štev. M
O Ljubljani, g ponedeljek, dni Z. juliju 1906.
Leto xxxiv.
Velja po poŠti:
za	celo leto naprej K 26'—
za	pol leta „ „ 13'—
za	četrt leta „ „ 6'50
za	en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za ietrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ V70
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i< v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iti
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vralajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona lit}. 74.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve{ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Beneikl Slovenci no delo!
Iz Beneške Slovenije, 25. junija.
Italijanska vlada se nenavadno zanima za malo, romantično deželico beneških Slovencev. Svoje delovanje pa je osredotočila v St. Peter, središče beneške Slovenije. Semkaj v krasno nadižino dolino siplje svoj blagoslov in pokrajina dobiva vedno bolj — furlanski značaj. Ze pred leti se je ustanovila v tem trgu žensko normalko, ki pošilja leto za leto med ljudstvo lepo število učiteljic. V šoli so jih vzgojili v laškem duhu, v laškem duhu vzgajajo one izročeno jim mladino, šireč laški jezik in laško kulturo, in slovensko ljudstvo, nezavedno in zato brezbrižno, vedno bolj gine . . .
Stara generacija po večini laščine niti ne razume ne. Če pa poslušaš v St. Petru šolarje, ne verjel bi, da so vzrastli v slovenski hiši. Na uho ti doni povsodi laščina, kot da si v Toskani, ne pa v srcu Beneške Slovenije. In da se potujčevanje vrši hitrejše, je vlada ustanovila »Asilum infantile«, nekak otroški vrtec, kjer pod vodstvom poitalijančenih učiteljic mladina pozablja v najnežnejših letih materinščino, v letih, ko je za vtise najbolj dovzetna. In starši? Nezavednost, brezbrižnost naših rojakov se kaže tu najizrazitejše. Da bi otrok doma govoril jezik svojih očetov, se nihče ne briga, nasprotno, roditelji še sami pospešujejo delovanje vladnih pomočnic, ra-dujoč se, ako maliček žvrgoli v tujem idijomu. Kolikokrat so hvalili nadarjenost našega naroda za jezike! In mesto, da bi to dobro lastnost obračali v lastno korist, nam je v prekletstvo! Ne toži zastonj Zamejski, da »moj jiarod umira in tuj se za njim pojavlja zarod«.
Ni čuda, da je vladi in karabinijerom trn v peti Mohorjeva družba, ki toliko ovira razna rodenje.
Da hitrejše doseže svoj namen, vlada po-množuje orožniške postaje meseca maja je nastanila v Škrutoveni, v fari sv. Lenarda oddelek karabinijerov, — v St. Petru pa je kupila prostor, kjer bo zidala vojašnico za »alpincc« (gorsko pehoto), Gotovo ima vlada pri tem še druge namene, v narodnem oziru nam bo to nedvomno škodovalo. Po celi Beneški Sloveniji snuje z mrzlično naglico laške šole, zida kasarne za orožnike, finančne stražnike in vojake, Slovenci pa ginejo kot pomladni sneg...
Hudi boji nas čakajo, ker se doslej malo, oziroma ničesar ni storilo. Iz dejstva, da se navzlic napornemu potujčevanju narod — zlasti šentpeterski Slovenci — še precej dobro drže svojega narečja, lahko sklepamo, koliko odporne sile tiči v ljudstvu, kaj bi se dalo doseči, da imamo delavcev.
In koga čaka najtežje delo, največ truda? Le duhovnik more še rešiti, kar se da oteti, cerkev in prižnica sta naši zadnji trdnjavi. Šola je izgubljena, ugrabila nam jo je država in njeni uspehi, dovoli žalostni za nas, postajajo vedno bolj očividni.
Sedaj stega framasonski Rim prste tudi po cerkvi, da nasadi tudi nanjo italijansko triko-Icro. Slovensko prižnico proč, laško katedro na njeno mesto, to je deviza vlade, ki jo je pri tarčentskih Slovencih tudi že izpeljala. Pri vseli cerkvah so nastavljeni furlanski duhovniki, popolnoma nevešči slovenščine. Seveda si lahko mislite, kaki so uspehi, bodisi v moralnem, bodisi v ekonomskem obziru. Vladi ni nič na tem, ali del državljanov napreduje, ali nazaduje, da le slovenščina izgine.
Težka je naloga, mnogo truda čaka bene-ško-slovenskega duhovnika, vendar-le ne »brez upa zmage« na delo!
Lepo je, ako pridiga ljudstvu v slovenščini, to je že nekaj, vse pa ni in ne sme biti. Sovražnik nam ugrablja mladino, m 1 a d i n o m o r a rešiti naš duhovnik v prvi vrsti, zavedajoč se, da ima le narod z nravno, dobro vzgojeno mladežjo bodočnost, ker le veren narod zna ljubiti domovino. Učenje in razlaganje katekizma toraj naj bode duhovniku vsakdanji kruh. Skrbi naj, da se razširijo med ljudstvom slovenski molitveniki, zlasti med mladino, da ne bo držala v cerkvi rok križem. Vsak duhovnik bi moral imeti novi ponatis katekizma za Slovence videmske škofije, ki naj izpodrine one slabe prevode in nepravilne spise, ki so jih starejši gospodje prirejali za lastno rabo, ne poznavajoč pravilne slovenščine. Dajte v roko otrokom mal katekizem in presenečeni bodete!
Zalibog, knjižica leži večinoma v knjigarni, še bolj žalostno, da po mnogih župniščih plc-sniije. Le malo jih je, ki so jo razširili med svojimi učenci. In kako krasno je poplačati trud teh maloštevilnih, navdušenih kaplanov!
V cerkvi učenci odgovarjajo gladko, da je veselje. Sami smo krivi, ako ne sega ljudstvo bolj po slovenskih knjigah. — Navadi učenca pravilno čitati, zahtevaj, da rabijo slovenske mo-litvenike, — ki so jako lepi in ceni — vspeh ne izostane in brez dvoma se pomnoži število udov družbe sv. Mohora.
Vlada dela na vse kriplje v dosego svojih ciljev, mi — počivamo. Vlada zida palače za brigade, mi — puščamo, da čepe naše trdnjave cerkve v prvotni priprostosti in nerodnosti med pripravljenim kamenjem in navoženo opeko.
Veliko smo zamudili na polju narodnega dela, vse pa glede gospodarske organizacije. Gospodarska društva, posojilnice, mlekarne in slične zadruge so nam neznane, kako krasno pa uspevajo pri sosednjih Furlanih. Koliko bi koristile ljudstvu vsaj nekatere, dobro zamišljene gospodarske zveze, koliko bi nam olajšale delo na polju narodne prosvete. Učimo se od sovražnika, z njegovim orožjem ga pre-magajmo.
Zato pa treba, da gre duhovnik kot tak vun iz zakristije, se postavi na čelo njemu izročenemu ljudstvu in je vodi do vsestranskega blagostanja. Proč starokopitnost in telesno občutljivost, slovo risanici, mrežam in zabavi ter pojdimo na delo organizacije!
Odprimo oči, žrtvujmo prosti čas idealni nalogi in že zavest, da smo storili dobro delo, bo sladko plačilo. Delo je težavno, a ne sme se ga strašiti domoljub, ki hoče in mora dvigniti narod duševno in gmotno. Življenje ni praznik, »zato potroji trud, počitek bodi ti neznan. ker si še narodu dolžan.«
Otvoritev »Društvenega doma" in delavski shod.
Preska, 1. julija 1906.
Na Preski smo otvorili danes novo trdnjavo slovenskega ljudstva, naš »Društveni Dom«. Poslopje stoji na griču, je priprosto, a lepo in obširno. Zadostuje popolnoma tukajšnji društveni organizaciji, ki ima na Preski »Slovensko kat. delavsko«, S. k. izobraževalno« društvo in rajfajzenko. Čast komur čast! Združil in zbral je ljudstvo gospod župnik Brence in z žrtvami zgradil tudi to novo trdnjavo. Slavnost ie imela delavski značaj. Ob romantičnem Savinem slapu stoji papirnica in druga na Goričanih. Nad 60(1 delavcev dela v njih. In zato je bilo popolnoma prav, da se je vršil ravno tu ob enem z otvoritvijo nove ljudske trdnjave tudi II. vseslovenski delavski shod.
Sprejemi.
Zastopniki slovenskega ljudstva so prihajali iz vseli krajev naše domovine. Na kolodvoru sta pozdravila tuje goste domači gospod župnik Brence, vrli medvodski župan g. Su-steršič in predsednik »Pirniške prostovoljne požarne hrambe«.
V izprevodu odkorakajo s požarno hrambo na čelu došli gostje z razvitimi zastavami v farno cerkev na Preski, kjer ima dr. Janez Ev. Krek sv. mašo s cerkvenim govorom. Med potjo nas pozdravljajo visoki mlaji in slavoloki s pomenljivimi napisi: »Pozdravljeni junaki dela!« »Vzidi zarja nam vesela!« »Dobro došli!« »Naprej na delo združevanja!« «Naprej do sreče, blagostanja!« »Vera, narod in delo!« »Na veke živelo, živelo!« Hiše so bile okrašene s slovenskimi trobojnicami.
II. vseslovenski delavski shod.
Dvorana novega »Društvenega Doma« je lepo okrašena z venci. Zastopanih je 5950 združenih slovenskih delavk in delavcev z Goriškega, Koroškega in Kranjskega. Ljubljanske delavske organizacije so zastopane vse, nadalje tudi naše organizacije v Devici Mariji v Polili, Idriji, Zagorju, Kamni Gorici, Tržiču, Ja-vorniku, na Savi, v Železnikih. Koroške delavske naše organizacije v Celovcu, Podsinjevesi, Podljubelju in Prevaljah so zastopane vse, izmed goriških organizacij moška in ženska v Gorici, nadalje mirnska in k. s. delavska organizacija v Kostanjevici na Krasu. Veselilo je delavstvo, ker je pohitel na shod tudi inteligentni mladi naraščaj S. L. S. Tudi zastopnike izobraževalnih kmečkemu ljudstvu namenjenih organizacij smo opazili na shodu.
Drugi vseslovenski delavski shod otvori urednik delavskega glasila »Naša Moč«, tov. Moškerc. V predsedstvo so izvoljeni na sklicateljev predlog: za predsednika dr. Janez Lv. Krek, za njegovega namestnika Jožef Cotič (Miren, Goriško), za zapisnikarja Bahar Valentin (Ljubljana) in Ivan Papov (Tržič), za
častne predsednike pa: Abram lila, Podpornik Marija (Gorica), Rakef Franc (Sava), Lema-žar .Dijoniz (Železniki), Tomaževič Valentin (Kamna Gorica). Češnovar Franc, Jeraj, Drvar (Prevalje), Osana Teodor (Celovec).
Dr. Krek pravi: Nas ni pripeljala sem morebiti potreba do veselja, zabave in razvedrila, pripeljala nas je krvava potreba medsebojnega pogovora. Iz politične in strokovne zveze mora iziti novo krepko gibanje med slovenskim delavstvom. Vun med naše slovensko delavstvo k ciljem, ki jih začrta II. vseslovenski delavski shod.
Shod pozdravi vrli medvodski župan g. S u s t e r š i č in mu želi tnnogo uspeha.
Politlška organizacija.
Poroča tovariš Jeriha (Devica Marija v Polju). Debate se udeleže Moškerc, Gostinčar, dr. Pegan in dr. Krek. Shod odobri sledečo resolucijo:
Boj za splošno in enako volilno pravico zahteva krepke politiške organizacije slovenskega delavstva, tem nujnejša je ta organizacija, ko se volivna preosnova izvrši. V tem zmislu:
a)	odobravamo vse samostojne delavske politiške organizacije in pričakujemo, da bodo v svojem okrožju tudi zanaprej zvrševale svoje dolžnosti.
b)	izjavljamo, naj se za vse slovenske dežele ustanovi novo politiško društvo Delavska zveza, ki bo enotno vodilo vse politiško delovanje neodvisnih slovenskih delavcev.
c)	Priporočamo, naj se delavci organizo-vano udeležujejo volitev v občinske zastope, deželne zbore in državni zbor. Svoje glasove naj dajo, kjer ni upanja, da bi propadli s samostojnim nastopom, le takim kandidatom, ki se bodo zavezali podpirati delavske težnje;
č) Glasilo politiške organizacije je »Naša Moč«.
Strokovna organizacija.
Poroča tovariš Čebulj s Save, ki priporoča, naj bi se v naslovih strokovnih društev označil njihov krščanski značaj. Vname se daljša, zelo živahna razprava, ki se je udeleže Pogačnik (proti), (ilavič (proti), Rihar (D. M. Polje) (za). Gostinčar Jožef (za), Jeraj (za), Gostinčar Ivan (za), dr. Pegan (proti), Smolnikar (proti), Kocmur (za). Dr. Krek govori proti poročevalčevemu predlogu. Kakor imajo svoje nestrankarske stanovske zbornice, oziroma zadruge zdravniki, odvetniki, notarji, obrtniki in kmetje, jih morajo imeti tudi delavci. Pri glasovanju obvelja sledeča resolucija:
Neodvisna slovenska strokovna društva izvolijo strokovni odbor vsaj desetih članov na tri leta, ki morajo biti v njem zastopane tudi delavke. Ta odbor ima te-le naloge:
a)	skrbi naj, da se neodvisna strokovna organizacija med našim delavstvom razširi; v ta namen mora imeti na razpolago potrebnih tiskovin in govornikov;
b)	obstoječim strokovnim društvom naj pomaga s svetom in dejanjem;
c)	v zvezi stoječa društva se zavežejo odboru pošiljati obvestila, naznanila in izkaze o svojem delovanju;
č) odbor vodi natančno Statistiko vsega delovanja strokovnih društev;
d)	vsako društvo vloži za vsacega člana po dva vinarja na mesec v zvezni sklad, ki ga upravlja strokovni odpor po načelih, ki jih določa sestanek strokovnih društev;
e)vsako	leto skliče odbor vsaj meseca avgusta sestanek strokovnih društev, kjer poroča o svojem delovanju in o strokovnem gibanju prošlega leta;
i) glasilo združenih strokovnih društev je »Naša Moč«.
Ženska organizacija.
Poroča gospa Manfreda. Razprave se udeleže: Moškerc, Pogačnik, Čebulj, dr. Pegan. Shod sklene sledečo resolucijo:
Vseslovenski delavski shod odobrava misel, da skličejo slovenske delavke poseben sestanek, kjer se dogovore o svoji organizaciji, zraven pa tudi določijo svoje stališče v poli-tiškili stvareh, zlasti z ozirom na sodelovanje v volilnih bojih Shod priznava popolno politiško enakopravnost ženske z moškimi; pred vsem pa zahteva, da mora pasti prepoved, ki zabranjujc ženskam vstop v politiška društva. V ta namen se prepuste pripravljalna dela ženskemu pomožnemu odboru S. k. Z. v Ljubljani, ki naj se pomnoži tako, da bodo zastopane v njem delavke, poleg drugih ženskih organizacij, in izvenljubljanskih delavnic, kjer delajo ženske.
Mladina.
Poroča Ivan Nep. Gostinčar. Razprave se udeležita Moškerc in Rihar, ki želi, naj izda »S. K. Z.« načrt predavanj. Poročevalec I. N. Gostinčar pravi, da sta pripravljena postreči na zahtevo onim, ki si žele predavanj, s hekto-grafiranimi predavanji on in urednik »Naše Moči«. Čebuli in dr. Krek želita, naj se posveti intenzivnejša skrb organizaciji mladine, na kar se dozdaj ni gledalo dovolj. Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Vseslovenski delavski shod opozarja na skrb, da se pridobi in ohrani mladi naraščaj. V ta namen priporoča poleg pevskih, tambura-ških zborov zlasti dramatiške šole in iskreno želi, naj delavske organizacije po vseh krajih snujejo svoje telovadne oddelke.
Delavstvo In občina.
Poročata tovariša Papov (Tržič) in Jeraj (Ljubljana). Prvi govori o splošnih dolžnostih občin nasproti delavstvu, tovariš Je-rai pa o dolžnosti občin glede na dobavo živil. Debate se^ udeleže dr. Krek, Rihar. Ivan Gostinčar in Čebulj. Shod sklene sledečo resolucijo:
»Vseslovenski delavski shod povdarja krivico, ki se godi delavcem, da nimajo pravice voliti v občinske zastope, če ne plačujejo določene vsote direktnega davka. Med delavske zahteve, ki ne izginejo z dnevnega reda, spada tudi tajna volilna pravica v občinske zastope. Ze zdaj so pa dolžni organi-zovani delavci dobiti vpliva na občinsko gospodarstvo. zlasti v teh-le dveh stvareh:
1.	Glede na stanovanja. V tem oziru morajo občine:
a)	z nakupovanjem zemljišč in primernim davkom skrbeti, da se na škodo delavcev neprimerno ne podražujejo stavbišča za delavske hiše;
b)	policijsko skrbeti, da se nadzirajo stanovanja in vsa nezdrava prepovedo;
c)	podpirati delavska stavbna društva s cenim kreditom.
2.	Glede na dobavo živil, in sicer:
a)	občine morajo policijsko skrbeti, da se prodajanje nezdravih živil najstrožje kaznuje;
b)	na trgu z živili mora biti izključeno vsako monopoliziranje;
c)	Občine naj v slučaju potrebe prevzamejo prodajo živil v lastno režijo, oziroma naj podpirajo temu namenu služeča delavska podjetja.«
Pozdravi (ioričanov in Korošcev.
Gdč. Abram iz (iorice pozdravi shod v imenu .350 članov močne krščansko-socialne goriške ženske organizacije. Tovariš Osana Teodor pozdravi shod v imenu celovških Slovencev. O koroških razmerah bi se dalo veliko govoriti. Lahko je delati v taboru, kjer so vsi sporazumljeni, a drugače v deželi, kjer vprašujejo pri vsakem koraku človeka, če je dovolj nemški. Samo obžalovati pa ne pomaga, premagati se morajo težave.
Tovariš Bervar (Prevalje) pozdravi shod v imenu krščansko-socialnega prevaljskega delavstva.
Izobrazba.
Jožef Cotič iz Mirna na Goriškem pozdravi shod v imenu mirnskega delavstva. Nato poroča o izobrazbi po delavskih društvih. Razprave se udeležita Moškerc in Čebulj. Shod sklene sledečo resolucijo:
»Vseslovenski delavski shod povdarja na vso moč potrebo delavske izobrazbe. V ta namen zahteva:
1.	V vseh krajih, kjer so večja industrijska podjetja, naj se osnujejo zimske večerne šole, dostopne brezplačno delavcem in delavkam po zgledu danskih ljudskih visokih šol.
2.	V delavskih organizacijah naj se goji izobrazba tako-le:
a)	7. dobro urejenimi knjižnicami in brav-nicami;
b)	s predavanji, ki naj jih ima vsako delavsko društyo vsaj vsak mesec po eno;
c)	z rednimi sestanki, omejenimi na povabljene goste, pri katerih naj bodo: a) poročila o politiških dogodkih, b) poročila o novih književnih proizvodih. Poročcvavci naj se pri vsakem sestanku naprej določijo. Po vsakem poročilu razgovor;
č) s socialnimi in drugimi izobraževalnimi kurzi (iz računstva, jezikov, knjigovodstva, stenografije, zetnljepisja, risanja itd.)« Vseslovenski delavski izvrševalni odbor.
Poroča tovariš Jernej Urbar (Ljubljana), stavljeno resolucijo priporoča tovariš Jožef Gostinčar. Shod sklene sledečo resolucijo:
»Vseslovenski krščansko-socialni delavski shod na Preski dne 1. julija 1906 sklene ustanoviti delavski izvrševali« odbor, ki naj sestoji najmanj iz L' članov, kojili šest stanuje v Ljubljani ali nje bližini.
Izvrševalnega odbora naloga bodi: Iz-podbujati posamna društva k rednemu in resnemu delovanju, ustanavljati po možnosti nove organizacije (društva), paziti na vse javne, delavstva se tikajoče dogodke in dajati pravočasno navodila celotni organizaciji za enotno postopanje v važnih zadevah. — Sklepčen je izvrševalni odbor, ako so bili vsi člani pravočasno povabljeni k seji in se iste poleg predsednika oziroma namestnika udeleže vsaj trije člani. Sklepa se po večini glasov. Sklepi so obvezni za vso organizacijo. V notranje samoupravno delovanje posamnih društev se izvrševalni odbor nima vtikati. — Izvrševalni odbor preskrbuje na zahtevo posamnih društev tudi govornike. Stroški poslovanja izvrševalnega odbora se pokrivajo iz prostovoljnih doneskov društvenikov posamnih d aštev. Potne stroške govornikom plačujejo društva sama. — Doba mandatov traja eno leto. voliti je torej izvrševalni odbor na vsakoletnem krščansko-socialnem delavskem shodu, kateremu je izvrševalni odbor odgovoren za svoje delovanje.
Starostna preskrba.
Tovariš Catar predlaga:
»Ker je zavarovanje delavcev za slučaje starosti in onemoglosti nujno, pozivlje današnji vseslovenski krščansko-socialni delavski shod v Preski osrednjo vlado, da pospeši zakonito ureditev zavarovanja delavcev za slučaje starosti in onemoglosti.«
Obvelja soglasno.
Bratovske skladnice.
Tovariš Peter Rupnik i Idrija) predlaga:
»Vseslovenski delavski shod izjavlja, da je preosnova bratovskih skladnic nujna skupna delavska zahteva. Popolno se da zvršiti le, če se zavarovanje vseh delavcev, ki spadajo pod rudarski zakon, priklopi splošnim delavskim zavarovavnicam. Zahtevamo pa takoj:
a)	naj se napravi več vrst za provizijo;
b)	naj se zavarovanje proti nezgodam posebej osnuje;
c)	naj se tudi delavke priklopijo polno upravičenim članom bratovskih skladnic.«
Se odobri. Debate se udeležita tovariš Cebulj in dr. Krek.
Obrtno nadzorstvo.
Tovariš Jožef Oostinčar predlaga:
Ker je sedanji obrtni zakon nepopoln, delavsko varstvo pomanjkljivo, obrtno nadzorstvo brez prave moči, je treba misliti delavstvu na samoobrambo. Razne šikane, nevarnosti, nesreče in krivice pri delu In plači, vse to so stvari, ki so za delavstvo velevaž-nega pomena. Zato se izreka današnji vseslovenski krščansko - socialni delavski shod v Preski, da se v naši organizaciji ustanovi samostojno »obrtno nadzorstvo«, na ta način, da se po delovršbah pazi na vse nezakonitosti, bodisi glede na ravnanje z delavci, kakor tudi na varnostne naprave in delavni čas. Vsak nered naj se prijavi kompetentni oblasti, delavskemu listu «Naša moč«, ali pa izvrše-valnemu odboru, ki naj ukrene vse potrebno, da se nered odpravi.
Dr. Krek naglasa, da tega predloga niso spravili delavci sami na dan. Zanj prevzame sam vso odgovornost. Pri glasovanju obvelja soglasno.
Volilna reforma.
Tovariš Jožef Oostinčar predlaga:
Volilna reforma je dobro vsacega državljana. Zato smatra današnji vseslovenski krščansko-socialni delavski shod v Preski, da je vsako zavlačevanje zakona o splošni in enaki volilni pravici zločin na pravice državljanov. Vsak poizkus preprečiti volilno reformo, je pa rop. Vsakemu teh hudodelstev se bode kršč.-socialno delavstvo po slovenskih deželah z vsemi najstrožjimi sredstvi uprlo. Organizacija se pozivlje, preskrbeti vse potrebno za resen odpor, če bode potreben.
Dr. Krek povdarja: Z vso odločnostjo zastopam stališče splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Mi nismo nastopali zanjo šele takrat, ko sta cesar in Gautsch nastopila zanjo. Bili smo zanjo že preje. To je demokratsko, ljudsko in delavsko stališče. Ce tudi ni v podrobnostih načrt volilne preosnove marsikomu všeč, je vendar boljši, nego sedanja volilna krivica. Kurije se morajo odpraviti, to je glavno, drugo je postranska stvar. Princip privilegijev mora pasti. Nikakor in na noben način se ne sme protiviti volilni reformi, kdor stoji na delavskem in demokratičnem stališču. (Dolgotrajno ploskanje in živio klici.) Resolucija obvelja soglasno.
Trgovinski in drugi uslužbenci.
Poroča Ignacij Zaman (Ljubljana). Opisuje brezpravno stanje trgovskih in drugih uslužbencev. Sklene se:
Delavsko varstvo se iztegni v polni meri tudi na trgovske in druge uslužbence.
»Naša Moč.«
Tov. Oostinčar v daljšem govoru popisuje ažnost samostojnega delavskega glasila.
Predlaga:
Shod priporoča vsem delavskim društ-vam, naj poizkušajo za vse svoje člane izvesti obligatorično naročitev delavskega glasila »Naša Moč«. Resolucija se sprejme.
Moškerc v daljšem govoru pojasni per-centualno, koliko imajo delavci lista po posameznih krajih. Govori o dopisnikih in o smeri lista. Zeli, naj bi se list povečal, kar je mogoče pri sedanji naročnini pri primerno višjem številu naročnikov, da zamore list ustreči vsem stavljenim željam. Priporoča, naj društva sku-
pno naročajo list. Razprave se udeleže: Iv. N. Oostinčar, Jeriha, Čebul in dr. Krek, ki na-glaša. da delata uredništvo in upravništvo popolnoma brezplačno.
Protest.
Vseslovenski kršč. soc. delavski shod v Preski dne 1. julija 1906, protestuje najodločneje proti poskusu velekapitalističnih podjetnikov, postavljati, za svoje zboljšanje se boreče delavstvo — pod kap.
Visoka vlada se pozivlje, take javnemu miru, redu in delavskim težnjam nevarne poskuse, energično preprečiti.
Delavstvo pa naj se potoni dobre organizacije. pripravi na odločen odpor. Obvelja soglasno.
Proti alkoholu.
Poroča Josipina Erženova.
Vsako delavsko društvo naj ima vsaj vsako leto enkrat predavanje o alkoholnem vprašanju. Skrbi naj se, da so delavstvu na razpolago knjige in knjižnice tičoče se tega vprašanja zlasti »Piščalka«.
Pozivljemo delavske žene in dekleta naj pridobivajo članov društvu »Abstinent.«
Obvelja soglasno.
Tov. Cebulj predlaga, naj se vrši tretji vseslovenski shod na Jesenicah. Kopač pa predlaga v imenu goriškega delavstva, naj bi bil vseslovenski delavski shod v Gorici.— Sklene se: lil. vseslovenski shod se vrši v Gorici prihodnje leto.
Dr. Krek sklene zborovanje z željo:
Ne tnarkirajmo samo z resolucijami delavskega gibanja, ampak tudi delajmo. Danes sklenjene resolucije bodo obtožnice delavske organizacije, ki jih ne bodo izvršile. Kar smo sklenili, izvršimo. Praznih shodov je bilo že veliko, Bog daj, da bi ne bil prazen drugi vseslovenski delavski shod.
BlaKoslavljanje »Društvenega doma«.
Po petih litanijah blagoslovi dr. Krek z asistenco »Društveni dom«. Po blagoslovlje-nju govori o delav. in krščanstvu. Človek in delavec ž njim je več vreden, kakor vsa druga zemlja. Krivično je, če postane razumne bitje suženj mrtve stvari. Enakost je podana šele po krščanstvu. Katoliški cerkev po svoji organizaciji prekvaša s svojim vzgledom lastne samopomoči ljudske organizacije. — Po bla-goslovljenju so priredila društva izprevod. Lep je bil pogled na to resno vojsk« slovenskega ljudstva s svojimi bojnimi znamenji razvitimi zastavami. Mengiška godba je izborilo svirala.
Ljudska veselica.
Na velikem dvorišču »Društvenega Doma« se je razvila nato ljudska veselica. Vrlo so prepevali domači pevci in pevke, dobro je svirala Mengiška godba in jeseniški tamburaši. Za stoloravnatelja je bil izvoljen dr. Krek. Da ni manjkalo govorov, je umevno. Saj naša ljudska organizacija druži vedno pouk z zabavo. Govoril so Klopčič (Železniki), Jeraj, Moškerc, Erman, (Št. Vid), Oostinčar Jožef in Ignacij Zaman. Veliko je bilo navdušenje. ko so se prečitale brzojavke, med njimi ona dr. Susteršiča, ki se je moral odpeljati na Dunaj zaradi volilne preosnove.
Bil je pravi praznik dela. Upamo, da uspeh ne izostane. Bili so na shodu delavci, ki so delali prejšnjo noč in morali ponoči zopet na delo, a so vstrajali cel čas. Sklicatelji niso hoteli namenoma vprizoriti z ozirom na tretji slov. katol. shod tako obširne podrobne agitacije, kakor za prvi . Vendar je bila udeležba jako obilna. Čast udeležencem, čast tudi ljudski organizaciji na Preski, ki si ie zgradila tako lep dom!
PROGRAM RUSKIH REVOLUCIO -NARJEV.
Ruski revolucionarji so prepričani, da bo na Ruskem še tekom tega leta razglašena republika. K temu je seveda potrebno, da se jim pridruži vse vojaštvo, o čemur so revolucionarja docela prepričani. Sami pravijo o tem sledeče: »Ako se dobro premisli, je razvidno, da je vojaštvo revolucionarno, a se do zdaj ne more smatrati kot zaveznik revolucije, ker je disciplina prestroga. Sele čez tri do štiri mesece postane tudi vojaštvo docela revolucionarno, kar se godi že s tem, da se upotreb-Ijajo vojaki za dušenje revolucije. Pozneje se zvežejo tesno z revolucionarci. Ze zdaj mora vojaška sodnija soditi cele vojaške oddelke zaradi neposlušnosti pri napravljanju miru. Med garmzijskimi konjiki služi mnogo Letov. Ti se nam pridružijo, ko bo revolucija dosegla prvi uspeh. Isto se zgodi z mitralješko divizijo, kjer služi mnogo Malorusov. A danes še ne moremo računati na vojsko.«
Revolucijonarni voditelji mislijo, da tudi novo parlamentarno ministrstvo (iz članov konstitucionelno-demokratske stranke) ne bi moglo rešiti carizma. Za idejo revolucije sodijo, da je vse eno, če zboruje duma dalje, ali je razpuščena ali odgodena. Diktatura bi mogla eventuclno začasno odgoditi revolucijo, a ne za dolgo. Prepričani o svoji bodoči zmagi pripravljajo organizacijo svoje vlade že danes. V treh mesecih mislijo, da bi jim bilo mogoče urediti popolno administrativno organizacijo. Da bi revolucija bolj napredovala, priredili bodo na več krajih nemire; to zlasti zato, da demoralizirajo vojaštvo. Usoden boj nastane po njihovih mislih za kakega pol meseca. Kraj, kjer nastane upor, še ni določen. A ta upor bo znak, da je čas za vse druge upore po drugih krajih. Tako bi bilo naenkrat vse na nogah in zmešnjava tem večja.
DOGODKI NA RUSKEM.
V	Odesi so prenapolnjeni vsi hoteli. Sla-hta se boji poljedelskih nemirov in beži v mesto.
V	Galac je došlo mnogo judovskih rodbin
iz Besarabije in Južne Rusije, ker se boje, da nastanejo protijudovski izgredi. Ruska pa-robrodna družba je pričela zopet voziti med Odeso in Aleksandrijo. Stavkujoče mornarje so nadomestili z vojaki. Po ptujih pristaniščih najemajo nizozemske mornarje.
Iz Varšave poročajo, da so dobili zastrupljeno limonado in sirup, s čemer so baje nameravali nahujskati prebivalstvo proti judom.
V	Poltavi je bila ukradena podoba »Matere božje«. Judje se boje, da je to znamenje, naj bi jih začeli preganjati. Ljudstvo je razburjeno.
V	Moskvi so zaprli veliko oseb. Ponoči so preiskali stanovanja onih, o katerih so slutili, da pripadajo organizaciji, ki izvaja oborožene napade. Policija je odkrila laboratorij bomb in zalogo orožja. Sedanjega mestnega glavarja v Peterburgu generala Launitza namesti moskovski mestni glavar Reinbot. Judom ne dovolijo, da bi vstopili v službo na železnicah. V kopilovskem rudniku je ukradenih enajst funtov dinainita.
Uradnike v carjevi palači so odpustili, ker so dobili v carjevi pisarni revolucionarne spise in proklamacije, ne da bi dobili storilce. Odpustiti nameravajo še več dostojanstvenikov. Preiskavo vodi general Trepov sam. Upravne oblasti so prepovedale vsem peter-burškim tiskarnam staviti glasila demokratične ustavne stranke. Zagrozili so. da zapro vsako tiskarno, ki bi tiskala list »Duma«, ki je zato prenehal. »Perolem«, glasilo centruma gosudarstvenne dume napada generala Re-nnenkainpfa, češ da ni pošten ker je baje razpolagal z vojaškim denarjem, kakor da je njegova last. Pred bitko pri Sandepu je obiskal general Dembur-Muznizki Rennenkampfa, da preišče blagajne, ker je general Rennenkatnpf poneverjal. Na Rennenkampfovo srečo sta bitki pri Sandepu in katastrofa pri Mukdenu izbrisali sledove njegovega gospodarstva. On tudi ni podal nikakih računov, kako je upravljal denar Miščenkovega oddelka.
UPORI V RUSKI ARMADI.
V	ruski armadi ie nevarno gibanje. Pretekli teden nas je najbolj presenetila vest o uporu ruske garde in sicer o uporu bataljona, ki ie nosil doslej ponosno ime »bata-lijon Nj. Veličanstva«. Kako resen je bil upor v Preobraženskein polku, dokazuje dejstvo, da so morali iz Peterburga priti grenadiri, ulanci, strelci in cela artiljerijska brigada, da so razorožili uporni bataljon in ga spravili proč iz sedanje cesarjeve rezidence. Žalostno znamenje za monarhizem v Rusiji je, da se upirajo že oni oddelki ruske armade, ki so bili doslej najtrdnejša zaslomba carjeva.
V	soboto zvečer nam je došla brzojavka, da so knez Trubeckoj in knez Oboleusklj in adjutant Mazurov in 80 vojakov radi upora v gardi izgnani.
V	lielsiugiorsu se je uprla artiljerlja. Uporniki so ustrelili dva častnika in zaprli 11 častnikov.
V	Kronstatu ie bil včeraj aretiran neki učitelj artiljerijske šole.
Shod organizacije v Odesi je sklenil svoje zahteve poslati naravnost dumi.
V	Kazanu narašča upor; v Rostovu sta se uprla dva kazaška polka.
V	Varšavi je bila na polkovnika Mura-dowa vržena bomba. Polkovnik ie lahko ranjen.
Iz Kostrome poročajo, da se je stotnija vojakov branila streljati na stavkujoče delavce. Vojaška oblast je poslala drugo stotnijo, ki je tudi odrekla pokorščino. Tretja stotnija je med potjo svojega poveljnika odstavila.
V	Varšavi se je pričela obravnava proti 20 vojakom radi ustanovitve revolucijske organizacije. Na obtožni klopi sede trije častniki. Obtožene so tudi štiri ženske. Ena obtoženka ima pri sebi štiri mesece starega otroka. Sorodniki so obtožno klop okrasili s cvetlicami.
V	Vladikavkazu so uporni vojaki častnika Bajkovskega raztrgali na kosce, ker je ustrelil nekega vojaka.
Med vojaštvom v JcHsavetpolu in Porti je nastal upor.
Velike vojaške vaje v Rusiji so odpovedane. Orožniška straža v Krasnem selu je pomnožena.
Danes dopoldne smo dobili poročilo:
Vladikavkaška 18. vzhodno-sibirska baterija je odvedena v trdnjavo Kars. Na častniško kazino se je dvakrat ustrelilo.
Koncem meseca julija so napovedane velike vojaške vaje visljske mornarice, ki se jih udeleži tudi car Nikolaj nakar odpotuje v Darmstadt.
V	Batumu se trdnjavsko topništvo še nI udalo. Danes poteče upornikom dani rok. Zaradi pettedenske mornariške stavke počiva plovba ob Črnem morju.Po mestu more in ropajo.
MUROMCEVA IZJAVA.
Peterburg, 1. julija. Predsednik ruske gosudarstvenc dume Muronicev je izjavil, da ne more prevzeti sestave ministrstva, ker nima večine in ker je nemogoče, da se pogaja v kompromisu z ostalimi strankami.
ZAPLENJENE BOMBE IN PATRONI.
Kijev, 1. iulija. V Kijevu so zasledili tovarno bomb. Zaprli so 9 oseb. Na Štefanovi cesti so pa zaplenili v neki gostilni 1500 nabitih patronov. Gostilničarja so zaprli.
JUDOVSKO KLANJE V BJALOSTOKU.
P eter b u r g, 2. julija. Na zatožno klop prideta 2 komisarjev iu 15 policistov. Dolže jih da so trpeli in se deloma udeleževali judovskega klanja. Dumini člani napadajo vlado, ker se je udeležilo veliko policistov judovskega klanja.
POGROM KAZANSKIM JUDOM IN INTELIGENCI.
P e t e r b u r g . 2. julija. Na pogrom proti judom in inteligenci hujskajo javno v Ka-
zanu. Uradno poročajo, da je napovedan pogrom dne 26. julija pravoslavnega koledarja.
IZPREMEMBA V RUSKI VLADI.
Peterburg, 1. julija. Vsak čas pričakujejo, da odstopi (ioremykln. Upajo, da sestavijo novo vlado, v kateri bi bili ministri tudi člani dume. Liberalci so poslali k carju odppslaništvo, ki je priporočalo parlamentarno vlado. Pod predsedstvom bivšega ministra Jermolova je izjavila večina centra nezaupnico Goremykinovemu ministerstvu.
JUDOVSKI SOVRAŽNIKI PRED SODIŠČEM.
Peterburg. 1. julija. V Jalti so končali v soboto razpravo proti osebam, ki so preganjali meseca marca Jude. Obtoženih je bilo 74 oseb, oprostili so 27 obtožencev, ostali so bili obsojeni od 2 do 6 mesecev ječe. POSESTVA BIVŠEGA RUSKEGA MINIS-TERSKEGA PREDSEDNIKA SVJATOPOLK M1RSKEGA OPLENJENA.
Peterburg, 1. julija. Kmetje so ople-nili v orelski okolici posestva bivšega ruskega ministerskega predsednika Svajotopolka Mirskega. Na Mirskega posestva so odposlali kazake.
BOJI OB CRNOtiORSKO-TURŠKI MEJI.
Dne 28. m. m. so streljali turški vojaki in Arnavti iz utrdbe Pepič ua črnogorsko stražo pri Veliki Dne 29. ni. m. so zopet streljali na Črnogorce in ustrelili enega Črnogorca. Včeraj so streljali naCrnogorce iz utrdbe Cakovel. Ustreljena sta bila dva črnogorska vojaka. Črnogorskim vojakom je ukazano, da ne odgovarjajo s streli. Cetinjska vlada je uložila pri Turčiji odločen ugovor.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
»Poljska korespondenca« poroča, da želi poljsko kolo, naj zaradi velike vročine s 15. julijem t. 1. zaključijo državnozborsko zasedanje. Po najnovejših poročilih pa bo zborovala zbornica do konca julija. Med tem reši odsek predlogo o volilni preosnovi. Pričetkom septembra prično zopet zasedanja. Oktobra zborujejo delegacije v Budimpešti.
VOLILNA PREOSNOVA.
»Politika« zaradi moravskih mandatov pričakuje, da bo boj hud. Upa pa, da še sedanji državni zbor reši volilno preosnovo. Bolj ko kedaj vplivajo intenzivno na rešitev višji vplivi.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Gosposka zbornica je rešila v svoji sobotni seji začasni proračun in trgovsko politični pooblastilni zakon. Izvršili so tudi več nadomestnih volitev in izvolili enega člana v kvotno deputacijo.
OGRSKA DELEGACIJA
je odobrila v tretjem branju armadni proračun.
ANARHISTI ZASLEDUJEJO ŠPANSKO KRALJEVO DVOJICO.
Španska policija je zasledovala v Sagra-n.iskem gorovju nekega moža, ki so ga videli že večkrat v krajih, kamor namerava potovati kraljeva dvojica. Baje je francoski anarhist. Prijeli so pa v Sagranju nekega Fede-rica Aqui!afuenta, pri katerem so dobili veliko šifriranih pisem. Kralj in kraljica nista v soboto zjutraj obiskala Paulanskega samostana, kar sta nameravala.
KoroSke novice.
k Predrznost celovškega župana. V soboto jc celovški župan Neuner slovesno prisegel. V svojem govoru je pozval vlado, naj bi se na Koroškem v uradnem poslovanju usi-lil jezik, »ki na Koroškem nima pomena!« in ki hoče celo Celovcu pritisniti znak dvojezič-nosti. Celovški župan ni samo jako predrzen, ampak tudi jako neveden človek, sicer bi se spominjal, da celo njegova stranka pri volitvah v okolici agitira s slovenskimi oklici.
k V pokoj je stopil č. g. Matija N e s 1 e r, v Galiciji.
k Razpisana je župnija Galicija do 3. avgusta t. I.
k Vseh birmancev je bilo letos v krški škofiji 8398 in sicer 4183 dečkov in 4215 deklic.
k Stavkati hočejo delavci na novi progi Svetnavas-Borovlje.
k Štiridesetletnico inašništva obhajajo letos čč. gg. Bilek 1., župnik v Meiseldingu, Miil-ler Anton, stolni školastik v Celovcu, Richter Anton, dekan v Trgu, Urabl Franc, župnik v Bergli, Waldner Anton, župnik v Rcichen-felsu, in \Vappis Ferdinand, ravnatelj »Mari-janišča« in »Jožefove družbe« v Celovcu.
k Patent na blamaže ima znani vsenem-ški hujskač gimnazijski profesor dr. Angerer. Pred kratkim je govoril zopet na Zgornjem Koroškem v Knezovem, kjer je čenčal razne zgodovinske laži o buli »Unam sanetam« in druge neresnice. Nemškemu profesorju so tudi blamaže dovoljene, da le liajla.
k Silno vročino imamo zadnji čas na Koroškem. Po mrzlem in deževnem vremenu, ki je precej zadržalo rast, imamo sedaj celo v senci 27 stopinj R.
k Mašniško posvečevanje bo letos dne 19. julija. Posvečeni bodo iz četrtega leta štirje gg. bogoslovci; vsi so Nemci; iz tretjega leta bo posvečenih pet gg. bogoslovcev; Slovenci so trije iu sicer: Bcnetek Anton iz Griž pri Celju, Hafner Ulrik iz Krčanj pri Velikovcu in Tajnko Rok iz Prevalj.
k Primicije. Izmed devetih čč. gg. novo-mašnikov bodo primicirali Slovenci in sicer: Benctck Anton dne 5. avgusta v Grižali pri Celili, pridigujc č. g. Fr. Ogradi, opat v Celju; Hafner Ulrik dne 22. julija na Krčanjah; pri-
diguje č. g. J. Kindelman, župnik v Gr. Klo-štru, in Tojnko Rok dne 22. julija v Prevaljah, pridigujc č. g. Iv. Hornbock, kapelan v Pli-berku.
k Od plesa v večnost. Na sv. Petra in Pavla dan je bilo živahno in veselo življenje v Št. Petru pri Celovcu. Kuharica Ana Stanja katera je bila uslužbena pri nekem ključavničarskem mojstru v Celovcu, se ni mogla nikdar dosti naplesati in nagugati, ter se je, ako-ravno že utrujena, še vedno po plešišču vrtela ali se pa na gugalnicah gugala. Nakrat ji je postalo slabo, tako, da je morala gugalnico zapustiti, pa se je takoj zgrudila in kmalu potem je umrla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Št. Petru. Zadela jo je srčna kap.
k Znani hotel Grommer v Celovcu je prevzel g. Lorenc Penk, kateri je bil poprej nad-natakar v kolodvorskej restavraciji v (ilinski vasi.
k Trideset let cerkovnik. Cerkovnik Janez Kratzer, je 1. t. m. obhajal tridesetletnico, odkar neprenehoma službuje pri mestni farni cerkvi sv. Egida v Celovcu. Imenovani je služil tudi 12 let pri vojakih, ter se je udeležil bojev leta 1859. in 1866 na Laškem.
k Zadnja vožnja in n]e posledice. 24. maja I. L proti večeru se je peljal pl. Gutmannsthal iz Celovca s gospodično pl. Burger z avtomobilom na sprehod. Izven celovca se je gospodični pl. Burger krilo med kolesa tako zapletlo, da je bila iz avtomobila vržena ter je mrtva obležala. Zdaj je pa bil pl. Gutmannsthal radi prehitre vožnje, ker je namreč po storjeni nesreči v Celovec in nazaj na kraj nesreče prehitro vozil, obsojen na 160 kron globe in poravnavo sodnih stroškov. Da bi bil radi nesreče kaj on kriv, se mu ni moglo dokazati.
Književnost In umetnost.
* Odlikovanje. G. Jos. Prohazka, virtuos in skladatelj v Ljubljani je dobil od »Češke Akademije cesarja Franca Jožefa I., za znan-stvo, leposlovje in umetnost v Pragi« to leto razpisani umetniški popolni štipendij 400 K za svoje novo delo »Sonato za violončelo in klavir.«
Dnevne novice.
+ Slovensko katoliško izobraževalno društvo bodo v Trstu ustanovili prihodnjo nedeljo dne 8. julija. Tržaški »Novi List« prinaša na prvi strani lista navdušen poziv. Novemu prepotrebnemu društvu krepak napredek!
+ Sokoli — hrastarji. Ponosni slovanski tič sokol je včeraj najbrže tako omahoval v Šiški zaradi alkohola, da je obupno zagrabil za — hrastovo vejico. Kot darila pri streljanju so namreč dajaii od nekega nemškega puš-karja kupljena nemška znamenja s hrastovim listjem. Sokol — ali heil!
+ Konfuzna stranka — konfuzna mladina To se lahko trdi o dr. Tavčarjevi stranki. Pred nami leži oklic svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju, v katerem to društvo vabi mladino v svoj krog na ta način da ogorčeno protestira proti očitanjem, da je to nekaka družba samih ateistov, frakarjev, sabljačev in pijancev — torej jako omahljiva falanga — ter skuša ta očitanja ovreči s tem, da se bori »proti klerikalcem«, proti duhovnikom, katere uljudno imenujejo »hlapce rimskega papeža«. Seveda so med to družbo mnogi, ki so kakor svoj čas dr. Tavčar in »Narodov« Pustoslemšek od teh »hlapcev« radi sprejemali dobrote, da niso poginili lakote. Oklic kaže zopet silno omejeno obzorje »Savanov«, ki ne vidijo, kakor dr Tavčar, druzega nego »smrdljiv klerika-lizem«, ter še govore o »nevednosti našega ljudstva«. Človek se ob takih izbruhih neolikanih in nevednih mladičev mora smehljati, ako primerja krepko in vspešno izobraževalno delo naših mož širom slovenske domovine s takimi otroškimi čenčarijami. Saj danes vsaka inicjatva resnega ljudskega dela prihaja iz naših vrst. Naj ne nazivajo več svojega društva s ponosnim imenom Sava; pristnejše ime za propagiranje gnjilega liberalizma je »Gnojnica«.
+ Imenovanja na srednjih šolah. G. I.
Macher pride z učiteljišča na II. drž. gimnazijo, za prave učitelje so imenovani suplenti gg. Jožef Mazi in dr. Andrej Puschnigg na ljubljanski realki, dr. Ivan Šlebinger za drž. gimnazijo v Novem Mestu.
X Imenovanja na c. kr. drž. železnici. G. asistentu Fran Zemlja in Rihard Negove-tič, prometna uradnika na tukajšnjem državnem kolodvoru, sta pomaknjena iz 10. v 9. či-novni razred in imenovana adjunktom, oba izvan redno.
+ Slovesna otvoritev železniške proge Trst-Gorica je definitivno določena na 17. t. m.
+ Gospodarska bodočnost Hrvaške. Pod
tem naslovom piše »Obzor« med drugim sledeče: »Ne koristi dandanes samo govoriti, ampak treba je na vso moč delati za dosego realnih uspehov, med katerimi igra eno najvažnejših gospodarskih ulog kreacija posebnega državnega železniškega ravnateljstva za vse
hrvaško-slavonske proge v Zagrebu. No s tem
ni vse doseženo. Treba se je odločno poganjati za daljše železniške zveze. Tako so n. pr. zveze z Bosno neobhodno potrebne. V prvi vrsti je treba zgraditi progo Hanjaluka-Jajce, potem liško-dalmatinsko železnico, ki naj bi spajala Dalmacijo in celo Pritnorje s Hrvaško. Nadalje je potrebna železniška zveza z Štajersko preko Krapine in s Kranjsko preko Metlike. Vse to je treba, da je konštantno na listini naših prometnih zahtev, za katere se bomo tako dolgo potegovali, da jih dosežemo.
+ Klofač in dr. Šusteršič o frančiškanih. Kakor smo že poročali, se je Klofač nekaj obregnil ob bosenske frančiškane in ga je dr. Šusteršič zavrnil, da so frančiškani pravzaprav še najbolje, kar ima Avstrija v Bosni. »Cech« pripominja k temu: »Klofaču je najma-nie ležeče na interesih Avstrije na Balkanu, odkod izvirajo njegove zbadljive besede proti zaslužnim pionirjem Avstrije? Morda je v tem tudi troha osebnega maščevanja, ki izvira še iz tistega časa, ko je pan Klofač nosil še — redovno haljo duhovnih sinov sv. Frančiška. — O, pane Klofač — torej tudi vi ste že jecli iz klerikalne sklede? Podajte si roke, vsi največji gromovniki »klerikalizma«!
Kava »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da je od 1. julija t. I. naprej edina založnica kavinih Izdelkov v korist naše družbe le tvrdka »Ivan Perdan v Ljubljani.« Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu. FJostala pa je ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove »družbine kave« je umetniška in ob enem poučna. Na nje ovitkih vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Velikovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej le io novo družbino kavo. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Mi voda v Ljubljani.
Železniški uradniki. — Uradniki sekcije za vzdrževanje nove proge so imenovani trije Nemci, en Ceh!
—	Dvorazrednica na Škofeljci. V veliko nevoljo davkoplačevalcev je V. Ogorelc na lastno pest izposloval od vlade kotnisijonelni ogled za zidanje in ustanovitev nove šole. Vlada je poslala komisijo 28. junija — sredi košnje — ko je kmetu vsaka ura draga. Klitib temu pa se je zavedno ljudstvo odtrgalo od dela ter ogorčeno protestiralo proti vladno-Ogorelčevi nameri. Zbrani so bili, četudi jih vlada ni upala vabiti, domala vsi posestniki obširne laniške soseske, ter glasno povedali vladi, da ne rabijo nove šole. ki naj bo od stare komaj tri kilometre oddaljena. Ogorelcu so pa celo najožji prijatelji povedali, naj drugič nikar ne nastopa v njihovem imenu, če se hoče ubraniti dolgega nosu. Slavna vlada naj si vendar že enkrat zapomni, da glas enega samega liberalca ni ljudski glas.
Ognjegasci za parado. Stara resnica je, da so goriški ognjegasci na svojem mestu le v paradi; zlasti še, odkar imajo uniforme, prikrojene po uzorcu laške artiljerije. V soboto je gorelo v Gorici v ulici Morelli pri Zu-thioniju. Pol Gorice se je zbralo pred gori ščem. — o ognjegascih ne duha ne sluha. Do godil se je kričeč slučaj, da je plamen žc podrl streho in švigal v zrak, velika nevarnost je bila za celo sosesko. Prebivalci so upili, matere jokale, vse je bilo zbegano, ali ognjegas-cev od nikoder! In v ulici Morelli 50 korakov proč od prostorov, kjer je nastanjeno ognjc-gasno društvo, kjer je ognjegasna straža; 50 korakov proč so počivali v miru vozovi og-njegasnega društva, na kraju nesreče pa je gorelo in pretilo žc sosedom. Ko so se slednjič privlekli ognjegasci, je voda iz cevi drla na dvorišče ne pa na ogenj. Dr. Pontoni, ki ima v bližini svoj hlev, je konstatiral vpričo mestnih državnih redarjev da ena cev na sedmih mestih pušča vodo, ki je švignila v debelih curkih na vse strani, na ogenj pa so padale redke kapljice. Niti zračne lestve niso imeli, ampak spuščali so vodo v luknjice ob strehi, kakor bi streljali od daleč. Tako je ogenj lahko hitro uničil streho, ki je padala v notranjost, in le tako se je mogel zgoditi nečuven škandal za Gorico, da je pogorelo poslopje sredi mesta 150 korakov od prostorov gasilnega društva, Povsodi drugodi^ bi bili pogasili v najkrajše mogočem času. Škode je 15.000 K.
—	Vihar okolu Domžal. Iz Domžal se nam piše z dne .30. junija: Danes okoli 11. ure dopoldne je prišla nevihta s hudim nalivom, malo pomešanim z drobno točo. Vihar je bil tako silovit, da je pri več hišah razdrl streho, v Studi je podrl več kozolcev, v Jaršah je na koledvoru sprožil dva vozova, katera sta v divjem diru drvila proti Domžalam. Na prelazu je vozil hlapec gospoda Gregorca iz Mengša z enim konjem, kar vozova z veliko silo vržeta hlapca v stran in mu podplate od črevljev odtrgata. Nezavestnega so dobili ljudje ležati ob cesti; konj, kateri je bil vpre-žen v voz, je bil takoj mrtev. S tem sta bila pa tudi železniška vozova ustavljena, da nista dirjala naprej. Prvo zdravniško pomoč je dal hlapcu gospod dr. Pintar iz Kamnika. Gospod Gregorc ima tudi precejšnjo škodo. Žito je vihar hudo vrgel. Škoda je znatna.
Strela v zvoniku. V noči od 29. na 30. junija je strela udarila v zvonik župne cerkve v Sv. Križu pri Kostanjevici ter ga silno poškodovala. Bil je že prej vsled raznih večjih in manjših potresnih sunkov zadnjega leta zelo razkopan. Strela ga je razdejala tako, da ga bo skoro gotovo treba do ta! podreti.
—	Samoutnorl v Trstu. V Trstu se je zastrupila 80letna gospa Santa Fabbro. V tesnem stanovanju v ulici Lazzaretto Vecchio se je pa zadušil z ogljikom 501etni Josip Pel-legrini, ki je živel ločen od svoje žene in je trpel na neozdravljivi bolezni.
—	Trije slučaji solnčnarice so se že zdaj pripetili v Trstu. Oboleli so finančni stražnik Vincenc Fuchs, ki je v hudi vročini imel deset ur inšpekcijo, voznik Miha Mungar, ker je dolgo spal na solncu in naposled neki Schvveiger, ki je šel zaradi zdravja na solnč-no kopelj. Stvar je imela nasproten uspeh.
Reški guverner in hrvaška trobojnica. O dohodu novega guvernerja na Reko poročajo: Na parobrodu »Patra« je vihrala hrvaška trobojnica. A ko je stopil nanj guverner, da se odpelje na izlet v Haker, so hrvaško zastavo takoj odstranili in pustili na parobrodu samo mažarsko. To je znak, da Mažari nimajo samo Reke za mažarsko, ampak tudi ostalo hrvaško primorje. Tako se godi v dobi hrvaško mažarskega pobratitnstva.
—	Posestniki onih krajev, koder se bodo letos vršile poletne vojaške vaje, se opozarjajo, da naj poravnavo poljske ali gozdne škode po izvršeni vojaški vaji takoj zahtevajo pri dotičnem častniku, kateri večinoma po vsakej vaji s kakim jezdecem, opremljenem z belo zastavo, pohojene dele parcel obhodi in pregleduje Na poznejše pritožbe in odškodninsl zahteve se vojaška oblast le malo ozira, krezreti se ne sinejo oklici občinskih uradov, kateri napovedo dan in kraj cenitve škode, kakor tudi sestavo ce-nilne komisije. K cenitvi naj vsak prizadeti gospodar osebno pride, da lahko tudi sam storjeno škodo ceni oziroma se podcenitve obvaruje.
Turlstovsko hišo v Bistrici pri Kamniku je vzel v najem neki Jerinšek iz Stranj. Želimo, da bi novi najemnik (prejšnji je bil Uršič) prav dobro stregel izletnikom in turistom.
—	Tirjati je prišel hrance Arh, delavec na Savi, kovača Viktorja Plahulo za neko mezdo. Ko mu je pa ta rekel v kovačiji naj malo počaka, je to Arha tako vjezilo, da £a je klofnil in na tla vrgel. Pri tem je Plahuta priletel ob kamnitno podlago nakovala in si zlomil rebro. Arh bo zato jezo sedel pol leta v ječi.
—	Zupan občine Podgrad v Istri v sodni preiskavi zaradi goljufije in poneverjenja. —
Proti županu podgrajske občine, Ivanu Dc-kleve, se je uvedla niinole dni sodna preiskava zaradi goljufije in poneverjenja. Ko je prišel te dni popoblaščenec okr. glavarstva v Podgrad, da bi prevzel županstvene posle ni našel tam niti župana niti občinskega tajnika.
Istrsko planinsko društvo. — V Pa-zinu ustanove podružnico slovenskega planinskega društva. Prvi občni zbor bo dne 8. julija na Učki.
—	Velika povodenj je bila v soboto v trnovski dolini. Voda je odnesla veliko množino sena. Škoda je velika.
Iz tržaške bolnice se je vrgel na cesto 33Ietni zidar J. Fabian iz Št. Danijela na Krasu in se ubil.
Premeinba posesti. Na javni dražbi je kupila hišo tvrdke R. & F. Rooss v Kranju gdč. Marija Rooss. učiteljica v Kranju za 50.050 K.
Zaročila se je gdč. Anica Mayr, hčerka pivovarnarja v Kranju s g. M. Pernušem, c. kr. sodnim pristavom v Litiji.
Človeško okostje so našli pastirji. Pišejo iz Podbrda: Človeško okostje so našli pastirje pred nekoliko dnevi pod Kovblo (to je pri Črni prsti) v pečinah. Kakor se razvidi na kosteh, je moral biti ponesrečenec močne postave. Okostje jc prinesel seboj v nižavo plaz. Ko se je naznanilo to orožnikom, so šli pre-iskavat kraj in našli boli visoko v pečeh še več stvari. Eno nogo so našli še v čevlju in v hlačnici. Sodi se, da jc to okostje nekega mladeniča iz Nemškega Ruta, katerega so stairši pozvali lani spomladi, naj pride domov. Ta mladenič ki je bil v delu na Koroškem, jc res poslal domov svoj kovčeg in druge reči, ali kljub vsemu iskanju in poizvedovanju ga ni bilo mogoče najti. Sum povečuje zlasti ta okolnost, da je izginil isti lansko leto spomladi ter se stanje okostja s tem ujema. Revež je gotovo hotel iti po bližnji poti skozi pečevje, pa se mu je spodrsnilo, in se je ubil.
—	Veliki vihar preteklo soboto je v Ga-meljnah podrl mnogim posestnikom veliko število kozolcev.
—	Promocija. Prihodnji petek bo na dunajskem vseučilišču pronioviran za doktorja modroslovja g. Rudolf Mole.
—	Vabilo h koncertu, katerega pri-rede koprski učiteljiščniki v Gorici dne 8. julija 1906 v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu" v korist učiteljskemu konviktu. Pri koncertu in plesu igrajo učiteljiščniki. Vstopnina h koncertu je 60 vin., za dijake 30 vin., za družine do 4 oseb 2 K. Blagajna se otvori ob 8. uri zvečer. Začetek točno ob 9. uri. Ker je čisti dobiček namenjen učiteljskemu konviktu v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabijo koprski učiteljiščniki.
Ljubljanske novice.
Ij Nečuvena brezobzirnost od strani ljubljanskega magistrata smo opazovali v četrtek zvečer. Mestni poinctači so pometali v zvečer nepoškropljeno sv. Petra cesto, da se je visoko v odprta okna dvigal prah. Občinstvo je iz oken ogorčeno upilo na pome-tače, ki so pa mirno dvigali oblake prahu.
En pometač je odkrito povedal: »Ne morem drugače, poškropiti nam ne puste I" Tako se v Ljubljani pometa po ulicah; občinstvo, ki radi vročine zvečer odpira okna, da bi se stanovanja ohladila, dobi v sobo skladov^ce prahu. Vlečke magistrat prepoveduje, pometa se pa na način, ki ni običajen v najzane-marnejši vasi. Tu se zopet kaže magistratna dvojna glava. Tudi drugod po Ljubljani ni nič boljše. In to naj bi bilo »moderno", »vzorno", »napredno" gospodarstvo". Po-metači, pojdite enkrat pred banka »Slavijo", pod okna županova tako pometati! Ali nima mestni fizik nič besede? Kje je mestni zdravstveni svet ? Zdi se nam tudi popolnoma napačno, da se škropi po nekaterih ulicah v največji vročini. Škropi se zvečer in zjutraj, da se ohlade ceste, ko gre občinstvo na sprehod. — Na Opekarski cesti se nikdar ne škropi. Izgovarjajo se, da so preveč oddaljeni hidranti. Otuiotni prebivalci morajo vsled tega piti pravo mlaktižo, vrhu tega jim pa še magistrat grozi, da jim napravi vodošte-vec, Pri malem hočejo hraniti, pri velikem pa ne. V Malih čolnarskih ulicah je že dalj časa počena cev, a nikdo se ne zmeni, da bi jo popravili, dasi je to osobju pri vodovodu dobro znano.
Ij Še enkrat Kustočrra slavnost. Piše se nam: V »Tagespošti« nekdo dogodke pri Ku-stočni slavnosti zavija, češ, da so si bili bojevniki iz 1. 1866 in veteransko društvo sovražni. Dotičnik je vojaško oblast popolnoma napačno informiral ter naj se v bodoče varuje takih in-trigantskih »informacij«. Bojevniki iz I. 1866 so pri seji v »Mestnem Domu« poveljnika veteranskega društva M i h a 1 i č a prosili, naj veteransko društvo preloži svojo mašo na čas, ki bo pristopen vsem, ki se tudi z dežele hočejo slavnosti udeležiti. G. Mihalič je obljubil, da se bo o tem posvetoval z odborom veteranskega društva, odgovora pa zaslužni bojevniki od g. Mihaliča niso bili vredni. Ali je g. Mihalič sploh kaj o tem sporočil odboru veteranskega društva in če ni, ali naj bo ljubljansko veteransko društvo radi svojega netaktnega poveljnika po celi deželi razkričano kot tako, ki je junakom iz 1. 1866 pokvarilo slavnost? Mi zahtevamo odgovor od veteranskega društva tembolj, ker smo prepričani, da je tudi pri nelepi igri z vojaškim poveljni-štvom v ozadju g. Mihalič. O kakih »sovražnih strankah« pri kustočni slavn. se ne more niti govoriti, zato bi bila pa presveta dolžnost vojaške oblasti dati vojaško godbo zaslužnim bojevnikom iz 1. 1866, ne pa poslušati v vojskah sploh nič zaslužnega g. M i h a I ič a.
Končno opomnimo še. da je jako značilno, ako se v graških vsenemških »Deutsche Stim-men« razlagajo taki vzroki, zakaj vojaška oblast ni dala bojevnikom vojaške godbe. Čudno, da patrijotje pri »Deutsche Stimmen« tako vedo za vzroke vojaške oblasti in da je proti-avstrijski list graških Nemcev z nastopom vojaške oblasti zadovoljen. Naravnost bedasta pa je trditev »Deutsche Stimmen«, da vojaška oblast ni dala godbe radi tega, ker bojevniki ne tvorijo društva. Torej možje iz raznih stanov, bi si morali najprej ustanoviti društvo, predno bi smeli proslavljati svojo zmago in kazati svojo patrijotično zavest. Take neumne trditve morda lahko prebavlja graška pamet — ljubljanska pa ne. Za odpovedjo jc tičalo vse nekaj druzega in to je treba tako prijeti, da se kaj takega nikdar več ne prigodi.
Ij Na oklicih jc bil včeraj faktor »Katol. tiskarne g. Karol Ceč z gospo Hildo vdovo Š c b e r iz Postojne. Iskreno čestitamo!
Ij Razmere v restavraciji na južnem kolodvoru. V ponedeljek zjutraj je petero gorenjskih »Sokolov« in nekaj koroških gostov prišlo v restavracijo na južni kolodvor, da tamkaj počakajo gorenjski vlak. Na slovenske naročbe od strani teh gostov ni ondotni natakar hotel reagirati in ko ga je neki gospod pozval, naj nikar ne provocira, se je natakar nad njimi zadri: Z n a m slovensko prav dobro govoriti, pa nočem! Družba je na to vstala, ter odšla v hotel južni kolodvor. Tudi drugim se je še nekaj sličnega primerilo. Do zdaj smo potrpeli, odslej pa ne bomo več.
li Občinski svet ima jutri večer sejo. Na dnevnem redu je tudi določitev prostora za cesarjev spomenik.
Ij Velik kres na čast sv. Cirilu in Metodu hode gorel v sredo zvečer 4. t. m. na posestvu Frana Anžiča v Hradeckega vasi, nasproti mestne klavnice. Gospodje pevci dobrodošli!
Ij Konj v gostilni. 1'red praznikom sv. Petra in Pavla sta zapazila dva policijska stražnika na Poljanski ccsti nekega jezdeca, ki jc prihajal iz nekega dvorišča. Misleča, da jc konjski tat, sta pristopila bližje in spoznala, da jc jezdec sin konjevega lastnika. Ta jim jc rekel, da konja ščiplje in da ga bode po Poljanah nekoliko pojašil. Ko pa je prišel okoli polnoči stražnik napovedovat v neko gostilno policijsko uro, je našel na sredi gostilne gosta
konja. Prejšnji jezdec jc konja nalival s pivom, gostilničar mu je pa stregel. Ko se je stražnik informoval, kaj bi utegnilo to biti, mu jc jezdec povedal, da je drugi dan gostilničarjev god in da sta mu prišla s konjem čestitat. Konj je imel baje drugi dan grozovitega »mačka«.
Ij Panorama - Kosmorama. Prav bogat vspored obsega tatedenska serija v p a n o r a-m i - k o s in or a m i pod »Narodno kavarno«. Vsa zanimivejša mesta in večje kraje ob istrski morski obali ter sosednem otočju vidimo; kakorsmo se uverili.jih jc res vredno ogledati. Lega obmorskih krajev jc vsepovsod lepa, a tudi ustvarjena kot naravna trdnjava. Poglejmo samo našo najboljšo obmorsko trdnjavo Pulj, ki jc razstavljen v več slikah. Tam vidimo na voini ladiii »Kronprinc Rudolf« velikanski top. V Pulju je še videti dobro ohra-
njeno rimsko areno ter rimske kamnolome. — Polen mnogih mest kot n. pr. Koper, kjer se nam kaže pridobivanje morske soli, vidimo še: Piran, Poreč, Mbo',0, Lošinj, Cres, Krk, Cr-kvMice, Senj, Novi, — pred vsem pa svetov-nožftano zdravilišče in letovišče Opatijo in nekdaj hrvatsko, a sedaj mažarsko trgovsko in pristaniško mesto Reko. — Prihodnji teden K r k o 11 o š i.
Ij Bivši železniški uradnik bo pel novo mašo. One 29. t. m. bo ob 9. uri pel v tukajšnji frančiškanski cerkvi preč. gosp. pater Maria-filius H o I e č e k novo mašo, bivši pristav na tukajšnjem južnem kolodvoru.
Ij Društvo „Naša zveza". Predsednik tega društva in obč. svetovalec Iv. K e j ž a r ne gre rad iz Ljubljane; zato je nahrulil odbor, da bi z neko resolucijo uplival na direkcijo južne železnice, da naj ga še tukaj pusti v službovanji. Ta resolucija se je neki že sestavila in se odpošlje na imenovano mesto. Seveda, da uspeha ne bo imela nobenega. Sploh pa „Naša zveza" toliko časa ne bo napredovala, dokler bo imela za predsednika Kejžarja. Resni uradniki se ga sedaj ogibljejo, ker ne marajo imeti za predsednika tako odličnega moža kot je Kejžar.
Ij Velika ljudska veselica slovenskega trg. društva »Merkur« v prid zaklada za »Trg. dom« se vrši na lepo in zelo okusno okrašenem vrtu »Narodnega Doma« dne 8. julija po sledečem vsporedu: 1. Petje; 2. Godba; J. Ples s sodelovanjem šramel-kvarteta; 4. srečolov; paviljoni za pivo, vino, šampanjec, jestvine in kavarno. — Kakor je videti, nam že izbran v spored jasno dokazuje, da se je veselični odbor potrudil sestaviti vabljiv, raznovrsten program.
Ij S kolesom je na tla podrl v sredo dopoldne v Šelenburgovih ulicah neki kolesar Marijo Peričevo in jo na obeh rokah telesno poškodoval.
Ij Razpisana je služba učiteljice na mestni dekliški osemrazrednici.
li Trganje lipovega cvetja prepovedano. Sedaj, ko so lipe v najlepšem cvetju, porabljajo mladi in stari to lepo priliko in polijo cvetje v zdravstvene namene. Polijo pa ne samo cvetja, ampak tudi perje in polomijo mnogo vej in s tem drevesa pokvarijo. Ker so lipe last mestne občine in pod varstvom postave, je trganje cvetja po S 56 cestno policijskega reda prepovedano.
Razne stvar!.
Naš cesar je danes z Dunaja odpotoval v lil. kjer ostane do jeseni, nakar se udeleži velikih vojaških vaj v Sleziji.
Velika železniška nesreča. Ekspresni vlak med Londonom in Southauptomom je za-vozil v tovorni vlak. Življenje je izgubilo 23 oseb. Lokomotiva in več vozov je padlo preko nasipa in se popolnoma razbilo.
Novo zdravilo proti jetiki. Profesor Bering v Berolinu je sestavil novo zdravilo proti jetiki ter dal zdravilu ime »Tolase«. Behring pravi,pravi, da bo še jeseni lahko priporočil ljudem to zdravilo za zdravljenje.
Samoumor v dunajski rotovški kleti. V dunajski rotovški kleti se je ustrelil finančni paznik Glavao.
Strela med vojaki. Iz Berolina smo v soboto zvečer dobili brzojavko: Strela je na vojaškem strelišču ubila kanonirja Hofferja, štiri kanonirje je ohromila, stotnik Rothenhan je lahko ranjen, šest konj je skočilo v močvirje, kjer so utonili.
»Bosansko vzhodno železnico« otvorijo dne 4. julija, in ne L, kakor so nameravali prvotno.
Žena in sin sta ga umorila. V Kapolnaru na Ogrskem je umorila kmetica Ana Benedek v sporazumu s svojim sinom Štefanom spečega soproga, da bi se tako polastila njegovega imetja. Ustrelila je nanj devetkrat s samokresom. Oba so zaprli.
Veliko neurje na Ogrskem; pet oseb utonilo. Iz Loveteja v udvarhclyeški okolici je bila 28. t. m. ob i. uri popoldne velika ne-
vihta. V neki koči ob liomorskem baiarju je iskal zavetja mesar Sorba z ženo in štirimi otroci in devet drugih oseb. A hudournik je odnesel kočo v bajer. Orožniki so prihiteli na pomoč. Posrečilo se jim je, da so rešili devet oseb, a ostalih pet je utonilo.
Velike premogovne žile so zasledili na Tirolskem v občini Steeg ob Lechbniškem gozdu. V globočini dveh metrov so že zadeli na veliko zalogo dobrega črnega premoga.
iz slovanskega sveta.
si Potovanje šefa ruskega generalnega štaba na Dunaj. Zdaj je gotovo, da pride šef ruskega generalnega štaba Palycin meseca septembra na avstrijske vojaške vaje v Šle-ziji. Pri tej priliki se bo predstavil avstrijskemu cesarju in čestital osebno k slavlju grofa Becka. Tudi ruski vojaški ataše na Dunaju se udeleži omenjenih vaj.
si O Karolu Havličku Borovskem predavajo zdaj jako mnogo na Češkem ob priliki njegovega jubileja. Liberalci izkušajo seveda tega prepožrtvovalnega rodoljuba izkoriščati zase. Zanimivo je bilo predavanje urednika »Cecha« gospoda Myoliča v Pragi, ki je dokazoval, da nimajo sedanji češki svo-bodomiselci s Havličkovim programom nič skupnega. Mavliček je bil veren mož z globokimi moralnimi načeli, ki se je žrtvoval za ljudstvo in stoji torej mnogo višje, nego sedanji tudi-narodnjaki, katerih najvišji ideal je. da postanejo ministri.
si Preganjanje katoliškega tiska. Uredništvo »Cecha« ima zdaj na vratu lepo vrsto tožba. Myolioce pride pred porotnike v Taboru, ker je baje razžalil jude in dinastijo na shodih, odgovorni urednik »Cecha« pa bo sojen v Pragi, ker je baje razžalil socialne demokrate. Kako so tankočutni proti katoliškim listom, ki pišejo vendar zmerno in obzirno! Socialni demokratje in liberalci pa brez kazni psujejo in zabavljajo.
si Srbski dijaki vinogradsk? šole v Vu-kovu potujejo v spremstvu profesorjev v svr-ho proučavanja po Ogrskem.
si Rokodelec zapustil svoje premoženje srbski šoli. Prodajalec in izdelovalec opank v Vrčkem, Ivan Zajič, je zapustil ves svoj imetek, ki znaša 20.000 kron, srbski šoli.
VOJNO STRAŠILO NA ANOLEŠKEM.
Neki častnik angleškega generalnega štaba je priobčil zanimivo knjigo z napisom: »Mene Tekel, Upharsin«, v kateri hoče Angleže opozoriti na nevarnost, ki jim preti od Nemčije. V ta namen si je izmislil cel roman. V noči dne 31. maja 1908 napadejo nemške torpedovke in nemški rušilci torpedovk nenadoma v Portsmouthu zbrano angleško bro-dovje, ne da napove Nemčija prej vojsko. Večina nemških ladij je sicer uničena, a tudi tri četrtine najboljših angleških ladij. Nato izkrcajo Nemci 250.000 mož brez topov in brez konj. Polovica nemških vojakov ima pa bici-kljc in častniki se polaste angleških konj. Tudi prežive se na račun angleškega prebivalstva. Nemci porazijo angleške čete, ki obstoje večinoma iz neizurjene milice. Pred Londonom se pojavijo Nemci, ki zažgejo del mesta, vjamejo 500 Angležev kot poroke in jih odpošljejo s 60.000 jetniki na Nemško. Angleži so prisiljeni, da sklenejo mir in plačajo 500 miljonov funtov štcrlingov vojne odškodnine do avgusta. Nato napadejo Nemci tudi Francosko in pri tem kršijo tudi nevtraliteto Belgije. Mesca novembra premagajo Francoze. Ko sklenejo mir razdele Belgijo med Nemčijo in Francosko. In I. 1910 napadejo Nemci Avstrijo. Tako sodi o bodočnosti angleški štabni častnik. Samo čudno, da je pozabil Nizozemske, po kateri se Nemcem že tudi cede sline.
IN JAZ BOM Z VAMI.
Izgnani francoski redovniki so pričeli v gostoljubnih deželah, kjer cenijo njihovo požrtvovalno delavnost, svojo blagonosno misijo. Dominikanci so ustanovili v Jeruzalemu biblijsko akademijo, kapucini, ki so se zatekli v starodavno Lovanjo, ondi nadaljujejo svoje svetovnoznane zgodovinske študije, soles-
meški benediktinci, katere je sprejela svobodoljubna Angleška na lepem otoku Wight, so ustanovili šolo za srednjeveško glasbo in objavljajo svoja poučevanja v reviji: »La Paleo-graphie muslcale«. Redovniki v Fasborghu izdajajo delo o koncilih in veliko delo o starokr-ščanski umetnosti in arheologiji. Benediktinci, ki so jih izgnali iz Liguža, so se naselili v an-gležkem Mevetognu in ondi izdajajo obširno zgodovino francoskih samostanov, francoski jezuitje pa so se zatekli v angleško Indijo in v pogansko Kitajsko, kjer vodijo šole. V zvezdama!! na Zika\veyu in Madagaskaru nadaljujejo svoje svetovnoznane astronomske študije. Zares: »In jaz bom z vami do konca vekov!«
Telefonska In brzojavna poročila.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
D u n al, 2. julija. V današnji seji sta delegata grof Schonhorn in dr. Susteršlč pobijala Steinove napade na dinastijo. Dokazala sta, da je gibanje »Proč od Rima«, tudi gibanje »Proč od Avstrije«. Vojni minister Pittreich je protestiral proti izvajanju onih govornikov, ki so trdili, da skupnost armade več ne obstoji.
KOERBER SE MOČE DUELIRATI.
Dunaj, 2. julija. Korber je pozval barona Morseyja na dvoboj ker je Morzey izrekel žaljive besede o Korberjevem privatnem življenju. Morsey je podal častno izjavo.
OBRAVNAVA PROTI MORILKAMA ZELLER.
L j u b n o, 2. julija. Danes se je pričela obravnava proti morilkama Zeller. Po pre-čitanju obtožnice sta izjavili obtoženki, da nista krivi. Nato je sledil odmor do 3. ure popoldne.
UMOR IN POIZKUŠENI SAMOUMOR.
Solno grad, 2. julija. Gostilničarko k »Zvonu« Cecilijo Ansinger je umoril gorski voditelj Lainbrecht, ki je nato tudi sebe smr-ntonevarno ranil.
VOLITEV V SRBIJI.
B e I g r a d , 2. julija. Pri ožjih volitvah je bilo izvoljenih 5 starih radikalcev, 2 napred-njaka in 2 nacionalca. Volitve so s tem dovršene. Skupščina ima 90 starih, 48 mladih radikalcev, 16 nacionalcev, naprednjakov in enega socialista.
SOCIALNI DEMOKRATJE V MILANU PORAŽENI.
M i I a n , 2. julija. Pri včerajšnjih volitvah je zmagala konservativna lista s 3000 glasovi nad soc. demokrati.
11 "oncipijenta *
i S 6 e — nastop, plača pO dogovoru — 1451 3-3
i< dr.V. Schweitzer *
v Ljubljani.	^
Preklic.
Jaz podpisani Franc Sitar, posestnik v Stožicah št. 7 pri Ljubljani, obžalujem vse žaljive besede, katere sem govoril dne 4. maja 1906 proti Janezu Bizjaku, posestniku v Stožicah št. 18 pri Ljubljani, ter sem mu hvaležen, da mi je odpustil.
Ljubljana, 26. junija 1906.
Franc Sitar.
1473 1-1
Franc Tome
wr
Ljubljana, Streliške ulice št. 10
se priporoča v obila naročila, zagotavljajoč naj-soiidnejšc delo. 1465 1—1
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda
pritlična Hiša
s 4 stanovanji in vrtom v Zalokarjevih ulicah it. 8 v Vodmatu, Ljubljana. HiJa je še davka prosta. Več se uvč ravnotam. 1469 3 — 1
Mate Bukovčan
brivski mojster Ljubljana, Kopitarjeve ulice
se priporoča slavnemu občinstvu v obilni obisk.	1467 i—i
D* Demeter vitez Bleiweis -Trsteniški
strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni * nosu
in vratu	1472 1—1
se je 1»«»r■» • < in orAftnivn
v Cigaletovih ulicah 7 (tik sodnijske palače)
odi 3. <1 ** d. i»r«* |>f) !»«»<«■

Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000
svojo zemljiško posest no FrlsKoucu
mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto
k
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. . =i458 10-2	PIVOVARNA AUERa
pnrcelirali s
>391 170
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja vm vrata rent, ustavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000 - Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava In ekskomptoje	Daje predujme na vrednoitne papirje,
iiirebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj* aretke proti kuraal capale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
MS" Sakonpt In Inkuaso menU. >lt	M Borna uroilli, lev
Podruinion v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižic« proti ugodnim obrestim. Vloioni denar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Zltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Liublianl.
Priloga 148. štev. »Slovenca14 dne 2. julija I9P6.
ŠtoJerske nouice.
š Odbor »Slovenskega društva v Mariboru je sklenil v seji z dne .Iti. junija t. I. zahtevati z ozironi na skrajno žalostni uspeh glede določitve števila poslancev in glede razdelitve volilnih okrajev na Štajerskem, in na preteče sklepovanje glede Koroške, da slovenski zastopniki v volilnem odseku, osobito njega predsednik, prično z odločno obstruk-cijo, dokler se ne zagotovi drugi slovenski mandat na Koroškem, sedmi slovenski mandat na Štajerskem in na vsak način rekonstrukcija Gautscheve predloge glede občin v radgonskem, emureškem in arveršketn okraju.
š Brez komentarja objavljamo sledeči dopis, došel nam v imenu duhovnikov celjskega okrožja: Duhovniki celjskega okrožja so si dali besedo, da ne podpirajo več »Domovine« radi njenega sramotnega nastopa pri zadnji volitvi. Ce jo kdo ima še naročeno, jo bo ob koncu polletja vrnil. Ne objavili bi tega, ko bi se »Domovina« ne bahala, da velika večina štaj. duhovščine ne soglašuje s »Slovencem«, potemtakem soglašuje z »Domovino«. Moški skl^p onih, ki imajo celjske liberalce vsak dan pred očmi, govori nasprotno. Vsi citati sv. pisma ne morejo koristiti nepoštenosti, ki jo je uganjala »Domovina« s svojim Rebekom. Rajši odkrite nasprotnike, kakor take potuhnjene prijatelje. Res je, da par starih celjskih prvakov želi biti v slogi z duhovščino, a ti nimajo ne moči ne volje, da bi brzdali svoje mlade prijatelje, ki so polni strupenega gnjeva proti črni suknji. Le stopi v »Narodni dom«, pa se boš prepričal, kako te bodo recimo začudeno gledali. Ti mladi radikalci, brez vodstva samim sebi prepuščeni, spletkarijo na vse strani. Da bi Koroščevo izvolitev preprečili, so ponudili po vrsti t r e m ž u p n i k o 111 kandidaturo. A ti so takoj sprevideli, kam pes taco moli in so hipno odklonili. Posrečilo se jim je pa žal omrežiti vojniškega političnega kratkovidneža. Na prstih ene roke bi sedaj po volitvah prešteli tiste duhovnike, ki bi še marali za tako značajno »Domovino«. Ker izgubiva ta list vedno več tal med našim ljudstvom, ki uvideva, da je »Domovina« le za liberalne učitelje in trgovce, govori že v par številkah o nekem preobratu. Kakor se čuje, hočejo mladi inteligenti, da bi brez okov poli-tikovali, ustanovili nov list, pisan v tnaniri »Slovenskega Naroda«. Dobro, mi smo pri-pripravljeni na tnalo izdajo »Narodovih nečednosti«, Mi se nismo izneverili staremu slov. geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Izneverili so se mu oni, ki ustanavljajo list, ki se hoče v »farški gonji« kosati z lepim »Štajercem«. Z nastopom novega lista bo šla že počena štajerska sloga v franže, ločitev bo formalno izvršena. Nas ni strah! Številke govore: I9.000 krščanskih mož proti 2000 liberalcev! Novo ustanovljena »Zveza lavantinskih dušnih pastirjev«, ki ima med drugim namen, ze-dinjati duhovnike v političnem delovanju, naj nam vstvari politično organizacijo in potem veselo v boj, ki je boljši od gnjilega miru!
š K volitvi četrte knrije Celje-Brežice. —
(josp. Jakob Pukl, posestnik v Maria En-zersdorfu pri Dunaju in v Sečah pri Konjicah, ki se je oglasil kot kandidat -1. kurije Brežice-Celje, razpošilja nastopni dopis volilcem imenovanih volinih okrajev: Rojaki! Volitev pov slanca 4. skupine Celje-Brežice v državni zbor je razpisana za 17. julija 1906. Imenovanje kandidata za to skupino vršilo se bode dne 5. julija t. I. v »Narodnem domu« v Celju. Za-upni možje te skupine, ki predstavlja kmečki stari' bodo gotovo vestno sodili, kateri kandidat bode najbolje zastopal kmečke koristi in težnje v državnem zboru na Dunaju. Saj vsak stanskrbi, da ima v osrednjem parlamentu na Dunaju moža, iz svojega rodu, moža, ki je popolnoma neodvisen, katerega preteklost daje poroštvo, da bode težko nalogo, vestno iu odločno zastopati v državnem zboru za državo toli važni kmečki stan, rad z vso vnemo in požrtvovalnostjo izpolnjeval. Od več strani sem bil opozorjen, da kandidiram za to skupino. Po resnem prevdarku in posvetovanju sem se odločil oglasiti svojo kandidaturo. Za slučaj, da me gg. zaupni možje proglase kandidatom za poslanca v državni zbor kmečke skupine Celje-Brežice, nameravam pred volitvijo, kolikor bo dopuščal čas, priti v veče kraje, da se predstavim česti-tim volilcem ter pred njimi razvijem svoj program. Kot poslanec bi smatral za svojo dolžnost, delovati na podlagi programa v borbi za narodne pravice izkušenih državnih in deželnih poslancev za Spodnje Štajersko ter v državnem zboru tesno se okleniti gg. državnih poslancev Robiča, dr. Ploja in dr. Korošca. Slovesno obljttbujem spoštovati in braniti večno veljavne nauke svete katoliške cerkve, braniti krščanski značaj sv. zakona in krščansko vzgojo mladine v šoli na podlagi slovenskega učnega jezika, odločno zastopati načelo splošne iu enake volilne pravice, potegovati se povsod za koristi slovenskega prebivalstva ua Spodnjem Štajerskem, zlasti pa za povz-digo kmečkega stanu. Kot poslanec bom posvetil vse svoje moči za to, da spodnještajer-ski Slovenci napredujemo v političnih, kulturnih in gospodarskih zadevah in da delujemo za narodni obstanek iu napredek odločno in složno. Posebno pozornost mi bo obračati uradniškim imenovanjem. Deloval bodem, da napreduje šolstvo, da se ljudsko šolstvo preos-nuje tako, kakor je primerno razmeram kmečkega stanu in da odgovarja njegovim željam. Potreba in gospodarski napredek zahtevata, da se za Spodnje Štajersko ustanovi več kmetijskih in obrtnih šol. Uvaževati mi bode slabe gospodarske razmere na Spodnjem Štajerskem; trudil se bodem najti sredstva, da se položaj slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem v gospodarskem ozlru izboljs . Ker sem kmečkega rodu iu popolnoma neodvisen, bodem lahko iu rad izpolnjeval dolžnost
hodili med ljudstvo, isto poučevati v vseh važnih postavnih načrtih, poizvedavati želje ljudstva iu spoznavati njega potrebe. V vsem bodem deloval po starem našem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Z odličnim spoštovanjem Vaš udani lakob Pukl, posetnik v Maria-Ln-zersdorfu iu v Sečah pri Konjicah. Maria-En-zersdorf, dne 29. junija 19(16.
š Z vilami zabodel v oko. Dne 22. m. 111. sta posestnik Alojzij Kotnik v Studencih pri Mariboru iu njegov dninar Prane Slatnik nalagala seno. Pri tem je gospodar Kotnik tako neprevidno naložil z vilami, da je iztaknil Sla-tuiku levo oko.
š Nesreča ali samoumor? Dne 29. 111. 111. na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj so našli v vodi pod mostom čez potok Voglaino, v bližini Orosslethove kemične tovarne v Gaberju (pri Celju) moško truplo. V mrtvecu so spoznali cinkarniškega delavca Marka Legvart Koželj. Pravijo, da je bil mesečen in da je v mesečnem stanju oblečen zašel v vodo, iz katere se ni mogel več pomagati. Drugi trdijo, da je sam skočil v vodo. Legvart je bil tudi oskrbnik »Dijaškega doma«. Zapustil je ženo iu hčer.
š Promocija. Danes je bil pronioviran na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava g. P. Korošec, c. kr. avskultant v Celju.
š Krava padla v potok. Posestnik Dobrave je gnal svojo kravo po ozki brvi čez potok Bistrico v bližini Podsreda pri Kozjem. P ritem se je krava izpodtaknila in padla v potok. Poškodovala se je tako, da so jo morali pobiti.
šS puško zažgal kozolec. Miuoli četrtek popoldan se je neki deček igral skrivoma s puško v bližini kozolca g. Rudolfa Dobovišek, Kostilničarja iz St. Ju rja ob južni železnici. Kmalu nato je začel kozolec napolnjen s senom goreti. K sreči se je ogenj kmalu zapazil in ga je tržka požarna hramba, ki je bila precej na licu mesta, omejila, tako da so se vsi sosedje obvarovali škode.
s Slovensko veteransko društvo snujejo vrli možje in mladeniči v St. Lovrencu v Si. gor. Na Štajerskem ne bo to prvo veteransko društvo s slovenskim poveljevanjem, ker taka že obstojejo drugod. Slovensko središče bela Ljubljana, naj si v/ame vzgled od našega St. Lovrenca!
š Redka slavnost ua vseučilišču. Danes je bil na graškeni vseučilišču gospod Krili Knaffl-Lenz vitez pl. Foluisdorf, vseučiliški asistent, pronioviran doktorjem medicine in filozofije. To je pač redek slučaj, da kdo isti dau promovira doktorjem dveh fakultet.
š Pogumen rešitelj življenja. Dne 27. 111. mes. popoldne so se igrali na desnem bregu v bližini železniškega mostu preko Drave pri Mariboru otroci. Neki dečko, okoli pet let star, je pri igranju prišel preblizu brega iu je padel v deroče valove. K sreči je to zapazil tam v bližini šetajoči lHletni Pran Melher, sin železniškega uradnika. Naglo je skočil za fantičem in ga je po hudi borbi z valovi prinesel zopet na breg. Otroku se 111 nič zgodilo.
š Desetletnico mature so dne 28. 111. mes. praznovali v Mariboru oni gospodje, ki so leta 1890 zapustile mariborsko učiteljišče. Razven dveh so prišli vsi k slavnosti, koje so se udeležili tudi štirje bivši profesorji dotičnega razreda.
š Sv. Trojica v Slovenskih Goricah. Naši ljudje radi živijo in se ne koljejo in se ne streljajo. Zadnje poročilo od Sv. Trojice (18. jun.) glede poskušanega samomora ni povsem resnično. Omenjeni Mihael Kocbek ni od Sv. Trojice, ampak od Sv. Benedikta, tam je tudi poskušal svoje hudobno dejanje. Ze parkrat se je Trojici pripisalo, kar se je v sosednji župniji zgodilo. Casniški poročevalec naj tudi glede kraja resnico poroča. Izid zadnjih volitev za državni zbor je v trojiških občinah sledeči: Senarska-Verjane K. -1-4 (3 zavrženi), \V. 39; oba Porčiča K. 26, W. 44; Osek K. 18, W. 22; trg Trojica K. 21, R. 4, W. 27. Ako se gleda na tukajšnje narodne razmere, je izid volitev jako povoljen, mnogo boljši, nego pred dvema letoma; zdaj je slovenski kandidat na enem volišču celo večino dobil, da dveh voliščih so se pa njegovi glasovi izdatno pomnožili, v trgu je razmerje isto ostalo.
š Slavnost v Rušah. Slovensko pevsko društvo v Ptuju vabi k svoji veliki pevski iu narodni slavnosti dne 15. julija 1906 v Ruše. Spored: A. Skupni nastop pevskih društev: 1. Geslo podravske podružnice »Slovenskega planinskega društva« (dr. G. Ipavic). 2. Pozdrav (dr. G. Ipavic). 3. Naše gore (A. Poer-ster). 4. Na planine (P. H, Sattner). 5. Jadransko morje (A. liajdrih). B. Nastop posameznih pevskih društev. C. Koncert slavne »Soštanj-ske godbe«. D. Ljudska veselica v »Planinski vasi« na glavnem trgu v Rušah. Za slučaj slabega vremena so pripravljeni obsežni slavnostni šotori. Slavnost se ne preloži. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 20 kr. Cisti dobiček je namenjen zopetni zgradbi Zigertovega stolpa, Odbor.
š Zibika pri Šmarju. Sprejem milosti, knezoškofa je bil tukaj dne 18. t. m. slovesen in ginljiv, posebno, ko so 11111 gojenci iz Celjske orglavske šole zapeli podoknico: 3 slov. pesmi. Kavno tako so drugi dan pri sv. maši lepo obrano popevali
im bji »a
Kompanjon,
ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro vpeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu nu Kranjskem.
1'ismene ponudbe naj se stavijo pod šifro »300.000« na 11 p r a v 11 i š t v o ..Slovenca".	1470 3-1
.Katoliško Bukvama'
v Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktisehe Landwirt. Handbuch tur Land-wirte, Haustierbesitzer, Gartner, \Vinzer. Mit vielen hundert Abbildungen und 18 Farbendrucktafeln. Vez. K 8 40.
Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landvvirt-schafi. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attii.ger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40.
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 24 40.
Ziirn, dr. Lrnst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine Forderung und praktisehe Ausfiihrung durch Landwirte, Gžirtner und Garten-freunde. K 6 00.
Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 4 10.
Zipperlen Der illustrierte Haustierarzt, fUr Lamveirte und Haustierbesitzer. Line Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, so\vie eine Belelirung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. w. und iiber die Kranklieiten siimtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fur Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60.
Bleizveis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K P20.
Alfonsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht
mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10.
Menotti dal Pias, Handbuch des praktisehen VVeinbaues
mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von \Vein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 660.
Zimmerer. KrSutersegen. Die Bedeutung unserer vorzuglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Gescliichto und Volksglauben; ihr \virtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktisehe Ver\vendung als Hausmittel. Fur die Jugend, das Volk und deren Preunde zur Belelirung einer religičssinnigen Naturanschauung. Mit 50 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 0 60.
Kneipp-Reile. Das groHe Kneippbuch. Lin Volksbuch fur Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV | 1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln Vezano K 14 40.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K P40.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach Metermall Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach PutSmafl Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fur Btirger und Landmann. Line gemeinfaliliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemuse, Obstbžiume und Reben, einschliettlich der Blumenzucht itn Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmanns Handbuch der Homoopatischen Praxis.
Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homoopatischen und diatetisehen Grundsiitzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Abbildungen und 47 chromolithographirlen Tafeln. Zweite Auflage. Vezano K 19 20.
VV BV
Kavarna in restavracija.	tt II V V IIW	- Kavarna in restavracija.
sssH-s norci Bflinflnjrsi.^^
Borzna poročila,
»Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kuril Juuaj.ska borza 1. julija 1906.
Z&loibenl papirji
4'/. ma|eva renta......
4*/. srebrna renta.....
4*/. avstrijska kronska renta . 4*/, , »lata renta . . . 4'/, ogrska kronska , ... 4 •/. , zlata . . . . 4'/, posojilo dežele Kranjske . 4 V/, posojila mesta Spljet . . 4V/. ,	, Zader . .
i11I, bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . VI. , , , ž.o. . . 4*/»•/• iast. pisma gal. d. hip. b. . ■t1«'/, pežt. kom. k. o. i 10•/. pr. 4l ,*/. rast. pisma Innerst. hr. 41,1,*/, , , ogr. cen. dež. hr. 4V/. . n , hip. banke. 4V/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4•/«•/, obl. čeSke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-PoreC lok. . .
47. prior. dol. žel......
3'/. , juž. žel. kup. '/,'/, • • 4'/»*/. avHtr. pos. za žel. p o.
8r.Sk*.
Srečke od 1. 1860'/, ...
. , . ««« ......
„ tizske.......
tem. kreditne I. emisije .
. , U. , •
, ogr. hip. banke .	.	.	.
„ srbske i frs. 100 —	,	.
, turške .......
Basilika greCke	.	.	.
Kreditne ,	.	.	.
Inomoške ,	.	.	.
Krakovske »	.	.	.
ljubljanske ,	.	.	.
Avstr. rud. križa ,	.	.	.
Ogr. , ,	.	.	.
Rudolfove ,	.	.	.
Salcburške ,	.	.	.
Dunajske kom. ,	.	.	. Delni..
južne železnice .......
Državne železnice......
Avstr ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . .
Ogrske , .....
Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brllx)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur<inyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe • . .
Valut«.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
Denar
9966 99 60 99 70 117 85 96 30 113 60 99 20 100-50 9y-70 10070 99'BO 9960 100 20 105 45 10020 100 — 100-— loo-— 100-60 9990 99 60 319 75 100'20
167 80 205-50 186 — 283--289 50 262 — 98 — 162 76 22-80 468'-78--87 —
67	-49-60 30-60
68	— 70-—
622-60
165 50 678 50 1692- -669 76 807 60 242 — 675 — 573 50 12720- -573 50 273 -690--142-50
11-34 19165 23-47 2396 117-375 96 65
a^ -
4 84
Blago
99-86 99-80 99-90 11806 95'bO 113 80 100-20 101-60 10070 101-20 10010
100-30
101-20 106-45 101-20 10025
100-50 101 —
101-60
100--321 75 101 20
159 80 209-50 168 -294 — 394 50 268 70 103 50 163 75 24 80 478-— 84 — 92— 62--61b0 32 60 63 — 76-— 632-50
166-50
679	50 1702 —
670 76 808-60 244 -
680	— 574-60
2730 -674-50 277 -693 — 147 —
11-38 19-186
23-54
24-04 117-57
96«5 2 3 — 6.0—
Prodajalna kat. tisk. društv a Ljubljana
priporoča preč. duhovščini svojo veliko, na novo došlo, najskrbneje izbrano zalogo 1466 i
podobic
za kolekturo
od 60 vin. IOO kom. in višje.
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1905/7 dne 14. julija in se prično ob pol 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 8. julija med 1/29. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ljubljana, dnč 26. junija 1906.
1422 3-t
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
©©©© ©O (S)®®®
Razglas.
Na Savi ob juž. železnici se
bodo izvršila sledeča popravila :
streha na cerkvi, ostrešje in streha na zvoniku ter okna v župnišču.
Proračun: 4456 K. Minuendo-dražba bo v župnišču na Savi dne 8. julija t. I. ob 4. uri popoldne.
Načrt in proračun na razpolago ravnotam.
Sava ob juž. želez., 28. junija 1006.
1457 3-2
Za stavbni odbor: Josip Koblar.
s	s z
2	o- p s.
™	s o
-	s H;
fl)	»	M*
tfl a
ta tU
tr
- ST C/3 o
O <
re 3 O
» a
r S
N« <
i &

Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodfltvo UrudnlAkegu druSm nu
Dunaju, Wlppllnger-strasse 25. 720 39-34
narodni l^olcl;!
sprejme takoj zidarski mojster Mihael Regovc na Savi pri Jesenicah. Plača za zidarje po 4 krone, za dninarje po 3 krone in višje po zmožnosti. Delo je osigurjeno do trde zime. 1441 4—3
Ki A A A A A A AAA A A A A ^AA A A A A ^JK AAA AAAAA A /<
p Mlatilo |i.ii. občinstvo! |
^	Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu W
A za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo kompletnih rakev na novem pokopališču, rakvenih plošč in
V	okvirov za železno ograjo le iz najboljšega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatin-
Q skega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in Q ni za zimo stanoviten; — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po naj-A nižjih cenah.
Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kanarskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah.
Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 Mi, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobč nič več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. Z odličnim spoštovanjem
O	Ignacij
čamernik
kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec
V	1379 12—3	Komenskega ul. št. 26 v Ljubljani. >/VVVVYVVV'VVVVVVVYVVVVVVVVVVVVVVW
Froda se ix proste rok« enonadstropna
hiša (vila)
v Kamniku
300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrta.
Pripravna je najbolj za kakega penzi-jonista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji.
Vsa nadaljna pojasnila daje g. h r a 11 j o Vid i c, tajnik I. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku.	1339 6-o
profesor Lapponi,
telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža pa tudi mnogi drugi odlični profesorji in zdravniki priporo-čajop odstranjenje eaprtja, v okrepenje Belodca in v pospešitev redne prebave
želodčno tinkturo
G. Piceolija, dvornega zala-gatclja Nj Svetosti papeža in lekarja v Ljubljani, l)un. cesta.
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto izvršujejo. 2371 I 1
\
V Kranju se odda
1471 3 — 1
trgovina
špecerijskega! blaga
in deželnih pridelkov.
Natančna pojasnila pri M. Rooss v Kranju.


Lal^a Uiljjar
1408 1-1 urar
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur, verižic itd. po najnižji ceni. Popravila najtočnejše.


si morejo vsak dan zaslužiti gospodje in dame brez vsakega napora.
Vprašanja ustno ali pismeno le v nedeljo, ponedeljek in torek od 9— 11 dop., Kongresni trg 3 I. nadstr., levo.
1475 3—1
Nižje podpisani si usojajo vljudno naznaniti slavnemu p. n. občinstvu in cenjenim odjemalcem:
Brzojavka:
„Grand PHk" se je priznala na milanski svetovni razstavi 1906 tvrdki Laurin & Klement v Mladi Boleslavi kot sotrudnici za ondi razstavljena motor-kolesa in motor-vozove.
Motor-vozovi tvrdke Laurin & Klement so si priborili na vsem svetu najvišje priznanje.
Velespožtovanjem
Josip Holar & čLarug-
Ljubljana, Mestni trg 9
zastopnik tovarne za motorne vozove Laurin & Klement, Hlada Boleslava, Češko.
Za kopalno in potovalno sezono priporočamo naše razne predmete, najboljše amerikanske kopalne čepice, plavalke iz gumija, ki se zlože, potovalne toaletne predmete, plavalne mehurje itd. — Prima kolesa že od 60 gld. dalje, motor-kolesa in avtomobili svetovnoznanih tovaren.	H49 4-3
Velespožtovanjem
Josip Kolar & drug, Ljubljana, Mestni trs 9.
Trgovina z gumijevim blagom; mehanična delavnica, zavod za po-liranje in poniklanje, garage in strokovno shranjevanje ter sna-ženje avtomobilov in motorskih koles. Popravljanje ter zaloga posamnih delov itd. po najnižjih cenah in z jamstvom najsolidnejše
p.x .r. . * . > ■*.•,•< :k 7 »v«-»»*. » izvedbe.