n n K« j več ji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 T. By Orihfr m tSi Tr*aH, A. B. Bnrleson. P. M. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki Th® largest Slovenian Daily in the Unit hi States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. If 75,000 Readers. TELEFON: 2870 CORTLANDT. NO. 217. — ŠTEV. 217. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act ot Congress of March 3, 187«. TELEFON: 4637 C0RTLAND2. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 16, 1921. — PETEK, 16. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. \ IRSKA MIROVNA DELEGACIJA IRSKI REPUBLICANS^! PARLAMENT JE IZBRAL MIROVNO DELEGACIJO, OBSTOJEČO IZ PETIH ČLANOV _ NAČELO VAL JI BO GRIFFITH. Dublin, Irska. 1."». septembra. — f V prav ni na i izpdapo še nobenih definitivnih informacij glede dejanskih pogojev sporočila, poslsiif^H anglešk« mji ministrskemu predsedniku, se vendar se. daj splošno domneva. d« ji* imelo * obliko vprašanja ali c»-le serij-i vprašanj tried ■ p-»gojev. pod katerimi naj bi s«- vršila pr«lla_raiia konferenca. Zna.io je, da !ii hi! dejanski odgovor, katerega je sv-slavil republikansKi kabinet t"r odobril irski republikanski parlament. dosed a.i še poslan ansleske-mu ministrskemu predsedniku. V ofieijelnem po roe du. ki je bilo i;*-riano včeraj. se glasi: — fy*puhlikanski kabinet se j-s»stal k privatni -#-ji ob enajsti uri v Mansion House v Duhlinu. Kabinetni odgovor na pismo Mr. Llovd Cieorge.i je prečitalo ter odobrilo soglasno. Veliko javnega /.animanja je o-p«rit i srlede današnjega sestanka republikanske?:-! parlamenta. Da je položaj res,'n. je razvidno iz mrkos^. ki j* prevladovala med »'•lani parlamenta, ki s> se zbrali I»olnošteviIno. Uradno por«»rilo je !*r 1«» zaključeno z naslednjo izja\o: — Spričo možne kont'-r«*nee >: zastopniki angleške vlad«-. s-> je soglasno o-d'tbrilo naslednjo delegacijo pooblaščencev; — *rtur (»riffith, načelnik,- Mi diael Collins. H. C. karton, Kanton Duggan in George (!avan Duffy. Ko se je : rs k i republikanski parlament zbiral ;e prišla po stop nieah navzgo** neka ženskn ki je nosila v svoji deaiici majhno angleško zastavico, vejo zeleno zastavo s harfo v sredini, dočim je ;me1a v svoji levi roki molitvenih. Obrnila se je proti ljudski množi-ei ter objavil i, da je Irka prote-s-antovske vere in da hoče nada Ijevati tam, >:jer so jo prekinili irski prostovoljci Nat«, je pričela čitati odstavka iz molitvenima. a še predno j.- prebrala par stavkov, so j«> odstraniii in sledila ji j.* velikanska množica ljudi. Neka ženska ji je irkiisala iztrgati i/ roke angleško zastavico, a ta poskus se ji ni posrečil, London, Angli ja. !.">. septembra — .Veki poročevalec na Irskem br-zo javlja: — Na temelju avtoritet.-* kale rr. smatram za zanesljivo, ' ♦avljam. da s- bo konferenca nud zastopniki Irske ,n Anglije vršila preje kot se splošno domneva in j pričakuje. Irska delegacija r>o še danes zvečer odpotovala iz l)ub-i lina. Delegacija vključuje dva i moža, Collinsa in Duggana, ki sla. se borila tekom i:-;taje leta 191G i in cne«raT Rartona. ki je služil v angleški armadi. — Jutranji listi so 'i^tvarili do kaj velik neniT v Duhlinu. a seja ! irskega republil ruskega parla-j men ta. je razpršila vse strahove. — Dosedaj ni Še ničesar pronicalo glede sprejema ali nespreje-ma povabila .ia konferenco. Dejstvo. da je bilo imenovanih p-t irskih pooblaščencev, pa kaže. da se je ohranilo vero v nadaljevanje podajanj. Pri* a kovat i je. da bo < stal Lloyd 'leorire na Škotskem šf najmanj tri tedne. Čeprav ni prišlo do nobenega dejanskega razkola v pogajanjih. je bil vendar Lloyd George taku nczadowdjen 7 odgovorom I>e Valere. da je naprosil kurirje, naj se takoj .rnejo v Dublin ter obrazloži- njegovo stališče irski republikanski vladi. MLADENIČ UBIL BANKIKJA. Dodge Centre, Minn. lf>. sep* l>. Rounesville. podpredsednik Prve narodne banke, je bil ustreljen včeraj popoldne od nekega ifeznanega mladica, ki je že dalj časa iskal znanstev med bančnimi uradniki. I'ot.ein ko je oddal tri strelo v banki. v kateri ji- bil Rounesville sam, je planil mladenič ven ter vzkliknil; — T'str/lil sem ga ! — -Šerifi so ga hitro Ujeli, a mladenk' ni hotel povedati, kdo je in kaj ga je napotilo, da je streljal na Rou-nesvilla. ZAPLEJS JEVA JAJCA Barcelona, španska 1."». s« j t. - Civilni governer i«- zaplenil ve!: k«> množine jajc. katera se je pro-dajalo za višjo k >t določeno ee no ter jih dal razdeliti med javne dobrodelne / 1 vode Razven kazni za dh lajale0, k' • s o kršili določbe, je governor objavil. »te, k' so kupovali za višje cene. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah M potom salt b&nJut irafejejo po h<«H ml, UnealjiTO ^itrf Enačaj so bil« naAa m« JUGOSLAVIJA? tepo^ijt *m itdnjt poftto ln lspU5njtf poAtal MLormi irsd" in "Jadranak* banka" T Ljubljani 300 kron----$1.65 1.000 kron ____ $ 5.20 400 kron . .. $2.20 5.000 kron ____ $25.50 500 kron ----«2.75 10,000 kron ____ $50.C0 f - TXALUA XH SASBDMO OZEKLJ1] ■a»poW> nm udnjt pošt* fan feplačnji "Jadranska bankaT' 50 lir 100 lir 300 Ur $ 2.80 $ 5.10 $14.70 500 lir 1,000 lir $23.00 $46.00 AVSTRIJA? ■aspoiujg aa mfajt »ofiti bi Upla^hij« ^AdriatkoS« Pank^ aa Danaja. 1,000 nemško-avsti. Lrrcn $ 1.60 5,000 nemiko-arstr. kron $ 6.50 10,000 nemške-av^tr. kron $13.00 50,000 nemško-avstr. kron $60.00 Vrednoti denarja tedaj ni eta1^ ta en j a ii večkrat a«p£iiak» ▼eno: is tega raslega nam nI mogoče padati natančne cena vnaprej MUŽoMmo po eeni istega dne ko nam poslani denar doepS t roke Kot generalni sastopoiki "Jadranska Banke" in njenifi pod mini« imamo sejamčeae i rv an red no ngodae pogoje, Id bodo yalika ko listi sa one. ki se le sli se bodo poehiftersli naie banke. Fink Saksa^tm Bak II Cirtlii« SITNI, In Tok > • « $ M J:. Žena obtoženoga igralca Arbuck la, katera pr.v.i, da bo storila vse, kax je v njer.x mo:i, da bo a j en mož oproščen. ČLANI SVETOVNEGA RAZSDDISCA LIGA NARODOV J S IZVOLILA ČLANE SVETOVNEGA MEDNA KODNEGA SODIŠČA. — TRIJE IZ LATINSKE AMERIKE. — SEDEŽ SODIŠČA V HAAGU. Ženeva, šv'wn. 1~>. septe nl>r;». — Liiri) nnrorlov j«- izbrala <-lai»o niednan»dneir;« sodišča pravice in s t fin oživit \ oribi svctovnii sfMli-š«'*e. katero j" pii/.nabi -iežel. Državljan Združenih držav. -1. Bassott M00iv j'1 bil imenovan nom topa sodišra. "*eprav ni vlada v Washington'.! nikdar cultrovorii;« f:;i povabilo, naj ««dobri na>*rf svetovnega rar.sodišča, ki ji je bil p-t-slan koncem zasedanja v preteklem letu. So«. I i see bo odprto za \><: narode sveta. Naslednjih enajst jiiiis-tov s? je zbralo kot y>oin»* " Jane sodiš'-a : Bacon Robert I'annatyn ' Fin h v jz Anglije : Charles Andre Vv'eis iz Francije; Dionisio Anxilotli iz Itakie; John Basset t Alotre iz Združenih držav Severne Amerike: Senjor Ko.- I'.ai^/ost iz Brazilije; Rafael Altamir« Cravea iz Span ske; Antonio de Buslamente iz Tube; Maks Hub"- iz t-viee; B. C. J. Loder i? Holandske: Didrik Nvholm iz Danskf ; Voruzo Od 1 iz Japonske. Svet in zbomiea I/ure na-*odo\ sf- nista 111 <► u 1 -; zedinili jrled«* r-ctr t etra izmed štirih pomožnih sodnikov. Prvo glasovanje je imenovalo Ne^uier.e i iz Romunske. A'-varera iz < il". Wanj?a ir. Kitajska ij> -Tovani«:a iz Juproslavije. VELEKLAV?7IČA.'tJI ZA 'OPEN SHOP Chicago, IiT.. 1-1 sepfembra. — Dejansko uveljavljen je "open shop*7 politike v kla\ni.šk? industriji sf je napovedovalo vnaprej danes v objavi, da bodo prieenš: z današnjim dnem štiri najveeje klavniške kompanije uvel javi sistem ameriške ''delavniške re-presentacije"Ta sistem 'vsebuje doloebo, da s-? be 10 zastopnik, uslužbencev posvetovali z zastopniki kompanij v zadevah, tikajo-eih se delavcev. Armour. S*vift« Wi'omožnim sodnikom Klein iz Avstrije, slavni jurist, ki je sestavil za pokojno Avstrijo moder nizirani kazenski zakonik, ki je bil pa le malo easa v veljavi. K fit razvidno iz seznama, so šf»anske in v splošnem romansko «*ovoreee dežele dobro zastopane in a npr loški dominiji so se prito žili. dn #iiso dobili niti ene^a zastopnika pri tem sodišeu. Izbira sodnikov se ie izvršila na ]>oliti^ ni podlagi in tako je tudi moralo biti. PREDRZEN BEG IZ SING SINGA Kaznjenec s a je spustil seacrude set čevljev globoko s strehe jetniš nice ter izginil. John Soraee. star 23 let. je v redo zjutraj na značilen način pobegnil iz Sing Sing jetnišnice. Prežacral je +ri železne drocre p'i vratih svoje »eliee na šesti galeriji. splezal n i streho, ter se spustil navzdol po telefonski žici iu sieer iz višin-* vee k<»t 70 čevljev. Preplezal je zatem ograjo, ki deli jetnišnieo in reko Hudson ter južni zid. sk'oeil nato v Hudsor- i«'r izginiL Neki paznik je zapazil prerezane droge r.b pol eni zjutraj in videl tudi. da so vrata, vod.eea na streho odprta. V postelji, kjer bi moral ležati jetnik, so našli slamnatega moža. Trenutek pozneje je priee'a žvižgati sirena in vsi kraji v okolici si» bili s "Vem obveščeni. Warden Lawes. je odposlal d"*-set avtomobilov s stražniki, ki so bili oboroženi s puškami ter na-daljne stražnike peš, da preišče-j jf> okolico. Lova so se vdeležiii tudi oboroženi meščani, a zaenkrat niso begunca še našli, i Beg Soraceja je bil prvi po pri-[teku šestih mesecev in prvi v šti-i ridesetih letih s strehe jetnišnice. i Zadnji beg s strehe se je posreči! nekemn jetniku, ko je splezal po strelovodu. Od onega časa naprej ni bilo na zunanji strani drngil; f žic kot samo telefonske. Sorace je bil obsojen leta 1919 > na deset let ječe radi uboja. V USODA ARBUCKU V ROKAH FRAVQNIKA Okrajni pravinik bo odločal, ai* naj se toži Arbucka radi umora ali le radi uboja. . S^n Francko, ( al.. 15. sent. — Okrajni pravdni k, Matija ^.rady bo najbrž št* danes potlal odloei-tev. ali naj se toži znanega igral-ea Roscoe Arbuekla radi i-nioia prvem redf« ali pa radi uboja v zvezi s .smrt.ju V"«rginije Kappe, igralke, ki je umrla na posledicah poškodb. Katere je dobila, ko se je vdeležda neke orgije v stanovanju Arbiicka v nekem hote-' I11 v San Pra.ieiseo. Proti Arbiit.klu sta dvignjeni dve obtožbi. y ]>rvi. katero je zaprisegla Mrs. Delmont, prijateljica zamrle, se dolžr Arbuckl.v umora. Velika pobota pa ga je obtožila uboja :n eno teh obtožb bo treba še danes vročiti sodniku višjega sodišča Shortallu. Okrajni pravdiuk Brady ie objavil, da se ho posvetoval s svt-jimi pomočniki, da določi, na temelju katere teh ootožb naj spravi Arbuekla pred sodiši':e. 0e se bo tožilo igralca radi uboja, bo treba opustiti obtožbo radi umora. — Pravdni k Bradv je nadaJje objavil. da so vse priče, zvezane s iem slučajem, policijsko zastražene. da se tem potom prepreči ki -terokoli ustrahovanje prič. Nadalje je rekel, d » mi. ni nobena priča dosedaj povedala, da bi se izvajalo nanjo ?tak neprimeren pritisk od te ali one strani. Brady je rudi odgovoril na brzojavko župana v St. Paul, Minn, v kateri ga je slednji pozval, naj kar najstrožja zasleduje proces proti Arbuck'ni. V svojem odgovoru je rekel Brady, da se, bo kljub denarju in upi i vii Arbuekla zasledovalo n je gov slučaj na\odl"čen in pravičen način. Rekel je, da bo storil svojo dolžnost kot okrajni pravdni k in da hrt pohabil vsak poskus, da se dožene pravica. Arbuekla bodo tudi zasledovali kot kršilca zvezne prohihicijske postave, če se bo dokazalo, da je prevedel i£le eno kapljico'' opojnih pijač iz Los Angelesa v San Francisco. V sobnh Arbuekla so namreč našli dve prazni steklenici, v katerih je bilo preje žganje in ker izjavlja vodstvo hotela. da ni prodalo tega žganja, s^ domneva, da ga je Arbuekis pri-vedel s seboj >z Les Angelesa. ČRNCI IZGXAM iZ VASI. Chattanoo;?!, Tenn., 15. sept.— Družine črncev iz Monlake, premoga rske va-i v bližini tukajšnjega mesta, so bežale danes iz svojih domov, zasledovane od belili prebivalcev kraja, potem ko so bili obstrelje.ni štirje beli otroci, Edna Barnet^ in njene tri sestre. Jewel flipper, neka črna deklica, je baje oddala strel iz dvocev-ke na bele otroke, ko so bili zbrani pri nekem vrelcu, glede katerega so se že dolgo časa prepirali beli in črni v naselbin? Posa oboroženih šerifov je dospela v Mo.ntlake pretekli veče? ter našla oborožene straže, ki so patru'irale po naselbini. Oblast; so aretirale družino Clipper. — Več kot sto oboroženih pre-mogarjev je pognalo črnce iz njih domov, — se glasi v poročilu. — Nikdo ni bil ranjen, čeprav se ji izmenjalo velifto število strelov. ARETACIJE RADI UMORA ERZBERGERJA DVAJSET OSUMLJENIH JE BILO ARETIRANIH V MONAKO-VEM IN ŠTEVILNI NADALJNI V DRUGIH DELIH NEMČIJE. --BAVARSKA POLICIJA OSMEŠENA. Berlin, Nem ija, 15. septembra, j ražnike narodne stvari. Puiieija — Opaziti je sen/.sieionalne razve-: skuša sedaj ozna«'-iti številni« ••.<-je glede zarote, ki je imela /a po-1 ved be in umore v Slerji ^r.-sledico umor ^Matije Erzbergerja J btične zločin^, kalen .i'- i/-, is:!,; Več kot dvajset oseb je bilo areti- j ta tajna organizn-"j,M. ranih v Monakovcm, med kateri-1 Neodvisni s«(eialistieni li • —-mi je sedem prejšnjih aktivnih in "Preiheit" je zcio vznen irjeu rer že vi
  • vik in «lr'i<_'i T>'.»šk; .-lani vla-mi je kapitan Manfred von Kis singer, eden izmed pribočnikov darske hiše «0 oiii v nedeljo v rifonakovem t->r so se brez (Lom 1 Ehrhardta. katerega se dolži, d.i jposvetovali s politienioii vtiiielii. je razpravljal o umoru Erzberger '♦ kom zadnjih par nor i se v-, nro opazilo prevažanje *,:•<,/ ;.. Ring Sing je prišel novembra meseca 1919 in če bi se-dobro obnašal, bi ga izpustili leta 1927. Ča go bodo vjeli, bo moral služiti dodatno kazen radi svojega bega. _ ja z dejanskima morilcema slr-d njega, Schultzom in Tillessenom v Monakovem pred izvrsenjem zločina. Von Kissingerja se nadalje dolži. da je pomagal morilcema pri begu s tem. da je varoval njih prtljago potem, ko sta se vr nila v Monakovo. Noben izmed teii sedmih :ii r « jen Bavarec, kajti vsi so j>rejšiiji pruski časniki, pripadajoč? kr< gom nacionalističnih dijakov In prejšnjih častnikov, ki so prenesli svoje delovanje na Bavarsko, kjer je bilo laglje in varnejše delovati pod dobrohotno nevtralnostjo reakcionarne bavarske vlade. Pionirsko delo v zvezi z moril-no zaroto, ko j" žrtev je postal ---Erzberger. je izvršila badenska policija v tesnem sodelovanju z virtemberško policije, ki je dejanski navalila na Bavarsko ter vršila svoje preiskave ter poizve dovanja pred nosovi bavarske po-^ l;cije, kateri se očividno ni dosfi zaupalo. To s" je -jf^lilo toliko časa. dokler se ni zbralo pro** mn-nakovskim zarotnikom tako številnih dokazov take narave. ii i je morala bavarska polici ja pose' čj vmes in slednja je sedaj nast--pila energično, k-r se je pričela zavedati političnih posledic razkritja te zarote. V svojem novem navdušenju je bavarska policija preiskala dom dr. Ifeima v Rr-gensburgu, člina flržavnega zbora ter voditelja bavarske kmečke stranke. Našla ni ničesar obtežit-nega in dr. Heim je protestiral proti ki-šenju svetosti njegovega doma. Ne le na Bavarskem, temveč po celi Nemeiji -Išči sedaj policija sledove, ki bi razkrili obseg zarote ter nje čiane. Vse zanimanje se osredotočuje na dokazano dejstvo, da sta pripadala morilca Erzberger.ia ter so^irotniki in prijatelji obeh v političnem oziru skrajni reakcionarni desnici, kar opravičuje domnevanje. da ie skrajno reakcionarna Nemška narodna stranka ne le simpatizlrala z zarotniki, — temveč mogoče tudi financirala delavnosti prejšnjih č'anov Ehr-hardtove brigade. Neglede na aretacije v Monakcvem se je izvršilo še številne druge aretacije — različnih del'h Ner čije in e\a zanimiva sled je vodila v Slezijo. Poročnik Til lessen, eden izmed obeh morilcev, je hil baje član ne-ledne nemške armade v Gornji Sleziji ob priliki zadnje ustaje Poljakov. Čeprav se je te čete s silo razpustilo, so majhne skupine t«*h še ■tedno ostale«, v .Sleziji. Ena teh skupin, ki poslujo kot centralno-špijonski urad za centralni šnijon-ski urad ultra - reakcionarnih nemških krogov, ko ravnokar zasledili v Bileau palači, v bližini Neisse. Ta špijnoski urad je baje posloval z vedkimi strošk'. krr mu očividno ni manjkalo denarja. Izvrševal je celo kurirsko službo ined Berlinom, Monaiiovem ter iztočno Prusijo. Pri zasledovanju morilcev Erzbergerja so policijske oblasti večkrat prišle v posest identifikacijskih listin oseb, pripadajočih tej tajni špijonski organizaciji. Krožijo celo nepotrjena poročila, da je vključevala organizacija tako-zvane "lovske .komande", ki so imele nalogo spraviti s poti sov- in munieije v M'>i\,kovo s pomnijo motornih vozov — Važen praktični učine\ ra-: vojev v zvezi z umorom Ei /be --perja, je ta, da Važe Bavirsk^i ljudska stranka. — r.ijmneiii•» stranka v bavarski koal-.ujski vladi, razp< d oženje, da se odlo i od bavarske narodite tranki e.-iu. truma. Rnzkritje, la so tie hivai -ki reakciona-ei zasnovali \ rakovem umor T-.rzb-u-ger ja. .j ■ prišlo kot nepriieten udarec r pretežno večino h. vavske J- ,t,,|i-ške ljudske stranke. P. ivar-ki n.i-rod zavrača, revohieionarne ambiciji?, ki se poslužujejo umorov v dosego svojih ciljev. Domneva se. da so zadnji im/-oji omogočili povratek d»-. Kah-r;. na mesto bavarskega ministrskega predsednika in da ho oživo-tvorjena nova koalicija, iz iv.it;-1 • • bodo brezobzirno izloeeni v .1 varski reakcionarc:. Berlinska ;v>lie;ja je do/iveii nekaj posebnega, ko si> j« ncl.i človek, ki se j" predstavil kot pf ročni k Kari lluetlcr. oglasi! p-i nekem sodniku v Potsdamu t. • izjavil slednjemu, da »je morilec F.rzbergerja ter si skušal irnosn-diti denar, da nad dju je svo; hr_' Izročili so ga berlinski kr-rein.tli. policiji. MABOKANCI SE DRŽE. Madrid, Španska. ir». s<-i 1. Marokanski ustaši. ki s»i s" bori V y»roti španski:*] pt-ednjim t/. i-pr i Melilli. nudijo mo^oeen edp. i.apredovanj < španskih kolon, liso pričele v ponedeljek z oi^ti/.; vo v južno-zapadn: smeri <»1 j,i-sta. JEKLTRSKE PiVTDEKDE. Youngstown, O., 15. sftpte-nbra. Ravnatelji Younirs'o'A n Sheet ami Tube f o., največjr neodvivj.-e je-l;lai-ske napra.e v tem okra,,u. s. danes objav?! . da se bo i/pi n"*ali. dividendo p"tde?,d ili centov na navadno dc'n'eo ler »*edno dividendo enega -n t»r !fcov p-oslmo, da aa nazs 11.<11 pi -J*nJo blvaMJ^o naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA ■2 Cortlandt Street, Borouc* of Manhattan. New York, N. Y. Telephone* Cortlandt 287® TEŽAVE PRISELJEVANJA. v veni') iz kakšnih vzmkov, toda najhrže vsledto- -a, da .s** nj^nll niiim, ki nočejo razumeti, da obstoji Aim i ika iz >amili priseljencev, jo bila sprejeta nova priselniška |»<«stava, ki je skrpucalo prve vrste in po-iH-srereiii stvor ini]»otentnili oeetov. Na videz se Jako prijetno rita, no, in ee hočete, tudi pravična jt navidez. V praksi je pa ni mogoče izvesti. K«t j<» pa kljub temu izvajajo, se godi tisočerim najtrša krivica. * Nova postava določa, da se sme preseliti v enem ]<>tu v Ameriko le omejeno število članov vsakega posameznega naroda. Za temelj je vzeto ljudsko štetje izza Uta VJ1<>. Določeni so t nje odstotki. 1!. /.(Gorice osvajajo Italjani sicer i>o- takem slučaju imajo konipannski , ^ . ' , '' 1 w lagoma. a .-»igurno slovenska me.sta in trge Tolmin, Podgoro, Idrijo. V Istri so že skoraj vsa mesta po- sedež. Tam so razbili in razdejali vse, kar so našli. Pri'lo je pri tem do spopada s karabinjerji. Neki Amherstdale, W. V a. ubogi delavec se ne sme nič pri \\-t> «-nil ,111 — naznaniti roja- dil bi 11111 bil° v korist. \ kom Kirmn Amerike,, da naj se va- takem »u^u lakoma rujejo, da jih n- ImkIo kaki agen-1 '»aroni tukaj na razpolago svojih be delavske razmere, posebno v Logan t ou n t v. Kompanije imajo powod .»vi je zapeljive age te. da "Ioveka /.a | tel j a jo v ta okraj. Dajo mu prosto vožnjo in vs«* drugo, kar potrebuje, samo da se jim poda. V tukajšnjem okraju se ni delalo nič od 1-* julija. Govorili so c--!i t';i», da s** z<»;>et prične z deli m prvega septembra. Prišel je prvi september, a z delom ni bilo •■»e nič No, pa vendar smo dotiili port--ilo, da se lahko vrnemo zopet i a delo P. s0 orlstot.kov. 30 na premogu in 20 na kamenju. Iransko let/i so tukaj plačali .4>1.4."» ctd kare Mesera januarja t. 1. so utrgali kare. sedaj pa zapet iiOf. tako da sedaj moramo 3 tone premoga naložili za 70^. Iz tega .se lahko razvidi, kakšne so delavske razmere v za.-. Celo mesto se je streslo 111 desetin'rideset oseb j> bilo mrtvih. Povzročena šk<.da je znašala baje več stotisočakev. Uvedena je bila takoj obsežni, preiskava, češ. radikalci so v pri zori!i atentat, to je maŠč;»vanje pro leta rea nad kapitalisti. Zaprli so _Teliko nedolžn h žrtev. pa so j:n morali vsled pomanjkanj^ dokazov kmalu izpustiti. Pozneje se je pa nekaj drugega izvedelo: eksp'oziju se je slučajno pripetila. Neki koidraktor je pre vazal po nevvorških ulicah brez dovoljenja dinamir. Voz z »linami-toni je dospel tudi na Wall Street Voznik je z;i hip zapusti! svoj sedež, kmalo zatem se je pa kak avtomobil ali kako drugo »-ožilo zadelo v voz. Sledila je eksplo zija. Ta domneva je postajala vedno bolj verjetna. In v istem hipu ji tudi agilnost policije ponehata. Ni namreč izključeno, da je bil dotični kontraktor, ki je prevažal br^z dovoljenja dinainit. v službi kakega človeka z "\Vall Street. V takem slučaju ima pa se\e da justica vezane roke. * * * V newyorških šolali ni dovolj prostors. zc -.-se učence. — Skoda. — pravijo sta riši. — Hvala Bngu. — pravijo otroci. * * * V Chicagu je neki mladem-usmrtil dva 1 istnika avtomobilov. Pri obravnavi je rekel, da ne pije in ne kadi. Po sedanjih ameriških nazorih, bi bil to idealen človek, če slučajno ne bi imel havade moriti. NewyorSki pogrebniki so znižali svoje pristojbine. Sedaj te pokopljejo že z;» stopetdeset dolarjev. Za božjo voljo, človek, kaj hočeš še več ? * * -f Včerajšnji dan u. bii zadnji dan slamnikov in Troštove slamnat ? karijere. Zagovarja!, bi s- irnel pred sodiščem. ker je poznal le ''tr.ke", ne pa "put'. Zarubili sg mii pohištvo, in iz-liinil je. Srečno in nikdar več nas vide nje» (V imenu domžalskih roja kov; Peter Z<_raga ) V Ameriki ie tajna organiza-eija, Ivu KIux Klan. Njen nam t-a je l)f>riti se proo Židom, katolikom 111 vsemu, kar ■ ni stoproeent 10 ar.eriško. Organizacija ir ia tudi svoj uradnike, večje in manjše. Ena , izmed pomen l-nejših šarž se imenuje: King KI eagle, nevidno ce sarstvo. K11 K lux Klan, član ge-negalnega štaba, nevidni pbanet zračnih vitezr-v. SliuTtofilnuanska Ustanovljena 1. 1898 KatnL 3lr&niita Inkor 00 rirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odltomiki: Predsednik: RUDOLF Piliti >AN, 1KU1 K. 185th St., Cleveland, O. PtHlprt'dsinlnik: I.OU1S BAT.ANT, P...x 1W, Pearl Ave , Loraiu, O. Tajnik: .TOSPPII PISHI.ER, EJjr. itlun. Blajra.inik: GEO. L BItOZirH. K'y, ilirm. Blafmjnik nrlzpia^niU t=n,rtiiiu: JOHN MOVEIIX, E. 'Jnd Ave., W. Duluili, Mirni. Vrhovni zdr»ruUi: Dr. JOS. V. GRA11EK, 84a E. Ohio St^ N.S.. Plttsbiirsh, Pa. Nadzori A odbor: MAX K E RŽI SNI K, It..x ST"-', ltock Sortne naj i»-jšilja na preRlot'anska Katoliška .lednota se pripor«H"a vs»-ui Jiipos'ovanom za ohili-o pristopi Kilor želi i«>stmi »Ism »c. orpj»nlzju-ije, naj se 7.v:lasl tajniku f.ljiž.iopi društva J. S. K. .*, Za ustanovitev novih druStev sc 1 »a obrnile u»» gl. tajnikr. >uvo društvo se lahko vs*anovl z 8 član* ali ehtnU-aml. Iz Slovenije. Kako se državna meji "brani'*, strogim nudzor.-.ivom in ga potem I/, logaškega okraja pišej<»: Ub ^lj.ravila .-dgonskim potom s državni meji pri Logatcu .-v> vršili *^emstvom policijskih (»rganov le in deloma yi il uri bor čez mejo v Avstri- vinsiej carinarske p<> tudi za varnost skrbmi nastav-Ijenci tinančiic kontrole, liiii so listom na drud>b» :M>. junija letos. IVre jc <»'-i-'4pt^slovanje nekaterih izmed 1aI l*rajarjevim nclepe reči in teh varuhov obmejne varnosti ne- mdi ni bila tiha. lira- kaj prav posebnega. Namesto da -i*' nesla drva po stopni- bi kontra'bantarje lovili, vstav- ,'a1'- M> J'* to 2'Xlih'. in zakli-ljajo potiiike ob meji. jih preis^u- '^ušal dokazati, da P. ra jar je ve za svojo lastnim* in protestira proti takemu rokovnjaštvu. ga naposled še pretepojo in nabun-kajo. V dobrih s dneh so pokradli p< potnikom brez potnega lista (tak papir stane za en sr.m ure-hod da nes kron t čez lb.ono kron. (v. bodo obrt še nadalje izvrši vali, bodo končno imeli de-n irja za celo "jiparkaso*\ Kaj pa. :ce bi se pristojna komanda vendar-le nekoliko razgibala in tak-hajduke spravila na "vam« mesto da bi na tak način '' varovali1 * * • Ta šarža je nekaj posebnega, kaj ne? Ni čuda, da je k organizaciji pristopilo nad pol miijona Amerikaneev! * * * Fatty Arbip-icle je o! tožen umora po prvem redu Toda n;. ibrže se bo izmazal, ker je precej masten po telesa in denarju. • * * V prejšnjih čas;h j« dekli -a. ee je šla na ples, potrebovala drag;; svileno obleko, ki je stala lepo svotieo denarja. Sedaj ni tega treba Popolnoma |i zadostuje trak krog pasu. svilene nogavice, nizki šolni ir. pro-eejšen kos žajfe. , I.cl- 111 e jo Na Bledu aro'.irani avstrijski voi voda. Leopold SaKator liabsbnrir, >.in bivšega rt.vst rij-eg;i autlvojvode Leopoldi Salvatorja, r«»jen v Z.i-irrebu. poorčen s hčerjo bivšega podbiitia barona dr. Vladimira Ni-količa imenom Dagmar, je pr še] ni sunil. Hra.iarjeva je rekla: "Ne zahtevam, da bi mi plačal Pere kak o oi]šl;r*dniiio. ne zahtevani, da bi bil kaznovan, samo mir naj mi d'-!" Ivan Pere je bil obsojan na tri dni zapora. NnHlen nastop proti učiteljici. 1'č'teljica Ivana Lip«»včeva v lievkah je dne maja t. 1. / zapor mii kaznovala svoja učenca •l<»-?>'■. 1 in l-'r.meeta Mlinarja. V šolo s.* j.- j."i->,*■*T zato kregat i «x"e otrok bVai'." Mlinar, kateri je kričal 11a u e j f e I j' e' 1 in jc potegnil otroka iz klopi, učiteljicft je pa dvakrat sunil od s«*bo; Marija Mlinarjeva je p.i stala zunaj v veži ter kričala. da učiteljica nima pravice otrok zapirati. Deželno sodišče je obsodilo Franca .Mlinarja na tedne, Mlinarjevo pa na 2 dni zapora. Preprečen vlom. i »ne 0. avgusta so poskusili ne- iz Zagre>ba. kjer > • je nahajal na'znanci vlomiti v trgovino Marije posestvu Niiioliča. približno pred Pav^i v Moravčah. Vdreti so na-mosecem s sopro«jr, ',n iaolicija p«>dMdo so bili. s? ne ve. ADVERTISEMENTS. razlika med krono in lir«> povzra-dalje, da bo vsako kupljeno blago pretirano drago. Koncem koncev pa tudi mislimo, da so neprestani nemiri v Trstu pač sila malo privlačni za tujca Osobito pa moramo odvrniti od obiska Trsta vsakega Jugoslovana, ki je pač v nevarnosti, da ga pobijejo tašisti če Lzpregovori par sloven-skill besedi. Sejem, ki se vrši pod znakom vlade pouličnih nemirov, pač ni priporočljiv in naj bodo besede prirediteljev sejma še tako bladke. Jesensko čiščenje. \";i5e jesejj>ko čiSčenje hiše bo velik«) olajfemo, Ce se j-oslužujete električnega Vacuum Oistilca. Vax> vzame uinasuaiiost i/.po«I jmvrši-ne prepri«, ilrajH-rij in ta|»et ter jo sjiravlja v žakelj. i»_*I;oite s<* v naših izlo£hah ter si oglejte delovanje Vacuum Čistilca. The N ew York Edison Company ^tt l our Service General Offices: Irvine Place and i sth Stfeet Podi užnlce, kjw se prodajajo tri kjer bo na nj>i#.fi elektrlfin« priprave, aamenjetic za udobnost občinstva. to Norfolk St 10 Irving Place. 124 West 4.id St 151 East 36th St 15 East 125th St 361 East 149th St 55S Tremont Ave . . v -V H GLAS NARODA, 16. SEPT. 1921 L. Kratek pogled v Jugoslavijo. Zanikrnost železniške uprave. — Vagoni niso bili izza prevrata prebarvani. — Vojaštvo ničesar ne producira. Razmere na Bledu. — Nemcev in Lahov ni v ee tja. (Nadaljevanje.) ! maksimalne cene. Sam nisem na- 1 z ribnwke d-line sem se podal v ceIUih "ikake nuILke od ljubim lepo Gor-uj^ko in zbral sedki , Kasneje, k<> f f^1 nastala po mestih Ir.ida vročina. pa prihiteli na Hied in sploh na Gorenjsko Hrvatje in Srbi in tudi nekaj Bolgarov; Nemcev in ItaJjanov pa ni več tja. Življenje ji» bilo enostavno prijetno, napra- vice progi seveda. Ve> ta železniški materija! je tam .-»tal že od razpa d aa -fare Avstrije. Lokomotive hudo zarjavele, tovorni vozovi precej razbiti, vozovi za osebni promet pa vi imeli skoraj vsa okna razbita. /Zmajeval sem z glavo, da puste tak draifoeen materija! tako propadati. Omeniti pa morarn, da tudi železniški llaki, ki sedaj v pr«»m» tu, niso bili prebarvani, odkar je vojna pričela. Vprašal w-iii go »poj a p<«leg mene. kaj vendar peiieni to tr da se nihče ne zmeni, da bi s«» to popravilo. !{♦*-kel mi je enostavno: "Pri na-* nimamo še tnv;,m za popravljanje lokomotiv!"' No, ta je pa lepa. s«'in mislil, ako nimate doma tovarn za popravljanje, pa jih jkh nljite v Nemško Avstrijo popraviti; tmn nimajo živeža in po njem k rice, zamenjajte {K»pravo teh voz /. živežem, katerega ima Jugielavija d.»volj. Žd(*mwke vozove bi kaj lahko donia popravili; saroi les izvažajo, doma pa ne morejo popraviti voz! Druge vozove bi kaj lahko v par mesecih prebarvali in na kaj priprost način. l*ovedal mi je, da ima Jugoslavija jmkJ f»ro/.jem iNN',000 mož. Velikansko, neproduktivno število ljudi! Ako bi bil jaz samo fi nie-seeev žch-auiški minister, bi bili razbiti \"zo\i jnipravI jeni z domačim le-Honi, vsi drniri vozovi pa prebarvani. Nakupil bi jim barv* in čo-piče. im! armade pa zahteval moštvo. katero hi \-ak d«ui po 4 do '* ,ir barvalo vozom- na raznih pe stajah, par nr pa bi lahko vež-hali vojaki na dan. dal h; jim nekaj doklade v denarju in tako bi bdi vojaki n obenem tudi koristni za ob,-ni ;ifj državni blagor. Saj vendar ni potreba. da bi se vojak samo v »/hal ter trgal ohb-ko in obutev, ki stane miljoue in miljo-i e davkov : o hrani in stanovanju j»a ne govorimo, ki tudi velja velikanski- svote. Povedali m mi. da dobi navaden vojak 23 kron na mes#*e. kar ni veliko za draginjo, naredniki pa ž" K l:;e>j'čno.- o oficirjih d<» generalov pa ne vem. koliko d<4>e. Ako ra čiinamo 310.000 s plačo, obleko in vil sem >»em in tja kak izlet; dru-gače sem se pa pomenkoval z raznimi znanci in domačini. Vse to hočem pa še pozneje opisati. n drugri HVilf O Ako I v držav je-vojak na nevarno vili kakor pa le fiirioE novih voz v pri manj k".j bi s. v 24 . k^ko velikonsko ne produeira nič! ;ik nered, aii vpad zaposlene pb-skar-irah lahko poslalo to in bi isto opra Železni ee bi bile • lep-«« in na stotin® prometu, katerih tako Mislim pa. V pa so ilne dohtčene [WSSj kongres za proučevanje vprašanja ruskih beguncev v ženevi. Kongres za proučevanje vprašanja m^kih '»egunecv v Ženevi je imel v ponedeljek svojo prvo nejo in je sklenil baviti se s problemom šele po dobljenih infor-macijah o poklicni sposobnosti beguncev. Zato je profil, naj se mu preskrbe te informacije. POZDRAV. Povodom najinega odhoda v .Ju-lavi jo pošiljava iz New Vorka srčne pozdrave vsem najinim prijateljem in znancem v Oglesbv III, kakor tudi ostalim rojakom in rojakinjam širom Amerike. ■ Frank in Mary Zamljen. DELO V STROJARNL Potrebujem enega trimmerja na beam. Le tak tega uela zmožen naj se oglasi. — Anton Koren-chan, Box 25, Gorman ia, W. Va. (14-17—9) BALKANSKE DRŽAVE ŽELE TRGOVATI Petsto mili .nov dolarjev vred-rn-sti konlraklov čaka ameriške trgovce in podjetnike na Balka nu. dočim si evropski interesi n.i vse mogoč" načine prizadevajo da bi preproč li podpisanjc roza-devnih kontraktov. in sicer s pomočjo lažnjivc propagande o ne-mirih na Balkanu. ka«.cro šnijo v inozemstvu v upanju, da bodo I replašili Aire-rikanc ^ter s tem zagotovili za same sebe ecio obširno polje. To je ugotovil svojem po-vratku v Pariz ( hailes Spratt stavni ameriški ins-inir. ki pozna Balkan mogoče ludjšc kot katerikoli drugi Amerikanec. Vrnil se1 je z avtomobilskega po+ov.inja po Bulgai-ski in ^umunski. ki je trn jalo devet mesecev ter obs< gal » vp?; tisoč milj. svojp'u žepu imam kor. Uakte za približno .«240.0;>C/.0CH?. je rekel Oprati. — Kajti oa j r ši* nadaljne ra enako svoto. ki čakajo na amer.ške podjetnik^, ki ^o toliko pogimini. da se ne dajo preplašiti od lažnjivih poročil. — Balkan je to kar je bil vestno. — namreč ključ k miru Evrope in dokler se :«o rasvoj m napredek Balkana zavlačevalo s pomočjo zlobne nropag; nde ter nt-resničnih poročil, bo osta' ekonomski položaj Evrope in - tem tudi oni ce!e-_ra sveta neurejen. Cista resnica v celi zadevi je. :la je Balkan danes jioolnoma miren. čeprav oestajojo še naOaljr. kot pred vo jno, nezdrava rival-stva. Rumunei imajo dve diviziji ob Dnjestru. ,ia ni b:'o tata nobenega boja že več ket eno leto Na rumunskt meji pridelek najboljši v teJ.u let in ee bi so v je ti v resnici nameravali vprizoriti in vazijo, kot s-» je poročalo, bi st/»-rili to, dokler je stal pridelek še poljih in še predno se pa je prevedlo v notranjost dežele, v Bukarešto. — Na temelju tejra in drugih opazovanj, nabranih na meitti, -klepam. da ne ol>staja nobena nevarnost ruske invazije v Runi tins k o v bl'.rnji bodočnesli. Ne morem pa istega trdit: o Poljski — Bu 1 ga rs k \ je lajbolj napredna dežela na Ba";Kai.u ter noč« razviti svoje bogate naravn* vire. posebno svojo električno silo. — Zadnja povest, sporočena v Ameriko, clede btljševiške asti.-jc v Sofiji, i * gola la>, od priect k a do konca. V onem času sem bil v Sofiji in mesto j< bilo tako mirno kot Pariz. Stal sem v bližini kralja Borisa, ko se je baje vrglo nanj bombo, vendar pa lahko trdim. da je to bombo v resnici vr--rel neki pobegli blaznež na sprehod šolskih otrok, ki se je pomikal naprej več blokov vstran od poslopja, kjer j* :mel kralj govor. Petnajst otrok je bilo u'dtih O blaznežu se je izkazalo, uc. ni imel nikakih zvez s komunisti ali sovjetskimi agenti. — Jaz ne verujem v mižnočt kakejra izbruha na Balksnu v bi ižnji bodočnosti, a da preprečijo tak izbruh fer omogočijo podatek normalnih razmer, bi morali ameriški podjetniki sani zase preiskati velikanske prilike, ki se jim nudijo na Balkana. Mati. H. Anderson. Mati je sedela poleg svojega deteta. Bila je žalostna, ker se je bala. da ji ne umre porod od sr ca. Bledo deleče je sklopilo oče-sca. Zdaj pa zdaj je dahnilo, težko dahni|o. kakor da vzdihuje, a mati je ž vedno otožnejšim očesom gledala svoje zlato V tem potrka nekdo na vrata in v sobg^sto-pi siromašna starka, ogmjena v velik plašč, ker je bil zunaj silen mraz. Polje sta pregrinjala sneg in led ir veter je bril nemilo, kakor da ti zbada lice z iglicami. Ker se je starka tresla od mraz& in je dete za frenotek zaspalo, je stopila mati po lonček vina in ga postavila na p"č. da ogreje starko. Medtem je starka sedi ain zibala detece. ki je težko dihalo. Mati prime dete za ročico i;i vpraša starko : — Reci mi za ho-jra. stariea. ali se ti ne zdi. da ostane de*» živo! Pohri Bog mi pač ne vzame najdražjega! — Starka — bila je smrt — čudno pok ima z glavo, da se ni moglo razločiti, ali pomen ja to dobro ali zle.. Bedna mati povesi oči in po licu se ji vsuje jo debele solze, niava se ji sklone. Kako bi se to-di ne! Tri dni in tri noči ni zati-snila očesa. Trudna zaspi, a le za trenotek. Hipoma se prebudi in vzdrhti od mraza. — Kaj je to? — vpraša ,-n ?;e ozre po sobi. Ni bilo niti starke niti deteta. Starka je odnesla dete. V kotu je je!a biti starinska ura. Tf**ka svinčena utež se j* spustila do tal in ura je obstala. — 1'boga mati steče iz hiše in jame klicati svoje milo dete. Sredi snega je sedela črnooblečena gospa, ki je dejala majki: — V koči 4j je bila Smrt. Videla sem jo. kako je hitela, noseč tvoje dete. ITitreiSa je od vetra, in kar je vzela, ne vrača nikoli. — — Pri tem. kar i i je najsvetejše. te prosim, povej mi. kam je šla. — ji pravi mati. — Pokaži mi pot! Najdem jo! — stala čudna hiša. dolga tristo milj. Ni se vedelo, ali je to hrib in n.. njem polno gozdov, ali lesena zgradba. Tod i uboga mati ni mogla ničesar videti, saj si je izplaka-la oči. — Kje najdem Smrt. ki mi je u-grabila dete? — vpraša mati. — Ni je še tu. — ji odgovori sivolasa ženska, ki je čuvala Smr-tin cvetlienjak. A povej mi. odkod si prišla in kdo ti je pomagal. — Dobri Bog mi je pomagal. — ji odvrne mati. — Povej po pravici. kje bi našla svoje dete! — Ne poznam ga, odgovori starka. — A ti ga tudi sicer ne moreš videti. Nocoj je zvenelo mnogo cvetja in stebel. Pride Smrt in jih presadi. Vedeti moraš, da ima vsak človek svoj cvet. svoje steblo. ki sta prav *aka. kakor je on Na oči je to cvetje in steblovjo kakor so druse tastline. toda v njih bije srce. Tudi otročja srcn bijejo. Pojdi in poglej, ali ne bi po sreu spoznala svoje dete! A kaj mi daš. ako ti povem, kaj moraš potem storiti* — — Kaj naj ti dam. ko ničesar nimam. — ji reče uboga mati._ A pojdem zate na konec sveta. — — Tam nimam česa iskati, — ji odvrne starka. — Toda daj mi svoje črne hv. \ Sama veš. da so lepi. Rada bi 5Th imela. Ti vzem;. moje sive. tudi ti nekaj veljajo. — Ne zahtevaš več? — pravi mati. — Evo ti jih. iz srca rada ti jih dam. — fu mati ji da krasne čine lase. a starka njej bele. Nato stopita obe v starkin cvetlieniak. kjer je bujno noganjalo cvetje in steblovje. Tu ro stale krasne h'-jaeinte pod steklenim zvonom. — dalje peon i je. velike kakor drevesa. Tu je rasl i vodno bilje, none-kpd bujno in sv/e. ponekod slabo in ovenelo. Kačiee so plezale 710 bilju, a ra.'ci vodenjaki so jim stiskali tanka vlakenca. Tu so s1m-le ponosne patme. hrasti in plata-ne. tam zoper dišeče južne evetli- Strašne orgije kinematografskih igralcev — Vem za pot. toda predan ti ce. Vsako steblo, vsak cvet je bi' jo pokažem. :r»i moraš zaprt+i vse j človeško življenje, a ljudje so >e pe«uiice. ki si jih kedaj prepeva- živeli, ta v Kini. drugi kraj T.ede-la svojemu deteln! — ji oovrne nega morja, in tako po vsem šir-gospa v črni oblek'. — Zelo ljubim 1 nem svetu. Velika stebla so stal.-? pesmi. .Ta* sem Noe. Videla serr. j v malih tesnih lončkih. Dejal bi. tvoje solze, ko si prepevala pesmi, da lonci počijo radi silnih kor^- — Vse ti rapojem. vse do ene. j nin. Bile pa so tudi drobne, slabe — pravi mati. — a ne ustavljaj cvetke, v črni. z mahom ograjeni me. da dobit im Smrt in na jdeni svoje dete! — Noe pa je sedegi tiho in nemo. Mati je lomila roke, pevala m — -plakala. Bilo je renojro pesem, a še več solza. Tedaj ji reče Noč * — Kreni na desno v temu: smrekov gozd. Tji je odšla Smrt s tvojim detetom Daleč, daleč sredi gozda =;o se križale poti. Jadrs mati ni vedela, ne kam ne kod. Kraj poti je stala trnjoliea brez listja in »vetja. Kako bi tudi ne! Ljuta zirra je pritiskala in srosto ivje je pokrivalo irrm. — Ali si videla, kako je šla tod mimo Smrt z mojim detetom? — — Videla s^m — je od "rnila tr-njolica. — a ve povem ti. ako me ne ogreješ na svojih g»-udih. Glej. ubija me zima, mori me led! — Mati pritisne tmjolieo b svojim prsim, a ostro trnje se ljuto zahode v njene grudi. V gostih kapljah je padala iz njih rdeča kri. A trnjolica se pokrije z zelenim 1'stjem in vzevete sredi mrzle zimske noči. Tolikr> toplote je bilo v živem sreu uboge matere. Trnjolica ji pove. po kaWi poti ji je treba iri. Kmalu pride mati do velikega jer?ra. a tu rd bilo niti sledu o ladji ali čolnu. Tied ni bil dovolj močan, da bi mogla peš čez jezero, tudi ni bilo jezero dovolj plitvo, da bi ga mogla pre bresti. Cez je pa morala, da najde dete. Leže na tla. da izsrka vodo. Toda kako naj smrtnik izpije vse jezero! 1'bocra mali pa je mislila, da stori Bog e*idež. — Ne pojde tako. — pravi je zero. — Daj. da vidim, mogoče S" pojrodimo! Da veš. silno si želim bisera. A od svojega postanka nisem videlo lepšega bisera, kakor so jasne in krasne tvoje oči. Pla-kaj. plakaj *oliko časa. da se iz-kapljajo vame tvoje oči. pa te po-r.esem na oni breg k cvetlienjak;; kjer prebiva Smrt ter goji cvetje in bilje. Vsak cvet. vsako stebelce, je človeško življenje. — — Ali je taka dragocenost na svetu, ki bi je ne dala. da dobi ji nazaj svoje dete! — vidihne mati skozi solze in jame plakati. Plakala je tako dolgo, da so ji padle ^crasne oči na dno jezera, kjer sr. se izpremenile v dragocen biser. Tedaj zaziblje jezero majko in je prenese na drugi brgg, kjer je zemlji, ki so bile bolje čuvane ir negovane. Tožna mati se sklon*1 k vsaki rastlini in euje. kako v vsaki bije človeško srce. Tzmed tisoč in tisoč drugih spozna srčceo svojega deteta. — Tu je! — vzklikne in stegne roke proti majhnemu žafranove mu cvetu, ki je ves ubog krivi1 glavico. — Ne dotikaj se cveta. Štoru sem, in ko pride Smrt. ki ima prr-ti vsak čas. ne daj, da izpuli cvet tvojega deteta. Ako bo hotela, ji zagrozi, da populiš ostlo cvetje ir. Smrt se prestraši. Smrt mora jamčiti gospodu Bogu za vsako biljko in je ne sme izpuliti preje, nego je božja volja. V tem zap'ha po cvetličnjaku mrzli veter iu slepa mati začuti, da je prišla Smrt. — Kako si našla pot? — jo vpraša Smrt. — In kako si bila hitrejša od m^ne? — — Ali nisem mati? — jo vpraša naša ubožica. Tedaj pa poseže Smrt s svojo dolfiro roko po evetiču. A mati sklene roko okroir biljke. nežno in previdno, da :osledico smrt Virginije Rappe. . kinematografske igralke in obtožba radi mora proti Arbucklu, ni prišla kot uikako presenečenje za prebivalce Los Angelesa in prav posebno ne za prebivalce in hišne posestnike v predmestju Holvwood, kjer se nahaja središče kolonije kinematografskih igralcev. To predmestje leži se-verozapadno od pravega mesta Los Angeles in prebivalci tega predmestja so se že pred meseci pritožili pri policiji ter pri državnih iu zveznih oblastih radi orgij 111 bučnih prireditev, katere se vprizarja v glavnem mestu južne Californije ter v okolici. Oblasti so uvedle obširne preiskave glede posameznosti teh orgij in o eni teh j^ znano, da ee jc vršila, dočim so člani policijskega dej artmenta držali roke križem ter mimo gledali to počenjanje. Odlične zvezde na kinematografskem nebu, vključno igralce in igralke, katere obožujejo milijoni ljudi po celem svetu, so bile aretirane tekom nekega policijskega pogona na eno takih prireditev ter je znano, da je bilo pričakovati nadaljnih aretacij v zvezi s temi "družabnimi prireditvami"', ko je počila raketa Arbuekla ter prvikrat vrgla ostro luč na naravo takih prireditev, ki so se redno vršile v Los Angeles. Vdeleženei teli orgij se omenil-jejo približno na ll2"> članov kinematografske kolonije, a orgije v hišah, sličnoh palačam, ki so imele za posledico uničsnje pohištva ter notranjih dekoracij, so tako škodovale slovesu in dobremu imenu, teh igralcev, da ne morejo sedaj dobiti številni med j njimi stanovanja v Los Angeles za nobeno eno. j Dočim je policija izvršila aretacije vsied neke orgije, ki je glede svoje temeljtosti p—kasH !la vse slične pariške prireditve, t ni mogla vendar dosečt niti ene jobsodbe n sicer raditega. ker so 'vsi oni. ki so bili aretirani, pu-; stili vnemar jamščine, predstavil jajoče visoke zneske ali raditega ker so bile priče, neobhodno po-j trebne za kazensko zasledovanje j podkupljene ter se porazgubile j ali pa od rekle vsako pričevanje, j Dogodki na neki taki aferi, ka-jtere se je vdeležilo več kot st< j najbolj znanih in odličnih kine , matografčnih igralcev, predstavljajo sedaj glavni predmet po govora v mestu in v nepisanil analah te orgije se omenja tud polnočni "pogreb". Pozorniea te orgije se je na hajala v krasnem domu enega iz ' junakov'' kinematograf- IT'S TOASTED lined |Ske umetnosti. Velika dvorana v. pritličju te hiše. podobne palači, ! opremljena z dragocenim pohišt-'vom in preprogami, ki predstavljajo celo premoženje, je bila po-jzorniea orgije kino-igraleev. ko-jih skupne plače znašajo vsako leto več milijonov dolarjev. Zabava se je pričela s pojedino, pri kateri sc je serviralo tekočine j ki so bile v navadi v časih pred JVoisteaddoci ir. kater- more sedaj preskrbeti le še veliko bogastvo. Pojedino so spremljali orientalski plesi in druge zabave. Med junakinjami te prireditve se je vnela tekma glede najlepše obleke, katero bo nosila ob tej priliki ta ali ona. Ko je prišlo do odločitve, niso mogli razsodniki določiti, katera igralka jr bila najlepše, to se pravi najmanj oblečena. Raznobarvne elek ga moliti ob zvoku orkestra, trične svetilke, ki so pokrivale! Po zaključku te točke se je stene velike dvorane, kjer se je pričela orgija. o kateri se poroča, vršilo slavlje. so metale čarobno j da nima para v zgodovini Ameri-luč na ves prizor in velik žarko-j ke. met je pošiljal svoje žarke v j p, i tej priliki ni bil nihče are-sredino dvorane, kjer so hoteli j tiran, in policija jc izvedla za vprizoriti glavno točko programa.«zadevo šele potem, ko je bila kon- Vedno bolj hrupna je bila ve čana. selost, čimbolj se je bližala polnočna ura. Medtem, ko so se vršile priprave za veliko točko programa. so se gostje začasno porazgubili po raznih ljubezenskih kotičkih, dokler jih ni poklteal- v dvorano zvonec. Velik hrup. ki je motil miro- Vršila se jc uradna preiskava, a kazensko zasledovanje je bilo nemogoče, ker ni bilo na razpolago verodostojnih prič. Zvezne in državne oblasti so posegle vmes. kajti skušale .so ugotoviti, odkod prihajajo neome- jene množine opojnih pijač, s ka-ljubne sosede, je ponehal, ko se u.,.imi so l)iU „<)st je poatreženi> je bližala dvanajsta ura. Gosi je oblasti izjavljajo, da so že na sosedi, na stole ol, zidu in godba sl|lJu i)00tWal.skeinu konsorciju, je zaigrala turobno orientalsko a nor.ejo ohinviti posameznosti, popevko v spremstvu bobnov m ]wr M s tem ,c opozoriU pHzade-eimbal. Električne žarnice so te na preiskavo ugasnile in le žarkom-t je metal Dostojni kinamatografski igral-svojo ostro luč na mesto, kjer (j k;tt,M.im j(1 ljub njjh osebni naj bi bila vpnzorjena glavna „glptl so skj,.nili vprizoriti veli- toeka programa. ...... . . ko gibanje, kojega namen je iz- l'ra je vda ril a dvanajst, in na ____ . . . _ . '. . , - . eisrenje kmamatoirrafske mdu- dano znamenje so se vrata v prvem nadstropju odprla in po ši-j^j0 ter izl'H't'»je vseh nezanes-rokih stopnicah j«* prikorakalo Ijivih in nezaželjivih članov, ki umerjenih korakov šest črno oble- se vdeJ.ežujejo takih nemornalnih cenili mož. nosečih na ramenih krsto. To onečaščenje pogrebnih ob- ....... 1 • . -i . - skrajno nepriljubljeni pri svojih redov je napravilo najprej mu- 1 .1 .1 1 j o en utis na goste. Sempatam je tovariši?,, ki ne morejo videti tajilo slišati histeričen krik ali kili. ki žive poštena 111 spodobna smehljaj kake kinomatografske življenja. kraljice, ki je pod uplivom žga- --- nja in omami j i vili sredstev po- ADVERTISEMENTS. zabila 11a strogi ukaz. da morajo___ vsi molčati, ko glavna točka. — Žena pogleda v studenec. Krasno je bilo gledati prvo sliko. Tu je bilo življenje, božji blagoslov, povsod sreča in rodost. Drutra slika pa je kazala drugačno življenje. Bedo in nadlogo, tugo in nesrečo. — Prvo in drijgo je božja vo 1 ja! — reče Smrt. — A kateri od teh dveh cvetov je cvet Preče, kateri cvet' nesreč — vpraša mati. — Tega ti ne povem. — prav". Smrt. — Toda. da veš! Ed^n oH njih je evet tvojega deteta. Videla si usodo in bodočnost svojega ot roka. Tedaj vzklikne mati v strahu: — A kateri cvet mojega otroka? O, povej mi. povej! Reši ga nesreče in nadlog. Odnesi ga. bo lje bo. Ponesi ga v raj! Ne maraj za moje solze, za moje prošnje in za vse. k^r sem r.^va storila. — Ne razumem te. — ji odvrne Smrt. — Ali hočeš, da ti dete vrnem ali da £ra r>onesem v oni kraj? Tedaj pad-> mati na kolena in vzklikne iz srca • — Ne poslušaj me. mili bože. ne poslušaj, k^r serr. hotela imeti preko tvoje volje. — Tedaj se povesi revici glava na prsi. b Smrt odnese dete v oni neznani kraj. Mednarodni protialkoholni kor.-(jres. Kongres za pobijanje alkoholizma je bil otvorjen v Lausanni v Švici. Vdeležilo se ga je 3300 oseb. Otvoritveni seji je prisostvoval tudi švicarski zvezni predsednik. orgij. Ti dostojni igralci so se seveda bo vprizorjeiri NAPRODAJ zemljišče v- Leskoveu pri Krškem, Pogrebni sprevod se je vstavil j obstoJ>^e 17 dvph oraiov „„Z(i;, 2 na mestu, kamor je metal žarko- (]vevjem razilih vrst približno en met svojo luc, .11 možje so posta- |oral vinopraaa. z enim oralom ko-vih krsto na mizo, stoječo sredi h,)Soka in tri njiv,. okali tri oraie Ivorane. Vsi navzoči igralci so ,(.!ik,. Za ceno Ln druge podroh-bleko in z molitveno knjižico v • Liucl Ohio (Jfi-17_0) roki, je stopil naprej, da vrši po-1__ jrebne obrede. "Se en pogled na umrlega 1" —! je zaklieal in v istem trenutku io črnooblečeni možje dvignili pokrov. Telo, nahajajoče se v krsti, jet )ilo pokrito s črnini blagom do orsi, roki sta bili prekrižani ter j Iržali belo lilijo. Obraz je bil abraz mladega fanta. Eden izmed lavzočih, ki je bil bolj uren kot Jrugi, je skočil naprej, potegnil Irni prt raz nago telo fanta, in slednji je tedaj skočil kvišku. Takrat pa je zaoril po dvorani bu- i ?en smeh v spremstvu histeričnih krikov. Ženske so popadale na' tla. potisnjene v»iran od pijanih j možkih. ki so prijeli fairta, ga j dvignili iz krste ter postavili na f tla. Fant je bil strašno prepla-j sen, a pijani igralci se niso zmenili za to. Vlačili so ga po tleh. dokler ni gospodar hiše ves zne- ■ mirjen napravil konca celi stva-1 ri. Iztrgal je fanta iz rok. ga od-vedel na vzvišen prostor, kjer je bil nekak prestol, na katerega ga je posadil. . Ves igralski svet, obstoječ iz samih najboljših igralcev in igralk, se je pričel klanjati fantu ter ga i Dr. Koler slov enski zdravnik 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. t>r. Kol« Im um]-flt&rejil slovenski ■drtTrJk tpeej*-11 »t v ritt*Sur*tam. ki Ima M-Utm prvkso t »drmvi;*-nju vMk Miiaiia koMnL KutrtaplJ»*ii« kr-71 *sroCa]o ka-ir^1nr> ▼ krita ]■ hrbta la t Jarth tsU Airtpaičanju TOJe. ominrbm m q»m | R«Tmat^«m. branja. boMina o-tekKn« arb««««. atrprie ln Oruf kotne bt-tesnl. ki nastanejo vsled m». tie krnekov na svojem komatu. _ Ali je bil kedaj'človek. — je nadaljeval, — bolj kruto varan, bolj nesramno oslep.arjen kot sem A>il jaz, — jaz, ki sem tako ljubil to žensko Kako skrbno seni iskal dokazov ljubezni, da jih j:. nudim, doeim me je ona žrtvovala svojim lastnim sebičnim ambicijam za svojega sina! Kako »c mi je smejala na tihem. Njena infa-mija datira oodično Levernois zavlačevalo skozi štiri leta: Da, moj prijatelnj, to je bil vzrok. Kakšno nesrečo bi se 'ahko preprečilo, če bi s«- bil poročil s to mlado dekli~o. kat»*ro ljubim! Če bi se bil poročil žnjo. predno je prišlo to strašno razkritje, bi n>~ izgubljal vse svoje ljubezni na oni. katero sem imenoval svojo ma-ter. Ko ud je povedala. da nisem sin tega namišljenega človeka, tega gospoda Gerdv, jc jokal?:, dolžila samo sebe ter bila navidez pri-pravb'jna umreti od žalosti in sramote. Jaz. ubogi tepec, pa sem osušil njene solze, po oprostil v njenih lastnih očeh ter jo potolažil s svojimi poljubi. X«', ona ni imela nobenega moža. Take ženske nimajo moža. Ona .ie bil« ljubica grofa tie Commarina. Na dan. ko .10 je zapustil, ji je vrgel tristotisoč frankov, ceno za njeno ponižanje! Noel bi <_rotovo nadaljeval s temi iLatolceva: ji in očitanji, če bi ga ne ustavil stari 1110/.. Čutil je, da se bliža zgjdovini kot si jo je zamislil sam. V svoji nestrpnosti, da d o žene. če je uganil prav, je rekel: — Moj dragi dečko, nikarva pretiravati. Vi ste me vprašali za svet. Mogoče sem najboljši svetovalec kar ste si jih mogli izbrati. Pridiva k stvari.Kako ste izvedeli to? Ali imate dokaze za to, kar pravite Kje bo ! Odločni plas starega moža bil ob kakem drugem času brez dvoma vzbudil pozornost Noela. tSedaj pa je bila stvar drugačna. Ni sc mogel ustaviti ter razmišljal. Vsled tega je hitro odgovoril; da/, vem za resnico že tri tedne. Razkritje je prišlo povsen slučajno. Imam važne moralne dokaze. Predstavljajo le okoliščr.' dokr.z. Ena beseda i/ ust vdove Leniž, le ena sama beseda, bi izpre-menila te dokaze v neovrgljive. r*'e b»*sede pa iii mogla izgovoriti, ker so jo ubili Ona pa je r«'klč. \-> l>esedo meni. Kaj pa koristi to. Madaina Gerdy bo vse zanikala. -laz jo dobro poznam. C'e prav bi imela glavo pod gilotino. bi vendar vse zanikala. Moj oče se l o brez dvoma obrni! proti meni. ♦!a: sem imel v resnici močne dokaze. Ta zlo. in pa je izpremenil mojo gotovost v nič ter popolnoma uničil meje dokaze. — Pojasnite mi vse, — je rekel oče Tabaret po precej dolgem presledku. vse. kar vam zdi bistveno. Mi starejši smo pogosto sposobni dati dober nasvet. Jaz sem vedno pripravljen svetovati vam. -t- Pred treuu tedni — je pričel Noel. — ko sem iskal neke stare dokumente, sem odprl pisalno mizo raadame Gerdv. ^godilo se je. da sei> potegnil neki predal preveč silno ven in padel mi j* iz rok. N>kaj papirjev je padlo ven in uu*d temi se je nahajal tudi sveženj pisem, katerega to-m takoj zapazil. Mehaničen 'inpulz, katerega »i ne morem (»ojasniti, me je napotil, da sem odveza 1 vrvico ter prečita l eno izmed pisem. — Napačno ste storili. — je rekel oče Tabaret. — Naj bo tako. < ital sem. Ko r.?m preči ta 1 deset vrst. sem bil prepričan, da prihaja to pismo od mojega očeta, kojega im»* je madaina Gerdy kljub vserc mojim prošnjam. Vedno prikrivala pred menoj. Vi si lahko predstavljate moje vznemirjenje. Odnese! sem paket pisem, sc zaprl » svojo sobo ter pričel požirati pisma, od pri-četka do konca. — Ir vi st»- biLi kru'o kaznov.mi za to. moj ubogi dečko, _ jc pripomnil oče Tabaret. — To je res, a kdo v mojem položaju bi iiuel toliko moči, da bi se upiral * Ta pisma so me mučila, a nudila so _ui dokaz, o katerem sein \am pripovedoval. — In vi ste ohranili ta pisma? — Imam jih tukaj. Da pa razumete slučaj, glede katerega sem prosil vašega nasveta, vam jih hočem prečitati tukaj. Odvetnik j«- odprl enega izmed predalov svoje pisalne mize, pritisnil na neko nevidno pero in pokazal se j.> skriven predalček, iz katerega je privlekel šop pisem. — Vi razumete, prijatelj moj, — je rekel, — da vam hočem prihraniti vse brezpomembne posameznosti, ki pa imajo kljub tenu svojo lastno težo. Hočem vas le seznaniti z važnimi dejstvi, ki se d rektnp tičejo cele zadeve. Oče Tabaret je omahnil nazaj v svojo naslonjačo. poln radovednosti in njejjov obraz je kazal največjo pozornost,. Po daljšem iskanju je odvetnik odprl neko pismo ter pričel Citati s tresočim se glasom, kljub vsem naporom, da ostane miren. — Moja Valerija, drago ljubljena___ — Valerija. — je rekel Noel, — jenamr.v madama Gerdy. * — Vem, vem. nikarte prekiniti eitanja. ► — Moja Valerija, drago ljubljena! —.To je zelo srečen da«. Danes zjutraj sem sprejel tVo-je zelo dobrodošlo pismo. 1'okril sem ga s poljubi. Prečital flLAS NARODA, 16. SEPT. 1921 sem ga pač stokrat. Sedaj pa se bo pridružilo drugim, ki počivajo na mojem srcu. To pismo me polni z oduševljenjen:. Ti se nisi motila. Nebo je blagoslovilo najino ljubezen. Imela bova sina. * — linel bom sina, živo podobo moje oboževane Valerije! O, zakaj sva ločena v takih časih? Zakaj nimam kril pticc. da bi poletel k tebi, ljublj« nki svoje duše ter zmešal najine solze veselja in zahvale? Se nikdar nisem tako kot v tem trenutku proklinjal usodepolne zveze, katero mi je vsilila neizprosna družina, koje okiutosti niso mogle omehčati moje solze in prošnje. Ne morem drugega kot sovražiti to žensko, ki nosi kljub vsemu moje ime, čeprav je nedolžna žrtev barbarstva naših starišev. Da pa bo mera žalosti polna, me bo tudi ona obdarila z detetom. Kakšne besede morejo naslikati mojo žalost, če primerjam usodo teh dveh otrok? — Prvi, sin predmeta moje najbolj nežne ljubezni, nt bo imel niti očeta, niti družine in tudi Uf. imena, kajti nei* prosna postava mi prepoveduje legitimirati ga. Drugi, s:n moje zaničevane žene. pa bo edinole na temelju svojega rojstva bogat, spoštovan, plemenit, obdan od največje pozornosti in zavzemal bo visoko pozicijo na svetu. Jaz ne morem prenesti misli na to strašno krivico. Kdo si more izmisliti sredstvo, da se temu odpomore? Tega za enkrat ne morem povedati, a gotovo bo mogoče najti pot. Njemu, najbolj za željen mu. najbolj ljubljenemu, mora pripadati sreča. Njemu bo tudi pripadla. To prisegam. — Od kedaj je to pismo datirano ' — je vprašal oče Tabatet. — Poglejte, — je odvrnil Noel. Izročil .ie pismo staremu možaku, ki je čital: — Benetke, v decembru 1828. — Vi vidite. — je rekel odvetnik — kako važno je to prvo pismo. To je kratko ugotovilo dejstev. Moj oče, oženjen proti svoji olji, obožuje svojo ljubico ter zaničuje svojo ženo. On tudi ne prikriva svojih, čustev napram obema otrokoma. Jasno lahko vidimo kal ideje, ki je pozneje dozorela in katero se je izvršilo, kljub vsen človeškim in božjim postavam. • Noel je počasi zašel v svoj profesijonalni način govorenju, kot da se zavzema pred tribunalom za stvar svojega klijenta. Oče Tabaret ga jc zopet prekinil. (Dalje prihodnjič.) Nove smeri ruske gospodarske politike. esti. ki prihajajo ir Rusije, razsvetljujejo bolj in boljjiitro izpre-membo ruske smeri v politiki. Tano italijansko - ruska radiografska agencija javlja iz Moskve z dne IT- avgusta: — Svet ljudskih komisarjev jc objavil načrt-za udejstitiv nove smeri gospjdarske politike. Na podlagi sklepov 10. kongresa komunistične stranke, poudarja i svet ljudskih komisarjev potrebo, da sindikati odločno sodelujejo p,-i organizacij: proizvajanja, dela itd Delovanje sindikatov mora odgovarjati novi smeri gospodarske politike, ki gre za obnovitvijo industrije. Da se prepreči gospodarsko propadanje države, je treba uporabiti tale sistem : Država prevzame direktno vodstvo posameznih delov industrije in gotovega števila j velikih in važnih podjetij. Poslovanje teh podjetij je mogoče samo v mejah, ki jih dovoljujejo materijalna in finančna sredstva, dana na razpolago od države. Podjetja pa lahko izpopolnijo ta sredstva in imajo v ta namen pravico, da vnovčijo del svojih proizvodov za na kup manjkajočih predmetov. Mezda, všetvši prehrano delavcev pri teh podjetjih, mora biti zajamčena in bo odgovarjala doseženim uspehom. Podjetja, ki nis-. vklj učena v to skupino, se morajo dati v najem zadrugam, družbam in zasebnikom. Država bo tako rešena vodstva i"ajhnih industrij in tvornie. Hpoštevajoč pa koristi mrle rokodelske industrije, so bo ukrenilo, da rokodelci in profesionisti lahko res razvijejo industrijo in produkcijo ter svobodno razpolagajo s proizvodi svojega dela Osrednji sindikatski svet mora rešiti vprašanja, ki se tičejo življenja delavcev v podjetjih, oddanih v zakup. In ?ieer na podlagi skupnih dogovorov, sklenjenih med sindikati in upravami podjetij. Morajo se tudi ukreniti ukrepi za razvoj izmenjavanja državnega in zadružnega blaga, ne omejujoč ga na krajevno izmenjavanje in iz menjavajoč, kjer je koristno za dinar. Treba je skrbeti za otvoritev posojilnic, ki bi izdajale posojila, da se morejo razvili stiki z inozem stvom. Gospodarskim ustanovam se mora dovoliti pravica, da se ude ležujejo sklepanja kupčij in da pošljejo svoja zastopstva v inozemstvo. Svet ljudskih komisarjev je nato dovolil prodajanje vina. ki m vsebuje več kot 15 stopinj alkohola. Listi objavljajo nato navodila sveta ljudskih komisarjev glede premenitve nove gospodarske politike, in sicer-, drsava sprejme svojo upravo samo boljša podjetja, katerim ho zagotovila surovine gorivo in potrebna živila za osobje, in sicer z namenom, da se dosež-d abodo industrijska podjetja čim več nesla. Druga podjetja se bodo oddala zadrugam. Ta večja odškodnina bo silila delavce na bolj marljivo delo. ADVERTISEMENTS. Nuga-Tone JPx*tzvaJa bogato r4ečo kri, stanovitne živce, ^ivUcaJa polne možice ln ženske. če ste slabega zdravja in pri 3labi moči, če se vam mrači in vaše telo mrači, če sta se že nave- IWsIi mati pomirljiva in narfcotiEsa. aredstrm. potem postajajte NTone, in UprerideH bost*, kako hitro me boste *wtIH dnvačne** i I. vek*! D«vet de»etin «ove*kih bMemL'^ vpenavanje, anemija, revmatične bolezni, glavobol, nevralzija. Bipnmn slabi tek. neprebava. vetrovi in kolcanje. zaprtje pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozno*t. neI U pomanjkanja iivčne moč«, redke »vodene!« kri »? «r*ne .eirkulaeije. i« ©dvi.no od Iivčne sile aa svoje S^Uenie■ a njib atrupen? ae-■^Tt?*- ret vefcror in ltoteanja. tefke sape in rokriVm Ipoka. Nič ved bolečin in boleznlt Mo(a-T«e daj« dudav^itVk —»panje! prižene iueajs postavne moče, zdra Uspeh! v ivajseflfe dmtk ali se vm _a boste vsem svojim priiateUem. T r — ---Poskušajte aa. PnpoKeCfli VwJfSJffiJ1* CAlU^JApCoaa j« ^ W-OC-> CStE^rjicUL' Nuk-T-m * ** 4ArihhLr|S mmmLu mi -- KO NAJtOČATE. SA BOHJUŽITE TEGA KUPOMA._ NATIONAL LABORATORY, S. ZS. 1018 Se. Wahaah A*a^ CWaae. HI. doW<* P^o««"®................ k« aii ...................y Ceata in Štr. ali R. F. D........................ Srfiski kmet in politika. Osjeski 'Mug" piše: Srbski kmet, ki nam je dal vladajočo dinastijo Ka rag jo rg je vi če v, je vir vedno nove, sveže sile. Srbski kmet je skromen, z malim zadovoljen, delaven, bistroumen in kakor vstvorjen za politiko. Srbski kmet ljubi iz dna duše svoj narod ter je pripravljen na največje žrtve za svojo svobodo. To dokazujejo večstoletne borbe s Tur ki. balkanske vojne jn posebno svetovna vojna. Srbski kmetje živijo večinoma v zadrugah. Akc pride kdo v srbsko >as, ga pozdravi kmet kot s j bi enakega, sc ne usiljuje nobenemu, toda naproxen je vsakemu na razpolago. Vsakemu imponira njegov naziv "ti", s čemur hoče izraziti, da so vsi ljudje enako vredni. Visok mi-nisterijalni uradnik, rodom Slovenec, je pripovedoval nastopno . Pred kakimi desetimi leti sem potoval v informativne ]>oljedelske svrhe po Avstriji. Nemčiji. Danski in Švedski ter sem prišel tudi v Srbijo na poljedelski sestanek. Na tem sestanku so biLi tudi trije ministri. Imponirah so mi :>istr«>-! ^mni »ovori srbskega kmeta, za katerim zaostajajo kmetje iz raznih drugih kulturnih držav. Naši pojmi o narodu v Srbiji, predvsem o srbskem kmetu, temeljijo večinoma na avstrijski vzgojni nictodi_. Sedaj, ko smo ujedinje-ni, se moramo medsebojno spoznavati. a to se zgodi najbolj s poučnimi izleti. Zato je plemenita misel, pr-reja t i izlete šolske mladine in kmetov iz hvatskih in slovenskih krajev v srbske in obratno. Koli ko r. več se bo naš narod osebno spoznaval in razgo-varjal. tem hitreje bodo uvideli Srbi. Hrvati in Slovenci, da s«, vsi Jugoslovani. Napačna je misel, da so Srbi nepristopni za ju goslovensko idejo. Treba je priznati resnico, da je med vsemi plemenskimi nazivi najvažnejše in žrtvamo posvečeno ime srbstva. -lasno je torej, da se od Srbov za hteva posebna moralna moč v žrtvi svojega plemenskega naziva za naš skupni jugoslovanski naziv. Najmočnejša državotvorna stranka, v kateri so bili v večini, je enoglasno spre J la jugoslovansko ime za našo kraljevino. Tud; Zemljcradniši a strani a, v kateri so Srbi v veliki večini, je za jugoslovanski naziv. Srbski kmet je najboljši porok za kpnčno in popolno zmago iugosloyanstva. Srbski kmet ve prav dobro, da smo vsi deca ene matere. Srbski knn : je iskreno vdan Kristusovi veri. toda ni farizej. On,gre redno vsako nedeljo k liturgiji, spoštu.e svoje svečenike, ki živijo iri čuti-,je z narodom. Moralni čut je v srbskem kmetu zelo razvit. Nezakonski otroci so v srbskih vaseh velika redkost. Morali srbskega kmeta se moramo zahvaliti vsi za -»♦svnbojenje in uj'idinjenje- KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. KROONLAND 17 •ept. — Cherbourg PRES. WILSON 15 okt. — Tnt N. AMSTKAAM 17 sept. — Boulogne ZEELAND 15 Okt. — Cherbiurg LA TOURAINE 17 sept. Havre RYNDAM 15 okt. — Bculogne ARABIC 20 sept. — Genoa BERENGARIA 20 Okt. — Cherbourg FRANCE 21 sept. — Havre KROONLAND 22 okt. — Cherbourg BE H ENO ARI A 22 ■ept. — Cherbourg LAFAYETTE 22 Okt. — Havre OLYMPIC 24 sept. — Chzrbourj PANNONIA 22 okt. — Trst NOORDAM 24 sept. — Boulogne N. AMSTERDAM 22 okt. — Boulogne SE. d' ITALIA 24 sept. — Genoa AQUiTANIA 25 okt. — CKerboyg LAFAYETTE 26 sept. — Cherbourg CRETIC 28 okt — Genoa LAPLAND 27 sept. — Cherbourg LAPLAND 2*> okt. — Cherbourg America 28 sept. — Cherbourg LA LORRAINE » jkt. — Havre ARGENTINA 28. sept. — Trst NOORDAM 29 okt. — Boulogn9 CANOP1C 90 sep^. ■— Genoa BELVEDERE 1 nov. — Trst EMP. OP CHINA 1 okt. — Cnerbourg AMERICA 1 nnv. — Cherbourg FINLAND 1 okt. — Cherbourg ADRIATIC 2 nov. Ch-irhou.-? LA LORRA1ME 1 okt. - Havre PARie 2. nov. — Havre G WASH 1N jTCI 4 •kt. — Cherbourg WASHINGTON 3 nov — Chsrliourg AQUITANIA 4. okt — Cherbourg ARABIC • nov. — C--noa ADRIATIC S OKt. — Cnerbourg CARMANIA 5 nov — Cherbourg PARIS 5 okt. — Havre FINLAND S nov. — C! indVladaajio?.. t,- . t ZAHVALA. Ob. Sjio^ninu na našo ljubljeno nežno hčerko želimo izraziti naj lepšo zahvalo bratu Franku za požrtvovalen obisk v Času bolezni in ■smrti ter bratu Johnu ui njegovi soprogi za obisk in tolažbo v težki skušnji. Najlepša hvala d nižin i rdovicb za njih trud in veliko pomoč v naših žalostuili urah. poleg požrtvovalne gospe rdovich njenemu soprogu za krasni venec in sočutje. Lepa hvala sosedom za milosrč no«t in cvetlice ter lc>pa hvala delavcem pri Kane Gla>>s Co. za darovani krasni venec. Končno najlepša hvala vsem. ki so jo spremili k večneaiu spanju med-cvet-ilice. Žalujoča ostali: : Jofrp in Aasa- Roc»sn; stari«. 402 ^K^, Pa. V JUGOSLAVIJO^Jugoslovanski konzulat v * vw ww^mnm a * aw Yorku naznanja: Hitrr zveze z vsemi točkami c Jugo- , tt • j < > - - , •• • ,, alavljl. Dobra I« zadostna hran,, Zadrti' 1. Vsi državljani kraljevin« Sr-prostorl. Velik prostor na krovu. Vse u- bOV, Hrvatov in Slovencev, ki Žele dobnofct' modernega parnlka. I .. . . , , , , , . fiPA^TAD fvilff potovati v stan kraj, hthko dobe Riilr uVAK potne liste na podlagi kakega sta- Odplutje vsak teden _ 'rega potnega lista, krstnega lista, demovinskec a lista oziroma voja- 17. sept. 27. sept. škili ali delavskih bukvic iz stare-1. okt. ga kraja. . ., w x 15' ort i 2. Oni. ki nimajo nobenega ta- SAMLAND ( Hamburg, J , ' J J Libava, Gdansk: 1». okt. kefca cokum3nta, se morajo obrni- KROONLAND LAPLAND FINUAND ZEALAND Flymouth ^ C tier bourn -Antverpen f i (Samo 3. rSzred.) American Ume MINNEKAHDA (v H^mDurg ln "Gdansk) 22. aept. MANCHURIA (Vlamburg In Gdansk preko Cberbouifc) 6. oxt. MONGOLIA (v VIk^, Cb-irbour* Hamburg ln GtlaJisk 20. okt. VSE VCDNE PROGE DO TOLJISKE. white Star ti na pristojne oblasti v starem kraju tr.r ;ih od ^am dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista pokr.-zel enega L* med gornjih dokumentov, bo dobil potni l»st kmalo poltem, ko se bo zgladil na konzulatu. 3. Ori naši državljani, ki žele takoj odpotovati t stari kraj, pa _ - , . .nimajo pr» roki nobenega gornjih OLYMPIC ' v Cherbourg \ 24. sept. I , ._J * • • - * « adriatic ( soutuampton / 5. okt. jdoJnimentov, morajo naeti potini-Y.ork 'H Qo*to,n — Jia naših podpornih drušler, kate- Gibraltar. Na pol i In Genovo. J • . . . •ARABIC (nrejSr.I Rerlln') 20. septembra Tih clam SO. V potUllllh raora biti ................................navedeno, da go resnično državlja- cretic .................... 28. oktobra ..... __ J. •xajvoeji parnik v rcaiii* siu2bi z južno-«ni krsJjCTin'? Srbov, Hrvatov-m iirrrnJiSAUM "''Siutu r 'SloveDce1,• V takih 5111 jih pa bo INTERNATIONAL MERCANTILE morda konzulat smatral za potreb. MARINE COMPANY ln0j iskati pos,e.bnefra dovoljenja cd 116 ptrnikor .. 1.250 000 ton. I ■ • ._. ... j _ 9 Broadway New York mm,.stratvH tadev ** ali pri lokalnih agentih. idaoje potnega lista. To SO POSCb- _______(no tiče onih oseb, o katerh se sii- mi, da so ie državljani kake druge države. 4. Vsi oni državljani, ki so izdali prošnje zz potne liste, in potom katerih je bilo na^rošeno za-■ nenje ministrstvo, ds jih je mogo-|č? izdati, jih bodo dobili, kakorliitro. se Jjjglase pri tem konzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta. 5. Ker v več slučajih naši državljani kupujejo šifkarte ia parnike ,'katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se n^ to, kakšni jso ti parniki, kam plovejo, pripo-,roČaiiio, naj nihče ne kupi prej kart, uok'er o tem 119 poizve pri Frank Sakser Ftate bank, eii Cortland St., New York, N. Y. BOLGARSKO, MADŽARSKO V JUGOSLAVIJO. RUMUNSKO IN prako DUBROVNIKA, trst* In reke. CALABRIA PANNONIA ITALIA .. 13. Šifkarte: 29. Calabria okt. okt. okt. S 103.00 7. a Italia. JllO.'K) za PannonU Ji.iK) dav ka. berengaria A Q U J T A N IA .. 22. sept, . 4. okt. Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne. Sur-Mer in Rotterdam. Val parniki, ki odpiujejo Iz New Yorka so na dva vljaiu. NIEUW AMSTERDAM 17. sept. NOOHDAM .......... 24. sept. ROTTERDAM..........8. okt. RVNDAM ............ 15. okt, Val parniki imajo za tretji rax- fbd pobe =a 2. 4 ln 6 eeeb. Cena za 3 razred iz New Torka do Ljubljane $100. do Zajrreba $101 ter $5 vojnega, davka. Za pojasnila in cene vpraiajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New Yerk GOSULIGH GRTA Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA .......... 28. se pres. wilson . ...... is«, on. BELVEDERE ............ 1. nov. Cene za Trst In Reko se: Pres. Wilson *115 in $& davka. Argentina In Belvedere $103 In *5 davka. 1'otom listkov izdanih za vi* kra- J.j v Jug-oitlavijl ln Froljl. Razknšne ugodnosti jirvt^.«. dr-j- Kega in tretjega razred i. I'otiiiKi tre(j*-Ra razreda dr>bivaj<» ♦ Lrez|i ' . PoIUIte S3, na raCun vaake boksa . J • ' ki naročite tn poela.11 bomo teko]. „, t * 9ALKAN nmnnNo ca - Si-93 Chernr tU New York. N. Y. ' ,HfMtttt» M-M OHMMMf PREDNO SE ODLOČITE ta svojo družino, sorodnika aH prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik babi kapi, pišite naj* *rwo a* tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko PRANK PASSER STATE BANK 13 Cortlandt Street New York NAZNANILO in PRIPOKUCILO, Nad stalni zastopnik Mr. JAN KO PL*J§50 pobira naročnine za Glas Ns-r^ia na, 61C4 St. Clalr Ave, Clev^lan^, Ohio, in dajo v »a druga pojascila ?lede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, gleoe denarnih pcšilja^ev in sploh ▼ vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo priporetamo. Upravnifttvo Olasa Nirods. ,QB8. !MI1