teto LXV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v ïetrtek, dne 18. marca 1937
Štev. 64a Cena f.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 12P Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Ш
SLOVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 29-92. 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34') za inserate; Sarajevo štv 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797
U pra vu : Kopitarjeva ulica štev. 6.
Za naše zadružništvo
Mogoče so se nekateri naši čitatelji že na-Vcličuli tega našega stalnega naslova za članke in razprave, toda zdi se nam potrebno o stvari še iu šc pisati, ker gre za bodočnost našega zadružništva, ki je tvorilo vedno enega izmed temeljnih kamnov vsega našega gospodarskega lidejsl ovanja in katerega sedanjo ohromelost vsi naravnost ali posredno čutimo. Zato je prav, da zopet in zopet podčrtavamo važnost tega vprašanja za vse naše gospodarstvo sedaj v iu bodoče, zlasti pa da opozorimo vse merodujne faktorje na to.
Z novo uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov je nastal za naše zadružništvo nov problem, ki je znatno težji kot je bil doslej samo problem dviganja vlog, kakor smo ga imeli že od leta 1931 dalje. Gre za odstop velikega dela terjatev naših zadrug Privilegirani agrarni banki in s tem izgube naše zadruge velik del aktiv, za katere dobe samo protiterjatve pri Privilegirani agrarni banki, delno pa državne papirje. Za te je obrestna mera samo 3%, dočim morajo zavodi sami plačati vlagateljem večje obresti in jim tako ne preostaja drugega, kot da vlagateljem zopet znižajo obrestno mero ali pa gredo pod zaščito. V resnici se je mnogo zadrug odločilo za slednjo pot in spet lahko čitamo v Službenem listu, kako številnim zadrugam je bil dovoljen odlog plačil. To pa tudi ne pomeni rešitve vprašan ja, ker se s tem končna rešitev zopet odloži res sicer za nekaj let, v katerih so lahko marsikaj izpremeni, na drugi strani pa zopet vemo, da se sedanje stanje prav dolgo drži.
Ni pa za naše zadruge samo vprašanje, kako bodo uredile zadeve s sedanjimi kmet-skimi dolgovi, ampak vedno bolj se vprašuje vsa slovenska javnost: kaj pa bo v bodoče s kmetskiin kreditom pri nas. Brez kmetskega kredita sicer sedaj že dolgo shajamo, toda s kakšno škodo za kmeta samega, ki mu je bila odvzeta v veliki meri kreditna sposobnost, pa s še večjo škodo za vse narodno gospodarstvo sploh. Tudi pri nas bi vzgon gospodarstva na bolje šel hitreje in hitreje bi prišli do boljših časov, če bi imeli dobro organiziran kmetski kredit, za katerega nekatere druge države naravnost vzorno skrbijo. Tega danes ni misliti pa moramo nanj, saj vendar ob vsaki priliki povdarjamo, da smo kmetska država in da je icmet steber države, zanj pa v važnih njegovih življenjskih vprašanjih nič no storimo.
Zato je treba zopet povrniti kmetu kredit in osposobiti zlasti njegove organizacije, da mu ga dovolj in po primernih garancijah dajo. Poudarjamo njegove organizacije, kajti zadruge so organizacije slovenskega ljudstva, ki so kot njegove organizacije vedno delale zanj in niso pri tem iskale dobičkov. Poudarjamo pa njegove organizacije tudi še z drugega stališča. Pri nas so pokazali poskusi v bližnji in daljni preteklosti, da ne morejo teh organizacij nadomestiti nobene druge, pa še tako privilegirane in fundirane organizacije. Posebno velja to za Slovenijo, kjer so take organizacije doživele doslej le neuspehe, niso pa nič pomagale našemu kmetu, pa tudi v drugih pokrajinah države se niso izkazale tako kot bi bilo želeti i v interesu države i v interesu kmetskega stanu samega.
Če bi naše zadružništvo prišlo do novih likvidnih sredstev, bi lahko pomirilo z njimi vlagatelje in pritegnilo tako nove vloge, katere bi lahko porabilo v okvirju danih možnosti za nove kmetske kredite. To bi poživilo ves naš denarni trg, država bi prišla do večjih koristi od tega in naš kmet bi si lahko zopet opomogel od sedanje kreditne krize. Zato je potrebno, da sc najdejo za zadružništvo potrebna sredstva. Če so druge države našle milijarde denarja ne samo za obnovo likvidnosti svojega bančnega aparata, če so našle milijarde za kritje izgub denarnih zavodov, pa se ne bi moglo najti pri nas potrebnih sredstev za vzpo-stavo samo likvidnosti? Če danes lahko država mobilizira po pol milijarde zasebnega denarja v obliki državnih blagajniških zapiskov za druge svrhe. ali sc ne bi mogla najti sredstva tudi za obnovo likvidnosti našega denarstva? Saj bi tu sredstva, kot smo videli tudi povsod drugod, prišla kaj kmalu nazaj v državno blagajno, oziroma odkoder so prišla, ker bi jih lahko denarni zavodi s postopnim izboljšanjem položaja vrnili državi, odnosno njenim ustanovam. Izkušnja nas o tem dobro poučuje in zakaj se ne bi od dobrih vzgledov nekaj naučili, pa prenehali s prakso, da uvajamo nekaj preveč svojega in povrhu še slabega, če je pa kaj dobrega, pa zopet ne maramo, češ da je tuje. Če bi se vedno držali tega, bi bilo tudi v naši državi prihranjenega marsikaj i vodnikom države, pa tudi vsem državljanom, ki čutijo posledice že leta trajajoče krize vsega našega kreditnega aparata, lio ne morejo privilegirani denarni zavodi nikdar nadomestiti naših domačih zavodov, posebno pa zadrug.
Danes more za likvidnost denarnih zavodov, zlasti pa zadrug poskrbeti edino država, ali sama naravnost, ali pa s pomočjo svojih denarnih zavodov. Vidimo tu res že začetke takega dela, saj je Drž. hipotekama banku odobrila trem velikim slovenskim mestnim občinam 53 milijonov dinarjev posojila na 15 let. kur bodo lahko porabile za vpostavo likvidnosti svojih mestnih hranilnic. Vidimo tudi že ugodne posledice tega ukrepa. Tako je mestna hranilnica ljubljanska do danes oprostila plačilnih omejitev vse svoje vloge do 10.000 Din in sc tako' polagoma oprošča svoje zamrznjc-nosti. Toda ta akcija je obeegla samo del naših denarnih zavodov, dočim se vprašanje likvidnosti našega zadružništvu še ni premaknilo z mrtve točke vkljtib vsem prizadevanjem.
Zato je treba iti še korak dalje i n z odločno gesto v p o s t a v i t i t u ti i 1 i k v i d n o s t našega zadružništva. Zato so poklicani privilegirani denarni zavodi, ki so imeli in še imajo največ koristi od sedanjega položaja zasebnih denarnih zavodov To so Narodna banka. Poštna hranilnica in Drž. hipotekama banka. Posebno prva ima danes skrbeti tudi za pravilno delovanje kreditnegu sistema in ima tudi največ možnosti pomagati
Nemški „hodnih" v Ukrajino
Razodetja angleškega in francoskega resnega tiska
Avstrija, Madjarska in Češkoslovaška snujejo obrambni blok ?
Pariz, 17. marca. TG. Tukajšnji »Temps« objavlja daljši članek svojega diplomatičnega sotrudnika Bardouxa o »nemških načrtih v vzhodni Evropi«, članek se nanaša na izvajanje angleške revije »The Ecconomist« z dne 6. marca t. 1. o istem predmetu.
Člankar trdi, da je bilo potovanje generala Goringa v Rim usodnega značaja za bodočnost Evrope, kajti takrat se je začela diplomatska borba, ki bo usodno vplivala na nadaljnji potek evropskih dogodkov. General Giiring da jc takrat zahteval od Mussolinija, naj si Nemčija in Italija med seboj porazdelita »vplivna p o d r o č j a« na evropskem vzhodu. Avstrija, Češkoslovaška in Romunija bi prišle poti nemško vplivno cono, medtem ko bi na Madžarskem, v Bolgariji in v Jugoslaviji prevladoval italijanski vpliv.
Nemški pohod proti vzhodu, ki je sedaj najavljen, hi lahko izbral več potov, recimo skozi Poljsko in po Baltskem morju. Ta pota so sedaj takoreknč odstranjena. Nemčija na nje ne misli več, ampak si je izbrala pot skozi srednjo Evropo. da pride v Ukrajino. Nemčija išče »hodni k« v U k r a j i n o in ta hodnik nc more iti drugod, kakor skozi Češkoslovaško. To jc Giiring baje dokazal Miissoliniju. Iz Rima je odpotoval Giiring »na lov« na Poljsko, kjer je sporazum z Mussolinijem predložil v odobritev šc poljski vladi. Varšavska vlada da jc stvar odobrila. Sedaj ostane samo še zadnji del naloge, to je. da si Nemčija pribori nevtralnost Francijo in Anglije na ta način, da vstopi v zapadli i pakt. Samo tako jc mogoče razumeti najnovejše nemške predloge za pomiritev zapadne meje s pomočjo zapadnega pakta. Bardoux pravi, da je francoska vlada o teh zadevah natančno po-
Avstrijshi in madžarski tisk o zvezi: Dunaf-Praga-Pešta
Dunaj, 17. marca. TG. Včerajšnji poluradni »Neuigkeitsweltblatt« objavlja članek, ki je zaradi uradnega značaja tega lista vzbudil v političnih krogih nemalo presenečenje. Članek razpravlja o novem političnem položaju, ki so v srednji Evropi zadnje čase razvija. Italija, tako piše list, ima opravka v Afriki, Nemčija se bori za svojo svobodo.
To dejstvo odpira nove poglede z ozirom na bodočo politiko Avstrije. Češkoslovaške in Madžarske. Vse tri države imajo podobno zemljepisno lego in so izpostavljene podobnim nevarnostim. Avstrijska politika jo to že uvidela in je pozdravila odločnost madžarsko vlade, ki hoče lirez kompromisov iti svojo srednjo pot. Avstrija je tudi žo razumela, da predstavlja neodvisnost Češkoslovaške važen predpogoj za neodvisnost nje same. Tako nastajajo v srednji Evropi čisto novi politični vidiki. Čas dela za srednjo Evropo. Ce sc srednjeevropske državo združijo, pomenijo silo, ki je nikdo nekaznovano nc more napasti. Treba jc za to ustvariti šo enotnost politične volje na tem področju, pa bo vso v redu. Zemljevid sam kaže, da je usodna črta Evrope črta. ki vežo Dunaj in Prago. Oho državi. Češkoslovaška in Avstrija, sta danes od istega sovražnika ogroženi. Zrušitev ene pomeni zrušitev druge. Zato ic sodelovanje potrebno in ni dvoma, da bodo tudi velesile z veseljem takšno sodelovanje pozdravile in ga podpirale.
Razen snočnjega »Weltblatta« zagovarja tudi znana tedenska revija »Der Christliche Stande-staat« ožje sodelovanje med Dunajem in Prago. List trdi. da sta Avstrija in Češkoslovaška v zadnjih dneh občutili, da postaja črta Praga—Dunaj črta Evrope, na kateri se odigravajo važni dogodki. Protičeška propaganda iz Berlina, kakor tudi zadnji dogodki na Madžarskem in v Romuniji ter poskus narodnega socializma v Avstriji dokazujejo, da s» vse države v Potlonavju kljub vsem nasprotstvom, ki šc vladajo med njimi, izpostavljene skupni nevarnosti in so morajo zaradi tega zediniti proti svojemu skupnemu sovražniku. Predvsem se morata sporazumeti Avstrija in Češkoslovaška. Samo po-
■ IIIII 4 ii—ii H————■——
našemu zadružništvu. Po zakonu o Narodni banki z dne 20. junija 1931 lahko ta eskontirn tudi kmetske menice s tremi varnimi podpisi z rokom do 9 mesecev, in sicer ne sme skupni znesek teh kmetskih menic nikdar presegati 25% vsega meničnega portfelja, ki jc znašal po zadnjem izkazu 1.451.7 Din. Tu ima Narodna banka možnost, da pomaga kmetijskemu zadružništvu na noge, zlasti pa, če upeljc nižjo obrestno mero za take menice, ker je danes gotovo, da kmetski kredit ne prenese visoke obrestne mere — saj je sedanja obrestna mera 5% za kmetijski kredit previsoka. Zato apelira danes slovenska javnost nn Narodno banko, naj poskrbi za 1 i k v i d n o s t našega zadružništvo m p o m a c a pri velikem državnem d e 1 u.
Tudi obe drugi privilegirani ustanovi, Poštna hranilnica in Drž. hipotekama banka, lahko z nizko obrestno mero in lombardnimi posojili pomagati prebroditi krizo likvidnosti v našem zadružništvu. Naj kreditirata Priveligirano agrarno banko, da bo slednja dajala na svoje terjatve, ki jili jc dobila od zadrug, predujme v gotovini. Sicer ima pa Privilegirana agrarna banka že sama tudi znatna vplačila dolžnikov in lutj ta plačila da onim, ki so bili prej upniki dotičnih dolžnikov, da tako pridejo prej do gotovine.	. .
I/, vsega tega sledi, da jc vprašanje likvidnosti naših kreditnih zadrug rešljivo, če se država zavzame z vso energijo za to, da dobe zadruge dovolj likvidnih sredstev na razpolago. Obnova likvidnosti kreditnih zadrug bo koristila kaj kmalu tudi državni blagajni, ko bo zaradi prenehanja zapore nad vlogami pritekal davčni denar z večjo lahkoto kot doslej.
gled na zemljepisno karto dokazuje, da je Avstrija predpogoj življenja za češkoslovaško republiko, enako pa tudi Češkoslovaška predstavlja branik pred Avstrijo.
Podobne misli izraža tudi madžarski list Ma-gyarorszagc, ki trdi, da pomeni »istočasno ogrožanje Avstrije in Češkoslovaške tudi ogrožanje Madžarske. Današnji evropski položaj nujno zahteva, (la se Avstrija in Češkoslovaška zbližata v vzajemnem sodelovanju proli skupnemu sovražniku in dn se tej zvezi pridruži šc Madžarska. Srednja Evropa se zdi danes osamljena. Vse velesile so obrnile hrbet svojim nekdanjim varovancem. Napočil je torej čas. da države srednje Evrope to osamljenost izkoristijo, da se med seboj najdejo in združijo v prizadevanjih za obrambo svoje neodvisnosti in miru na svojih področjih«.
Tatarescu v Prago
Vojaški razgovori med Romunijo in Češkoslovaško
Praga. 17. marca. TG. Med romunsko in praško vlado je bilo dogovorjeno, tla pride v prvih dneh prihodnjega tedna na dvodneven obisk v Prago romunski ministrski predsednik Tatarescu. V krogih zunanjega ministrstva naglašajo. da bo sprejel pri predsedniku republike in da bo imel s predsednikom vlade dr. Hodžo važne razgovore gospodarskega in političnega značaja. Tatarescovo potovanje je v tesni zvezi s posojilom, ki ga je nedavno Romunija dobila od Češkoslovaške zn okrepitev svojih obrambnih sredstev in je sedaj potrebno, da se obe vladi natančno dogovorita glede sodelovanja pri organizaciji obrambe svojih meja. V diplomatskih krogih pa podčrtavajo važnost tega obiska zato, ker prihaja časovno tik pred potovanjem predsednika
dr. Bcncša v Jugoslavijo in tik pred sestankom držav Malo zveze, tudi v Belgradu, ter menijo, da gre za določitev dnevnega reda belgrajske konference kakor tudi za predpripravo sklepov, ki IhkIo tam sprejeti.
Praga o „novih frontah v Podonavjuu
Praga, 17. marca. c. V Pragi spremljajo z zelo velikimi simpatijami novo diplomatsko fronte, ki sc snujejo v Srednji Evropi. V Pragi postavljajo tezo. da je zelo koristno, da se Srednja Evropa reorganizira, in sicer tako da velesile nimajo preveč prstov zraven. Znana je posebno teza predsednika vlade dr. Milana Hndže. ki pravi, da je P o d o n a v j e gospodarski blok zase, ki se mora organizirati tako, kakor je to njemu najbolj pogodu. Toda kako se naj sedaj izvede med malimi državami tisto, kar velesile same nc marajo storiti liled seboj.
Tako danes v Pragi zelo pozdravljajo potovanje avstrijskega kanclerja v Budimpešto. Sicer vrača tokrat dr. Schuschnigg Daranyiju obisk, ki ga jo napravil v januarju na Dunaju, vendar pa .je to potovanje popolnoma v skladu z reorganizacijo Po-donavja. kakor jo je razložil v svojem predavanju na Dunaju dr. Ilodža, ko je obiskal avstrijsko prestolnico.
Edino listi nemške sudetske stranke pišejo bolj skeptično o vseli teh poskusih. Ti lisli menijo, da eo vsi li poskusi le premetena igra med prijatelji in sovražniki, ki se vežejo med seboj kar počez in navzkriž, vso pa po tisti paroli: Mi smo z vsemi prijatelji zato. da ne pustimo, da bi se dva prijatelja kje zase sama po svoje mogla kaj zmeniti, kar bi bilo samo njima v korist.
Francoska ljudska fronta uprizorila pokolj v Parizu
6 ubitih — 300 ranjenih
Pariz, 17. marca. b. V pariškem predmestju Cliehy je prišlo ponoči do težili spopadov med pristaši »Ognjenih križev« (Socialna stranka) in pristaši strank ljudske fronte. Spopadov so sc udeležili izključno le komunisti in socialne stranke. V teku teh spopadov, ki so trajali do rane zore, je bilo ubitih šest oseb. ranjenih pa na d 300, med temi samo polic aj c v 120.
Francoska socialna stranka je sklicala snoči svojo sejo v dvorani nekega pariškega kinogleda-lišča. To je dalo komunistom in socialnim demokratom povod za razburjenje in so hoteli preprečiti zborovanje. Okrog 10 zvečer je prišla skupina komunistov na trg pred kino in udrla skozi kor-(lon v dvorano, kjer je prišlo do hudih spopadov. Takoj so pričeli pokati revolverji ter je mnogo oscli popadalo po tleh. Streljali sta obe strani prccej divje druga na drugo. Šele mobilni gardi se jc posrečilo potisniti nazaj napadalce, ki so pa takoj zgradili barikade in srdito obstreljevali gardiste in metali na nje kamenje. Na trgu je nastala panika, ki so jo komunisti izkoristili in oboroženi z železnimi palicami, prodrli v samo dvorano, kjer so imeli pristaši francoske socialne stranke zborovanje. Toda člani ognjenih križev so jih krvavo sprejeli ter jih končno tudi vrgli iz dvorane. Nato so so razvile hude ulične borbe, ki so trajale vso noč. Komunisti so izvedli naskok z naskokom proti mobilni gardi, ki je dobila okrepitev pehote in konjenice. Krogle so švigale na vse strani, vsled česar je bilo tudi mnogo ranjencev. Komunisti trdijo, da so prvi strel oddali člani »Ognjenih križev« ti pa zopet trdijo, da so komunisti prvi uporabili strelno orožje.
Dunajska vremenska napoved: Milo, opoldne nad 10 stopinj, močno oblačno, padavine.
Novi bolgarski poslanik na grobu neznanega vojaka na Avali.
Krvava žetev îfudske fronte
Pariška policija o teb spopadih do davi ni izdala nobenega komunikeja. Sporočila je le, da je bilo 278 ranjenih in šest mrtvih. Razen tega je bilo ranjenih 87 gardistov, med katrrcmi ludi polkovnik mobilne garde. Med ranjenci jo ludi šef kabineta ministrskega predsednika lilu-ma gosp. Bliimel. ki je prišel po nalogu svojega šefa. da se pouči o stanju dogodkov, Bliunela sta zadela dva revo]verska strela in so ga takoj prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer je bil operiran. Na lice mesta je prispel notranji minister Dormoy, minister za pokojnine Riviere in številni socialno-demokratski narodni poslanci. Pričakuje se. da se bo število smrlnih žrtev še zvišalo, kajti med ranjenimi je mnogo takih, ki se že sedaj borijo s smrtjo.
Župan - poveljnik rdeče tolpe
Komunistične demonstrante je vodil župan C'lichya gosp. Olfrey ter komunistični narodni poslanec Ilonel. Proti notranjemu ministru Dor-moyu so komunisti priredili precejšnjo kampanjo ter so ga večkrat obmetavali s kamenjem, tako da je bil parkrat resno ogrožen. Nič boljše se ni godilo policijskemu prefeklu L u n g e r o n u. Komunisti so razbili mnogo izložb po trgovinah, blago pa spravili v svoje žepe. Podtaknili so tudi mnogo požarov Listi ljudske fronte očitajo policiji, da je izgubila živce in da so se je sploh prenaglila, na drugi strani pa trdijo, da je bilo med demonstranti tudi mnogo provokaterjev, ki so huj-skali množice na eni in na drugi strani. Med komunisti so bili večinoma inozemci, zlasti Arabcev je bilo mnogo.
Blum v operi
Ministrskega predsednika Leona Bluma so takoj snoči obvestili v veliki operi o nevarnih dogodkih.Leon Blum jo opero zapustil in takoj odšel v ministrski predsedstvo.
Ob pol 3 zjutraj je notranji minister Dormoy podal časnikarjem izjavo, da še vedno nima točnega pregleda u položaju, da pa se vodi stroga preiskava in da bodo krivci strogo kaznovani. Policija poroča, da je bilo aretiranih okrog 13 oseb zaradi nedovoljenega nošenja orožja.
Tudi v predmestju Asničres so pristaši ljudske fronte skušali demonstrirati proli desničarskim skupinam, toda policija jo pravočasno posegla vmes in demonstrante razgrnila. Izvršene so bile številne aretacije. Po zadnjih vesteh je stanje hudo ranjenega šefa kabineta Blumela resno, pa tudi komunistični narodni poslanec Honel jc v ne varnosti.
Mesto po komunistih, hi so poboje zakrivili bo vlada udarila po desničarjih hi so bili napadeni
V mestu vlada veliko razburjenje zaradi nočnih dogodkov. V političnih krogih se je takoj pojavilo vprašanje, čc bo vlada šc naprej dovoljc-
valu prirejanje zborovanj francoski socialni stranki, ki jo vodi polkovnik do la Roque. Centruma-Sko in desničarske stranke so absolutno proti vsaki brezpogojni prepovedi te stranke. V petek, ko se sestane parlament, jo napovedanih veliko interpelacij v poslanski zbornici ter bo od poteka debate odvisno, če bo zbornica zasedala še tekom prihodnjega ledna. Notranji minister jo izruzil svoje resno mnenje, da hi se morala francoska socialna stranka prepovedati, komunistična /Humanité* pa zahteva, da se po razpustu te stranke razpusti tudi ljudska stranka, ki jo jo ustanovil bivši komunistični poslanec Dorriot.
V Niči je prišlo ponoči do spopadov med pri-slraši francoske socialne stranke in komunisti. Šele |x>licija je vzpostavila red in mir.
Spor med
Blumom in komunisti
Pariz, 17. marca. c. V francoskem parlamentu je bilo danes zelo živahno zaradi pobojev, ki so se razvili snoči v Clichyju. Vse stranke so sklicale seje svojih klubov, vršili pa sta se samo seji komunističnega kluba in pa seje odbora vseh levičarskih strank. Komunistični klub ni objavil nobenega uradnega poročila, levičarski odbor pa je sklenil poslati jutri dopoldne k Bluniu svojo delegacijo. Vlada zaseda že od 17.30 in seja še ni pri kraju.
Najvažnejša dogodek današnjega dne pa je javen spor, ki je nastal ined komunistično stranko in pa med predsednikom vlade lilumoni. Dopoldne sta prišla k Bluniu tajnik komunistične stranke Thorez in voditelj komunistov Durlos. Bila sta pri Bliiiuu zelo dolgo in nista hotela ničesar povedati, kaj sta govorila z Bliinioni. Takoj nato pa je tiskovni urad komunistične stranke objavil poročilo, da sta oba voditelja stranke pri Bluniu zahtevala, da naj vlada takoj očisti vrste pariških redarjev, kjer jc haje polno siinputizerjev s fašističnimi gibanji. Ti so snoči povzročili pokolje v Clichyju. Stranka zahteva tudi od vlade, da naj takoj razpusti stranko, ki so si jo ustanovili Ognjeni križi.
Takoj nato pa je Blum po Havasu objavil uradno poročilo, v katerem pravi, da ua šestanku ; s komunističnimi voditelji sploh ni niti besedice ' govoril o tem. kar trdi tiskovni urad komunistične stranke.
Istočasno pa je k sebi poklical notranji minister Dormoy voditelja strokovnih organizacij Jouhauxa. Iz vsega tega se takoj vidi, kako misli vlada, da mora zaradi žalostnih snočnjih dogodkov najprej poklicati na odgovor.
Proračun pred senatom
Belgrad, 17. marca. nt. V senatu se je dane? dopoldne pričela načelna proračunska debata. Na dopoldanski seji so govorili trije govorniki: senator Drago Djordjevič v imenu delovnega kluba, ki podpira v senatu kraljevsko vlado, bivši senatni predsednik dr. Toniašič v imenu kluba senatorjev JNS ter Milan Popovič, istotako član kluba senatorjev JNS. Seji so prisostvovati tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, finančni minister dr. Letica, trgovinski minister dr. Vrbanič ter minister brez listnice dr. Behmen. Senator dr. Sava Ljubi-bratič (JNS) je vložil kratko pritožbo, da časopisje ni poročalo o delu finančnega odbora senata. Predsednik je odgovoril, da so bile seje finančnega odbora tajne, da jim niso prisostvovali niti stenografi in da ni bila zapisana nobena izjava. Tako ne predpisuje samo poslovnik, temveč je to trajna parlamentarna praksa.
Nato se je prešlo na dnevni red ter je poročevalec večine finančnega odbora g. Srtiodej ]>odal poročilo večine, poročilo manjšine pa je podal senator dr. Josip Nemec, nakar je dobil besedo finančni minister dr. Dušan l^etica, ki je v svojem obširnem ekspozeju ponovil misli, ki jih je že razvil v Narodni skupščini. Obširno je govoril o delu kr. vlade za zboljšanje gospodarskega in [Kritičnega stanja v državi ter omenjal številne uredbe, ki jih je izdala kr. vlada. Poudarjal je, da kr. vlada ne bo posegla v osnovo zemljaritie, ki se ne bo zvišala nili v letu 1038. Omenjal je tudi predloge kr. vlade, s katerimi so se občutno znižala davčna bremena obrtnikom. Minister je govoril tudi o razvrednotenju denarja, ki so ga izvedle nekatere dr žave. Dinar je obdržal svojo kupno moč, ki se je že leta 1935 prilagodila razmeram. Zaupanje v dinar se je učvrstilo. Tuji državljani, ki imajo v naši državi terjatve, ne hitijo z njimi, da bi odnašali iz naše države svoj kapital. Vso do aprila 1930 je bila Jugoslavija ena od redkih držav, ki ni omejevala uvozne trgovine. Aprila 1930 pa je bila uvedena kontrola uvoza kot valutno-politiČen ukrep, ki je pokazal ugoden rezultat. Poleg tega je vlada ukinila izvoz vplačil onih terjatev, ki so nastale po 18. novembru 1933, da se saldo klirinških terjatev čimprej likvidira. Naša država ima klirinške sporazume z že trinajstimi državami. Švica ga je odpovedala. Naposled je minister Letica obširno govoril o delu sedanje vlade za obnovo gospodarstva v državi ter izjavil, da vlada to akcijo nadaljuje.
Za finančnim ministrom je govoril kot prvi se-
Sir Austen Chamberlain umrl
London, 17. marca. c. Snoči je v Londonu nenadoma uinri bivši angleški zunanji minister, sir Austen Chamberlain. Pokopali ga bodo v petek, lil. marca, popoldne. Danes dopoldne je bila žalna seja parlamenta, na kateri so o pokojniku govorili ministrski predsednik Biildwiii ili voditelji opozicije Attire. Sinclair in Davili Llody George.
Drug za drugim odhajajo v večnost vsi veliki državniki Anglije, ki so angleški imperij vodili in oblikovali v eui najbolj resnih razdobij modeme zgodovine. Sir Austen Chamberlain spada med nje, saj je pripadal od 1. 1892, torej polnih 45 let angleški zbornici in je od 1. 1900 dalje, | torej polnih 37 let, skoraj neprenehoma sodeloval i pri različnih vladah, ki jih je sestavljala njegova, ■ lo je konservativna stranka.
Po svojem očetu je podedoval ne samo najbolj blesteče človečanske in državljanske čednosti, | marveč tudi po vsem imperiju odmevajoče ime, saj je bil Joe (Jožef) Chamberlain v zadnjih | desetletjih prošlega stoletja kot kolonijalni mini- | ster eden največjih graditeljev angleškega impe- i rija. Austen je bil njegov najstarejši sin in se je rodil 1. 1863. Ncville je 15 let mlajši in je danes finančni minister Anglije ter bo najbrže že meseca junija postal Baldwinov naslednik kot ministrski predsednik Velike Britanije.
Austen je obiskoval običajne šolske zavode angleških plemenitašev in je nadaljeval svoje študije v Nemčiji, za katero je vse svoje življenje ohranil spoštljiv strah kot pred robustno neznanko'. 1er v Franciji, ki jo je »vzljubil kakor ženo . 1892 jo bil izvoljen v parlament. Dvo leti pozneje se je pomaknil že v vladne predsobe kot civilni lord udmiralitete, 1900 je postal državni podtajnik v finančnem ministrstvu, I. 1902 poštni minister, 1. 1006 pa že finančni minister. Konservativci so se potetn umaknili iz vlade. Tako je tudi sir Austen čakal ob strani in še le v začetku svetovne vojne zopet vstopil v vlado kot državni tajnik za Indijo. L. 1918 je postal član vojnega kabinetit kot minister brez portfelja, prihodnje leto pa v IJoyd Georgejevi vladi zopet finančni minister. V Baldwinovi vladi I. 1924 pa je prvič, prevzel zunanje ministrstvo in so se s tem njegove najvišje politične ambicije uresničile. V tem svojstvu je 1. 1925 -sopodpisal lokarn-sko pogodbo in so mu zato hoteli dati grofovski naslov, ki pn ga je odklonil, češ da je tudi njegov oče ostal brez častnega naslova, čeprav je za imperij storil več, kot cel rod državnikov in da je za njega očetovo ime najvišje odlikovanje. Prihodnje leto je dobil še drugo priznanje za njegovo mirovno delo. Skupaj z Briandom in Strese-inanom je namreč dobil Nohlovo mirovno nagrado.
V svojem zunanjpolitičnem delovanju se je strogo držal načela, da je treba v interesu miru na vsak način ohraniti trdno sodelovanje med Anglijo in Francijo in je ludi njegova zasluga, da je takrat v tistih burnih letih Evropa ipak imela neko trdno osnovo, ker je bila zgrajena nn solidni francosko-angleSki zvezi. Da niso I. 1929 zmagali labouristi, ki so strmoglavili Baldwinovo vlado in to trdno osnovo zrušili — ker se Je za-«elo ljubimkovanje z Nemčijo in je takoj tudi
drznost nemške politike naraščala, doklor da ni , Hitlerjev pokret dozorel v vsedržavno gibanje — ; bi evro|Jske politike najbrže danes šle po drugih i |X)teh, ker bi bil sir Austen poskrbel, da bi bilo 1 i francosko-angleško sodelovanje dobilo bolj trajne ' oblike in bi postalo branik proti raznim podvigom drugih velesil, ki so ravnotežje Evrope in njen mir tako motili.
Sir Austen ' Chamberlain se je 1. 1929 torej dejansko umaknil iz aktivne politike in jc rajši podpiral svojega mlajšega brata Nevillea, ki ji 1. 1930 postal voditelj konservativne stranke. K" je 1. 1931 MacDonald skupno z ВаЦлшош in nekaterimi liberalnimi ministri sestavil tako imenovano »nacionalno vlado«, ki si je zadala nalogo. da uredi državno gospodarstvo, se je slari sir Austen še dal pregovoriti, da je v novi vladi prevzel mornariško ministrstvo, njegov brat Ne-vilie pa socialno skrbstvo. Toda nadloge starosti, ki se ji je žilavo upiral, so ga prisilile, da je po nekaj mesecih ministrstvo odložil in se umaknil v zatišje, njegov bral pa je začel rasti na ugledu. Toda tudi v svojem političnem pokoju je ostal državnik, katerega nasveti so bili vsikdar uva-ževani in s hvaležnostjo sprejeti. Njegovi govori v pnrlamenlu so še zadnja leta ostaii senzacije v angleškem jioliličnem življenju. Njegov zadnji, ki ga je imel preteklega decembra, je bil posvečen \ prašanju evropske varnosti, ko je takorekoč s svoje bolniške posteljo rotil Anglijo, naj se trdno oklene zveze s Francijo, da bo mogoče odvrniti katastrofo, ki jo pripravlja hillerjevska Nemčija.
Njegovo osebnost morda najbolj označuje mnenje, ki ga je o njem izrekel njegov politični nasprotnik ostrojezični Lloyd George, ko je dejal, ila v svojem dolgem življenju ni srečal bolj fK>-šlenega človeka, kot je bil sir Austen Chamberlain . Njegova globoka Vernost, njegovo poštenje in njegovo siltio strogo pojmovanje nravnih zakonov so iz daleka nadomestili in takorekoč poplemeni-lili jiočasnost njegove inteligence, za katero je sodoben razvoj mednarodno (»litike bil morda nekoliko prehiler, da njegova prizadevanja niso vedno rodila tistih uspehov, kot bi jih dobra volja in plemenitost, ki ju je vanj'vložil, zaslužila.
Angleški imperij žaluje za enim svojih velikih sinov.
nator Dragoslav Djordjevič, član »elovnega kluba, ki je izvajal, da sta se pojavili dve nasprotni mnenji, od katerih eno poudarja: skupna država in en narod, torej unitarna država, centralistično urejena,
druga teza pa je: skti|ina država, trijo narodi, torej federalistično urejena država. Pravi, da zastopniki prve tezo jemljejo edinstvo plemena in nacije kot odinstvo naroda ter prinašajo na plun lo, kar jo zgodovinsko. Ruzen malih izjem zastopata tako prva kakor druga teza stališče, naj bomo eden ali trije narodi, da moramo ustanoviti skupno državo z monarhijo, in to s slavno rodbino Karadjordjevičev na čelu. V vsem ostalem se pa razlikujeta. Prva za-sto|ia narodno edinstvo kot dejstvo in to jemlje v najširšem smislu besede. Če sv si mnenja nasprotna, poglejmo, katero od njih jo ločno in katero netočno. Z nastopom in napredkom države, federativne ali unilame, ni absolutno predpostavljeno nacionalno edinstvo njenih narodov. V preteklosti in sedanjosti lahko vidimo primere, n. pr. Velika Britanija, Združene države, švicarska zvezna republika. Vse te in še druge države so dosegle napredek in moč, čeprav niso v njih narodi enega plemena. Nacionalno različni narodi, čeprav različni, lahko ustanovijo unitarno državo. Oni pa ne morejo zato, ker so različni, ustanoviti samo federativne države. Primer za to je Velika Britanija.
Tu torej ni ovira, da države ne bi bilo mogoče uredili uu unitaristični podlagi. Rasno in nacionalno odinstvo kakega naroda ni za ta narod zakon, da bi moral živeti samo v eni in enotni nacionalni državi. Ta narod tudi |>oleg svojega edinstva lahko živi v raznih državah. Jasno jo, da je za življenje kakega naroda v državni zajed-IIici neobhoden pogoj skupna zavest o potrebi to zajednice in skupne volje, da ostane v tijoj.
Veliko Britanijo za primer tvorita dve naciji, ki sla tudi različni po svoji narodnosti, po veri, jeziku in mnogih drugih nacionalnih lastnostih. To so Angleži in Škoti. Še več, to sla naroda, katerih nacionalno države so bile v preteklosti v pogostem sovraštvu. Vse te jiogoste sovražnosti pa niso ovirale, da bi čas in metodo modre in obzirno državne uprave ne omogočile ustvarili novega tipa Velike Britanije. Pristajanje državne politike na gotove razlike pri posameznih narodih — kadar so li najdejo v skupni državi — ne moro dovesti do razedinjepja tell narodov iu do razpada drŽav t: kot celote. Ti primeri kažejo, da tiste države radi take politično strpnosti ne samo, da niso razpadle, temveč da so se stvorile celo nove in enotne politično nacionalne tvorbe.
Načelno vzeto, ni neobhodno potrebno za srečo kakega naroda, da bi moral ta narod ustanoviti ravno unitaristično, no pa federativno državo. Tudi ni nujno potreben za unitaristično državo unitari-sličen narod, kar smo tako radi dokazovali. Tudi ni nemogočo, da bi v unitaristični državi ali federativni državi bil enoten narod. Tudi pridobljene razlike ne morejo biti škodljive posledice, kar ludi danes trdimo. Če bi ta jiroblem tako enostavno, iu praktično postavili, bi se rešili mnogih nepotrebnih sunkov, od katerih še danes trpimo. Mi nismo vedeli, če narod reče, da ga nekaj v duši boli ali duši, da se ta glas ne sine preslišali, če narod reče, da mu v srcu nekaj no ugaja, so v to ne sme drezati. Kakor hitro je narod pokazal pravi znak reakcije, bi morali naši politiki razumeti ta znak kot znak: Stoj! Govornik so sprašuje, zakaj je bilo potrebno na primer, da so segli nekateri celo po imenih naših uarodov, po imenu Srbov, Hrvatov i;i Slovencev, saj ta imena niso mogla prinesti nikake škode.
Nadaljevanje v drugi izdaji na 3. strani!
Seia skupščine
Belgrad. 17. marca. tli. Na pravosodni seji Narodne skupščine so jirelresali zakonski osnutek o pooblaščenih inženjerjih. Govoril je dr. Kožulj, za njim pa več jioslancev. Prihodnja seja Narodne skupščine bo jutri z istim dnevnim redom.
Spreiemi pri predsedniku vlade
Belgrad, 17. marca. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes do|x>l-dne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu češkoslovaškega poslanika na našem dvoru dr. Vaclava Oirso.
Znižane voznine
Belgrad. 17. marca. AA. Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah udeležencem občnega zbora druitva organistov in organiziranih glasbenikov za Slovenijo 6 Prektnurjem 10. aprila v Celju; |wpust velja 10. in 20. aprila t. 1.
Dovoljena je polovična voznina tudi udeležencem rednega letnega občnega zbora Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ki se bo vršil od 13. do 15. aprila t. 1. v Ljutomeru. Ugodnost velja od 10. do 18. aprila t. 1.
Pravilnih
o ugodnosti na železnicah za železniško delavstvo
Belgrad. 17 marca. AA. Ker je z uveljavitvijo novega pravilnika o ugodnostih na železnicah drž. eksploatacije za osebje državnih prometnih ustanov razveljavljen odlok o ugodnostih za delavce, zaposlene pri drž. prometnih ustanovah, je ministrski svet izdal o tem tale odlok:
Pravico do vezane legitimacije za znižano voznino si delavec pridobi po treh letih nepretrgane službe v drž. prometnih ustanovah. Ce na delavec po točki 2 čl. 10 omenjenega pravilnika prekine službo brez lastne krivde, se mu služba pred prekinitvijo in po njej računa kot nepretrgana glede na pridobitev pravice do legitimcaije za znižano voznino. in sicer v tehle primerih:
1. Ce je prekinil službo, da je šel služit kadrovski rok iu je po vrnitvi od vojakov ponovno stopil v službo drž. prometnih ustanov, v roku treh mesecev, ali je pa v roku treh mesecev vložil prošnjo za namestitev pri kateri promet, ustanovi.
2 Ce je prekinitve službe bil vzrok |X)sledica redukcije, a je delavec v roku treh mesecev od dneva odpustitve i>onovno dobil službo, ali je pa v tem času vložil prošnjo za ponoven sprejem.
3.	Ce je delavec prekinil službo zaradi bolezni, al; so ga odpustili kot telesno nesposobnega za izpolnjevanje službe, in sicer samo tedaj, če mu pris'ojni urad prizna pridobljene pravice. V tem primeru je delavec dol/an dokazati, da ni bil l>o okrevanju nikjer v službi, temveč je takoj vložil prošnjo na državne prometne ustanove, da ga sprejmejo v službo.
4.	Ce je delavca obsodila oblast na zapor ali na izgubo službe ali na kakšno drugo kazen in se dokaže, da je nedolžen, se mu prizna pravica do ugodnosti samo tedaj, če mu prometne ustanove priznajo tudi druge pridobljene pravice.
5 Ce delavec izgubi rento, nastalo po določilih čl. 152 zakona o državnem prometnem osebju, ali po čl. 137 pravilnika o delavstvu iti ga drž. prometne ustanove ponovno sprejmejo v službo.
Iz gasilske zveze
Belgrad, 17. marca. tu. Danes jo bila v prostorih Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije upravna seja, na kateri so bilo rešene važne zadeve. Sprejeti so bili predlogi o zvezinem proračunu v znesku 1,893.000 Din. Med drugimi zadevami so bile rešeno tudi pritožbo razrešenih funkcionarjev Gasilske zajednice Bujca, Cererja, Majerja, Pristovška in drugih, in sicer tako, da razrešeni proti razrešitvi nimajo pritožbene pravice. Na koncu seje je bito ugotovljeno, da so prvič po reorganizaciji gasilstva složno in šivamo razpravljali zastopniki gasilcev iz vseh krajev države.
Osebne vesti
Belgrad. 17. marca. m. Upokojeni so: Anton Žnidar, prometnik VIII. pol. skup., Janez Cirman, strojevodja VIII. pol. skup.. Avgust Fuks, strojevodja VIII. pol. skup, 1er Ignac Zupančič, oficijal IX. pol. skuj)., vsi na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Mussolini napada
Zvezo narodov
Rim, 17. marca. b. Predsednik vlade Mussolini je davi prispel v Tripolis in otvoril sejem. Pri tej jiriliki je odkril tudi velik kip ustanovitelja starega rimskega cesarstva Julija Cezarja. Potem, ko je obiskal paviljone raznih italijanskih mest in italijanske Vzhodne Afrike ter trgovinski oddelek razstave in živinoreje, je imel Mussolini naslednji govor:
»Tovariši s Tripolisa! V živem spominu mi je še moj prvi obisk 1. 1926 v vašem mestu in v Libiji. Oii tedaj je minilo 11 dolgih let, ki so bogata na usode|K>lnih dogodkih, polnih slave. Danes je Libija v celoti podjarmljena. Italijanska zastava se ponosno vije od obalo Sredozemskega morja skozi puščavo od oaze Kufra. Največjega pomena pu je, da je Libija popolnoma tudi |iomir-jena. To dokazujejo prostovoljne in navdušene manifestacije, ki so mi jih izkazali muslimani iz Libije. Smernice Rima so jasne in se metodično izvajajo od vseh italijanskih poglavarjev Libije. Tako bodo muslimanskemu ljudstvu pod zaščito italijanske zastave zagotovljeni mir in napredek ter blagostanje. Poleg tega bodo italijanske oblasti pozorno pazile na njihove verske ohičaje. Od leta 1926 se je pristopilo k sistematični ureditvi le italijanske kolonije. Pozitivne rezultate te akcije danes lahko vsakdo vidi. Mesta so urejena in olepšana. a na polju obdeluje kmet svojo zemljo, ki je bila zapuščena. Preureditev Libije je prišla do popolnega izraza z zgraditvijo velike obalne ceste. To gigantsko delo italijanskih inženjerjev in delavcev je bilo izvršeno v izredno kratkem roku. Cesta je bila zgrajena skozi nedostopne pokrajine Sirte, kamor človeška noga še ni prodrla. To delo je naš ponos. Italijanski delavci so gradili to cesto
16 rdečih letal sestreljenih
Franco zasedel bogate rudnike na juga
ski prestolnici zvezo г ostalim svetom. Položaj mesta pa je vedno bolj kritičen in neprestano se radijskim potom pošiljajo obupni apeli na vse levičarje, naj pridejo na pomoč, ker bo drugače Madrid padel, kar bi pomenilo veliko tragedijo za vladne čete. Madridske oblasti so razen tega zahtevale, da se takoj pokopljejo trupla, ki ležijo po ulicah, da ne bi izbruhnile epidemije. Na jaramskem bojišču so nacionalisti zopet zavzeli nekaj rdečih strelskih jarkov ter zboljšali svoje postojanke.
Sigvenca, 17. marca. AA. (DNB) Nacionalno le-talst vo je bilo zadnje tri dni nenavadno živahno. V bojih je uničilo 16 komunističnih letal. Nacionalisti č na letala so obstreljevala skoraj vse sovražne postojanke. Vsa letala razen dveh s'o se vrnila v svoja oporišča.
Naval Carnero, 17. marca. AA. Posebni Hava-sov poročevalec javlja: Nacionalistične čete so napravile včeraj izredno hude napade na fronti pri Jarami._ Predno so nacionalistične čete stopile v akcijo, je topništvo obstreljevalo republikanske postojanke s pomočjo letal. Nacionalisti so prodirali v zahodni smeri in zavzeli več rdečih postojank.
Salamanca, 17. marca. c. Nacionalistične čete so danes napadale uspešno južno od reke Jarame in zavzele več rdečih strelskih jarkov. Na južni fronti so sedaj nacionalisti zavzeli vse znane rudnike okoli Pozoblance, ki so bogati na bakreni in svinčeni rudi.
Nad fronto pri Guadalari se je razvila huda letalska bitka, v kateri so nacionalistična letala sestrelila 16 rdečih letal.
Nacionalisti so odbili manjše napade pri Las Rosas. Madrid je obkoljen s severne in južne strani ter je ostal le še ozek prehod, ki omogoča špan-
in obvladali vse terenske in vremenske nezgode.
Njihovo delo se no more vzporediti s sezij-skim delom na Lcmanskein jezeru v Ženevi. Kajti oni so svoje delo uspešno izvršili oh času, ko je ženevski arhipelag, sestavljen od številnih narodov, skušal zadušiti Italijo. Oni, ki mislijo, da je vso to pozabljeno, se varajo. Ne, mi ne pozabljamo in zato puščamo, naj se tolažijo, obžalovati pa moram in istočasno tudi najbolj odločno obsoditi alarmantno borbo, ki jo v zvezi s mojim potovanjem po Lihiji opravlja takozvana demokracija. Ta nevropatični aiarui sigurno ne ho služil miru. ker so s takšnimi vestmi samo ruši mednarodno sodelovanje. Moja pot v Libijo je imperijalistifnit v onem smislu, v katerem svoji domovini dajejo in bodo dajali svoje sile ponosni narodi. Nas no vodijo nobeni zahrbtni in skrili cilji proti nikomur. Mi hočemo živeti in se razvijati na Sredozemskem morju. Želimo mir z vselili, ki so prežeti z istimi velikimi težnjami. Mi so ohorozujcnio tako. kakor se oborožujejo drujii, toilii zahtevamo, da se nas pusti pri miru. Z našim oboroževanjem izpopolnjujemo samo potrebo.
Tovariši iz Tripolisa, naša naloga je, da živimo in delamo na vsem onem prostornem jio-dročju, ki si ga je s svojimi slavnimi zmagami zagotovila Italija.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, tiudi večtcdensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grpnkp vode zjutraj na
tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
0|fl. rc«. S. br. 30171/35.
Nadzorstvo - 29. marca
London, 17. marca. AA. (Reuler) Nadzorstvo nad španskimi mejami se začne 29. t. m. Določili je treba le še, v kakšnem razmerju bodo zastopniki posameznih držav v tem nadzorstvu.
Drobne vesti
Pariz, 17. marca. Na bivšega francoskega poslanika v Rimu grofa Chanibrena je streljala na severni pariški |x*staji neznana ženska, ko je gosp. Chambren zvečer prišel na postajo.
V rudniku Cugaju, okrožje Šizuoka na Japonskem je izbruhnil požar. Okoli 100 delavcev se obupno bori s plameni, da napravi pot 40 svojim tovarišem, ki jih je požar odrezal od sveta. Bali se je, da ti delavci niso več pri življenju.
Stirimotorno letalo tipa »Jupiter«, družbe »Impérial Airays«, ki ie snoči ob 21.30 odletelo z letališča Croydona v Nemčijo, in je opolnoči preletelo Bruselj, je padlo na tla v Švabskih Alpah. Letalo je uničeno, potniki so nirtvi,
»Lurd v žaru svojih čudežev* so predvaja pri popoldanskih predstavah v korist Rdečega križa, zaradi česar se naproša cenj. občinstvo, da v polnem številu obišče popoldanske predstave. Film ie največje delo, ki je bilo do sedaj izvršeno s tako vsebino ter predstavlja ludi med ostalimi filmi pravo umetnino.
očara s svojim elastičnim kova* kom in sigurnim nastopom, žuesti { pomočniki pri tem so mu
PALMA
Uvv' - .. U • \
GUMI-PODPETNIKI
JUGOSL. IZDELEK ».
;«• v...:


Dobe te pri vsakem čevljarskem mojilrul
Oba slovenska škofa med Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 17. marca.
Prva nedelja v marcu (7. marca) nam je prinesla veličastno Baragovo proslavo, ki sta jo s svojo prisotnostjo počastila tudi oba slovenska cerkvena kneza: ljubljanski in mariborski knezoškof, ki sta se istega dne mudila v Zagrebu zaradi posvetitve novega belgrajskega nadškofa dr. J. Ujči-ča. Prireditev, ki je bila v Jeronimski dvorani, se je pričela pred četrto uro in je trajala skoraj do pol 9 in je bila potem takem ena izmed najdaljših dosedanjih kulturnih prireditev zagrebških Slovencev. Bila je pa tudi organizirana v stilu, kot se spodobi za Baragovo veličino: na sporedu je bil
êovor o Baragi, deklamacije in veličastna igra »Ben [ur«. Po prihodu obeh škofov, ki ju je nabito polna dvorana navdušeno pozdravljala, jima je predsednik Slomškovega prosvetnega društva izrekel dobrodošlico v imenu društva, v imenu svetega Roka in v imenu vseh vernih Slovencev v Zagrebu. Nato nam je ljubljanski knezoškof dr. G. Rozman v obširnem govoru podal podobo Baragovega svetniškega značaja in pomen njegovega velikanskega dela, mariborski vladika dr. J. To-mažič pa je v svojem govoru poleg Barage poudaril veličino svetniškega škofa Slomška; to sta dva naša moža, ki ju moremo postaviti med največje Slovence 19. stoletja.
O igri sami bi mogli obširneje pisati, če bi bilo prostora. Priznanje in pohvalo zasluži že sam pogum režiserja g sodnika Ranta, ki je pred kratkim postal tudi predsednik Slomškovega prosvetnega društva, da se je lotil obsežne igre. Čeprav zahteva igra toliko igralcev, so bili vsi dobro pripravljeni in je dal vsak iz sebe, kar je zmogel najboljšega. Na splošno željo bomo Baragovo proslavo na cvetno nedeljo (21. marca) ponovili ob pol 4 popoldne. Tudi to, da se bo igra ponovila, je dokaz, da je bilo občinstvo zadovoljno. Kdor torej ni videl »Ben Hurja« prvič, naj se sedaj potrudi in pride v Jeronimsko dvorano.
Lažje se boste brili
Izum slovenskega moisira
Kakor smo zvedeli, je g. Dijonizij Hajduk, brivski mojster v St. Vidu pri Stični, izumil zelo praktičen aparat za uporabo v brivnicah. Aparat je zelo ličen, tako da služi tudi za okras briv-nicam. Kdo od bravcev se ni še pomišljal, dali bi dovolil, da mu brivec namili obraz prav z istim milom, ki ga je rabil za namiljenje obraza že tolikim drugim gostom pred njim? Tega se vam z uporabo tega novega izuma ne bo več treba bati, kajti aparat na poseben pritisk izloči le tisto količino mila, ki je za enkratno miljenje potrebna, ostalo milo ostane hermetično zaprto v aparatu in ne pride sploh v dotiko z že rabljenim milom. Vsaka okužilev je torej izključena. Z ozirom na higijeno, je novi izum jako priporočljiv. Poleg tega je aparat tudi zelo praktičen iz ekonomij nega ozira, ker omogoča izrabo mila do najmanjšega drobca.	,	,
Želeti bi bilo da se ta pristni domači izum uvede v vse brivske obrate, kjer ga še nimajo. Kakor slišimo, se brivci zelo zanimajo za aparat in celo iz drugih banovin vprašujejo po njem.
G. Hajduk nain je zaupal, da ie dobil tudi iz inozemstva ponudbo za prodajo izuma, toda meni, da bi ne bilo pošteno, če bi morali domači izum importirati iz inozemstva kot drago tujo novost. Želeti bi bilo, da izum ostane doma.
Za višji draginjski razred na Jesenicah
Z organizacijo policijskega komisarijata na Jesenicah je prišlo v mesto zopet okrog 20 novih državnih uslužbencev. Ker so bili prej večinoma vsi v Ljubljani ali v Mariboru, kjer obstoja višji drn: jrinjski razred, so s prestavitvijo na_ Jesenice vsi znatno prizadeti. Jesenice še ne uživajo L dra-ginjskega razreda kljub temu, da so dražje od meet ki ta draginjski razred že imajo. Ne smemo pozabiti, da je jeseniški državni nameščenec nn meii, torej tam, kjer je treba državo dnevno re-prezentirati pred tujci obeh obmejnih držav.
besedami: »Kaj naj iščemo na nemškutarskem Bledu, pojdimo raje v slovansko Dalmacijo.« Res je tudi, da je Čehov vsako leto manj na Bledu, toliko več pa jih je sedaj v Dalmaciji, za katero Cehi sami delajo sedaj večjo propagando. Tudi ni čudno potem, da Nemci mislijo, da je domače prebivalstvo nemško in odtod tudi vse nemške narodnostne karte, na katerih je označena skoro cela Slovenija kot nemška. V zvezi s temi dejstvi zahteva akademska podružnica sv. Cirila in Metoda, da se vsi prizadeti drže posebnih navodil, in sicer: Imena krajev v Jugoslaviji se ne smejo v nobenem slučaju zamenjati z nemškimi imeni. To je res sramotno, saj poleti sploh ne slišite imena Bohinj, ampak samo >Wohein«. Dalje za preproste napise naj se pa rabi le slovenščina ali pa posebni simbolični znaki, kot jih imajo tudi v drugih inozemskih hotelih v inozemstvu (n. pr. pri sobnih zvoncih le sliko sobarice itd.). Pri napisih, kjer radi reklame mora biti več jezikov, naj je prvi napis v slovenšini in nekoliko večji od ostalih, nato v kakem slovanskem jeziku, nato v francoščini ev. v angleščini in jiotein v nemščini. Pri javnem ustnem razglašanju je bila stvar navadno še bolj žalostna in se je večkrat napovedovalo le v nemščini. Tako predvsem pri aranžiranju v različnih kavarniških prostorih. Sedaj je v tem oziru nekoliko bolje. Pri javnem
razglašanju naj veljajo ista načela kot pri napisih.
Upamo, da se bodo teh navodil vsi Blejci brez izjeme držali. Zakaj vsak človek je ponosen na svojo narodnost in se zato tudi ne sramujmo pred vsem svetom pokazati, da smo Slovenci in da spoštujemo lepi slovenski jezik.
Žrtev prometa
Ljubljana, 17. marca 1937.
Nocoj je na Dunajski cesti pri prelazu neznani avtomobilist povozil Ivana Erbežnika. Ranjenca so prepeljali na policijsko stražnico, od koder ga je reševalni avtomobil odpeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Avtomcbili6t je bil menda ino-zemec. Policija še poizveduje. Tudi o ranjencu še
niso znani točni podatki.
•
25 letni Anton Plešec, hlapec v trgovini Šuštar na Dolenjski cesti, doma iz Medvod je žagal deske. Pri tem mu je spodletelo na cirkularki, ki mu je na desni roki odžagala |>alec, druge štiri prste pa težko poškodovala.
42 letni delavec kurilnice na gorenjskem kolodvoru Jakob Uiti, stanujoč na Celovški cesti 43, doma iz Novega mesta, je danes v samomorilnem namenu zakuril v svojem stanovanju z ogljem in vdihaval njegove strupene pline. Prepeljali eo ga v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Vzrok samomora ni znan.
Občni zbor Aerokluba
Ljubljana, 17. marca 1937.
Nocoj ob 6 je bil v kazinsketn jxislopju v prostorih Aerokluba občni zbor Aerokluba ob precejšnji udeležbi naših mladih jadralcev. Občni zbor je vodil predsednik Rado tlribar, nakar so sledila razna poročila. Na predlog nadzornega odbora je bila podana občnemu zboru razrešnica, večja debata pa se je razvila o delu jadralnih sekcij. O. Ambrožič, ki zastopa sekcijo Stična, se je pritoževal vsied zajwstavljanja svoje sekcije, dr. Rape, dr. Kulielj in drugi pa so zavračali njegova izvajanja. Pri volitvah sta bili vloženi dve listi, ki sta vsebovali enaka imena, le da ie Stična zahtevala še močnejše zastopstvo. Predsednik g. Rado Hribar je nato dosegel sporazum, da bo tudi sekcija iz Stične zastopana v odboru 1er je pristal na to, da se lista večine, ki jo je predlagal dr. Dular, izpopolni še z dvema članoma liste, ki jo je predlagal g. Ambrožič.
Poročilo tehničnega odseka je podal dr. Rape in ob zaključku lista debata še traja.
Pozabljfvo tajništvo JNS
Obe JNS glasili poročata o odločbi državnega sveta, da je »razrešenje okrajnega šolskega nadzornika in njegovo imenovanje za učitelja brez njegovega pristanka v nasprotju s paragrafom 98 uradniškega zakona, ki pravi, da ne sme nihče brez lastnega pristanka biti postavljen na nižjo stopnjo in tudi ne v svoji stopnji na nižji položaj od onega, ki ga je že imel.« JNS glasili dostavljata, da bi se na tej podlagi mogli pritožiti tudi vsi učitelji, ki so bili brez vzroka odstavljeni kot šolski upravitelji. — Če pa se zdaj vprašamo, kdo je bil tisti, ki je začel brez vzroka odstavljati šolske upravitelje in okrajne šolske nadzornike ter jih brez njihovega pristanka postavljati nazaj za učitelje, bomo brez težav našli, da je to bil slavni — JNS režim. Ta naj se torej prime za nosi
Kaj vse čaka „Slovenski Narod"
Ve« svet so smeje čudoviti ironiji usode, ki si je te dni dovolila kruto šalo z rdečo Španijo. Mebi-kanski list »El Nacional« jo namreč na prvi strani v mastnem tisku prinesel vest o mnogih odlikovanjih, ki jih je rdeča vlada v Valenciji podelila celi vrsti meiiikanskih državnikov, politikov in industrijalcev, ki, kakor vemo, rdečo Španijo ves čas podpirajo z denarjem in orožjem. Med temi odlikovanci so eeveda najbolj vidni mehiški politiki in fabri-kanti dobili tudi nnjvišje redove, in sicer je lo red — Izabelle katoliške' Škoda, da je valencijska vlada pozabila na »Slovenski narod« v Ljubljani, ki bi se sedaj lahko pred nami ponašal z enim najvišjih katoliških redov na svetu. Res škoda!
штшшштштшшттштшшттттш,шшштштшшшш=!та
na, vendar ostaja še zmerom odprto vprašanje »določnega števila«. Križanja so pokazala, da ni pravilna zasnova, po kateri bi vsako raso istovetili z enim dednim faktorjem. Brez dvoma bi za [x>jem raso zadostovala skupina odnosno posebna kombinacija štirih dednih znakov, in to so višina telesa, oblika glave, barva oči in barva las (barvo kožo pri belcih lahko zanemarimo). Pri tem je važno, da moremo znake kvantitativno izraziti, torej meriti. Na podlagi mendelističnih osnov, s katerimi so dokazali, da je število štirih dedno utemeljenih znakov zadostno za jasno opredelitev rase, je g. predavatelj prišel do sledeče definicije: »Antropološka rasa je skupina ljudi, ki jo razlikuje posebna kombinacija štirih kvantitativno določljivih dednih znakov (lastnosti) od druge take skupine že v okviru nadrejeno ji podvrste odnosno vrste.« S tem je rasa dobila svoje mesto tudi v sistemu in sicer kot prihodnji največji sistemski pojem, ki pride za podvrsto (subspecies). Ta nova definicija je utemeljena v dednostnih pravilih in v matematičnih kombinacijah in je bolj jasna od dosedanjih, ker ne govori
0	»določnem« številu znakov, temveč jih kvantitativno jasno določa!
Predavanje dr. Skerlja je bilo seveda obširno ter so ga pojasnjevalo mnoge slike. Izčrpali smo ga le v glavnem in opustili vse znanevtene utemeljitve in dokazovanja.
— Pri tnprtju mnlnjah v prehavt vzemite zjutral na prazen želodec kozarec naravne »Fran»-
1	ose I gren'ire«.
Bled preveč nemškutari
Ugotovitve na blejski občinski seji
Bled, 16. marca.
Občinski odbor, ki mu načeluje novi župan dr. Benedikt, je na zadnji občinski seji sprejel novi proračun za 1. 1937-38. Izdatki znašajo 1,555.687 din in ravno toliko tudi dohodki. Proračun je precej zmanjšan od lanskega leta, ko je znašal 1,948.400 din. Pri občinskih izdatkih tvorijo večje postavke: občinske ceste 40.000 din, vzdrževanje kanalizacije 33.000 din, javna razsvetljava 36.000 din, odplačilo dolga 347.410 din, gradbeni fond predvsem za regulacijski načrt 100.000 din, podpiranje živinoreje 6000 din, prispevek ubožnemu zakladu 26.000 din, zaposlitev brezposelnih 10.000 din, obrtna nadaljevalna šola 20.220 din in pa za zidavo šole 350.000 din. Glavne stroške za vzdrževanje ljudskih šol je letos itak prevzela banovina, tako da so stroški za šolo zelo majhni, namreč 4881 din. Občinski odbor je zmanjšal občinske doklade. ki so na Bledu itak skoro najnižje na Gorenjskem, od 50% na 35%.
Pri zdraviliški komisiji pa so proračunani materialni izdatki na 565.000 din. Dohodki pridejo od zdraviliških taks, ki so preračunane na 650.000 din, med stroški pa so izdatki za reklamo 130.000, za ceste 40.000, za škropljenje cest 46.000, za cestno razsvetljavo 34.000 din in za amortizacijo dolga 60.000 din. Osebni izdatki pa znašajo 171.660 din.
Akademska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je izdala iz razposlala vsem merodaj-nim činiteljem in hotelskim podjetjem na Bledu posebno okrožnico, v kateri kritizira povsem upravičeno pretirano rabo nemškega jezika in povsod zapostavljanje slovenščine. Mislimo, da je potrebno, da tudi v »Slovencu« navedemo glavne misli okrožnice da jih bodo imeli priliko čitati in se tudi po njih ravnati vsi Blejci in da bo v pouk tudi drugim krajem, kjer je tujski promet šele v razvoju. Tudi v vašem listu smo že večkrat opomnili na to razvado, ki se je na Bledu predvsem razpasla, tako da se vsakega gosta, pa naj si je Ceh ali Francoz, najprej pozdravi v nemščini namesto v slovenščini. Tako, da gost misli, da je prišel v kako popolnoma nemško letovišče. V okrožnici je tudi navedeno, kako so se zgražali nad tem zlasti Čehi in so bili tudi slučaji, ko so nekateri Cehi ostentativno zapustili Bled s temi
i
Proračun pred senatom
Nadaljevanje z druge strani
Smo eno in nismo eno. Vse je odvisno od tega, s katerega kriterija pretresamo vprašanje in kako definiramo potem naše edinstvo. Ce to vprašanje pretresamo s psihološkega stališča, smo brez dvoma eno, če ga pretresamo s stališča nacionalnosti kot pojem širše etične zajednice, smo zopet eno, toda če pojem narod pretresamo v zvezi z zgodovinsko, politično, versko, kulturno, psihološko in podobnimi razlikami( kjer posebno vlogo igrajo tri različna narodna imena, pa nismo eno. Unitaristična država je za narod boljša, ker je enotno sestavljena in urejena v vseh panogah notranje ureditve. Toda kljub temu, da ta dvojni tip države opazujemo s stališča naše stvarnosti, bi bilo brez dvoma bolje, če bi bila začetna ustava federalistična. Za začetek skupnega državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev bi federalistična država bolje odgovarjala in bi bila prikladnejša. Gotovih posebnosti ni med njimi, vendar kljub temu obstojajo. Ljudje so si zato izmislili federalistično obliko države, ker jih je k temu nagnalo trpljenje. Pri nas so se za federalistično državo pojavile velike ovire. Pri vsem tem se je pojavilo vprašanje, kako urediti državo da bi se ne spremenila ustava vsaj za nekoliko let, ne da bi bilo treba dotikati se nerešenih vprašanj notranjih mej, ki bo ostalo nerešeno tudi v tem slučaju, če bi pristali na zgodovinske pokrajine, da bi pri vsem tem tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci bili zadovoljni. Če se pa obdrži unitaristična država, je potrebno zavrniti njeno centralistično ureditev in uvesti administrativno decentralizacijo s širokimi in stvarnimi banovinskimi samoupravami. Vprašanje notranjih meja, ki se lahko postavijo vsled priznanja treh narodriosti, naj se reši na ta način, da se dovoli svobodni razvoj vsem trem narodom na področju kraljevine. Vse to je treba zamenjati s principom in metodami stvarnega jugoslovanskega narodnega bratstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Senator poudarja, da se bi morala dosedanja notranja politika v naši državi ukiniti in da bi se moralo uvesti čisto nasprotno, kar se je delalo doslej, ko se je naša država še imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev čeprav je bila v ustavi priznana trem narodom individualnost, se je praktična državna jxilitika vodila tako, kakor da teh treh narodov ne bi bilo, odnosno se je samo molče priznalo. Zaradi tega je nastopilo tako nezadovoljstvo in tako stanje predvsem pri Hrvatih in Slovencih. V duhu nove politike bi bilo treba metode zelo spremeniti. Prepričan sem, da smo mi Srbi. Hrvati in Slovcnci popolnoma identičen narod ter računajoč z našim plemenskim edinstvom pa tudi z zgodovinskim razvojem, zahtevam, da se med narodom okrepi zavest naše državne zajednice, da se bo narodu v dušo vkoreninila ljubezen do skupne in enotne države in da bi narod v tej državi tudi ostal in delal.
Mi smo bratje, in sicer trije. Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo edinstvo v smislu sorodstva družine. Vsi trije narodi smo bratje, ki obstojajo, pa čeprav bi to zanikal naš največji skupni sovražnik in če bi to zanikal tudi samo za hip naš novi kraljevič Marko. Naš blagopokojni kralj Aleksander je rekel: »Samo dober Srb, dober Hrvat in dober Slovenec more biti dober Jugoslovan!« (Vsi senatorji se dvignejo in vzkliknejo: »Slava!«) Zato tudi jaz, govoreč te plemenite besede blagopokoj-nega kralja, pravim: Ne srbujte, ne hrvatujte, ne slovenujte, da bi jugoslovenovali, in kličem ravno nasprotno vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom: slovenujte. hrvatujte in srbujte, da boste šele s tem jugoslovenovali!
Izvajanja senatorja Djordieviča 60 člani Delovnega kluba nagradili z dolgotrajnim burnim odobravanjem in ploskanjem.
Za njim je govoril bivši predsednik senata Ljubomir Tomašič (JNS). S tem je bila dopoldanska seja zaključena ter se je nadaljevala ob 4 popoldne.	,
Popoldanska seia
Popoldanska беја senata se je pričela kmalu po 4. uri in je kot prvi govoril Fran Ivaniševič, član delovnega kluba senatorjev. Opozoril je na velik pometi našega morja in obal ter dejal, da naša država le ni tako agrarna, kakor io nekateri smatrajo. Na morju, na Jadranu je bodočnost Jugoslavije!
Naslednji pa je govoril Ivan Pucelj (JNS). Svoj govor jc začel z izjavo, da za proračun ne more glasovati, in sicer iz moralnih, gœpodarsko-finančnih in jiolitičnih razlogov. Moralni razlog je v tem, da bi pač ne bilo lepo, če bi se na stara leta premislil in menjal svoje politično prepričanje. »Ako sem bil in mogel biti zvest politiki rajnega kralja ves čas njegovega življenja, se nočem in ne morem izneveriti tudi mrtvemu kralju. Zdi se ini, da je zvestoba do Oplenca večja dolžnost, kot je bila zvestoba živemu kralju, ker živi kralj lahko odpušča in spregleda, mrtvi pa tega ne more več. Nadalje ga k temu silijo številne žrtve sedanjega režima Slovenci imamo več tisoč žrtev in vsak trenutek se pojavijo 'ove. Po tej velikobesednosti Je navedel, da sta . .a dva uradnika premeščena izven meja dravske banovine. Nato se ie lotil ga-
silcev in je dejal, »da sedanji režim stare preizkušene borce bdstavlja, na njihova mesta pa jx>-stavlja neke organiste, cerkovnike, zvonarje in razne druge ljudi, ki so pripravljeni na vsak migljaj poslušati sedanji režim in ki tvorijo lako imenovano ljudstvo v naših krajih.« Seveda gosp. Pucelj ni mogel mimo tega, da ne bi govoril tudi o Sokolu kraljevine Jugoslavije, češ da ga sedanji režim v dravski banovini kruto preganja, in sicer ne posameznikov.
Predmet njegovega nadaljnjega govora je pa bilo zasedanje banskega sveta v Ljubljani, oziroma zaključni govor bana dr Marka Natlačena, ki ga ie g. Pucelj prebral iz »Slovenca«. Tukaj se je g. Pucelj zelo potrudil in skušal biti duhovit, a senat ga je le mrko poslušal. Po teh, na prvi videz resnih izvajanjih, je prešel gospod 6enator na svojo ljubljeno tvarino o klerikalizmu in je dejal, da je klerikalizem tisto zlo, ki ga bratje Srbi še niso občutili in se je prav radi tega moglo zgoditi, da jih je v prvih povojnih letih tolikokrat ogoljufal. Dejal je, da se utegne zgoditi, da bo ta klerikalizem nekega dne ogoljufal tudi Milana Stojadinoviča, kot je do sedaj že toliko drugih, ker: »Romana fides nulla fides!« Nato je podal še definicijo klerikalizma in je dejal, da je klerikalizem zlorabljanje vere v politične namene. Pa ne samo to, ampak še več. Zato je borba proti političnemu klerikalizmu v interesu vere, v interesu Cerkve in g. Janez Pucelj misli, »da je tudi Bogu dopadljiva stvar«. Seveda se je zopet obregnil ob nadškofa dr. Jegliča in Cankarjevo »Erotiko«, češ da jo je lo v svoji prenapetosti sežgal, ni pa seveda omenil, da so iz šolskih knjig v dobi JNS trgali še mnogo lepše Cankarjeve in Župančičeve pesnitve. Nato je klerikalizem obdolžil, da še ni prišlo pri nas do globljega sporazuma med Srbi in Hrvati. Pucelj je privlekel na dan »Domoljub« iz leta 1918 in je pričel iz njega navajati nekatere odstavke, nato pa še »Slovenca« iz leta 1922. Predsednik senata mu seveda jx> senatnem poslovniku ni mogel dovoliti, da bi prebiral stare časopise še nadalje.
Nekolikokrat je gosp. Puclju segel v besedo tudi sam predsednik kraljevske vlade g. dr. Stojadinovič, ki je bil navzoč na tej seji senata, kar je gosp. Puclja vseeno spravilo nekoliko v zadrego. Nato je obdolžil tudi »Izseljenski vestnik«, glasilo Rafaelove družbe, da tudi ta ni dober zaveznik in da ta družba po svojem tiskovnem odseku širi po svetu vesti, ki so popolnoma nasprotne tistim, ki jih zastopa sedanja politična vladajoča smer, zastopana v Belgradu. Zaključil pa je svoj govor senator Pucelj s temi besedami, ki jih povzemamo po stenografskem zapisniku: »Priznavam, da še noben Srb nikdar ni bil protinacio-nalen. Ne poznam tudi nobenega Srba, ki bi bil anacionalen. Zato Je res čudno, da so more kdo za peščico oblasti vezati s klerikalci in — kar je še hujše — klerikalizem tako rekoč povzdigniti iz pozabljenja. To je za srbsko nacionalno pojmovanje nekaj nepojmljivega in nedovoljnega. Zato vas prosim, se sklicujem na Srbe. se sklicujem na pravoslavne, da to pregledajo in da vidijo, ali je to dobro, da se t,"ko dela, ali se more tako nadaljevati, ali je to v interesu srbstva in pravoslavja.«
Morda je bil govor g. Puclja iz Velikih Lašč med pristaši JNS pričakovan kot čudo, toda odmeval je jx>jK>lnoma prazno po dvorani.
Za njim je govoril še senator Ljubibratič (JNS) in razprava ob času j>oročila še traja.
Kaj je „rasa"
Predavanje prof. dr. B. Škerlja
Naš znani in v etrokovnein svetu ugledni antropolog dr. B. Škerlj je predaval o vprašanju, ki Je na dnevnem redu našega časa in še zmerom več ali manj nepoznano ter napačno |>ojmovano. Zato je prav, da zvemo kaj o tem in dobimo vpogled od strokovnjaka, ki dela in raziskuje na tem področju. G. predavatelj je znanstveno obravnaval pojem antropološke rase, skušal ga je delinirati in mu določiti mesto v znanstvenem sestavu.
Doslej Imamo že polno raznih definicij, ki naj določajo pojem rase, vendar skoraj vse slonijo na Grossejev iz leta 1900. Grossejeva definicija imenuje namreč vse važne značilnosti, ki jih srečujemo tudi pri drugih avtorjih bodisi posamič ali v celoti. To je predvsem pojem »skupine«, s Čemer je mišljena med seboj se ploječa skupina, potem »dedne« lastnosti, ki jih mora biti več, ter »harmonizirane« lastnosti, to se pravi lastnosti, ki so med seboj povezane in v določenem razmerju. Seveda pa so vse te definicije nezadostne, ker nam ne povedo, ali gre pri pojmu rase za kvaliteto ali kvantiteto ter no določnjo tega pojma niti po obsegu niti po položaju v sistemu. Nazori strokovnjakov so v tem pogledu še zelo različni. Lebzelter je v predzadnjem pismu, ki ga je pred svojo smrtjo poslal dr. Škerlju, zapisal, da je rasa najnižja sistemska enota in da predstavlja vsoto individuov. ki jih karakterizira kombinacija določnih dednih znakov, harmonično sestavljenih. Ta definicija io v splošnem konkret-
Plašč, paletot, kostum
Vas elegantno obleče, ako ei ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge
tvrdke Luklč« Stritarjeva ulica
Drobne
Koledar
Četrtek, 18. marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik; Salvator, spoznavalec; Edvard, kralj, mučenec.
Novi grobovi
+ V Vižmarjih je v sredo 17. t m. umrla g. Pavla Hafner, roj. Mušič, žena žel. strojevodje. Umrla je po mučnem, dveletnem boleha-nju, stara šele 25 let. Zapušča soproga in dva otroka. Pogreb bo v petek, 19. marca ob pol 10 dopoldne iz Vižmarjev 106 na pokopališče v Št. Vidu. — Kot dekle se je rajnica marljivo udejstvo-vala pri Prosvetnem društvu v Smartnem pod Šmarno goro in pri cerkvenem pevskem zboru.
+ V Novem mestu je v torek mirno v Go-epodu zaspala, stara 73 let, gospa Josipina J a k a c, roj. Colarič, mati znanega slovenskega akad. slikarja Božidarja Jakca. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne.
■f" V Ljubljani je umrla gospodična Angela B r e c e 1 j. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne.
-f" Na Hrušici pri Jesenicah je nenadoma umrla ga. Bajer Angela, roj. Petek, soproga občinskega tajnika v Ribnici na Dolenjskem Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 18. t. m. ob pol 6 iz kapelice pri Sv. Križu v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Naj iim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne vesli
= lz vojaške službe. Izpit so napravili za čin rez. veterinarske ga podporočnika kaplar-dijak Vladimir Horvat in Zdravko Smrček; za zvanje rez. nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. inž. tehn. stroke kaplar-dijak Josip Radišič; za čin kapetana korvete poročnik bojnega broda I. razr. Boris Slavik in za čin konjeniškega podporočnika narednik Anton Gregorinčič. — Imenovan je za uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini pri 9. oddelku voj. tehničnega zavoda strojni inženir Miloš Vukadin. — Upokojen je višji godbenik III. razr. godbe 15. pešpolka Branko Stankovič.
i|||a||||| Vsako disharmom/o žiol/en чШкШ skih tunkcu lakot o začetku """ normalizirane z našo na/bol/šo m na/boli zdravo prirodno mineralno uodo
ono z rdečimi srci,
RADENSKO!
—	Meddruštveni odbor na univerzi v Ljubljani nas prosi za objavo sledečega: Vprašanje glede plačevanja šolnin in taks je dosedaj še nejasno, ker finančni zakon še ni izšel in rektorat o amand-manu, ki ga je vlada predložila skupščini o novem plačevanju šolnin in taks, še ni obveščen. Meddruštveni odbor bo stopil v stike z »Akcionim odborom v Belgradu in »Interklubom« v Zagrebu, da dobi točne podatke o stanju, ki vlada v tem pogledu v Belgradu in Zagrebu. Zalo poziva Meddruštveni odbor akademike, da zaenkrat ne plačajo prvega obroka šolnine in počakajo, da sc »tvar uredi. Medruštveni odbor bo storil potrebne korake, da bo onim akademikom, ki eo plačali kolek 100 Din, oziroma celotno šolnino po stari uredbi, previšek povrnjen ali vštet v šolnino.
—	Za rekrute-dijake. ki niso odslužili kadrovskega roka zaradi bolezni do prekoračenega 27. leta, oziroma rekrute, katerim je bila vojaška služba na temelju zdravniškega spričevala odložena do dovršenega 25. leta, je z naredbo ministrstva vojske in mornarice točno določeno, kako morajo postopati v bodoče eni in drugi. Zadevno rešenje je objavljeno v »Službenem vojnem listu« na strani 209—270, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orož-niških postajah. — Rekruti-dijaki, ki so študirali medicino na državne stroške, morajo predložiti takoj po dovršenih študijah svoje prošnje za odslu-ženje kadrovskega roka načelniku sanitetnega oddelka ministrstva vojske in mornarice v Belgradu in ne več pristojnemu vojnemu okrožju, kakor doslej. Glej »Službeni vojni list« stran 275.
—	Velikonočna številka »Naše Zvezde«, dijaškega verskega lista, izide v soboto, 20. t. m. Obsega osem strani in razen zanimivih odlomkov »Zingarice« oz. »Fantov s laret, predstavlja celoto zase. Zato opozarjamo na to številko tudi tiste, ki sicer na list niso naročeni, pa si za praznike žele lepega, velikonočnegn čtiva. Zaradi polovičnega obsega stane ta številka 1 dinar, česar naj poverjeniki ne prezro. Prodajajo jo poverjeniki in trgovci Sfiligoj ter Vera Remec.
—	Breskev in marelira. Navodilo, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. llumek, sadjarski nadzornik v p. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1922. Strani 51. Cena 10 dinarjev. — Malokateri naših sadjarjev zna pra: vilno gojiti in ravnati z breskvijo in marelico, ki pa rodila izmed vseh sadnih vrst najplememtejši sad, ki je izbornega okusa, jako primeren za pripravo raznih sadnih izdelkov (marmelad), kon-serviranje itd. V vsestransko temeljito predelam knjižici, nam pisatelj opisuje, kar je potrebno vedeti o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbovanju, gnojenju, boleznih in vlaganju breskevega in marelč-nega sadu. V prvem delu se peča s pridelovanjem in negovanjem breskve, v drugem o vzgajanju marelice. Knjižica je okrašena z 22 slikami med besedilom in 2 barvanimu prilogama. Kdor goji to žlahtno drevo, mora to knjižico poznali.
—	Od danes naprej je v prometu letošnje, iz specialnega sladu izdelano, bok pivo pivovarne Union. Ne pozabite ga#poluisiti in Vam bo gotovo prav dobro ugajalo.
—	Jutranja slana. Zadnja dva dni je živo srebro zdrknilo v termometru nn ničlo in celo pod ničlo. Oba dneva se je letos pojavila prva slana, ki pač še ne škoduje. Včeraj zjutraj je zunaj v stoječih posodah celo zamrznila voda. Podnevi je bilo sončno in močno vetrovno vreme. Glede nedeljskega viharja je treba omeniti, da je brzina vetrovnih struj v višini nad 1000 m znašala od 100 do 140 km na uro. V nižini je vihar dosegel urno brzino do 50 km, kajti mnogi gozdovi zelo ovirajo vetrove v njih brzini.
_ 2 leti rohije obsojen tat. Pred malim
kazenskim senatom je stal včeraj 32-letni oženjeni delavec Lojze Debevc, stnuujoč v Dravljah, ki je znan kol ilrzen vlomilec v stanovanja, odkoder najrajši odnaša različno moško In žensko perilo ter obleko. Državni tožilec ca je obložil štirih večjih in manjših vlomov. Bogat plen je septembru lani odnesel Iz stanovanja Neže Arkove v Ljtib-liani. Za 3000 Din perila in obleke je nahral in
novice
odnesel domov. Lojze je nepoboljšljiv tat. Bil je žo 7 krat kaznovan zaradi tatvine, enkrat celo na 3 leta rohije. Včeraj pa je bil obsojen na 2 leti rohije. Tatvine je odločno tajil in navajal svoj alibi, ki mu ga pa sodišče ni verjelo.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t m. je objavljena »Uredba o posebni pogodbi med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije, Romunije, Češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij«, dalje »Uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji«, »Prepoved uvoza lovskih strelnih kapic«, »Izprememba o voznih in prevoznih ugodnostih«, »Brzojavni promet s Španijo«, »Znižane brzojavne pristojbine med Jugoslavijo, Grčijo in Češkoslovaško«, »Odločbe občne seje državnega sveta: razlaga odločbe štev. 31.130-IV; — razlaga točke 6. člena 145. carinskega zakona; — razlaga prejšnjega tretjega odstavka člena 23. zak. o drž. trošarini; — razlaga člena 63. zakona o taksah oz. člena 22. zak. o državni trošarini, taksah in pristojbinah«, »Uredba o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinekih davščin v letu 1937-38, in sicer za občine Ajdovec v novomeškem okraju,Artiče v brežiškem okraju, Cerknica, Kočevje-okolica, Log, Mokronog, Slov. Bistrica, Sv. Jurij pri Celju-okolica, Škale v elo-venigraškem okraju, Šmartno v ljubljanskem okraju, Šmartno pri Litiji in Teharje.
—	Proti zaprtju in težavam zaradi hemoroidov veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopiltile zaradi svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, zaradi popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236, dne 19. II 1936.
—	Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno Diiele Radensko, ki deluie proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravie m mladostno ■ivežost.
Ljubljana
V četrtek, 18. marca
Gledališče
Drama: Četrtek, 18. marca: »Dež in vihar«. Red Četrtek. — Petek, 19. marca: »Dr.« Izven. Gostovanje g. Markoviča.
Opera: Četrtek, 18. marca: »Navihanka«. Opereta. Izven Cene od 30 din navzdol. — Petek, 19. marca ob 15: »Lucia di Lammermoor«. Izven, Gostovanje tenorista g Rijavca Josipa. Cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Sv. Anton vseh za-Ijubljenih patron«. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Ljudski oder
Ljudski oder ponovi na praznik sv. Jožefa ob 17 v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro o izgubljenem sinu. Pri igri sodeluje Akademski pevski kvintet in Šentpeterski šramel trio. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et Bonum v frančiškanski pasaži.
Predavanja
V. znanstveno predavanje Prirodoslovnerfa društva v Ljubljani bo drevi ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerji. Predaval bo g prof. E. Schmid iz Miinchena o temi »Kemični ustroj nativne celuloze in drugih polimernih ogljikovih hidratov«. Dostop vsakomur brezplačen.
Prireditve in zabave
Današnja produkcija dri. konservatorija ljubljanskega, IV. v okviru tedna »Učite se glasbe«, je preložena na ponedeljek 22. t. m. ob 18.15, kar prav posebno opozarjamo.
V frančiškanski dvorani bodo uprizorili fran-čiškovi križarji versko legendo Pilat. Predstave bodo na cvetno nedeljo ob pol 6, na veliko sredo in četrtek ob 8, na velikonočni ponedeljek ob pol 6. Vstopnice v predprodaji v pisarni: Pax et bonum.
Sestanki
Zveza akademsko izobraženih žen bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 21. marca ob 10.30 v klubski sobi kavarne Union. Na dnevnem redu poročilo odbora.
Občni zbor društva »Bogomile« bo na praznik sv. Jožefa 19. t. m. ob 17 v Domu služkinj v Kri-ževniški ulici po običajnem sporedu in z razgovorom o morebitni razdružitvi. Vse članice naj se tega zborovanja gotovo udeleže.
Krajevna protituberkulozna liga ▼ Ljubljani ima redni občni zbor v soboto 20. marca v posvetovalnici mestnega poglavarstva.
Slovensko stenografsko društvo vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 21. marca ob 10 dopoldne v Trgovski akademiji.
Naše dijaštvo
Ker se z 20. marcem začno velikonočne počitnice, je na praznik sv. Jožefa ob 11 zadnja redna akademska služba božja pri oo. frančiškanih. Pevska vaja za to sv. mašo je na praznik ob 10, Vabljeni vsi pevci in pevke.
Kino
Kino Kodeljevo: »Bila sem špijonka« (Konrad Veidt) in »Iglu«. Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedbe
Zgubila se je moška zapestna ura. Pošten najditelj naj jo odda upravi »Slovenca« proti nagradi.
Fantovska akademija
Lep je spored fantovske akademije, ki bo jutri na praznik sv. Jožefa ob pol II podoldne v novi Frančiškanski dvorani. Pevci — člani katoliških društev so za to prireditev sestavili dober moški zbor. ki bo zapel prelepo Vodopivčevo pesem: Najvišji Vsemogočni Bog, Aljaževo: Zakipi duša, koroško narodno: Ćej so tiste stezice, in s spremljevalnem orkestra prelepi Psalm 83. 1er Aklamacije. Mladci bodo nastopili ob spremljavi orkestra kot »Božji muzikantje«. Pa tudi orkestralne, reci-tacijeke in simbolične točke bodo zadovoljile. Vstopnice za sedeže po Din 10, 8 ,6, 5, 4, stojišča po Din 2, in sporedi so na razpolago v pisarni »Pax et bonum* v frančiškanski pasaži — vhod iz frančiškanske ulice, na dan akademije pa od 9 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane.
I Maš» zn turist« in izletnike ho v kapeli
I Vzajemne zavarovalnice jutri, na praznik svetega Jožefa, ob pol sedmih; nn cvetno nedeljo pa ob
četrt na sedem.
1 Bel g rajski nadškof dr. Jos. Ujèié bo imel v petek, na praznik sv. Jožefa, na svoj godovni dan, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesno službo božjo za priliko svoje postavitve od mesta Ljubljane. Oh pol desetih bo iz škofijske palače slovesen vhod v stolnico, na kar ho pridiga, ki jo bo imel g. nadškof sam. Nato bo daroval slovesno pontifikaluo sv. mašo, po maši pa ho podelil svojim nečakom zukrament sv. birme.
1 Kai. društvo rokodelskih pomočnikov ho imelo na praznik sv. Jožefa skupno službo božjo s sv. obhajilom v križanski cerkvi. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek cerkvenega opravila je ob sedmih zjutraj.
1 Pilat prav za prav ni pasijonska igra. Dejanje mu sloni na stari legendi, da je Pilat živel preko svojih dni še stoletja in stoletja. Greh mu teži srce in neskončno božje usmiljenje ga išče. da bi se spokoril. Toda Pilat zavrača odpuščanje in samemu sebi zapiše obsodbo. Predstave bodo v frančiškanski dvorani na cvetno nedeljo ob pol 6, na veliko sredo in četrtek ob 8 in na velikonočni ponedeljek ob 6.
1 Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožefa. Jutri, na praznik sv. Jožefa, ob 8 bo slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa solemmnis in bon. St. Josephi, zložil Stanko Premrl; spremlja orkester Dravske divizije. Graduale: Domine praevenisti eum, zložil A. Foerster. Po ofert.: Salve pater Salvatoris, zložil L B. Mohr. Po maši: O sveti Jožef, v tvojo čast, zložil St. Premrl.
1 Slovenski Kočcvci. ki imajo hude socialne in nacionalne skrbi v narodnostno ogroženem ozemlju na Kočevskem, so si zadnje čase omislili, da bi nekaj zaslužili tudi s krošnjarjenjem po zgledu svojih nemških sorojakov, ki pa so odšli v Nemčijo, kamor Slovenci ne morejo iti. Slovenska straža jim je izposlovala pravilne koncesije in pa znake v državnih barvah. Ti naši slovenski Kocevci nastopajo v Ljubljani zelo vljudno In dostojno ter prav nič vsiljivo. Zalibog pa doživljajo pogosto surovosti in tudi nerazumevanja. V svojem boju za socialni in narodnostni obstanek na Kočevskem bi zaslužili, da bi Ljubljana boljše razumevala njihov trud. Teh slovenskih krošnjar-jev nikakor ne smemo zamenjavati s kakšnimi mladostnimi prodajalkami jiomaranč, z raznimi vsiljivimi prodajalci razglednic in podobnimi, ki krošnjarijo le navidez, v resnici pa beračijo. Kdor čuti narodno, slovensko in jugoslovansko, bo gledal, da te naše ljudi s Kočevskega čim bolj podpre. Ti ljudje plačujejo tudi davek in so torej nekakšni mali trgovci. V Ljubljani jih je sedaj pet ter o nobenem ni bilo do sedaj slišati Se nič slabega. Zadnji »Slovenski narod« pa je priobčil skrajno nerodno stilizirano notico, v kateri hvali tri ljubljanske gostilne, kjer je krošnjarjenje prepovedano. Prav radi verjamemo, da je krošnjarjenje v teh treh sicer odličnih gostilnah prepovedano za razne nadlegovalce občinstva, prav gotovo pa ni za slovenske krošnjarje iz Kočevja. To so nain slovenski krošnjarji v Ljubljani sami potrdili, toda notica v »Slovenskem narodu« je imela nesrečne posledice, da so se pojavili nekateri gostilničarji, ki hočejo bili tudi tako moderni in prejiovedujejo krošnjarjenje v svojih lokalih ne samo sumljivcein, temveč celo slovenskim kočevskim krošnjarjem, ki se morajo izkazati s prnvil-no legitimacijo in z znakom. Krošnjarstvo na Kočevskem je stara ustanova in se je čim dalje bolj oprijemljejo tudi slovenski Kočevci, je to za naše ljudi na Kočevskem velikega pomena. V to zadevo nikakor ne smemo mešati strankarske politike, ker gre za skupne narodne interese!
Modni salon
ANKA PUČNIK
Šelenburgova ulica 1
izgotavlja obleke vseh vrst po nainovejših pariških in dunajskih modelih.
1 Razpis poletnega abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo na velike ugodnosti, ki mu jih nudi z novo razpisanim poletnim abonmajem, ki se bo odigral v času od 22. marca do konca junija t. 1. Veljal bo za 8 dramskih ter 7 opernih in operetnih predstav. Izredno nizka, v štirih obrokih plačljiva cena, bo omogočila tudi najširšim slojem občinstva, da si bodo mogli ogVadati najučinkovitejše predstave tekoče sezone. Priglase sprejema dnevno blagajna gledališke upravo v poslopju dramskega gledališča: ob delavnikih od 9 do 12 in od 15 do 17.
1 Namočena polenorka Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8.
1 Ogled najmodernejšega tekstilnega podjetja Ilutter in drug v Mariboru bo priredilo Združenje diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, za svoje člane v petek, dne 19. marca. Prijave sprejema tajništvo UDTKJ, Tavčarjeva ulica 6, do četrtka, dne 18. t. m.
1 Izredno mnogo krompirja. Dovoz semenskega in navadnega krompirja je bil včeraj izreden. Na Sv. Petra nasip je bilo pripeljanih 8000 kilogramov krompirja na 65 vozovih in vozičkih iz raznih krajev Gorenjske, Dolenjske in od ižanske strani. Semenski krompir je bil dražji, po 0.80 do 1 Din kg navadni pa po 0.75 Din kg. Na Vodnikovem Irgu je včeraj živilski trg pregledala posebna komisija tržnega odbora odnosno nadzorstva. Proučujejo vprašanje, da bi branjev-ke, ki so nameščene ob robeb trga, prestavili na prostor ob Vodnikovem spomeniku.
1 Telefonske govorilnice po mestu. Prav dolgo se je že obravnavalo vprašanje telefonskih govorilnic na javnih prostorih, ki naj hi bile občinstvu na razpolago. Govorilnica na pošti je bila neprestano blokirana od občinstva, prav tako dostikrat govorilnica pred kavarno »Emonot. Sedaj so, kakor smo že omenili, postavili najprej kiosk zn telefon na Marijinem trgu, včeraj pa so podoben kiosk postavili pred Mahrovo hišo, tam, kjer prodajajo suho robo v bližini samotnega kostanja. Aparati za enkiat še niso montirani.
1 Požar na Rožniku. Včeraj okoli pol 5 popoldne je pričelo goreti listje in dračje v gozdu na Rožniku tik nad vilo ge. Marije Vere. Obveščeni «o bili poklicni gasnlci, ki eo prihiteli z orodnim avtomobilom. Ogenj je zavzel kakih 800 kv. metrov površine
1 Nesreča pri delu. Na Dolenjski cesti ee je včeraj popoldne pri delu ponesrečil 25 letni hlapec Anion Plešec. Cirkularka mu je zmečkala desno roko. Bil je prepeljal v bolnišnico.
Jesenice
Danes ob 20 v Krekovem domu kino »Izdajalec«. Igra poznani igralec Vili Birgel.
Maribor
m Na praznik sv, Jožefa bo v stolnici ob pol 10 po slovesnem vhodu prevzvišenega knezoškofa najprej pridiga, nato pa pontilikalna sv. maša, med katero podeli Iavantinski vladika letošnjim riovomašiiikoni drugi višji red ali dijakouat.
m Za begunce iz zasedenegu ozemlja bo imel g. župnik Josip Budin postne govore v dneh 18., 19. in 20. marca v tukajšnji stolni in mestni župni cerkvi j*) večernem sv. blagoslovu ob 18.
m 35 letnico svojega gledališkega udejstvova-nja bo proslavil v nedeljo mariborski igralec in režiser Pavel Rasberger. Zvečer bo v gledališču krstna predstava njegove nove operete »Rdeči nageljni«.
m Potrebna cestna zveza. Od Sv. Petra pri
Mariboru do Grušove je izpeljana lepa nova cestna zveza. Potrebno bi bilo sedaj še, da bi se od te ceste zgradil še odcep proti Zimici, ki je doslej brez vsake zveze g svetom.
m Radi preslabih eest v Avstriji... Mariborski hotelir g. Zeinljič je bil v zvezi z družbo »Deutsches Reisenverkehrsbureau, Berlin«, ki je nameravala v letošnjem poletju urediti avtobusni prevoz letoviščarjev iz Berlina na naš Jadran. Ti Berlinčani bi prenočevali tudi v Mariboru, in sicer bi prispela vsak teden dva ogromna avtobusa s 150 gosti. Te dni pa je nemška družba dogovor odpovedala z motivacijo, da so ceste preko Avstrije za njene ogromne avtobuse preslabe in preozke. Kaj bi šele bilo, če bi Berlinčani zvedeli, kakšne so naše ceste...
m Velikonočni izleti Putnika. Od 25. marca do 3. aprila z novim luksuznim avtobusom v Rim. Cena komjiletnega aranžmana 2400 din za osebo. Od 27. do 30. marca z avtobusom v Benetke. Cena le 900 din. Od 28. do 29. marca dvodnevni izlet v Gradec; cena z vizumom vred 110 din za osebo. Prijave pri »Putniku« na Aleksandrovi c. 35.
m Ljudska univerza. Prireditev v petek radi praznika odpade. V ponedeljek predava univ. profesor Vaclav Burian iz Ljubljane o temi: Ob stoletnici Kollarjeve slovanske vzajemnosti.
m Potovanjo v Francijo. Marsikdo, ki namerava potovati letos na svetovno razstavo v Pariz, bi rad hitro obnovil svoje znanje francoščine ali se naučil najpotrebnejših besed in izrazov za vsakdanjo rabo. V to svrho bo otvoril francoski krožek 2. aprila poseben tečaj. Pouk se bo vršil ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30 (ura se nn željo udeležencev lahko spremeni) v pritličju realne gimnazije. Prijave n&j se pošljejo z dopisnico na naslov: Francoski krožek v Mariboru.
m Ruska Matica v Mariboru se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu Ruskega večera dne 6. marca.
m Cercle français. Odbor društva ponovno vabi vse člane na občni zbor, ki bo drevi ob 18.30 v društveni Čitalnici, Gregorčičeva ulica 4.
m Smuško prvenstvo Mariborske zimsko-športne podzveze v teku na 18 km bo v nedeljo, 21. t. m., pri Senjorjevem domu na Pohorju. Udeleže se gu moštva in poedinci skoraj vseh včlanjenih klubov.
in Smrten padec. V Lokavcu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah se je smrtno ponesrečil 56-letni posestnik Jožef Triller. Pokojnik se je v skednju povzpel na pod. da bi pripravil živinsko krmo. Radi neprevidnosti pa so se mu izpodmak-nile deske ter je padel 4 m globoko na skedenj, deske pa na njega. Pri padcu ie udaril z glavo ob pod. Kljub zdravniški pomoči je Triller nekaj dni po nesreči umrl. Zapušča ženo in nedoletnegà sina.
m Tajna razprava radi komunistične propagande. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj dopoldne tajna razprava proti 23 letnemu brezposelnemu strojniku Josipu Kogeju iz Ptuja in 22 letnemu delavcu Josipu Korošcu iz Krčevine pri Ptuju Oba sta prišla na zatožno klop radi komunistične pro|)iigttiide. Kogej je znan komunist, ki je bil pred tremi leti že obsojen na poldrugo leto ječe Lansko leto se je na predavanju iSvohode« v Ptuju seznanil s Korošcem ter ga pridobil za komunistične ideje. Preskrbel mu je komunistični projmgandni material, ki ga je Korošec razdeljeval, ter letake, ki jih je lepil po Ptuju. Korošec je pred sodniki vse priznal, Kogej pa vse tajil. Sodba je bila razglašena javno: Josip Korošec je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev robije ter 600 dinarjev kazni in izgubo častnih pravic za dobo 3 let; Josip Kogej je bil oproščen.
Celie
c Obrtniški praznik. Slovensko obrtno društvu v
Celju proslavi jutri, v petek, na praznik sv. Jožefa, svoj tradicionalni obrtniški praznik. Ob 8 zjutraj bo v župni cerkvi sv. Daniela sv. maša za člane društva, pri kateri bo prepeval pevski zbor »Oljka«, Po sv. maši bo kratek družabni sestanek za člane društva v restavraciji Evropa.
cSlovensko obrtno društvo v Celju bo imelo danes ob j>ol 8 zvečer v Obrtnem domu v Celju svoj 45. redni letni občni zbor.
c Gostovanje Akademskega pevskega zbora. Na vokalnem koncertu v Marijini cerkvi, ki ga bo v soboto izvajal Akademski pevski zbor slovenske univerze, bomo slišali večno žive kompozicije Jakoba Gallusa, skladatelja svetovnega slovesa. Iz esmarice Primoža Trubarja bomo slišali 5 pesmi, atere je stilno priredil g. prof. Matija Tome. — Preskrbito si vstopnice za ta veliki koncert že v predprodaji v knjigami Goričar.
c Celju — ugodnosti § 11 želez, tarife! Lansko leto je bi'o Celie uvrščeno v turistične kraje. Mnogi so mislili, da bo s tem imenovanjem dobilo Celje velike ugodnosti § 11 želez tarife, ki bi obstojale v tem, da bi bila vozna karta, kupljena za Celje, po 7-dnevnem bivanju veljavna kot povratna karta, odnosno da potovanje v Celje za letoviščarja stane le polovico normalne cene. Največja ovira, da ni dobilo Celje te ugodnosti je ta, ker nima še povsem moderno urejenih kopališč in hotelov in nima 70П m nadmorske višine Zveza za luiski promet v Sloveniji in mariborska tujskoprometna zveza sta na svojem zborovanju priporočili tako'šnjo revizijo predpogojev § 11 želez, tarife, zlasti ukinitev zahteve, da mora imeti kraj 700 m nadmorske višine,če hoče uživati to ugodnost. Tudi celjsko olepševalno društvo in tujskoprometno društvo je s svojega zadnjega občnega zbora prosilo bansko upravo, da na merodajnih mestih jjokrene hitro rešitev revizije določbe te tarife.
c Kino Metropol. Danes zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16.15. 18.30, 20.45 »Upor na ladji Bounty« (Meuterei). Ob 14 matineja »SkrjsnFek poje tvrgoli...« Cene prostorom pri matinejskih predstavah so določene ik> din 3.50, 5.50 in 6.50.
Gospodarstvo
Narodna banka in kmetski kredit
Na občnem zboru delničarjev Narodne banke dne 7. marca 1937 je imel daljši govor tudi glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Mil. Nedeljkovič ter smo delno že prineeli njegova zanimiva izvajanja. Danes prinašamo še konec njegovih izvajanj.
Narodna banka ni danes samo centralni kreditni vir za ves naš narod in vso našo državo, ampak je tudi izrazito državni organ za upravljanje narodne valute in zl izvajanje kreditne politike. Ona, Narodna banka namreč, tvori danes skupaj z Državno hipotekarno banko, Poštno hranilnico in Privilegirano agrarno banko smiselno izdelan instrument državne gospodarske kreditne politike. To pomeni, da mora tudi ona imeti enako razumevanje in smisel za sodobne probleme celokupnega našega narodnega gospodarstva in za vse panoge naše gospodarske politike, ne pa da tudi še dalje ostane skoraj izključno samo banka ožje skupine poslovnih ljudi.
Kot narod živimo pretežno od poljedelstva in da zavisi dohodek 95% našega prebivalstva, neposredno ali posredno, od poljedelstva in njegovega stanja. Logično je, da se mora posvetiti proučevanju in zboljševanju te najvažnejše produktivne panoge našega narodnega gospodarstva največja pažnja celokupnega našega naroda in njegovega vodstva. Pa ne samo to, da smo mi danes tako zelo odvisni od našega poljedelstva, ampak tudi za celo dogledno bodočnost se nam obeta ta odvisnost. Mi smo nekdaj, pred 50 leti, pa tudi še do nedavno verovali, da lahko razvijemo našo industrijo tako, da nam postane glavni vir našega blagostanja, kot je bila postala za Anglijo, Nemčijo, Združene države Severne Amerike itd. Danes imamo že prečiščene pojme in velike svetovne izkušnje, da je razvoj industrije združen z mnogoštevilnimi pogoji, v prvi vrsti z zagotovljenimi domačimi in tujimi tržišči.
To pomeni, da ni upanja, da bi nas inogle materialno skoro izvleči te ostale vrste delavnosti in da moramo uvideti, da je za nas kot celoto, narod in državo kmetijstvo resnična >alma mater«, mati hraniteljica. Zato je popolnoma logično, da posvetimo njegovemu nepredku, povečanju njegove proizvodnosti in donosnosti največjo bri-go in skrb.
Toda kmetijstvu so te brige ln skrbi nujno potrebne, ker se nahaja v obupno težkem položaju in je povrh vsega še skrajno zanemarjeno in pozabljeno.
Težko stanje našega kmetijstva datira še od prevrata. Začelo se je z razrvanimi temelji našega kmetijstva. V kratki dobi visokih cen za poljedelske proizvode, ki je takoj zatem sledila, se je začelo stanje našega kmeta nekoliko boljšati, toda kmet se je moral hkrati tudi zadolževati, da je lahko obnovil svoj živi in mrtvi inventar in si dokupil zemlje za obdelovanje. Zadolžil se je v cenenih dinarjih, plačeval pa je visoke cene za vse, kar je kupil, ker je bil prepričan, da bodo tudi njegovi proizvodi obdržali visoko ceno.
Situacija pa se je kmalu spremenila z nastopom velike svetovne agrarne in tej sledeče splošne gospodarske krize, ki je trajala skoraj celo desetletje. V tem času se je stanje našega poljdelstva in naših kmetov popolnoma upropa-stilo. Nizke cene žitu so prisilile manjša kmetska gospodarstva, da odprodajo svojo živino in prenehajo nabavljati najpotrebnejše orodje; ko pa tudi lo ni pomagalo, so kmetje zapadli v velike oderuške dolgove (ker so jim bila kot menično nesposobnim vrata Narodne banke in drugih solidnih denarnih zavodov vedno zaprta). Med krizo so cene vsem dobrinam v prometu, najbolj pa poljedelskim pridelkom, jako padle (za rastlinske pridelke in živino za polovico, za industrijske izdelke za tretjino, dočim se je vrednost denarja v istem razmerju dvignila (za kmeta torej podvojila). Zato so se tudi dolgovi z obrestmi, ki bo bili napravljeni v času visokih cen, avtomatično podvojili. Poleg tega so se pa javne dajatve še dalje zviševale, tako da so v času, ko je bila stiska najhujša, dosegle največjo višino. Vse to je moralo izčrpati naše poljedelstvo, ki je vsled navedenih okolnosti zašlo v današnji težki položaj.
Ta položaj se lahko v nekoliko potezah oriše takole. Od skupnega kmetskega prebivalstva petina nima več nobene svoje zemlje, amp^k živi od dnine, službe ali zunaj na tujih posestvih. Dve tretjini samostojnih kmetskih gospodarstev imata manj kot 3 hektarje orne zemlje, 70% ima manj kot 5 hektarjev zemlje. Število živine na teh gospodarstvih se je tako zmanjšalo, da se zemlja slabše orje in manj gnoji. Z anketo se je ugotovilo, da v vseh krajih naše države polovica malih kmetskih posestev nima popolne vprege ali sploh nima nobene vprežne živine, ampak si jo izposoja in to kasneje z delom ali žitom odplača. So tudi cele vasi, kjer polovica ali celo tri četrtine kmetov nima svojega pluga, niti ne lese-
nega, ampak si še to izposojajo ali pa z niotiko obdelujejo svoje njive. Ugotovljeno je, da je pri nas še nad 300.000 lesenih plugov v rabi, in sicer ne zaradi kulturue zaostalosti, ampak zaradi obu-božanja malega kmeta. Posledica tega je, da daje zemlja vedno manjši donos. Na številnih anketah je bilo ugotovljeno, da so mnoga gospodarstva imela letos vsega 6— 7q pšenice na 1 ha, dočim so imela še pred 10 leti 12—15 q; so pa celo kraji, kjer je donos Žetve po ha danes še mnogo manjši.
Skupni dohodek našega poljdeUtva je upadel v poslednjih 10 letih za celo polovico, računano po glavi prebivalstva zaradi močnega naravnega prirastka pa za dve tretjini (naše prebivalstvo se pomnoži letno za kakih '200.000 duš; od zedin.jenja do danes smo se pomnožili za 3,000.000 duš). Ž naraščanjem prebivalstva in upadanjem donosa žetve nam preti še nadaljnje obubožanje našega kmetskega prebivalstva.
To je že sedaj po svoji ogromni večini siromašno. Zato je njegova prehrana padla do kritične točke ter se opaža previsok odstotek obolelosti in umrljivosti tako pri odraslih, a še bolj pri otrokih. Težke gospodarske, zdravstvene in kulturne razmere na naši vasi lahko odjeknejo tudi v ekstrenmih političnih in socialnih pokretih.
Vee to nas mora zanimati tako z državno-političnega, kot tudi z gospodarsko-političnega sla-iišča. Če je poljdelstvo pri nas tako propadlo, da zemlja ne more več hraniti svojega gospodarja, nego da se mora ta navzlic vsem dohodkom in postranskim zaslužkom zadolževati, naposled pa celo propade, tedaj nastane vprašanje, kje bomo našli možnost prehrane in obstanka za take mase naroda. Ali moremo prod takimi Izgledi, ki jih ima najvažnejša panoga našega narodnega gospodarstva mirno gledati v našo finančno in kulturno bodočnost in varnosti?
Ugotovili smo že prej, da ne moremo iskati izhoda v razvitku industrije do te mere, da bi ona prevzela in prehranjevala vse naše siromašno kmetsko prebivalstvo. Kakega drugega izhoda pa tudi ni. To pomeni, da je edini izliod. ki nam ostane, ta, da se znova poprimemo našega poljedelstva in povzdignemo z osredotočenimi napori njegovo produktivnost in rentabilnost, tako da nas lahko hrani, brani in kulturno dvigne.
Sredstva, ki bi jib bilo treha porabiti za po-vzdigo našega poljedelstva, so različna. Ne bom jih tu našteval v vsem obsegu, ker bi to moral biti predmet nove, temeljito izdelane narodne agrarne politike, ki bi jo izvajale država, banovine, občine in vsa društva ter organizacije zasebne iniciative. Tu se bom zadržal samo pri enem sredstvu, ki nas utegne na tem zboru bližje zanimati, in sicer pri odgovarjajoči kreditni politiki zlasti Narodne banke.
Zboljšanje narodnega gospodarstva z ugodnimi in cenenimi krediti je osnovna dogma naše Narodne banke. Po mojem mnenju kredit ni neko čudežno sredstvo, da bi samo on — pa če bi bil tudi najcenejši — lahko kogarkoli dvignil: to se najbolje vidi pri naši domači industriji. Če pa bo podani drugi pogoji, lahko cenen, ugoden in Izdaten kredit mnogo pripomore, da se dvigne ena ali druga gospodarska panoga. Ta kredit mora danes dati naša Narodna banka in to naši najštevilnejši in najvažnejši temeljni panogi gospodarstva, našemu poljedelstvu. Narodna banka ima za to vse zakonite možnosti: naš kmet je danes sposoben, da se menično zavezuje, Narodna banka je z zakonom pooblaščena, da sprejema v re-eskompt njegove menice, potem Zveze kmetijskih zadrug in potem Privilegirane agrarne banke, zn enkrat do 25% zneska skupnega svojega meničnega portfelja, kar pomeni, da lahko za enkrat prevzame v svoj porifelj kmetiskih menic za preko 400 milijonov dinarjev, torej osemkrat več kot jih ima danes; za to ima pa tudi zadosti možnosti po stanju svojega zlatega in deviznega kritja. Čim jasneje se bo ta dolžnost Narodne banke, da kreditira v pravem sorazmerju tudi naše poljedelstvo, precizirala v zavesti uprave same in v zavesti vsega naroda in državne uprave, tem bolj se bo morala povečavati ta kvota, določena za poljedelski kredit. Zlasti še, ker se je danes popolnoma prečistilo vprašanje o tem. da kmetske menice nič ne zaostajajo niti po svoji notranji vrednosti (solidnosti), niti v pogledu likvidnosti za trgovinskimi, industrijskimi, rudarskimi in bančnimi menicami, ki jih ima Narodna banka v svojem portfelju. Te »poslovne« menice so že davno izgubile svoj mitologični prestiž kot »papir, ki se hitro in z lahkoto pretvori v zlato«, ali ki se vsaj plača v navadnem papirnatem denarju. Nasprotno je znano, da se ogromna večina teh menic podaljša cela desetletja, o njihovi solidnosti pa govorijo najboljše odpisi, ki so jih Narodna banka in drugi denarni zavodi morali zaradi njih izvršiti in ki znašajo stotine in stotine milijonov.
Pa če poleg vsega tega one v načelu lahko služijo za kritje bankovcev Narodne bauUe, zakaj bi ne mogle vsaj v isti meri tudi kmetijske menice, ki imajo za svoje kritje vse ono, kar rodi po
naših poljih in njivah, naš vsakdanji kruh? Sicer smo pa videli iz sumih izjav današnje uprave Narodne banke, da nameni njene emisijske in kreditne politike niso samo valutno politične, j ampak tudi ekonomsko politične narave. Tu pa je ogromna panoga našega gospodarskega življenja, kjer je tudi treba, da se ti principi iskreno in od srca porabijo.
Konkretno govoreč, danes pri zaključku likvidacije starih kmetskih dolgov, kontratuiranih pretežno pri zasebnih upnikih in zasebnih bankah, pod znano težkimi pogoji, se nam odpira aktualni problem novega Uredita za poljedelstvo. Ta novi kredit lahko nudi danes našemu poljdelslvu samo naša Narodna banka, in to od nje danes zahteva ves naš narod z vso pravico.
Odlog plačil je dovoljen Ljudski posojilnici v Oplotnici za 6 let od 8. februarja 1937 dalje, za dolgove pred 21. decembrom 1936, obrestna mera znaša 2% od 21. decembra 1936 dalje, nadalje Hranilnici in posojilnici pri Sv. Antonu v Slov. gor. r. z. z n. z. za 6 let od 31 decembra 1936 dalje, za vloge do 2. avgusta 1934, obrestna mera znaša 2%.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Uranija, gospodarska in podporna zadruga ljudskih prosvetnih društev, r. z. z o. z., načelnik Kralj Ivan.
Vpis državnih blagajniških zapiskov. Do 2. lebruarja 1937 je bilo vpisanih od transe 500 milj. din že za 220 milj. dan, do 9. februarja za 250, do 1. marca že 315, do 16. marca pa je bilo vpisanih | skupno 400 milj. din. Zato se pričakuje, da bo do i konca meseca marca vpisana vsa vsota 500 milj. din; tako bo torei tudi letošnja emisija imela po-polen uspeh kot lanska.
Borza
Denar
Dne 17. marca 1937.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 7.88 —7.98, v Zagrebu in Belgradu na 7.80—7.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 31.50 denar.
Italijanske lire so nudili v agrebu po 2.25, v Belgradu po 2,30, španske pezete pa v Zagrebu 2.30.
Nemški čeki so v Ljubljani malo popustili na 11.97—12.17, v Zagrebu na 11.87—12.07, nadalje so beležili za konec marca 11.90—12.10, za sredo aprila 11.9250—12 250, za konec aprila 11.93—12.13, za sredo maja 12 denar, za konec maja 11.9350— 12.1350, za sredo junija pa 11.94—12.14. V Belgradu so beležili 11.8796—12.0796,
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,123.523, v Belgradu 1,875.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu je znašal 2,210.000 din.
L i o b I f a n a. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2391.66—2406.26
Berlin 100 mark...... 1758.53—1772.41
Bruselj 100 belg...... 736.94— 742.01
Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......213.46— 215.52
Newyork 100 dolarjev . . a . 4343.50—4379.81
Pariz 100 frankov...... 200.87— 202.31
Praga 100 kron...... , 152.43— 153.54
Trst 100 lir...... » . 229.24— 232.32
Zurich: Belgrad 10, Pariz 20.13, London 21.4525, Newyork 439, Bruselj 73.95, Milan 23.08, Amsterdam 239.90, Berlin 176.55, Dunaj 80.70 (81.80), Stockholm 110.60, Oslo 107.80, Kopenhagen 95.75, Praga 15.30, Varšava 83.25, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.465, Buenos-Aire» 132.
Vrednostni oanirji
Ljubljana: 7% inv, pos. 88—89, agrarji 54—56, vojna škoda promptna 420—425, begi. obv. 75— 76, 4% sev. agr. 51—52, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 86.50—87.50, 7% pos. DHB 98—102.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 89 den., agrarji 54—57, vojna škoda promptna 422—425 (422, 4125), begi. obv. 76—79, 4% sev. agrarji 52.75 —53.25, 8% Bler. pos. 96—97 (96), 7% Bler. pos. 87—87.50 (87), 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 88.50 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 216—220, Trboveljska 280—290, Nar. šum. 20 bi., Gutmann 40—42 (40), Isis 16 den., Osj. Iiv. 170 bi., Osj. sladk. tov. 195—200, Bečkerek 750 den., Du-brovačka 350—400 (375, 380), Jadr. plov. 450 den., Oceania 250 den,
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 425—426 (429, 425), 3. 425—428, begi. obveznice 78—78.50, dalm. agrarji 76.50 den. (76), 4% sev. agr. 53 den. (53.25), 7% Bler. pos. 89.50—90 (90, 88.50), 7% pos. DHB 103 bi. — Delnice: Narodna banka 7.275—7.375 (7,350), Priv. agrarna banka 217 denar.
Kulturni obzornik
Kristus v Cerkvi
Napisal dr. Franc Grivee.
Naslov označuje vsebino. Nauk o Kristusovi Cerkvi je na nov mikaven način podan v duhu Kristusove ideje o božjem kraljestvu in na podlagi glavne Pavlove misli, da v Cerkvi živi Kristus in po njej oživlja človeštvo.
Prvi del razpravlja o notranji zvezi božjega kraljestva s pojmom Cerkve in z duhovnim življenjem. Središče tega Je poglavje o Gospodovi molitvi. Polovico vsega obsega je tretji del knjige o Cerkvi kot mističnem telesu Kristusovem v duhu vodilne misli apostola Pavla. Kakor prvi lako je posebno ta del notranje zvezan z naukom o Cerkvi in tako natančno obdelan, kakor ga ne nudi nobena inozemska knjiga. Zato bo zlasti ta del duhovnikom in bogoslovceni bogato nadomeščal Inozemske znanstvene in poljudne, strokovne in asketske knjige o tem predmetu; a hkrati je tako usmerjen, da ga bodo tudi izobraženi laiki lahko in z užitkom brali.
V drugem in kratkem četrtem delu so živahno in jedrnato podana izbrana poglavja navadnega nauka o Cerkvi, njeni organizaciji in nepremagljivosti. V driigem delu bodo mnoge zanimala zlasti nova poglavja: Važnost apostolata, Pomožni apostolat. Duh cerkvene oblasti, Notranja upravičenost Cerkve, Pokorščina Cerkvi. Cerkev in osebnost. Četrti del zadostno označujejo naslovi poglavij. Dejstvo Cerkve, Katoliško dejstvo, Dolžnost vernikov (pokorščina, ljubezen, sodelovanje, izven Cerkve ni zveličanja).
Znanstvena kritika je ze ostrokovno-bogoslovni knjigi »Cerkev» (1921) poudarila, da jo morejo г lalikoto tudi laiki brati. Mnogo bolj velja to o novi knjigi. Nekatera poglavja prvega ln tretjega dela terjajo sicer nekoliko več pazljivosti in razmišljanju a vmes so tudi lažja in mikavnejia poglavja:
Blagovest božjega kraljestva, Oče naš, Pavlovo doživetje, V Kristusu, Liturgično občestvo, Župnija v organizmu mističnega telesa, Ljubezenska in pravna Cerkev nad vse pa »Cerkev in osebnost« ter poglavje »Veliki inkvizltor«. Poglavje »Mistično tel« in krščansko življenje« pa v novi luči podaja jedro vsega duhovnega življenja in asketike; k temu cilju .je usmerjena vsa knjiga.
Nastala je knjiga v etiku z akademsko mladino in z izobraženci. Zato je resnično napisana živo, za življenje in je zmožna buditi življenje. Kdor jo bo prebral, bo živo spoznal, da je versko vprašanje cerkveno vprašanje, vprašanje verskega življenja pa vprašanje življenja s Cerkvijo.
Brez dvoma bo knjiga ustregla ne samo slovenskemu občinstvu, marveč vzbudila pozornost tudi v inozemstvu, ker še noben narod nima podobne knjige o tem modernem predmetu.
Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna. — Cena lepo vezani knjigi je 60 din (broširani 52 din).
Četrta knjiga Lavtiiarjevih Šmaruie:
„Marijina božja pota v Evropi44
(Jugoslovanska tiskarna 1987. S sliko Matere božje v Kokarjih v Savinjski dolini, fotogr. župnik Franc Štiglic. Glasbena priloga »Karkoli rožic je polja«. 152 strani velike osmerke. Vezana v rdeče platno 35 din. Dobiva se pri župniku Jos. Lavtižarju v RAtečab na Gorenjskem tn v vseh knjigarnah.)
V predgovoru čitamo:
»Pričujoča četrta knjiga je zadnja knjiga Sinar-nic: »Marijina božja pota v Evropi«. V vseh štirih knjigah je opisanih 124 svetišč Matere božje in sicer: 00 slovenskih, 10 hrvatskih, 1 ogrsko, 3 poljska, 3 ruska. 8 češka. 17 nemških, 6 francoskih, 13 italijanskih, 6 španskih In 2 portugalski. Izmed vseh 121 svetišč jih je pisatelj veliko osebno obiskal. Slovenska božja pota so večinoma vsa opisana. Koncu četrte knjige je dodan abecedni izkaz o v>e-I bini vseh štirih knjig. V letošnji zadnji knjigi bomo 1 čilali o sledečih slovenskih Marijinih cerkvah:
1. Križanko v Ljubljani. 2. Lescć na Gorenjskem. 3. Triglavska Mati božja. 4. Sveta Planina nad Zagorjem ob Savi. 5. Marija pomoč kristjanov v Vinjivasi na Dolenjskem. 6. Fara pri Kostélu. 7. Mčngore na Tolminskem. 8. Zihpoljo pri Celovcu. 9. Železna Kapla na Koroškem. 10. Devica Marija v Puščavi nad Mariborom. 11. Devica Marija pri Gorci pri Mariboru. 12. Kokarje v Savinjski dolini. 13. Kalobje na Štajerskem. 14. Tinska gora v župniji Zibika na Štajerskem.«
Josip Lavtižar je s tem zaključil svoje opise Marijinih svetišč, ki bodo zmerom pričali veliko ljubezen iu čaščenje njegovo. V svojih Šmarnicah je zbral vsakovrstne podatke, v svoje stavke ie vložil mnogo znanja in živahnosti, pisal iz doživetja in notranjega nagnjenja. Negove 4 knjige so velik spomenik Marijinemu češčenju v «vetu in nosijo polno prirodnih in duhovnih lepot. Pisane so iz življenja in vere ter bodo v mnogem obogatile in poplačale čitatelja. Zato moramo biti hvaležni g. pisatelju, da nam je s svojo sposobnostjo odkril ta svet, ki ga poznamo "le v malem. — Lavtižarjeve knjige eo poseben vesel žarek v današnje dni.
Heinrich Kleist
Ivan Mrak od časa do časa poskrbi, da povsem ne pozabimo nanj. To pot se je lotil biografije Heinricha Kleisla, čigar življenjsko pot je hotel podati v biografski tragediji. Napak bi bilo, če bi njegov poskus odklonili že vnaprej.
Tragedija, ki naj bi v nas zbudila občudovanje do glavne osebe ali v»aj naše priznanje pozitivnih lastnosti glavne osebe, je zgrešena, če nam to osebo karakterizira nepopolno ali celo negativno. V Mrakovetn Kleistu smo spoznali velernjaka, ki ga življenje zanaša »em in tja in ki v»o »vojo tragiko doživlja ob nerazumevanju in zavračanju njegovih del in v razočaranju vsled tega. Res skuša Mrak (zgodovinsko utemeljeno) Klei«lov niodnl knr»k opravičiti tudi z njegovim materialnim propadom, vendar je ta slika edini intermezzo, ki Kleistov
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 164—166, bč., srem., »lav. 156—158, ban. 154—158, vte po 78 kg.
2%. — Koruza: bč., srem nova 83—84, ban. nova 82—83, srem. nova suš. Indija 92—94. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji
Živina
SEJMSKO POROČILO IZ KRANJA 15. MARCA
Cene goveje živine so bile sledeče: voli L vrste 5.25 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 5 Din, II. vrste 5 Din. III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; krave
I.	vrste 4.50 Din, II. vrste 4 Din, III. vrste 3.75 dinarjev za 1 kg žive teže; teleta L vrste 7 Din,
II.	vrste tj Din za 1 kg žive teže; prašiči špeharji 9 Din. ašici pršutarji 7 Din za 1 kg žive teže.
Cene goveje živine so od zadnjega sejma nekoliko porasle. Cena volov L vrste se je dvignila za 0.25 Din pri kg; prav tako se je dvignila tudi cena telic II. in III. vrste, in sicer za 0.50 Din pri kilogramu. Pri ostalih vrstah goveje živine so ostale cene v glavnem neizpremenjene.
Cena prašičev špeharjev se je dvignila za 1 dinar, prašičev peršutarjev pa za 0 50 Din pri kg.
Goveje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—12 Din, III. vrste 7—9 Din za 1 kg. Svinjina 16 Din. svinjska mast 19 Din, slanina 18 Din, čisti med 19 Din. neoprana volna 24 Din, oprana volna 32 Din.
Kmetijski pridelki: pšenica 200 Din, ječmen 170 Din. rž 180 Din, oves 160 Din, koruza 125 dinarjev, fižol 250 Din, krompir 70 Din, lucerna 1900 Din, Seno 75 Din, slama 50 Din. jabolka 1. vrste 800 Din, II. vrste 700 Din. III. vrste 600 dinnriev, suhe češplje 1. vrste 1000 Din, II. vrste 900 Din. III. vrste 800 Din. pŠenična moka 320 dinarjev, koruzna moka 2TiO Din za 1 q.
Kamnik
Izročitev poslov gasilske župe. Nedeljsko »Jutro« je objavilo poročilo o izročitvi poslov bivše gasilske župne uprave v Kamniku. K temu poročilu zaenkrat pripomnimo eamo to, da g. Lah Miha ni prevzemal poslov kot zastopnik gaeilske zajednice v Ljubljani, temveč kol novoizvoljeni tajnik gasilske župe za okraj Kamnik. Zvezni odlikovanji pa g. Lah Miha ni poslal gg. Cererju Ant. in Fajdigi Fr. po evojem »hlapcu«, pač pa so svojem bratu, ki |e delovodja. Navaditi pa ee bo eeveda treba, da bodo odslej ob priliki odlikovanj vse svečanosti i. dr. odpadle in da se podobne prilike ne bodo smatrale za bogve kakšen praznik, ker to je v interesu varčevanja.
Smrtna žrtev pretepa
V torek, dne 15. marca zvečer se je zbrala v gostilni Kovačec v Velovleku pri Ptuju manjša družba, med katerimi je bil tudi želarski ein Josip Rojs tz Vintarovskega vrha. Ko so nekaj časa popivali, so se pričeli prerekati in sledil je pretep. Pretepači so pograbili vse, kar jim je prišlo pod roko in tako je nekdo tudi iztaknil na dvorišču gnojne vile 1er z njimi začel udrihati po Rojsu. da je obležal т mlaki krvi in je kmalu izdihnil. Pokojni Rojs je že tretji brat, ki je prišel ob življenje na enak način.
io
Programi Radio Ljubljana i
četrtek, is marca: 12 Harmonika In eltro (plolče) 12.45 Vreme, porodila — 13 Cas, spored, obvestilo — M. 15 Operna irlasba (Radijski orkester) — 14 Vreme, borzu ID Koucertne silite (Itailijski orkester) — 18.40 Slove» ščlna za Slovence (k. dr. Rudolf Koiarič) — 19 Ca*, vreme, poročila, spored obvestila — 10.:ifl Nae. uro: Športniki In vajo na orodju (S. Ton<46) — 19.50 Zabavni kotiček — 'ЈП Koncert Slovenskega vokalnepa kvinteta — 2(1.45 Alford: Glasbena suita, (plošče) — 21 Bojan Adamič In nleffov J 117.7. orkester — 22 Cas, vremo, porodila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkestor).
Drugi programi»
Četrtek, is. marca: Brlgrad-Zagreb: 20 Kvartet 20.30 Hebrejsko pesmi — 21 Orkestralni koncert — 21.80 Narodno pesmi — Dunaj: 19.25 Koncert po željah — 22.20 Italijanski In nncloftki madrlRnli — Trst-Mitan: 17.15 Vokiilnl koncert — 21 Icrn — 22.3П Prenos iz Amerike — lltm-llnri: 21 Opera «Francesca dn Riminit — I'rnjrn- 20.05 Baletna Kiasba — 21.115 Piiinillo — Varia: ra: 20.30 Poljske narodne — 21 Poljski skladatelji — 21.55 Pollskn plesna irlnslm — Kfinipshrrp: CI Tenorist Vrtlker poje — Vratislava: 2П.10 Pesmi obmejnih nem Škili pokrajin — tipsko: 20.10 Delavski koncert - Mo nakovo: 20.10 Vo.tnSki večer — Beromilnstrr: 20.10 Plesna crlnsbn — 21 05 Klnsl^nn In romantična cliisbu — Strassbourg: 21.30 Vojaška godba —
МшШог$1ш tyïetlall&te
Četrtek, 18. marca ob 20: Čevljar /Inton Hit. Red C.
Znižane cen-
Petek 19 umre« ob 15: «f>ff«. Znižane ceno — Ob 20.
Ciganski primai. Globoko znižane ooDe. Ztdnjič.
ШМПЖШВВВМШНМННМ
korak bistveno in verjetno pojasni. Katastrofo v tragediji bi prav lahko opredellii v samo ekspozi-cijo — ker se njena vsebina z majhnimi izjemami ponavlja vse do peripetije. Razvojno-pomembnili momentov sploh ni, en sam niz ponavljajočih se j efektov nas vzdržuje pri vtisu, ki ga dobimo že v začetku. Slika, ko Kleist najde tovarišico v smrti, je poleg zmešanih tirad še dokaj prisiljena, da ne govorimo o zadnji sliki, ki ima obilno puhlih besed, ki se ponavljajo od začetka dela. Nit, ki se vseskozi vleče, namreč negativen sprejem Kleistovih ; del, je zgrešena tudi v čisto zgodovinskem pogledu. ; Ni namreč res, da bi Kleistova dela ne žela pri-; znanja (Penthesilea, M/^in Kolhaas, Kathe von j Heilbronn!) — zakaj se potem Mrak ustavlja le pri j dveh, treh delih, s čimer vzbudi vtis, da je Klei-; stova tragedija v odklonitvi njegovih dram. Tudi
I Kleist ni obupal nad življenjem, ker mu lega ali onega dela niso priznali, marveč, ker je seve spoznal, da ni lo, kar je hotel biti, ker je uvidel, da se ne more meriti z Goethejem.
Pri tem ima Mrakovo delo nekoliko stilno-tehnično nemogočih prizorov (prizor s pruskim kraljem in kraljico, kjer se kralj in kraljica tikata in kjer razgovor dostojanstvenikov in Kleista z njima Hči v nekaterih momentih na pogovor med pro-staki). Privesek na koncu, potem, ko padeta usodna strela, pa je sploh odveč in pokvari še tisti vtis, ki bi ga morda poslušalec imel od prej.
Slovenščina je poglavje za se. Izklesanih besed pri Mraku nismo vajeni, vendar »o cvetke kot »rebel«, »verzopisje«, oblaki usode se »zgroze« nad nekom, dvojina besede veličanstvo je po Mra-ko vi slovnici veličanstva, le prebodeče, da bi nas ne zbodle.
Da sprejem tragedije pri občinstvu, ki ga je bilo do prvega odmora precej, ni bil negativen, ima veliko zaslugo recitator g. Skrbinšek, ki »e je dve uri in po! prizadeval, da je vsaj zunanja oblik". - poslala smeicmljiva. Vendar se je dvorana že po i prvem odmoru Izpraznila za polovico.	S.
Rad
Človek lahko doživi !
180 let
Ugledni ruski fizik, prof. Lazarjev, je predaval v natlačeno polni dvorani leningrajske akademije znanosti o svojem življenjskem delu. Zbrano občinstvo z učenjaki in zdravniki na čelu je pozorno zasledovalo krivuljo, ki jo je elikal predavatelj na tabli. Po dolgoletnih neštevilnih eksperimentih je dospel raziskovalec do treh zaključkov:
1.	Občutljivost čutil je tem večja, čim bolj so občutljivi možganski živci. To pomeni, da eo odvisni naš vid, sluh, voh itd. od pravilnega delovanja možganov. Če so živčni vozli utrujeni in elabo delajo, takoj vpliva lo na delovanje čutil.
2.	Mimo tega izkazuje dovzetnost živčnih vozlov stalne redne spremembe v zvezi z dnevnim časom in tudi starostno dobo. Tako opazujemo n. pr. najvišjo občutljivost okoli dveh popoldne in najnižjo od 3 do 4 zjutraj. To tolmači zakaj umira večina ljudi ob svitu, kadar izkazuje organizem najmanjšo odpornoet. Ob istem času se vršijo navadno tudi porodi. Kar se tiče starosti, eo najbolj dovzetni ljudje okrog 20. leta. Minimum je zopet pravilo v mladosti (dorastlosti) in visoki starosti. Na temelju teb podatkov je oblikoval prof. Lazarjev »krivuljo člo-
veškega življenjaj!. Ugotovil je točne številke vseh njenih vzponov in padcev. Ta krivulja dospe na ničlo šele v starosti 150—180 let. Odtod sledi, da umirajo ljudje povprečno prezgodaj. Življenjska doba normalnega zdravega človeka se lahko podaljša, in znanost mora to storiti.
3. Človek lahko obvlada in zatira reflp.kse, če so zadosti občutljivi živčni vozli njegovih možganov, čim bolj so možgani napeti, tem neznatnejši so refleksi. Zato dobiva n. pr. črno kavo plavač na velike proge, če mora tekmovati v mrzli vodi. Kava ojači delovanje možganov. Na ta način se prepreči nevarnost refleksov (krč).
To pomeni, da lahko vpliva medicina na živčne vozle. S pomočjo fiziko-kemičnih sredstev bo lahko obvarovala visoko dovzetnost živčevja v njegovi celotni življenjski dobi, torej 150—180 let. Biofizika postaja pomembna za človeški rod, ker mu odkriva novo bodočnost. Predsednik akademije znanosti, prof. Karpinski, prileten starec, je takoj po predavanju rekel prof. Lazarevu, da mu je na razpolago za opazovanje in zdravniško postopanje.
Mussolini v Libiji. S križarko »Pola« je Mussolini dospel v Tobruk, kjer ga je sprejel maršal liadoglio
in domači dostojanstveniki.
Nemiri v Strassburgu
Novi predsednik Finske, dr. K. Cajander, ki je nastopil vlado namesto Kallia.
ZA OSLABELE IN JETIČNE.
Telečji ragu. Telečje pleče (pol kg) razrežeš na precejšnje kose, opečeš v 100 g presnega masla, da zarjavi, popršiš s 30 g moke in malce odušiš. Dodaš 2 žlici paradižnikove mezge, doliješ mesno juhe (ali vode) in dušiš 1 uro. Slednjič dodaš omaki malo smetane.
/elenjadni riž. Vzameš korenček, zéleno, steblo česna, mlado kolerabo in razrežeš na kocke, sveže beluševe konice, grah. gobice; to opražiš na presnem maslu. Dodaš 100 g riža in doliješ juhe. Ko zavre, odstaviš in pustiš pokrito, da 6c zmehča. Na vrh poliješ paridižnikovo omako.
Tiuski iimski manevri ob ruski meji, v bližini jezera Ladoga, ki je že sovjetsko. Na sliki vidiš strojne puške, ki so na železniških vagonih in služijo za obstreljevanje letal.
igrače jim
Že moški se nalezejo raznih bolezni po tovarnah; tem bolj je tako delo nevarno ženskam. — Izmed obrtnih strupov, ki ženskam prav posebno škodujejo, pa je svinec vprav usodnega pomena. Statistike so dognale, da so v.prav ženske, ki eo v takih obratih zaposlene, večkrat prezgodaj rodile in eo imele mrtve ali pohabljene otroke. Poudariti je treba, da je nevarnost svinca večja za ženske, ker imajo večje in bolj goste lase, ker je njih koža bolj tenka in nežna in ker so ženske obleke tako oblikovane. .Navzlic temu, da je ženskam zastrupljenje s svincem tako nevarno, so vendar večinoma le ženske zaposlene v takih poklicih, ki so: izdelovanje umetnih cvetic in igrač, izdelkov iz štanijola. Zlasti so ženske in njih plod ogrožene v tiskarnah, saj vsebujejo vlite črke 65 do 88 odstotkov svinca! —
škodujejo
Škodljivi in razkrajajoči vpliv svinca so dokazali s tem, ko'so v organih otroka dobili svinec. Svinec je pristni strup veega, karkoli kali in spada tja ko alkohol, morfij in podobno. A tudi otroci, ki so bili živi rojeni, vsebujejo kronično zastrupljenje s svincem svojih staršev. Otroci takih mater pogosto umirajo že v detinski dobi. Matere, ki so bolne zaradi svinca, imajo svinec tudi v mleku in zato svojih dojenčkov ne morejo dojiti.
Strupi, ki so 6vincu podobni, vendar manj nevarni za žensko telo, so dalje: živo srebro (v tovarnah za zrcala, klobuke, krzno); arzenik v delavnicah za tapete) ; bencol, nitrobencol in nikotin (tobačne tovarne!). Ženskam in potomstvu škoduje tudi obsevanje г rentgenovimi žarki (aeistentke pri rentgenovih aparatih).
Izgubljeni raj
Madridski dnevnik »Luz« zatrjuje, da ni na svetu nobenega kraja, ki tako občuti neblage gospodarske in politične posledice svetovne krize kakor otok Kuba. Še leta 1920 je bila Kuba pravi raj za tujce in domačine. Njena glavna pridelka: tobak in sladkorno trsje, sta bogato obrodila. A povpraševanje je naraščalo, borzijanci so navijali cene in so zaslužili pridelovalci vedno več. Ljudstvo je naravnost plavalo v denarju — in sicer zJatom denarju. Izvošček je zaslužil mesečno po 11.000 din, deček, ki pomiva posodo v restavraciji, vsaj 6000 itd. Zvečer so vsi obrati redno počivali. Prebivalstvo se je veselilo veo noč. Vsa Kuba je plesala. Tujci, ki so prihajali v njeno preetolico Habano, se niso mogli načuditi temu splošnemu blagostanju. Zdaj je zavladalo namesto razsipnosti kruto pomanjkanje. — Cene surovega sladkorja so desetkrat nižje kakor leta 1920. Tobak leži v skladiščih, ker so postale
cigare predrage. Nešteto ameriških izvoznikov je napovedalo konkurz. Prebivalstvo strada, tovarne so zaprte, univerze počivajo že tretje leto, ker vlada nima denarja. Povsod poslujejo izredna vojna sodišča, a tudi najbolj strogi predpisi niso kos eplošni podivjanosti. Osebne varnosti ni več. Reveži sovražijo bogataše. Številne razbojniške tolpe tako imenovanih »maščevalcev« (porros) skrbijo za ljudsko justico, in oblasti so brez moči. »Maščevalci« skoraj dnevno slačijo in pretepajo dobro oblečene gospode in gospe!
Egiptovski konj
V dobi najbujnejšega razvoja starega Egipta so bili važnega pomena bojni vozovi, ki so jih vlekli konji. Njujorški umetniški muzej je našel v izkopaninah starega Egipta tudi ostanek balzamira-nega konja iz 1. 1495 pr. Kr. Na konju je bil napis: »Tu je žival, ki je doslej v Egiptu nismo poznali.« Ta konj je bil pač prvi v Egiptu.
Strassburg je doživel velike izgrede, ki so se zaključili s pouličnim pretepom med avtonomisti in francoskimi patrijoti. Avtonomisti in komunisti imajo večino med mestnimi svetniki. Mestno gledališče že dolge mesece nima francoskih predstav. Mestna uprava je rajši sklenila pogodbo z nemškimi igralci, ki priredijo po pet predstav na teden in prihajajo iz Karlsruhe oziroma Kreiburga. Več-tisočna množica sovražnikov Nemčije je priredila t
obleganje gledališča in izžvižgala predstavo. Občinstvo se je pričelo ruvati. Policija je izpraznila dvorano. Nezadovoljneži so v dolgem eprevodu odkorakali po mestu in prepevali marseiljezo. Potolkli so okna v poslopju dnevnika avtonomistov »Elsaseer-ja «in poskušali zažgati izložbe. Policija je pozno ponoči razpršila množico. Zupan je začasno ustavil predstave v mestnem gledališču.
Krave da je'o volno
Krava nam koristi, čim delj le more. Preživlja nas z mlekom in mesom, daje kožo, kosti, čreva, roge. A krava ima besedo tudi pri modi. Pred nekaj desetletji so začeli narejati iz kazeina (proizvoda iz sira) tako imenovani galalit, ki imamo dandanašnji iz njega več ko polovico vseh gumbov in zaponk. Zdaj pa so začeli v Italiji izdelovati neko volno, » la n i t a k, ki ji je za podlago kazein. Lanital je jako mehko in toplo tkivo; izlahka ga barvajo in ee ga molji ne dotaknejo. Pravijo tudi, da je jako trpežno.
Sodnih in odvetnik
Trizna - sedmina
»Saj ste vendar bili založnik, ki je slovel. Ali niste več?«
»Da, žal je tako! Založil sem knjigo »Tisoč zanesljivih potov, kako lahko obogatiš« ... pa me je pokopala.«
Avstrijsko vojaštvo spravlja svoje poštne golobe nazaj v mreže, ko eo so vrnili s pota.
Okrajni sodnik Fabre v Antibesu na francoski Rivieri se je razjezil na odvetnike, ki so se polglasno pogovarjali med sejo in zavpil: »Vi ee res zoprno obnašate!« — Neki odvetnik je hotel protestirati. A preden je odprl usta, mu je sodnik zaklical: »Takoj v klop! Obsojeni ste na tri dni zapora!« — Vsi odvetniki v Nizzi, Antibesu in Gras-seu so takoj izjavili, da ne bodo prihajali k razpravam, ki jih bo vodil sodnik Fabre. Odvetniki so tudi zmagali. Sodnik je bil kmalu prestavljen drugam.
Amclija Earhart, ki smo zadnjič o njej pisali in kx bo obletela z letalom ves svet. Prvi del poti bo iz Oaklanda v Kalifornijo, v Avstralijo. To je že nastopila. Earhartova je odlična letalka na dolge proga
V Režici, središču Latgalije (okraja v Latviji ob sovjetski meji) je umrl bogati ruski trgovec M. Trubicin. Zapustil je družini vilo in 25 prodajaln v vrednosti 12,000.000 din. Razen tega je zapustil 8 prodajaln verski občini ruskih staroobrednikov za njeno pokopališko cerkev, katere račune je vodil vee življenje. Ista občina je na dan pogreba razdelila vsem revežem v Režici živila v vrednosti 3 la-tov (45 din) na osebo. Naposled je bila prirejena po stari šegi »trizno« za vse udeležence pri pogrebu. Trubicin je določil v oporoki za kosilo 6 jedi in hotel, da bi bilo nakupljeno vse'potrebno v najstarejši židovski trgovini Izaka Falken6teina, »ker je bil vedno pošten in pravi zgled za trgovce«. Za obed so porabili 12 vreč pšenične moke, 368 kg rže-nega kruha, po 100 kg riža, ajdove kaše in prosa, 82 kg vkuhanega sadja in 500 skled mahovnic za
Cesarjev pravnuk
Princ Ernst Windischgrâtz, Franc-Joželov pravnuk, je nadarjen slikar in z uspehom razstavlja svoja dela v Avstriji oziroma na Nemškem. Lani je na prošnjo svojega bratranca, grofa Alfonza Paara, okrasil s freskami njegovo, v Švici zgrajeno novo vilo. Naročnik je bil zadovoljen z delom in ie umetniku ponudil do 30.000 din odškodnine. A Windisch-gršitz je zameril in zahteval 90.000. Zdaj se je vršila na Dunaju obravnava. Paarov odvetnik je dokazoval, da vsa mala vila ne stane 90.000 in da dobijo za ta denar že Rubensove slike. Sodnik je zvišal umetnikov honorar na 45.000 din.
sladko žolico. Seveda so potrebovali tudi doeti masla, sladkorja, začimb. Jedilni list je seveda ustrezal ljudskemu izročilu, ki prepoveduje meso pri sedmini. Prireditelji so od kraja pripravili pojedino samo za 700 udeležencev. A na dan pogreba so ee prepričali, da bo njih miza pretesna za goste. Zato so pogrnili mizo šestkrat zaporedoma in postregli 2500 osebam. Režica je malo mesto, in ta številka pomeni dogodek v življenju. Stara »sveta« Rusija še ni samo preteklosti
Stedljivi robot
Prometno službo na Trafalgarekem trgu, središču Londona, so izročili novemu električnemu avtomatu ali »robotu« (kakor jih imenujejo Angleži po Čapkovi drami »RUR«), ki se zove po začetnicah samo »EVA«. Robot prižiga po potrebi zeleno, rumeno ali rdečo luč in na ta način vodi 65.000 avtomobilov, ki dnevno vozijo skozi trg. — Poprej je oskrbovalo prometno službo na Trafalgarekem trgu šestnajst stražnikov e 4000 funti letne plače. Zdaj bo pa porabil robot dnevno samo za 2 šilinga elektrike.
Koncert Rtharjevih skladb Ciril-Metodovega zbora
Cerkveni pevski zbor cerkve Cirila in Metoda si je nadel hvalevredno nalogo prikazati v več zaporednih koncertih slovensko cerkveno glasbo, kot se je razvijala zadnjih sto let; to pa na cerkveni umetnosti treh najbolj značilnih predstavnikov slovenske ecrkvene glasbe. Da je pričel ta zbor tako /.miselno urejevati sporede svojih koncertov, to dviga njegovo vrednost in ga opredeljuje med one reproduktivne činitelje, ki zavestno in dosledno gradijo pot pravemu glasbenemu kulturnemu razvoju.
Prvi tak koncert, ki se jo vršil pred dnevi v cerkvi sv. Cirila in Metoda je zajel zborske cerkvene skladbe Gregorja Riharja, največjega slovenskega cerkvenega skladatelja klasične smeri 19. stol. Spored jc povzel njegove cerkvene pesmi, deloma v sebi zaključene, deloma povezane v večje ciklične tvorbe, kot je to bila Velika slovenska maša in Orna maša. — Na splošno velja za nas danes Gregor Rihar kot najbolj slovenski skladatelj cerkvene glasbe preteklega stoletja; in vendar postaja to splošno mnenje vedno bolj sporno. V lo mnenje je posegel značilno tudi spored skladb omenjenega koncerta, ki je dal prav jasno sklepati, da vsa ta Ribarjeva umetnost vendar ni tako slovenska, kot so je zdelo. Kajti prav jasno je bilo mogoče ob marsikateri izmed podanih skladb spoznati, kako močni so bili za Riharja tuji, zlasti nemški klasicistični vplivi. In to predvsem v umetnejših tvorbah, kjer je bilo že kar težko najti pristno domačnost, ki jo je izpodrinila klasična kompozitorna maniri-ranoet, kar jo kaj razumljivo, če si predstavljamo Riharja kot v glavnem samouka, ki je v svojih umetnejših skladbah stremel za dovršenimi vzori, ker si lastnega izrazito osebnega slila ni ustvaril. Pač pa je obdržal Rihar slovenski značaj v pesmih, ki so preprosteje zamišljene, kjer jc skladatelj zapel ne oziraje se na levo in desno, kot mu jo dalo in narekovalo srce. V takih preprostih cerkvenih pesmih pa res zadehti domača gruda — čeprav je tu zopet na mestu previdnost, v koliko je to, kar je ljudsko, že tudi res slovensko narodno, lil še je poglavje zase, kje so v takem slučaju meje med cerkveno in posvetno značilnostjo. Toda vse to razmišljanje in pomišljanje končno vendar no more utajiti dejslva, «la je bil Rihar velik umetnik in polnokrven glasbenik, ki je živel s toni v najožji povezanosti in je zato ustvarjal ludi dejansko iskreno in prepričevalno umetnost, ki je več kot zaslužila, da jo je zopet enkrat oživil in jo rešil e pozabo pregrinjajočega jo prahu agilni Ciril-Melodov zbor.
Izvedba teh različnih zborskih skladb je bila skladatelja dostojna. Pod vodstvom pevovodje Lu-dovika Puša jo zbor podajal umetnine z lepim razumevanjem in iskrenim doživljanjem. S tehnične strani, kjer je marsikaj trdih in ne lahko premostljivih kompozitornih svojstev, se je zbor držal na dostojni višini in je podajal vse raznovrstne tvorbe ■/. gotovostjo, kakršna je plod resne priprave. Tudi v zvočnem pogledu je vsaj v* glavnih potezah podana ubranost. Sicer pa s tostranskega presojanja glasovi vendar še niso povsem izčiščeni; soprani in enako tenorji ne dosegajo še one idealne zvočne zlitosti, kjer doni glas v zboru kot v eno vlita enola. temveč še zvočno divergirajo, kar se občuti zlasti v višinah. Pa la nedostatek bo zbor v svoji agilnosti tudi še premostil.
V	poživitev koncerta so bile na sporedu tudi orgelske solistične skladbe, ki jih je izvedel skladatelj Matija Tome. Rohmov Preludij in fugo, l re-scobaldijev Preludij in fugo ter Iùajgeljevo Zaigro na Ribarjevo pesem »PoceŠČena leva rana« je izvedel orglavec z lepim in pravim zmielom za orgelsko igro.	V. U.
Zborovanje ljubljanskih pekov
Združenje pekov za sodni okraj Ljubljana, ki obsega mesto Ljubljano in ljubljansko okolico, razen vrhniškega sodnega okraja, je imelo svoj redni občni zbor ob zelo veliki udeležbi v prostorih hotela Štrukelj. Navzočen jc bil zastopnik Zbornice za TOI, podpredsednik g. Ogrin, več delegatov iz Zagreba, iz Maribora, Celja in Ptuja. Zborovanje je otvoril predsednik g. Vidmar, ki je v svojem poročilu naglašal, da je pekovskih obratovalnic že toliko, da jc povsod prekoračena krajevna potreba in da so novi obrati prisiljeni v najbolj različno nelojalno konkurenco. Konkurenca presega že vse možne meje. Na drugi strani pa inia ta borba za posledico znižanje prejemkov pomočnikov in moralno propadanje delavskih družin. Dvigniti bi bilo predvsem kakovost blaga, s čimer bi bili zaščiteni konsumenti in bi bil omogočeno le resnim obratom peči najbolj važno hranilo, to je kruh.
Obsežno tajniško poročilo je podal g. Pelrič. Navajal je. da šteje združenje 93 članov, od teh 00 v Ljubljani. Z inkorporacijô je prišlo pod Ljubljano 11 članov. Vajencev je vpisanih 37, pomočnikov pa je 125. Tajnik je obširno obravnaval vprašanje vajencev v ]>ekovski obrti, ki se razvija že celo v surove izpade pri prodaji med konkurenčnimi obrti. Težko je ludi vprašanje pekovskih pomočnikov, a delovni čas v pekovski obrti je 10 ur dnevno, pri čemer je treba vpoštevati enotirni odmor med delom. V "nedeljo pa jc treba dali pekovskemu osebju neprekinjen počitek 46 ur. Uprava ho nastopila proti takim mojstrom, ki pečejo v soboto ponoči.
Blagajniško poročilo je podal g. Magusar. v imenu nadzorstvenega odbora pa je g. Por predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta, enako tudi proračun.
G. Ogrin je v imenu Zbornice za TOI toplo pozdravil zborovanje, želel vsem uspeha.
V	imenu Zagrebčanov jc pozdravil zborovanje g. Bešič, ki je zlasti govoril o 3.7% dodatnem davku na predelavo žita, zahteval pravično razdelitev, da nc bodo tc doklade nosili samo peki, temveč tudi mlinska industrija in da se bi ta doklada pravično razdelila ua vse konsumente, toda tako, da ccna krušnim izdelkom ne bi trpela.
Izvoljen jc bil po večini stari odbor s predsednikom g. Karlom Vidmarjem na čelu.
Aranžerji o stanovskih zadevah
Ljubljana, 17. marca.
Marljivo društvo trgovskih i/lo/benili aranžerjev. ki jc pred nekaj tedni priredilo uspešen aranžerski tečaj, jc imelo snoči v Trgovskem domu svoj redni občili zbor. Občili zbor je vodil najstarejši član g. Culk. ki je posebej toplo pozdravil navzočtiega podpredsednika Združenja ljubljanskih trgovcev, g. Romana Goloba. Sledila so poročila tajnika, blagajnika, gospodarja in arhivarja Odboru je bila izrečena zaupnica. Vloženi sla bili dve listi in sicer prva dosedanjega predsednika g. En-gelmana in druga g. Krušiča. Z veliko večino je zmagala Krušečeva lista ter so bili izvoljeni v odbor: predsednik g. Hahič podpredsednik Simon čič, za odbornike: Vidmajcr, Cestnik. Zevnik Pire. Višnjar in Majcen: v nadzorstveni odbor pa: Kru-šič Marinko, in Culk; za društvene delegate pa-Hahič. Krušič. Culk. in Vidmajer. Zborovalci so nato obravnavali tudi razna važna stanoveka vprašanja. predvsem, kako dvigniti ugled stanu in pa kakovost njihovega dela.
Spoti
Ljubljana : Slavijo (Osijek)
V 12 kolu tekmovanja za državno prvenstvo se nam predstavi naš ligaš doma. Po dveh poizkusih v Belgradu in Zagrebu, kjer je SK Ljubljana kljub dobri igri nesrečno izgubila, bomo to pot prisostvovali igri dveh moštev v borbi za placement.
SK Ljubljana se je približal »repku« in mora v nedeljo tablico popraviti. Ker pa eo točke potrebne tako Slaviji kot Ljubljani, moremo pričakovati ostro in zanimivo igro. Slavija nastopi v najmočnejši postavi in obeta biti izredno trd oreh našim ligašem.
Če SK Ljubljana zfiaga, o čemur skoro ne moremo dvomiti, ima možnost povspeti sc že v nedeljo za dve mesti v tablici in se usidrati na sedmem meetu za BASK-om. Upajmo, da ji bo to uspelo.
Vsekakor pa bo nedeljska tekma zanimiva. Bo to borba enakih nasprotnikov, v kateri ima domače mošlvo prednost lastnega terena in domačega občinstva.
Igra se vrši na igrišču ob Tyrsevi cesti ob 15.30 z zanimivo predtekmo.
Smučarske tekme na Pokljuki
Vse obiskovalce Pokljuke opozarjamo, da je cesta Zatrnika očiščena in da je do tja mogoč avtomobilski promet. Zanimanje za nedeljsko 50 kilometersko tekmo jc med tekmovalci veliko, posebno med vojaki, ki so se ludi prvi prijavili. Verjetno je, da bo med novinci zopet kak nov talent, ki bo v bodočnosti zastopal naše barve v inozemstvu. Potrebno je, da vidimo enkrat, kakšen material imamo v tej najtežji smučarski disciplini na razpolago. Bo to revija naših najvztrajnejših in najboljših smučarjev. Poleg preizkušenih borcev Smoleja, Mraka, Zemve, Knapa je šc cela vrsta novih talentov.
Snega je na Pokljuki nad 1 m, tako da je prireditev v vsakem oziru zasigurana.
Gledalci bodo pri domu lahko opazovali tekmovalce, ker je tam start in cilj in med tekmo pasirajo dom še dvakrat.
Motoristi ŽSK Hermesa so zborovali
Sinoči so imeli svoj redni letni občni zbor motoristi ŽSK Hermesa, ki so se zbrali v velikem številu. Zborovanje je vodil g. Gojko Pipen-bacher. Takoj po otvoritvi je predal besedo tajniku, g. Fr. Pollaku, ki je v izčrpnem poročilu prikazal splošno stanje naše motorizacije. Iz njegovih izvajanj moremo povzeti, da se naša država nahaja v pogledu motorizacije med zadnjimi v Evropi, za kar nosijo krivdo ogromne takse in uvozne carine na motorna vozila, slabe ceste, a največ predrago pogonsko gorivo. Dokler bodo obstojale take zapreke, nc moremo pričakovati od mološporta onih uspehov, ki bi sicer morali biti kot posledica našega dela. Tajnik predlaga nalo občnemu zboru tozadevno resolucijo, ki je soglasno sprejela.
Nadalje zagovarja prirejanje večjih kvalitetnih voženj, ki naj jim bo cilj v prvi vrsti vzgajanje bodočih motoristov - tekmovalcev, odklanja pa hitrostne dirke, na katere še ne moremo postaviti zadostnega kadra rutiniranih vozačev.
Po poročilih ostalih funkcionarjev so zborovalci prešli na volitve novega odbora. Ker so stari funkcionarji, Stariha, Pollak, Sevnig in dr. odklonili svoje sodelovanje v bodočem poslovnem letu, se je formiral novi odbor povečini iz novih funkcionarjev; načeluje mu inž. Jax, a podnačel-nik je g. Ivo Rupona.
Novoizvoljenemu odboru želimo veliko uspehov v njegovem bodočem delu in upamo, da v pogledu agilnosti ne bo zaostajal za dosedanjim! л
JZSZ — Zbor smušlcih učiteljev. Dravi sc vrši ob pol !) rednn seja in sestanek Zbora v Zvezni pisarni. Prosimo gg. odbornike, da se sestanka sigurno in točno udeležite.
STK Moste. Drevi oh 13 seja: oh 20 sestanek vseh članov. Važno zn rezervne igralec.
Pta\
Mariborski športni pregled
Nogomet.
V	nedeljo, dne 21 .marca se nadaljuje prvenstvena borba v mariborskem okrožju. Zaradi pomanjkanja terminov je zopet dvojen spored: na stadionu na Tržaški cesti se vrši lokalni derby med največjima konkurentoma za prvenstvo ISSK Mariborom in SKŽ Železničarjem, pred njima pa nastopita SK Rapid proti zmagovalcu nad Železničarjem SK Celju. Ker sta obe tekmi izredne važnosti za končen plasman, bo sigurno tudi obisk občinstva ob količkaj ugodnem vremenu zadovoljiv. Atletiki iz Celja pa igrajo v Čakovcu.
Stanje prvenstvene tabele je sedaj sledeče:
1.	ISSK Maribor	8	6 1 1	20: 8	13
2.	SK Železničar	S	b 0 2	29: 9	12
3.	SK Celje	8	5 12	18:11	11
4.	Čakovečki SK	7	2 3 2	17:15	7
5.	SK Rapid	7	115	12:22	3
6.	Atletik SK	8	0 0 S	4:35	0
Vodilna trojica ima odigrati še dve tekmi ter je popolnoma negotovo, kdo si bo končno osvojil častni naslov prvaka.
V	II. razredu sta edina konkurenta za prvo mesto SK Mura iz Murske Sobote in Gradjanski iz Čakovca. Stanje tabele je naslednje:
1. SK Mura, Murska S.	6	5	0	1	35: 9	10
2. Gradjanski, Čakovec	5	5	0	0	19: 6	10
3. Drava, Ptuj	6	2	0	4	10:39	4
4. SK Lendava, Dol. Lend.	4	1	1	2	17:15	3
5. SK Ptuj, Ptuj	5	1	1	3	6:12	3
6. SK Slavija, Pobrcžje	4	0	0	4	4: 9	0
Prosvetno društvo v Ptuju proslavi praznik sv. Jožefa s skupno sv. mašo vseh naših organizacij ob 8 zjutraj v minoritski cerkvi. Med mašo poje mladinski zbor Cecilije«. Obenem bo tudi sprejem fantov v Marijino družbo. Popoldne ob 3 bo slavnostna akademija v mestnem gledališču. Na sporedu so pevske točke in deklamacije ter igra Fr. S- Finžgarja: Nova zapoved. Slavnostni govor ima urednik »Slovenca« g. Franc Terseglav. Prijatelji prosvete so vsi vljudno vabljeni k obilni udeležbi.
Roditeljski sestanek. V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil roditeljski sestanek vzgojne zajednice meščanske šole v Ptuju. Obravnavalo se je med drugim tudi vprašanje šolske poliklinike, katero v našem mestu lako pogrešamo. Stalno zdravniško nadzorstvo in pomoč pri močno zvišdnem številu I otrok v mestnih šolah bi moral vršiti posebej za lo postavljeni zdravnik.
Lahka atletika.
Izvedeno cross-country prvenstvo Maribora je pokazalo dobro formo tekačev. Udeležba domačih atletov je bila prav častna. Zal pa je navzlic temu, da je Slovenska lahko-atletska zveza tekmovanje razpisala kot svoje prvenstvo, ni na istem z izjemo enega Celjana (SK Jugoslavija) in dveh juniorjev Ljubljančanov (SK Planina) bilo udeležbe izven mariborskih klubov. Tudi zveza ni smatrala za potrebno imenovati sodniški zbor, akoravno je ukinila staro poverieništvo in sodniški zbor, ki sla dolga leta brezhibno delovala. Stari sodniki pa so korporativno prišli na prireditev in jo tudi brezhibno izvedli, ter na ta način dokazali svoje športno prepričanje.
Uradna vremensha poročila
Zveze ;a tujski promet ti Sloveniji. Ljubijo nn, lujsko-prometne zveze v Mariboru, Juynstor. Zinisko-spnrtne Zveze, Slovenskega planinskega, društva in Meteorološkega instituta ljubi'ttnske Univerze po stanju z dne 17. muren 1987 ob 7. uri zjntrnj
Rateče. Planica: —oblačno, mirno, lil srenu.
Planiea-Slatna: —II, oblačno, mirno, .41 srena.
Peč. Pcleliniek: —5, oblačno, mirno, 30 pršiča ua 120 podlage.
Kranjska gora: —4. barometer se dviga, jasno, mirno, 2f> srena
I'r.vić. Krnica: 2S0 pršiča.
Pokljuka: —5, delno oblačno, 5 pršiča na St) pod lage, mala In srednja skakalnica uporabni.
Bistrica, B0I1. jez.: —1, jasno, v dolini ni snega.
Trinlavskn je-.era: —lit. lasno, sever, 10 pršiča na 3IKI poil luge.
Komna: —7, jasno, mirno, 800 suhega snega.
l'ogel: —10, jasno, mirno, lo pršiča na 250 podlago.
Kofce: —0, jasno, sever, 10 pršiča nn 110 podlage.
Krvavec: —5, 80 suhega snega.
Velika Planina: — 5, jasno. 120 snega, pršič.
Po stanju z dne lli. marca 10:17.
Ushovvica: sever, 5 pršiča na lïil podlage.
Umrla liani je naša ljubljena soproga, dobra mama, stara mama in sestra, gospa
Angela Bafer
soproga občinskega tajnika
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 18. t. m. ob pol šestih popoldne iz kapelice pri Sv. Križu. Ljubljana, Ribnica, Jesenice. Kiiinaiiovo, dne 16. marca 1937.
Žalujoče rodbine: Bajer. Petek, Mavroviï. Sok. l'agi in m/.zi.
Kovačič. Zajce.
Silvikrin
Koncentrirana naravna hrana za lase
Prepreča in ustavlja izpadanje las. pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč.
Postavite še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik.
Silvikrin,' iznajdba stavnega biologa Dr-ja Weidnerja, jc nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno liranl tkivo zu. proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las.
Lotion Silvikrin Din 27.—
Dubi sc v vseh strokovnih trgovinah.
Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina!
V104-G
Šivalne stroje in kolesa
„ADLER"
kupite najugodneje pri tvrdki
los. Peteline, Ljubljana
za vodo blizu Prešernovega spomenika Telelon 29-13
TM loHal
z velikimi poslovnimi prostori v ozadju ali nadstropju išče s 1. avgustom znano podjetje v Ljubliani, Ponudbe na upravo lista pod »Strogi center«.
Veliki monumentalni film iz junaških bojev za časa rusku-iaponske vojne v režiji Nikole Farkasa
V glavni vlogi: Aclolt Wohlbrïick Karin Hardt Rene Dcligen Paul Hartmann
PORT ARTUR
Veliki špijonažni film. - Usodna ljubezen do sovražnika svoje domovine
Premijera danes v kinu MATICI!
Mengeš
V času obiskanja. Dolgo se že naša fara pripravlja na uprizoritev Gregorinovega pasijona: V času obiskanja. Z nekim strahom so se lotili tc težke igre, toda po splošni sodbi dobro uspela božična: Kralj z neba, jim je dala srčnosti, da 50 se lotili ludi te še težje- Počrtvovalnost pa jih ie držala, da niso sredi dela obupali. In na praznik sv. Jožefa, na cvetno nedeljo in za šol. mladino na belo nedeljo bodo postavili to predstavo na oder. Po nasvetih g. avtorja samega so se veliko trudili in upamo, da tudi tukaj uspeli nc bo izostal. Tudi pri tej igri je tako urejeno, da bo sodelovala cela dvorana s petjem ljudskih pesmi v odmoru. Ker je bilo o božiču že skoraj cel teden naprej vse razprodano, opozarjamo zlasti okoličane. da kupijo vstopnice že v predprodaji. Vabljeni posebno iz sosednih fara, ker imajo tudi ugodne zveze z vlaki.
Hoiedršica
Vsem bralcem bo še v spominu, da je v letu 1935 Slovenec skozi štiri mesece prinašal jako zanimiv in poučen roman Grad Huberlus«, delo pisatelja Ganghoferja. Naš neut-rudljivi in vneti prosvetni delavec g. Franc Bever je začel mislili, da bi roman grad Huberlus prikrojil za gledališki oder. Igra se bo vprizorila na praznik sv. Jožefa ob 20 v prosvetnem domu v Hotedršici. Vstopnina navadna, med odmorom igra društveni orkester Prijatelji prosvete vabljeni!
Мизке obleke ud Din ISO*- naprej!
Prinašamo Vam najnovejše kroje
v
damski in moški konfekciji za leto 1937!
SOKO OBLEKE
Ljubljana, Maribor. Celje, Kranj, Jesenice. Murska Sobota, Litija
OtroSke obleke po najnižjih cenah !
Damski p ! od Din 170'-
naprci'
Mali oo 1
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-ftolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
* K I N O *
22-21 UNION
Veliki film
L IIH D v žaru svojih Čudežev
Predstave ob 16., 17., 19. In 21. url
TEL.
27-30
SLOGA
Velefllm o nalvečll tragediji habsburške dinastije
Mayerling
TEL.
21-24
MATICA
Premiera! Veliki špijonažni tiim lz Junaških bo)ev za casa rusko Јаропвке vojne
PORT ARTUR
Adolt Woblbruck _ Eene Deltgen
«to oŠ: 16., 19." m 21." -uaZ
Il ДИ1
Катракаш? NaKurešček
vozi avtobus na Jožefovo ob osmih izpred Mestnega doma. Ob slabem vremenu avto ne pelje.

IluzbodÔbe
Dobro služkinjo
Srednjih let, za pospravljanje sob In hišna dela, z znanjem nemškega Jezika, sprejme takoj ali s 1. aprilom Pension na Gorenjskem v letoviškem ltraju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pension« 6t. 3943.	(b)
Zastopnike
Ba prodajo srečk državne razredne loterije, вргеј-memo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upr. »S1.« pod št. 3558.	(b)
Tožilec začetnik
ва restavracijo. mlad. trezen, pošten, se takoj sprejme. — Restavracija »Union«, Maribor. (b)

Bančno komerc. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, Vam vnovčl vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Al. Planinšek,
koneesljonlrana trg. agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1 Telefon 8G-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje Vse Informacije brezplačno.	<d)
Ш	m	Ћ	Ш	Ћ
Ш			ЖКВЛ	■11
Poštena prodajalka
-0 letno prikupljivo dekle — išče službo v katerikoli prodajalni ali trafiki. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodajalka« št. 4172.	(a)
EGEEBBH
Moške stote
velika izbira, najceneje Goričar, Sv. Petra c. 29.
Tri nemško kvalitetne znamko :
»Kappel« pisalni stroji, »Brennabor« dvokolesa, »Mundlos« šivalni stroji!
General, zastopstvo Klein-dienst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44.
Deset nizkih vrtnic
v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorte z zavojnlno in poštnino vred 60 Din. Le na prostem odgojene sadike, kt cvetijo žc od majnika naprej do pozne jeseni. Kavno toliko stane 20 slabejših sadik. — Sadjarstvo Dolinšck, Kamilica, p. Maribor. (1)
Deset vrtnic plezalk
v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnlno in poštnino vred 60 Din. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamilica, pošta Maribor.	(1)
Tovarniški objekt
dobro urejen umetni mlin, vodna in električna moč, železniška postaja v bližini, voda primerna za tekstilno tovarno, poleg stranske zgradbe ln zemljišče, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 4178. (1)
skoraj nova in stara po izredno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve) .
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
t
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, nečakinja, svakinja in teta, gospodična
Angela Brecelj
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 18. t. m. ob štirih izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. marca 1937.
Žalujoči: Ivana, mati, Anton, brat, Vida por. Skubl, sestra, ter oslalo sorodstvo.
čebulček
(Steckzvviebel) okrogel, mali, 100 kg za 300 Din franco postaja kupca, povzetje, pošilja Vera Sur-jak, šabac.	(1)
Za pomladno
sezono!
Ročno torbico, najnovejše obliko, potni kovčki v vsaki velikosti, nahrbtniki, športni pasovi, nogometno žogo itd. Velika izbira po najnižji ceni. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Couche (zote),
otomane, žlmnlce in vsa tapetniška dela solidno in poccni pri : Danilo Puc, tapotnlk, Ljubljana, Slomškova ulica št. 9. (1)
Naročite takoj
sadiHe za ћаше-nife shupinc
(alpine)
100 kom. 26 različnih vrst po naši izberi Din 280-—. Največja izbera cvetočih trajnic (perene), iglicastega drevja, iepotlčnega grmičja itd. — „Perenvrl", Zagreb, vlaška 85. — Zahtevajte tako) ilustrirani katalog.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, LJubljana • 2!dovska ul. ln Stari trg
Gumbe, plise, entel, ažur
predtlsk In monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Posestva
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec, Cesta 29. oktobra 6. telefon 37-33 - ima naprodaj večje število parcel, kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Diesel-Rohbl tovorni auto
2—3 tonski, malo rabljen, kupi Simon Weisz, Sombor.	(k)
Stanovanje
trcli sob	in pritiklin —
oddam v	centru. Naslov
v upravi	»Slovenca« pod
št. 4223.	(č)
Stanovanje
trisobno, s kopalnico, v bližini sv. Jožefa — se odda. Zarnikova 9. (č)
ЕШШ
Lokal
so odda v J. nadstropju na Tyrševi cesti št. 29. Vprašati v Gospodarski zvozi,	(n)
Pisarniške prostore
dveh oz. Stil ih sob, v bližini sodišča oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4224.	(n)
ii:
Lepo sobo oddam
zakonskemu paru ali dvema osebama. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 1261.	(s)
Akademik
instruira vse predmete za honorar ali stanovanje. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Akademik«, (u)
Seilerjev planino
krasen, iz kavkaškega oreha, naprodaj v salonu klavirjev 13 a u e r 1 e — Maribor, Gosposka 56.
Registrirno blagajno
Ima naprodaj, kupi ali vzame v račun večjo Werthcimerico ali ognja-varno omaro Kmetijska družba, Novi trg 3. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab CERNE, luvelir. Liubliana Wolfova ulica št. 3,
LETOŠNJE
NOVO BOK PIVO
DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE
»UNION«
JE OD DANES V PROMETU
JE IZBOT3NEGA OKUSA IN PRAVI UŽITEK ZA VSAKEGA
Meteor pade z neba
6i.
Velikansko vznemirjenje na splavu.
»Boni še jaz pogledal!« je rekel Profesor in hrabro stopil k vodnemu teleskopu. Vtaknil je vanj glavo in napeto uprl oči na dno reke.
»Res je peklenšček na dnu I« je vzkliknil. »Skozi zamreženo okno strmi iz pekla na ta svet.«
»Potem je pa najbolje, da pustimo vse skupaj in jo pobrišemo domov!« je vzkliknil Tonček in hlače so se mu sumljivo stresle. »S peklenščkom ni dobro češenj zobati!«
»Počakajmo še malo. nemara se pa le motite,« je predlagat Debeluhar. »Preden se ne prepričam na lastne oči, vam ne verjamem.«
»No, pa poglej še ti!« je sveloval Tinček.
»Saj tudi bom!« je samozavestno rekel Debeluhar.
Stopil je k teleskopu s smehljajočim se obrazom, kakor bi hotel reči: »Vi ste mi pa res junaki! Mene poglejte! Prav nič se ne bojim!«
Zahtevajte povsod naš list!
Rudolf Timmermans:	1
Junaki iz Alcâzarja
Prvi plameni.
Poleti 1936!
Trdo in vroče žge sonce na španska tla; gori v glavah, gori v krvi in zanetena strast se razbesni, na slepo, brezobzirno, divje.
Še je zunanji mir v španski deželi, — še je tu vlada, ki razpolaga s sredstvi državniške oblasti. A že se .je ona sama razglasila za bojno stranko. Že se vzdiguje ogenj iz cerkva in samostanov; že se, bliskajo streli v temni noči in dobijo svoje žrtve, katerih rdeča, vroča kri pronica v žejna tla Španije, ki jo popila že toliko krvi in je bo popila še več.
Tudi v Toledu. stoletja starem mestu ob Taju, zajezi,ja,jo prvi plameni bodočega požara.
Ne planejo še kvišku do Alcâzarja, ki je trdnjava in zaeno palača in ki njenih četvero ponosnih vogalnih stolpov ne prekaša ničesar krog in krog. Toda spodaj v mestu, kjer se hiše na jugu in zahodu potiskajo v bližino mogočnega trdnjavskega zidov,ja, medtem ko bolj na severu niti strehe številnih hiš ne segajo do višine strme Alcazarjeve počine in se proti vzhodu, komaj nekaj sto metrov odtod, odpira globoko zajedena dolina reke Tajo —: tam spodaj v
mestu švigajo iskre prvih spopadov.
*
Na Plazi Zocodover, na katero se življenje mesta iz ozkih toledskih ulic steka in odteka, sedi nekaj kadetov pehotne častniške šole, ki jo vsebuje Alca/.ar y svojih prostorih. Takoj jih spoznaš po rdečih vrvi-
Icah, ki jih imajo na svoji uniformi in veš, da so to kadeti, ki spadajo k podobi mesta in k Plaza Zocodover, kjer pijejo skoraj vsak dan v kavarni Suizo svojo kavo, ki se ji Španec po »almuerzo«, po kosilu, malokdaj odreče.
Neki komunistični prodajalec časopisov se prerine do njih.
»E1 socorro rojo!« — »Govor Diaza v zbornici,« vpije in obstane pred mizo kadetov, ki ga s kretnjo roke odklonijo. A to prodajalca prav nič ne zmoti. Iztegne roko s časopisom vihrajoče preko mize, dokler ga neki kadet ne odrine, rekoč:
»To me ne zanima!«
»Le berite, prav to je nekaj za vas!« zakraka časopisnež in pomoli enemu izmed kadetov časopis prav pred oči. A ta je že sit nadlege! Močan sunek — in nadležni pobalin sedi poleg svojih časopisov na cestnem tlaku.
»Upajmo, cla ima za nekaj časa zadosti! Ti po-hajači mislijo, da smejo vse, kar je njih čedni Casares Quiroga razglasil, da vodi njegova vlada vojno zoper .fašiste'! Dokler se ne bomo m i nekoč z njimi spoprijeli ......Kaj si bil že dejal, Juan, kaj je bilo
včeraj zapisano v ,ABCeju'?«
»Rajši malo poglej, Julio, kdo se preriva semkaj!«
Po trgu prihaja in skoraj teče gruča moških naravnost proti kavarni Suizo — na čelu pa je prodajalec časopisov. Mahaje z rokami dopoveduje nekaj onim moškim iz gneče, ki s sumljivim soglašanjem držijo pesti v hlačnih žepih.
: Tistile na vogalu je bil!«
Rdeči grozeče pristopijo. Prve psovke sfrčijo h kadetom. Ti planejo kvišku. Stvar postaja resna.
»Da bi počakali, da bo prepozno?« preudari
naglo Julio. »Ne, takoj jih ustrahujmo!« In že se za-bliska njegova pištola nad glavami gruče —, strel odjekne v svarilo komunistom. Toda njih pesti prav tako bliskovito naglo šinejo iz žepov — že divje pokajo streli z obeh strani — ne da bi kdo pomeril in ne da bi kdo resno koga zadel — streljajo dalje!
Drugi gostje iz kavarne se spustijo v tek. Mize zaropotajo, kozarci zažvenketajo, stoli se hreščeče zadevajo v okna in razbijajo šipe! A le nekaj hipov — in že se na drugem koncu pokaže guardia civil. Takoj je vse mirno. Prodajalec časopisov izgine s svojo gručo v neko ulico. Natakar naglo postavi mize po-koncu; mali, dovtipni natakarček, ki prodaja cigarete, ki je za neko prevrnjeno mizo skril sebe, predvsem pa svojo tyiiformo s 23 lesketajočimi se gumbki, ki jo nanje tako ponosen, pravi kadetom s kupčijskim glasom: »Na ta strah, gospodje, morate pokaditi smotko! To človeka.umiri! Glejte, tale lmvana je ko nalašč za tok;
*
Kmalu nato, 1. julija, se začno počitnice akademije in vseh devetdeset kadetov iz Alcâzarja se odpelje domov in vsi so polni pričakovanja in napete radovednosti. Saj slutijo z vso Španijo vred, da se bo kmalu nekaj odločilnega zgodilo.
A kje bodo tedaj? Počitnice jih bodo razkropile po vsej Španiji in vihar more priti čez noč, tako da ne bo časa, da bi se zbrali.
Devet kadetov od devetdesetih ima svojo rojstno hišo v bližini Madrida. Dogovorijo se, da se bodo sešli vsak dan v kavarni, da bodo v stiku drug z drugim. »Gospod stotnik, da boste vedeli, kje nas dobite! Ali nas boste poklicali, če nas boste potrebovali?«
I I I <
I • • J
N" £
B .S .S ^ qQQ O o S °
S ° >s Z S 8 s S Š i S
a a a^
»as«
S'o:5 «
г <
JJ 0) u
'5 o b
ce rt rt N N N UMU 1» > > «o»
> o
(A O O S
B
O— o
л • ;
"•So.
o I "
j 5.J3
.8 Si i =11 , j-o a
i 8 .S .S
o. ћ is
« i ЈЗ
, JNN
0) O
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ČeČ
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič
očara s svojim elastičnim kora* ®Шј kom in sigurnim nastopom, žvesti ife pomočniki pri tem so mu
PALMA
GUMI-PODPETNIKI
JUGOSL. IZDELEK.
Dobe se pri vsakem Čevljarskem mojstru!
Materinščina v
Morda v nobenem drugem predmetu ni sedaj veljavni učni načrt za višje razrede srednjih šol tako nepopoln, tako neracionalen, tako preobsežen kot vprav za pouk materinščine, ali kakor jo načrt imenuje, za »narodni jezik«, pod katerim sta všteta dva jezika in dve književnosti, slovenski in srbsko-hrvatski jezik s pripadajočima književnoetima.
Prvi del sedanjega učnega načrta za višjo šolo obsega literarno teorijo, drugi del pa književno zgodovino. Literarno teoretična vprašanja se obravnavajo že od nekdaj v 5. in 6. razredu srednjih šol, v 5. razredu epika in lirika, v 1. polletju 6. razreda pa dramatika. Poleg tega je za 5. razred določen še bežni pogled v starocerkvenoslovenski jezik in njegovo književnost. Na naslednji kratki dve leti in pol višje šole pa sega obravnavanje slovenske in obenem skrbskohrvatske književnosti od prvih početkov pa vse do najnovejših dni. Ce povem, da samo Prešeren ali Levstik ali Cankar zavzamejo vsak zase najmanj po tri, štiri mesece, je vsakemu na dlani, da' je učni načrt za 7. in 8. razred srednjih šol mnogo, mnogo preobsežen, če naj slovenski študent vsaj malo jiogleda v umetniško zakladnico in delavnico naših največjih pesnikov, pisateljev in kritikov.
Še bolj nas utegne v tem mnenju prepričati dejstvo, da so za obravnavo te preobsežne tvarine določene le borne štiri ure na teden, ki je treba v njih predelati vso literarno teorijo, slovensko in 6rbskohrvatsko književnost, pisati in popraviti jjo šest do oseni nalog, v letu in porabiti še premnogo ur za stilistične, gramatične in retorične vaje, kakor tudi za bežne poglede vsaj na vrhove slovanskih in sploh svetovne književnosti. Da pa je ta mizerija še večja in zmeda še popolnejša, povrhu vsega študent za študij literarne teorije in književnosti n*ma prav za prav nobenih učnih knjig, razen nekaj pomožnih, kajti starejše, ki jih je le tu in tam še dobiti, mu danes ta dan utegnejo služiti le malo, ker so pač zastarele in nepopolne. Zato je nujno potrebno, da morajo dijaki razlago iz teorije in zgodovine pisati. Ti zapiski so pa seveda na vse zadnje še nepopolni in prečestokrat napačni, ker je narekovanje po učnih predpisih prepovedano. Profesor slovenščine potemtakem s počasnejšim govorjenjem pri razlagi izgubi seveda premnogo tako dragocenega časa. K vsem tem nepri-likam se pa danes pridruži še izredno veliko ur, ki iz lega ali onega vzroka — teh vzrokov tudi že kar mrgoli po srednji šoli! — odpadejo. Kdo naj po vsem tem in takem še pričakuje, da bo absolvent naše srednje šole prinesel v življenje zadovoljivo poznanje slovenske književnosti in slovenskega jezika? Kdo razen slavistov se bo kdaj pozneje mogel bolj poglobiti v študij materinščine, če ga je že srednja šola skoroda pustila na cedilu? Saj velika večina izobražencev sploh nikdar več prilike ne bo imela. In edino primerno priliko je jx) krivdi učnega načrta za srednjo šolo izgubi! pač za vselej. Ce je v višji srednji šoli še tako želel, spoznati naš jezik in našo besedno umetnost vsaj v glavnih obrisih, ni temu mogel kaj, saj je bilo takrat, ko je študiral, vse preveč natrpanega, saj je šlo vse prehitro mimo njega, da bi bil sploh utegnil sprejeti vase in v sebi podoživljati.
Iz vsega povedanega je jasno, da je nujno potrebno, da se vse te napake in f>omankljivosti popravijo in odpravijo, predvsem pa, da se sedaj veljavni učni načrt za »narodni jezik« v višjih razredih srednjih šol iz temelja popravi in spremeni. Naj navedem nekaj misli, mimo katerih naj ne bi šel sestavljalec novega učnega načrta, če mu je količkaj na tem, da bodo naši slovenski študentje vsaj iz slovenskih srednjih šol odnesli jasne |x>-glede na lepoto našega jezika in umotvorov v njem.
Najprej je potrebna neka enotnost pouka slovenščine takoj na početku višje šole, ki naj bi bila posvečena zares Ie poetiki, literarni teoriji. Zato naj se iz petega razreda odstrani študij starocer-kvenoslovanskega jezika, ki jo povsem po nepotrebnem vrinjen med študij lirike in dramatike ob koncu petega razreda, in naj se postavi tja, kamor sodi: na začetek študija književne zgodovine v šestem razredu.
Ce sta slovenščina in srbohrvaščina v nižji šoli dva ločena predmeta, je to enako in še mnogo bolj potrebno za višjo šolo, kajti slovenska in srbskohrvatska književnost sta vsak zase tako obsežna predmeta, cla se nikdar ne bi smela skrpu-cati v en sam predmet, ki so mu določene samo štiri ure na teden. Tu ni nikakršno unitariziranje na mestu. Dva jezika 6ta to in dve književnosti. Zato je povsem jasno, da morata tudi v šolskem pouku tvoriti dve posebni ločeni enoti, kajti obe je treba obravnavati kolikor mogoče podrobno analitično. V združenju v en sam predmet pa trpita oba, po slovenskih srednjih šolah zlasti pouk srbohrvaščine in nje književnosti, v srbskohrvatskih pa slovenščina in naša književnost. Eden od njiju se pri sedanjem stanju nujno more obravnavati le sintetično, površno. Klic po kulturni avtonomiji je zato prav pri temle primeru najjačji! Slovenske srednje šole morajo na svoji višji stopnji dobiti namesto enega dva strokovnjaka: slovenista in srbohrvatista, če nočemo, da en sam učitelj, kakor je sedaj, prepovršno opravi svojo dolžnost, ker mu ])ač izobrazba, posebno pa čas ne dopuščata drugačne metode. Potemtakem se mi zdi za slovenske srednje šole potrebno, da se na višji stopnji po-
— Pri zaprtja, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josel grenčicec.
Pojem antropološke rase
Iz predavanja dr. B. škerlja.
Naš znani in v strokovnem svetu ugledni antropolog dr. B. Škerlj je predaval o vprašanju, ki je na dnevnem redu našega časa in še zmerom več ali manj nepoznano ter napačno pojmovuno. Zato je prav, da zvemo kaj o tem in dobimo vpogled od strokovnjaka, ki dela in raziskuje na tem področju. G. predavatelj je znanstveno obravnaval pojem antropološko rase, skušal ga je definirati in mu določiti mesto v znanstvenem sestavu.
Doslej imamo že polno raznih definicij, ki naj določajo pojem rase, vendar skoraj vse slonijo na Grossejev iz leta 1000. Grossejeva definicija imenuje namreč vse važne značilnosti, ki jih srečujemo tudi pri drugih avtorjih bodisi posamič ali v celoti. To je predvsem pojem »skupine«, s čemer je mišljena med seboj se ploječa skupina, potem »dedne« lastnosti, ki jih mora biti več, ter »harmonizirane« lastnosti, to se pravi lastnosti, ki so med seboj povezane in v določenem razmerju. Seveda pa so vse te definicije nezadostne, ker nam ne povedo, ali gre pri pojmu rase za kvaliteto ali kvantiteto ter ne določajo tega pojma niti po obsegu nili po položaju v sistemu. Nazori strokovnjakov so v tem pogledu Se zelo različni. Lebzcltcr jc v predzadnjem pismu, ki ga je pred svojo smrtjo poslal dr. Škerlju, zapisal, da je rasa najnižja sistemska enota in da predstavlja vsolo individuov, ki jih karaktcrizini
• ve«	f •• V |l
Vtsjî srednji soh
učuje slovenščina štiri ure na teden, srbohrvaščina pa po dve uri. Pouku slovenščine naj se dodasta še po dve uri seminarja za čilanje slovenskih tekstov, za govorne vaje in nastope ter za stilistične in gramatične vaje. Le tako bi se mogle namreč štiri glavne ure zadovoljivo ugrabiti za glavna predavanja literarne teorije in književne zgodovine. Srbohrvatist pa bi v svojih dveh tedenskih urah vsaj delno izpopolnil zahteve učnega načrta, da bi obdelal srbohrvatsko književnost vsaj sintetično in prečital znamenitejša dela ter jih dodobra komentiral, od časa do časa pa bi moral tudi obnavljati in izpopolnjevati jezikovno znanje srbsko-hrvatskega jezika, ki si ga je naš študent'le v obrisih pridobil v nižji šoli. Priznam, da bi ta rešitev še zdaleka ne bila idealna, a vsekakor bližja cilju in zahtevi jezikovne in literarne izobrazbe, ki naj jo v današnjih dneh ima absolvent srednje šole, kakor pa je sedanje neurejeno in nepopolno stanje.
Prav bi tudi bilo, da bi učni načrt za slovenščino za slovenske srednje šole nakazal obravnavo literarne zgodovine iz globljih ili širših vidikov, kot to hoče sedanji načrt jx) imenih pisateljev. Učencu naše višje srednje šole je treba namreč pokazati v globino kulturne rasti našega naroda, v širino vseh faktorjev, ki so oblikovali naše pismo in našo besedo, v obseg vseh valov, ki so pljuskali k nam iz leterarnih struj svetovne književnosti tako, cla bo iz analitične obravnave vseh teh vrednot dijaku čim najbolj jasno zrastla iz kulturnih razmer te ali one dobe postava posameznega kulturnega delavca, zlasti pesnika in pisatelja. Pri vodilnejših osebnostih pa naj bi seveda jx>gledal tudi še v individualne »Krezove zakladnice duha« tega ali onega našega genija. Sintetično obravnavanje po posameznih piscih pa naj velja pri nas le za srbskohrvatsko književno zgodovino.
Šele ko se bo od prilike takšen učni načrt uveljavil, naj pristopijo slovenisti k pisanju učnih knjig slovenske literarne zgodovine za srednje šole. Že iz dosedanjih razmišljanj o reformi učnega načrta je povsem razvidno, kakšna naj bo ta knjiga: nekako na sredi naj bi bila med Kidričevim znanstveno analitičnim obravnavanjem književne zgodovine in med Slodnjakovim sintetično eseji-
Pri podružnici Sv. Križ nad Moravčami .je v minulem letu nastalo vprašanje gradnje nove šole. Dotedanji prostori so postali vse premajhni. Prizadeti so si izbrali odbor, ki je iskal prostora za novo šolo. Ta gradbeni odbor se je pogodil s predstavnikom cerkvene hiše, da bi cerkveno hišo nekoliko preuredili in bi jo uporabljali kot šolo. Da bi pa ne bilo treba toliko plačati, so se prizadeti med seboj zmenili, da bodo večino dela opravili s kulukom. Poslanec Mravlje, kateremu je to prišlo na uho, pa je smairal za potrebno, da proti temu protestira, kar je tudi v resnici storil s svojo vlogo na okrajno glavarstvo v Litiji dne 28. sept, leta 1036. Ta vloga se glasi:
Znano Vam je, da popravljalo v Sv. Križu neko cerkveno zgradbo v svrho nastanitve tamoš-nje šole. Že večkrat se je zglasilo pri meni večje število kmetov iz vasi Sv. Križ in okolice ter se pritoževalo proli župniku in županu, češ da jih priganjata na kuluk in samovoljno odrejata kmetom in delavcev delo, pri zgoraj omenjeni zgradbi. Občinski odborniki iz tega kraja zatrjujejo, da ne obstaja nikak seznam za kuluk pri novi cerkvi oziroma šolski zgradbi, da o tem ni nikdar sklepal občinski odboi, niti ni seznama za kuluk potrdilo okrajno načelstvo. Razumljivo je torej, da se kmetje upravičeno pritožujejo, ker ne vedo, čemu in zakaj delajo. Saj nili ne vedo, da Iio cerkvena zgradba služila šolskim namenom. Zaradi tega vas nujno prosim, gospod načelnik, da blagovolite takoj odrediti županstvu občine Kresnice, da sestavi seznam kuluku zavezanih oseb, da jim jx> premoženjskem stanju odredi delovne dni ili vse, kar je z zakonom predpisano. Samovolja gg. župnika in župana naj se takoj preiiove, da se izogne neredu in nemirom, ki ga bo tako početje gotovo povzročilo. Sploh pa je vprašanje, od kdaj morajo tudi kmetje opravljati kuluk za cerkvene zgradbe? Zlasti še, če se ve, da morajo popravljati zgradbo ne za šolo, temveč za cerkev, ki ima itak drugo zgradbo, primerno za župnikovo stanovanje? Za te svrhe se mora predvideti po-trebna vsota v občinskem proračunu, v kolikor ne bi bili stroški kriti z raznimi podjwrami itd. Čast mi je, zaprositi Vas najvljudneje, gospod načelnik, da izvolite to vprašanje po zakonu rešili.
Prejmite izraze mojega najodličnejšega spoštovanja Milan Mravlje, 1. r. narodni poslanec
lz te vloge se vidi, kako je poslanec Mravlje skrbel za svoj okraj. Namesto da bi preskrbel revnim krajem, ki so šole potrebni, kako podporo, pa gre in se pritoži na okrajno glavarstvo. Ko je gradbeni odbor za to pritožbo jxislanca Mravljeta zvedel, je v svoji seji 10. okt. 1936 ugotovil lole: Nihče izmed prizadetih se ni pritožil pri poslancu Mravljetu zaradi predelave cerkvene hiše za šolsko zgradbo. Še manj pa je res, da bi kmetje jionovno in večkrat prihajali v tej zadevi k poslancu Mravljetu. Prizadeti so na tej seji sklenili, da bi poslanca Mravljeta, ako bi ga
kombinacija določnih dednih znakov, harmonično sestavljenih. Ta definicija je v splošnem konkretna, vendar ostaja še zmerom odprto vprašanje »določnega števila«. Križanja so pokazala, da ni pravilna zasnova, po kateri bi vsako raso istovetili z enim dednim faktorjem. Brez dvoma bi za pojem rase zadostovala skupina odnosno posebna kombinacija štirih dednih znakov, in to so višina telesa, oblika glave, barva oči in barva las (barvo kože pri belcih lahko zanemarimo). Pri leni je važno, da moremo znake kvantitativno izraziti, torej meriti. Na podlagi mendelističnih osnov, s katerimi so dokazali, dii je število štirih dedno utemeljenih znakov zadostno za jasno opredelitev rase, je g. predavatelj prišel do sledeče definicije: »Antrojiološka rasa je skupina ljudi, ki jo razlikuje posebna kombinacija štirih kvantitativno določljivih dednih znakov (lastnosti) od druge take skupine že v okviru nadrejene ji podvrste odnosno vrste.« S tem je rasa dobila svoje inesto tudi v sistemu in sicer kot prihodnji največji sistemski pojem, ki pride za pod-vreto (subspecies). Ta nova definicija je utemeljena v dednostnih pravilih in v matematičnih kombinacijah in je bolj jasna od dosedanjih, ker ne govori o ^določnem« številu znakov, temveč jih kvantitativno jasno določa!
Predavanje dr. Škerlja je bilo seveda obširno ter so ga pojasnjevale mnoge slike. Izčrpali smo ga le v glavnem in opustili vse znausvtene utenieliitve in dokazovanja.
stičnim pregledom, ker je — samo ob sebi razumljivo — prvi kot drugi tip omenjenega obravnavanja za srednjo šolo ali preznanstven in pretežak (Kidrič) ali pa jx>manjkljiv in presplošen (Slod-njak), skratka, ker sta prvi kot drugi tip pisana iz nagibov z namenom, iz katerih se literarna zgodovina za srednjo šolo ne tnore in ne sme pisati.
Poleg glavne učne knjige za našo književno zgodovino pa mora srednješolec dobiti v roke še celo vrcto pomožnih knjig, antologij posameznih pisateljev in pesnikov. V ti smeri je že začel delo profesor Jakob Šolar s svojim »Cvetjem in domačih in tujih logov« pri Mohorjevi družbi. To je ]>ov-vsem prava fiot in le želeti je, da se započeto delo nadaljuje vse dotlej, dokler ne bo dobi! slovenski višješolec v podobnih izdajah in prireditvah vseh naših odličnejših pesnikov in pisateljev, kritikov in mentorjev od prvih početkov našega slovstva do naših dni. Morda bi bilo s temi izdajami že via faeli rešeno pereče vprašanje šolskih čitank od sredine šestega do osmega razreda naših srednjih šol in bi potemtakem j>otrebovali le še čitanko za literarno teorijo, ki jo tudi že nestrpno pričakujemo.
ne ščitila poslanska imuniteta, sodnijsko tožili. Na isti seji se je ugotovilo, da se za adaptacijo prostorov cerkvene hiše za šolsko prostore ni vršil kak kuluk za jiovečanje župnišča odnosno stanovanja g. župnika, temveč samo tisto prostovoljno delo, ki so si ga prizadeli sami naložili, da bi čim prej in čim ceneje prišli do šolskih prostorov. Ugotovila je ta seja tudi to, da gospod poslanec Mravlje vleče v to zadevo občinski odbor, kateri ni imel z njo nobenega opravka. Na isti seji se je ugotovilo, fia ne odgovarja dejstvom trditev j>o-slanca Mravljeta, češ da šolski interesenti, odnosno kmetje, ne vedo za kaj in čemu delajo. Prav dobro se zavedajo kmetje, za kaj delajo, kajti 6. aprila 1935 se je vršil banovinski ogled prostorov, pri katerem je bilo zastopano tudi okr. glavarstvo, občina in šolski interesenti. Vsi prizadeti prav dobro vedo, zakaj so dovolili kuluk in poslanec Mravlje je menda edini, ki tega noče vedeti ter zaradi tega v svoji ovadbi navaja, češ da ne vedo, zakaj delajo. Odbor za adaptacijo cerkvene hiše v šolske namene je imel do 4. oktobra 1936 že 28 sej, ki so bile vse javne in oldi-cane kot vsaka druga stvar, tako da bi tudi jx>-slanec Mravlje lahko prišel na to sejo. Ni tu ni-kakega govora o samovolji župnika in župana.
Poslanec Mravlje navaja v svoji pritožbi tudi, da bo to povzročilo nered in nemir. Adaptacija je izvršena in ni bilo nikjer nereda in nemira, razen, če je to morda bilo pri poslancu Mravljetu. Takih poslancev, ki svojim volilcem težave delajo, imajo ljudje kmalu dosti in zalo razumemo, da je gradbeni odbor za adaptacijo cerkvene hiše v šolske namene pri Sv. Križu nad Moravčami zelo ogorčen nad poslancem Mravljetom. Da je na tej adaptaciji dolg, to ni nič čudnega, kajti vsako zidanje in prezidovanje stane denarja, dela in skrbi. Če bi poslanec Mravlje hotel pomagali, bi bilo bolj uspešno, če bi on na pr. od svojih dnevnic odstopil vsaj en del za prezidavo prostorov v šolske namene, namesto da je vse tiste, ki so se trudili in so žrtvovali svojo moči in denar, zatožil pri okrajnem glavarstvu. Ravnanje poslanca Mravljeta si bomo dobro zapomnili.
Bled, 16. marca.
Občinski odbor, ki mu načeluje novi župan dr. Benedikt, je na zadnji občinski seji sprejel novi proračun za I. 1937-38. Izdatki znašajo 1,555.687 din in ravno toliko tudi dohodki. Proračun je precej zmanjšan od lanskega leta, ko je znašal 1,948.400 din. Pri občinskih izdatkih tvorijo večje postavke: občinske ceste 40.000 din, vzdrževanje kanalizacije 33.000 din, javna razsvetljava 36.000 din, odplačilo dolga 347.410 din, gradbeni fond predvsem za regulacijski načrt 100.000 din, podpiranje živinoreje 6000 din, prispevek ubožnemu zakladu 26.000 din, zaposlitev brezposelnih 10.000 din, obrtna nadaljevalna šola 20.220 din in pa za zidavo šole 350.000 din. Glavne stroške za vzdrževanje ljudskih šol jo letos itak prevzela banovina, tako da so stroški za šolo zelo majhni, namreč 4881 din. Občinski odbor jo zmanjšal občinske doklade, ki so na Bledu itak skoro najnižje na Gorenjskem, od 50% na 35%.
Pri zdraviliški komisiji pn so proračunani materialni izdatki na 565.000 din. Dohodki pridejo od zdraviliških taks, ki so preračunane na 550.000 din, med stroški pa so izdatki za reklamo 130.000, za ceste 40.000. za škropljenje cest 46.000, za cestno razsvetljavo 34.000 din in zn amortizacijo dolga 60.000 din. Osebni izdatki pa znašajo 171.660 din.
Akademska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je izdala iz razposlala vsem merodaj-nim činileljem in hotelskim podjetjem na Bledu posebno okrožnico, v kateri kritizira povsem upravičeno pretirano rabo nemškega jezika in povsod zapostavljanje slovenščine. Mislimo, da je potrebno, da tudi v »Slovencu« navedemo glavne misli okrožnice da jih bodo iineli priliko čitati in se tudi po njih ravnati vsi Blejci in da bo v pouk (juti dnigim krajem, kjer je tujski promel šele v razvoju. Tudi v vašem listu smo že večkrat opomnili na to razvndo, ki se je na Bledu predvsem razpasla, tako da se vsakega gosta, pa uaj
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 17. marca.
Prva nedelja v marcu (7. marca) nam je prinesla veličastno Baragovo proslavo, ki sta jo s svojo prisotnost|o počastila tudi oba slovenska cerkvena kneza: ljubljanski in mariborski knezoškof, ki sta se istega dne mudila v Zagrebu zaradi posvetitve novega belgrajskega nadškofa dr. J. Ujči-ča. Prireditev, ki je bila v Jeronimski dvorani, se je pričela pred četrto uro in je trajala skoraj do pol 9 in je bila potem takem ena izmed najdaljših dosedanjih kulturnih prireditev zagrebških Slovencev. Bila je pa tudi organizirana v stilu, kot se spodobi za Baragovo veličino: na sporedu je bil govor o Baragi, deklamacije in veličastna igra »Ben Hur«. Po prihodu obeh škofov, ki ju je nabite polna dvorana navdušeno pozdravljala, jima je predsednik Slomškovega prosvetnega društva iz« rekel dobrodošlico v imenu društva, v imenu sve« tega Roka in v imenu vseh vernih Slovencev v Zagrebu. Nato nam je ljubljanski knezoškof dr. G. Rozman v obširnem govoru podal podobo Baragovega svetniškega značaja in pomen njegovega velikanskega dela, mariborski vladika dr. J. To-mažič pa je v svojem govoru poleg Barage poudaril veličino svetniškega škofa Slomška; to sto dva naša moža, ki ju moremo postaviti med največje Slovence 19. stoletja.
O igri sami bi mogli obširneje pisati, če bi bilo prostora. Priznanje in pohvalo zasluži že sam pogum režiserja g. sodnika Ranta, ki je pred kratkim postal tudi predsednik Slomškovega prosvetnega društva, da se je lotil obiežne igre. Čeprav zahteva igra toliko igralcev, so bili vsi dobro pripravljeni in je dal vsak iz sebe, kar je zmogel najboljšega. Na splošno željo bomo Baragovo proslavo na cvetno nedeljo (21. marca) ponovili ob pol 4 popoldne. Tudi to, da se bo igra ponovila, je dokaz, da je bilo občinstvo zadovoljno. Kdor torej ni videl »Ben Hurja« prvič, naj se sedaj potrudi in pride v Jeronimsko dvorano.
Izum domačega mojstra
Kakor smo zvedeli, je g. Dijonizij Hajduk, brivski mojster v Št. Vidu pri Stični, izumil zelo praktičen aparat za ujiorabo v brivilicah. Aparat je zelo ličen, tako da služi tudi za okras briv-nicam. Kdo od bravcev se ni še pomišljal, dali bi dovolil, da mu brivec namili obraz prav z istim milom, ki ga jo rabil za nainiljenje obraza žo tolikim drugim gostom pred njim? Tega se vam z uporalx) lega novega izuma ne bo več treba bati, kajti aparat na poseben pritisk izloči le tisto količino mila, ki je za enkratno miljenje potrebna, ostalo milo ostane herinetično zaprto v aparatu in ne prido sploh v dotiko z že rabljenim milom. Vsaka okužilev jo torej izključena. Z ozirom na higijeno, je novi izum jako priporočljiv. Poleg tega je aparat tudi zelo praktičen iz ekonomičnega ozira, ker omogoča izrabo mila do najmanjšega drobca.
Želeti bi bilo da se ta pristni domači izum uvede v vse brivske obrale, kjer ga še nimajo. Kakor slišimo, se brivci zelo zanimajo za aparat in celo iz drugih banovin vprašujejo po njem.
G. Hajduk nam jo zaupal, da je dobil tudi iz inozemstva ponudbo za prodajo izuma, toda meni, da bi ne bilo [xxsteno, če bi morali domaČi izum importirati iz inozemstva kot drago tujo novost Želeti bi bilo, da izum ostane doma.
si je Čeh ali Francoz, najprej pozdravi v nemščini namesto v slovenščini. Tako, da gost misli, da jo prišel v kako popolnoma nemško letovišče. V okrožnici jo tudi navedeno, kako so se zgražali nad tem zlasti Čehi in so bili tudi slučaji, ko so nekateri Cehi ostentativno zapusti li Bled s temi besedami: »Kaj naj iščemo na nemškutarskem Bledu, pojdimo raje v slovansko Dalmacijo.« Res je tudi, (ia je Čehov vsako leto manj na Bledu, toliko več pa jih je sedaj v Dalmaciji, za katero Čehi sami delajo sedaj večjo propagando. Tudi ni čudno poleni, da Nemci mislijo, da je domače prebivalstvo nemško in odtod tudi vse nemške narodnostne karte, na katerih je označena skoro cela Slovenija kot nemška. V zvezi s temi dejstvi zahteva akademska i>odružnica sv. Cirila in Metoda, da se vsi prizadeti drže posebnih navodil, in sicer: Imena krajev v Jugoslaviji se ne sinejo v nobenem slučaju zamenjati z nemškimi imeni. To je res sramotno, saj poleti sploh ne slišite imena Bohinj, ampak samo >Wohein«. Dalje za preproste napise naj so pa rabi le slovenščina ali pa posebni simbolični znaki, kot jih imajo tudi v drugih inozemskih hotelih v inozemstvu (n. pr. pri sobnih zvoncih le sliko sobarice itd.). Pri napisih, kjer radi reklame mora biti več jezikov, naj je prvi napis v slovenšini in nekoliko večji od ostalih, nato v kakem slovanskem jeziku, nato v francoščini ev. v angleščini in potem v nemščini. Pri javnem ustnem razglašanju je bila stvar navadno šo bolj žalostna in se je večkrat napovedovalo lo v nemščini. Tako predvsem pri aranžiranju v različnih kavarniških prostorih. Sedaj je v tem oziru nekoliko bolje. Pri javnem razglašanju naj veljajo ista načela kot pri napisih.
Upamo, da se bodo teh navodil vsi Blejci brez izjeme držali. Zakaj vsak Človek jc ponosen na svojo narodnost in se zalo tudi ne sraniujmo pred vsem svetom pokazali, da smo Slovenci in da spoštujemo lepi slovenski jezik.
Resnicoljubnost p osi. Mravljeta
Ne zapostavljajmo slovenščine!
Občinsko gospodarstvo na Bledu - Občinske doklade znižane od 50% na 35% - Umestna okrožnica slovenskih akademikov
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 18. marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik; Salvator, «poznavalec; Edvard, kralj, mučenec.
Novi grobovi
-f- V Vižmarjih je v sredo 17. t. m. umrla g. Pavla Hafner, roj. Mušič, žena žel. strojevodje. Umrla je po mučnem, dveletnem boleha-nju, stara šele 25 let. Zapušča soproga in dva otroka. Pogreb bo v petek, 19. marca ob pol 10 dopoldne iz Vižmarjev 106 na ^kopališče v St. Vidu. — Kot dekle se je rajnica marljivo udejstvo-vala pri Prosvetnem društvu v Smartnem pod Šmarno goro in pri cerkvenem pevskem zboru.
-J- V Novem mestu je v torek mirno v Gospodu zaspala, stara 73 let, gospa Josip i na J a k a c, roj. Colarič, mati znanega slovenskega akad. slikarja Božidarja Jakca. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne.
-f- V Ljubljani je umrla gospodična Angela B r e c e 1 j. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne.
+ Na Hrušici pri Jesenicah ie nenadoma umrla ga. B a j e r Angela, roj. Petek, soproga občinskega tajnika v Ribnici na Dolenjskem- Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 18. t. m. ob pol 6 iz kapelice pri Sv. Križu v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— lz vojaške službe. Izpit so napravili za čin rez. veterinarsk ega podporočnika kaplar-dijak Vladimir Horvat in Zdravko Smrček; za zvanje rez. nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. inž. tehn. st/roke kaplar-dijak Josip Radišič; za čin kapetana korvete poročnik bojnega broda I. razr. Boris Slavik in za čin konjeniškega podporočnika narednik Anton Gregorinčič. — Imenovan je za uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini pri 9. oddelku voj. tehničnega zavoda strojni inženir Miloš Vukadin. — Upokojen je višji godbenik III. razr. godbe 15. pešpolka Branko Stankovič.
Vsako disharmonijo žiotjen ^ШГ skih funkcii (ako/ o začetku ^ normalizira/te z našo najboljšo in na/bolj zdravo onrodno mineralno vodo
ono z rdečimi šrci,
RADENSKO!
—	Meddruštveni odbor na univerzi v Ljubljani nas prosi za objavo sledečega: Vprašanje glede plačevanja šolnin in taks jc dosedaj še nejasno, ker finančni zakon še ni izšel in rektorat o amand-manu, ki ga je vlada predložila skupščini o novem plačevanju šolnin in taks, še ni obveščen. Meddruštveni odbor bo stopil v slike z »Akcionim odborom v Belgradu in »Interklubom« v Zagrebu, da dobi točne podatke o stanju, ki vlada v tem pogledu v Belgradu in Zagrebu. Zato poziva Meddruštveni odbor akademike, da zaenkrat ne plačajo prvega obroka šolnine in počakajo, da se stvar uredi. Medruštveni odbor bo storil potrebne korake, da bo onim akademikom, ki so plačali kolek 100 Din, oziroma celotno šolnino po stari uredbi, previšek povrnjen ali vštet v šolnino.
—	Za rekrutc-dijake, ki niso odslužili kadrovskega roka zaradi bolezni do prekoračenega 27. leta, oziroma rekrute, katerim je bila vojaška služba na temelju zdravniškega spričevala odložena do dovršenega 25. leta, je z naredbo ministrstva vojske in mornarice točno določeno, kako morajo postopati v bodoče eni in drugi. Zadevno rešenje je objavljeno v »Službenem vojnem listu« r.a strani 269—270, ki jc interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orož-niških postajah. — Hckruti-dijaki, ki so študirali medicino na državne stroške, morajo predložiti takoj po dovršenih študijah svoje prošnje za odslužen je kadrovskega roka načelniku sanitetnega oddelka ministrstva vojsko in mornarice v Belgradu in ne več pristojnemu vojnemu okrožju, kakor doslej. Glej »Službeni vojni list« slran 275.
—	Velikonočna številka »Naše Zvezde«, dijaškega verskega lista, izide v soboto, 20. t. m. Obsega oseni strani in razen zanimivih odlomkov »Zingarice« oz. »Fantov s tarec, predstavlja ce; loto zase. Zato opozarjamo na to številko tudi tiste, ki sicer na list niso naročeni, pa si za praznike žele lepega, velikonočnega čtiva Zaradi polovičnega obsega stane ta številka 1 dinar, česar naj poverjeniki ne prezro. Prodajajo jo poverjeniki in trgovci S fil igo j ter Vera Remec.
—	Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek, sadjarski nadzornik v p. Založila Jugoslovanska knjigarna v LJubljani, 1922. Strani 51. Cena 10 dinarjev. — Malokateri naših sadjarjev zna pravilno'gojiti in ravnati z breskvijo in marelico, ki pa rodita izmed vseh sadnih vrst najplemenitejsi sad, ki je izbornega okusa, jako primeren za pripravo raznih sadnih izdelkov (marmelad), kon-serviranje itd. V vsestransko temeljito predelani knjižici, nam pisatelj opisuje, kar je potrebno vedeli o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbovanju, gnojenju, boleznih in vlaganju breskevega in marelc-nega sadu. V prvem delu se peča s pridelovanjem in negovanjem breskve, v drugem o vzgajanju marelice. Knjižica je okrašena z 22 slikami med besedilom in 2 barvanima prilogama. Kdor goji lo žlahtno drevo, mora to knjižico poznatL
—	Od danes naprej je v prometu letošnje, iz specialnega slada izdelano, bok pivo pivovarne Union. Ne pozabite ga pokusiti in Vam bo notovo prav dobro ugajalo.
_ Jutranja slana. Zadnja dva dni je živo srebro zdrknilo v termometru na ničlo in celo p««' ničlo. Oba dneva se je letos pojavila prva slana, ki pač še ne škoduje. Včeraj zjutraj je zunaj v stoječih posodah celo zamrznila voda. Podnevi je bilo sončno in močno vetrovno vreme. Glede nedeljskega viharja je treba omeniti, da je brzina vetrovnih struj v višini nad 1000 m znašala od 1(X> do 140 kni na uro. V nižini je vihar dosegel urno brzino do 50 km, kajti mnogi gozdovi zelo ovirajo vetrove v njih brzini.
—	Na 2 leti robije obsojen tat. Pred malim kazenskim senatom je stal včeraj 32-letni oženjeni delavec Lojze Debevc, stanujoč v Dravljah, ki je znan kot drzen vlomilec v stanovanja, odkoder najrajši odnaša različno moško in žensko perilo ter obleko. Državni tožilec ga je obtožil štirih večjih in manjših vlomov. Bogat plen jc septembra lani odnesel iz stanovanja Neže Arkove v Ljub-Hani. Za 3000 Din perila in obleke je nabral in
odnesel domov. Lojze jo nepoboljšljiv tat. Bil je že 7 krat kaznovan zaradi tatvine, enkrat celo na 3 leta robije. Včeraj pa je bil obsojen na 2 loti robije. Tatvine je odločno tajil in navajal svoj alibi, ki mu ga |>a sodišče ni verjelo.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Uredba o posebni pogodbi med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije, Romunije, Češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij«, dalje »Uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji«, »Prepoved uvoza lovskih strelnih kapic«, »Izprememba o voznih in prevoznih ugodnostih«, »Brzojavni promet s Španijo«, »Znižane brzojavne pristojbine med Jugoslavijo, Grčijo in Češkoslovaško«, »Odločbe občne seje državnega sveta: razlaga odločbe štev. 31.130-IV; — razlaga točke 6. člena 145. carinskega zakona; — razlaga prejšnjega tretjega odstavka člena 23. zak. o drž. trošarini; — razlaga člena 63. zakona o taksah oz. člena 22. zak. o državni trošarini, taksah in pristojbinah«, »Uredba o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38, in eicer za občine Ajdovec v novomeškem okraju,A/rtiče v brežiškem okraju, Cerknica, Kočevje-okolica, Log, Mokronog, Slov. Bistrica,. Sv. Jurij pri Celju-okolica, Škale v slo-venjgraškem okraju, Šmartno v ljubljanskem okraju, Šmartno pri Litiji in Teharje.
—	Proti zaprtju in težavam zaradi hemoroidov veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule zaradi svojega ločnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, zaradi popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas rog. S. br. 3236, dne 19. II 1936.
—	Da boste stalno zdravi, ie potrebno, do redno pijeie Radensko, ki deluie prob boleznim ledvic, srca. prob kamnom, sklerozi, sečni kislini tn si Radenska vam ohrani zdravje »n mladostno svežost.
Ljubljana
V četrtek, 18. marca
Gledališče
Drama: Četrtek, 18. marca: »Dež in vihar«. Red Četrtek. — Petek, 19. marca: »Dr.« Izven. Gostovanje g. Markoviča.
Opera: Četrtek, 18. marca: »Navihanka«. Opereta. Izven. Cene od 30 din navzdol. — Petek, 19. marca ob 15: »Lucia di Lammermoor«. Izven. Gostovanje tenorista g. Rijavca Josipa. Cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Ljudski oder
Ljudski oder ponovi na praznik sv. Jožefa ob 17 v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro o izgubljenem sinu. Pri igri sodeluje Akademski pevski kvintet in Šentpeterski šramel trio. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et Bonum v frančiškanski pasaži.
Predavanja
V. znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo drevi ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerji. Predaval bo g. prof. E. Schmid iz Miinchena o temi »Kemični ustroj nativne celuloze in drugih polimernih ogljikovih hidratov«. Dostop vsakomur brezplačen.
Prireditve in zabave
Današnja produkcija drž. konservatorija ljubljanskega, IV. v okviru tedna »Učite se glasbe«, je preložena na ponedeljek 22. t. m. ob 18.15, kar prav posebno opozarjamo.
V frančiškanski dvorani 1>odo uprizorili fran-čiškovi križarji versko legendo Pilat. Predstave bodo na cvetno nedeljo ob pol 6, na veliko sredo in četrtek ob 8, na velikonočni ponedeljek ob pol 6. Vstopnice v predprodaji v pisarni: Pax et bonum.
Sestanki
Zveza akademsko izobraženih žen bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 21. marca ob 10.30 v klubski sobi kavarne Union. Na dnevnem redu poročilo odbora.
Občni zbor društva »Bogomile« bo na praznik sv. Jožefa 19. t. m. ob 17 v Domu služkinj v Kri-ževniški ulici po običajnem sporedu in z razgovorom o morebitni razdružitvi. Vse članice naj se tega zborovanja gotovo udeleže.
Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani ima redni občni zbor v soboto 20. marca v posvetovalnici mestnega poglavarstva.
Slovensko stenograisko društvo vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 21, marca ob 10 dopoldne v Trgovski akademiji.
Naše dijastvo
Ker se z 20. marcem začno velikonočne počitnice, je na praznik sv. Jožefa ob 11 zadnja redna akademska služba božja pri oo. frančiškanih. Pevska vaja za to sv. mašo je na praznik ob 10. Vabljeni vsi pevci in pevke.
Kino
Kino Kodeljevo: »Bila sem š-pijonka« (Konrad Veidt) in »Iglu«. Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, TyrSeva cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedbe
Zgubila se je moška zapestna ura. Pošten najditelj naj jo odda upravi »Slovenca« proti nagradi.
Fantovska akademija
Lep je spored fantovske akademije, ki bo jutri na praznik sv. Jožefa ob pol 11 podoldne v novi Frančiškanski dvorani. Pcvci — člani katoliških društev so za to prireditev sestavili dober moški zbor, ki bo zapel prelepo Vodopivčevo pesem: Najvišji Vsemogočni Bog, Aljaževo: Zakipi duša, koroško narodno: čej so tiste stezice, in s sprem-Ijevanjem orkestra prelepi Psaltn 83. ter Aklamacije. Mladci bodo nastopili ob spremljavi orkestra kot »Božji muzikantje«. Pa tudi orkestralne, reci-lacijske in simbolične točke bodo zadovoljile. Vstopnice za sedeže no Din 10, 8 ,6, 5, 4, stojišča po Din 2, in sporedi so na razpolago v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži — vhod iz frančiškanske ulice, na dan akademije pa od 9 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane.
1 Maša za turiste in izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice jutri, na praznik svetega-Jožefa, ob |X>1 sedmih; na cvetno nedeljo pa ob četrt na sedem.
Plašč, paletot, kostum
Vas elegantno obleče, ako si ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge
tvrdke LllkiČ^ Stritarjeva ulica
Maribor
m Na praznik sv. Jožefa bo v stolnici ob pol 10 po slovesnem vhodu prevzvišenega knezoškofa najprej pridiga, nato pa jrantifikalna sv. maša, med katero podeli lavantinski vladika letošnjim novoniašnikom drugi višji red ali dijakonat.
iti Za begunce iz zasedenega ozemlja bo imel g. župnik Josip Budin jx>stne govore v dneh 18., 19. in 20. marca v tukajšnji stolni.in mestni župni cerkvi po večernem sv. blagoslovu ob 18.
m 35 letnico svojega gledališkega ndejstvova-nju bo proslavil v nedeljo mariborski igralec in režiser Pavel Rasberger. Zvečer bo v gledališču krstna predstava njegove nove operete > Rdeč i nageljni«.
m Potrebna cestna zvesa. Od Sv. Petra pri Mariboru do G rušo ve je izpeljana lepa nova cestna zveza. Potrebno bi bilo sedaj še, da bi se od te ceste zgradil še odcep proti Zimici, ki je doslej brez vsake zveze s svetom.
m kadi preslabih cest v Avstriji... Mariborski hotelir g. Zemljič je bil v zvezi z družbo »Deutsches Reisenverkehrsbureau, Berlin«, ki je nameravala v letošnjem poletju urediti avtobusni prevoz letoviščarjev iz Berlina na naš Jadran. Ti Berlinčani bi prenočevali ludi v Mariboru, in sicer bi prispela vsak teden dva ogromna avtobusa s 150 gosti. Te dni pa je nemška družba dogovor odjiovedala z motivacijo, da so ceste preko Avstrije za njene ogromne avtobuse preslabe in preozke. Kaj bi šele bilo, če bi Berlinčani zvedeli, kakšne so naše ceste ...
m Velikonočni izleti Putnika. Od 25. tnarca do 3. aprila z novint luksuznim avtobusom v Rim. Cena kompletnega aranžmana 2400 din za osebo. Od 27. do 30. marca z avtobusom v Benetke. Cena le 900 din. Od 28. do 29. marca dvodnevni izlet v Gradec; cena z vizumom ■ vred 110 din za osebo. Prijave pri »Putniku« na Aleksandrovi c. 35.
m Ljudska univerza. Prireditev v petek radi praznika odpade. V ponedeljek predava univ. profesor Vaclav Burian iz Ljubljane o temi: Ob stoletnici Kollarjeve slovanske vzajemnosti.
m Potovunje v Francijo. Marsikdo, ki namerava potovati letos na svetovno razstavo v Pariz, bi rad hitro obnovil svoje znanje francoščine ali se naučil najpotrebnejših besed in izrazov za vsakdanjo rabo. V lo svrho bo otvoril francoski krožek 2. aprila poseben tečaj. Pouk se bo vršil ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30 (ura se na željo udeležencev lahko spremeni) v pritličju realne gimnazije. Prijave naj se pošljejo z dopisnico na naslov: Francoski krožek v Mariboru.
m Ruska Matica v Mariboru se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu Ruskega večera dne 6. marca.
m Cercle français. Odbor društva ponovno vabi vse člane na občni zbor, ki bo drevi ob 18.30 v društveni čitalnici, Gregorčičeva ulica 4.
tn Snniško prvenstvo Mariborske zimsko-šporfne podzveze v toku na 18 km bo v nedeljo. 21. t. m., pri Senjorjevem domu na Pohorju. Udeleže se ga moštva in poedinci skoraj vseh včlanjenih klubov.
m Smrteii padec. V Lokavcu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah se je smrtno ponesrečil 56-letni posestnik Jožef Triller. Pokojnik se je v skednju povzpel na pod, da bi pripravil živinsko krmo. Radi neprevidnosti pa so se mu iz|iodmak-nile deske ter je padel 4 m globoko na skedenj, deske pa na njega. Pri padcu je udaril z glavo ob pod. Kljub zdravniški pomoči je Triller nekaj dni po nesreči umrl. Zapušča ženo iu nedoletnega sina.
m Tajna razprava radi komunistične propagande. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj dopoldne tajna razprava proti 23 letnemu brezposelnemu strojniku Josipu Kogeju iz Ptuja in 22 letnemu delavcu Josipu Korošcu iz Krčevine pri Ptuju Oba sta prišla na zatožno klop rudi komunistične propagande. Kogej je znan komunist, ki je bil pred tremi leti že obsojen tia |>oldrugo leto ječe Lansko loto se jo na predavanju Svobode« v Ptuju seznanil s Korošcem ter ga pridobil za komunistične ideje. Preskrbel mu je komunistični propagandni material, ki ga je Korošec razdeljeval, ter letake, ki jih je lepil po Ptuju. Korošec je pred sodniki vse prizna), Kogej pa vse tajil. Sodba je bila razglašena javno: Josip Korošec je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev robije ter 600 dinarjev kazni in izgubo častnih pravic za dobo 3 let; Josip Kogej je bil oproščen.
1 Belgrajski nadškof dr. Jos. U j « i č bo imel v petek, na praznik sv. Jožefa, na svoj godovni dan, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesno službo hožjo za priliko svoje poslovitve od mesta Ljubljane. Ob pol desetih bo iz škofijske palače slovesen vhod v stolnico, ua kur ho pridiga, ki jo bo imel g. nadškof sani. Nato ho daroval slovesno pontifikuliio sv. inuš», po maši pa bo podelil svojim nečakom zakrament sv. birme.
I Kat. društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo na praznik sv. Jožefa skupno službo božjo s sv. obhajilom v križanski cerkvi. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek cerkvenega opravila je ob sedmih zjutraj.
1 Pilat prav za prav ni pasijonska igra. Dejanje mu sloni na stari legendi, da je Pilat živel jireko svojih dni še stoletja in stoletja. Greh mu teži srce in neskončno božje usmiljenje ga išče. da bi se spokoril. Toda Pilat zavrača odpuščanje in samemu sebi zapiše obsodbo. Predstavo bodo v frančiškanski dvorani na cvetno nedeljo ob po! 6, na veliko sredo in četrtek ob 8 in na velikonočni jionedeljek ob 6.
! Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožefa. Jutri, na praznik sv. Jožefa, ob 8 bo slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa solemmnis in hon. St. Josephi, zložil Stanko Premrl; spremlja orkester Dravske divizije. Graduale: Domine praevenisti eum, zloži) A. Foerster. Po ofert.: Salve pater Salvatoris, zložil I. B. Molir. Po maši: O sveti Jožef, v tvojo čast, zložil St. Premrl.
I Slovenski Kočevci, ki imajo hude socialne in nacionalne skrbi v narodnostno ogroženem ozemlju na Kočevskem, so si zadnje čase omislili, da bi nekaj zaslužili' tudi s krošnjarjenjem po zgledu svojih nemških sorojakov, ki pa so odšli v Nemčijo, kainor Slovenci ne morejo iti. Slovenska straža jim je izposlovala pravilne koncesije in pa znake v državnih barvah. Ti naši slovenski Kočevci nastopajo v Ljubljani zelo vljudno in dostojno ter prav nič vsiljivo. Zalibog pa doživljajo jiogosto surovosti in ludi nerazumevanja. V svojem boju za socialni in narodnostni obstanek na Kočevskem bi zaslužili, da bi Ljubljana boljše razumevala njihov trud. Teh slovenskih krošnjiir-jev nikakor ne smemo zamenjavati s kakšnimi mladostnimi prodajalkami pomaranč, z raznimi vsiljivimi prodajalci razglednic in podobnimi, ki kroSnjarijo le navidez, v resnici pa beračijo. Kdor čuti narodno, slovensko in jugoslovansko, bo gledal, da te naše ljudi s Kočevskega čim bolj podpre. Ti ljudje plačujejo tudi davek in so torej nekakšni mali trgovci. V Ljubljani jih je sedaj pet ter o nobenem ni bilo do sedaj slišali še nič slabega. Zadnji »Slovenski narod« pa je priobčil skrajno nerodno stilizirano notico, v kateri hvali tri ljubljanske gostilne, kjer je krošnjarjenje pre-jiovedano. Prav radi verjamemo, da je krošnjarjenje v leh treh sicer odličnih gostilnah prepovedano za razne nadlegovalce občinstva, prav gotovo pa ni za slovenske krošnjarje iz Kočevja. To so nam slovenski krošnjarji v Ljubljani sami potrdili, toda notica v »Slovenskem narodu« je imela nesrečne posledice, da so se pojavili nekateri gostilničarji, ki hočejo biti tudi tako moderni in prepovedujejo krošnjarjenje v svojih lokalih ne samo sumljivcem, temveč celo slovenskim kočevskim krošnjarjem, ki se morajo izkazati s pravilno legitimacijo in z znakom. Krošnjarstvo na Kočevskem je stara ustanova in se je čim dalje bolj oprijemljejo tudi slovenski Kočevci, je to za na5e ljudi na Kočevskem velikega pomena. V to zadevo nikakor ne smemo mešati strankarske politike, ker gre za skupne narodne interese!
Modni salon
ANKA PUČNIK
Šelenburgova ulica 1
izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
1 Razpis poletnega abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ofKJzarja p. n. občinstvo na velike ugodnosti, ki mu jih nudi z novo razpisanim poletnim abonmajem, ki se bo odigral v času od 22. marca do konca juniju t. I. Veljal bo za 8 dramskih ter 7 opernih in operetnih predstav. Izredno nizka, v štirih obrokih plačljiva cena, bo omogočila ludi najširšim slojem občinstva, da si bodo mogli ogledati najučinkovitejše predstavo tekoče sezone. Priglase sprejema dnevno blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča: ob delavnikih od 9 do 12 in od 15 do 17.
1 Namočena polenovka Fr. Kliam, Miklošičeva cesta 8.
I Ogled iiajinodernejšega tekstilnega podjetja Ilutter in drug v Mariboru bo priredilo Združenje diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, za svoje člane v petek, dne 19. marca. Prijave sprejema tajništvo UDTKJ, Tavčarjeva ulica 6, do četrtka, dne 18. t. m.
1 Izredno mnogo krompirja. Dovoz semenskega in navadnega krompirja je bil včeraj izreden. Na Sv. Petra nasip je bilo pripeljanih 8000 kilogramov krompirja na 05 vozovih in vozičkih iz raznih krajev Gorenjske, Dolenjske in od ižanske strani. Semenski krompir je bil dražji, po 0.80 do 1 Din kg navadni pa po 0.75 Din kg. Na Vodnikovem trgu je včeraj živilski trg pregledala posebna komisija tržnega odbora odnosno nadzorstva. Proučujejo vprašanje, da bi branjev-ke, ki so nameščene ob robeh trga, prestavili na prostor ob Vodnikovem spomeniku.
1 Telefonske govorilnice po mestu. Prav dolgo se je že obravnavalo vprašanje telefonskih govorilnic na javnih prostorih, ki naj bi bilo občinstvu na razpolago. Govorilnica na pošti je bila neprestano blokirana od občinstva, prav tako dostikrat govorilnica pred kavarno »Emonor. Sedaj so, kakor smo že omenili, postavili najprej kiosk za telefon na Marijinem trgu, včeraj pa so podoben kiosk postavili pred Mahrovo hišo, tant, kjer prodajajo suho robo v bližini samotnega kostanja. Aparati za enkiat še niso montirani.
1 Požar na Rožniku. Včeraj okoli pol 5 popoldne je pričelo goreti listje in dračje v gozdu na Rožniku Uk nad vilo ge. Marije Vere. Obveščeni so bili poklicni gasilci, ki so "prihiteli z orodnim avtomobilom. Ogenj je zavzel kakih 800 kv. metrov površine
1 Nesreča pri delu. Na Dolenjski cesti ec je včeraj popoldne pri delu ponesrečil 25 letni hlapec Anton Plešec. Cirkularka mu je zmečkala desno roko. Bil je prepeljal v bolnišnico.
Jesenice
Danes ob 20 v Krekovem domu kino »Izdajalec«. Igra poznani igralec Vili Birgel.
Celie
c Obrtniški praznik. Slovensko obrtno društvu v
Celju proslavi jutri, v petek na praznik sv. Jožefa, svoj tradicionalni obrtniški praznik. Ob 8 zjutraj bo v župni cerkvi sv. Daniela sv. maša za člane društva, pri kateri bo prepeval pevski zbor »Oljka«. Po sv, maši bo kratek družabni sestanek za člane društva v restavraciji Evropa.
cSIovensko obrtno društvo v Celju bo imelo danes ob pol 8 zvečer v Obrtnem domu v Celju svoj 45. redni letni občni zbor.
c Gostovanje Akademskega pevskega zbora. Na vokalnem koncertu v Marijini cerkvi, ki ga bo v soboto izvajal Akademski pevski zbor slovenske univerze, bomo slišali večno žive kompozicije Jakoba Gallusa, skladatelja svetovnega slovesa. Iz pesmarice Primoža Trubarja bomo slišali 5 pesmi, katere je stilno priredil g. prof. Matija Tome. — 1'reskrbite si vstopnice za ta veliki koncert že v predprodaji v knjigarni Goričar.
c Celju — ugodnosti § 11 želez, tariiel Lansko leto je bilo Celje uvrščeno v turistične kraje. Mnogi so mislili, da bo s tem imenovanjem dobilo Celje velike ugodnosti § 11 želez tarife, ki bi obstojale v tem, da bi bila vozna karta, kupljena za Celje, po 7-dnevnem bivanju veljavna kot povratna karta, odnosno da potovanje v Celje za letoviščarja stane le polovico normalne cene. Največja ovira, da ni dobilo Celje te ugodnosti je ta, ker nima še povsem moderno urejenih kopališč in hotelov in nima 700 m nadmorske višine Zveza za tujski promet v Sloveniji in mariborska tujskoprometna zveza sta na svojem zborovanju priporočili takojšnjo revizijo predpogojev § 11 želez, tarife, zlasti ukinitev zahteve, da mora imeti kraj 700 m nadmorske višine,če hoče uživati to ugodnost. Tudi celjsko olepševalno društvo in tujskoprometno društvo je s svojega zadnjega občnega zbora prosilo bansko upravo, da na merodajnih mestih pokrene hitro rešitev revizije določbe te tarife.
c Kino Metropol. Danes zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16.15, 18.30, 20.45 »Upor nn ladji Kount.v« (Meuterei). Ob 14 mntineja "škrjanče!; poje žvrgoli...« Cene prostorom pri matinejskih predstavah so določene po din 3.50. i 5.60 in 6.50.
»
Gospodarstvo
Narodna banka in kmetski kredit
Na občnem zboru delničarjev Narodne banke dne 7. marca 1937 je imel daljši govor tudi glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Mil. Nedeljkovič ter smo delno že prinesli njegova zanimiva izvajanja. Danes prinašamo še konec njegovih izvajanj.
Narodna banka ni danes samo centralni kreditni vir za ves naš narod in vso našo državo, ampak je tudi izrazito državni organ za upravljanje narodne valute in zi izvajanje kreditne politike. Ona, Narodna banka namreč, tvori danes skupaj z Državno hipolekarno banko, Poštno hranilnico in Privilegirano agrarno banko smiselno izdelan instrument državne gospodarske kreditne politike. To pomeni, da mora tudi ona imeti enako razumevanje in smisel za sodobne probleme celokupnega našega narodnega gospodarstva in za vse panoge naše gospodarske politike, ne pa da tudi še dalje ostane skoraj izključno samo banka ožje skupine ]x>slovnih ljudi.
Kol narod živimo pretežno od poljedelstva in da zavisi dohodek 95% našega prebivalstva, neposredno ali posredno, od poljedelstva in njegovega slanja. Logično je, da se mora posvetiti pro-učavanju in zboljševanju te najvažnejše produktivne panoge našega narodnega gospodarstva največja pazuja celokupnega našega naroda in njegovega vodstva. Pa ne samo to, da smo mi danes tako zelo odvisni od našega poljedelstva, ampak ludi za celo dogledno bodočnost se nam obeta ta odvisnost. Mi smo nekdaj, pred 50 leti, pa tudi še do nedavno verovali, da lahko razvijemo našo industrijo lako, da nam postane glavni vir našega blagostanja, kot jc bila postala za Anglijo, Nemčijo, Združene države Severne Amerike itd. Danes imamo že prečiščene pojme in velike svetovne izkušnje, da jc razvoj industrije združen z mnogoštevilnimi |>ogoji, v prvi vrsti z zagotovljenimi domačimi in tujimi tržišči.
To pomeni, da ni upanja, da bi nas mogle materialno skoro izvleči te ostale vrste delavnosti in da moramo uvideti, da je za nas kot celoto, narod in državo kmetijstvo resnična »alma matere, mati hraniteljica. Zato jc po|>olnoma logično, da posvetimo njegovemu nepredku, povečanju njegove proizvodnosti in donosnosti največjo bri-go in skrb.
Toda kmetijstvu so le brige in skrbi nujno potrebne, ker sc nahaja v obupno težkem položaju in je povrh vsega še skrajno zanemarjeno in pozabljeno.
Težko stanje našega kmetijstva datira še od prevrata. Začelo se je z razrvanimi temelji našega kmetijstva. V kratki dobi visokih cen za poljedelske. proizvode, ki je takoj zatem sledila, se je začelo stanje našega kmeta nekoliko boljšati, toda kmet se je moral hkrati tudi zadolževati, da je lahko obnovil svoj živi in mrtvi inventar in si dokupil zemlje za obdelovanje. Zadolžil se jc v cenenih dinarjih, plačeval pa je visoke ceno za vse, kar je kupil, ker je bil prepričan, da bodo tudi njegovi proizvodi obdržali visoko ceno.
Siiuacija pa se je kmalu spremenila z nastopom velike svetovne agrarne in tej sledeče splošne gospodarske krize, ki je trajala skoraj celo desetletje. V tem času se je stanje našega l>oljdeIstva in naših kmetov popolnoma upropa-stilo. Nizke cene žitu so prisilile manjša kmetska gospodarstva, da odprodajo svojo živino in prenehajo nabavljati najpotrebnejše orodje; ko pa tudi to ni pomagalo, so kmetje zapadli v velike oderuške dolgove (ker so jim bila kot menično nesposobnim vrata Narodne banke in drugih solidnih denarnih zavodov vedno zaprta). Med krizo so cene vsem dobrinam v prometu, najbolj pa poljedelskim pridelkom, jako padle (za rastlinske pridelke in živino za polovico, za industrijske izdelke za tretjino, dočim se jc vrednost denarja v istem razmerju dvignila (za kmeta torej podvojila). Zato so se tudi dolgovi z obrestmi, ki so bili napravljeni v času visokih cen, avtomatično podvojili. Poleg tega so se pa javne dajatve še dalje zviševale, tako da so v času, ko je bila stiska najhujša, dosegle največjo višino. Vse to je moralo izčrpati naše poljedelstvo, ki je vsled navedenih okolnosti zašlo v današnji težki položaj.
Ta položaj sc lahko v nekoliko potezah oriše takole. Od skupnega kmetskega prebivalstva petina nima več nobene svoje zemlje, ampak živi od dnine, službe ali zunaj na tujih posestvih. Dve tretjini samostojnih kmetskih gospodarstev imata manj kot 3 hektarje orne zemlje, 70% ima manj kot 5 hektarjev zemlje. Število živine na teh gospodarstvih se je tako- zmanjšalo, da se zemlja slabše orje in manj gnoji. Z anketo se je ugotovilo, da v vseh krajih naše države polovica malih kmetskih posestev nima popolne vprege ali sploh nima nobene |>prežne živine, ampak si jo izposoja in to kasneje z delom ali žitom odplača. So tudi cele vasi, kjer polovica ali celo tri četrtine kmetov nima svojega pluga, niti ne lese-
nega, ampak si še to izposojajo ali pa z moliko obdelujejo svoje njive. Ugotovljeno je, da je pri nas še nad 300.000 lesenih plugov v rabi, in sicer nc zaradi kulturne zaostalosti, ampak zaradi obu-božanja malega kmeta. Posledica tega je, da daje zemlja vedno manjši donos. Na številnih anketah je bilo ugotovljeno, da so mnoga gospodarstva imela letos vsega G—7 q pšenice na 1 ha, dočim so imela še pred 10 leti 12—15q; so pa celo kraji, kjer je donos žetve po lia danes še mnogo manjši.
Skupni dohodek našega poljdelstva je upadel v poslednjih 10 letih za celo polovico, računano po glavi prebivalstva zaradi močnega naravnega prirastka pa za dve tretjini (naše prebivalstvo so ]>omnoži letno za kakih 200.000 duš; od zedinjenja do danes smo se pomnožili za 3,000.000 duš). Z naraščanjem prebivalstva in upadanjem donosa žetve nam preti še nadaljnje obubožanje našega kmetskega prebivalstva.
To jc žc sedaj po svoji ogromni večini siromašno. Zato je njegova prehrana padla do kritične točke ter se opaža previsok odstotek oliole-losti in umrljivosti tako pri odraslih, a še bolj pri otrokih. Težke gospodarske, zdravstvene in kulturne razmere na naši vasi lahko odjeknejo tudi v ekstremnih političnih in socialnih pokretih.
Vse to nas mora zanimati tako z državno-političnega, kot tudi z gospodarsko-političnega stališča. Če je poljdelstvo pri nas tako propadlo, da zemlja ne more več hraniti svojega gospodarja, nego da se mora ta navzlic vsem dohodkom in postranskim zaslužkom zadolževati, naposled pa celo propade, tedaj nastane vprašanje, kje bomo našli možnost prehrane in obstanka za take mase naroda. Ali moremo pred takimi izgledi, ki jili ima najvažnejša panoga našega narodnega gospodarstva mirno gledati v našo finančno in kulturno bodočnost in varnost!?
Ugotovili smo žo prej, da ne moremo iskali izhoda v razvitku industrije do te mere, da bi ona prevzela in prehranjevala vse naše siromašno kmelsko prebivalstvo. Kakega drugega izhoda pa tudi ni. To pomeni, da je edini izhod, ki nam ostane, ta, da se znova |r>primento našega poljedelstva in povzdignemo z osredotočenimi napori njegovo produktivnost in rentabilnost, tako da nas lahko hrani, brani in kulturno dvigne.
Sredstva, ki bi jih bilo treba porabiti za po-vzdigo našega poljedelstva, so različna. Ne bom jih tu našteval v vsem obsegu, ker bi to moral biti predmet nove, temeljito izdelano narodne agrarne politike, ki bi jo izvajale država, banovine, občine in vsa društva ter organizacije zasebne iniciative. Tu se bom zadržal samo pri enem sredstvu, ki nas utegne na tem zboru bližje zanimati, in sicer pri odgovarjajoči kreditni politiki zlasti Narodne banke.
Zboljšanje narodnega gospodarstva z ugodnimi in cenenimi krediti je osnovna dogma naše Narodne banke. Po mojem mnenju kredit ni neko čudežno sredstvo, da bi samo on — pa če bi bil tudi najcenejši — lahko kogarkoli dvignil: to se najbolje vidi pri naši domači industriji. Če pa so podani drugi pogoji, lahko cenen, ugoden in izdaten kredit mnogo pripomore, da se dvigne ena ali druga gospodarska panoga. Ta kredit mora danes dati naša Narodna banka in to naši najštevilnejši in najvažnejši temeljni panogi gospodarstva, našemu poljedelstvu. Narodna banka ima za to vse zakonite možnosti: naš kmet je danes sposoben, da se menično zavezuje, Narodna banka jo z zakonom pooblaščena, da sprejema v re-eskompt njegove menice, potem Zveze kmetijskih zadrug in potem Privilegirane agrarne banke, za enkrat do 25% zneska skupnega svojega meničnega portfelja, kar pomeni, da lahko za enkrat prevzame v svoj portfelj knietiskih menic za preko 400 milijonov dinarjev, torej osemkrat več kot jih ima danes; za to ima pa tudi zadosti možnosti po stanju svojega zlatega in deviznega kritja. Čim jasneje sc bo ta dolžnost Narodne banke, da kreditira v pravem sorazmerju tudi naše poljedelstvo, precizirala v zavesti uprave same in v zavesti vsega naroda in državne uprave, tem bolj se bo morala povečavati ta kvota, določena za poljedelski kredit. Zlasti še, ker se jc danes |к>-polnoma prečistilo vprašanje o tem, da kmetske menice nič ne zaostajajo niti po svoji notranji vrednosti (soliduosti), niti v pogledu likvidnosti za trgovinskimi, industrijskimi, rudarskimi in bančnimi menicami, ki jih ima Narodna banka v svojem portfolju. Te poslovne« menice so že davno izgubile svoj mitologični prestiž kot »papir. ki se hitro in z lahkoto pretvori v zlato«, ali ki se vsaj plača v navadnem papirnatem denarju. Nasprotno je znano, da se ogromna večina teh menic podaljša cela desetletja, o njihovi soliduosti pa govorijo najboljše odpisi, ki so jih Narodna banka in drugi denarni zavodi morali zaradi njih izvršiti in ki znašajo stotine in stotine milijonov.
Pa če poleg vsega tega one v načelu lahko služijo za kritje bankovcev Narodne banke, zakaj bi ne mogle vsaj v isti meri tudi kmetijske menice, ki imajo za svoje kritje vso ono, kar rodi po naših poljih in njivah, naš vsakdanji kruh? Sicer smo pa videli iz samih izjav današnje uprave Narodne banke, da nameni njene emisijsko in kreditne politike niso samo valutno politične, ampak tudi ekonomsko politične narave. Tu pa je ogromna panoga našega gospodarskega življenja, kjer je tudi treba, da so ti principi iskreno in od srca poratiijo.
Konkretno govoreč, danes pri zaključku likvidacijo starih kmetskih dolgov, kontratuiranih pretežno pri zasebnih upnikih in zasebnih bankah, pod znano težkimi pogoji, se nam odpira aktualni problem novega kredita za poljedelstvo. Ta novi kredit lahko nudi danes našemu poljdelelvu samo naša Narodna banka, in to od njo danes zahteva ves naš narod z vso pravico.
Odlog plačil je dovoljen Ljudski posojilnici v Oplotnici za 6 let od 8. februarja 1937 dalje, za dolgove pred 21. decembrom 1936, obrestna mera znaša 2r/o od 21. decembra 1936 dalje, nadalje Hranilnici in posojilnici pri Sv. Antonu v Slov. gor. r. z. z n. z. za 6 let od 31 decembra 1936 dalje, za vloge do 2. avgusta 1934, obrestna mera znaša 2/<.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Uranija, gospodarska in podporna zadruga ljudskih prosvetnih društev, r. z. z o. z., načelnik Kralj Ivan.
Vpis državnih blagajniikih zapiskov. Do 2. februarja 1937 je bilo vpisanih od tranše 500 milj. din že za 220 milj. dan, do 9. februarja za 250, do 1. marca že 315, do 16. marca pa je bilo vpisanih skupno 400 milj. din. Zato se pričakuje, da bo do konca meseca marca vpisana vsa vsota 500 milj. din; lako bo torej ludi letošnja emisija imela po-polen uspeh kot lanska.
Borza
Denar
Dne 17. marca 1937.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 7.88 —7.98, v Zagrebu in Belgradu na 7.80—7.90
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 31.50 denar.
Italijanske lire so nudili v agrebu po 2.25, v Belgradu po 2.30, španske pezete pa v Zagrebu 2.30.
Nemški čeki so v Ljubljani malo popustili na 11.97—12.17, v Zagrebu na 11.87—12.07, nadalje so beležili za konec marca 11.90—12.10, za sredo aprila 11.9250—12 250, za konec aprila 11.93—12.13, za sredo maja 12 denar, za konec maja 11.9350— 12.1350, za sredo junija pa 11.94—12.14. V Belgradu so beležili 11.8796—12.0796.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,123.523, v Belgradu 1,875.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu je znašal 2,210.000 din.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2391.66—2406.26
Berlin 100 mark...... 1758.53—1772.41
Bruselj 100 belg...... 736.94— 742.01
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......213.46— 215.52
Newyork 100 dolarjev .... 4343.50—4379.81
Pariz 100 frankov ...... 200.87— 202.31
Praga 100 kron....... 152.43— 153.54
Trst 100 lir........ 229.24— 232.32
Zurich: Belgrad 10, Pariz 20.13, London 21.4525, Newyork 439, Bruselj 73.95, Milan 23.08, Amsterdam 239.90, Berlin 176.55, Dunaj 80.70 (81.80), Stockholm 110.60, Oslo 107.80, Kopenhagen 95.75, Praga 15.30, Varšava 83.25, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.465, Buenos-Aires 132.
Vrednostni nanirjji
Ljubljana: 7% inv. pos. 88—89, agrarji 54—56, vojna škoda promptna 420—425, begi. obv. 75— 76, 4% sev. agr. 51—52, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 86.50—87.50, 7% pos. DHB 98—102.
Zagreb. Državni papirji: T/o inv. pos. 89 den., agrarji 54—57, vojna škoda promptna 422—425 (422, 4125), begi. obv. 76—79, 4% sev. agrarji 52.75 —53,25, 8% Bler. pos. 96—97 (96), 7% Bler. pos. 87—87.50 (87), 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 88.50 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 216—220, Trboveljska 280—290, Nar. šum. 20 bi., Gutmann 40—42 (40), Isis 16 den., Osj. liv. 170 bi., Osj. sladk. tov. 195—200, Bečkerek 750 den., Du-brovačka 350—400 (375, 380), Jadr. plov. 450 den., Oceania 250 den,
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 425—426 (429, 425), 3. 425—428, begi. obveznice 78—78.50, dalm. agrarji 76.50 den. (76), 4% sev. agr. 53 den. (53.25), T/,. Bler. pos. 89.50- 90 (90, 88.50), 7% pos. DHB 103 bi. — Delnice: Narodna banka 7.275—7.375 (7.350), Priv. agrarna banka 217 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 164—166, bč„ srem., slav. 156—158, ban. 154—158, vse po 78 kg.
2%. — Koruza: bč., srem nova 83—84, ban. nova 82—83, srem. nova suš. Indija 92—94. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji
Živina
SKJMSKO POROČILO IZ KRANJA 15. M V Rt A
Cene goveje živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.25 Din, II. vrste 5 Din, III vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; telite 1. vrste 5 Din, II. vrste 5 Din. III. vrsle 4.50 Din za 1 kg žive teže; krave
I.	vrste 4.50 Din, 11. vrste 4 Din, 111. vrste 3.75 dinarjev za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7 Din,
II.	vrsle (I Diti za I kg žive teže; prašiči špeharji
9	Din 'tisici pršutarji 7 Din za 1 kg žive težo.
Celic goveje živino so od zadnjega sejma nekoliko porasle. Cena volov I. vrste se je dvignila za 0.25 Din pri kg; prav tako se je dvignila tudi cena telic II. in III. vrste, iu sicer za 0.50 Din pri kilogramu. Pri ostalih vrstah goveje živine so ostale cene v glavnem tieizpremenjene.
Cena prašičev špeharjev so je dvignila za I dinar, prašičev peršutarjev pa za 0 50 Din pri kg.
Goveje ni"so I. vrste tO—12 Din. 11. vrste 8—12 Diii. III vrste 7—9 Din za 1 kg. Svinjina
10	Din, svinjska mast 19 Din, slanina 18 Din, čisti med 19 Din. neoprana volna 21 Din, oprana volna 32 Din.
Kmetijski pridelki: pšenica 200 Din, ječmen 170 Din. rž 180 Din, oves 100 Din, koruza 125 dinarjev, fižol 250 Din, krompir 70 Din. lucerna 1900 Din, Seno 75 Din, slama 50 Din. jabolka I. vrsle 800 Din, II. vrsle 700 Din, III. vrste (loti dinariev, suhe češplje I. vrste 1000 Din, II. vrste 900 Din. III. vrste S00 Din, pšenična moka 32" dinarjev, koruzna moka 250 Din za 1 q.
Kamnik
Izročitev, poslov gasilske župc. Nedeljsko Jutro« je objavilo poročilo o izročitvi poslov bivše gasilske župne uprave v Kamniku. K temu poročilu zaenkrat pripomnimo samo to, da g. Lah Miha ni prevzemal poslov kot zastopnik gasilske zajednice v Ljubljani, temveč kot novoizvoljeni tajnik gasilske župe za okraj Kamnik. Zvezni odlikovanji pa g. Lah Miha ni poslal gg. Cererju Ant. in Fajdigi Fr. po svojem »hlapcu«, pač pa eo svojem bratu, ki je delovodja. Navaditi pa sc bo seveda Ireba, da bodo odslej ob priliki odlikovanj vse svečanosti i. dr. odpadle in da se podobne prilike nc bodo smatrale za bogve kakšen praznik, ker to je v interesu varčevanja.
Smrtna žrtev pretepa
V torek, dne 15. marca zvečer se jc zbrala v gostilni Kovačec v Velovleku pri Ptuju manjša družba, med katerimi je bil tudi želarski sin Josip Rojs iz Vintarovskega vrha. Ko so nekaj časa popivali, so se pričeli prerekati in sledil je pretep Pretepači so pograbili vse, kar jim jc prišlo pod roko in tako je nekdo tudi iztaknil na dvorišču gnojne vile ter z njimi začel udrihali po Rojsu, da je obležal v mlaki krvi in je kmalu izdihni! Pokojni Rojs je že trelji brat, ki je prišel ob življenje na enak način.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Čclrtcl:. 18 marcu: Harmonika in cltrc (plnščoi 12.43 Vreme, poroôiln -- 1Л Cns. spored, ohvnslllo — 1.4.1;. Operna rIumIiii (Kndljski orkester) — II Vreme, Imrzu IS Koucurtne Hiiitn (ltudijski orkoslor) — 18.40 Sloveli ščlnn za Slovenuo (p. dr. Itudolf Kolnrič) — 19 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nnc. ura: Športniki in vajo un orodju (s. TonMč) — ln.Sfl Zn havnl kotiček — 20 Koncert Slovensko!*« vokalnega kvintet« — '.'0.1,"i Alford: Glnsbonn suit«, (ploščo) 21 lloj.in Adamič In njoBnv jazz, orkester — 22 C.iv vreme, poročila, spored — 22.11 Zvoki v oddih (Itndlj-ski orkester).
Drugi programii
Čclrtcl:. /s. marca: Ifrlgratl-Zagicb: 2o Kvurtcl 2il.8(l Hebrejske pesmi — 21 Orkcstniliii kouoort 21.80 Narodno pesmi — Dunaj: 19.23 Koncert po žolliili -22.2(1 Italijanski in ntufloškl mndripall - Trsi Milim: 17.13 Voknlnl konoorl — 21 Iprn — 22.80 Prenos iz. Amerike — llim-llari: 21 Opor« Frnnooson dn Itimilil Prnpn- 20.03 llnlotnn plasliu — 21.03 l'iiiiiiiio — I aria: rn: 20.30 Poljsko narodno — 21 Poljski sklndnlolji 21.33 Pollskit ples il « plnslni _ Konlgubcrn: 21 Tenorist Viilker poj o — iratialava: 211.I0 Postni rihiitcjnili nem škili pokrajin — tApikot 20.10 Dolinski koncorl - .I/o naltori': 20.10 Vojaški vof-or Rcrmniliitlrr: 20.10 Pleim« plnsha — 2103 K'iiisiônn in romnntičnn pin-lm — Slraxxlioin П: 21.80 Vojaško podim -
MaribcesHt? Qtedali&fe
Četrtek, IS. muren ob 20: Čevljar Anion Hit. K cd C.
Znižano con*»
Potek Hi inurca oh 13: ■///,'«. Znižano cene — Oli 20.
Clf/ons/.-i primai, (iloboko znl/.uue «eno. Zndnjir.
Kulturni obzornik
Kristus v Cerkvi
Napisal dr. Franc Grivec.
Naslov označuje vsebino. Nauk o Kristusovi Cerkvi je na nov mikaven način podan v duhu Kristusove ideje o božjem kraljestvu in na podlagi glavne Pavlove misli, da v Cerkvi živi Kristus in po njej oživlja človeštvo.
Prvi del razpravlja o notranji zvezi božjega kraljestva s pojmom Cerkve in z duhovnim življenjem. Središče tega je poglavje o Gospodovi molitvi. Polovico vsega obsega jc tretji del knjige o Cerkvi kot mističnem telesu Kristusovem v duhu vodilne misli apostola Pavla. Kakor prvi tako jo posebno ta del notrunjc zvezan z naukom o Cerkvi in tako natančno obdelan, kakor ga nc nudi nobena inozemska knjiga. Zato bo zlasti ta del duhovnikom iu bogoslovcem bogato nadomeščal inozemske znanstvene in poljudne, strokovne in asketske knjigo o lem predmetu; a hkrati je tako usmerjen, da ga bodo tudi izobraženi laiki lahko in z užitkom brali.
V drugem in kratkem četrtem delu so živahno in jedrnato podana izbrana poglavja navadnega nauka o Cerkvi, njeni organizaciji in nepremagljivosti. V drugem delu bodo mnoge zanimala zlasti nova poglavja : Važnost apostolata, Pomožni apostolat. Duh cerkvene oblasti, Notranja upravičenost Cerkve, Pokorščina Cerkvi. Cerkev in osebnost. Četrti del zadostno označujejo naslovi poglavij. Dejstvo Cerkve, Katoliško dejstvo, Dolžnost vernikov (pokorščina, ljubezen, sodelovanje, izven Cerkve ni zveličanja).
Znanstvena kritika je že o strokovno-bogoslovni knjigi »Cerkev» (1924) poudarila, da jo morejo z lahkoto'tudi laiki brati. Mnogo bolj velja to o novi knjigi. Nekatera poglavju prvega in tretjega dela terjajo sicer nekoliko več pazljivosti in razmišljanju a vmes so tudi lažja in mikavnejša poglavja:
Blagovest božjega kraljestva. Oče naš, Pavlovo doživetje, V Kristusu, Liturgično občestvo, Župnija v organizmu mističnega telesa, Ljubezenska in pravna Cerkev nad vso pa »Cerkev in osebnost? ter poglavje »Veliki inkvizitor«. Poglavje »Mistično telo in krščansko življenje« pa v novi luči podaja jedro vsega duhovnega življenja in asketike; k temu cilju je usmerjena vsa knjiga.
Nastala jc knjiga v stiku z. akademsko mladino in z izobraženci. Zato je resnično napisana živo, za življenje in je zmožna buditi življenje. Kdor jo bo prebral, bo živo spoznal, da je versko vprašanje cerkveno vprašanje, vprašanje verskega življenja pa vprašanje življenja « Cerkvijo.
Brez dvoma bo knjiga ustregla ne samo slovenskemu občinstvu, marveč vzbudila pozornost tudi v inozemstvu, ker še noben narod nima podobno knjige o tem modernem predmetu.
Založila jc knjigo Jugoslovanska knjigarna. — Cona lepo vezani knjigi je 60 din (broširani 52 din).
Četrta knjiga Lavtiiarjcvih Šmarnic:
„Marijina božia pota v Evropi"
(Jugoslovanska tiskarna 1987. S sliko Matere božje v Kokarjih v Savinjski dolini, fotogr. župnik Franc Stigiic. Glasbena priloga »Karkoli rožic je polja«. 152 strani velike osmerke. Vezana v rdeče platno 35 din. Dobiva sc pri župniku Jos. Lavtižarjit v Ržtečah na Gorenjskem in v vseh knjigarnah.)
V predgovoru čitamo:
»Pričujoča četrta knjiga je zadnja knjiga Šmarnic: »Marijina božja po'a v Evropi«. V vseh štirih knjigah je opisanih 124 svetišč Matere božje in sicer: 60 slovenskih, 10 hrvatskih, 1 ogrsko, 3 poljska, 3 ruska, 3 češka, 17 nemških, 6 francoskih, 13 italijanskih, 6 španskih in 2 portugalski. Izmed vseh 124 svetišč jih je pisatelj veliko osebno obiskal. Slovenska božja pota so večinoma vsa opisana. Koncu četrte knjige jc dodan abecedni izkaz o vsebini veeh štirih knjig. V letošnji zadnji knjigi bomo čitali o sledečih slovenskih Marijinih cerkvah:
1. Križanke v Ljubljani. 2. Lescé na Gorenjskem. 3. Triglavska Mali božja. 4. Svelii Planina nad Zagorjem ob Savi. 5. Marija |iomoč. kristjanov v Vinjivasi na Dolenjskem. 6. Kara pri Kostćlu. 7. Méngore na Tolminskem. 8. Žihpolje pri Celovcu. 9. Železna Kapla na Koroškem. 10. Devica Marija v Puščavi nad Mariborom. 11. Devica Marija pri Gorci pri Mariboru. 12. Kokarje v Savinjski dolini. 13. Kalobje na Štajerskem. 14. Tinska gora v župniji Zibika na Štajerskem.«
Josip Lavližar je s tem zaključil uvojo opise Marijinih svetišč, ki bodo zmerom pričali veliko ljubezen in čaščenje njegovo. V svojih Šinarnicah je zbral vsakovrstne podatke, v svoje stavke je vložil mnogo znanja in živahnosti, pisal iz doživetja in notranjega nagnjenja. Negove 4 knjigo so velik spomenik Marijinemu češčenju v svetu in nosijo polno prirodnih in duhovnih lepot. Pisane so iz živ- t Ijcnja in vere ter bodo v mnogem obogatile In po- ! plačale čitatelja. Zato moramo biti hvaležni g. pisatelju, da nam je s svojo sposobnostjo odkril ta svet, ki ga poznamo lo v malem. — Lavtižarjeve knjige so poseben vesel žarek v današnje dni.
Heinrieh Kleist
Ivan Mrak od časa do časa poskrbi, da povsem ne pozabimo nanj. To pot se je lotil biografije Heinričha Kleista. čigar življenjsko pot je hotel podati v biografski tragediji. Napak bi bilo, če bi njegov poskus odklonili že vnaprej.
Tragedija, ki naj bi v nas zbudila občudovanje do glavne osebe ali vsaj naše priznanje pozitivnih lastnosti glavne osebe, je zgrešena, če nam to osebo karakterizira nepopolno ali celo negativno. V Mrakovem Kleistu smo spoznali veternjaka, ki ga življenje zanaša sem in tja in ki vso svojo tragiko doživlja ob nerazumevanju in zavračanju njegovih del in v razočaranju vsled tega. Res skuša Mrak (zgodovinsko utemeljeno) Kleistov usodni korak opravičiti tudi z njegovim materialnim propadom, vendar je ta slika edini intermezzo, ki Kleistov
korak bistveno in verjetno pojasni. Katastrofo v tragediji bi prav lahko opredelili v samo ekspozi-cijo — ker se njena vsebina z majhnimi izjemami ponavlja vse do peripelije. Kazvojno-pomembnih momentov sploh ni, en sam niz ponavljajočih se efektov nas vzdržuje pri vtisu, ki ga dobimo že v začetku. Slika, ko Kleist najde tovarišico v smrti, je poleg zmešandi tirad še dokaj prisiljena, da nc govorimo o zadnji sliki, ki ima obilno puhlih besed, ki se ponavljajo od začetka dela. Nit, ki se vseskozi vleče, namreč negativen sprejem Kleistovih del, je zgrešena ludi v čisto zgodovinskem pogledu. Ni namreč res, da bi Kleistova dela nc žela priznanja (Penlliesilea, Mralin Kolhaas, Kalile von Ileilbronn!) — zakaj se potem Mrak ustavlja le pri dveh, treh delih, s čimer vzbudi vtis, da je Kleistova tragedija v odklonitvi njegovih dram. Tudi Kleist ni obupal nad življenjem, ker mu tega ali onega dela niso priznali, marveč, ker je scve spoznal, da ni to, kar je hotel biti, ker je uvidel, da se ne more meriti z Goethejem.
Pri tem ima Mrakovo delo nekoliko stilno-lehnično nemogočih prizorov (prizor s pruskim kraljem in kraljico, kjer se kralj in kraljica tikala in kjer razgovor dostojanstvenikov in Kleista r. njima liči v nekaterih momentih na pogovor med pro-staki). Privesek na koncu, potem, ko padeta usodna strela, pa je sploh odveč in pokvari še tisti vtis, ki bi ga inorda poslušalec imel od prej.
Slovenščina je poglavje za se. Izklesanih besed pri Mralju nismo vajeni, vendar so cvetke kot »rebeU, »verzopisje«, oblaki usode se -.zgroze. nad nekoin. dvojina besede veličanstvo je po Mra-kovi slovnici veličanstva, le prebodeče, da bi nas ne zbodle.
Da sprejem tragedije pri občinstvu, ki ga je bilo do prvega odmora precej, ni bil negativen, ima veliko zaslugo recitalor g. Skrbinšek, ki se je dve uri in poi prizadeval, da je vsaj zunanja oblika postala sprejemljiva. Vendar se je dvorana že po prvem odmoru izpraznila za polovico.	S.
Človek lahko doživi I
Î80 let
Nemiri v Strassburgu
Ugledni ruski fizik, prof. Lazarjev, je predaval v natlačeno polni dvorani leningrajske akademije znanosti o svojem življenjskem delu. Zbrano občinstvo z učenjaki in zdravniki na čelu je pozorno zasledovalo krivuljo, ki jo je slikal predavatelj na tabli. Po dolgoletnih neštevilnih eksperimentih je dospel raziskovalec do treh zaključkov:
1.	Občutljivost čutil je tem večja, čim bolj so občutljivi niožganeki živci. To pomeni, da so odvisni naS vid, sluh. voh itd. od pravilnega delovanja možganov. Če so živčni vozli utrujeni in slabo delajo, takoj vpliva to na delovanje čutil.
2.	Mimo tega izkazuje dovzetnost živčnih vozlov stalne redne spremembe v zvezi z dnevnim časom in tudi starostno dobo. Tako opazujemo 11. pr. najvišjo občutljivost okoli dveh popoldne in najnižjo od 3 do 4 zjutraj. To tolmači zakaj umira večina ljudi ob svitu, kadar izkazuje organizem najmanjšo odpornost. Ob istem času se vršijo navadno tudi porodi. Kar se tiče starosti, so najbolj dovzetni ljudje okrog 20. leta. Minimum je zopet pravilo v mladosti (dorastlosti) in visoki starosti. Na temelju teh podatkov je oblikoval prof. Lazarjev »krivuljo člo-
veškega življenjajr. Ugotovil je ločne številko vseh njenih vzponov in padcev. Ta krivulja dospe na ničlo šele v starosti 150—180 let. Odtod sledi, da umirajo ljudje povprečno prezgodaj. Življenjska doba normalnega zdravega človeka se lahko podaljša, in znanost mora to storiti.
3. Človek lahko obvlada in zatira reflekse, čo so zadosti občutljivi živčni vozli njegovih možganov. Čim bolj so možgani napeti, tem neznatnejši so refleksi. Zato dobiva n. pr. črno kavo plavač na velike proge, če mora tekmovati v mrzli vodi. Kava ojači delovanje možganov. Na ta način se prepreči nevarnost refleksov (krč).
To pomeni, da lahko vpliva medicina na živčne vozle. S pomočjo fiziko-kemičnih sredstev bo lahko obvarovala visoko dovzetnost živčevja v njegovi celotni življenjski dobi, torej 150—180 let. Biofizika postaja .pomembna za človeški rod, ker mu odkriva novo bodočnost. Predsednik akademije znanosti, prof. Karpinski, prileten starec, je takoj po predavanju rekel prof. Lazarevu, da mu je na razpolago za opazovanje in zdravniško postopanje.
Mussolini v Libiji. S križarko »Pola«, je Mussolini dos,pel v Tobruk, kjer ga je sprejel maršal Badoglio
in domači dostojanstveniki.
Strassburg je doživel velike izgrede, ki so se zaključili s pouličnim pretepom med avtonomisti in francoskimi patrijoti. Avtonomisti in komunisti imajo večino med mestnimi svetniki. Mestno gledališče že dolge mesece nima francoskih predstav. Mestna uprava je rajši sklenila pogodbo z nemškimi igralci, ki priredijo po pel predstav na teden in prihajajo iz Karlsrulie oziroma Freiburga. Več-lisočna množica sovražnikov Nemčije je priredila
obleganje gledališča in izžvižgala predstavo. Občinstvo se je pričelo ruvati. Policija je izpraznila dvorano. Nezadovoljneži so v dolgem sprevodu odkorakali po mestu in prepevali marseiljezo. Potolkli so okna v poslopju dnevnika avtonomistov »Elsasser-ja «in poskušali zažgati izložbe. Policija je pozno ponoči razpršila množico. Župan je začasno ustavil predstave v mestnem gledališču.
Krave dajejo volno
Krava nam koristi, čini delj le more. Preživlja nas z mlekom in mesom, daje kožo, kosti, čreva, roge. A krava ima besedo tudi pri modi. Pred nekaj desetletji so začeli narejati iz kazeina (proizvoda iz sira) lako imenovani ga la lil, ki imamo dandanašnji iz njega več ko polovico vseh gumbov in zaponk. Zdaj pa so začeli v Italiji izdelovati neko volno. » la 11 i t a 1«, ki ji je za podlago kazein. Lanital je jako mehko in toplo tkivo; izlahka ga barvajo in ee ga molji ne dotaknejo. Pravijo tudi, da je jako trpežno.
Novi predsednik Finske, dr. K. Cajandcr, ki je na--stopil vlado namesto Kallia.
ZA OSLABELE IN .TETIČNE.
Telečji ragii. Telečje pleče (pol kg) razrežeš na precejšnje kose, opečeš v 100 g presnega masla, da zarjavi, popršiš s 30g moke in malce odušiš. Dodaš 2 žlici paradižnikove mezge, doliješ mesne juhe (ali vode) in dušiš 1 uro. Slednjič dodaš omaki malo smetane.
Zolenjadni riž. VzameS korenček, zéleno, steblo česna, mlado kolerabo in razrežeš na kocke, sveže beluševe konice, grah, gobice; to opražiš na presnem maslu. Dodaš 100 g riža in doliješ juhe. Ko zavre, odstaviš in pustiš pokrito, da 6e zmehča. Na vrh polijeS paridižnikovo omako.
Sodnik in odvetnik
Okrajni sodnik Fabre v Antibesu na francoski Rivieri s>e je razjezil na odvetnike, ki so se polglasno pogovarjali med sejo in zavpil: »Vi se res zoprno obnašate!« — Neki odvetnik je hotel protestirati. A preden je odprl usta, mu je sodnik za-klical: »Takoj v klop! Obsojeni ste na tri dni zapora!« — Vsi odvetniki v Nizzi, Antibesu in Gras-seu so takoj izjavili, da ne bodo prihajali k razpravam, ki jih bo vodil sodnik Fabre. Odvetniki so tudi zmagali. Sodnik je bil kmalu prestavljen drugam.
Trizna -
V Režici, središču Latgalije (okraja v Latviji ob sovjetski meji) je umrl bogati ruski trgovec M. Trubicin. Zapustil je družini vilo in 25 prodajaln v vrednosti 12,000.000 din. Razen tega je zapustil 8 prodajaln verski občini ruskih etaroobrednikov za njeno pokopališko cerkev, katere račune je vodil vse življenje. Ista občina je na dan pogreba razdelila vsem revežem v Režici živila v vrednosti 3 la-tov (45 din) na osebo. Naposled je bila prirejena po stari šegi »trizno« za vse udeležence pri pogrebu. Trubicin je določil v oporoki za kosilo 6 jedi in hotel, da bi bilo nakupljeno vse potrebno v najstarejši židovski trgovini Izaka Falkensteina, »ker je bii vedno pošten in pravi zgled za trgovce«. Za obed so porabili 12 vreč pšenične moke, 368 kg rže-nega kruha, po 100 kg riža, ajdove kaše in prosa, 82 kg vkuhanega sadja in 500 skled mahovnic za
Cesarjev pravnuk
Princ Ernet Windischgratz, Franc-Jožefov pravnuk, je nadarjen slikar in z uspehom razstavlja svoja dela v Avstriji oziroma na Nemškem. Lani je 11a prošnjo svojega bratranca, grofa Alfonza Paara, okrasil s freskami njegovo, v Švici zgrajeno novo vilo. Naročnik je bil zadovoljen z delom in je umetniku ponudil do 30.000 din odškodnine. A Windisch-griitz je zameril in zahteval 90.000. Zdaj ee je vršila na Dunaju obravnava. Paarov odvetnik jo dokazoval, da vsa mala vila ne stane 90.000 hi da dobijo za la denar že Rubensovc slike. Sodnik je zvišal umetnikov honorar na 45.000 din.
Ainctija Earhart, ki smo zadnjič o njej pisali in ki bo obletela z letalom ves svet. Prvi del poti bo iz Oaklanda v Kalifornijo, v Avstralijo. To je že nastopila. Earhartova je odlična letalka na dolge proge,
sedmina
sladko žolico. Seveda so potrebovali tudi dosti masla, sladkorja, začimb. Jedilni list je seveda ustrezal ljudskemu izročilu, ki prepoveduje meso pri sedmini. Prireditelji so od kraja pripravili pojedino samo za 700 udeležencev. A na dan pogreba so 60 prepričali, da bo njih miza pretesna za goste. Zato so pogrnili mizo šestkrat zaporedoma in postregli 2500 osebam. Režica je malo mesto, in ta številka pomeni dogodek v življenju. Stara »sveta« Rusija še ni samo preteklosti
Štedljivi robot
Prometno službo na Trafalgarskem trgu, središču Londona, eo izročili novemu električnemu avtomatu ali »robotu« (kakor jih imenujejo Angleži po Čapkovi drami »RUR«), ki se zove po začetnicah samo »EVA-:. Robot prižiga po potrebi zeleno, rumeno ali rdečo luč in na ta način vodi 65.000 avtomobilov, ki dnevno vozijo skozi trg. — Poprej jo oskrbovalo prometno službo na Trafalgarskem trgu šestnajst stražnikov e 4000 funti letne plače. Zdaj bo pa porabil robot dnevno samo za 2 šilinga elektrike.
:Saj sle vendar bili založnik, ki je slovel. Ali niste več?«
»Da, žal je tako! Založil sem knjigo »Tisoč zanesljivih potov, kako lahko obogatiš« ... pa mc je pokopala.:
Avstrijsko vojaštvo spravlja svojo poštne golobe nazaj v mreže, ko so se vrnili s pota,
Fiiiaki zimski manevri ob ruski meji. v bližini jezera Ladoga, ki je že sovjetsko. Na sliki vidiš strojne puške, ki so na železniških vagoni h in služijo za obstreljevanje letal.
Igrače jim škodujego
Že moški se nalezejo raznih bolezni po tovarnah; tem bolj je tako delo nevarno ženskam. — Iz-ined obrtnih strupov, ki ženskam prav posebno škodujejo, pa je svinec vprav usodnega pomena. Statistike so dognale, da so vprav ženske, ki so v takih obratih zaposlene, večkrat prezgodaj rodile in so imele mrtve ali pohabljene otroke. Poudariti je treba, da je nevarnost svinca večja za ženske, ker imajo večje in bolj goste lase, ker je njih koža bolj tenka in nežna in ker so ženske obleke tako oblikovane. Navzlic temu, da je ženskam zastrupljenje s svincem tako nevarno, so vendar večinoma le ženske zaposlene v takih poklicih, ki so: izdelovanje umetnih cvetic in igrač, izdelkov iz štanijola. Zlasti so ženske in njih plod ogrožene v tiskarnah, saj vsebujejo vlite črke 65 do 88 odstotkov svinca! —
Škodljivi in razkrajajoči vpliv svinca so dokazali s tem, ko so v organih otroka dobili svinec. Svinec je pristni strup vsega, karkoli kali in spada tja ko alkohol, morfij in podobno. A tudi otroci, ki so bili živi rojeni, vsebujejo kronično zastrupljenje 6 svincem svojih staršev. Otroci takih mater pogosto umirajo že v detinski dobi. Matere, ki so bolne zaradi svinca, imajo svinec tudi v mleku in zato svojih dojenčkov ne morejo dojiti.
Strupi, ki so 6vincu podobni, vendar man j nevarni za žensko telo, so dalje: živo srebro (v tovarnah za zrcala, klobuke, krzno); arzenik v delavnicah za tapete) ; bcncol, nitrobencol in uikotin (tobačne tovarne!). Ženskam in potomstvu škoduje tudi obsevanje z rcntgcnovinii žarki (asistentke pri rentgenovih aparatih).
Izgubljeni raj
Madridski dnevnik »Luz« zatrjuje, da ni na svetu nobenega kraja, ki tako občuti "neblage gospodarske in politične posledice svetovne krize kakor otok Kuba. Še leta 1920 je bila Kuba pravi raj za tujce in domačine. Njena glavna pridelka: tobak in sladkorno trsje, sta bogato obrodila. A povpraševanje je naraščalo, borzijanci so navijali cene in 60 zaslužili pridelovalci vedno več. Ljudstvo je naravnost plavalo v denarju — ili sicer zlatem denarju. Jzvošček je zaslužil mesečno po 11.000 din, deček, ]<i pomiva posodo v restavraciji, vsaj 6000 itd. Zvečer so vsi obrati redno počivali. Prebivalstvo se je veselilo vso noč. Vsa Kuba je plesala. Tujci, ki so prihajali v njeno prestolico Habano, se nieo mogli jiačuditi temu splošnemu blagostanju. Zdaj je zavladalo namesto razsipnosti kruto pomanjkanje. — Cene surovega sladkorja so desetkrat nižje kakor leta 1320. Tobak leži v skladiščih, ker eo postale
cigare predrage. Nešteto ameriških izvoznikov je napovedalo konkurz. Prebivalstvo strada, tovarne so zaprte, univerze počivajo že tretje leto, ker vlada nima denarja. Povsod poslujejo izredna vojna sodišča, a tudi najbolj strogi predpisi niso kos splošni podivjanosti. Osebne varnosti ni več. Reveži sovražijo bogataše. Številne razbojniške tolpe tako imenovanih »maščevalcev« (porros) skrbijo za ljudsko justico, in oblasti so brez moči. »Maščevalci« skoraj dnevno slačijo in pretepajo dobro oblečene gospode in gospe!
Egiptovski konj
V dobi najbujnejšega razvoja starega Egipta so bili važnega pomena bojni vozovi, ki so jih vlekli konji. Njujorški umetniški muzej je našel v izkopaninah starega Egipta tudi ostanek balzamira-nega konja iz 1. 1495 pr. Kr. Na konju je bil napis: »Tu je žival, ki je doslej v Egiptu nismo poznali.« Ta konj je bil pač prvi v Egiptu.