Edizione per 1'estero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 8 a V Ljubljani, v torek, 12. januarja I943-XXI ®SsSfian5ii™«nnbvnJ™S7i^ipo,,<",e Prezzo — Cena t 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, mese 31 50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.s Lubiana 10650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-k serzioni. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Jf" Filiale t „ . , .. ... * Novo mesto, H Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = | Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva 6, Lubinna. | Concessionaria eselusiva per la pnbblicitS di provenienza italiana = Telefon 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo št. 961 Ogiedniško delovanje v Sirti Novi ujetniki in plen v Tunisu - Pet nasprotnih strojev sestreljenih davni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Ogiedniško delovanje na s i r t s k e in bojišču. V t n n i š k i pokrajini1 smo odbili sovražne sunke, zaplenili nekaj orožja ter prijeli nekaj ujetn ikov. Na obeh odsekih so italijansko-nemške letalske sku|>ine navzlic slabemu vremenu večkrat /. vidnimi uspehi bombardirale ter obstreljevale sprednjo razvrstitev in sovražne premikajoče se kolone. V boju so nemški lovci zbili 5 strojev. Letalski napadi lin otok Lampeduso in nn Tri poli niso povzročili izgub; škoda je ialikii. Blizu rtiča Sun Vito (Palermo) so našli razbitine nekega angleškega dvoinotornega letalu, ki ga je pri nekem prejšnjem napadu zadela in zažgala protiletalska obramba, kakor tudi trupla šestih člunov posadke. Izgube v decembru Rim, 11. januarja. AS. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih sil objavlja: Izgube meseca decembra in izgube, ki niso bile navedene v prejšnjih seznamih pa so do 31. decembra prisjiele o njih predpisane listine in imena so: Vojska: Severna Afrika (Libija in Tunis): padlih 492, ranjenih 1027, pogrešanih 39i>. Rusija (15. seznam): padlih 230, ranjenih 787, pogrešanih 81. Balkan in ostale zasedene pokrajine: padlih 271, ranjenih 422, pogrešanih 15. Sredozemsko področje: padlih 105. ranjenih 89. Mornarica: padlih 2S0, ranjenih 520, pogrešanih 1309. Letalstvo: padlih 65, ranjenih 37, jiogresanih 205. Seznam padlih je bil objavljen v dodatku lista -Oborožene sile«. Slavno padlim in njihovim rodbinam velja ginjena neminljiva hvaležnost domovine. Več sovjetskih oddelkov uničenih Sovjetski napadi na Kavkazu, pri Stalingradu in ob Donu krvavo zavrnjeni — V prvih januarskih dneh je bilo uničenih sli onesposobljenih 624 sovjetskih tankov lov udarec angleškemu ladjevju 13 petrolejskih ladij s 124.000 tonami potopljenih, tri druge torpedirane Hitlerjev glavni stan, 11. jan. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: V Severni K a v k a z i j i, pri Stalin-gradu in na področju Dona so bili ponovni napadi številčno premočnih pehotnih in oklepni U sovjetskih sil v hudih borbah krvavo zuvrniciii. Nemško letalstvo ,ie i. močnimi silami posegalo v borbe. Pehotne in oklejine skupine uničile v protinapadih sovražnikove oddelke. Kopna vojska in letalstvo sta uničila ali pa onesposobila 13(1 oklepenih voz. od tega 00 samo na prostoru okrog S t a I i n g r a d a. Lovci so sestrelili pri dvcli lastnih izgubah 20 sovjetskih letal. Napadalni oddelki so razdejali v srednjem odseku fronte večje število bojnih postojank ler privedli ujetnike in |ilen. Borbe okrog Velikih Lukov in jugoza-padno od I I m o n s k e g a jezera trajajo dalje. V času od 1. do 10. januarja so oddelki kopne vojsko uničili, zaplenili ali onesposobili na vzhodnem bojišču (>21 sovjetskih oklepnih voz. Pri tiadaijevunju letalskih napadov na m u r-ni a n s k n železnico so Sovjoti zgubili mnogo prevoznih sredslev. Hitra bojna letala so potopila v pristanišču Miirmansku 4.000 tonsko trgovsko latljo in težko poškodovala tovorni parnik. V So v orni Afriki krajevno bojno delovanje. Neniško-italijnnsko letal-tvo je obstreljevalo sovražna letalska oporišča, postojanke in kolone na pohodu. Nemški lovci so sestrelili pet letal. Berlin, 11. jan. AS. V zvezi z novim razvojem dogodkov na vzhodnem bojišču je zvedela nemška uradna poročevalska agencija, da je bila nemška obramba severnovzhodno ooti proti Baltiku. Ti nameni pa ne morejo biti in ne bodo doseženi. Vsi |X>skusi prodreti skozi mogočen obroč so vedno sj>odleteli. Nič boljšega uspeha ne bodo imeli novi j>oakusi. Italijana iz Modne Afrike dospeli v Trieste Trieste, 11. januarja. AS. Včeraj zjutraj po deveti uri sla pripluli v pristanišče motorni ladji »Vulcania« in »Saturnia«, ki sta imeli na krovu italijanske rojake iz pokrajin Trieste, Gorizia, Udine, Fiume, Pola in Zara. Ti so dospeli iz italijanske Severne Afrike. Pozdravile so jih mestne oblasti pod vodstvom načelnika, zveznega tajnika in zastopnika ministrstva za italijansko Severno Afriko ter strankine organizacije. Ženski fašij v Triesteju in razne mestne ustanove so jim takoj skrbno postregle s toplimi pijačami in okrepčili. Počasi se je izkrcalo okrog 100 družin večinoma ženske in otroci, ki jih je množica meščanov, raz- vrščena ob pomolu, vneto pozdravljala. Z »Vulca-niot je dospel tudi nemški konzularni zbor iz vzhodno Afrike z nemškim generalnim konzulom dr. Stromom na čelu. Nemške tovariše so sprejeli poslaniški svetnik Doertenbach, nemški generalni konzul v Triesteju Von Druffel, uradnik nemškega zunanjega ministrstva in voditelji krajevnega nacionalsocialističnega odseka. Italijanski rojaki iz pokrajin Oorizie, Udine, Fiume, Pola in Zara so se odpeljali v svoje kraje. Osebje nemškega poslaništva, ki so mu dali na razpolago poseben vlak, se bo s posebnim vlakom daucs odpeljalo v Miinclien. Narodna Kitajska v vojni Kakor so poročali sobotni listi, je nairodna Kitajska napovedala vojno Angliji in Ameriki. Ni treba pomišljati, kakšen odmev je imel ta korak v anglosaških prestolnicah, kajti narodna Kitajska se je s tem dejanjem popolnoma uvrstila' med sile trojne zveze in to njeno dejanje je zadnji korak v naraščanju vstaje proti severnoameriškemu in angleškemu imperializmu na Daljnem vzhodu ter obenem poroštvo gotove zmage in dosege novega pravičnega svetovnega reda. Odločitev narodne kitajske vlajie ima torej daljnosežni pomen. Narodna Kitajska je dokončno in aktivno začela sodelovati pri Philips se vmešava v indijske zadeve Bangkok, 11. januarja. AS. Ameriški poslanik Philips je takoj po prihodu v Indijo izjavil Časnikarjem, da namerava stopiti v stik z vsemi voditelji indijske skupnosti. Tako je Rooseveltov zastopnik prvi dan svojega bivanja v Indiji uradno priznal, da se bo Amerika vmešavala v notranje indijske zadeve. S temi izjavami je hotel pridobiti indijsko javnost za Roosevelta, češ da so v pogledu na Indijo Združene države ideološko pojKiliionia nasprotnega naziranja kakor Anglija. Angleška podmornica potopljena Rim, 11. januarja. AS. Angleška arlmirali-de-ta sjioroča, da se angleška podmornica »lit Most« ni v določenem času vrnila v svoje oporišče in da jo je zato treba smatrati za izgubljeno. Imela je 730 ton. Težave v Kremlju Buenos Aircs, II. januarja. AS. V uradnih krogih v AVashingtonu se govori, da bo v kratkem prišel v Wa«shingtOTi ameriški poslanik v Moskvi Olark Ker. ki se trenutno mudi v Londonu. Zatrjujejo, da naj bi v beli hiši |>rikazal vedno večje težave, ki so v /vezi z vojnimi dobavami Sovjetski Rusiji in nezadovoljstvo, ki ga te težave povzročajo v Kremlju. Nikola Tesla umrl Buenos Aires. 11. januarja. AS. V New Yor-ku je umrl izumitelj Nikola Tesla, rojen na Hrvaškem leta 1857. Bil je sodelavec Edisonov. Nikola Tesla je v svojem dolgem življenju iznašel okoli 900 izumov na polju elektrike. Hitlerjev glavni stan. 11. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Delovanje skupine nemških podmornic proti skupini nasprotnih ladij, ki je plula od Trinidada proti Gibraltarju, je rodilo velik uspeh. Skupina ladij je bila silno zastražena. Sestavljale so jo izključno samo velike petrolejske ladje, ki naj bi prepeljale gorivo v Severno Afriko. V hudih bojih je bilo 13 ladij s skupno 124.000 ton potopljenih, tri druge pa torpedirane. Skupina ladij je bila docela uničena. Izguba pomeni hud udarec angleški in ameriški strategiji v Severni Afriki. Berlin. 11. januarja. AS Nemški tisk objavlja podrobnosti o udarcu, ki so ga zadale nemške podmornice sovražne mu trgovskemu ladjevju in obravnava radijski govor kontreadmirala Lutzovva, ki jo poudaril težo ter pomen sovražnih izgub zlasti v tej dobi, ko potekajo boji v Severni Afriki. Ko bi general Kisenhovver najbolj potreboval petrolej. je bilo 13 petrolejskih ladij potopljenih. Kontre-admiral Lutzovv pripominja, da so nove izgube petrolejskih ladij tem hujše, ker so bile severnoameriške petrolejske ladje od začetka vojne že itak zelo zdesetkane. Petrolejske družbe Združenih držav so v pohoti |>o zaslužku pošiljale znatno šlevilo petrolejskih ladij v angleška ter zavezniška pristanišča in tako nudile lepe cilje osnim podmornicam. Naj bodo anglosaški propagnndisti porekli kar koli, nobena ameriška ali angleška podmornica ne bo mogla nikdar nadomestiti teh izgub. •»VSlkischer Beobachter; poudarja, da so sovražniki zlasti zadnje leto zgubili izredno visoko število petrolejskih ladij. Že pred nekaj meseci je moglo nemško vrhovno poveljstvo objaviti, da je bilo od začetka sovražnosti uničenih USOO.OOO ton sovražnih petrolejskih ladij. To »levilo od tedna dt> tedna narašča. Značilnost bojev na vzhodu Brrlin, 11. januarja. AS. Po zadnjih poročilih so se tudi včeraj nadaljevali trdi obrambni boji na vzhodu. Timošenko je vrgel v bitke nove rozerve, s katerimi bi rad dosegel vsaj nekaj uspeha. Ivii-ni iisjieh rdečega maršala je, kakor jiiše DNB, ustvaritev položaja, ki se da primerjati z viškom obrambnih bojev lansko zimo. Ta položaj je značilen po vrsli napadov in protinapadov: kaotičnih nastopov napadalcev ter melodične iii organske reakcije branilcev. Nemška obramba je metodična in organska in gibljiva. Nastopi v najprimernejšem trenutku. Vsak sovjetski naslop so zlomi ob močnem zidu, ki je bil za vsako morebitnost zgrajen. Cilji nemškega obrambnega zidu so: 1. postopno onesposobljenjo sovražnega napada; 2. si-sistematično izčrpavanje sovjetskega vojnega stroja tako, da v svojih napadih na obrambni zid ni samo nezmožen predreti nemško obrambo, marveč je tudi istočasno izpostavljen napadom hranilcev, ki jim služi obrambna čria za močno napadalno izhodišče. Tako bo verjetno ostalo do konca zime, kakor je bilo preteklo jesen na srednjem ;n južnem odseku; 3. osredotočenje sil na kratkih odsekih, ki imajo zalo večjo obrambno in napedal-no moč s to prednostjo in hranijo velike rezervo za Imdoče nastope. Kakor se vidi, je |*idan t- molj za jiopolno in mirno zaupanje v sedanje in bodočo dogodke na vzhodu. V ostalem pa je značilna zaskrbljenost anglosaških vojaških opazovalcev, ki se boje posledic hitrega izčrpanja sovjetskih armad, kur bj lahko imelo neprijetne jiosleuieo v najkritičnejšem trenutku, kadar bi Angleži in Amerikanci pri svoji razbobnani fiomladanski ofenzivi radi računali na razbremenitev na vzhodu. Manifestacije v narodni Kitajski obnovi vzhodne Azi je, katero vodi Tokio. \ nn-čingvejeva Kitajska pomeni s svojimi 180 milijoni prebivailcev dragoceno jiolitično ter vo-juško pomoč Japonski in trojni zvezi. Kazen osamljene in od svet« odrezane Čungkajskove Kitajske so zdaj vsi narodi v/.hodne Azije ob strani čudovitih in zmagovitih japonskih si proti Združenim državam in Angliji. Pogled na zemljevid nam kaže, da sodelujejo z Japonsko proti trojni zvezi Mandžurija, narodna Kitajska, Tajska in Birma. Te pokrajine so neizčrpne po svojem naravnem bogastvu, kakor tudi po svojem prebivalstvu. Tako se vzhodna Azija pod vodstvom Japonske prebuja, organizira in sodeluje pri novem urejevanju vzhodne Azije in posredno tudi pri' ustvarjaju novega reda na svetni. Ol loč i tov narodne Kitajske je prinesla veliko korist Kitajcem samim, kajti jjo sklenjenem sporazumu bo japonska vlada vrnila kita jski vladi upravne pravice nad koncesijami, ki jih ima sedaj Japonska n« Kitajskem. tako da bo imela narodna Kitajska vse svoje suverenske pravice. Končno je še treba pripomniti, da je vstop narodne Kitajske v vojno najboljši odgovor na Rooseveltov govor, ki je obljubil, da bo čuiigkinška Konjska po zračni poti dobivala ameriško pomoč. Nove avtomobilske ceste na Madžarskem Budimpešta, 11. januarja. AS. V kratkem bodo na Madžarskem gradil' pet velikih avtomobilskih cest, ki bodo vodile iz Budimpešte v Trieste. Berlin, Krakov, OdesO in Ujvidek. Prometni minister je dal za izvedbo tega načrta na razpolago 10 milijonov pengov. Sanghaj, 11. jan. AS. Sanghajski tisk, ki je zadnje dni že večkrat napovedal bližnje stvarne posledice potovanja predsednika narodne kitajske vlade Vangčingveja na Japonsko, je posvetil včeraj v rednih in izrednih izdajah skoraj vse svoje strani nad vse važnim odločitvam nangkinške in tokijske vlade. Vojna napoved Združenim državam ter Angliji ter istočasna jajionska umaknilev iz Kitajske ter njene izredne koncesije pomenijo začetek nove zgodovinske dobe obnovljene kitajske republike. Tisk zlasti poudarja močne napade na anglosaške sile, vsebovane v izjavah predsednika Vangčingveja ter pohvalo poslaniku Sigemicu, ki se mu je posrečilo doseči tesno sodelovanje med Kitajsko in Japonsko. Na vidnem mestu je tudi Vangčingvejeva trditev o skupnih idealih, ki vežejo osne sile z Japonsko in Kitajsko v borbi proti Združenim državam in Angliji za zgraditev novega svetovnega reda. Pod velikimi naslovi je celotni tisk na prvih straneh objavil posebne čestitke kitajskemu narodu, ki sta jih ob vstopu v vojno izrekla italijanski ter nemški veleposlanik. Hankov, 11. jan. AS: Šest ameriških letal vrste »P 40« je napadlo mesto Cing v pokrajini Upch. Protiletalska obramba je dve napadajoči letali sestrelila, ostala pa zapodila v beg. Nangking, II. jan. AS. Ob vstopil narodno Kitajske v vojno nn strani sil trojne /vezo je na.ngkinški zunanji minister priredil časten sprejem diplomatskih predstavnikov Japonske, Italije, Nemčije, Mund/ukua in drugih narodov. Nangking, II. januarja. AS. Veleposlanik Stahmer, ki je na poti na svoje novo službeno mesto v Tokio, je preko šanghaja prispel v Nangking, kjer bo pred odhodom v Tokio uradno obiskal Vangčingveja in druge visoke osebnosti nangkinške vlade. »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 11. januarja. AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: Agencija Ca-racas poroča: Upu se, da je albanskim rodoljubom usjiel udarec, ki je povzročil, da je skrivnostno izginil italijanski generalni inšpektor v Albaniji general Lorenzo Da^nazzo. Ta general je sklenil prebiti svoje počitnice na nadzorstvenem potovanju pri italijanskih posadkah v Dalmaciji na svojem posebnem avtomobilu glavnega stana. Ista agencija Caracas poroča: Samo nekajkrat je bil predvajan film »Pastor Angelicus ■, ki predstavlja delovanje pa|icža, pa so ga italijanske oblasti že prepovedale.. Izjava novega španskega poslanika v Rimu Madrid, 11. jan. AS. Novi španski poslanik pri Kvirinalu Fernandez Cussta je tisku izjavil, da je vesel, da je prišel v Rim in tam zastopal svojo domovino. Dejal je, da je prepričan, da bo razvil uspešno sodelovanje med obema narodoma, ki ju združujejo mnoge zgodovinske in kulturne vezi ter lesno bratstvo v orožju. \Y. Notranji spori v Združenih državah Rim, II. jan. AS. Vkljub optimizmu, ki ga kaže Roosevelt v vseli svojih govorih, je gotovo, da je vprašanje vojne izdelave v Združenih državah še daleč pred rešitvijo. .Po po I o rli Romu«, ki razpravlja o tem vprašanju, tudi pripominja, da se je izvedelo o velikem nasprotju med severnoameriškimi civilnimi ter vojaškimi oblastmi, ki se prepirajo, kdo bo odločal pri vprašanju vojne izdelave.^ Res je sicer, da gre le za notranji kompetenčni spor, toda ta pojav je vreden posebne omembe ker se da iz njega spoznati, kako se gre klika ameriških voditeljev vojno. Zdaj si laste civili vso pristojnost v upanju, da bodo njim šle zasluge za zmago, toda, ko bo položaj jiostul kritičen in ne bodo mogli najti več izhoda, se bodo razočarani umaknili vojaškim krogom. Stroške za to pa nosi ameriško 'ljudstvo proti edinemu plačilu, ki je zavest, da je Roosevelt odgovoren /a odločitve tako civilnih, kakor vojaških oblasti. Nemške železnice Berlin, 11. januarja. AS. Nemčija je imela leta 1937 54.500 km železniškega omrežja, do konca leta 1942 pa se je to število skora j po-trojilo. tako da je dolžina nemških železnic sedaj 171.000 km. V to številko so vštete progo Češko-moravskegn profektoratn. Nizozemske ter zahodnih zasedenih jiokrojin. število železniških uslužbencev obojega spola znaša 1,700.000. Nove omejitve na Angleškem Lizbona, 11. januarja. AS. T/. Anglije poročajo, da imajo normalne osebe od januarja naprej pravico dobiti 1 jajce na mesec, dočini imajo bolni, noseče ženske in otroci večje ugodnosti. Od danes je tudi zmanjšan obrok sira, ki znaša 0 unč, t. j. okoli 170 gr na dan. Otroci, bodoče matere in bolniki dobivajo 12 unč. Dve švedski ladji potopljeni Stoekholm, II. januarja. AS. I/ Stoekholma poroča jo, da je neka angleška jiodinornica pred norveško obalo jx>topila dve švedski ladji, in sicer: največjo švedsko petrolejsko ladjo, 16.450 tonsko »Sveajarl« ter 7760 tonsko motorno lad jo »Brusile«. Pluli sta proti Južni Ameriki. Posadki sta rešeni ter se nahajata v nekem norveškem pristanišču. Rooseveltov zastopnik za Avstralijo Lizbona, 11. januarja. AS. Iz VVashingtona poročaj« da je bil imenovan za Roosevnllovega osebnega zastopnika v Avstraliji tajnik ameriške demokratske stranke Edvard Flvann. iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiiniin Naročajte »Slovenca«! 1 rn t estsz. Kazni za prekrške oskrbovalnih predpisov Urad za kontrolo cen Visokega komisariata sporoča: V dobi od 1. do 15. deccmbra 1942 je Kr. kve-stura izrekla naslednje kazni za kršilce preskrbo-valnih predpisov: Zaradi nedovoljenega povišanja cen: Predalič Ivan, posestnik, Strahomcr 1, obsojen na 1500 lir globe. — Gliha Ivan, posestnik, Kostanjevica, globa 3000 lir. — Višnjevec Roman, trgovec, Vožarski pot 1, Ljubljana, globa 1500 lir in 10 dni zaprtje obrata. — Knez Ivan, trgovec, Ljubljana, Franko-panska 24, globa 1500 lir. — Kočcvar Ivan, prodajalec, Slomškova 7, globa 2500 lir in zaprtje obrata za 15 dni. — Zupančič Frančiška, prodajalka, Dolenjska ccsta 14, globa 500 lir in 10 dni zaprtje obrata. — Podboršek Peter, trgovec, Celovška 34, globa 2000 lir in 15 dni zaprtje obrata. — Bahovcc Pavel, trgovski zastopnik tvrdke Anton Serbec, Šišenska 63, globa 500 lir. — Slosar Ivana, gostilni-čarka, Štefanova 1, globa 1500 lir in 10 dni zaprtje obrata. — Martinčič Avgust, kovač, Jadranska 17, globa 500 lir. — Radanovii Ivan, skladiščnik pri Gospodarski zvezi, Podlimbarskega 40, 1000 lir globe. — Kovačič Justina, prodajalka, Židovska steza 6, globa 1000 lir in 10 dni zaprtje obrata. Jezeršek Josipina, prodajalka, Mandeljčeva 7, 500 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. Inž. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe, Skrabčeva 6, globa 2000 lir in 10 dni zaprtje obrata. — Mencinger Štefan, trgovec, Šmartinska 10, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. Gvozdanovič Žarko, prodajalec, Flori-janska 40, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. Zaradi prodaje mesa na prepovedane dni: Stanič Alojzij, mesar, Vodnikova 169, 1000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. Zaradi nakupa govejega mesa na prepovedan dan: Grabeljšck Franc, mesar, St. Petrska 76, 1000 lir globe. Zaradi tihotapstva maščob in mesa: Eker Ana, trgovka, Cesta dveh ccsarjev 107, 1000 lir globe. Zaradi tihotapstva masla: Stojan Ana, prodajalka, Galjcvica 5, globa 500 lir. Zaradi tihotapstva mila in kavnih nadomestkov: Jereb Ivana, kmetica, Rovte 10, naznanjena sodišču, Logar Ivanka, gospodinja, Rovte, naznanjena sodišču. Zaradi prodaje vina po nedovoljeni ceni: Saplja Vladimir, gostilničar, Streliška 22, 2000 lir globe in 10 dni zaprtje obrata. Krek Ivan, trgovec, V. Vit-torio Emanuele III, 1000 lir globe. Za prodajo kozmetičnih predmetov na debelo brez odobritve ccne: Germšek Irena, trgovka, Židovska 3, globa 3000 lir. Za prodajo vermuta brez odobritve cene in previsokih cen: Radonič Pio, trgovec, Malcnškova 5. globa 1500 lir in zaprtje obrata za 15 dni. Za prodajo raciouiranih živil brez odvzema od-rezkov: Skcrjanc Marija, poslovodkinja, Zcljarska 11, globa 2000 lir in 15 dni zaprtje obrata. Za neredno vodenje registra racioniranih živil: Koželj Alojzij, poslovodja Zadruge mestnih uslužbencev, Krojaška 7, naznanjen sodišču. Za nedovoljeno Strojenje kož: Petelin Anton, strojar, Zg. Kašelj 38, naznanjen sodišču. Okrajno glavarstvo v Ljubljani je novembra izreklo naslednje kazni: za tihotapski nakup in prodajo mesa: Hodnik Ivan, Vrhnika, 100 lir globe in zaplcnitev blaga; Strucl Jakob, Ljubljana, 100 lir globe in Kalar Ivanka, Ljubljana, 100 lir globe in zaplenitev blaga. Za skrivno klanje: Peršin Anton, Jezica, 1000 lir globe in zaplcnitev blaga. Pregelj Marija, Kožarje, 1000 lir globe in zaplenitcv blaga. Božičnik Josip, Jezica, 500 lir globe in Kmetii Miha, Ježica 500 lir globe. — Za nedovoljen prevoz fižola: Dobovšek Franc, Ljubljana, 50 lir globe in zaplenitev blaga. Smrckar Božidar, Ljubljana, 100 lir globe in zaplenitcv blaga. — Dcccmbra pa so bile izrečene naslednje kazni: za nedovoljen nakup Omejitev porabe električnega toka Ker so hidrocentrale zamrznile, ljubljanska mestna elektrarna sama ne zmore večerne zimsko obtc/.itvo ter zato naroča vsem strankam do preklica, naj z motorji od 10.15 do 10 ne obratujejo in mod tem časom nimajo priključenih električnih peči in štedilnikov. Z vso resnostjo opominjamo vse odjemalce, naj čim najbolj varčujejo z električnim tokom ter vestno upoštevajo naročilo, ker hi drugače Ljubljana lahko ostala popolnoma brez elektrike. Javnim organom ,io ukazano, naj izvajanje naročila strogo nadzorujejo ter bo vsak prestopek kaznovan. _______ Neumnosti komunistične propagande ... da se vsi internfrnnci iz koncentracijskih taborišč v Gonarsu in v Padovi ne bodo vrnili do konca vojne, če se ne bodo v te!h zadnjih dneh vrnili v Ljubljano... ... da bo Ljubljana razdeljena v številne odseke, ki bodo blokirani in da nikdo ne bo mogel iz enega bloka v drugega... ... da bodo vsi nad 15 let stari meščani, ki niso rojeni v Ljubljani, izseljeni... ...da bodo v kratkem času namesto denarja za nakup živil razdeljen} boni... mesa: Zalokar Ciril, Zalog, 100 lir globe in zaplenitev blaga, za nedovoljeno strojenje turovih kož: Petelin Anton, Sp. Kašelj, 200 lir globe in zaplenitcv gbala. Okrajno glavarstvo v Novem me6tu je izreklo naslednje kazni v mesecu novembru: m nakup oblačilnih predmetov brez točk: Brborič Karel, trg.. Ljubljanska 12.300 lir globe. Za prodajo oblačilnih predmetov brez odvzema točk: Srečko Matej, trgovec, Ljubljana. Strosmajerjeva 8, globa 300 lir, za opustitev navedbe cen: Pungerčar Josipina, Gruča 6, občina St. Jernej, 50 lir globe. Za prekoračenje cen: Pctrič Zofija, gospodinja. Puodieva 5, 100 lir globe. Stampfelj Frančiška, gosjjodinja, Potov vrh 8, občina šmihelj Stopiče, 50 lir globe. Za mletje žita brez bolete in nerednega vodslva registra: Potočar Ivan, mlinar, Bučna vas, občina Prečna, 300 lir globe in zaplenitev blaga. Nadalje 6o bili obsojeni na 50 lir globe in odvzem blaga zaradi prevoza žita brez mlinske bolete: Može Anton, posestnik, Vel Bučna vas 25, občina Prečna, laklič Franc, posestnik, Vel. Bučna vas 6, občina Prečna, Lukman Alihael, posestnik, Vel. Bučna va6 18, občina Prečna, Nagel Franc, železničar, Vel. Bučna vas 24, Gašperšič Josip, delavec, Irča vas 33, občina Sinihel-Stopiče 3, Zupančič Frančiška, gos|xxlinja, Brod 24, občina Šmihel-Stopiče. in Hrovat Franc, kmet, Brod 5, občina Smihel-Sto-piče. Za nedovoljen nakup govejega mesa: Jevmi-kar Jo6ipina, Vrhovo 5, občina Velika Loka, 50 lir globe in odvzem blaga. Za neprijavljen nakup prašiča: \V'indi6cher Jo6ip, Kolodvorska 2, 200 lir globe in zaradi nerednega vodenja registra ter nedovoljenega nakupa racioniranih živil: Mauro-vič Adolf, pek, Trg Littorio 16, 100 lir globe, 1 dan zapora in zaplenitev blaga. Okrajno sodišče v Ljubljani je meseca novembra izreklo naslednje kazni: za nedovoljeno trgovanje z živilskimi kartami in oblačilnimi izkaznicami: Roškar Ludvik, dijak. Florjanska 13, 100 lir globe in 1 mesec zapora, Potočnik Evstahij, ključavničar, Cesta na Loko, 50 lir globe, Povhe Srečko, delavec, Zeljarska 50 lir globe in Brglez Anton, invalid, Hradeckega 32, 50 lir globe. Civilno in kazensko sodišče v Ljubljani je izreklo novembra naslednje kazni: Markovič Alojzija, Vodovodna 22, zaradi nedovoljene rabe oblačilne nakaznice, in prodaje te nakaznice 200 lir globe in 2 meseca zapora. V decembru pa 60 bile izrečene naslednje kazni: Zaradi kupoprodaje živilskih izkaznic: Lubej Rajmund. zavarpvalni potnik, Hrenova 16, 100 lir globe in 5 mesecev zapora; Zobec Josip, trgovec, Poljanski nasip, 100 lir globe in 1 mescc zapora in Hvala Frančiška, upokojenka, Puharjeva 1, 100 lir globe in 2 meseca zapora- Dve premieri v Operi: Sestra Angelika in 7. simfonija Med dela, Id v ljubljanski Operi že dalj časa aH pa šo sploh niso bila izvajana, spada gotovo Puccinijeva enodejanka »Setra Angelikac. Ker delo ne izpolni celovečernega sporeda, se navadno izvaja kot trilogija v družbi drugih dveh Puccinijo-vih enodejank: >11 tabaroc (plašč) in »Ganni Schicchi«. Pri nas je do|M>lnil večer operni balet s plesi na Beethovnovo VII. simfonijo. »Sestra Angelikac je vsebinsko kot glasbeno prikupna opera. Libretist Forzano ji je dal sicer za podlago dejanje, ki bi bilo inorda verjetno v srednjem veku, kamor je tudi postavljeno, gotovo l>a pojiolnoma nemogoče po današnji cerkveni praksi. Za ustvaritev dramatične napetosti, za močan porast, za prikazanje silnih kontrastov je pa bilo zanj kot tudi za skladatelja od silo hvaležno. Puc-cini je čudovit v liričnem slikanju idiličnega samostanskega življenja, ravno tako pa eruptiven in že kar naturalističen v prikazovanju viharjev, ki pretresajo dušo sestre Angelike. To vlogo je odpela Heybalova z njej lastno dramatično silo; posebno proti koncu jo izraznost vsestransko stop-njovala do skrajnih možnosti. Sicer pa tudi Pucci-ni stavi na pevko take zahteve, da jih zmorejo le najboljše moči. Tudi Golobova je s svojim petjem in igranjem ustvarila kot trdosrčna teta sestre Angelike lik, kot 6i ga boljšega misliti ne moremo Zelo dobre so bile Poličeva, Karlovčeva in B. Stritarjeva v vlogi opatinje, sestre gorečnice ozir. učiteljice novink. Z uspehom so nastopile &'e Po-lajnarjeva, Medveščkova, Neratova, Cankarjeva, Urbaničeva in Džanga. Režiral je Primožič, ki je imel težjo stališče v prvi tretjini igre, ko se dejanje kar noče razgi-ltati; do čim dalje močnejših viškov je dvigal igro proti koncu. Gotovo moramo tudi njemu šteti v dobro, da je imel igralkam oz. pevkam dosti tuj milje dejanja povsem verjetnosten značaj. Da se taka dejanja lahko tudi izrode in izprevržejo v banalnost ali v stnešnost, moremo večkrat opazovati tudi na prvovrstnih odrih. S finim čutom za lirična ln močna dramatična mesta, za prva morda še bolj, Je dirigiral Neffat. Orkester je pri prvi predstavi dosti čisto zvone), pri drugi ne tako. Prevod besedila je oskrbel Štritof. Problematičnega dela 6e je lotil M. Kflrbos, ki je postavil na oder po L. Mjasinovi zamisli ko-reografirano Beethovnovo VII. simfonijo. Bolje rečeno: za Kilrbosa je obstojal problem bolj v tem, kako bo to delo, ki zahteva v zasnovi številnega baleta, izvedel z manjšim številom sodelavcev. Za glasbenika ki je vajen poslušati Beethovnovo glas-j>o, izrecno še simfonično, brez drugih motečih elementov, je bilo nepričakovano to, da je sploh kdo prišel na misel, Beethovnove same zase tako visoko stoječe in izklesane simfonije porabiti kot Jesenski nogometna prvak je Torino Samozavestno se jo vzpenjala enajstorica LI-voroa skozi vso jesensko nogometno sezono od uspeha do uspeha. Po vsej pravici smo mogli pričakovati, da si l>o Livorno priboril naslov jesenskega prvaka. Preteklo nedeljo jo bil šo na vrhu razpredelnice z. 20 točkami; ko |)a so včeraj odigrali 15. ali zadnjo kolo, je nastopil Livorno brez svojega izvrstnega vratarja Assirellija in jo moral pustiti v Milanu dragoceno in odločilno točko. Izid v Milanu je bil 1:1 ali z drugimi besedami: Milan je odščipnil poletnemu moštvu Livoma zmagovito točko. Neuspeh Livorna seveda ne pomeni posebnega poraza, kajti prvenstvo je dospelo šele do 15. postaje ali do polovico. Še bo dovolj časa, da se pokaže, kateri kljub ima letos najltoljše igralce. Če bo Livorno v lxxloče odpovedal, tedaj l>osta prišla do besede Torino in Juventus. Včeraj je bila sreča na strani Torina. Igral je doma proti Bariju in ga odpravil z lepo razliko 3:0. To pomeni, da je pospravil obe možni točki, da je po točkah dohitel Livorno, po golih pa ga je krepko prehitel. Torino je torej prvi na razpredelnici, ol>a pa imata po 21 točk. Razlika v golih je naslednja: 36:12 za Torino in 28:21 za Livorno. Tretji na razpredelnici je Juventus. Preteklo nedeljo so v listih še zolo hvalili napadalno vrsto Juventusa, včeraj pa se ni izkazala. Ce pomislimo, da je tudi Juventus med kandidati za državnega prvaka, in da je igral včeraj z Vicenzo, to je z moštvom na zadnjem mestu, tedaj bi upravičeno pričakovali boljši izid kakor 0:0. Najmanj, kar lahko trdimo, je to, da so napadalna vrsta, ki jo vodi Meazza in ki jo podpirata Borel in Lushta, tokrat ni obnesla. Niti enega gola so ji ni posrečilo poslati v mrežo Vicenzel Prijetno je presenetila včeraj Triestina, ki je igrala v Rimu proti lanskemu državnemu prvaku Romi. Tu je doživela Triestina svoj prvi uspeh sezone: Romo jo premagala z 2:1. Ž Romo letos nekaj ni v redu. Preteklo nedeljo smo že hoteli pohvaliti njenega novega trenerja; smo pa storili prav, da tega nismo storili, zakaj po včerajšnjem izidu na lastnih tleh bi bila pohvala preuranjena. —- Na kratko jjovedano je dalo včerajšnje 15. kolo državnega prvenstva naslednje izide: . Bergamo: Atalanta : Lazio 2:0 Genova: Bologna : Liguria 7:1 Torino: Torino : Bari 3:0 Benetke: Ambrosiana : Venezia 2:0 Milan: Milano : Livorno 1:1 Vicenza: Vicenza : Juventus 0:0 Florenca: Fiorentina : Genova 3:2 Rim: Triestina : Roma 2:1. Na vrhu razpredelnice je jx>stala velika gneča. K vodilni skupini pripadajo kar štiri moštva, med katerimi znaša razlika samo dve točki. Torino in Livorno jih imata jio 21, Juventus 20, Ambrosiana pa 19. Tem sledi skupina, ki bi jo lahko imenovali solidna sredina: Bologna, Lazio, Fiorentina in Atalanta s 10 točkami ter Genova in Milano s 15. Moštva, ki so doslej šo zaostala in spadajo v spodnjo tretjino, so tale: Roma in Bari i 12 točkami, Liguria in Triestina z 11, Venezia z 9 in Vicenza z 8. Dodajamo, da imata Roma in Liguria še eno tekmo v dobrem. V drugem razredu državnega prvenstva so igrali takole: Cremona: Cremonese : Udine 1:0, Savona: Savona :Siena 3:2, Palermo: Palermo Juve : Pesca-ra 1:0, Pisa: Pisa : Fanfulla 2:1, Bustoarsizio: Pro Patria: Mater 3:0, Novara: Novara : Padova 2:0, Alessandria: Spezia : Alessandria 3:0, Modena: Modesene : Anconitana 1:1, Napoli: Napoli: Brescia 2:1. spremljajočo glasbo za baletni nastop in jim tako dati podrejeno vlogo; tudi poskus, absolutno glasbeno mišljenemu delu dati neko programsko vsebino, ki je deloma svetopisemska in še bolj mitološka, je tvegan. Gotovo je L. Mjasina zavedlo h Koreografiji te simfonije dejstvo, da je njen osnovni element ritem, omamno slavnostno razpoloženje, nebrzdana veselost, bakhantska razbrzdanost, kontrastno k temu pa tudi idilična umirjenost in sočen, dražljiv zvok. Poznamo pa tudi razne razla-gavce, ki so skušali najti v tem delu neko drugotno, izven čistih glasbenih zakonov ležečo vsebino. Naj bo že kakor koli: Mjasin je imel s tem delom, kot beremo, velik uspeh, ki tudi v naši Operi v Kiirbosovi priredbi ni izostal. Ce samo v nekaj potezah ocenimo ves nastop, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so solisti kot tudi baletni zbor svojo nelahko nalogo dobro rešili. Med številnimi solisti omenim samo Kiirbosa, čeprav ni bila razdalja med njim in med ostalimi preobčutna. V zboru je vladala lepa enotnost; pri neštetih gibih in kretnjah pa majhne motnje seveda niso izključene. Posebno posrečene so bile nekatere zaključne skupinske scene, ki so imele vprav monumentalen značaj. Tudi idejna skladnost med glasbo in med plesom je bila vzorna; viški, v katere raste glasba zlasti ob zaključku posameznih stavkov, so bili tudi v plesu primerno nakazani. Ta nastop našega baleta je bil gotovo največja in najtežja preskušn.ja njegovih zmožnosti v zadnjih letih. Trud in delo, k: ju je balet v teku študija VII. simfonije opravil, bosla gotovo kmalu rodila vidne sadove. Tudi VII simfonijo je dirigiral Neffat, ki je moral poleg čisto glasbenih momentov imeti ozir tudi na plesni del, kar je njegovo sproščenost nujno oviralo, vendar ne v toliki meri, da bi glasba izgubila svoj pravi obraz. Da je ves večer dosegel tako lep uspeh, jo v veliki meri tudi Neffatova zasluga. M. T. Ljubljanski komorni duet Oba koncertanta: prof, A. Trosta in prof. Jana Šlaisa smo že večkrat slišali v 6kupnem nastopu, vendar v taki |K)[X)lnosti kot na zadnjem koncertu se nam do zdaj, brez pretiravanja rečeno, šo nista predstavila. Gotovo je bil notranje gibalo s tako resnostjo pripravljenega koncerta življenjski in umetniški jubilej prof. Jana Šlaisa, vzgojitelja tolikih naših violinistov. Da se pa ob obilnem pedagoškem delu ni odtujil in izneveril svojemu prvotnemu udejstvovanju, to nam je na tem nastopu znova dokazal. Na sfioredu so bila tri po času nastanka in zato tudi po slogu dokaj različna dela: Vcacini-jeva VI. sonata v e-molu v Respighijevi priredbi, Beethovnova^sonata v c-molu op. 30, št. 2, in Bortkievviczeva sonata op. 26. Veracini gradi oblikovno jasno, v izrazu je prozoren; v prvi vrsti mu gre za čisto muziko brez posebnih subjektivnih primesi; oziroma se na izrazne možnosti solističnega instrumenta, ki mu tudi vseskozi da prvenstveno vlogo. Beethoven je 6voje tri violinske sonate op. 30 posvetil ruskemu cerju Aleksandru. Srednja v c-molu, ki smo jo na koncertu slišali, je med njimi najbolj znana in spada sploh med najznamenitejše Beethovnove violinske sonate. Njena odlika sta silen zanos in velika izvirnost v vseh stavkih. Bortkievvicz kaže v prvih dveh stavkih bolj svetovnjaško lice, v tretjem stavku udari na dan njegova prava narava. V ostalem jo njegovo delo v vsakem oziru močan odraz dobe, v kateri je nastalo. Izvedba obeh koncertantov se skoraj Izmika ocenjevanju; tudi smo o njunih odlikah že ponovno govorili. Vendar bi znova poudaril izdela-nost igro v posameznem instrumentu kakor tudi medsebojno povezanost in pravilno razmerje koncertantov v skupni igri. S svojo igro sta vseskozi vezala poslušalce nase in jih držala v napeti pozornosti. Pri solistu prof. Šlaisu bi še posebej omenil izredno topel in sproščen ton, odmaknjen sleherni materiji. Številni poslušalci so oba umte-nika za njuno izvajanje nagradili z živa,hnim odobravanjem. M. T. Zaplemba premoženja sspornikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo, s katero se izpreminja dosedanja naredba o zaplembi premoženja upornikov. — Prvi odstavek čl. 5. te naredbe z dne 6. novembra 1942 se glasi odsilej takole: Predlogo za zaplembo pretllože Visokemu komisariatu vojaška j>oveljstva (Kr. vojska, Kr. karabinjerji, Kr. finančna straža, Prostovoljna nacionalna milica) in policijski organi, ki so ugotovili odgovornost oseb. na katerih stroške gre postopek nli naravnost, kar tiče mesto Ljubljano potom Zavoda, o katerem govori čl. 10. naredilo, ali za ostalo pokrajino potom okrajnih komisarjev, ki so pristojni zn dotično ozemlje. V zvezi s to naredbo je omeniti, da je bila dosilej izrečena zaplemba imovine naslednjih oseb v Ljubljani v korist že navedenega zavoda, in sicer premične kot nepremične imovine brez razlike: f. Ilribernik Fritz, sin Joko>ba in Terezije Demšar, roj. v Koroški Beli 17. julija 1913, stanujoč v Ljubljani, Celovška cesta 50. 2. Medvešček Rudolf, sin Josipa, roj. v Gorici 21. februarja 1908, stanujoč v Ljubljani. 3. Romavh Peter, sin Petra in Tvane Hafner, to j. v Admontu 20. maja 1898, stanujoč v Ljubljani, Podlimbarskega 27. 4. Kos Leopoldina, hči Ivane Kos roj. v Idriji 6. novembra 1889, stanujoča v Ljubljani. Zaplemba je izrečena v korist Ustanove za upravljanje, likvidacijo in nakazilo posestev upornikov. Zaradi tega poživlja oblast vse lastnike predmetov, ki so last navedenih, da jih morajo v 30 dneh prijaviti, ravno taiko tudi dolgove, ne smejo pa izročiti nli prodati stvari, ki pripadajo navedenim, tretjim osebam, niti sprejemati vplačil za njih dolgove. Iz mwhm mlm siKstnin mem mitu VOT POLITIČNE MOČI PETROLEJA I. V muzeju Trocadera v Parizu lahko vidi obiskovalec glasbeni instrument iz Osrednje Afrike. Ta instrument ima izredno veliko, s kožo prevlečeno resonanfno omaro in lepo izrezane lesene dele, kot venec vsega pa blesteč, okovan in nndvse umetno predrt vrtin-cast kovinski del; ta obstoji iz ploščato potolčenega bencinskega kanistra. Razločno lahko na njem bere ime »Shell«... Da je danes v najbolj temnem delu Afrike bencinski kanister, da prebivajo beduini v puščavah Male Azije namesto v šotorih v kočah iz razbitih bencinskih posod, je več kot redkost. Ravno na Crnein predelu zemlje so bile širne pokrajine tisočletja ločena od sveta, njihovo odkritje se nam je zdelo do najnovejše dohe nemogoče, ker jo n. pr. jjovsod tam, kjer je tsetse-muha preprečila življenje velikih živali, bilo v rabi samo najbolj preprosto prometno sredstvo: vsa bremena so nosili samo ljudje. Šele odkar najdete bencinska skladišča tako v Notranji Afriki kakor tudi v ledenih arkličnih pu ščavah, so se tovorne steze in i>ota spremenile v ceste, šele avto je omogočil ogromne prevoze v najbolj oddaljenih delih zemlje. Z avtomobili in letali so prodirali raziskovalci, ki so izbrisali zadnjo hele lise na zemljevidih. Tako so n. pr. z letali raznosili stroje, ki so napravi! iz doslej nedostopno notranjosti Nove Gvinejo najbolj bogate pokrajine zlata. Niso bili zastonj vsi veliki državniki od Darija, Cezarja. Karla Velikega in Napoleona do sodobnih velikih državnikov Mussnlinija Htlorja in drugih, istočasno tudi vneti pospeševalci gradnje cest Goelho je rekel leta 1828: »Ne bojim se, da bo Nemčija enota; našo dobre ceste in bodoče železnice bodo opravile svoje delo.« Sto let j>ozneje je naročil Cang Kajšek Sven Hedinu, naj izdela načrte za ceste in pota, ki naj Kitajsko politično in gospodarsko zrevolucioni-rajo. Danes so pokrajine, ki so bile izločene tisočletja iz svetovne trgovine, povezane z novo avtomobilsko cesto od Rangoona do Čung-kinga in so postale možne za trgovski promet in ta cesta je postala kmalu bolj pomembna za kitajsko-japonsko vojno, kot marsikatera dobljena bitka. Ceste skozi Libijsko puščavo in po divjih pokrajinah Abesinije so odprlo svetu velikanske pokrajine, ki so do pred nekaj leti bile komaj znane ostalemu svetu. Poleg tega še zračne poti preko Pacifika, Atlantika, preko arktičnih pokrajin in obširnih pragozdov Južne Amerike: vse te nove prometne poti imajo svoje politične in kulturne posledice, ki niso nič manj pomembne od gospodarskih. In vse te poti bi bile brez pomena, če bi ne bilo avtomobilov in bencina. Samo v Nemčiji je danes okoli 370.000 kilometrov cest; a vse te ceste bi bile kakor izumrle, če bi ne imele 02.0(10 bencinskih postaj. 1157 zračnih linij je obratovalo leta 1936 med dvajsetimi pomembnejšimi kulturnimi državami. Vse te zračne proge pa bi bile spet mrtve in brez pomena prav tako, kakor bi bilo brez pomena okoli 8 milijonov avtomobilov v Evropi in okoli 38 milijonov tovornih avtomobilov vsega sveta, če bi ne bilo petroleja. Več kot polovica vse svetovne mornarice je danes na pogon nafte. Pa tudi vsi parniki, ki jih kurijo s premogom, vse železnice, vsi obrati, ki jih žene vodna sila in vsi motorji na veter, bi ne mogli biti v jiogonu, če bi ne bilo mazilnega olja. Skoraj noben stroj bi ne mogel teči brez olja. Neposredno je danes približno petina proizvodnje celotne svetovno energije proizvedene s pomočjo petroleja. Po računih konference za svetovno silo odgovarja la mehanična sila sili mišic 25 milijard ljudi; na vsakega prebivalca zemlje pride potem takem 12 »železnih sužnjev«. Brez petroleja bi izpadel vsak peti izmed teh sužnjev. V Združenih ameriških državah, kjer odpade na vsnkegn prebivalca 35 »železnih sužnjev« — to ie najbolj industrijska država vsega sveta, ki proizvaja desetkrat večjo delovno energijo kakor Kitajska, ki je neprimerno bolj obljudena in po obsegu veliko večja — je danes 35% vse sile v pogonu s pomočjo petroleja. Ce bi usahnili petrolejski vrelci ameriških držav, bi izpadlo 12 do 35 sužnjev. Poleg tega bi država izgubila letno 1000 milijonov dolarjev, ki jih plača kot davek petrolejska industrija. Washington ve, kaj bi to pomenilo. Zato z vsemi sredstvi išče in osvaja nove petrolejske vrelce. Zato se Amerika že davno bori za petrolejska pol ja od Sumatre do Kolumbije, od Meksika do Iraka, od Sahalinov do Bahreina, od Romunije do Nove Zelandije. Čim so njihovi domači izviri pričeli počasneje teči, je začel oddelek za državo v Washingtonu razdeljevali ukaze na konzulate in poslaništva, ki so skoraj vsi pisani v slogu navodil z dne 16. avg. 1919: »Oddelek za državo je znova spoznal važnost in pomen petrolejskih rezerv tako za sedanjost kakor za bodočnost Združenih ameriških držav. Ker druge državo iščejo z vso vnemo nova petrolejska ležišča, je treba izdati tej delavnosti izčrpna poročila. Zato dobite zaupna poročila o razdeljenih ali še iskanih koncesijah, o vseh spremembah o nadzorstvu družb za petrolejsko industrijo. Naročamo vam, da podpirate z vsemi sredstvi ameriško petrolejsko industrijo, pri čemer pazite predvsem na to, da grev resnici za ameriške koristi no pa za tuja podjetja, ki so ustanovljena samo po ameriškem pravu.« Toda Anglija jo delala s šo večjo vnemo. Moč Anglije jo v njeni mornarici. Skoraj vso moderno edinice te mornarice bi bilo mrtve brez petroleja. Zato jo poskrbela admiraliteta, da ima vlada večino delnic pri Anglo-Iraninn Oil Co. Od svetovne vojne daljo pa ima še svojo »Petroleum Imperial Polic.v Commission«. To jo organizem, ki ima nadzorstvo nad vsemi angleškimi petrolejskimi podjetji in obenem jamči, da Je v teh podjetjih zgolj čisti angleški kapital in da so v njih nastavljeni ravnatelji, ki so zanesljivo angleški. Ta organizem ima pravno možnost, da prenese prvenstvo vseh teh družb nolatromn nn anrrleSko vlado. Nedelja v znamenju zimkega veselja za mladino Ljubljana, 11. januarja Ko 60 nedeljski zvonovi vabil včeraj Ljubljančane v cerkve, so bile ledene rože na oknih prvo, kar 60 zagledali. Takoj so vedeli, in kmalu potem občutili na lastni koži, da nam je nebo naklonilo hudo mrzlo nedeljo. Toplomer je kazal zjutraj 18 stopinj pod ničlo. Okrog 11. ure je posijalo tako zaželjeno zimsko 6once in vabilo mladino v naravo. Odrasli 60 preživeli dan doma v toplih sobah, v kavarnah ali gostilnah, mladina pa je uživala zimske radosti na snegu in ledu. Marsikje so privlekli s podstrešja stare sani, zavili malčke v tople volnene obleke in jih poslali na bližnje klance. Čeprav je snežena odeja še vedno le pičla in tanka, je bil kljub temu povsod dober 6aninec. Po vseh gričih in klancih okrog mesta je bilo živahno vrvenje mladine, ki se ni zmenila za mraz, pač pa se je navdušeno vzpenjala s sanmi vedno višje in »vižala« po mehkem pršiču navzdol. Malčki do 10. leta so bili nad vse zadovoljni, odrasli med njimi pa bi želeli hujših strmin. Menda je bila to po dolgih letih prva nedelja, ko so ljudje pogrešali umetno sankališče, kjer bi se lahko razvilo pravo sankaško športno udejstvo-vanje. V Tivoliju je bilo precej ljubkih prizorov, ko 6te sreča val i mlade, matere 6 tri- in štiriletnimi malčki na saneh. Ljubeč? so jih vlačile po ravnem in v breg, jim popravljale obleko in težko bi bilo Kronika ljubljanskih župnij v letu 1942 Župnija St. Cirila in Metoda Dne 1. januarja je bežigrajska župnija Sv. Cirila in Metoda praznovala devetletnico svojega obstoja. Kakor vse ostale župnije je tudi ta morala prestati več preizkušenj. Mnogim je omahovala vera, v številnejših-'pa še vstala z novo silo in šo tesneje povezala vernike v farno občestvo. Pod vodstvom župnika p. Gabriela Planinska, subsidijarija p. Konštantina Uraakarja, kateheta p. Kalista Langerholz a in kaplana p. Klavdija Okorna se je duhovna rast močno poglobila, k čemur je mnogo pripomogla zadostilna pobožnost prvih petkov in prvih sobot. Ob večerih se je vsa fara zbirala pri skupni molitvi rožnega venca. V župnijski cerkvi je bila dne 12. julija lanskega leta lepa cerkvena slovesnost. Tega dne je pristopil k oltarju novomašnik Janez Markič iz Naklega pri Kranju in opravil prvo daritev. Kakor v ostalih župnijskih cerkvah je bila mladinska služba božja tudi v cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Mladinski maši sta dve. Prva je ob osmih za gimnazijce, druga pa ob devetih za ljudsko-šolce. Pri obeh dovršeno pojeta mladinska cerkvena zbora. Obe sveti maši sta zelo dobro obiskani. Za Božič je dobila cerkev nove jaslice. Največ obiskovalcev je pa imel božji -grob pri oltarju Žalostne Matere Božje, ki je gotovo najlepši božji grob v Ljubljani ter so ga hodili ogledovat Ljubljančani iz vseh ostalih fara. Vsa cerkvena društva so vneto delovala. V prvi vrsti seveda Društvo žena in mater, ki je z nabranimi prispevki sedaj že lahko izplačalo vse stroške, ki jih je imelo s postavitvijo oltarja Žalostno Matere Božje. Veliko aktivnost je razvijala tudi Vincencijeva konferenca, ki je vsestransko podpirala vse potrebne župljane in lajšala njihovo trpljenje. Pogled v matične knjigo nudi sledečo sliko: V župniji Sv. Cirila in Metoda je bilo lani rojeni 114 faranov in to 55 moških in 57 ženskih. Mrtvorojena sta bila dva. Doma je bilo rojenih 6 moških in tri ženske, v bolnišnici 39 moških in 43 ženskih, v Šlajmarjevem domu 10 moških in 11 ženskih. Oklicev je bilo v minulem letu 81. Doma je bilo porok 52. Štirje pari so ee šli poročit drugam. Najstarejši ženin je bil star 54 let, najmlajša nevesta pa 17 let. Umrlo je 58 faranov in sicer 34 moških in 24 žensk. Doma je umrlo 32 faranov v bolnišnici pa 26. Najstarejši župljan, ki je umrl, je bil Josip Weiss, krojač. Umrl je v starosti 90 let. Najmlajša faranka, ki je umrla, je bila Dragira Česnik, hčerka delavke, ki se je preselila na drugi svet v nežni starosti 23 dni. Pogled v matične knjige dokazuje, da so rojstva napredovala od prejšnjega leta za 30 faranov, kar je razveseljivo dejstvo. To pa še daleč ni zadosti za tako močno župnijo, kakor je bežigrajska. Nerazumevanje v tem vprašanju je za narodovo življenje lahko bolj usodno, kakor pa vse zunanje nesreče. Matična knjiga zabeležuje tudi eno konverzijo. Župnijsko vodstvo izdaja tudi mesečno glasilo »Mi Bežigrajci«, ki ga urejuje p. kaplan Klavdij Okorn. V precejšnji nakladi obiskuje vsak mesec katoliške družine in jih seznanja z vsemi važnejšimi farnimi dogodki. Želeti bi bilo, da bi sploh ne bilo nobene bežigrajske družine, v katero ne bi zahajalo župnijsko glasilo. S tem bi se samo še poglobila vez med farani in Cerkvijo. Letna naročnina 10 lir je tako majhna, da jo pač vsakdo lahko zmore. reči, kdo je bil bolj vesel: otroci, ki so uživali, ali matere, ki so jim priredile veselje. Le dva ali tri je bilo videti, ki jim je prišel .mraz tako do živega, da so reagirali z debelimi solzami. Krasno 6once je privabilo na piano tudi precej navadnih sprehajalcev. Tudi drsališča so bila včeraj prav dobro obiskana. Mladina imovitejih meščanov se je vsula na drsališče Ilirije, kjer je bilo drsanje tem prijetnejše, ker sonce ni moglo ledu do živega. Led je dobro držal in omogočil veliki večini prijetno šviga-nje po gladki ploskvi, manjšina podjetnih športni-I kov pa se je urila v umetnem dnsanju. Na Iliriji ste se lahko prepričali, da se udejstvuje tam lepo število nadarjenih drsalcev, ki so že v dobri formi. Prav tako dobro obiskana so bila tudi naravna drsališča. Na teh so se gnetli fantiči in dekliči v navadnih zimskih oblekah in z drsalkami starega tipa na nogah. Človeku, ki si je vse to ogledal, je bilo prijetno ob misli, da je toliko brezskrbne mladine, kateri niso zagrenjena mlada leta. Edina skrb jim je bila, da bi drsalke dobro držale in da bi se naučili lokov in zanik, vijug in preskokov. Preteklo nedeljo so 6i ljubljanski otroci še ogledovali jaslice po cerkvah, včeraj pa 60 se posvetili zimskemu športu. Konjički, lutke, puške in druge igrače so 6ainevale doma v shrambah, drsalke in sani so prišle do svoje polne veljave. Tu pa tam ste videli nekaj zgodnjih dilcarjev. To 6o bili petletni otroci, s smučmi, ki so bolj podobne igrači iakor pa športnemu orodju. Nekateri so imeli na nogah navadne doge, nekateri pa meter dolge bloške plohe. Kristijanij ali podobnega res ni bilo videti, pač pa pohlevne smuke in veliko radost, če so jih zvozili brez >pike«. Snej je bil ves dan i^rtten, sonce pa je risalo svoje dolge sence v bleščečo se zimsko naravo. Toplotne moči seveda še ni imelo, svetlobe pa je bilo toliko, da je spominjala na prdest zime v planinah. Le s težavo so se poslavljali otroci opoldne, ko je vabil zvon k obedu, od svojega prijetnega udejstovanja na snegu. Ko je dohitel vaš jk>-ročevalec znance s sankaškiin drobižem, je doživel ljubek prizor, štirletni Peter bi še hotel ostati na snegu in se je sprijaznih z mislijo, da mora domov šele tedaj, ko mu je mati obljubila, da se bodo takoj po kosilu spet vrnili na sneg. Takrat jc začel vriskati in mi dopovedovati, da danes ne bodo šli spat po kosilu. »Nobeden ne bo šel spat, tudi Vidka ne in Alenčica!« se je hvalil. Potem je še dodal: »»Kako dobre so naše mamice...!« Nikola Tesla, slavni učenjak in izumitelj - umrl Ime Nikole Tesla spada brez dvoma v vrsto velikih učenjakov in izumiteljev, ki so obogatili človeško znanje za celo vrsto novih spoznanj in so zato ponos vsega človeštva. Rodil se je v Smi-ljanu v Liki 1. 1856 kot sin pravoslavnega duhovnika. Po telesu jc bil zelo slaboten in bi ga bolezen kmalu ugrabila še v deških letih. Oče jc želel, da bi sin postal duhovnik, Nikolo pa je bolj mikal šudij tehnike. Končno je oče pristal in ugodil sinovemu stremljenju. Nikola je študiral realko v Rakovcu pri Karlovcu, potem pa tehniko v Gradcu in v Pragi. Po končanih študijah je služil kot inženir pri telefonskem društvu v Budimpešti, potem pri Edisonovi Kontinentalni družbi v Parizu, odkoder ga je Edison poklical v svoj laboratorij v Ameriki. Kmalu nato je ustanovil svoj lasten laboratorij v Newyorku. 2e 1. 1882 je v Budimpešti dosegel velik uspeh: rešil je vprašanje prenosa energije izmeničnega toka. V teku svojega dolgoletnega udejstvovanja je izdal veliko znanstvenih del, še bolj je pa znan kot praktični izumitelj na polju elektro-tehnike. Glavni značaj Teslovega znanstvenega in tehničnega delovanja. leži v odkrivanju načina proizvodnje, odkrivanju lastnosti in izkoriščanja večfaznih tokov. S tem je bil izvršen osnovni preobrat v tehniki izkoriščanja električne energije, zlasti pa je bilo rešeno vprašanje prenosa električne energije na velike razdalje. L. 1888 je že predaval ameriškim clektro-inženirjem o svojem novem elektromotorju na izmenični tok in o transformatorju, kar pomeni novo dobo moderne elektrotehnike. Na teh osnovah je mogla razrasti vsa moderna elektrotehnika naslednjih desetletij in lahko rečemo, da je le malo izumov bilo tako pomembnih, kakor prav ta, ki je odprl električni energiji vsa pota v vse smeri in razdalje. Velikega pomena so bile dalje raziskave Nikola Tesla o električnih tokih visoke napetosti in visoke frekvence. Tesla je tako s svojimi raziskavami pripravil vse potrebno za razvoj brezžične telegrafi^ in telefonije. Ne glede na to je Nikola Tesla dal zaščititi nešteto podrobnih svojih izumov s patenti, ki so mu dajali tudi znatne dohodke, tako da se je do konca svojega življenja lahko posvečal nadaljnjim raziskavanjem. Njegovo ime bo vedno s častnimi črkami zapisano v vrstah velikih znanstvenikov, ki se jim mora sodobna tehnika zahvalili za svoj velik napredek in razmah. Nekatere spremembe v razdelitvi sodnih poslov Okrožno sodišče v Ljubljani je, tudi za leto 1943, kaor za druga prejšnja leta, objavilo razdelitev poslov za posamezne civilne in kazenske, kakor tudi za izvensporne, stečajne, poravnalne in druge zadeve. Predsednik okrožnega sodišča je g. Adolf Hudnik, njega namestnik po činu najstarejši sodnik. K okrožnemu sodišču je dodeljenih 25 sodnikov, ki so jim v smislu objavljene razdelitve poverjeni razni sodni posli, referati in vodstva posameznih oddelkov. Izvršene 60 bile napram lanskemu letu nekatere spremembe, v splošnem pa 60 06tali referati neizpremenjeni, prav tako tui sestave posameznih civlnih in kazenskih senatov. S. o. s. g. Jože Baričevič je od civilnega od- Spravna pobožnost zaradi skrunitve v Ajdovcu Ljubljana, 11, jan. Včeraj popoldne ob pol štirih je bila v ljubljanski stolnici spravna pobožnost kot zadostilo za bogoskrunstvo, ki so ga izvršili partizani v Ajdovcu ob Žužemberku. Partizani so namreč tam načrtoma zažgali cerkev z Najsvetejšim vred. Zaman so bile vse prošnje župnika, da bi smel Najsvetejše rešiti. Komunisti mu tega niso dovolili. V spravni pobožnosti je najprej govoril ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, ki je razložil značaj bogoskrunskega dejanja ter nato pozval vernike k zadoščevanju. Po govoru so bile skupne zadoščevalne molitve. Cerkev je bila polna vernikov, ki so zadoščevali za komunistično bogoskrunstvo. Prišla so tudi sporočila o novih skrunitvah podivjanih komunistov. Na Lužarjih so partizani požgali cerkev sv. Duha. Najprej so uničili stolp, nato pa zažgali ostali del cerkve. Svoje bogoskrun-sko dejanje opravičujejo z raznimi izgovori, ki so pa vsi neopravičljivi. Kaj porečejo k temu požiganju cerkva in k tem skrunitvam »katoličani v OF«, ali bolje, katoličani v komunizmu, ki še vedno begajo naivne ljudi, češ, OF ni proti veri! delka sedaj dodeljen kazenskemu oddelku. Kot predsednik vodi razprave malega kazenskega senata, ki je pristojen za zločine in prestopke v Ljubljani proti obtožencem s črkami A do J in P. Dodeljen je tudi velikemu senatu kot sodnik. Člana trojnega senata, ki mu predseduje g. Baričevič, 6ta sodnika gg. Rajko Lederhas in .Matevž Mohorič. Veliki kazenski 6enat petih sodnikov sodi najhujše zločine, kot n. pr. roparske umore in umore. Ta senat sestavljajo sodniki okrožnega sodišča: Ivan Kralj kot predsednik, njegova namestnika gg. Ivan Brelih in Rajko Lederhas, kot člani: Ivan Brelih, Rajko Lederhas, Jože Baričevič, s. okraj. s. France Poljane. S. o. s. dr. Julij Felaher je premeščen od kazenskega k civilnemu oddelku.. Predseduje civilnemu 6enatu Ic, ki je pristojen za pravde nad 11.400 lir s črkama tožencev L, M in zakonske pravde po § 46-2 civ. pravdnega jx>stopnika. Razprave so ob sobotah v sobi št. 112. S. o s. g. Ferdinand Merala je premeščen od okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer je vodil izvensporne in skrbstvene zadeve, k civilnemu odelku III., nesporni referat, konkurzne in poravnalne zadeve. Obrtno sodišče. Predsednik obrtnega 6odišča s. o. s. dr. Jakob Svet, njega namestnik dr. Stanko Štrukelj in drugi namestnik s. o. s. Anton Sporn. Invalidsko sodišče. Sodnik poedincc za invalidske zadeve 6. o. 6. dr. Edvard Vračko, namestnik s. o. s. Gorečan Fran. Tiskovno sodišče. Predsednik senata, ki razsoja tiskovne pravde, 6. o. 6. g. Ivan Brelih. Jetniška uprava. Vodstvo jetnišnice je poverjeno ravnatelju Spreitzerju. Blagajnik-režiser, kontrolor Melihen Valdemar. Italijanskonorveški trgovinski sporazum. Te dni je bil med Italijo in Norveško podpisan trgovinski sporazum za leto 1943, po katerem 6e ureja, medsebojni blagovni promet. Norveška bo dobavljala Ilaliji ribe, in nekatere vrste tekstilij, dočim bo Italija dobavljala Norveški zelenjavo, južno 6adje in razne tekstilije. Komunizem in liberalizem Kakor se na videz čudno zdi, je vendar iiva resnica, da je komunizem otrok in dedič liberalizma. Kajpada otrok, ki ga )e oče « svojo napačno vzgojo spridil in se je potem prav po očetovih naukih dvignil zoper njega, češ da je dal drugim sinovom preveč, a njega da je za doto ogoljufal. Liberalizem je oznanjal narodom svobodo. Le naravno jc, da so narodi blagovest o svobodi željno sprejemali. Manj so pa pazili nato, da jih je liberalizem zastrupljal. Njegov nauk ni bil čist nauk o pravi svobodi, temveč nauk, pomešan z zmotami. Liberalizem ni le rohnel proti državnemu absolutizmu in centralizmu, temveč jc sploh spodkopaval državno oblast in avtoriteto. Proglašal Je ljudsko voljo za vir vsega prava, oznanjal pravice revolucije, proslavljal politične umore. Zahteve politične svobode je raztegnil tudi na območje Cerkve in celo božje. Izrival je krščanstvo iz javnega življenja, iz zakonodavnih zbornic, iz sodišč, iz šol. Tudi nravnost je odtrgal od religije. Preziral je božje in cerkvene zapovedi in postavil človeka samega za vir in normo vseh nravnih ukazov. Iz liberalizma jc zaiemala loža sovraštvo do Cerkve in krščanska, iz liberalizma svobodomiselstvo vseh dežela sovraštvo do krščanstva ia nazadnje do Roga. Tako se je širil med narodi odpor proti Cerkvi, proti krščanstvu, proti Bogu. Satanski »non serviam«, ne bom služil, ne gospodarja, De Bogu (ne Dieu ne maitre) je prevzel sčasoma tudi množice in delavske slofe. Saj je psihološki zakon, da ideje in težnje pronicajo počasi iz višjih krogov v nižje, iz učenjaških in profesorskih krogov v meščanstvo, iz meščanstva v proletarske sloje. Tako je liberalizem pripravil tla Marxu, ki {c zavrgel Boga in krščanstvo, religijo in moralo, božje in državne zakone, sploh vse, kar je duhovnega in začel oznanjati masam ateizem in materiali-zcm. Seveda ne brez klica na boj za svobodo! A tudi tu mu je liberalizem pripravil tla. Liberalizem se jc boril za svobodo »tretjega stanu«, za meščanstvo nasproti duhovstvu in plemstvu. Le logično jc bilo, da se je zavzel Marx za svobodo »četrtega stanu«, proletariata. Če noj bo svoboda za vse, zakaj ne tudi za proletarca? Liberalizem je raztrgal vse fevdalne vezi, tlačanstvo in podložništvo in osvobodil tudi gospodarstvo vseh ovir in meja. Tako je svobodno zagospodaril meščan, buržuj in pod njigovim gospodarstvom se fc razvil kapitalizem, ki je pa vprav delovnim slojem naložil sužnji jarem in jih obenem oropal najbolj pravične dote, dohodkov lastnega dela. Zato je bilo kajpak dosti umevno, da je rad poslušal Marxa, ki ga je poklical na boj proti kapitalizmu in buržujem za osaniosvojo prolctarcev. Ta osamo-svoja, jim je oznanjal, je pa mogoča le, če prole-tariat razbuijc kapitalistično družbo, kakor |e liberalizem razbil fevdalno družbo in ustvari s socializmom in komunizmom socialistično in komunistično družbo: vsi lastniki, vsi dclavci, vsi enako deležni sadov dela! Tako jc komunizem otrok in dedič liberalizma, a obenem tudi upornik proti liberalizmu, ker je le-ta s kapitalizmom snravil glavno dediščino le v roke nekaterih buržujev. Pri nas jc že Anton Mahnič pred pol stoletjem v »Rimskem katoliku« jasno pokazal na to zakonitost, ki žene delavske stoje z neko težko premagljivo silo v komunizem. »Liberalizem«, je dejal ta veliki mislec,« tira moderno državo v socializem; ta je le sin in torej naravni dedič liberalne države. Tudi zgodovina ima svojo logiko. Kakor resnica rodi resnico, tako laž rodi laž. Liberalizem jc velika protikrščanska laž, in ta liberalizem je rodil drugo laž — socializem. Mahnič je napovedal socialno-politično revolucijo kot kazen za grehe liberalizma. Sodil pa je, da so tega razvoja mnogo krivi tudi katoliški liberalci. Liberalni katoličani so bili vedno pri-prega liberalizma — Mahnič jih s kratko besedo imenuje »četvernike« liberalizma — in so tako zelo pomagali življenju liberalne misli, prav tako so pa zelo ovirali življenje katoliške misli — Mahnič jih zato imenuje »mogočno zavornico katoliške stvari v boju z nasprotnimi silami«. Liberalni katoličani, ie dejal Mahnič, jemljo v javnem življenju od krščanstva le ljubezen, kar nje samo pri veliki množici bolj prikupi, kratkovidne pa slepi. Drugim odločnim katoličanom pa očitajo, da »ne poznajo krščanske ljubezni in zmernosti, da so nestrpni, fanatiki, zeloti, ki dobri stvari več škodujejo, kakor koristijo.« Podtikuje iim »udi »sebične namere«. Tako v imenu krščanske ljubezni »izdajajo katoliške borilce zaničevanju« in delajo »brezuspešen trud in trpljenje mueenikov«. Tako liberalni katoličani katoliško dejavnost slabe, krepe pa razdiralne sile, prej liberalizma, sedaj komunizma, d. Fuziia v trio.stinski industriji. Velika trieslin-ska družba Aquila z glavnico 55 milijonov lir bo prevzela delniško družl>o Carolea v Triesteju, ki ima glavnico 5 milijonov lir, nadalje še družbo Cereria Triestina z glavnico 1 milijon lir. Italijanska družba avtorjev in izdajateljev, ki posluje tudi v Ljubi j. pokrajini, je sprejela zdaj naziv v Narodno ustanovo za zaščito avtorskih pravic (E. N. D. A.) s sedežem v Rimu, Via Vala-dier 37. KULTURNI OBZORNIK »Čas«, št. 6-10 — IS42 XXI Na nekaj manj ko sto straneh prinaša nova številka Časa najprej dr. Ivana Grafenauerja obširno razpravo o »Stari velikonočni pesmi«, zatem dr. S. Gogala »Kulturne vrednote v obsegu svetovnega nazora«, dr. J. Janžekoviča kratek »Oris dialektičnega materializma«, Fr. Kotnika »O kultu sv. Antona Padovanskega«, Bajta Aleksandra »Oris Spinozine filozofije«, v obzorniku članek dr. Fr. Ambrožiča o »Pismu Pija XI. brazilskim škofom in njegovem slovenskem prevodu«, na koncu pa ocene novejših slovenskih književnih izdaj. O Grafenauer-jevi in Kotnikovi razpravi bomo spregovorili drugič; tu nas zanimajo predvsem trije članki idejne vsebine, Dr. J. Janžekovič obravnava vprašanje dialektičnega materializma pod vidikom razmerja med duhom in materijo. V uvodu razloži, zakaj se Marxov materializem imenuje »dialektični«, kaj je pomenila Heglu in Marxu dialektika, kako je Marx združil dialektiko in materializem ter pri tem ugotovi, da je Marxov dialektični materializem kot svetovni nazor pravi pristni materializem. Tudi kar se tiče odnosa do religije, ugotavlja pisec, je marksizem po svojem notranjem bistvu v naj-oslrcjši borbi z religijo. Po marksizmu je religija le proizvod kapitalizma, zato mora religija izginiti s kapitalizmom vred. Religija je marksizmu cokla, ki zavira družabni razvoj, zato jo je treba rušiti. Marksizem tako dolgo ni dosegel svojega smotra, dokler ni izginila zadnja sled vere; šele propad religije mu bo znak, »da je iz resničnega življenja izginila zadnja sled krivičnega družabnega reda«. >Boj za novi družabni red in boj proti veri — piše dr. Janžekovič — torej marksistom ni dvoje; to je eno in isto, saj vera ni nič drugega kakor v miselni plašč zakrinkan družabni red. Zato marksist, ki pozna svoj nazor, ne more in ne sme biti versko strpen. Njegov odpor do krščanstva ni samo slučajen, ker recimo nekateri kristjani podpirajo kapitalizem, marveč načelen, ker vidi v religiji dokaz za kapitalistično miselnost vernega človeka. Če bi torej kdo trdil, da bo marksizem glede vere popustil, bi se samo osmešil in pokazal, da tega nazora ne pozna. Kjer vlada marksizem in dokler vlada, tam versko preganjanje ne more ponehati, razen ako se za starim nazorom skriva že kak nov nazor. Marksizem, kakor ga je zamislil Marx, je po svoji naravi načelni, smrtni sovražnik vsake religije. Ce marksist ponuja versko strpnost, tedaj je mogoče samo troje; ali ni več pravi marksist, ali svojega nazora ne pozna, ali vedoma drugače govori, kakor misli.« — Odlično razpravo končava pisec s kritiko filozofske vrednosti dialektičnega materializma. V kratkih, jasnih besedah prikaže nesmiselnost in protislovje tega nazora. Za svoje uspehe se mora marksizem zahvaliti le temu, da je znal vzbuditi in pritegniti v svojo službo čustva množic. Zato ga bo premagalo le šc večje navdušenje v službi pravilnega nazora. — Razprava, čeprav majhna po obsegu, je brez dvoma ena najbolj tehtnih, kar se jih je dozdaj napisalo o dialektičnem materializmu. Dr. Gogala Stanko razpravlja o kulturnih vrednotah, ki naj jih svetovni nazori vključujejo. Po dokaj nenavadnih premisah prihaja do sklepa, da bi moral vsak svetovni nazor vsebovati sledeče kulturne vrednote; vrednoto svobodne osebnosti, etično kulturno vrednoto ter religiozno vrednoto, — Gogalova izvajanja ne dopuščajo tolike jasnosti, da bi jih mogli v polnem razumeti. Slone pa oči-vidno na pripuščanju pluralizma v svetovnem nazi-ranju ter se iz tega povračajo v eklekticizcm, kar je sploh značilno za Gogalove teologizujoče razprave. Oboje pa je seveda — milo rečeno — v neskladju s tradicionalnim pojmovanjem svetovnega naziranja, saj je n. pr. krščanstvo po svoji naravi do drugih svetovnih nazorov »dogmatično intole-rantno« in mu je eklekticizem v tem pomenu tuj. Tudi marksizem je tak, kot je dobro razvidno iz J. članka. Le kakšen »doživljajoči« katoličan je še toliko uvideven, da je »toleranten« na vse strani. Dr. Fr. Ambrožič se je lotil pred več leti objavljenega pisma Pija XI. brazilskim škofom o Katoliški akciji in njega prireditve. Težnja njegovega članka je, prikazati, da Katoliška akcija ni organizirana enota, da sploh ni kaka posebna organizacija, temveč le gibanje; zato je Katoliška akcija le katoliška akcija, ne pa Katoliška akcija, kajti to ni »lastno« ime, temveč le splošno ime za gibanje. Zato je popolnoma neupravičeno, trdi avtor, če prevajalec dr. Lenčck rabi kratice »KA«. V zvezi s tem izpodbijanjem poudarja tudi, da Katoliška akcija ni nikaka »lastna organizacija«. Tudi uradnega značaja Katoliška akcija nima, kakor ne kakšne posebne misije; sploh ni nič novega; zato Katoliška akcija ni »Katoliška akcija« in tudi ne »KA«, temveč k večjemu »katoliška akcija«. Pisec na tej podlagi stavlja svoje ugovore proti takemu pojmovanju Katoliške akcije, kot je uveljavljeno pri nas. V isti smeri obravnava tudi omenjeno pismo, ki se mu zdi, da ni točno prirejeno. Sicer je pa to pismo itak pisano Brazilcem, ne Slovencem, in ga zato ne moremo vzeti za merilo, pač pa je treba vzeti za merilo pismo Pija XI. nemškemu kardinalu Bcltramu ali govor kardinala Pacellija Nemcem in še papeževo pismo avstrijskim škofom. Da Katoliška akcija sploh ni posebna organizacija, dokazujejo žosisti, ki niso nikaka določena, lastna organizacija. Pri Katoliški akciji ni govora o kaki nadrejenosti in podrejenosti, kar se tiče drugih organizacij, saj se od njih v resnici nič ne loči. Se celo več: prav za prav so kongre-gacije tiste, ki so v resnici Katoliška akcija, kakor so to Brazilci sijajno uganili. Vsebine brazilskega pisma, ki zahteva za Katoliško akciio cosebno or- ganizacijo, ne smemo namreč strožje jemati, kakor je tudi Brazilci niso. Ti, pravi pisec, niso organizirali Katoliške akcije, temveč so vztrajali pri kongregacijah in jih je zato Pij XI. pohvalil, ker so bili toliko uvidevni in so se tako modro izognili njegovemu navodilu! — Članek Fr. Ambrožiča ima brez dvoma precej perečo vsebino, saj obravnava snov, ki je pri nas še vedno aktualna. Vendarle je treba pripomniti, da tovrstna prizadevanja ne spadajo v naš preresni čas. Piščeva izvajanja so spričo strumnega in do skrajnosti organiziranega boja proti katolištvu ne samo čudna, temveč celo skrajno škodljiva in jim more idejni nasprotnik le ploskati. Reči moramo celo, da so nehoten odjek hotenih navdihov, ki prihajajo po tajnih kanalih iz vrst komunizma in ki jih potem katoličani nezavestno sprejemajo kot neke svoje domislice, ko v resnici predstavljajo le hromitev katoliške moči. Ko smo mislili, da jc že vendarle premagan vpliv dezorganizalorne miselnosti, ki je zabičevala katoličanom, da ne smejo delovati organizirano, smotrno, načrtno, temveč lc kot čreda neumnih ovac, in ko so nas skušnje na lastni koži poučile, da smo najbolj grešili v tem, ker smo dolgo zametavali Katoliško akcijo kot organizirano silo, se nam še vsiljujejo razne pismarske distinkcije in dopovedujejo, da Katoliška akcija ne sme biti organizacija, ali celo, da Katoliška akcija ni potrebna, ker vso to že obstoji! Glede piščevega spodbijanja »lastnih« organizacij jc tudi treba pripomniti, da jc neupravičeno. Niso »lastne« samo tiste organizacije Katoliške akcije, ki so na novo ustanovljene; »lastne« so tudi tiste, ki so bile že kot obstoječe preoblikovane ali preusmerjene za cilje Katoliške akcije. Nihče pri nas ni »ex cathedra« trdil, da je »pravoveren« samo prvi način. Da sc je pa pri nas vprav ta uveljavil, so narekovalo krajevne razmere, na katere se tudi pisec rad sklicuje. — Članek Fr. Ambrožiča dokazuje, da nekaterih tudi skušnje zadnjega leta še niso dosti naučile. G--e tdhOJ&jne tioviC2> Koledar Torek, 12. januarja: Alfred, opat; Ernest, škof; Tacijana, mučenica; Modest, mučenec. Sreda, 13. januarja: Veronika Mil., devica; Juta. vdova; Leoncij, škof. Lunina sprememba: 13. januarja: prvi krajec ob t-40. Herscehl napoveduje mrzlo vreme, sneg. Novi grobovi ! "j- Antonija Cešnovar. V Ljubljani je umrla po dolgi bolezni gospa in mati Antonija Češnovar roj. Dvorsky. Rajno bodo pokopali v torek 12. t. m. ob pol 3 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. -f- Jožef Ladiha. V nedeljo ob 10 dopoldne je v Ljubljani umrl Jožef Lodilia, železniški uradnik v pokoju. Pokopali ga bodo 12. januarja ob pol 4 iz kapelico sv. Jožefa na Žalah. + lvica Klemenčič. Po daljši bolezni je umr začelo znova snežiti. Barometer kaže dvigajočo se tendenco, temperatura pada. Sobota in nedelja sta bili brez megle, v ponedeljek v mestu gostu, nizko valoveča megla. — Sekanje ledu za ledenice, že pretekli teden se je pričelo veliko sekanje ledu zu razne ledenice. Največ ledu potrebuje pivovarna Union«, ki ga vsako leto navozi cele vagone za svoje ledenice. Led dovaža pivovorna iz raznih ribnikov in stoječih voda. V Zgornji Šiški so nekateri posestniki, ki napeljejo na svoje travnike, ležeče pod šišenskim hribom in ob Večni poti, čez zimo vodo, ki močno zamrzne in se tam napravi prav debel led, ki ga začno sekati in dovažati v pivovarno. Mnogo voz ga pripeljejo. Pred leti, ko je bila zima izredno mila in smo bili skoraj brez snega, pa se je primerilo, da so morali dovažati led z Gorenjskega. Celo mestna občina je morala takrat, približno prod 40 leti, naročiti več vagonov gorenjskega ledu, da je ž njim mogla preskrbeti takrotno mestno klavnico, ki pač še ni imela sedanjih modernih naprav za led. — Dnevne ioštrukcije, Novi trg 5. Dijaki(nje) srednjih in meščanskih šol, ki težko uspevajo v kakem predmetu, se pod vodstvom diplomiranih filozofov na toplem pripravljajo za šolo dnevno ali vsak drugi dan. Dopoldne od 9 do 11, popoldne od 3 do 5. Priprava je važna zlasti za letošnje male maturante. Prijavljanje Novi trg 5. — Honorar nizek. Poučujemo tudi nemščino in italijanščino. — Člani Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti tokom meseca januarja 1943 svoje članske izkaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za I. 1943. Podaljšanje izkaznic bo izvršeno brezplačno. Člani iz Ljubl jane in bližnje okolice naj oddajo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka, oziroma naj posamezni člani, kjer ni zaupnikov, prineso izkaznice med uradnimi urami v pisarno svojega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Člani iz pokrajine naj predložijo izkaznice Zvezi preko občinskih sindikatov ozir. okrajnih zastopnikov PDZ v Črnomlju. Logatcu, Novem mestu in Kočevju. Kjer ni občinskih sindikatov oziroma okrajnih zastopnikov, naj člani svoje izkaznice pošljejo v podaljšanje po pošti. Vrhnika Dne 5. T. m. je obhajala tukajšnja rojakinja, veleugledna gospa Ana Lenarčič roj. Kotnik svojo 80 letnico. Blaga gospa se je ta dan spomnila tukajšnjih revožev in izročila občini znesek 10.000 lir, da jih razdeli med najbednejše občane. Za ta velikodušen dar se blagi gospe v imenu občine najprisrčneje zahvaljujem z željo, da ji ljubi Bog da zdravja in ji nakloni življenje do najvišjih človeških meja. Prisrčni Bog plačaj I Župan: Ignacij Hren. Novo mesto Lep primer zvestobe. Na Novega leta dan je praznovala po vsem našem mestu znana najbolj pod imenom »Kokličeva Mici« gdč. Marija Kapla-nova 30 letnico svojega zvestega službovanja. Prod 30 leti je prvič prestopila prag hotela »Koklič« kot mala služkinja — sobarica. Svoji službi in gospodinji je ostala zvesta vseh 30 let, kar je zlasti v današnjih časih kaj redek primer. Jubilantka je bila vedno zelo skromna in varčna. Zato si je s prihranki postavila v Novem mestu lično hišico. Gospodična Mici je zelo pobožna in rada pomaga vsakomur, če le more. Zato jo pa imajo ljudje tudi radi. Doma je iz Dobrniča, iz poštene krščanske družine. Zolo dolga lota je že naročnica in čitateljica naših katoliških in verskih časopisov. — Tako zvestih in poštenih poslov je danes res malo, zato človeka tak svelal primer toliko bolj preseneti. Zvesti Kokličevi Mici kličemo: Na mnoga še leta, naj Bog Vas živil Požar. Na novega leta dan okrog 5 zjutraj je nenadoma izbruhnil ogenj v hiši g. Beleta na Ljubljanski cesti. Zgorelo je del ostrešja. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti, od poči. Tukajšnji poklicni gasilci so bili tekom par minut z vsem potrebnim orodjem na mestu in so ogenj hitro zadušili, tako da ni večje škode. S Spodnjega Štajerskega Gostovanje rimskega kvarteta v Mariboru. Slavni rimski kvartet je gostoval v Mariboru 5. januarja. Nastopil je v dvorani štajerske domovinske zveze in je žel izredno veliko priznanje. Znana skupina artistov Fratcllini gostuje na Spodnjem štajerskem. Bratje Fratcllini bodo nastopili s' štirimi predstavami v Celju 13. in 14. januarja. Rekordno število porok v Mariboru. Zadnje dneve pred božičem je dosegel Maribor rekord v porokah. Vsega skupaj se je pred božičem poročilo 60 parov, predlanskim pa le 39. 30 pa rov se jo poročilo zadnje tri dni pred božičem. Poroke. V Celju sta se poročila Edvard Pohlin iz Celja in Katarina Lah iz Maribora, ter Alojzij ilošek iz Gradca in Zofija Satler, — V Ptuju so se poročili: Anton Polomšek in Marija Zolor, oba iz Zgornje Radgono; llcrbert Lachner iz Rosenthala in Leonoru Vroblic iz Ptuja; Franc Šonli in Terezija Vnlenko iz Ptuja. — V Št Jurju ob j. ž. sta se poročila Tomaž Jug in Alojzija Luupič, oba iz Št. Ilja. — V Žusmu sta se poročila Franc Salober in Ana Turnšek. V Ptuju 60 se poročili Jože Vidovič iz Orehovice z Ljudrmlo Mauko iz Žalca, Štefan Kmetec iz Maribora z Marijo Mihelač iz Ptuja, in joliann SchemerI z Dunaja z Marijo Zupančič iz Ptuja. — V Laškem so se poročili Viktor Resar iz Slane z Emo Narat iz Petrovč ter Walter Fi-6cher z Marijo Eisamann iz Laškega. — V Celju: Maksimiran Nerad in Jerica Majeričeva, Urban Gorjanc in Francka Božičeva, Ivan Cukjati in Terezija Dolinškova, vsi iz Celja. — Na Pragerskem sta se poročila Jakob Potočnik in Neža Gmajner. Smrtna kosa. V Ptuju sta umrla Konrad Ramšek in Barbara Just. — V št. Jurju ob j. ž. je umrl posestnikov sin Franc Kostomaj iz. Cerovca. — V Bukovju je umrl 35 letni Jožef Kladnik. — V zdravilišču Dobrna so umrli: Eva F H« iz Zavrča, Jožef Mavh iz Sela pri Slovenjgradcu in Terezija Tschmein iz Gorice. — Na Vranskem je umrl Franc Weintznl, star 39 let. — V Celju so umrli: Jožefinn Furlan, Ida Sakšck, Ivan Lcben, Jožef llrovatin, Frančiška Mač roj. Ratajc, Anton Rebernnk in Marija Napotnik roj. Dobnik; vsi iz Celja. Dalje Roza Vovk roj. Stante, Amalija Cestnik iz Ar-novega sela. Franc Kolurič iz Prevorij pri Sv. Križu, Jožef Unctič iz Sv. Križa, Mairija Ram-šak roj. Baje iz Sv. Pankraca. Doroteja Matul iz Buč pri Gornjem Gradu, Gabrijela Vodo-pivec iz Toplic pri Zagorju in Frančiška Trepel roj. Hrastnik iz Polzele. Z Gorenjskega Poroke v kamniškem okrožju. V kamniškem okrožju so se poročili Janez Vavpotič z Rozo Bo-kalič iz Vodic, Hans Bergmeister s Floro Plob iz Kamnika, Jože Ulčar iz Kamnika z Marijo Vrhov-nik iz Komende, Janez Golob z Marijo Iskra iz Kamnika, Friderik Kokalj iz Kranja z Marijo Cerer iz Moravč. Jože Javoršek z Angelo šmon iz Moravč, Matija 1'odbevšek s Frančiško Leveč iz Blagovice, Janez Zore z Rozo Flerin iz Kamnika, Janez Pustotnik iz Blagovice z Angelo Kos iz Vač, Pavel Trobevšek z Marijo Štele iz Kamnika, Miha Saveri s Frančiško Seršen iz Kamnika, Ludvik Vesel s Pavlo Peterka iz Moravč, Vladislav Alešovec z Agato Hribar iz Ihana, Janez Svetlin s Frančiško Sojer iz Ihana, Janez Preklet z Justino Gradiše iz Kamniške Bistrice, Franc Malež iz Komende s Katarino Globočnik iz Cerkelj, Ludvik Juhan z Ano Liper iz Komende, Franc Novak s Pavlo Močnik iz Kamnika, Ciril Uršič z Marijo Pavlin iz Kamniške Bistrice, Viktor Grilc iz St. 1'oltna z Jožefo Vozel iz Litije. Anton Jemec z Ivanko Ručigaj iz Pod-gorice, Franc Bervar z Ivanko Pirš iz Kamnika, Franc Janež z Julijo Jagodic iz Dolskega, Albin Justin z Rozalijo Sirnik iz černuč, Franc Podgoršek z Ivanko Rosulnik iz Vodic, Ignac Berguš iz Komende z Ivanko Koritnik iz Cerkelj, Emil Kor-nič z Ivanko Vidmar s Homca, Franc Gubane z Ivanko Zumer iz Vodic, Matija Cerar iz Feldkirch-na z Marijo Zaje iz Kresnic, Franc Štebe z Ano Štebe iz Komende, Viktor Medved z Ljudmilo Spreizer z Vinice, Franc Zeichen iz Celovca z Vido Plesničar iz Homca, Jože Rovšek z Mihaelo Lavrin iz Dolskega, Anton Zavrl s Pavlo Kastelic iz Šmart-nega pri Litiji, Anton Leveč iz Mengša z Ljudmilo Močnik iz Blagovice, Janez Hauser z Ivanko Pod-bevšek iz Blagovice, Stanislav Karo s Heleno Ano Marijo Toman iz Moravč in Feliks Pogačar z Marijo Terezijo Horn iz černuč. V Šenčurju pri Kranju je umrl tajnik tamkajšnje hranilnice. Karel Bricelj. Podlegel je srčni bolezni. Dolga leta je uradoval v polno zadovoljnost in upravljal občinsko tehtnico. Smrt je pokosila tudi triletnega sinčka posestnika Fr. Globočnika. Iz Srbije Obnova Smedereva. Dan 5. junija 1941 bo za vse čase zapisan v zgodovini obstoja in razvoja smederevskega mesta. Tega dne je, kakor znano, prišlo do strahovite eksplozije zbranega streliva v tamošnji stari trdnjavi. Nesreča se je zgodila ravno v trenutku, ko so bile vse mestne ulice prepolne ljudi in ko je na postaji čakal na odhod vlak, prepoln šolske mladine, ki se je hotela vesela vrniti na svoje domove. Večina otrok in ljudi na ulicah in doma po hišah je našla smrt bodisi od drobcev razstre-1 jenih granat, ali pa pod razvalinami podrtih hiš in poslopij, število žrtev je doseglo številko 423. Mesto samo je pa bilo skoro izbrisano z zemeljske površine. Od 2493 poslopij in hiš, kolikor jih je imelo pred katastrofo Smederevo, je namreč ostalo nepoškodovanih samo 25 hiš. Popolnoma porušenih hiš ali pa tako močno poškodovanih, da so jili morale pozneje oblasti porušiti do tal, jo bilo 445, več ali manj poškodovanih pa 2025. Za obnovo uničenega mesta je bil takoj ustanovljen komisnriat, ki deluje še danes in vodi vso ukcijo za zgruditev in ureditev novega mestu. S pomočjo članov nemške vojske in prostovoljne delovne službe so najprej odstrunili razvaline in pokopali žrtve, med katerimi je bil tudi sin sedanjega srbskega ministrskega predsednika Nediča ,Dušan Nedič s ! svojo ženo in hčerko. Vse žrtve so pokopali v j skupnem grobu. Njihove kosti bodo pozneje prenesli v skupno kostnico. Od državnih uradov je komisnriat za obnovo Smedereva najprej i>o[>ravil poslopja državne bolnišnice, okr. načelstva, sodišča, gimnazije in cerkve. Vsa tehnična dela vodijo strokovnjaki. Za zgraditev novega mesta je arhitekt Mihojlo Radovanovič izdelal tudi nov glavni regulacijski načrt za Smederevo, ki se prav nič ne ozira na prejšnje ulice in objekte ter nn želje posameznikov. Načrt l>o dal Smederevu možnost za nemoten razvoj za več desetletij naprej. Vsa obnovitvena dela so izvajajo iz velikega državnega posojila, ki je bilo v ta namen odobreno. 5. Kar brž je Tom zasedel sedež poleg pilota. Zabrnel je motor in valovila je zračna plast. Letalo se je premaknilo, odsko-čilo — in že je plulo nad letališčem više. i s više... Tomu je igralo srce. Štefan je bil močno vesel pogumnega dečka. Zato mu bo povedal zgodbo o svojem doživljaju, kot mu je že večkrat obljubil. V primerni višini je Štefan letalo naravnal. Razlagal je Tomu, kje letita. Oj, čudo! Saj je Tom tod včasih že hodil, pa je potreboval za to cele ure. Na — danes pa le nekaj minut... To pa to! — Da! Tom bo pilot! Ko sta se vrnila na letališče, so pomočniki letalo spravili v hangar, Štefan pa je začel Tomu pripovedovati: Drobna Ifuhlianska kronika Zlmskoprl jetna nedelja. V soboto ln nedeljo je kaj zgodaj dopoldne posijalo umsko sonce na mesto in okolico. Mnogi so nekako čutili, da sonce spet pridobiva na moči in da je nekam toplejše. V sohoto .ie bil res prijeten dan. taka je bila tudi nedelja sv. Družine. Živahen vrve* se .ie razvijal na raznih sankališčih v Tivolskem gozdu in tudi na Golovcu. Mladina se je veselila pri sankanju, ki je tudi mladeniško lep Šport. Bilo je nekaj manjših nesreč. Nekateri so si poškodovalil noge, drugi roke. — Lepi, januarskomrzli dnevi so primerni 7,a drsanje. In drsalci vseh vrst, športniki in amaterji vživajo sedaj na ledu svojo veselje. Tzredno živahno je na drsališču pod Cekl-novim gradom, kamor zahaja tudi umetnic« v drsanju gdč. Sonja Palmetova. Prihn.1« gotove ure. da trenira in s« vadi v raznih baletnih plesih ln v izvajanj« čudovito lepih figur. Umetnica ima vodno mnogo ob čudovalcev. Izvaja razne figure in plese oh zvokih gramofona. — »Gospa, vso razpru dano!« Tako se je n. pr. ie v soboto dopol dne prHožila neka ljubljanska dama na prnm svoji znanki, ki ni mogla dohiti niti ene vstopnice za gledališko predstave. Obe gledaliSči sta bili popolnoma razprodani. Tudi Rokodelski oder je bil prav dobro zaseden. Kinoprodstnve zasedene naravnost do zadnjega sedeža. V nedeljo so meščani odhajali na kratko sprehode v naravo, ki Je bleščala od sonera. T.epo je uspela spravna pobožnost za vandalstvo na Ajdovcu. Po božnost lo bila v nedeljo popoldne v stol nioi. V Mostah eo župljani i lepimi pobož nostmi počastili sv. Družino, ki je patron moščanske cerkve. Čudno, a vendarle Je tako! »Vihar v kozarcu«. Razumem še vedno nc, kar predstavljati si ne morem..., tako poreče marsikdo, ko prebere ta naslov. V nedeljo ob 5 bo prva predstava te komedije, katero nam je »Rokodelski oder« pripravil za prijeten oddih in razvedrilo. Pridite! Opozarjamo na prodprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. Frvl solistični planlstlčnl koncert v le tošnli sezoni bo prihodnji ponedeljek, dne 19. t. m. v veliki filharmonični dvorani Nastopil bo eden največjih sodobnih pianistov. Gino Gorini, ki uživa sloves umetnika-pianista po vsej Evropi. Natančni spored bomo iaviti Danes pa že opozarjamo na klavirski koncert, priznanega umetnika. Za četek ho ob pol 7 zvečer. Vstopnice v knji garni Glasbeno Matice. Ponesrečenci v I,.tnhl.tanl. Nesreča ni koli ne počiva. Se vedno je največ poSkodh zaradi padca po stopnicah in na cesti. Lojze Jenko, 45 letni strojnik, je padel po stopni cen h In si zlomil levo roko v rami. — Ista nnsreča je doletela Angelo Golohovo, 56 let no ženo sprevodnika drž. železnic, ki .ie pri nadcu dobila hniSe notranje poSkodbe. — Miha Jnnželj, tn letni delavec, je padel in si hudo rsnil desno nogo. — Marija Žagar-Jeva. 16 letna hčerka snažilk0. a? I« usekala v levi nniec. ko je cepila drva. — Železničar. 4R letni Luirri Silvestri, «e je s paro hudo opaill po obrazu. V Ljubljani umrli od 1. januarja do 7. januarja 1943. Cebulj Frančiška rojena ObllSnik, 47 let, žena delavca, Pavšiceva 1; Jankovič Terezija rojena Finžgar, 62 let, delavka tobačne tovarne v pok.. Druga 45; Kavnič Vinconcij, 4G let, vlakovodja drž. žel., Gubčeva ul. 17; Cešnik Pavel, 57 let, trgovski zastopnik, Poljanska c. 13; Aznoh Uršula rojena MerSol, 85 let, zasebnica, Soteska 4; Samec Marija rojena Kompare, 08 let, vdova volctrgovca. Mestni trg 21; Lenassi Herman, 74 let. uradnik drž. žel. v p.. Ilirska ul. 28-1; Simone Janez, 86 let, mestni upokojenec, Grajska pl. 1; Widmajer Jožefa rojena Judež, 78 let, žena delavca, Galievica 70; Eleršič Ivan. 85 let, zidar, Jnpljeva ul. 2; Nečemar Vekoslava rojena Križni«, 44 let, žena premikača v p.. Sadjarska ulica 3. - V ljubljanski holnlšnlcl umrli: Baje. Maks. 63 lot, učitelj v p.. Barvarska steza 5; Jevšok Štefan, 8 mesecev, oskrbovanec mestnega zavetišča za Bežigradom; Trelc Andrej, 43 let, delavce. Sv. Petra cesta 43; ftegn Ivana. 44 let, Šivilja, fllehič 10, občina Ribnica; Kandare Alojzij, .15 let. delavec, Stari trg pri Rakeku; Rnvnohrib Ivanka, 39 let., žena posetnikn, Zaklanen 7, občina Horjul; .Tclnikar Mnks. 33 let. šofor. Celovška e. 202; Ilovar Frane, 58 let. kovač, St. Vid pri Stični; Za.ie Frančiška, 5 let, hči posestnika, Hrnstjo 2, občina Grosuplje. Gledališče OPERA: Torek. 12. januarja: Zaprto. — Sreda. 13. januarja ob 17; »Ln Boheme«. Red A — Četrtek, 14. ianuarja ob 17: »Thais«. Red B. — Petek, 15. januarja ob 15: »Slepa inlš«, opereta. Izven. Znižano cone od 18 lir navzdol. — Sobota, 16. januarja ob 17: »Beg lz seraja«. Premiera. Hed 1'reinierski. V soboto H. t. m. bo premiera Mozartove opere: »Bog lz seraja«. Mozart je napisal to delo v času svoje zaroke s Konstanto \Vebrovo, po kateri nosi glavna ženska partija te opere svojo ime. Značilno je za to opero iz rokokoja, da vsebuje orien-talske motive Tu je uporabil Mozart prvič tolkala za karakterizaeijo perzijskega okolja. Vsebina opere pokaže ,kako ugrabi zaljubljenec s pomočjo sluge svojo zaročenko in njeno spletično iz eeraja. kjer živitn kot sultanovi .letnici. Delo bo dirigiral A. Nef-fat; režija in scena; C. Debevec; zborovodja: Ii. Stmonitl. DRAMA: Torek, 12. januarja: Zaprto. — Sreda, 13. januarja ob 17.30: »Oče«. Red Sreda. — Cetrtok, 14. januarja ob 17.30: »Primer dr. Hlrna«. Red fletrtek. — Petek, 15. januarja ob 17 30: »Poročno darilo«. Izven. Zelo znižane c.ene od 12 lir navzdol. — Sobota 163. januarja ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 17. ja nnarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno, RADIO. Torek. 1!. januarja: 7.30 Operetna glasna. — 3 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. - 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Napevi in romance. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — | 18.05 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboro« I /enih Sil v slovenščini. — 13.10 Koncert ra-: dijskega orkestra, vodi dirigent D. U. Sija- nco. — Pisana glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.10 Pisana glasba. — 14.20 Godalni orkester vodi dirigent Angelo — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Nupoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročil« v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20,30 Ifcbor liapevov lz Lombnrdijeve opere »Gospa iz Teb«; orkester in zbor vodi dirigent Gallino. — 2-1.15 Koncert sopranistke Ksenije Kušej. — 21.35 A. Nicotera: Pogovor b Slovenci — predavanje — 21 45 Pesmi za vso okuse vodi dirigent Segurini, — 22.30 Pisnna glasba, — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne; mr. Sušnlk. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanlšček,. Gosposvetska 4; mr. Bohinc ded.. Cesta 29. oktobra 31. Poizvedovanja Dne 11. t. m. Je našel Jože Zupanfti usnjeno dnmsko roknvico pri strelišču na Dolenjski ee«ti. Dobi so: Ižanska e. 129. Našit so se 3 kljufkt nil obroču na VI-dovdnuski e. Dobijo se v Škofiji pri vratarju. Zgubljen le bil šop ključev (5 kom.). Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti nagradi v česalncm salonu Gjud Aleksander. Kongresni trg 6. Izgubita se Je v soboto na živilskem trgu železniški legttlmncijn. glaseča se na ime TroSt. Prosim najditelja, naj jo odda proti nagradi v Bezenškovi ullcci 32 ali X upravi »Slovenca«. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili Najstarejše špedicijsko podjetje v Ljubljanski pokrajini Ustanovljeno 1876 RL ki-. * V'A • ••M i j IMBfiBBB v•„ ' ! 1 Lastno konces. carinsko posredništvo. Konces. javna skladišča z direktno zvezo s progo državnih železnic. — ZASTOPSTVO v vseh trgovskih in industrijskih centrih tuzemstva in inozemstva anzs 477 ljudi je zgorelo v gledališču Znane so nekatere nadaljnje podrobnosti o žalostnem požaru, ki je nastal v gledališču »Cocoa-nut Grovve« v Bostonu. Po ugotovitvah preiskave se zdi ugotovljeno, do je požar povzročila neka plesalka, ki je v svoji nepazljivosti vrgla ogorek cigarete na stare kulise na odru. Nadaljujejo se očiščevalna dela v ruševinah pri čemer so zaposleni ognjegasci in delavci. Ugotavljanje žrtev se zelo težko razvija, kajti mnoga trupla so v obupnem stanju, nekatera pa popolnoma zoglenela. Pri vratih, ki so z odra vodila v dvorano, so našli trupla kakih 15 oseb, ki so se t?m zbrale v upanju, da se bodo rešile. Število mrtvih se je dvig. nilo na 477. Mnogi izmed ranjenih in opečenih se bore s smrtjo. TEL. KINO MATICA 22-41 Pretresljiva ljubezonska drama o hlnznl lepotici po romanu Edmonda do Amlcisa : »CARMEIiA« V glavnih vlogah Pal Javor, Dorls Durantl Privlačna ganljiva vsebina. Naravni posnetki PREDSTAVE: ob delavnikih 14.30, 16.30 In 18.30; ob nedeljah 10.80, 14.30 In ob 18.30. TEL. KINO SLOGA "-30 Največji film režiserja Nunzlo Malasomrna, pravo čudo kinematografsko tehnike »DŽUNGLA.« V glavni vlogi: Vlvl Citvl. Albert Schoenhals. Marto Ferrari, Camllio Pllotto ln drugI. PREDSTAVE: ob delavnikih od 14 30 dalje, ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30. Konec ob 20.15. KINO UNION Pustolovščine ln kazen največjega osvajalca ženskih src »DON .TUAN« Adrtano Rimoldl — Carla Candlant PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.15 : ob nedeljah in praznikih ob 10 30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30 7.a vedno nas Je zapustil naš ljubljeni soprog, stali oče, gospoil Ladiha Jože t žel. zvan. v pok. v nedeljo, dno 10. januarja 1943, ob 10, previden s tolažili svete vile. — Pogreb bo v torek. 12. januarja 1943, oh pol 4 z žal. Iz kapelo sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Bistrica, dne 10. januarja 1943. Žalujoči: F reji č I 5 k a, soproga. Frančiška Erbor. vnukinja, Matevž Ladiha, brat ln ostalo sorodstvo ^Miaam Umrl nam jo v nedeljo, dne 10. januarja naj zlati atek, mož, brat, stric ln svak, gospod Albin Razpotnik šolski upravitelj Pogreb bo v torek, 12. JonuarJn 1943, popoldne Iz Semlča k Sv. Duhu. Trlporočaino ga v tiho molitev. Semič, Ljubljana, dne 11. januarja 1943. Neutolažljiva žena, hčerka, sestra, brat ln ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretresljivo vest, da nas je naša zlata mamica, oziroma hčerka, sestra in svakinja, gospa Ivica IClemencie danes po daljši, težki bolezni, previdenn s sv. zakramenti, za vedno zapustila. K večnemu počitku spremimo našo nepozabno pokojnico v torek. 12. jan. 104.3, ob 3 pop. z Zal. iz kapelice sv. Krištofa, na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani, oiiranite našo ljubo, nesrečno Ivico v lepem spominu! Rakek, Liubliana, 5f. Vid. Beoqrad, Padova. dne 10. januarja 1943. V u k i c a, hčerka — J o s I p I n a , mati Joško, brat, Albina Traven, Ida Naumovlč, Nada Zuccato, sestre Rodbine: Klemenčič, Traven, Naumovič, Zuccato Zahvala Prisrčno se zahvaljujemo za vse iskrene izraze sočulia in počaščenia oh boleči izgubi naše ljube mame. cospe Marije Samec ki je tako kmalu sledila našemu nepozabnemu očelu v lepše življenje. Sveta maša zadušnica za ljubo pokojno bo darovana v četrtek, 14. januarja 1043. ob pol 8 ziulrnj v stolnici. Liubliana, 7. januarja 1943. Samčevi Po kratkem trpljenju nas ie v 80. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni dobri oče. stari oče, tast in stric, gospod Karel Ravnikar služitelj finančne direkcije v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 12. januarja 1013. ob 4 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana v petek. 15. januarja ob 7 zj. pri sv. Jakobu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1943. Žalujoče rodbine: RAVNIKAR, SIRCA, DE2MAN, KODRAN K svojemu Stvarniku po večno plačilo jc odšla, po dolgem trni jen ju. naša predobra mati, gospa Antonija Češnovar roj. Dvorsky Pogreb ljube pokojnice bo v torek, dne 12. januarja 1943, ob pol 3 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Molite zaniol Liubliana — Renicci — M a ni o o Janko, mož — Janez, Saško, sinova TOMAŽ POKLUK AR: s ..........••••• !••"••!•>•••••"•>!• k :::::::::• •:::::::::::::::::::::::::::::. .s:: :::: 20 I(|j| !iil!;i iHnRWi!l!ii!E! BELE ZVEZDE« jsni iiiir ::::::::: iiiiiiiii&mh »ns! . ..:::::: :::::: iliiiC is!:! ;■** j Matevža «.je prav ta vsakdanjost kaj kmalu ozdravila. Nič več ni sanjal o skrivnostni podobi mesta pod gradom. Je tudi marsikaj senčnatega v tej veliki človeški naselbini; to so tisti, na pol izobraženi gospodiči, ki nosijo svoje glave pokonci in razkazujejo brata osla v bogati obleki; to so krčme, ki so na glasu po slabem vinu; to so falirani študentje, ki so ves dan na ulicah in prodajajo vso, kar imajo — svoj dolgčas; to so možički, ki postanejo sitni ali otročji, kadar se naberejo svojih četrlink; to so ženske, ki opravljajo — in dame, ki skrbijo za svoje plemenite mačke. Mesto je lejro le tedaj, kadar hrepeniš po njem in ko ga gledaš od daleč, da no vidiš podrobnosti, da ne čuješ operete vsakdanjosti. Matevž ni bil prav nič razočaran, ko mu je tožila Majda o težavah, ki jih ima doma. Saj to je vedel, da se bo trgovec Vorina upiral, da bi dal svojo hči na kmete. Ali ga bo morala Majda ubogati? Če bi bila edina hči, bi se dalo o tem govoriti; tako pa, pet jih je v hiši, pa bodo eno žo pogrešali. Zgodilo se bo, I | 11% JP kakor bo hotela Majda: če bo vztrajala, bo fjostala njegova žena, če si bo premislila, pa ne bo. »Ko bom imel diplomo v žepu, bom govoril z očetom,« ji je povedal odločno. »Nikamor se nama ne mudi, zakaj ti rabiš časa, da si boš vse od začetka do konca premislila, tvojim doma pa bo tudi šlo v glavo, da jemetija ni beračija.« »Ah, če ne bi bil tako svojeglav, bi šlo vse tako lepo gladko,« mu je očitala. »Duša draga, ne gre za svojeglavost; so dolžnosti, ki jih lahko obračaš kakor ponošeno obleko, so pa tudi take, ki zahtevajo celega človeka. Če ne boin jaz odvetnik ali kai podobnega, bo lo moj sin, če bo hotel. Stvar se bo samo pomaknila za en rod naprej « »To mi moraš obljubiti, da bova dala vse otroke v šolo,« mu je dejala, kakor da jo že sedaj skrbi, kaj bo z njimi. »Vse bova dala v šolo, če iio božja volja taka. In boš videla, da se bodo pulili za to, kdo bo prevzel doma. Poglej tele roke: krepke so in trpežne, pa bodo zalegle toliko, kot so očetove in dedove. To, kar je v gluvi, pa na bo plesnilo; še nikoli ni škodovalo posestniku in lesne- j mu trgovcu, če dela tudi z glavo. Marsikateri stroj bo še zapel pri Andraževih in bo delal za pet ali deset parov rok. Česar ne bom mogel sam, bom dosegel s pomočjo zadrugo. Samo zdravja je treba in pameti.« Majda ca je še spraševala, kako misli, če bosta lahko kupovala knjige, če bosta šla kdaj v mesto in če se ne bodo ljudje norčevali, če jo bodo videli kdaj v smučarskem dresu. »Zemlja ni skopa in gozd tudi ne, če ima pridno ljudi okrog sebe. In kdor opravi svojo dolžnost, si lahko privošči tudi smuči, pa še marsikaj drugega, če hoče in zmore.« Nekoč, ko je bil posebno dobre volje ji je celo obljubil, da ji bo postavil kopalnico, pa še več: domačo parno kopel ali sauno, o kateri j je bral, da jo imajo na Finskem pri vsaki kmečki hiši. To je bilo za Majdo bodrilno: imela bo kopalnico, po vrhu pa še kmečko sauno, kakršne ni v mestu. Ali ji je Matevž preveč obljubil? Tolažil se je, da ne, zakaj po naravi je bil podjeten, na gruntu pa so je tudi poznalo, da so mu štirje rodovi posvetili svojo moč, pamet, podjetnost... vse svoje zdravo življenje. Med Andraževimi ni bilo pijancev in tudi ne malodušnežev. Doslej je šlo navzgor, tudi vnaprej ne sme iti po ravnem. Začelo je deževali. Matevž je sedel spet pri knjigah in se pripravljal za izpite: Majda pa jc sedela doma in pleila za zimo. Na trcu je bilo le še malo ove- lega grozdja, videl si pa zalo tem več dišečih jabolk, hrušk, orehov, kostanja in drugih dobrot letine. V klubu so spet začeli z jesenskimi gozdnimi teki in z gimnastiko za smučanje. Tu pa tam je bil tudi Matevž med njimi. Kadar koli je čutil kipeče sile, ki hočejo sprostitve, je vzel tekalne čevlje ter se spreletaval s fanti okrog šišenskega hriba. Lahko bi krenil v krčmo, srebal četrtinke in si prižigal cigarete, kar bi ga telesno umirilo, loda to se mu ie zdelo nečedno. Tekmoval res ne bo več, vzpodbudno pa je vedeti, da bi še lahko* če bi hoiel. S'tekači je šel samo tedaj, kadar ga je srbelo v mišicah, z Majdo pa je bil marsikdaj na sprehodu. Eno leto je šele od tega, ko sta veliko hodila in oblikovala svoj svet; letos gradila čisto novega. Bliža se spel doba ad-ventnih belih zvezdic, vendar ni časa za mehko, otožno čustvovanje. Matevž mora končali izpile. Maida pa bo morala v gospodinjsko šolo. Ko bo prišel čas smučanja, se bosta veselila snega in bosta mislila drug na drugega: Majda na klancih |)o Oolovcu in JJožniku, Matevž pa doma pri Sv. Lovrencu. »Čez zimo se bova z očetom o vsem pomenila in na pomlad bodo prišli zidarji. Dve sobi bodo uredili samo za naju. Okna bodo povečali, da boš videla zjutraj vso dolino tja do vrhov Kozjaka na nasprotni strani. Ko se bodo vrnile la-stovire in pletle cnezda v svislih. bom uredil še vrt, kjer bo toliko cvetja, da Iki dišal ves breg. Ko bom videl, da ie vse lepo in vse pripravljeno, hom prišel še enkrat k tebi in te vprašal, če hočeš z menoj.« »Matevž, sem ti že davno povedala, in je grdo. da tako govoriš!« »Bom vprašal očeta, sem hotel reči.« »Roš hud, če bo okleval?« »Tedaj hom vprašal še tebe. In če me ne boš odbila, ti bom kupil vozni listek do Sv. Lovrenca, več pa ne boš rabila. Večerjala bova že doma.« »Ne, brez vsega me ne bo pustil od doma.« se je bodrila. Težko hi ji bilo, čr> hi morala praznih rok k Andraževim. Bi pa šla. zakai Matevžu je dala besedo. »Srce boš vzela s seboj in roke. vse drugo bosta dala Bog in naša dobra zemlja.« Ne. Matevž ni nikoli mislil na doto Bil je tak, da je bi! očnice bolj vesel kot cekina. Rad pa jo je poslušal, svojo Majdo, kadar je govorila o svoiih prednikih in sorodnikih. To je čutit in vedel, da ne bodo otroci samo njeni in njegovi, da bodo oživeli v njih tudi značaji ljudi, ki žr davno spiio pri Sv. Križu ali pri Sv. Lovrencu. Zdrava kri in zdrav rod, to je dota. po kateri hrepeni Matevž O to j doti lahko razmišlinS. prešteli ali dognati pa ie ne moreš. To doto samo čutiš: že dejstvo samo. da ima Majdo tako rad, je Matevžu poroštvo, da ie le ona ti«ta. ki mu je odbrana za življenjska družico. Dobri Roc ie namreč človeka tako ustvarit, da mu ie dal marsikaj slutili in čutiti, česar ne dožene z razumom SS s&rrs^s m*?® >ri au- vmtA «v» & Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem KOSTA AN ION krojaški atelje Ljubljana, Pražakova 3_ JANČIČ IVAN pleskarstvo - soboslikarstvo Ljubljana, Celovška cesta 67 Srečno novo leto 1943 želi svojim cenjenim gostom in prijateljem KAVARNA »EVROPA« v Ljubljani ANTON TONEJC J\c£no novo Ceto> 1943 Svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno novo leto FRRNJO MEDIC tovarne olja, lakov in barv JOS. WEIBL NRSLEDMIK JULIJ WEIBL TVRDKA DRAGO S C H W A B LJUBLJANA Ulica 3. maja 7 Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi srečno in blagoslovljeno novo leto elektrotvrdka A. VERBAJS - LJUBLJANA LJUBLJRNR, Čopova ulica 10 Stcito, mir in frlaBOSlou w novem letu želi vsem svojim naročnikom, odjemalcem in prijateljem JOSIP REBEK ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7 Srečno m veselo novo leto želim ivojim cenjenim strackam in se priporoiam še cadalje ALOJZIJ ZIDAR kovaški in podkovski mojster Ljubljana, Jegličeva ul. 15 Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina T. EGER LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 V LJUBLJANI — PRED ŠKOFIJO 5 IN NJENA PODRUŽNICA MIKLOŠIČEVA C. 5 ZALOZNISTVO „NASA KNJIGA Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem BRECELN1K ALOJZIJ mesarija Ljubljana, Celovška c. 93 Srečno novo leto želi vsem prijateljem" in znancem IVAN VIŽINTIN stavbno podjetje Ljubljana, Močnikova ulica 13 ANTON SFILICOJ LJUBLJANA Frančiškanska ulica 1 M® V/s sssss« sinili Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodi? Urednik: Viktor Cenili J&ečno novo žeto vsem cenjenim odiemalcem, prijateljem in znancem želi IVAN N.RDRMIČ prva kranjska vrvarna LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31 Zahvaljujemo se vsem našim cenj. odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter jim želimo sutno itoim leto KNJIGOVEZNICA LJUDSKE TISKARNE Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/H. ELHOMfl-]. Slejko novo- leto J stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 3 SREČNO NOVO LETO želim svojim cenjenim odjemalcem Zeleznina Koutny - Cerne Jože Ljubljana, Celovška cesta 59 A. KAJEEŽ Ljubljana, Miklošičeva cesta 14 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem BRSTRR FRANC splošno strojno mizarstvo Kočevje Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem GASTRAUN nasl. DOLENC SILVA dežnikarstvo • Ljubljana, Prešernova ulica 42 Veselo in srečno novo leto želi gostilna »Pri Korelnu« »NA-NA« J>x6to novo ieJbo žen veletrgovina galanterije in pletenin OSVRLD D0BE1C Ljubljanaj Pred Škofijo 15 Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi JOŽE KLflNJŠČEK trgovina z usnjem in kožami LJUBLJANA — Levo dvorišče »Figovec« A. Fogazzaro: Palača oh jezeru Videla ga je popolnoma mirnega in zadovoljnega. Saj si ni mogel niti od daleč predstavljati tajno bol svoje hčerke. »Sto mu kdaj govorili o verskih vajah?« jo jo liho vprašal duhovnik. »Naravnost nikoli,< mu je prav tako tiho odvrnila Edita. »Spoved mu je tako odvratna. Spremljal me je parkrat v cerkev, ko sem šla k spovedi, a je bil potem tako žalosten in mrk. Ubogi oče! Kako hudobne tovariše je imel, da so tako zagrenili njegovo srce. Niso mu ga sicer pokvarili, a napolnili so mu dušo z nizkotnimi predsodki.« Cerkovnik je stopil na vrt. Pozdravil je župnika in odšel po cerkvene ključe. Župnik se je poslovil od Edite, ki je še obsedela na obsidku. Komaj je ostala sama, jo je prevzela moreča žalost. Ljubila je, a se je odpovedala tej ljubezni. Vendar pa se ji je zdelo, da je šele zdaj popolnoma zgubila Silla, ko se je ta vrnil v Palačo k Marini. Nekoliko minut pozneje so se v toplem mraku oglasili zvonovi. Editi se je zdelo, da kličejo: »Zbogom, sladka ljubezen, blažena mladosti« Vrnila se je v hišo, a tudi tja jo je zasledoval glas zvonov. Odšla je v očetovo sobo in zaprla okna. Čutila se je bolj mirno. Začela je urejevati očetovo obleko in mu odgrnila posteljo. Vse jo delala z neko materinsko skrbnostjo. To delo jo je popolnoma umirilo Nenadoma je zaslišala Marto, ki jo je klicala. Vprašala jo je, če želi, da odideta skupno v cerkev. Dospeli sta v slabo razsvetljeno cerkev prav v trenutku, ko jo župnik stopil pred oltar. Edita se je zatopila v molitev, a kmalu so njene misli krenile drugam. Vrnila se je k izletu, na katerem io je Marina vprašala o Siliti, ji pripovedovala o bratranru in ji razlagala svoje mnenje o zakonu. Spomnila se je na njene besede: »Če boste kdaj slišali govoriti zoper mene, spomnite se tega večera.« Nato se je v mislih sprehajala v Milanu s Sillom In ga poslušala, ko ji je govoril o Marini in čitala posvetilo, ki ga ji je napisal v knjigo. Tako ie bila zatopljena v svoje misli, da ni opazila, da jc pobožnost minila. Šele ko ji je nekdo ]M>loži! roko na ramo, se je zdramila. Bil je oče. »Pravkar sem se vrtiii,« ji je zašepetai. »Želiš, da ostanem nekaj časa tu s teboj?« »Dt\, očka. Gotovo si utrujen. Sedi.« Tudi sama je sedla in vzela njegovo roko med 1 svoje. Steinegge je nekaj časa molčal, nato pa je dejal boječe: »Je že končano?« »Da, očka. Me hočeš počakati zunaj?« »Ne, ne. Ali bi ne mogla moliti skupaj?« Stisnila mu je roko. »Govori ti,« ji je dejal. »Misliva na meter,« je odvrnila Edita. »Naj ona govori Bogu za naju, naj ga prosi razsvetljenja in miru za naju obe. Naj mu pove, da iz srca odpuščava vsem tistim, ki so nama prizadejali kaj zlega. Kajne očka, da odpustiva prav vsem?« Sleinegge ni odgovoril. Njegova roka je trepetala med njenimi. »Reci da, oče. Saj sva zdaj tako srečna.« »Oh, Edita! Če bi šlo za tiste, ki so storili kaj hudega samo menil...« »Vsem, oče, vsem.« »Potrudil se bom.« Cerkev je bila prazna. Cerkovnik je že zaprl stranska vrata in župnik je prihajal po sredi cerkve. Oče in hči sta stopila iz klopi in odšla skupaj z njim. Na pragu je Edita za hip obstala. »Kako je lepol« je vzkliknila, Nelio je bilo jasno in zvezde so migljale na nebu. Vel je rahel veter. Grmovje na pobočju hriba za cerkvico je šumelo. »Škoda, da ni meseca,« je pripomnil Steinegge. »Kaj je novega v Palači,« je čez nekaj časa vprašal župnik. »Grofu je nekoliko bolje. Zdi se, da snočnji napad ni imel hujših posledic.« »Edita, ta hiša, ta hišal« je vzkliknil Steinegge, ko je župnik odšel. Naredil je nekaj korakov naprej, dvignil roko in mnlial z njimi po zraku. Edita ni spregovorila, dokler nista prišla do župnišča. »Mislila sem, da vas sploh ne bo več, je do-jala Marta, ko jima je odprla vrata. »Kako je gospodu grofu?« »Nekoliko bolje. Ali greva še nekoliko na sprehod, Edila?« Deklica je prikimala. Krenila sla proti vasi. Steinegge je začel pripovedovali o svojem obisku v Palači, kjer je videl grofico Fosko in Ivanko. Preden ga je pozdravila, je grofica vzkliknila: »Zdaj je prišel pa še tale!« Ko pa je pozneje zvedela, da so je nastanil v župnišču, je bila silno prijazna. Edgar Wallace: Skrivnost skrivljene sveče Roman »Kdo?« ga je izzivajoče vprašala. »Sumim, da se je vrnila vaša mati,« je odgovoril. Njen lepi obraz je sprelelel ironičen nasmešek. »Moj Bog, Tommy,« je rekla kakor vnevoljena, »ali mislite, da bi mogla obdržati mamo kje v predmestju, ne da bi vi o tem obvestili vsega sveta?« »O, vi mala nehvaležnica!« ji je rekel. Prišla sta do \vhitevallske straže na konjih in se je poslovil. »Če spada to v vaš poklic,« mu je rekla, »bi morali napraviti svojo dolžnost in ustaviti za trenutek promet, da bi mogla čez cesto.« »Da bi ustavil promet, draga moja?« je ugovarjal. »Seveda,« je odvrnila užaljeno, »saj ste policist.« »Samo kadar sem v uniformi,« ji jc rekel in jo urno vodil čez cesto. Ko se je vrnil v mračni whitehallski urad, je bil drug človek, človek s srcem, ki je plalo in kipelo od veselja in ponosa, ker jc našel najdragocenejši zaklad življenja. XVIII. T. Ks. je sedel za pisalno mizo, podpiral glavo z rokami iu bil slabo volje. Čeprav je bila zadeva, ki jo je reševal, težka, je vendarle hitro skočil naproti gospodični, ki jo je smehljajočo se privedel Mansus, ves nenavadno slovesen in skrivnosten. Belinda Mary je ta dan kar žarela. Oči so se ji nenavadno veselo lesketale. »Nekaj posebnega vam imam povedati, a ne vem, kako naj bi začela,« je rekla. , »Začeli ste izvrstno,« je menil T. Ks. in ji odvzel muf. »O, res je nekaj izrednega,« je živahno poudarila, «nekaj tako čudovitega, da kaj takega niste nikdar slišali.« »No, se bomo za to posebnost temeljito pozanimali,« so je ljubeznivo pošalil T. Ks. »Ne, ne, ne šalite se,« ga je prosila. »Zdaj res ne vem, kako bi povedala, a je nekaj, kar vas kratkomalo...« Premolknila je, iščoč primernega izraza. mm »Spravi iz kože,« je menil T. Ks. »... ob Čemer boste kar ostrmeli,« je nato rekla in slovesno potrdila z glavo. »Opozarjam vas, da imam vedno toliko stvari, ob katerih moram strmeti,« je rekel smeje se. »Sicer pa, kdor pozna vas, ne more strmeti nad ničemer več.« »To pa je lahko zelo, zelo ljubezniv poklon, ali vsaj velika, velika vljudnost,« mu je previdno odgovorila. »Sprejmite mojo izjavo kot zelo, zelo ljubezniv poklon,« ji je smeje se odgovoril. »Zdaj pa na dan z zgodbol« Belinda Mary je odločno odmajala z glavo. »Ne morem vam nič povedati,« je rekla. »Zakaj potem takem, vraga, začenjate?« je bil upravičeno hud. »Prav zato, ker sem hotela povedati, da nekaj vem.« »Moj Bog,« je zamrmral, »vi gotovo vse veste. Belinda Mary, vi ste res najčudovitejša deklica.« Sedel je na rob naslanjača in ji položil roke na rame. , »Zakaj sle bili slabe volje, ko sem vstopila?« »Nič, nič takega. Ali sle slišali, da bi o kom govoril? O Johnu Lexmanu?« Pritrdila je in T. Ks. je opazil, da se Je živahnost njenih oči skalila. »Ali vam je slabo? Se ne počutite zaradi česa dobro, kaj ne?« jo je zaskrbljen vprašal. »Ne delajte se neumnega,« mu je odgovorila, »nadaljujte in mi povejte kaj o gospodu Lex-manu.« »Pripravlja se na pot v Ameriko,« je nadaljeval T. Ks., »a preden odide, bi rad imel še neko predavanje.« »Predavanje?« »Čudno se vam zdi, kajne? A vendar hoče predavati.« »A zakaj?« je vprašala. T. Ks. je napravil obupno kretnjo. »To je skrivnost, ki mi ostane zastrta, razen če...« Stisnil je ustnice in zamišljeno gledal gospodično. »Včasih,« je nadaljeval, »bije človek v svoji notranjosti hud boj med svojo boljšo nravo in med podlo in vsakdanjo poslovno. Tako ima tudi mene zdaj, da bi šel poslušat predavanja Johna Lexmana, z druge strani pa me nekaj odbija.« »O tem hova govorila pri obedu,« je reki« gospodična in ga odvedla iz sobe.