ki nameravajo ustanoviti kako podružnico, da javijo to centrali v Ljubljani pravočasno pred ustanovitvijo.
— Kolo jugoslovensklh sester prodaja srečke dobrodelne loterije na sejmišču pod rdečim dežnikom. Glavni dobitek 50000 K, drugi dobitek 20.000 K; v skupnem znesku i 00.000 K. Žrebanje se vrši v Ljubljani pod oblastvenim nadzorstvom. Kolo jugoslov. sester vrši plemenito delo človekoljubja š tem, da podpira vojne sirote, slepce in invalide. V tesni zvezi s Kolom srbskih se-stara stoji na braniku naše mlade Jugoslavije. Občinstvo se uljudno naproša, naj krene na sejmišču pod rdeči dežnik ter si tam kupi srečko, ki stane le 1 dinar.
— V tečaj za bolničarke se sprejme še nekaj gojenk. Tečaj traja 2 leti v Beogradu. Vsa oskrba je v zavodu in še poleg tega 100 din. mesečno Predizobrazbo je meščanska ali nižja srednja šola. Izobražene gojenke dobe državno službo in pravico do pokojnine. Ker se nahaja Mis Nevton, predsednica zavoda le še danes, soboto 3. sep. tembra v Ljubljani, zglasiti se je interesen-Injam , soboto od 9.—12. ure pri tajnici 'Kola jugoslov. sester« gdč. Vlljemlni Be-nlger, Mestni trg 24. III. nadstr.
„„r- K*1 je z orožniškimi pokojninami? rožnlški vpokolenec nam piše: »V naših isopisih je bilo čltatl o razdelitvi plač rožnikom in vpokojencem, toda do danes p e ni še ničesar storilo, čeravno se je "obe--.io, da se za vpokojen. fond tako uredi, da '•odo s svojimi rodbinami popolnoma pre-rrbljeni. Aktivnim orožnikom so se povi-fale draginjske doklade od 300 na 400 dl-. i jev, isto tako rodbinske doklade na 2 -i/narja. Na nas vpokojence pa so menda v Beogradu pozabili.
— Oddaja prenočišč po najemnikih novanj. Dogajajo se slučaji, da razni na-
.miki stanovanj, ki so prijavili za došle •
' ce prenočišča, oddajajo te kar pod roko i brez .vednosti stanovanjskega urada, i sled tega tavajo tujci od urada do naka-■v lih prenočišč brezuspešno. Stanovanjski ul ljubljanskega velesejma prosi, da se in':1 neljubi slučaji ne ponavljajo več. Prijavljena prenočišča naj se oddajajo le •ti stanovanjskemu nakazilu. Cenjeno očinstvo se tudi naproša, da bi napotilo uu tul'"' ki bi po mestu povpraševali po si snovanjih, na glavni kolodvor, kjer poslu e stanovanjski urad v permannenci (cel jjaii In celo noč brez presledka).
— Politični preganjanci v Italiji. Gotovo bo zanimalo prizadete zvedeti, kako se le rešilo vprašanje političnih preganjancev ital. narodnosti v pokrajinah bivše Avstrije. Italijan, vlada Je kakor vedno tudi po svetovni vojni odlikovala z raznimi na-s!r vi politične preganjance ital narodnosti, jih postavila na važna mesta, ali Jim povrnila nastalo škodo. Pomen tega ukrepa ital. vlade je Jasen. Kakor slišim, ' tudi češkoslovaška vlada ni pozabila svojih trpinov. Kako Je tozadevno pri nas, o tem prihodnjič. Kličem pa že danes vsem prizadetim: zahtevajte takoj vsi obnovitev društva političnih preganjancev. -	D.
v «w———g—maj——m———pb—hb
čoln, ki nas je iskal. Krčmar hotela je slutil našo neprevidnost in je poslal ljudi, da so nas iskali.
Bili smo rešeni, jaz pa se nisem r jel potolažiti. Vzeli so nas na volu in odveslali smo proti otoku. An-1 si je mel roke in mrmral: »Do-»>;o večerjo! Dobro večerjo!«
Drugi dan smo se morali ločiti, ko
■ si dolgo stiskali roke in si obetali,
: l si bomo pisali. Odpotovali so v •’ iritz in malo je manjkalo, da nisem
,u iVutoval z njimi.
Sicer sem bil pa popolnoma zme-. u in skoro bi bil deklico zasnubil. IS' sem Iprepričan, da bi jo poročjl, bi bili skupaj le osem dni. Človek i" ■ 'asih resnično nerazumljiv.
* Pretekli sta dve leti, ne da bi žzul k h.! pobližjega o njih. Nato sem prejel i N ;o iz Newyorka. Omožila se je in mi o posebej sporočila. Od tega čaast ■I piševa vsako leto I. januarja. Pripluje mi, kako živi, piše mio svo-otrocih, svojih sestrah, a nikdar " ojetn možu. Zakaj ne? Da, zakaj '	.	. in jaz pisarim vedno le o raz-
ladji . . . Mogoče je edina ženska, i , :m jo ljubil ... ne ... ki bi jo 'I .	. To se pravi ... kdo bi
i ? Okoliščine odločajo . • • In . m ... in potem .<. vse mine ... . r.Ua se je že zelo postarati . . .
vo bi je ne spoznal več . . • Ah, V vt je bila deklica, deklica na raž-! 1 ‘ < n h . . . božansko bitje! Pisala mi da ima že sive lase . . . Moj bog:, ' mi ie strašno pri srcu . , njeni
■ n plavi lasje . . . Ne, deklica z ■> ite ladje ne živi več! . i . Kako .-. v ir.o . , . A v?c je mi
— Osebne vesti s pošte. Pri kr. poštnih uradih Bela Cerkva in Oda v področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva VeL ■Bcčkerck sta razpisani službi voditelja. — Premestitev imenovanih voditeljev sc izvrši na državne stroške. — Razpisano je nadpoštarsko mesto v Domžalah ter poštarsko mesto pri poštnem uradu Sv/ Peter v Savinjski dolini. Prošnje je vložiti za zadnji dve mesti v 14 dneh.
— Griža na Dolenjskem. Iz Trebnjega nam poročajo, da je tam tudi letos močno razširjena griža, Umrlo je že precej ljudi. Upamo, da bp kmalu ponehalo, ker ni več take vročine.
—Kongres pravoslavnih duhovnikov iz cele Jugoslavije se je pričel 1. septembra v Beogradu,
Zveza z Rogaško Slatino. Od 6. julija do L. oktobra 1921, v času letoviške sezone v Rogaški Slatini bodo. ustanovljali brzo-vlaki na postaji Grobelno. Odhod iz Ljubljane ob 11:35, prihod v Grobelno 13:43. Odhod iz GrobeJnega ob 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod iz Rogaške Slatine 13:39, prihod v Grobelno 14:45. Odhod iz Grobelnega v Ljubljano 14:57, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 17:01.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 21/ do 27. avgusta 1921 dela 212 moških in 67 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 193 moških in 93 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 257. Promet od 1. januarja do 27. avgusta 1921, izkazuje 22.509, strank in sicer 11.243 delodajalcev in
11.266 delojemalcev. Pošredovanj se je izvršilo v tem času 6279. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, kolarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, dninarji, dninarice, zidarji, trg. pomočniki, prodajalke, vzgojiteljice, bol. strežnice, vajenci, vajenke itd._ V delo se sprejmejo: hlapci,' dekle za polje in živino, mizarji, ključavničarji, kro-jačk šivilje za obleko in perilo, čevljarji, tesarji, zidarji, slikarji-pleskarji, vzgojiteljice, služkinje kuharice, Vajenci, vajenke itd.
— Redna omnibus vožnja Bohinjska Bistrica ,- Sv. Janez - Sv. Duh - Zlatorog se je podaljšala z ozirom na ljubljanski veliki semenj do 15. septembra t I.
— Prostovoljno gasil, društvo v Višnji gori obhaja 351etnlco dne 8. t. m. z veliko veselico (igra, prosta zabava, godba, srečo-Iov itd.) Začetek ob 2. uri pop. na vrtu g. Omahna.
—	Uštel se je.	Ravnatelj	eskoniptne
banke v Zagrebu je naznanil, rolic. ravnateljstvu v Ljubljani, da je neki uradnik imenovanega zavoda dne 1. sept. t. 1. ob 10. url dopoldne od dveh gospodov — eden je bil baje iz Istre, drugi iz Sušaka — kupjl več italijanskih lir, pri tem pa pomotoma 100.000 kron preveč izplačal. Sumi ae,	da	sta omenjena	gospoda	odpotovala
v Ljubljano.
A	'—	Tatvine kolos.	Dne 26. avgusta t. 1.
je bilo	rač. svetniku	g. Prane	Selanu iz
»Društvenega doma« v Sp. Hrušici ukradeno kolo, vredno 1200 kron. Kolo je črno pleskano, kolesa z rudečim pasom; balanca je svitla, navzdol obrnjena, sedlo boljše vrste. — Dne 29. avgusta t. 1. dopoldan je bilo trgovcu Ivanu KroŠlju iz Novega Vod-mata št. 98 Iz veže justične palače ukra-derto kolo z znamko »Torpedo« vredno 2000 kron. Kolo je črno pleskano, s ponlk-ljano ravno balanco, z obrabljenimi črnimi držaji. — Antonu Lovcu stanujočemu v D. M. v Polju št. 39 je bilo izpred trgo\k:e Perdan v Ljubljani, ukradeno kolo vredno 3000 kron. Kolo je č^no pleskano, okrašeno z rumeno - rdečimi cveticami, ima navzgor obrnjeno balanco In nove plašče. — Uradniku Antonu Verbiču, stan. v Gorupovi ul. št. v Ljubljani,. Je bilo na Marijinem trgu pred trgovino Frltsch, ukradeno kolo, vredno 2000 kron. .Kolo je znamke »Pan-cer«, črno pleskano, kolesa imajo znotraj rudeče črte, prosti tek, brez blatnikov. Tatvine sumljiv Je neki moški črnega obraza, brez brk ter nosi gamaše.
— Ukradeno kolo. Računskemu svetniku g. Francetu Selanu y Dolenji Hrušici je neznan,tat ukradel kolo, vredno 1200 K.
— Poneverbe. Tonka Bajič, poročena AJdlnovič, stara 31 let, rodom iz Splita/ Je v Sarajevu poneverila več tisoč kron In pobegnila. — Selinšek Jakob, roien 1899 1. v ptujskem okraju, Je služil pri Emilu Avguštinu, trgovcu s sadjem v Spodnji Slški. Pred kratkim Je kar natihoma zapustil službo obenem pa ukradel gospodarju 2 para čevljev, 1 čepico In 1 srajco, v skupni vrednosti 800 kron.
Uubliana.
-*= Slučaj ali nalašč? Ena najbolj prometnih ulic Ljubljane je Wolfova. Celo leto Že je na koncu te ulice na Marijinem in Kpngresnem trgu navožen velik kup kamenja za tlakovanje Wolfove ulice. Z delom so hoteli pričeti že pred meseci, a so odlagali ter pričeli z razkopavanjem ulice baš sedaj, ko je veliki sejem in promet tem večji. Upravičeno se vprašujejo prebivalci Wolfo-ve ulice ali je slučaj, da se razkopava ta ulica baš ob času največjega prometa v Ljubljani ali nalašč, da bi kupci ne mogli do trgovin v tej ulici. Pozivamo magistrat, da pospeši pričeto delo, da ljudem ne bo treba v Wolfovi ulici plaziti se po kupih zemlje kakor po sttelskih jarkih. Dajte dovolj delavcev, da se delo čim prej dokonča ip omogoči zopet osebni promet skozi Wol-fovo ulico.
= Enketa proti draginji se je vršila včeraj zvečer na mestnem magistratu. Navzoči so bili zastopniki vlade, občinskega sveta ter stanovskih in aprovizacijskih organizacij. Vsi zastopniki so odločno nastopili proti kapitalistično veleagrarnl trgovski politiki centralne vlade in zahtevali nujno odpomoč za bednega konsumenta. Sprejeli so se razni sklepi, izmed katerih je najda-lekosežnejŠI ta, da se zopet ustanovi mestna aprovlzacija. S predmeti, ki so se obrav-havali na enketl, se bomo še podrobneje ba-vlli v prihodnjih številkah.
= Pbziv naši omladini! Zopet se, draga omladipa, obrača »Gosposvetski Zvon« natč, ki te ima še v dobrem spominu od svojega zadnjega cvetličnega dne, da mu zopet pritečeš na pomoč. Akademiki, Primorci in Korošci, VI, ki ste se nam zadnjič stavili s tako vnemo in ljubeznjivostjo na razpolago, pridite in pomagajte nam pri Cvetličnem dnevu dne 1. t. m. Ker bo denar, ki ga boste nabrali, šel za podpiranje zavodov In konviktov, v kateri se nahajajo Vaši tovariši-Korošci, zato smo trdno prepričani, da se nam gotovo in v velikem Številu odzovete. G. predsedniki vseh omladln-skih organizacij, pridite In pripeljite nam veliko število svojih članov. Obenem prosimo, da nam g. predsedniki organizacij javijo do sobote v pisarni »Gosposvetskega Zvona« v Hotel Štrukelj in naj naznanijo število onih, ki bodo sodelovali. — Gosposvetski Zvon.
= Seja načelstva NarOdno-socijalistične stranke se vrši danes ob S. url zvečer v Narodnem dpmu.
— Dramatični odsek izobr. društva »Bratstvo«. Danes ob 8. uri zvečer važna odborova seja. Vsi odborniki točni! Pri seji se sprejema prijave novih članov. Prihodnja vaja za »Velejo« v sredo 7. t. m. Polnoštevilni! (Tudi nečlani in nezaposleni!) Zdravo^! — Režiser.
= Glasbena matica v Llubljani. Vpisovanje gojencev v konservatoriju se vrši v dneh od 5. do 10. septembra 1921 v pisarni Glasbene matice, Gosposvetska ulica št. 8.
I. nad. in sicer vsak dan od 3. do 5. ure popoldne. Gojenci se morajo oglasiti osebno dri vpisovanju. Sprejemni izpiti se vrše v dneh od 9. do 14. septembra t. 1. in sicer: dne 9. septembra ob 9. uri delajo sprejemne izpite vsi oni učiteljski kandidati, ki se nameravajo pripravljati za državni izpit z glasbe. Isti dan od 3. uri popoldne imajo sprejemni izpit oni, ki se na novo vpišejo v dramatično šojo. Dne 10. 'septembra ob 9. uri je izpit iz solopetja vseh na novo vsto-pivših gojencev in onih, ki koncem minulega šolskega leta niso položili izpita. Ob 3. uri popoldne pa se vrše sprejemni izpiti iz vseh teoretskih predmetov (teologija, harmonija, kontrapunkt, kompozicija itdj. Dne 12.* in 13. septembra ob 9. uri dopoldne imajo izpit vsi na novo vstopivši gojenci klavirja, ista dneva ob 3. uti popoldne pa gojenci gosli, viole in čela. Dne 14. septembra ob 9. uri dopoldne je izpit za vse nove gojence za lesne in kovinske inštrumente (flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna) in za gojence kontrabasa. Pri vpisovanju je plačati: a) članarina Glasbene Matice letnih 40 K, b) vpisnino za vsakega učenca 20 K, c) ukovino za polovico septembra. Ukovina je sledeča:	Za	I.	letnik	teorije in mladin-
skega petja 20 K mesečno, ukovina za instrumentalni pouk enega glavnega predmeta v pripravljalnih razredih (klavir, gosli) 80 K mesečno; v nižji, višji konservatorijski stopnji ter v operni in dramatični šoli pa za pouk v instrumentalnih, teoretičnih in praktičnih predmetih 100 K. mesečno kdor obiskuje dva "glavna predmeta, plača za drugega le polovico ukovine. Obvezni stranski predmeti so ukovine prosti. Za solopetje se plačuje mesečno 120 K ukovine. Sprejemni pogoji so sledeči: a) dovršeno 8. leto za pouk splošne glasbene teorije in mladinskega petja; b) dovršeno 9. leto za instrumentalni pouk (klavir, gosli); c) za orkestralne inšthiiuente pa poleg fizične sposobnosti sc vsaj dovršeno 12. leto. — Podrobna pojasnila se oobe v pisarni Glasbene Matice.
= Srebtnu poroka. Kapelnik g. dr. Jo-' sip Čerin in* ftjegova gospa soproga sta včeraj sredi dvojih otrok in najožjih prijateljev praznovala srebrno poroko. Gospodu dirigentu orkestra dravske divizije in njegovi gospej kličemo: »Živila v zdravju in sreči do — zlate poroke!
= Radi nepričakovanega navala tujcev, osobito v, ’fttig§Hfih'in praznikih, ki vsi žele nakupiti potrebščine v Ljubljani, odreja gretnij trgovcev v Ljubljani, da bodo trgovine v četrtek, dne 8. t. m. odprte od 8. ure zjutraj do- 12. ure opoldne.
= Pevski/ zbor Glasbene Matice. Prijave za pevc?, Ki so že delovali v našem zboru, sprejema odbor v dneh 5. do vštevši
7.	sept. 1921, za nove in vnovič vstopivše pevce pa od 9; do vštevšega 15. sept. t. I. v arhivu Glasbene Matice vsakokrat od 5. do 7. ure pop. Skupni pevski sestanek vseh pevcev in pevk pa se vrši v četrtek, dne 15. septembta ,y dvorani Glasbene Matice ob 8. uri zvečer. — Odbor.
= Na srednji tehniški šoli v Ljubljani se začne pouk' teden pozrteje, kakor je bilo prvotno določeno, ker služi poslopje za prenočevanje, oBiskovalcem velikega semnja.
= Nesramno odiranje kavarn na sejmišču. Na sejfflifču se prodajajo buteljske steklenice po 100 K steklenica. Prosimo merodajne činitelJe, da se to nesramno odiranje napram tujcem odpravi. Več tujcev.
= Napad na Glavnem trgu. Franc Remec in Ivan Šimenc iz Zadvora sta precej nevarna in predrzna vagabunda. 25. julija sta1 kar pri belem dnevu napadla neko 24 letno likarico Ano Heine, ki se je mudila na Glavnem trgu in ji ponudila 40 kron, če gre z njima. Dekle je zbežalo, onadva pa za njo ter kričala nanjo, da jo bosta »po gobcu«. Nato je prišel stražnik, toda Šimenc se Je kar zakadil vanj, odtrgal mu vrvico od piščalke, odpel mu bluzo za vratom, hoteč ga daviti: Pri tern je udaril stražnika dvakrat čez desno ramo. Tudi Franc Remec je parkrat skočil v stražnika in ga od zadaj čez obe roki držal. Sodišče je obsodilo oba predrzneža vsakega na 6 tednov zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema in dvema postoma na teden.
= Poneverba. Natakar Franc Korinšek, zaposlen v. restavraciji na Glavnem kolodvoru je 26. avgusta t. 1. skrivoma pobegnil In odnesel s seboj 1000 kron inkasira-nega denarja. Korinšek ima razdrapan obraz in redke zobe. Star je 38 do 40 let.
= Levi v Lattermanovem drevoredu. V našem pratru, ki je v zadnjem času silno oživel, se je namestil tudi češki cirkus Koč-ka. Ta cirkus predstavlja poleg lepih cirkuških točk tudi 6 levov, ki so izvrstno dresirani v prvi slovanski šoli za dresuro In javni nastop divjih zverin. Dresuro je izvedla soproga lastnika cirkusa Kočke, predvaja pa skupino levov njegov sin. Ker med vojno in po vojni še nismo videli dresiranih divjih zverin, je točka jako privlačna in jako dobro posečana. Levi so mladi v starosti od 2 do 4 let. Te zverine požro na dan vsak po 10 do 11 kg mrhovine in so jako lepo razvite. Vredno je, da sc jih ogleda. Tudi dresura in izvajanje sta izborna.
Maribor.
Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Ravnateljstvo naznanja, da se vrši vpisovanje v I. in II. letnik drž. ženskega učiteljišča v Mariboru dne 12. septembra od 8. do 12. ure v poslopju bivšega deželnega ženskega učiteljišča, Zrinskega trg št. 1, I. nadstropje. Podrobnosti glede sprejema, zdravniške preiskave ter sprejemnih in ponavljalnih izpitov so razvidne iz oglasa v omenjenem poslopju I. nadstropje.
Umetniška razstava. V nedeljo ob 10. url dopoldne se otvori, 2. umetniška razstava v Mariboru, ki vsebuje dela naših mladih slikarjev Stiplošeka in Vidmarja. Razstavo otvori predsednik umetniškega kiuba »Grohar«, g* Prof. Cotič.
Herman Wendel pride v Maribor. Kakor se čuje, obišče naš odlični nemški prijatelj Herman VVendel tudi Maribor.
Deška meščanska šola. Dne 11.. 12. In 13. t. m. od 8. do 12. ure ter po potr,ebi dne 13. in 14. t. m. od 14. do 16. ure vrši se vpisovanje učencev na tukajšnji deški meščanski šoli. — bolskJ pouk se prične dne 15. t. m.
Prireditev požarne hrambe. Dne 2. oktobra L 1. priredi mariborska požarna
bramba na glavnem trgu veliko tombolo s številnimi dobitki.
Mariborsko gledišče. Kakor se čuje, se bliža sedanji provizorij v upravi mariborskega gledališča svojemu že toliko pričakovanemu koncu. 2e te dni bo imenovan novi državni upravitelj gledališča in s tem razrešen svoje dolžnosti sedanji začasni vodja uprave, g. Bratina. Novi upravitelj bo imel jako težko nalogo, ker bo moral marsikaj popraviti, kar se je doslej zagrešilo in opustilo z ozirom na pripravo prihodnje sezone, tako dramskega, in v še večji meri operetnega in opernega repertoarja, kakor tudi glede angažmaja igralskega osobja. Resno je želeti, da se že enkrat konča in uredi ta zadeva.
Druga redna sela mariborskega občin-s/tega sveta se vrši v torek, dne 6. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu je med drugim volitev 5 občinskih odbornikov v mestni šolski svet in volitev 3 odbornikov v občinsko sodišče za pobijanje draginje.
Umrl je v tukajšnji javni bolnici strojevodja .Jože Kump. Pogreb se vrši v ponde-ljek oby4. uri popoldne. Bil je zaveden pristaš NŠS. N. v m. p.!
Celje.
Zaprisega sodnih uradnikov novemu kralju Aleksandru še je žvršila minulo nedeljo ob 11. uri dop. na okr. sodišču v Celju.
Brigada radikalnih fašistov se baje snuje v Celju, da iščisti ozračje, ki postaja pri nas dan na dan bolj okuženoi ko se obnaša stara in na novo prihajajoča nemškutarija čimdalje bolj predrzno in izzivalno in ko smo skoraj prišli tako daleč, da človek ne bo več vedel, ali so se povrnili časi Der-ganz-Ballogk-Oechs-Ambroschitscheve kulture ali smo zares svobodni Slovenci v svobodni in narodni Jugoslaviji. Fašizem mora v prvi vrsti zbrisati vse nemškutarske madeže na napisnih tablah, v Izložbah in lokalih — korenito in brezobzirno, potem pa napraviti red na ulici, kjer se ti danes zdi, da si prišel v Berlin, toli nemškutaricnja, pravzaprav lomljenja nemščine slišiš in to od ljudi, ki naj bi hvalili Boga, da se jih ni že davno iztrebilo.
Celje bo zopet nemško? Pri ključavničarju Koserju. (sedaj baje tovarnar v Ljubljani) je tik ceste videti napis: I. kon-cessioniertes \Vasserinstallationsgeschaft«. Tudi pri Skobernetu na Ljubljanski cesti Je čitati »Hotel Mohr«. Ali smo zopet v stari Avstriji? Policija, pozor!
Javnega napisa še vedno nima v Celju niti okrajno niti okrožno sodišče. Mar li gospoda še vedno ne veruje v obstoj Jugoslavije in čaka, da bi Izbrskala na podstrešju poprejšnje nemške napise in jih razobesila. To je mlačnost in omalovaževanje, da mu ni para, dasi ima odgovorni činlteli več kot dovolj vzroka, ne dražiti in tako ostentativno izzivati javnega mnenja. Naj zadostuje ta r^hel in dobro-meneč opomin, ako ne bode izdal, bodemo govorili še bolj po jugoslovansko, pa četudi zaskeli kako naduto domišljavo uho. Isto velja glede pošte; tudi tam ni na poslopju niti enega napisa, da niso pretekla več kot tri leta od prevrata. Torej, poklicani predstojniki, ki ste avanzirali v Jugoslaviji bolj kot ste pričakovali in zaslužili, pokažite narodnost in jugoslovansko pripadnost na državnih poslopjih. — Izgovora sploh pl!
20 vinarskih železnih novcev, ki žal še vedno kurzirajo v prometu in jih je baje vsakdo dolžan sprejemati za 5 para v plačilo, se ponekod ne moreš znehiti niti zlepa niti zgrda, pač pa jih moraš sprejeti v vseh državnih uradih in Jih zlasti na pošti in na davkariji tiščijo brez potrebe med stranke, namesto, da bi ta poslednj ostanek črno-žoltega hlapčevstva spravili enkrat iz sveta. Posebno odurno ln nevljudno se obnaša babše, ki prodaja tobak v glavni .trafiki ter kratkomalo ne sprejme, kot kaka najvišja oblastna oseba niti ficka. Mnogoštevilni odjemalci pozivamo lastnika glavne trafike g. Finžgarja, naj poduči svojo uslužbenko in ji ukaže posluževati se dostojnih manir, sicer se zna revšetu v kratkem pripetiti, da jo kdo nauči dostojnega občevanja na kak bolj drastičen način. Vsako revše nas ne bode dražilo!
Ptuj.
Shod krajevne . organizacije NSS v Ptuju se Vrši dne 8. septembra ob 10. url v prostorih Narodnega doma. '
Za podjetne tiskarje je v Ptuju ugodna prilika, ker sedaj obstoji le nemška tiskarna W. Blanke.
Legitimacije za veliki sejem v Ljubljani se dobivajo v trgovini Snoj in Urbančič v Krekovi ulici.
Šport in turistika.
Drugi Športni Teden se vrši v času od srede 7. sept do nedelje 18. sept. Vse tekme v okvirju Športnega tedna so oficijelne prireditve »Športne zveze« ter je prijava k istim za vše klube obvezna. Kakor lansko leto, tako se bodo vršile pod tem imenom vsako leto zaključne tekme za Prvenstvo Slovenije tako, da bodo zmagovalci Športnega Tedna tvorili tekmovalce izbirnih tekem Jugoslavije za bodoče olimpijade. Do-čim jc bil lanski Športni Teden prireditev bolj informativnega značaja v svrho pregleda in ocene slovenskih športnikov, bodo podale letošnje prvenstvene tekme popolnoma drugo sliko. Prvi Športni Teden se je vršil kmalu po svetovni' vojni, ko Je bilo športno življenje zaspalo za dobo celih 5 let. Zato pa tudi lanski uspehi niso značili nlkakih rekordov, temveč so bili le začetniški poizkus. V teku letošnje sezone so se razmere močno predrugačile, številni športni mitingi, deloma lokalnega, deloma večjega obsega so nam pokazali, da razpolaga tudi Slovenija z dobrim športnim materija-lom, kateremu je dosedaj primanjkovalo le močne konkurence in zadostnega treninga. Letošnja s,ezona je prinesla oboje ln zato upravičeno pričakujemo od drugega Športnega Tedna mnogo več glede udeležb kakor -tudi glede uspehov.
Popravek k razpisu - plavalne tekme v Športnem tednu 8.-t. m. V razpisu, ki ga objavlja »Šport«, sta pomotoma izostali točki 10p m plavanje in 1000 m prosti stil.
Športna zveza. . ..	•
Vstopnice za prireditve Športnega Tedna se dobe vedno pri dnevni blagajni na tekmovalnih prostorih. Permanentnih vstopnic se letos ne bo Izdajalo. Dijaška stojišča po zelo znižani ceni 1 dinar le v predprodaji v trgovini Pevalek v Zidovski ulici. Pri dnevni blagajni stanejo stojišča sicer 3 dinarje.
P. n. gospode sodnike za lahko atletiko vljudno poživljamo, da se zanesljivo danes udeleže sestanka v pisarni Športne zveze ob 8. uri zvečer.
Nogometne tekme 4. in 5. t. tn. Ilirija Je zmagala nad graškimi Amaterll v obeh
tekmah, v nedeljo v razmerju 5 : 2, včeraj 6 :2. Tekmi sta bili jako zanimivi, fair ln sta dali tudi dovolj napetih momentov. Amaterji s svojim načinom igre niso bili Iliriji nikak enakovreden nasprotnik, so pa sicer jako agilno, hitro in požrtvovalno moštvo. Zelo dober >e bil pri Amaterjih vratar Gregorčič, v polju je njihov najnevarnejši Igralec srednji napadalec Stiegler. Ilirija je bila včeraj boljša kot v nedeljo. Junak dneva Je bil posebno leva zveza Seger s svojimi ostrimi neubranljivimi streli na gol. Poleg njega so' ugajali Pleš kot centerfor, lev« krilo Vidmajer in levi branilec Beltram. -» Obe igri je vodil kot sodnik popolnoma zadovoljivo g. Vodišek. — V Celju je igrala ljubljanska Sparta proti Celju ln zmagala v razmerju 3 : 2. Celje je moralo Igrati dalj časa le z 10 igralci, ker se Je en igr»* lec tekom Igre poškodoval.
Boksarski match Ross : Vrbančič se ponavlja danes ob 18. uri na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom. Poročilo o nedeljskem matchu prinašamo na drugem mestu.
Književnost in nifnosL
»Bančni Vestnik«. Izšla Je druga številka tega lista, ki donaša vrlo dobro in strokovno vsega vpoštevanja vredno vsebino. — V strokovnem delu prinaša nadaljevanje temeljito obdelanega članka Sve-toslava Premrouja »Cltanje In presoja bilanc«, dalje nadaljevanje članka »Eksotični konti« izpod peresa cand. prof. Franjo Siča in pa zanimivo obravnavo s pregledno tabelo »Devizni tečaji na zagrebški ln Beograjski borzi 1. 1921« . delo dipl. com. Evgena Lovšina, glavnega urednika lista. Dalje imamo v listu »Stanje emisijskih bank Evrope« vzeto iz lista »L’ Ecpnomiste europeen« in pa tabelarično trgovsko bilanco kraljevine SHS glede našega uvoza in izvoza. V stanovskem delu lista imamo dva zanimiva uredniška članka »Na delo« in pa »Tajniško poročilo«. — Druga številka »Bančnega Vestnika« je vrlo zanimiva in tvori dobro podlago za nadaljnl .razvoj tega osobito za strokovnjake važnega glasila.
»Helena« povest znane slov. pisateljice Marije Kmetove je mšla v lični knjižici. Založila in izdala jo je »Zvezna knjigarna« v Ljubljani. Cena lično vezani knjižici, je 28:—K, broširani 24:— K. Segajte pridno ^ knjižici in jo kupujte.
Porota.
Zločin na ljubljanskem polju. — Ljubov sumen soprog zakolje svojo ženo. Dejanje,
ki se je dogodilo 24. junija letos okoli 9. ure zvečer na ljubljanskem polju ob Vodovodni cesti, seže globoko v človeško živllenje. Pod roko morilca je padla mlada žena ln mati in smrtni sunek ji je zadal njen lastni mož. Predzgodovina tega krvavega dejanja* je sledeča. Vratar pri artilerijskem arzenalu 261etni invalid AlojzJ Tomazin se je seznanil s svojo ženo Tončko ln 13. junijji 1920 sta prvič potrdila ljubezensko zvestobo. Dne 24. oktobra lansko leto sta se poročila in 11. jan. letos je porodila dete. To dete je bilo usodno za mater in za očeta, to dete je dalo povod, da se je porušila družina in se končal ta nesrečni zakon * zločinskim umorom. Obtoženi Tomazin Jd namreč trdil, da je bila njegova žena, če le pravočasno porodila, ko je vzela njega, že noseča. Kratko JI je on odrekel očetovstvo, ona pa Je vedno in dosledno trdila, da J* dete njegovo. In od tega časa naprej se Jo začelo pri Tomazinovih peklensko življenje. Mož ljubosumen je neprestano preganjal, silil in prosil, čz naj pove čegavo je dete. Mučni, strašni prizori so Nse odigravali med zakoncema. Pretepal je ženo, spodil Jo je nekoč — bilo je po zimi v snegu — ut hiše z otrokom, boso. Sploh jo je vedno preganjal in če jo je spodil, si Jo niso upaH niti sosedje vzeti pod streho, ker Je delal strankam velike sitnosti. To mučno življenje je zaključil obtoženec s strašnim zlo činom.. 2e večkrat prej JI je obetal, da Jo bo ubH/Usodnega dne je šel najprej v mesto, kjer si je kupil od nekega Dalmatinca velik kuhinjski nož. Nato je povabil svojo ženo s sabo in jo peljal v kantino, nato pa v gostilno na »Zeleni trati« na Vodovodni cesti. Bil je z njo jako prijazen in jo Je vodil za roko. Peljal jo je daleč po Vodovodni cesti in jo peljal v bližini predora kamniške železnice pod železnico, ki veže ljubljanske kolodvore. Tam pa je pokazal drugo barvo. Potisnil je žensko na tla in začel slllth da mu pove, s kom mu Je bila nezvesta. Zena je vztrajala pri tem, da je poštena, on pa je vedno bolj silil v njo. Končno Je potegnil velik nož in ga zasadil v zemljo. Nato ji je prebral poslovilno pismo, katero je napisal tekom dneva. V tem pismu pove, da bo iz-Ivršil umor in samomor in zapušča ves svoj denar za bilje in pogreb. Ker žene tudi to pismo ni omajalo, da bi priznala nezvestobo, je pograbil nož in jo pritisnil k tlom. Razgalil ji je bluzo in spodnjo obleko, ln zavihtel veliki nož nad ženo. Sam je priznal, da je okoli 15 krat zavihtel nož nad ženinimi prsi in končno ga ji je zasadil v prsa do ročaja. Mož je prerezal vse mišičje in prodrl skozi srce. Zena je plakala,1 tajila, zvijala se je pod nožem, klicala pomoč, dokler ni dobila smrtonosnega sunka. Po umoru svoje žene ni morilec usmrtil s®hc« marveč se je vrgel na svojo ženo, in začel klicala pomoč. Odpel se je in lahko.ranil na trebuhu. Ko so prišli ljudje, ki so kljub veliki oddaljenosti Culi ženine klice, so našli njo mrtvo, njega pa lahko ranjenega. Obtoženec prizna vse, ugotavlja pa, da ni imel namena žene usmrtiti, marveč jo je hotel le zastrašiti, da bi pUznala, kdo je oče otroka. V obupu in razburjenosti je zadal ženi prehud sunek, da je padla. Priče so povedale marsikaj iz življenja nesrečnežev. Odigravali so se mučni prizori, ki jih je povzročil zaljubljen in skrajno ljubosumen soprog, ki se je smatral za žrtev goljufije in sleparske žene, ki ga je postavila za očeta tujemu sinu. Koliko Je na tem resnice se ne bo zvedejo — skrivnost je odnesla žena v grob. Malo pred smrtjo je še rekla: »No, ti bom pa povedala« — toda bilo je prekasno; isti hip je dobila smrtno rano. Obravnava 11! dognala ali je res obtoženec umoril ženo, da se je znebi in. sl vzame drugo bogatejšo — baje neko boga-
i to Amerikanko — ali je delal pod pritiskom najhujše bolezni, ki razdira družine, pod vtisom Hub; -umnost!. Senat je stavU po-
>	rotnikou,	' vprašanji ln sicer vprašanje
>	v rv' vri ;-: na umor in drugo hudo-
5	!	r •'*; n-,	•	'•■. . Porotniki so prvo vpraša-
i nju. 1 LV ;	;• zantkall, potrdili pa so
t	1	'.•••' •"• r'io!,r in Alojzij'Tomažin je
1	i	i H o>:.	;,i. a;-,	Jct težke leče.
Pokrajina.
Trbovlje. Da raste Nemcem in ncmčurjem (tujcem) med potrpežljivimi Slovenci zlasti v Trbovljah že zopet ošabni greben, ni prvovrstna novost in nič čudnega na teh rodovitnih tleh, pač pa, da izpcabljeni Slovenci tem ljudem na čast celo javne bakljade uprizarjajo ter iste ob teh prilikah poljubljajo, naj obsoja však-do po svojem prepričanju in sicer: Dne 14. avgusta t. m. praznovalo je tukajšnje prost. gas. društvo (nač. I. Supan) 40 letnico svojega obstanka, pri kateri priliki se je blagoslovila tudi nova zastava. Društvo ni iskalo za kumico Slovenko, pa naj bi bila ta že katerekoli strartke, nego je poverilo to čast milostljivo naziva joči gospe j »oprogi g., ravnatelja Pauer-ja. Predpriprave za počašqenje milostne gospe kumice, njenega g. soproga ter vseh velikih nemških, nemčurskih tujih o*ebnosti so bile velikanske in nadvse navdušene, le da je to vse sam še pravični Bog z dežjem precej omejil. Za nikakšno narodno počaščen je slav-no»ti lastne nam matere Slovenije o*. Jugoslavije bi ne bilo navdušenje t«h zatemnelih ljudi od daleč toli prisrčno. Zato Nemci ne mislijo več, da
oni pri nas, pač pa ošabno in mogočno, da smo zopet mi pri njih in pod (njihovo vladajočo trdo avstrijsko jpectjo. Le nekoliko še čakajo na bolj-lo priliko proti nam. Na predvečer je ^priredilo imenovano društvo milostljivi gospej kumici nadvse prisrčno •▼rčano bakljado z ognjevitimi staro-običajnimi nagovori, pri kateri priliki jf< načelnik I. Supan ob asistenci nekaterih svojih tovarišev ni le pred milostljivo gospo kumico svoj veliki po-jklon napravil, nego je milostljivi, po
Khu tega pa tudi njenemu g. soprogu vnatlju laskavo roke poljubil. Ob M 'svečanosti se je človeku trenutno jneleote zasanjalo, da so se vrnili stari • avstrijski časi, z razliko, * da se je z Sozirom na poslušalce porabljali vsaj v glavnem naš slovenski jezik, kar je bilo preje v Avstriji za Nemce na {slovenskih' tleh skrajno žaljivo. Ali se ne želi očividno časov stare Avstrije? Hvaležno plačilo g. predsedniku
I.	Supanu in tovarišem za te prisrčne simatije, do tuje židovsko-nemške-nemčurske milijonsko bogate družbe od iste gotovo ne izostne, kakor tudi ni izostalo njegovemu sinu I. Supanu, koji se je kot predsednik rudniškega poduradništva boril na,tako vrlo pravičen način za zboljšanje obupno-gmotnega položaja svojih stradajočih tovarišev podi^adnikov, da je danes premogokopna družba tega borca iz hvaležnosti za znatne milijonske zasluge na kožo poduradništva z povišanjem k svojim uradnikom v Raj-henburgu, nagradila. Poduradništvo oa je ostalo v svoji stari bedi in spo-stialo, toda prepozno svoje krščanske in židovske domače in tuje izkoriščevalce.
Zagorje ob SavL Dne 26. septembra i 1. se vrSIjo v Zagorju nadomestne občin-■ ske volitve. Volilo se bode 11 odbornikov ta 11 namestnikov. Volitve se vršijo v ponedeljek torej na delavnik tako, da bode delavcem in uslužbencem otežkočena udeležba pri volitvah. Kakor pri prvih volitvah,- tako bode tudi pri nadomestnih nastopila »Narodna socialistična stranka« samostojno. Zavedno In poSteno delavstvo ta prebivalstvo Zagorja bode tudi pri teh volitvah obračunalo s prcnapetlmi\ absolutističnimi strankami. Cas je že, da se napravi red v obCInskem gospodarstvu in se zaCne- z resnim pozitivnim delom y korist i*lavnlm slojem in vsemu Zagorskemu prebivalstvu. Prvo in najnujše delo novega občinskega odbora bode ureditev stanovanjskih zadev, radi katerih vladajo v Zagorju neznosne razmere, pri katerih so najbolj prizadeti rudarji s Številno družino. Vsem zadevnim Volilcem kličemo že sedaj: Vsi na delo, da bode naša zmaga sijajnejša!
Zagorje ob Savi. Obstrelil se je na nočnem spreholn v Zagorski okolici železniški delavec Popotnik Ivan z vžigalno kapico. Odtrgalo mu je polovico palca desne roke ter mu Je tudi kazalec, sredinec in dlan desne roke moCno poškodovalo. Oddani je bU v deželno bolnico
Zagori« ob Savi. Ker ni dobila vdova z 4 otroci M. Grčar v Zagorju nobenega stanovanja, se je nastanila v zasilne prostore, katere ji je dala posestnica hiše štev. 31, Iz usmiljenja na razpolago In sicer biva
s sinom v mali sobici, ker pa ni prostora v njej za vse, soljo ostali v svinjskem hlevu. Take stanovanjske razmere vladajo v enoindvajsetem stoletju v Zagorju, ko Imajo že nad 10 let občinsko upravo v rokah JDSarjl. — Veliko se govoil po Zagorju, da je pri večjih hišnih posestnikih še siromašnih delavskih družin. Imamo li nekaj sob In stanovanj praznih, pa premožni gospodje ne marajo v svoje hiše sploh oblast, ki bi bila v stanu narediti o teh škandaloznih razmerah red, da bi prisilila one, ki imajo prazne sobe na razpolago, da jih oddajo in da počne trboveljska premogokopna družba takoj z zidanjem zdravih delavskih stanovanj za vse svoje delavce, tudi za one, ki prebivajo v nezdravih, zaduhlih privatnih stanovanjih.
Iz Hrastnika. — Shod, ki so ga priredili dne 28. avgusta t. 1. »CobaiovcU, Je dovolj jasno pokazal, da delavstvo pač več ne veruje le lepim besedam raznih »patri-jotov« ala dr. Korun, Kopač Itd., temveč da hoče tudi dejanj. — Shoda se je udeležilo kakih 50 oseb — približno kakih 30 Malovrhovih pristašev, drugi pa so bili radovedneži, ki so, hoteč videti g. državnega poslanca g. Kopača — koji je ob priliki ustavne debate v parlamentu toliko govoril in tako vpil, da se ga niti slišalo ni (Brand-ner in Deržlč sta — kakor se je sam g. Kopač Izjavil — toliko govorila, kot 80 drugih poslancev.) prišli na shod, tu pa so videli na odru moža, ki je govoril le z rokami in z njimi (tako vpletal okoli sebe, kakor kak — »žongler«. — Stvarnega In zanimivega ni povedal ničesar, pač pa se je v svoji razburjenosti zaletel v »Narodne soci-jalisf-®«. Za njim so še govorili sodrugi Krušič, Korač in Malovrh, ki pa tudi niso povedali ničesar stvarnega; posebno Malovrhov govor je močno dišal — po marmeladi.
Mokronog. Marsikak oče in mamca zdihujeta ob pričetku šolskega leta nad otroci, ki so dostali domačo šolo, pa imajo še veselje do učenja — kam z njimi. Rada bi jim priborila višjo izobrazbo, a razne neprilike — draginja, pomanjkanje stanovanj itd. so ovira. — V Mokronogu je osefn-razredna šola tako urejena, da ustreza in odgovarja v vsakem oziru vsem zahtevam sedanjega časa. Tu uče poleg predpisane šolske tvarine, izprašane učne moči knjigo-vodsfvO,, gospodinjstvo in kmetijstvo, kar je gotovo neprecenljive važnosti za kmeta, delavca, obrtnika in trgovca na deželi. Po-dučuje se pa tudi laščina, nemščina In francoščino1 Učenci, učenke, ki dobro do-vrše najvišji razred, odhajajo v tretjo realko ali trgovsko šolo, kjer dobro Izhajajo. Starši, zlasti okoličani, ne zamudite lepe prilike! Pomnite dobro: Najlepša dota otroku je izvežban, gibčen razum in blago srce, kar se imenuje z eno besedo —• izobrazba — katere mu ne more nihče ukrasti, pa tudi zapraviti je ne more. — Pričetek šole v sredo 14. septembra s sv. mašo ob 8 url in potem vpisovanje in ureditev otrok. V četrtek reden šolski pouk.
Iz Tržiča smo prejeli: V petek 2. t. m. popoldne je v tukaišnj' predilnici in tkalnici večina delavstva ustavila delo in odšla iz tovarne. Nesoglasja so nastala radi delavskih zahtev po večji plači. Upati pa je, da se bo stvar poravnala obojestransko rhir-nim potom in da se kmalu zopet prične z rednim delom.
Radgona. Nekega dne proti večeru je šlo več Slovencev s pravilnimi in predpisanimi izkaznicami v mesto Radgono na izprehod. Blizu trgovine Wegscheidtr je obkolilo družbo kakih 7 fantalinov, dva od teh sta se prepe-ljevala okoli njih s kolesi ter so na surov način začeli kričati nad mirnimi pasanti, kateri so se v velikem strahu pomikali proti domu. Ko so dospeli do pivnice, (Gasthaps zum Brauhaus) se je vsulo kar okoli 30 barbarov na cesto, nakar so začeli na Slovence kričati in jih zmerjati. Med zmerjanjem na javni ulici se je dalo razumeti, zakaj se nekega Klobasa in druge iz Gornje Radgone ne pusti do-•mov, kateri so si iz naše države za vedno izgnani. Medtem so zahtevali od nas, da se mora pustiti tudi vse druge ljudi čez most, drugače da bodo oni na svojo odgovornost most popolnoma zaprli. Mirna družba je bila v veliki nevarnosti. Varnostne oblasti seveda v Radgoni ni, ker je tam vsak sam svoj policaj in je policija tam po-> polno,ma nepotrebna. Ker so bili med družbo g. B. A. otroci in gostje iz Trsta, je ta slučaj germanske nestrpnosti še veliko bolj značilen in se bo preskrbelo, da tudi Tržačani izvedo za germanske kulturonosce. Tako Oostopanje pa je torej povračilo za dobroto, ko trpimo in mirno gledamo na naši strani razne znane obaze ki nemoteno hodijo čez most. Treba si je ta slučaj dobro zapomniti. Naši varnostni in obmejfii oblasti pa priporočamo, naj izpolni seznam hujskačev in posveti vso pozornost svoje
službe v to, da ne bodo hodili k nam ljudje, ki nimajo pri nas ničesar iskati.
Slovenigradcc. Občinski odbor je določil, da se sme goveje meso prodajati po 20 kron in telečje meso po 16 K za kg. Dne 26. avgusta pa je prodal župan Marčič mesarju Nemcu Zorziniju tele po 13 K za kg žive teže. Ker se po 13 K žive teže od kupljenega teleta ne more prodajati meso po 16 kron, je dovolil sam župan Marčič kupcu Zorziniju, da sme izjemoma prodajati telečje meso po 20 K. Kaj k temu porečejo odbor za določanje cen, okrajno glavarstvo in ostali »zavržem« mesarju, nam ni znano. Ljudstvo pa šepeta, da Je to »paša-blrčaft«!	"
Konjice. VISek nesramnosti. V konjiškem trgu se je pred kratkim sestavila nemčurska požarna hramba. Menda je to edina požarna bramba, ki poveljuje sedaj nemško. Toliko se je že pisalo v listih o izzivanju konjiških nemčurjev, a nič ne pomaga, ker jih najbrže podpirajo dve oblasti. Glavni nemškutar pri tej požarni brambl je tukajšnji okrajni dimnikarski mojster Kočevar Kump. Nedavno se je ta možakar izjavil: »Raie štrik okoli vratu, kakor da bi v društvu slovensko poveljeval«. AH naše okrajno glavarstvo ne najde za naš kraj drugega narodnozavednega dimnikarja, ki bode pri nas deloval v narodnem smislu. Bržčas se ne zanima oblastvo, da bi to nemškutarsko društvo razpustilo in mesto tega ustanovilo narodno požarno brambo.
Šoštanj. Naši renegatl še vedno izzivajo. Nedavno je hodil po sredi Šoštanj-skega glavnega trga neki delavsko, oblečen moški in opetovano očividno izzivalno kričal: »Heil!« Nihče ni Imel poguma, da ga ustavi ali skrbi, da ugotovi njegovo identiteto. — V Haukejevi gostilni »Union« sd peli Woschnaggovi uradniki Mraulag, Wren-tschur in djugi dne ?8. m. m. »Wien, Wien nur du alleln« dobro vedoč, da ta pesem še sicer ni na kaznjivem Indeksu (Ur. I. 37 Iz leta 1921), da pa je za Jugoslavijo nevarnejša, ker proslavlja prestolico bližnje nemške Avstrije. (Prosim, da se prepoved izda tudi za to pesem!) Ko je po končani pesmi zapel neki srbski dijak: »Tam daleko kraj mora, tamo je selo moje, premila Srbija« — so imenovani renegati (njihova imena dokazujejo nemčurstvo!) sredi srbske pesmi začeli vnovič vpiti pesem »Wien, Wien du ganz alleln« ter še peti madžarske pesmi in kričati »Heil«, le da prevpijejo srbsko rodoljubno pesem. Skrajni ča$ Je že, da se odvzame zaradi prekoračenja policijskega reda že večkrat kaznovanemu gostilničarju Haukeju gostilniška koncesija. Po tej de-.monstracijl, katero je on In njegova rodbina zagovarjala — je on hitro razobesil tablo z napisom: »Tu se toči dobro haloško vino liter po 16 kron«, da se občinstvu prikupi in na ta način prepreči grozeče odvzetje koncesije— vendar upamo, da se mu ta nakana ne posreči, posebno še, ker je tisto haloško vino zelo kislo! — Neki dalmatinski Srb se je pravkar oženil -z*, peko Ore-lovo hčerko. Poroko je v Šoštanju opravil kaplan Jastrebnik po naročilu pristno nemške rodbine Orel v nemškem jeziku. Tisti Dalmatinec je očividno junak.'
Izpod Gorjancev nam pišejo: Ljudje še niso pozabili zadnjega roparskega napada v Gorjancih, pa so roparske, tolpe eopet vznemirile mirno prebivalstvo. Pri belem dnevu so roparji napadli mladeniča, ki ie korakal preko Gorjancev. Ljudje, ki so blizu tam sekali drva, so Culi strel. Orožniki zaslcduieio zločince. Želimo, da bi roparske tolpe kmalu prišle v roke pravice In bi zopet zavladal mir v našem kraju.
Borovlje. (Olika nemčurskih barab.) V pondeljek, dne 8. avgusta se je vršil pogreb Slovenca F. Šturma. Kakor za pogrebci, kl so se v Medborovnici udeležili pogreba Slovenca Kloštanjaka, so nemčurske barabe tudi to pot za slovenskimi pogrebci žvižgali znani: »Zieh ab!« Neka nemčurska baraba je vpila: »Es sind ja lauter Cužen!« Na to druga: »Ein anderer geht ja so einem win-dlschen Lumpen so nicht zum Bcgrfibnis!« Neki nemčurskl delavec, popolnoma pijan* pa je od daleč gledal na pogrebce In kričal, da se je od samega veselja nad smrtjo tega prokletega čuča upijanil. Nemške oblasti s »Hoimatdlenstom« vred so lahko ponosni z uspehi, ki so jih s svojim delom dosegli med Slovenci.
Primorje.
Žcleznica Reka - Trst se je začela že trasirati. Proga bo šla ob istrski obali do Moščenice pod Učko ter pride ven pri Ce-pičkem jezeru.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol poživlja svoje Članstvo, da se udeleži v kroju pogreba br. Josipa Hauptmana ki se vrši danes ob 4. uri popoldne. Zbirališče ob pol 4. uri popoldne pred Narodnim domom.
Novo Sokolsko društvo se je ustanovilo pri Veliki Nedelji kot odsek ormožkega . Sokola.
Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda.
mumh
Novo!	Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. S.
Proda se:
TRGO	a.V
enonadstropna na prometnem mestu v Celju s trgovino z mešanim blagom, dobro idoča s celim inventarjem. Prostorno dvorišče z zidanimi drvarnicami, lepim vrtom in veliki njivi ob glavni cesti, krasno stavblšče za obrt ali malo Industrijo, se proda po prl-niernl ceni. Pojasnila se da le resnim kupcem na ponudbo pod »Trgovina 1921« pošt-noležeče Celje.
ELEKTRIČEN T.. - I"
3 In pol HP, 440 volt, enakomeren tok In 2 voza z diro (1 peresna, 1 navadna), popolnoma nov voz zapravljenec s sedeži in ena transmisija se takoj proda. Ogleda se Slomškova ulica 19 na dvorišču.
PRODA SE HIŠA
v trgu na Štajerskem z mesarijo in zalogo piva. Pri hiši je tud lep zelenjadni vrt. Cena K 150.000. Resne ponudbe na upravo pod »Bodočnost«.	1824
PRODAM
večjo množino sodov od 200 do 2000 1 starih'in novih po ugodni ceni. Mohar Anton, sodar, Vič.	1833
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
za boljše zbito In šivano delo, proti dobri plači in vsej oskrbi v hiši, za takojšnji nastop išče Rud. Jeglič, čevljarski mojster. Radeče p. Zid. most.	i	1825
LEPA HIŠA (VILA)
s ’4 stanovanji, verando, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo, z vinsko trto zasajeno in eno njivo. Eno stanovanje se lahko takoj sprazni. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Jurčičeva ulica, št. 18 predm. Studenci.	1827
ZGODOVINSKE KNJIGE kranjske
VALVAZOR, 4 knjige: »Die Ehre des Her-zogthums Krain« z bakrotisi. Podružnica Jugosl., Celje.	1828
HIŠA S POSESTVOM
enonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju (ev. tudi s pohištvom), z vrtom, za vsako podjetje primerna, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki hi Koždl — polni do-rašenim lesom — še proda Iz proste roke po ugodni ceni. Več se poizve pri trgovcu Josip Rothel — Kočevje.	1829
POSESTVO SE PRODA
oddaljeno 20 minut od Ptuja z žlahtnim vl-^ nogradom, sadonosnikom z lepo zidano" hišo, viničarskim poslopjem In inventarjem vrtnarske obrti. A. TIršek,*Ptuj. 1832
VOLGA, VOLGA!
iz prodajo na Ljublianskcm velikem acmnju, Paviljon H 291 ruske krasne pesmi Volga. Volga, Sarnfan in druge lepe ruske rruzlka-liie z originalno naslovno sliko po 10 K izdal Milan Auman in drug, Krško, Slovenila.
‘ JERMENA
gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 30—250)mm prodaja po ceni, takoj z skladlšta. Glavno zastopstvo za Jugoslaviju Frkovlč i drug, Mes-nička 5. Telefon 4—45. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7, telefon 422.	1870
VELIKA IZBIRA
otročjih vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev pc ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem In ponlklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroli. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4.	,	1819
»TRI3UNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4, Zvonarjeva ulca 1.	1819
VEC RABLJENIH DVOKOLES, švalnih strojev in otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4.	1819
RAZLIČNE ANTIVITETE
med temi tudi 300 let stare knjige. Celje,
Kupi sc:
UGODNA KUPNA PRILIKA!
Lepo posestvo na deželi z okoli 60 oralov zemlje, od te je skoraj 20 oralov gozda, In s prmernim pravom za pašo se proda. Posestvo obsega dve posestvi, lepo na novo zidano hišo, prav dobre hleve in gospodarska poslopja ter se nahaja v Durnbachu, občina Mozelj. Vsa poslopja so krita z opeko; gozd ni izsekan. Pojasnila daje lastnik Ivan Meierle v Durnbachu št. 9 ali Karel Kresse v Livoldu št. 4.
SUHE GOBE, LANENO SEME
In druge deželne pridelke plača najholje Sever In Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
1754
1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI
*/* PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom. se tako) kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlštvo lista.	1613
Službe:
NIKA
2113
Miklošičeva ulica 5.
1718
SPREJMEM TAKOJ
prodajalko za moko prodajati, katera bi bila zmožna tudi nekoliko knjigovodstva in korespodenre. Plača po dogovoru. Ponudbe na Anton Poljane, valjčni mlin/ Radeče pri Zid. mostu.	1823
ELEKTROVODJA
za prednjo elektrarno, samostojni Izvežbani delavec se sp/ejme. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«, Celje pod »ELEKTROVODJA« z označbo, kedaj lahko vstopi in za katero plačo.	1831
NATAKARJI IN NATAKARICE
se ščejo za velesemenj. Park hotel Tivoli. 1822
ABSOLVENT TRGOVSKE ŠOLE
oziroma trgovskega tečaja vešč strojepisja se sprejme takoj pri večjem tova-nlškem podjetju v Ljubljani. Prosilci z prakso v knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe po’ »Knjigovodstvo« na upravo Jugoslavije.
spr;:j"E se
Kontoristinja s prakso, spretna strojepiska, zmožna vsaj slovenske stenografije in zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen ,in energičen. Nastop službe v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana.
KROJ.Vlr-TOA POMC.
sprejme Alojzij Novak, Domžale.
Razno:
Dr. VIKTOR BRESKVAR
ordinira zopet. Hilšerjeva ul. 7. (Gradišče). 1834
NAZNANILO.
Slavnemu občnstvu najuliudneje naznanjam, da sein dobil obrtno dovoljenje za plakatiranje in da sem obenem prevzel službo postreščeka, katero bom Izvrševal najvestneje in po zmernem zaslužku. Priporočam se cenj. občinstvu za naročila bodisi na kolodvor ali s kolodvora, ker se bom potrudil, izvršiti vsa naročila najhitreje In najvestneje. Z velespoštovanjem Mihael Lužar, postrešček in plakater, Kranj.
PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-URADNIK
išče službo kot skladiščnik, sluga, vratar, oskrbnik ali kal podobneca. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1808 na upravo lista.
PRIPOROČA SE ate’je za Crkoslikarstvo Filip Prlstou et Bricelj. Ljubljana, Aleksandrova cecta 1. (Hotel Malič).
ZLATO — SREBRO
staro — zlomljeno. F. Čuden, Llubljana, Prešernova ulica 1.	878
POZOR! ZIMA! POZOR!
Ziij.o vsake vrste izdeluje in prodaja tvrdka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago Pr" -‘ne r ^sto.	I"’'7
IŠČEM STANOVANJE
Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod-stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno sobo. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujno« na upravo Usta.	1764
»ORION« GASILNI APARATI,
-RAGA.
Veliki semenj, paviljon H 260. — Danes ob
3.	url popoldne se vrši praktična Izkušnja z aparati na vrtu Narodnega Doma. P. T. Interesenti dobrodošli	1856
STA 3VAr _
lz 3 meblovar.lh sob v 1. nadstropju, se takoj odda. Ponudbe na: Schinko, Koroška c. št. 34. Maribor.
PREOBLIKOVALNICA
KT or*n','°v
za dame in gospode Barboni Završan Mestni trg '6—7.
lOOft T	’	’—
dobi dotlčni. ki preskrbi takol ali nozneje v Ljubljani majhen lokal, stanovanje ali pa prazno sobo z okni ra cesto. Lahko tudi proti zamenjavi stanovanja tu v mestu Cenj. ponudbe na upravo »Jugoslavije«.
:ii6
H. SELJAK
zastopstvo o Ljubljani
Tom milil in
Ljubljana — Praha.
Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze.
Vrhno usnje vseh vrst
HAKA GAMAŠE
in drugi usnjeni izdelki.
Velika zaloga čevljev.
Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52.
Sejn paviljon 28D1H.
O
z
R
I
Belin za mlm belih tevljev, Pogan za jokonMc mi i in podgan Morin za pokopavanje tokov, Rapid za pokoncavanje stenic,
I. C. Kotar, Ljubljana
drogerija, Woltova olica štev. 3.
Trgovci primeren popust.
Cena 16 kron.
lidala in založila
pisemski In stekleni (glas) papir, stročnice, otročja sesttlke, žimnate in usnjate vezalke, glainike, čistilo (krema) ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče ter razno galanreriio nudi po naiAižjjh cenah veletigovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg stev.
Gradbeno podjetje ing. Qukič & drug
Ljubljana, Resljeva c.9
se priporoča za vsa v to stroko spadajo£a dela. /
n
siva barva proti rji
beli in črni emajl-'lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks,
i
naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
Pohištvo
Hi
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni.
Brala Sever, lioiiliana, Rolizei.
Gosposvetska cesta štev. 13.
A _
sprejme tovarna telovadnega športnega ln igralnega orod);
BaSin i drug
Ljubljana, Pred škofijo ,19/1 Nastop takoj!	Pteraiota
tehn. industr. iv
Ljubljana.
Radi selitve
se ni mogla tvrdka pridružiti k .semnju.
Velika zaloga šivalnih in pisalnih „Adleri£ strojev in koles z znamko „Styria(*, „Durkopp:< „WaffenraJ“
(orožno kolo),
'IVAN JAK in sin UublJima-
BSSfii
Stran 5.
v11 ■■     ........
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
UubUana, Dunajska cesta it. 16.
priporoča prvovrstne poljedelske stroje, stroje in orodje za rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko opravo. Na debelo in na drobno.
platnu, dalje za snaženje nožev šmirglov prah, steklen papir (Glaspapier), kremenalov papir (Flintpapier) razstavi na »Ljubljanskem velikem semnju« v paviljonu H, štev. 245 tvrdka Toman <& Reich, Maribor, Gosposka ulica 38. Telefon štev. 386.
Zahtevajte vzorce!	Cene	konkurenčne	l
Prva
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE
V LUP.
na.
Kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah.
borzni oddelek. — Prevzema vse banlne poste.
Telefon št. 3.
Ima
Priznano najboljši, lastni izdelki
iz bel
u
Zvezna tiskarna
Ljubljana
Wolfova ulica štev. 1.
Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba!
Ljubljanski veliki semen),
paviljon Er štev. 15.
Teodor Korn
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kle-parskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni iz-vršitvl. Proračuni brezplačno in poštnine ptosio. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor konse
[IDO za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
INDUS d. d .
prej CARL POLLAK
tovarna usnja in usnjatih izdelkov
UUBUANA VRHNIKA
izdeluje po najnižjih cenah: vsakovrstne ročno- 'in strojnoko-vane žeblje, spojke, kljuke. verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. Na sejmu zastopana v paviljonu Gospodarske zveze v Ljubljani.
n
KRANJ
Centralna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra cesta 68.
I. Industrija usnja.
A. Vegeiabllno (čreslostroj. usnje).
l.kravine rujave, črne in chagrin ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4 ovčine in kozine: a) mazane, rujave in črne, b) barvane za mobi-lije, tapeciratije in konfekcijo.
5. Vsehettes: a) za izdelavo doko-lenic, barvane ali'naravne, b) za iz-delavo nogometnih žog. c) za izdelavo
razne usnjate konfekcije.
6. Svinjine (specialiteta-): a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčeke, c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais,
portefelle8 in knjigoveštvo).
mehanična vrvarna, .terilnica, predilnica
Anton Šinkovec, Kranj - Grosuplje
Centrala: Grosuplje.	Zeleton:	Grosuplje	t.
razstavlja svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu paviljon E št. 39, katerega obisk se uljudno priporoča.
II
Telefon 528.
7. Podplati: a) trovloženi, hrasto-strojeni podplati, b) vache.
8 CroupoHi: a) za izdelavo trans-misijskih jermenov, b) hrastostrojem.
B. Chrom usnje.
1 Box-calf črno in barvano, 2. Chev-reaux, 3. Chevrette/ 4. Chrom usnje za izdelavo nogomet, žog,, 5. Chrom usnje za izdelavo jermen.
C. Galun usnje
za izdelavanje vezilnih in šivalnih
jermenčkov.
D. Lak usnje.
1. Box-calf, 2. Chevreaui.
ŠOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini.
Priznano najboljši, lastni izdelfei
II. Industrija usnjatih izdelkov
A. Čevljarski izdelki.
1.,Čevlji za Strapac, 2. čevlji za rud-ijike, 3. Čevlji za šport in nogomet,
4. čevlji po voj. vzorcu, 5. sandale.
B. Konfekcija transmiaijskih gonilnih jermenov.
1. specijalni stroj 2. hrastov stroj,
3 chromstroj, 4. jermenci za šivanje in vezenje transmisijskih jermenov
C. Konfekcija
za' dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuls itd. iz vege-tabilnega chrom in lak usnja, .nahrbtnik?, športni pasc^ri itd., tržne torbice.
n mm,
i
Učiteljska tiskarna
Ljubljana
Frančiškanska ulica štev. 6.
Me trn!	Zahtevajte	ceniki	Točna
Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4.
destilat), prvovrstno slivovko in
(pristen vinski nesnim;,	  mim.
pristen domač brinjevec prodaja samo na debelo. Parna veležg-anjarna
»p«
Ili Robert BiahS, Calje (MA
Lastni razstavni paviljon
na Ljubljanskem velikem semnju
od 3.-12. septembra 1921.
Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode delniška družba v Ljubljani
Telefon št. I—57 (Ljubljana)	Brzojavi:	Papirnica	Uračv
Tafasna centrala:
Papirnica v VevfaV Pošta: B. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja ju!. M.' Iilou.
Papirnice v Mah, papirnico, fuornica celuloze in lesovine v Mlmh !ii toomlcn lesovine v Medvodah.
tečno proizvajanje IB vagonov raznih vrst papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton In risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini- pisalni in tiskovni papfr, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. — Rotacijski tiskovni papir. — Ovojni- papir iz čiste celuloze in navadni
ovojni papir.
Najnižje cenej
i n.imiiii—isieiini n tt——wrrti
vulkan
Najnižje cene!
tvornica gumijevih
iztfcUvov v Kranju
OblaiiMllnijBr.JGA
^ uljudno naznanja; da je prejetaod znane brnske tvrdke STYASSNy & SCHLPSINGER
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja tužno vest, da ie umrl dolgoleten, zvesti in deloljubni uradnik, gospod
Joie Hauptman
pisarniški ravnatelj
v nedeljo, dne 4. septembra 1921 ob pol \2. uri dopoldne.
Pogreb se vrši v torek, dne 6. septembra 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 7 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubjlani, dne 3. septembra 1921.
si
Ibogato zalogo volnenega žensliei
telop
I za zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem glav |nem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored štev. 21. Cene za prvovrstno blago kar najugodnejše.
ISamo na debelo I Samo na dsbela l
«8
•E
•3
iss
izdeluje •
prrovritfi€i ptodjSnfetnike.
    ;-------
Čisto domače podjetje!
53
H in tild
Zaloga pohištva
Karol Preis-a, v Mariboru, se ie preselila |v Gosposko ulico it. 20. Pirhanova hlia
-velika zaloga lesenega/ železnega in tapetniškega pohištva.
Ceniki na razpolago!
Na debeloI Ektoortl N« drobnoI
FRfiN RftVMKRR
mestni -tesarski mojster'
UMI, Ulili la is. B. • TbIsIi M. 115.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nudtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice Prevzemam 'po danih, kakor tudi lastnih načrtih tiraibo mostov, jezov, hiš. vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, Siolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešjabalkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, 'la razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m.
Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije.
Naročajte in razširjajte Jugoslavijo"!
JUGOSLAVIJA*, dne 6. »eptembra 1921
(Moške, fantovske in deške, mikado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špecijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo dd najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri konfekcijski industriji
l(FRANDE“ (Fllff DUD. ULJU EmomKa nh to 8. - Telefon to. 313.
• Vdeleženec Jijubijansiiega vzorčnega velesejma". Paviljon E, oddelek it. 52.
Obvestilo.
Imam v zalogi v*t> sokolska potrebščine, kroje, telovadne obleke, ievlja, ovratnike gumbe za 2Lane in Slonice.
' Ceniki na razpolago!
PETER CAPUDER
Zdravo !	Dobavitelj J- S. S.
Ob počitnicah
se naši šolarčki najiepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami
Seno in slamo
za konje in rogato živino prešano nudi veletrgovina
Večja množina odpadkov
izvod 20 K
v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
papirna trgovina in knjigoveznica,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2.
Ima vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine.
: ; Založništvo šolskih zvezkov lastnega Izdelka. : : — Naročila po poiti z obratno poito. . ..1....
se proda.
Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
IVAN ZAROTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 40
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Lastna založba I
Nizke cene! Nizke cene! Vse druge Šolske potrebščine na drobno in debelo. Paviljon 352| E. UHfltiUS - PAPIRNICA
Ljubljana, Mestni trg 11.
Cchoslovi ški paviljon št. 414
!lquer L. V. Griotte In Sagivir od Vlrme Louis Vautoch <Nymburk, Cechoslovanska)
je najfinejši liker.
Izvršile: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, modeme industrijske gradbe, mostne gradbe. — Posebnosti nagega proizvoda : Leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi zaponi, lesena in kombinovana skladišča, tvomiško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic. — Kolarski oddelek: Izvršuje yse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd.
Indus-liiiiiijAiMl |
prele	7
KAROL POLLAK, UiSOI g
Tovarna
razstavlja svoje izdelke v skupnem oddelku za usnjarsko industrijo
na prvem mestu levo.
čevljev
Telefon št. 260
I Rii77filiiti delihatesna trgovina, zajtphovainica,
le UII6fiUlBllly Ljubljana, Lingarjeva ulica 1
Peter Kozina
ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tiboiter in pol emendolski sir, šunko, čaj, kakao, čokolado, likerjev ter vina v steklenicah.
Rezervirano za tvrdko
nPromsi‘%
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred- "S®
—.==- —-j	■■	Jg*
nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-
.	■	• ■1 l ~  ■	  *	:
ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositsi. t. d. ^
gjfc LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA
■JL ........—...........   Brzojavni	naslov:	KREDIT	UOBUflNfl.	—	Ttlefon	«.	40	In	457.	'	1	■	■	..L-=::=
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani^
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Odgovorni urednik: Dominik CeMn