GLASILO OBČINE DOMŽALE septembra 2001 - letnik XL, št. 11 stran 17 Tuđi lelos so Zadnjo SObOtO v avgustu vse poti domžalskih gornikov in gornii.- vodile k Domžalskemu domu na Mali planini, kjer je potekalo tradicionalno srečanje. V imenu Planinskega društva Domžale je številne planince in planinke pozdravil ter jim zaželel prijeten planinski dan predsednik Peter Primei-žič, ki je poudaril, da je najpomembnejša letošnja pridobitev urejen podporni zid okoli doma, ki bistveno prispeva k lepši okolici Domžalskega doma. Vabimo vas. da izkoristile prijetne jesenske dni in Domžalski dom na Mali planini tudi obiščete! Na Homcu so pred kratkim ob nekdanji osnovni šoli slovesno odprli novo športno igrišče, ob katerem so uredili tudi igrala za najmlajše. Na igrišču bo mogoče igrati košarko in odbojko, postavili pa bodo tudi dva gola za igranje nogometa. Igrišče sta slovesno odprla podžupan Simon Mavsar ter predsednik Sveta KS Homec-No-žice Alojz Rogina. V tekmovanju trojk v košarki, v katerem je sodelovalo kar 24 ekip od blizu in daleč so bili najboljši PATRIOTI Slovenija gradi avtoceste - tudi v naši občini Slovesno odprtje odseka avtoceste Šentjakob-Krtina jgg Nekaj več kot osem kilometrov dolg odcep Krtina je v spremstvu številnih gostov, med katerimi je bila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, odprl g. Andrej Gerenčar, predsednik odbora za infrastrukturo Državnega zbora RS. 'skrene čestitke vsem, ob koncu premiere pa so se ob izvajalcih in vseh ostalih sodelujočih predstavili tudi: (od leve) scenarist Jože Napotrnk, režiser Alojz Stražar, Miklova Zala (Tadeja Capuder), Mirko (Mar|an Sarec), Almira (Monika Jeretina) in Tresoglav (Stane Pele). Kulturni poletni festival Studenec Miklova Zala -uspešnica poletja Več kot petdesetletno zgodovino Kulturnega društva Miran Jarc Škoc-jan sestavljajo številni kulturni dogodki, med katerimi imajo vsakoletne domače gledališke predstave, včasih tudi operete, posebno mesto. Vedno so najtežje pričakovani kulturni dogodki, ki si jih ogleda na tisoče ljubiteljev tovrstnih predstav. Naše pričakovanje, da bo tudi v letu 2001 tako, se je uresničilo. Miklova Zala, ljudska pravljica, ki je služila za podlago povesti Jakoba Skcta in kasneje ljudski igri, v katero jo je preoblikoval Fran Žižek. Imenitna predstava, v kateri smo našli del naše zgodovine, se srečali s sedanjosto in bili deležni delčka prihodnosti, predvsem pa nas je predstava vse skupaj prepričala, da je letno gledališče na Studencu najprimernejše prizorišče za ljudske množične igre in da je režiser Alojz Stražar mnogo več kot režiser, ki pa lega v svoji skromnosti ne bo nikoli priznal. Na sceni Jožeta Napotnika. ki je očarala prav vse, smo pozorno spremljali predstavo, v katero je prav vsak od blizu 120 sodelujočih prispeval svoj delež, kakor so svoj del v uspešno predstavo prispevali vsi »za odrom«. Številne razprodane predstave, ugodne kritike tudi s strani strokovnjakov, potrjujejo, da je bila izbira domače gledališke predstave tudi letos prava in da se bomo Se dolgo spominjali prihoda Miklovc Zale na Studenec. Kulturnemu društvu Miran Jarc Skocjan, predsedniku društva in režiserju Miklovc Zale Alojzu Stražarju ter prav vsem sodelujočim iskrene Čestitke za res odlično predstavo! VERA VOJSKA To je eden izmed treh prvih razredov devetletke na Osnovni šoli Domžale, ki so se prvega dne v šoli razveselili zajčkov, kateri jim bodo polepšali vse naslednje dni prvega šolskega leta. Ne le njim temveč prav vsem učencem in učenkam ter dijakom in dijakinjam želimo uspešno in varno šolsko leto 2001/2002! EVROBVS • Preserje, v petek, 19. 10. 2001. od 9. do 13.30, pred osnovno Solo m • Radomlje, v petek. 19. 10. 2001, od 14. do 18. ure, prostor pred kulturnim domom. Prisrčno vabljeni! STRAN 3 mmMESM Ker se bo Občinski svet Občine Domžale na prvi jesenski seji sestal Sele 26. septembra 2001, smo tokratno tretjo stran namenili pogovoru z lupa-njo Cveto Zalokar Oraiem ter podžupanom Simonom Mavsarjem. Preberite, kaj sta povedala o letošnji jeseni v občini Domiule. stran' VRČ ŽELJA - ZA CISTO REKO 11 Akcija osveščanja o vodi in vodnem okolju po vrtcih povodju Kamniške Bistrice, ki ga vodi Inštitut za celostni razvoj in okolje Domiule vas vabi 29. septembra 2001 od 10. do 14. ure na ploščad pred VELE, kjer vam bodo predstavili rezultate akcije. Dobrodošli! STRAN_ ARBORETUM VOLČJI POTOK 17 Okolje arboretuma na obiskovalce deluje blagodejno, sprošča in osrečuje le s tem, ko se spontano sprehajamo v nejm. Če je teh sprehodov ireč, so ljudje bolj srečni, hkrati pu ob upoštevanju predloga g. Trojerja, lahko doživetje arboretuma poglobile z meditacijskim sprehodom po izbranih energetskih poteh, kjer so energetske točke človeku še posebej prijazne in si tako naberete dodatne energije. STRAN 20 KULTURNI DOM NAGRAJUJE Nadaljujemo z nagradnimi igrami zu nuše bralce, od katerih jih bo pet za pravilni odgovor iz pretekle številke prejelo po eno čepico Študentskega servisa Domžale Kamnik, /ji tokratni pni vilni odgovor ho pet srečnih izžrebanirr preje lo po eno CD groheljski koncerti, ki jih prispeva Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki vas vabi k vpisu letošnjih abonmajev. STRAN 25 Dan odprtih vrtali HELIOS KOLIČEVO 9 Če vas zanima dejavnost HELIOS Količevo ter njihovi dosežki in skrb na področju varovunja okolja vabljeni na DAN ODPRTIH VRAT v soboto. 13. oktobru 2001 od 9. do 12. ure - dobimo se pred Centrom polurne varnosti Količevo. Umrl je častni občan Občine Domžale Jernej Lenič (1921-2001) stran 4 2001/02 Kulturni dom Franca Bernika / loftl .(l/c D L OČUJEMO da ohranjamo! IAVNO KOMUNAINOPODICni HlODNIKdoi. stran 4 stran 27 Odvoz kosovnih odpadkov V Občini Domžale 24. do 28. septembra 2001 Slovesno odprtje obnovljenega Marketa DOM - Vele Domžale, Miklošičeva 1 je bilo 13. septembra 2001 lVTOCESTA Bralci in bralke, dober dan »Po počitnicah smo nazaj in vas lepo pozdravljam«, so besede, za katere bo kdo menil, da sem si jih sposodila ter malce priredila, in še prav bo imel. V avgustu nismo bili skupaj, saj smo si tudi člani Uredništva in naši zvesti sodelavci privoščili malo počitka. Poletja, ki se je kar na hitro poslovilo, ni več, prišla je jesen s svojo raznobar-vnostjo in številnimi sadovi, ki jih pobirajo, obirajo ali kako drugače pridobivajo tisti, ki so spomladi skrbno sejali. Naš SLAMNIK v tej številki prinaša predvsem številne sadove letošnjega poletja. Ker se je jesen, ki jo vsi zelo velikokrat povezujemo s pridevnikom delovna, komaj začela, boste v tokratni številki lahko prebrali veliko o letošnjem prijetnem, sonca polnem poletju. O svojih doživetjih pišejo otroci in odrasli, pišejo o veselju, ki so jim ga prinesle počitnice, med članki pa boste našli tudi prispevke o prvih dneh letošnjega šolskega leta. Ker Občinski svet še ni zasedal, vam najpomembnejše teme letošnje jeseni v Občini lX)mžale predstavljamo v razgovoru z vodstvom občine, precej prostora smo namenili tudi problematiki gradnje Osnovne šole Dragomelj, pišemo pa tudi o številnih slovesnostih in novih pridobitvah ter kulturnih prireditvah, ki jih tudi letošnje poletje ni bilo malo. Ne prezrite številnih povabil in objav ter razpisov, s katerimi smo napolnili skoraj šestino glasila. Tudi v prihodnje se v Uredništvu glasila lahko oglasite v uradnih urah (ponedeljek, sreda, petek dopoldne, sreda tudi popoldne), čakamo pa vas tudi ob petkih od 13. do 14. ure, lahko pa nas pokličite tudi po tel. 7214-599. SLAMNIK stopa tudi letošnjo jesen po ustaljeni poti. Naslednja številka bo med vami že sredi oktobra, zato dopisnike in dopisnice vabimo, da s članki in fotografijami pohitite, saj jih pričakujemo že 1. oktobra 2001, kot navadno jih lahko pošljete po pošti, prinesete osebno v Uredništvo ali pošljete po elektronski pošti vera.voj-ska(« donizale.si. ne pozabite tudi na fotografije. In kaj naj rečem o terorističnem napadu, ki je zahteval več tisoč žrtev in se je dotaknil večine ljudi na svetu. Strah me je. pa ne toliko zame, kot za vse tiste, ki prihajajo za mano... Zelo, zelo strah. Odgovorna urednica 12. septembra 2001 je minilo leto, od kar smo se- poslovili od našega spoštovanega lektorja gospoda Avguština Pirnata Spominjamo se V as Uredništvo Slamnika Gostje na slovesnem odprtju odseka avtoceste Šentjakob-Krtina Slovenija gradi avtoceste - tudi v naši občini Slovesno odprtje odseka avtoceste Šentjakob-Krtina 28. avgust 2001 je bil za našo občino prav poseben dan, saj je bil tega dne odprt in predan prometu odsek avtoceste .Šentjakob - Krtina, ki v glavnem poteka po območju naše občine. Hkrati so omenjeno slovesnost izkoristili tudi za odprtje zadnjega dela Vzhodne avtoceste Ljubljane / razcep Zadobrova - Šentjakob). Avtocesta od Šentjakoba do Krtine je prva etapa sicer 20,2 km dolgega avtocestnega odseka Blagovica-Šentjakob, ki se bo na vzhodu navezal na bodoči odsek Vransko-Blagovica, na zahodu pa se je priključil na že zgrajeno in v celoti predano prometu Vzhodno avtocesto Ljubljane. Odsek sestavljata še etapi od Krtine do cestninske postaje Kompolje ter od cestninske postaje do Blagovice. Z odprtjem zadnjega dela Vzhodne avtoceste Ljubljane in odseka od Šentjakoba mimo Domžal do Krtine so se bistveno zmanjšale prometne obrementive na obstoječi glavni cesti proti Štajerski, predvsem na območju centra naše občine. Na tej cesti je v letu 2000 znašal povprečni dnevni promet 44.900 vozil, od česar se bo, po predvidevanjih, na avtocesto preusmerilo okoli 29.000 vozil. Že prvi dnevi po odprtju avtoceste so pokazali točnost predvidevanja graditeljev, saj so se magistralna cesta, pa tudi nekatere druge lokalne ceste sprostile. Oddahnila se je večina, ki živi ob magistralni cesti, pa tudi njeni uporabniki, seveda pa vsi skupaj nestrpno pričakujemo celovito realizacijo obveznosti DARS po uredbi, spora/umu in dogovorih z Občino Domžale. Zapisati pa je tudi potrebno, da po odprtju avtoceste na območju križišča Želodnik - Krtina in ob koncu avtoceste nastajajo zastoji, ki naj bi jih odpravila gradnja avtoceste iz Krtine mimo Lukovice do cestninske postaje Kompolje (5,2 km), ki naj bi bila predvidoma predana prometu poleti 2002, preostali del terase med cestninsko postajo Kompolje in Blagovico pa bo mogoče dokončati do konca leta 2005. Hkrati je v okviru programa Slovenija gradi avtoceste planirano, da bo prvi del trase avtoceste od Vranskega do Trojan v dolžini 8,6 km zgrajen do konca leta 2002, preostali del od Trojan do Blagovice (dolžina 8,2 km) pa do konca leta 2005. Potek gradnje Uredbo o lokacijskem načrtu za omenjeni odsek je Vlada Republike Slovenije sprejela avgusta 1996. Takrat so slekli tudi vsi postopki za pridobivanje potrebnih zemljišč za gradnjo. Istega leta so se v razširjenem obsegu začele geološko-geomehanske raziskave ter izdelava projektne dokumentacije za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo. S prvimi pripravljalnimi deli (prestavitev in zaščite magistralnega plinovoda. Med gosti na odprtju odcepa avtoceste je bil tudi gospod Pavel Grandovec iz Doba, ki se lahko pohvali, da je bil prav sleherni dan gradnje na trasi. Na odprtju sta mu družbo delala svetnika Občinskega sveta Občine Domžale g. Pavel Cerar in g. Anton Glavač. izvedba 14 ukrepov na glavni cesti, ipd.) so izvajalci začeli spomladi 1997, z začetnimi gradbenimi deli med Krtino in Dobom pa v drugi polovici leta 1998 (izgradnja predobremenilnih nasipov in prvih premostitvenih objektov). Proli koncu leta 1998 so stekla začetna gradbena dela tudi med Lukovico in Domžalami. Zaradi dvakratne pritožbe enega od neuspelih ponudnikov na razpis za glavna gradbena dela, je bila pogodba z izbranimi izvajalci sklenjena šele spomladi 2000, s pogodbenim rokom za izgradnjo avtocestne trase 12 mesecev od uvedbe v delo. Po izvedenih gradbenih delih jc bilo potrebno izvesti Se opremo za vodenje in zavarovanje prometa. Avtocestni odsek Šentjakob-Krtina je zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter z vmesnim ločilnim pasom. Širina normalnega prečnega prolila znaša 26 m: vozni in prchitcvalni pas sla široka 3,75, odstavni pas 2,5 m, robni pas 0,5 m, bankina 1 m, srednji ločilni pas pa 3 m. Najmanjši polmer krivine je 1.000 m, največji vzdolžni nagib pa 3,1%. Na njem jc zgrajeno 36 večjih in manjših premostitvenih objektov: viadukt Mlake (dolžina 316 m), 16 mostov. K) prepuslov, 6 nadvozov in 3 podvozi oziroma podhodi. Zgrajena sta še priključka Domžale in Krtina, II deviacij cest, 33 dostopnih poti, IX zadrževalnih bazenov ter zapornični objekti na Racu, Krumperku in Mlaki, izvedena pa je tudi melioracija med Krtino in Dobom. Prestavljeni in prilagojeni so vodotoki, elektrovodi, telekomunikacijski vkc na podvoz ob obstoječi Soli v Dragom-Iju. Prvotno jc bil na tej cestni de-viaciji predviden nadvoz, ki se je v končni podobi Uredbe o lokacijskem načrtu spremenil v podvoz, s lem pa so hile bistveno omejene motnosti priključevanja ceste Mala loka - Dragomelj na podvozno lokalno cesto. Krajani Male lx>kc so ustanovili poseben Odbor in skupaj smo si prizadevali, da hi relativno zapleten potek obravnavane ceste poenostavili, kar bi obenem zmanjšalo ludi njeno dolžino. Predlagali smO, da bi cesta Mala Lika - Dragomelj potekala v ravni liniji od točke priključevanja na podvoz, nato po jugovzhodni strani sedanje šole in naprej proti Mali Loki Prometno je rešitev boljša, izvedbeno pa veliko bolj Zapletena in zato časovno oddaljena (postopki bi potekali okoli tri leta). Predhodno bo potrebno spremeniti planske akte občine, urediti razmerja z ZVNKD iz Kranja (arheologija), pripravili lokacijski načrt, odkupiti zemljišča, kasneje pa pristopili k sami izgradnji eesle. Prizadevali si bomo, da omenjene naloge opravimo, dotlej pa bo cesta Mala Loka - Dragomelj izve dena v skladu z Uredbo o LN za avtocesto. Ob takšni odločitvi pa smo se dogovorili, da dolžino postavitve odbojne ograje povečamo ter Utrdimo površine za ograjo, saj s leni povečamo promclno varnost pešcev, kolesarjev in preti vsem otrok. Suša prizadela tudi kmete v naši občini Suša jr prizadela tudi kmete v naši občini, kaj bo občina storila za ublažitev posledic? Županja Cveta Zalokar Oražem: Po podatkih Kmetijske svetovalne službe Domžale je povprečna stop nja prizadetosti kmetij zaradi suše od 40 do 50%, prizadetih pa jc kar X0% kmetij. Najbolj prizadete so travnate površine, koruza, pa ludi sadovnjaki, vrtnine in poljščine, posledice pa bodo tudi, ker bo zaiadi pomanjkanja voluminozne krme zmanjšan stalež živine in posledično zelo zmanjšan dohodek na kmetijah, v mnogih primerih je celo ogrožen obstoj kmetij. Občinskemu svelu bom predlagala, da na prvi jesenski seji obravnava ta problem, letošnjo sušo razglasi za naravno nesrečo in na osnovi cenitev sprejme sklep o dodelitvi finančnih sredstev za odpravo posledic, ki jih bomo poskušali razdeliti prizadetim čim- hitrejc. Pri tem naj bi povrnili škodo zlasti tistim, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in jim je to edini vir dohodka. Zgrajen prizidek k OS Preserje pri Radomljah Tudi v naši občini začenjamo s prvimi razredi devetlelke. Kaj lahko rečete o pogojih zanjo? Županja Cveta Zalokar Oražem: I i n 200J ocenjujem kol zelo uspešno na tem področju, .leseni namreč pričakujemo odprtje prizidka pri Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kjer je bila delno obnovljena tudi stara šola (del kritine, del obnovljenih oken). To je v tem mandatu največja investicija na področju šolstva, saj jc njena vrednost preko 600 milijonov tolarjev. O gradnji OŠ Dragomelj pišemo posebej, še v letošnjem letu pa pričakujem dokončanje dveh otroških igrišč na Viru in v Radomljah, pred kratkim pa jc bilo obnovljeno tudi športno igrišče na Homcu. Kako se rešuje problematika otroškega varstva? Županja Cveta Zalokar Oražem: Po zadnjih podatkih je trenutno nekaj manj kol 150 odklonjenih otrok, katerih starši imajo stalno prebivališče v Občini Domžale Pripravljamo dokumentacijo za razširitev organizacijske enote Kekcc v Kationi Ijah (2 oddelka), in smo v resnih pogovorih o podelilvi koncesije dve ma interesentoma. Podrobneje o tej problematiki lahko preberete v posebnem članku. Vroča tema je tudi zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo starostnikov. Županja Cveta Zalokar Oražem: Strinjam se. da je to velik problem ZB Občino, žal pa Ob tem analize kažejo, da je območje osrednje Slovenije glede na število postelj za starostnike v domovih nadstandar- dno pokrilo in zalo obstaja velika bojazen, da tudi na tokratnem razpisu nihče od prijavljenih ž območja nase občine ne bo dobil koncesije. Ministrstvo za tlelo, družino in socialne zadeve je namreč letošnje poletje objavilo javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje standardnega programa v domovih za starejše, na katerega sta se iz občine prijavila Župnija Domžale, ki bi program opravljala v župnijskem domu in Vital Senior, ki bi storitve opravljala na Viru. Obema je občina dala izjavo, tla se strinja z njuno namero za opravljanje dejavnosti organiziranega varovanja starostnikov, kar jc bil pogoj za udeležbo na natečaju. Počakali bo treba torej na odločitev ministrstva. Glede lokacije na Viru lahko povem, da je urbanistično pripravljena, da |e pred sprejemom zazidalni načrt in da se je ob tem poka- Zuponja Cveta Zalokar Oražem Podžupan Simon Mavsar zalo, da sanacija nekdanjega odlagališča ne bo pomenila tako velikega problema za bodočega investitorja. Težava je še vedno v iskanju ustreznega investitorja, ki bo finančno sposoben izpeljali projekt, saj nihče od investitorjev ne Zeli vstopiti v projekt, preden mu ne bo podeljena koncesija. Će te ne dobi, namreč pomeni, da se dom gradi izključno za nadstandardni program in samoplačnike, za kar pa nista zainteresirana niti občina niti investitor. Dom namreč lahko normalno obratuje le pod pogojem, da je v njem vsaj pol standardnega programa, ki ga sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. Bomo pospešeno gradili stanovanja Zelo aktualna je tema realizacije zazidalnega načrta Helios, kjer nekateri bližnji stanovalci zelo nasprotujejo predvideni novogradnji? Kako bo /. drugimi zazidalnimi načrti, ki urejajo center našega mesta? Podžupan Simon Mavsar: Prepričan sem, tla ludi bralci in bralke Slamnika z. nami delijo željo po večji in vsestranski urejenosti mesta Domžale. Že dolgo se zavedamo vseh pomanjkljivosti, ki Domžalam - slednje še posebej velja ob primerjavah z mnogimi drugimi in primerljivimi slovenskimi mesti - ne dajejo prijetnega videza in resnično želimo, tla se takšno stanje spremeni. Pred nami je proces, ki je zahteven, zapleten, občutljiv, predvsem pa potreben. Mesto Domžale mora pridobili podobo urejenega ter prebivalcem in obiskovalcem prijetnega območja, ki zadosti vsem potrebam sodobnega življenja in dela. Pri leni ne gre le za zadostno ali celo prekomerno količino stanovanjskih in poslovnih površin, saj mora razvoju slediti tudi vsa ostala infrastrukturna in družbena nadgradnja. V mislih imam šole. vrtce, kulturne ustanove, javne sisteme, športne in parkovne površine, ob vsem tem pa moramo v Domžalah poiskali in opremili tudi tisto območje, ki predstavlja tim. dušo, zbirališče ali, če hočete, center vsega dogajanja. Življenje v nekem mestu, in pri tem Domžale niso nobena izjema, je kvalitetno, prijetno in funkcionalno šele takrat, ko uravnoteženo zadostimo vsem zapisanim potrebam. Ob tem se zavedamo, da nas čaka nekaj zahtevnih revitalizacij, kjer jc daleč največji za- • Na mešani dimnik so lahko pri-UUČena kurišča na tekoče, trdo in Plinasto kurišče. * Na isli dimnik ne sinejo bili Priključena kurišča s prisilnim in naravnim vlekora. Pri leni je potrebno upoštevati že dodatne vamoslno-lchničnc zahteve. Pred priključitvijo trosila na obstoječi dimnik je potrebno pridobili pisno soglasje pristojnega dimnikarskega Podjetja, ki opravi konlrolo ustreznosti dimnika glede na vrslo goriva, moč in lip kotla, temperaturo dimnih plinov, dovod zgorevalnega zraka, višino dimnika ipd. Pri odvodu dimnih plinov preko fasadnega priključka je potrebno upoštevali predpisane varnostne odmike in največje dovoljene toplotne obremenitve fasadnih elementov. Največja dovoljena na zivna moč peči jc 7 kW, kotlov za centralno ogrevanje II kVV, grelnikov za pripravo tople vode pa 25 kW. vloga in namen dimnikarske službe pri projektu plinifikacije Dimnikarska služba je obvezna, gospodarska javna služba, ki jo je /a>'"lovila Občina Domžale Izvaja Pregledovanje, nadzorovanje in čiš-'■' določi Občina Domžale, lahko (l|uinikarskc storitve izvaja samo Pooblaščeni koncesionar m Izvajalec: - požarne varosli, - zdravstvene varnosti - sanitarne varnosti. - varstva okolja, - splošne varnosti. - racionalne rabe goriva in funkcionalnosti. V ta namen dimnikarska služba opravlja naslednje storitve: Energetski servis E. S. d . o. o. Koška 2a, Ljubljana, izvajalec »h-v»'znc lokalne javne službe, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav - »dimnikarske službe-. Tel: (01) 43 10 045. Fax: (01) 43 10 004. / obveznimi m neobveznimi dim-"'kaiskimi storitvami izvajalec zagotovi pogoje za neoporečno obrato- vanje naprav z vidika: Strokom preglede (prvi pregled) naprav iu izdaja strokovnega mnenja za nove ali rekonstruirane naprave. Namen pregleda jc preveriti ali so naprave narejene v skladu s projektom, oz. v skladu s pravimi in tehničnimi predpisi Strokovni pregled je obvezen in se praviloma opravi po naročilu uporabnika in na zahtevo pristojnega inšpektorja, lahko pa lutli na zahtevo lokalne skupnosti, distii-huiciia plina ali lutli zavarovalnice. Naročnik pregleda jc dolžan pri strokovnem pregledu doslavili projekt z ustrezno vsebino, potrdilo o kakovosti vgrajenih proizvodov (potrdilo o skladnosti certifikat itd.), dokazilo o kakovosti vgradnje (kot npr. izjavo izvajalca, garancijski list. gradbeni dnevnik, račun itd.), oz. dokazilo, tla so bili pri gradnji naprav upoštevani predpisi s lega področja. Na osnovi izkušenj predlagamo, da investitor zahteva od izvajalca Centralnega ogrevanja ali (in) dimni ka. da kakovosl izvedbe potrdi s pozitivnim strokovnim mnenjem ki ga pridobi pri dimnikarski službi za investitorja. Investitor to strokovno mnenje uporabi pri upravni enoli -občini, inšpekcijskih službah, ilislri-hiileiju plina itd. Letni strokovni pregled naprav se izvaja na obstoječih napravah cn-kral letno. Jc obvezna storitev po predhodni najavi uporabniku ali po razporedu izvajanja teh storitev, lahko pa ga naroči ludi uporabnik ali inšpektor Namen pregleda je ugotovili tno rebitne pomanjkljivosti na obstoječih napravah, koi posledica staranja naprav, vremenskih vplivov, slabega vzdrževanja in drugih poškodb. V kolikor so pomankljivosli ugotovlje- ne, jc izvajalec dimnikarske službe dolžan določiti rok za odpravo lc-teh in po tem roku preverili ali so le-le odpravljene. Prve in občasne meritve emisije dimnih plinov so namenjene ugotavljanju ali kurilne naprave presegajo predpisane mejne vrednosti emisij dimnih plinov. Će so emisije previsoke, pooblaščena dimnikarska služba določi rok za odpravo previsokih vrednosti m nato preveri ali so le-te odpravljene. Prve meritve se opravijo na novih napravah, v kolikor uporabnik ne razpolaga z ustreznim potrdilom - certfikatom o tipskem preizkusu kurilne napave. da ne presega mejne vrednosti emisij. Občasne meritve se opravijo občasno (na večini naprav praviloma enkrat letno), zaradi preverjanja ali obstoječe naprave v obratovanju ne presegajo mejnih vrednosti emisij. Izredni strokovni pregled in izredne meritve se opravijo po naročilu uporabnika ali pristojnega inšpektorja Zaradi preverjanja ob- soječih naprav ali so narejene v sklatili s pravnimi in tehničnimi predpisi. Vsebina pregleda je praviloma enaka kol pri prvem pregledu ali prvih mertitvah. Strokovno svetovanje dimnikarske službe jc za uporabnika neobvezna storitev, izbire, načrtovanja, vzdrževanja in poshiževanja kurilnih naprav, shranjevanja goriva, zmanjšanja emisij dimnih plinov itd. J. B. logaj kompleks SPB, zahtevno bo urejanje Stoba, na območju mesta pa imamo tudi veliko individualnih lokacij, ki so zgodovinsko zanimive in jih v razvojnih prizadevanjih moramo ohraniti. Urbanistično, arhitekturno in vsebinsko urejanje mesta Domžale je velik izziv, ki nas lahko bogato nagradi ali pa za dolga leta negativno zaznamuje. Napak si preprosto ne moremo več dovoliti. Prav zato smo spomladi letos oblikovali posebno delovno skupino, ki ni politična temveč nevtralna ter strokovna, njeno poslanstvo pa mora biti do konca leta izpolnjeno na način, ki nam bo predstavil celostno ureditev širšega področja mesta. Separatne rešitve vodijo v stihijo in posledice lahko vidimo sleherni dan. Predlog omenjene delovne skupine bo predmet širše obravnave, njegova potrditev pa izhodišče bodočega načrtovanja urejanja mesta. Verjamem, da bomo z delom skupine zadovoljni in upam. da bodo zaključki kmalu doživeli tudi realizacijo. Določiti moramo način in namen izrabe prostora na makadamu ob blagovnici Vele. opredeliti razvoj Kolodvorske ulice, do sprememb bo prišlo v kompleksu Uni-verzale, precejšen poseg predstavlja ureditev severnega vstopa v mesto (deteljica) ter navezave na avtocestni priključek, začrtati je potrebno bodoči razvoj železniške infrastrukture, določiti lokacijo tržnice, nove knjižnice z muzejem in galerijo, poiskati in ustrezno urediti nekaj parkovnih površin, umestiti moramo zadostno količino parkirnih mest z eno ali dvema parkirnima hišama itd. Prav v teb mesecih pa veliko interesa, in potrebno jc priznati, tudi nezadovoljstva, vzbuja zazidalni načrt na območju domžalskega Heliosa, kjer se industrija umika, v območje pa prihajajo sta-novanjsko-poslovni objekti. Koliko in v kakšni obliki, je stvar nadaljnjih pogovorov, ki bodo potekali v trikotniku med predstavniki občine, investitorja in petčlanskega odbora predstavnikov neposredne soseščine. Občinski svel je sprejel osnutek omenjenega prostorsko-izvedbenc-ga akta in s tem začel njegovo javno razpravo. Vsebinskega zaključka njenega razpleta ne morem napovedati, vsekakor pa bo ta plod dogovarjanja in dogovorov med omenjenimi. Občina bo pri tem pazila, da bodo končno dogovorjenim količinam stanovanjskih in poslovnih površin prilagojeni tudi vsi drugi elementi, ki jih takšna soseska zahteva. V mislih imam parkirna mesta, otroška igrišča, prostore otroškega varstva, prometno in ostalo komunalno infrastrukturo in. nenazadnje, tudi arhileklurno podobo novogradnje. Proračun 2002? V teh dneh je občinska uprava že pričela s pripravo proračuna za naslednje leto? Županja (veta Zalokar Oražem: Res je, še prej pa bomo za obravnavo in sprejem na Občinskem svetu pripravili spremembe in dopolnitve. Rebalans proračuna za leto 2001, kjer ne predvidevamo večjih sprememb pač pa le manjše spremembe na področjih, kjer v proračunu zagotovljenih sredstev ne bo mogoče potrošiti in zagotovitev, finančnih sredstev za pokritje novih - upravičenih sredstev. V upravi se že intenzivno pripravljajo izhodišča za proračun za leto 2002. pri tem pa si želimo, da bi še pred pripravo predloga sprejeli tudi strategijo razvoja občine Domžale kot podlago za odločitve o najpomembnejših investicijskih vlaganjih tako v letu 2002 kot v naslednjih letih. Izbiramo koncesionarja za plin. Večji del aktivnosti v poletju in jeseni je namenjenih izboru koncesionarja za plin. Županja ( vela Zalokar Oražem: Konec avgusta se je zaključil javni razpis za pridobitev koncesionarja za plin. na katerega so se prijavili Energetika, d. o. o. Ljubljana, Petrol. Slovenska naftna družba, d. d, Ljubljana. Adriaplin. d. o. o. Ljubljxana. Upamo, da bomo izbrali koncesionarja, ki bo oddano delo opravil najkvalitetneje in v skladu z razpisnimi pogoji, predvsem pa da ne bo pritožb s strani neizbranih ponudnikov, kar bi zavleklo podpis pogodbe in onemogočilo delo na tem področju v letu 2002, ko naj bi prav na tem področju intenzivno delali. Podžupan Simon Mavsar: Projekt plinifikacije celotne občine bo v naslednjih letih finančno, organizacijsko in izvedbeno daleč največji projekt, s katerim se bomo soočali v našem prostoru. Ob gradnji plinskega sistema bomo zamenjevali tudi dotrajanje salonitne vodovodne cevi, vzporedno pa vgrajevali tehnološko optimalno konfiguriran informacijski kabel, ki bo omogočal prenos vseh vrst signalov slehernemu gospodinjstvu. Iskreno upamo, da v postopku oddaje koncesije ne bo prišlo do pritožb s strani ponudnikov, saj bi nam to omogočilo podpis koncesijske pogodbe še v letošnjem letu in začetek gradnje spomladi prihodnje leto. Precej je bilo govora tudi o odlagališču. Kaj se jeseni pričakuje na tem področju? Podžupan Simon Mavsar: Po večletnih dogovarjanjih o načinu, možnostih in lokacijah zagotavljanja dodatnega deponijskega prostora smo se letos znašli v situaciji, ki je bila pričakovana, napovedana in dokončna. Deponija komunalnih odpadkov v Dobu bo ob koncu letošnjega leta polna, s tem pa dogovori o novem deponijskem prostoru niso več le želja temveč obveza, ki jo moramo izpolniti. Že spomladi smo ponovno preverili vse doslej omenjene možnosti ter ugotovili, da dogovor z ostalimi občinami glede skupne deponije vsebinsko in časovno ni mogoč, da bi bilo odvažanje odpadkov na Ijub-jansko deponijo Barje praktično in finančno nemogoče, da projekt CE-RO ne obeta realnih rezultatov v komponentah časa, ki so nam na voljo in da smo v iskanju rešitve prepuščeni lastnim možnostim in sposobnostim. Skupaj z javnim podjetjem Prodnik d. o. o. smo pristopili k preverjanju investicijske in izvedbene možnosti sočasne sanacije in širitve obstoječe deponije komunalnih odpadkov v Dobu in s tem namenom pripravili tudi kompleksno informacijo, ki jo jc pred poletjem obravnaval Občinski svet. Vsebina informacije prinaša ugotovitev, da je iz izvedbenfh. ekoloških, finančnih in ostalih razlogov daleč najprimernejša rešitev zagotavljanja dodatnega deponijskega prostora v širitvi sedanje deponije Dob. V nadaljevanju smo pripravili investicijski program celotnega projekta in lokacijsko dokumentacijo, začenjajo pa se tudi pogajanja za odkup potrebnih zemljišč. V mesecu oktobru bo omenjeni investicijski program obravnaval Občinski svet. njegova potrditev in pridobitev zemljišč ler dogovor s KS Dob in najbolj prizadetimi posamezniki v neposredni soseščini pa so ključni pogoji za pristop k izdelavi PGD dokumentacije ter formalno oblikovanje potrebnih finančnih virov. Projekt širitve deponije je prioriteta, njegova občutljivost pa zahteva korektne in objektivne pogovore z vsemi, ki jih širitev deponije kakorkoli prizadene. Občinska uprava in javno podjetje Prodnik d. o. o., ki je uprav-Ijaiec sedanje deponije, se nahajata pred težko nalogo, ki mora biti izpolnjena. Morda še kakšna aktualna informacija, zanimiva za bralce Slamnika? Podžupan Simon Mavsar: Pop,, čan sem. da je Se veliko tem. ki porajajo vprašanja in vzbujajo zanimanje naših občank in občanov. Dogajanja v občinski upravi je veliko, odprtih projektov prav toliko in z velikim veseljem bi o vsebinah in rezultatih našega dela povedal marsikaj zanimivega in koristnega. Prepričan pa sem, da bi pri tem porabila veliko'časa in papirja ter zato predlagam, da se bralci in bralke na nas obrnejo neposredno z ustnimi ali pisnimi vprašanji, na katera bomo radi odgovorili. Že sedaj pa lahko omenim, da so pred nami zanimivi ter razvojno pomembni meseci, ko bo marsikateri del našega skupnega prostora doživel spremembe v smislu nadgradnje obstoječega ler dviga kvalitete bodočega življenja. Hvala! ODGOVORNA UREDNICA Dejavnosti vOZRK Domžale V mesecu juliju se je zaključila vseslovenska humanitarna akcgu »Sosed sosedu«, v okviru katere je Rdeči križ Slovenije uspel zbrati 53,279.275.00 SIT. V akcijo je bilo vključenih 19.620 darovalcev . OZ RK se zalival inje občanom za darovana sredstva. Pomoč bo namenjena za: - organiziranje srečanj starostnikov - sosedsko pomoč oziroma obiske starostnikov na domu - enkratno finančno pomoč starostnikom. OZ RK so nosilci in izvajalci programa, ki bodo navedene aktivnosti izvajali skladno s potrebami njihovega okolja. Osnovni kriteriji, ki so potrebni za dodelitev sredstev, zbranih v akciji »Sosed sosedu«, so: - starost nad 75 let - edini vir - denarni dodatek. Na podlagi teh kriterijev bo za vsako OZ RK izračunan povprečni odstotek, ki pomeni osnovo, oziroma temelj za dodelitev ustrezne višine sredstev. Območno združenje Rdečega križa Domžale po javnem pooblastilu in zakonu izvaja dejavnost iz prve medicinske pomoči: - 10-urne tečaje z izpitom za voznike motornih vozil (tri dnevni tečaj z izpitom). Cena tečaja z izpitom je 13.500,00 SIT, samo izpit 7.100.00 SIT. Prijave na tel. 729 23 33 faks 729 23 34, I mail dom/.ale.OZRK-@rks.si. - 70-urne tečaje prve pomoči za pridobitev naziva bolničar. Tečaje organizirajo za delovne organizacije, podjetja, ustanove, društva in ostale občane ter za člane enot Civilne zaščite. Cena po dogovoru. - 10-urne tečaje prve pomoči v okviru varstva pri delu za podjetja in ostale, cena 10.000,00 SIT na osebo. - Javna kuhinja. Razdelje-vartje toplih obrokov vsak dan v tednu od 12. do 13. ure na Ljubljanski 34. - Skladišče rabljenih oblačil je odprlo za izdajo in sprejem vsako sredo od 9. do 16. ure. Občane prosijo, da darujejo uporabna oblatila in predmete. Ne sprejemajo izrabljene in ponošene obutve, težkih starih plaščev in oblek, zastarelih, strganih in odpadnih predmetov, ki so namenjeni na komunalna odlagališča. Vse predmete pred oddajo v skladišče pregledajo in neuporabne zavrnejo. Za pohištvo in ostale večje predmete vas prosijo, da pokličete na ogled in oceno ter dogovor o prevzemu. - Spomladansko zdravstveno preventivno akcijo merjenja holesterola v krvi in tlaka bodo v jeseni nadaljevali, o začetku akcije boste pravočasno obveščeni. Informacije na telefonu 729 23 33. faks 729 23 34, c-mail domzale.OZRK@rks.si. Naslov: Območno združenje Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34, 1230 Domžale, poštni pretial 39. SAŠA KOS V spomin Častni občan Občine Domžale Jernej Lenič (1921-2001) DOMŽALE ■lik'"" V spokojni počitniški čas. ko večina išče trenutke sprostitve in nabira nove moči za vsakdanje delo, je kot nepovabljena gostja prišla vest: umrl je spoštovani gospod Jernej Lenič, častni občan Občine Domžale ter eden najpri-Ijubljenejših predsednikov nekdanje občine Domžale, iskren prijatelj in dober znanec, zvest tovariš, prizadeven sodelavec, nenadomestljiv mož in oče ter stari ata, predvsem pa dober človek. Smrt je prišla nenadoma, komaj mesec po njegovem osemdesetem rojstnem dnevu in le nekaj mesecev po prejemu naziva častni občan, ki mu ga je ob življenjskem jubileju podelil občinski svet. Pet desetletij svojega dela in življenja je poklonil naši občini. Petdeset let požrtvovalnosti, prizadevnega dela, odpovedovanj, pa tudi številnih srečnih in prijetnih trenutkov, saj so bila srečanja z ljudmi, pa naj so bili to sestanki na občini, v krajevnih skupnostih, v nekdanjih organih samoupravnih interesnih skupnostih ali pa le stisk rok občanu ali občanki za gospoda Jerneja Leniča vedno prijetni dogodki, ki se jih je vseh po vrsti rad spominjal, tako kot je vse svoje življenje v srcu ohranil prijeten spomin na otroštvo. To se je začelo 9. julija 1921 na Turjaku in nadaljevalo v Jurklo-štru in kasneje na Snežniku. Nikoli ni pozabil skrbnih staršev. Po končani osnovni šoli se je vpisal na učiteljišče, ki mu je ostalo v spominu zaradi trdnih vezi med dijaki, ki jih ni pretrgala niti vojna, in tudi zato. ker je na njem srečal svojo prvo ljubezen in bodočo ženo gospo Božo. Vojno je preživel kot prisilni delavec in kot mlad učitelj v januarju 1946 prišel v našo bivšo občino kot učitelj na tedanjo Osnovno šolo Krašnja. V tem času obnove porušene domovine je pomembno prispeval k razvoju tega pa tudi širšega območja nekdanje občine Domžale, bil pa je tudi pobudnik ustanovitve Oddelka tedanje glasbene šole v Kraš-nji. Uspešno se je vključeval v delo tedanjih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter prizadevno sodeloval v različnih akcijah tako na komunalnem področju, kjer je bilo tedaj zelo veliko prostovoljnega dela, kot na področju vzgoje in izobraževanja ter političnega dela. Njegovo delo mu jc prineslo veliko znancev in iskrenih prijateljev, s katerimi je iskal vedno nove poti do ciljev, ki so od vseh zahtevali veliko prostovoljnega dela, požrtvovalnosti in odrekanj. Prinašali pa so tudi uspehe, ki se jih je znal veseliti s sodelavci. Vse to mu je prineslo vedno nove zadolžitve in tako se je tudi zaradi šolanja obeh sinov Jerneja in Blaža z družino preselil v Domžale, kjer je šest let opravljal funkcijo predsednika tedanje občinske organizacije SZDL in sodeloval v organih tedanje občine ter drugih organizacijah in društvih. Bil je odbornik, poslanec v tedanji republiški skupščini, delal je v Temeljni izobraževalni skupnosti, v različnih komisijah in odborih, ki so v tedanji občini obravnavali posamezna področja. Njegovo ime zasledimo tudi v prvem uredniškem odboru Občinskega poročevalca, ko je 5. novembra 1962 izšla prva številka. Kljub trdni vsidranosti v poli-tičo življenje, je njegovo srce ostalo v šolstvu in g. Lenič jc postal zelo uspešen in priljubljen ravnatelj Osnovne šole Venclja Pcrka ter vsa svoja prizadevanja namenil pripravam za referendum za uvedbo prvega samoprispevka za gradnjo šolske mreže. Gospod Jernej Lenič je bil pri- soten v vseh aktivnostih, postal je tudi ravnatelj tedanje OŠ Rodica v gradnji in kasneje njen ravnatelj v juniju 1972, ko jc novozgrajena šola predana svojemu namenu. Nihče ne ve, koliko energije jc bilo potrebno za razpis prvega samoprispevka v letu 1969 in vseh naslednjih, pri katerih je bil gospod Lenič vedno zraven. Ob tem pa našel še čas za diplomo iz biologije in kemije na Pedagoški fakulteti ter za svojo družino. V letu 1974 je bil gospd Jernej Lenič prvič izvoljen za predsednika tedanje Skupščine občine Domžale, štiri leta kasneje pa še drugič. Prizadeval si je, da bi skupščina občine postala mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov občanov in občank ter uresničevanja njihovih potreb ter reševanja problemov. Med občani in občankami je bil zelo priljubljen, pravi ljudski človek, ki je imel ljudi rad in oni so imeli radi njega, odličnega govornika, ki jc prav ob vsaki priložnosti našel prave besede za ljudi, ki so ga radi poslušali, mu sledili in pomagali ustvarjati kvalitetnejše pogoje za vse. Nikogar ni pozabil in o času, ko se je srečeval z njimi, je nekoč dejal: »Ob teh srečanjih so nastajali iskreni medsebojni odnosi, ki so bili zelo odkritosrčni. Skrivnosti ni bilo, bilo jc zaupanje, prepričanje, da lahko skupaj naredimo marsikaj.« Po zaključku mandata predsednika Skupščine občine Domžale se jc sicer upokojil, vendar ostal aktiven zlasti na področju kulturne dejavnosti, kjer je opravljal pomembne vodstvene funkcije v tedanji Kulturni skupnosti občine Domžale, z njim smo se srečevali tudi na področju raziskovanja. Rad je delal v Krajevni skupnosti'Slavka Šlandra, kjer je bil tudi ob zadnjih volitvah izvo- ljen v Svet krajevne skupnosti, pozabili ga ne bodo niti v organizaciji Rdečega križa niti v Zvezi prijateljev mladine, kjer je njegovo delo pustilo še danes žive sledi. Posebej njegovo delo cenijo člani in čanice Društva za tretje življenjsko obdobje Lipa, katerega jc pomagal ustanavljati in katerega častni član je bil. Čeprav se je obdobje, kateremu je dajal pečal, izteklo, in se je človek, ki jc pet desetletij pomembno sooblikoval življenje in delo na območju, kjer živimo in delamo, umaknil, smo vedeli, da v naši sredini živi človek, na katerega sc lahko vedno zanesemo. Gospod Jernej Lenič je bil namreč vedno pripravljen dati nasvet, pokomentirati dogodke, ki jih jc spremljal tudi preko lokalnega časopisa, in tudi pomagati, če jc bila njegova pomoč, potrebna. Nenazadnje smo ga lahko ob sobotah velikokrat videli, kako je hitel najprej v sejno sobo, zadnja leta pa v poročno dvorano Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale, da pospremi mladoporočence na skupno življenjsko pot. Več kot 1700 zakoncev ne bo nikoli pozabilo svečanih besed gospoda Leniča, ki je bil eden izmed najpriljubljenejsih pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez v Upravni enoti Domžale. Še bi lahko naštevali funkcije in zadolžitve, ki jih jc opravljal v času svojega življenja. Ljudje so njegovo prizadevno in požrtvovalno delo cenili in mu znali reči iskrena hvala, pa ga tudi nagraditi. Med številnimi priznanji, ki jih jc prejel, naj omenim lo. najpomembnejša: medalja zaslug za narod, orden zaslug za narod, orden dela s srebrnim in zlatim vencem, Zlali znak Rdečega kriza, številna republiška priznanja, med njimi priznanje za delo v Rdečem križu, srebrni znak Ol , zlati znak Zveze prijateljev mladine, priznanje za delo v SLO, zlati znak Sveta za preventivo in zaščito v cestnem prometu, veliko je priznanj posameznih republiških zvez in društev, prejel je številna občinska prizna nja, med njimi kar dvakrat zlato priznanje ter številna priznanja občinskih zvez. in združenj. Skromen kot jc bil, je rad povedal, da so mu bila naj boj pri stran srcu priznanja, ki so mu jih podelile krajevne skupnosti in posamezna društva, saj so mu jih dajali ljudje, ki so njega in delo osebno poznali, in tedaj je vedel, da so to priznanja iskrenih ljudi. Ob osemdesetletnici mu je za opravljeno delo prav letos Občinski svet Občine Domžale podelil najvišje priznaje občine, kaleri jc dal pel desetletij svojega dela in v obrazložitvi napisal: G Jernej Lenič je s svojim prizadevnim in odgovornim delom, v obdobju, ko je opravljal pomembne funkcije, veliko prispeval k razvoju tedanje občine Domžale. S svojimi tehtnimi in preudarnimi besedami, dobrim poznavanjem problemov ter potreb občanov in občank jc pomembno vplival na življenje in delo v občini Domžale ter tako gradil temelje, na katerih se tudi danes sedanja občina Domžale uspešno razvija. Ob podelitvi priznanja, ki ga jc bil iskreno vesel, je inciiil. da je to priznanje njemu in vsem tistim, s katerimi jc skupaj iskal pot napredka na vseh področjih našega življenja in dela. . Gospod Jernej Lenič je bil izjemen človek, prijatelj in tovariš. Smrt jc pretrgala nit njegovega življenja, ne more pa pretrgati bogatili spominov na dela človeka, ki bo v novejši zgodovini Občine Domžale vedno ostal zapisan kot človek, ki je petdeset lel svojega življenja utiral pol na-predku in razvoju našega območja. Zato zanj še toliko boj velja: Spoštovani Jernej Lenič, častni občan Občine Domžale, ni umrl. Umrejo tisti, ki jih pozabimo, njega ne bomo. Občinski svet se jc častnemu občanu Jerneju Leniču poklonil na žalni seji, na kaleri jc o njegovi življenjski poti govoril podžupan Simon Mavsar. Na pogrebu, katerega so sc udeležili številni njegovi sodelavci, prijatelji in znanci, pa so o njegovi življenjski in delovni poti govorili: županja Cveta Zalokar Oražem, prijatelj dr. Miroslav Stiplovšek, predsednica Društva Lipa I Ini verza za tretje življenjsko obdobje Metka Zupanek ter Vera Ue-guš v imenu nekdanjih sodelavcev iz Krašnjcv OBČINA DOMŽALE Nova pridobitev VELE Trgovske družbe, d.d. Obnovljeni Market Dom, Domžale, Miklošičeva 1 9. septembra 1977 smo v tedanjih časopisih lahko brali o odprtju nove moderno urejene samopostrežne trgovine z bifejem v tedanji Kidričevi ulici v Domžalah. 24 let po omenjenem datumu je bila 13. septembra 2001 na istem mestu manjša slovesnost, na kateri so odprli celovito prenovljeni Market Dom, saj je dotedanja trgovina zaradi iztrošenosti opreme in instalacij postala zastarela in neprimerna za sodobno prodajo. Market jc bil celovito prenovljen v 45 dneh, v njem pa II zaposlenih ponuja veliko izbiro blaga za široko potrošnjo, med katerim posebej poudarjajo veliko izbiro svežega mesa in mesnih izdelkov, zagotavljajo pa tudi samopostrežno prodajo sadja in zelenjave. Skupaj obnovljena površina meri 628 m2, med njimi je 410 m2 prodajnih površin, 40 m2 hlajenih skladišč ter 110 m2 netila jenih skladišč, ostalo zasedajo drugi potrebni prostori. Skupaj je obnova marketa zahtevala 52 mio SIT, od česar so bila opravljena gradbena dela v vrednosti 20 mio SIT; za opremo so plačali 10 mio SIT, ostala finančna sredstva pa so porabili za gla-dilno opremo in druge stroške. Gradbeno obrtniška dela je izvajala kooperacija Vele, opremo je izdelal Stol Kamnik, hladilno opremo pa Vako iz Črnomlja. . Na prijetni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi podžupan Občine Domžale g. Simon Mavsar, jc številne obiskovalec nove trgovine pozdravil g. Stane Skok, generalni direktor družbe VELE, ki jc predstavil investicijo ter skrb VE- iJT gm M miim LE za moderne in kupcem prijetne trgovine, nato pa povabil Zal-ko VODLAN in Cirila Scška, ki sta tudi pred 24 leti prestrigla trak in na tak način odprla tedanjo trgovino, da to storita tudi ob odprtju obnovljenega MARKI T DOM v Miklošičevi ulici. Nov MARKLT DOM v Domžalah je le ena od številnih investicij trgovske družbe VELE Domžale, s katerimi svojim kupcem zagotavlja prijetnejše in ugodnejše nakupe, ob tem pa poudarja še druge konurenčne prednosti, kot so: primerne cene, vsakodnevno sveža živila, osebni pristop do kupca, prijazno osebje in prijetno počutje v njihovih trgovinah. V kratkem bodo prenovili še naslednje supermarkete, markete in blagovnice: Supermarket Bakovnik - Kamnik Supermarket Bakovnik s površino približno 50 m2 je enako kakor market Dom zaradi dolgoletnega obratovanja in ncvlaganj v obnovo postal tehnično in tehnološko zastarel, zato ga je bilo potrebno obnoviti. Od Nove Ljubljanske banke smo pred začetkom del odkupili cca 150 m'. V obnovljenem marketu tudi ne bo bifeja v velikosti, kot jc bil do sedaj, ampak bo bistveno manjši. Z rekonstrukcijo smo pričeli 5. 6. in jo bomo končali z otvoritvijo, ki je predvidena 20. 9. 2001. Obno- vo jc izvajala Kooperacija Vele s svojimi kooperanti, zunanjo ureditev pa komunalno podjetje Kamnik. Pred rekonstrukcijo je znašala površina vseh prostorov v marketu 812 m7, po rekonstrukciji pa 1.000 m2. Ob trgovini je tudi 2000 nr asfaltnih površin, kjer je za kupce pripravljenih 51 parkirišč. Celotni vložek v obnovo in v nakup prostorov od banke je znašal cca 250 mio. tolarjev. Objekt je sodobno načrtovan, funkcionalen, pregleden in eden najlepših, ki jih ima družba Vele. Market Metka, Trg talcev, Kamnik V drugi polovici oktobra bomo odprli prenovljen market Metka na Trgu talcev v Kamniku. Ta objekt smo pred dvema letoma kupili od firme Emona Merkur. Odločili smo sc, da ga povečamo, za kar pa je bilo potrebno skoraj dveletno prizadevanje za pridobitev ustrezne dokumentacije. Objekt se namreč nahaja v centru mesta, kjer ic bilo potrebno uskladiti vrsto interesov, vključno tudi z zahtevami, ki jih jc postavilo spomeniško varstvo. Ocenjujemo, da bodo celotni stroški obnove marketa stali približno 120 mio tolarjev. Pred rekonstrukcijo jc market meril 258 m2, po rekonstrukciji pa 460 m2. Gostinski lokal, ki sc nahaja ob marketu, pa smo zmanjšali tako, da sedaj meri 86 m2, pred tem pa je meril 109 m2. Bife bomo prodali najugodnejšemu ponudniku. Obnovitvena dela je izvajal Graditelj Prenovljeni Market Dom je odprt: Ciril Sesek, Zalka Vod-lan in Stane Skok, generalni direktor Vele trgovske družbe iz Kamnika. Del stroškov obnove bomo Graditelju poravnavali tako, da mu bomo izročili sla ri market Metka, ki se nahaja v upravnih prostorih te firme. Otvoritev prenovljenega marketa jc predvidena v drugi polovici meseca oktobra 2001. Market in tekstilna trgovina v Šentvidu pri Stični V začetku oktobra bomo odprli prenovljeni objekt, v katerem sc nahajata živilski market in tekstilna trgovina v Šentvidu pri Stični. Objekt smo temeljito prenovili ler povečali prodajne površine v marketu od 330 na 450 m2, v tekstilnem delu pa od 178 na 188 m'. Objekt smo kompletno gradbeno obnovili, zamenjali vse instalacije, hladilno opremo ter uredili okolico. Prodajne površine smo povečali s leni, da smo opustili gostinski lokal in frizerski salon, ki sta do sedaj delovala v okviru obnovljene stavbe. Obnovitev je predvidena konec tega meseca oz. v začetku oktobra Blagovnica Grosuplje V mesecu oktobru začenjamo z izgradnjo blagovnice v Gro-suplju v izmeri približno 5.400 m2. Ocena investicije znaša približno 2 mrd. tolarjev, otvoritev objekta pa naj bi bila v maju prihodnjega leta. Supermarket Mengeš Od firme 'Irak z Mengša smo kupili objekt s površino 5.400 m' ler 8.200 m' zemljišča ob stavbi. V pritličju načrtujemo izgradnjo supermarketa, v velikosti več kol 1.500 m2, medlem ko bi prvo in drugo etažo namenili za preselitev strokovnih služb, ki sc sedaj nahaja jo na številnih lokacijah v Domžalah, Kamniku in Grosuplju. Ocenjujemo, da bodo stroški nakupa kakor tudi obnove stavbe in postavitev marketa znašali približno 1,5 mrd. tolarjev. Otvoritev prenovljenega objekta naj bi bila spomladi prihodnjega le-ta. ODGOVORNA UREDNICA stran KAJ JE NOVEGA? Obisk dr. Lucije Čok, ministrice za šolstvo, znanost in šport Naj bo šolsko leto 2001/2002 uspešno, srečno in varno za vse Prvi šolski dan je bil prazničen na vseh naših osnovnih šolah, kjer Je prvič odprlo šolska vrata hli/.u 400 prvošolčkov. Še posebej slovesen pa je bil -V september 2001 na Osnovni šoli Domžale, kjer so šolski prag ob dveh oddelkih prvih razredov osemletke prvič prestopili tudi učenci in učenke Ireh oddelkov prvega razreda devetletke. Za vse so na šoli pripravili prisrčen sprejem, kjer ni manjkalo številnih prijaznih besed, otroškega vrišča pa tudi pogostitve, še posebej slovesno pa so pričakali prvošolčke devetletke. Osnovna šola Domžale je prva v naši občini, kjer imajo organiziran pouk oddelkov prvih razredov devetletke, ki se je letos v dveh oddelkih začela tudi v podružnični šoli Ihan. Prvi dan so v Solo prvosolec pospremili starSi, v večnamenski avli OS Domžale pa pričakali tudi dr. Lucija Čok, ministrica za Šolstvo, znanost ter Sport, g. Alojz. PluSko. državni sekretar na tem ministrstvu, ter županja Cveta Zalokar Oražcni. Prijetno vzdušje in smeh na otroška lica je s svojo plesno toCko prinesla zajčica. prve prijazne besede pa je prisotnim izrekla mag. Jožica Polanc, ravnateljica Osnovne šole Domžale. Zahvalila se je za zaupanjem staršem, ki so se odločili, da svoje otroke vpišejo v prvi razred devetletke. Vsem je zaželela veliko prijetnih dni v preurejenih šolskih prostorih ter nato k besedi povabila ministrico dr. Lucijo ( ok. V svojem nagovoru je poudarila pomen prvega šolskega dne za vse učence, ki bodo v šoli nabirali nova znanja in izrazila prepričanje, da bodo v Solo radi hodili, se v njej dobro počutili in se tudi veliko naučili. Čestitala je Osnovni Soli Domžale za številne do- sežene uspehe na različnih področjih in na kratko spregovorila tudi o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, posebej o devctletki. Po njenem mnenju ta pomeni velik premik v izobraževanju slovenskega mladega človeka, saj prinaša številne pozitivne lastnosti, zahteva pa tudi, da ga skrbno spremljamo in pozitivne kritike tudi upoštevamo. Vsem prvo-šolčkom devetletke. kakor tudi vsem ostalim, jc zaželela veliko ustvarjalnega nemira ter veliko uspeha na vseh šolskih poteh. Učence in njihove starše je pozdravila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Tudi žu- panja se jc zahvalila staršem, da so omogočili začetek devetletke, obljubila jc, da bo Občina Domžale tudi v prihodnje zagotavljala finančna sredstva za materialni del Sol, hkrati pa povedala, da bo v kratkem slovesno odprtje prizidka k eni od osnovnih Sol ter da bo občina tudi v prihodnje skrbela za otroška igrišča, saj se v letošnjem letu pripravlja odprtje kar dveh igrišč. Izrazila je prepričanje, da so osnovne šole v Občini Domžale dobre, da se vodstva in učitelji trudijo, da bi bilo otrokom v šolah lepo in da bi jih ra- Največ smeha je prvošolcem na lica pričarala Pika Nogavička Gostje in starši na slovesnosti Prve zadrege je prvošolcem devetletke na OS Domžale pomagala premagati tudi tale prisrčna zajčica. di obiskovali, na kratko pa jc predstavila ludi ukrepe za prometno varnost na šolskih poteh. Vsem je zaželela veliko prijetnih ter uspešnih dni v šolskem'letu 2()01/2002._ Kako veselo jc lahko v osnovni šoli. je zbranim povedala tudi Pika Nogavička, nato pa so se prvošolč-ki prvič javno predstavili in se skupaj s svojimi učiteljicami razdelili v tri oddelke Pri tem ni manjkalo tudi solzic veselja, pa tudi žalosti, ki smo jih lahko opazili tako v očeh prvošolccv kot njihovih slaršev. ki so si skupaj z gosti nato ogledali preurejene prijazne učilnice, v katerih imajo igrače vsaj v prvih dneh pomembno vlogo. Otroke so v učilnicah pričakali tudi zajčki, nato pa so se vsi skupaj posladkali s tortami, ki jih jc kot darilo prispevalo ministrstvo, V. V. Staro šolo bo zamenjala nova devetletka. Kdaj bo zgrajena Osnovna šola Dragomelj Že od leta 1996 potekajo aktivnosti za eno izmed največjih investicij v Občini Domžale - gradnjo nadomestne Osnovne šole Dragomelj, o kateri se v zadnjem času veliko govori. Krajani Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata so namreč tako na lokalni radijski postaji kot na izrednem sestanku s predsednikom in podpredsednikom KS Dragomelj-Pšata, postavljali vrsto vprašanj, ki tudi zaradi potrebe po točni informaciji zahtevajo odgovore, hkrati pa so bile ob tem izrečene nekatere trditve, ki ne držijo. Najprej bi želela pojasniti, da čitvi lokacije sole in pridobivanju nisem nikoli izjavila, da bo gradnja Osnovne šole Dragomelj začeta oz. po mnenju nekaterih celo končana do odprtja avtoceste. Kdor pozna težave in ovire, ki se pojavljajo ob gradnji posameznih objektov, ve. da je potrebno predhodno pridobiti vrsto dokumentacije, ki jc v primeru gradnje OŠ Dragomelj še toliko zapletcncjša, saj je to edini primer v Sloveniji, ko šolo gradita kot soinvestitorja dve občine Običajno priprava in načrtovanje tako zahtevne gradnje poteka od treh do petih let. Zakaj zamuda, če o njej sploh lahko govorimo? Vzrbki za zamudo (če seveda predpostavljamo, da jc v Uredbi o LN za avtocesto zapisano, da mora investitor poskrbeti za nadomestno solo v Dragomlju) so izključno objektivne narave in so pogojeni L naslednjimi najpomembnejšimi vzroki: I. spremembi dogovora, kako veliko šolo hočemo. Občina Domžale je sprva načrtovala izgradnjo šestletne šole, ki bo pomenila nadomestno gradnjo za obstoječo podružnično šolo in katere investitor bi bil DARS, kar pomeni, da ni občina sodelovala le pri tlolo- Aktualno Kako bomo zagotavljali pogoje za izvajanje programa vzgoje in varstva predšolskih otrok Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale, je za obravnavo na 28. seji Občinskega sveta pripravil Informacijo o pogojih in možnostih zagotavljanja novih prostorskih kapacitet za izvajanje programa vzgoje in varstva predšolskih otrok v naslednjem besedilo: Likalna skupnost jc v skladu z Poleg navedenega pa bi se število 28. členom Zakona o vrtcih (Uradni lisi odklonjenih otrok še znižalo za več kot 40 otrok v primeru, če bi odšteli tudi tiste otroke, katerih starša sta nezaposlena. v danem trenutku razpolagamo z dokumentom o prostorski preveritvi organizacijske enote Vrlea Kckcc. Namen dokumenta je bil pregledali površine 4-oddclčncga vrlea ter izdelati programsko nalogo za 6 oddelkov. Primerjavo obstoječih normativnih površin za 6-oddclčni vrtce kaže na negativno razliko 374,00 m' površin, kar predstavlja, glede na nove normative kar 82% od sedaj obstoječih površin, oziroma 45% od skupno potrebnih površin. Po oceni bo izdelava gradbene dokumentacije do pridobitve gradbenega dovoljenja izvedena pred zaključkom letošnjega leta. Jako bi lahko načrtovali gradnjo v spomladanskih mesecih prihodnjeg« le ta. Hkrati smo v razgovorih z dvema potencialnima koncesionarjema, ki bi želela izvajati dejavnost predšolske vzgoje in varstva v naSi občini, zato sta že resno pristopila k pridobitvi prostorskih pogojev za izvajanje takega programa. Direktorica podjetja Otluni d. o. o. 12 t lubtjane, je v ta namen opravila resne pogovore s predstavniki KS Homec in uspela pridobiti tudi njihovo soglasje o možnosti najema objekta na Bolkovi ulici 54 v Homcu (stara opuščena šola). Na podlagi izdelanega posnetka oblekla in idejnega načrta je ugotoviti, da bi lahko v tem objektu izvajali v 3 oddelkih program predšolske vzgoje za otroke stare od 3-6 let. Ocena investicijsko gradbenih in obrtniških del in instalacij ter zunanje ureditve znaša na podlagi pridobljenih ponudb, cca 60 mio SD. *t. 12/96, 44/00) dolžna v celoti zagotovili možnosti za izvajanje programa V78ojc in varstva predšolskih otrok. V smislu zagotavljanja omenjenih možnosti moramo zagotoviti sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva Zfl Investicije v nepremičnine iu opic mo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo. Zaradi alarmantnih podatkov o visokem Številu odklonjenih otrok v Sol-*«n letu 2001/2002 jc Občinski svet občine Domžale ugotovil, da je poln Iv HO nemudoma pristopili k iskanju no-V|h- hitrih rešitev, ki bi vzpostavile možnosti pridobitve novih prostorskih kapacitet za izvajanje programa vzgoje 111 varslva predšolskih olrok. V Obdobju iskanja možnosti smo se usmerili v dve smeri in sicer v posto-Pck za pridobitev potrebne dokumen-'"-'ije za razširitev organizacijske enote Vr,ce Kckee. Radomlje, ter iskanje nožnosij pridobitve potencialnih kon-cesionarjcv. V istem obdobju smo tudi ugolovi-da se je Število odklonjenih olrok. na ačun transparentnega prikaza, bislvc-no znižalo, saj so slarši vpisovali svoje otroke kar v več vrtcev in tudi ne zgolj • nasi občini, hkrati pa se je izkazal rc-ativiK, visok osip otrok, katerih starSi ?° sc odločili, da zaradi različnih vzrokov otroka izpišejo iz vrtca. Končna slika seveda Sc vedno kaže P'oblem prostih vpisnih mest v vrtcih • naši občini. Po zadnjih podatkih jc vi le,, Urša sc 49 odklonjenih in v ■ r,c« Domžale Sc 98 odklonjenih ol-okoii tega kar 72 iz širšega ohmoč-Jd Radomelj v ()h tem pa je potrebno povedali, da seštevek niso všteti otroci, katerih '"■Si imajo stalno prebivališče v dtu- & občini Pričakujemo, da bo Otium d. o. o. pripravljen vložiti potrebna sredstva za celotno obnovo objekta, za kar bi mu lastnik objekta omogočil garancijo za najetje kredita s hipoteko na objekt. Lastnik in najemnik objekta bi preko najemnega razmerja uredila obračunavanje finančnega vložka najemnika v smislu brezplačnega najema za obdobje petnajstih let. Tako hi občina v relativno kratkem času pridobila novih 66 mest za otroke stare od 3 do 6 let. V zelo resnih razgovorih pa snio ludi s podjetjem Dcžman & družabnik storitve d. n. o. iz Ljubljane, ki želi izvajati program vzgoje in varstva otrok starih od 1-3 let. V ta namen jc v teku resen dogovor o nakupu hiše z vrtom na Triglavski ulici v Domžalah (v bližini Mel loualda). saj je podjetje že zaprosilo za lokacijsko informacijo in jc tudi potrjena, vložena pa jc ludi vloga za spremembo namembnosti objekta in gradbenega načrta. V tak vrlec bi bilo mogoče vpisali 56 otrok starih od I do 3 leta. Izhajajoč i/, finančnega načr,la, ki vključuje nakup hiSe z vrtom, adaptacijo prostorov za opravljanje dejavnosti in nakup opreme, bi potencialni kon-cesionar potreboval cca 80 mio SIT. Tako velik finančni vložek na pomeni za investitorja v prvi fazi manjše probleme pri zagotavljanju sredstev, zato pričakuje od občine, Sc posebej kei bo objekt prilagodil za izvajanje vzgojno varstvenega programa mlajših otrok - dojenčkov, kar povzroča zahtevnejšo sanacijo objekta In dražjo opremo, da bi sodelovala pri sofinanci-ranu investicije v višini 20 mio SD. Predmetno informacijo Občinskemu svetu posredujemo z namenom njegove informiranosti o opravljenih aktivnostih v prizadevanjih za pridobitev dodatnih prostorskih kapacitet pri izvajanju programa vzgoje in varstva predšolskih otrok na območju nase občine. Obenem Občinski svel seznanjamo tudi z. dinamiko spreminjanja števila in strukture odklonjenih otrok, kar predstavlja ključni vhodni podatek za načrtovanje ukrepov in sprejemanje odločitev. Iz. zapisanega izhaja, da so naša prizadevanja usmerjena v Iri potencialne lokacije: obnovo in usposobitev stare šole v Homcu (objekt v lasti občine, koncesijsko in najemno razmerje z nosilcem dejavnosti), objekt na triglavski ulici v Domžalah (koncesijsko razmerje z nosilcem dejavnosti ter delno sovla-ganje finančnih sredstev) ter Vrtec Ke-kec v Radomljah. Ob tem ne gre pozabili tudi dejstva, da se intenzivno izvajajo postopki, ki bodo koncesionar-ju Karitas omogočili odprtje vrtca na Rovah. Doslej opravljene aktivnosti nas potrjujejo v ugotovitvi, da bomo prostorsko problematiko izvajanja programa vzgoje in varstva predšolskih otrok v najkrajšem možnem času presegli. O nadaljnjih korakih prizadevanj bo Občinski svet lekoče obveščen, kar se še posebej nanaša na okoliščine morebitnega zagotavljanja soinveslitorskih sredstev v projektih obeh zasebnih konccMnn.il jev. IRENA GRICAR, načelnica oddelka za družbene zemljišča. Glede na zahteve KS Podgorica-Šentjakob po gradnji popolne devetletne osnovne šole s telovadnico (zaradi predvidene pozidave Podgoriške gmajne), ki so jo podprli z več kot 400 podpisi tudi krajani KS Dragomelj-Pšata so vsi postopki zastali in se ponovno pričeli od začetka. DARS se je zaradi bistveno povečane gradnje iz projekta umaknil, z njim smo sklenili le pogodbo o odkupu obstoječega objekta in prejeli zanj odškodnino v višini okoli 180 milijonov tolarjev (sredstva smo delno potrošili za nakup zemljišča, delno pa so vezana pri banki). Zaradi tega dejstva, dolgotrajnih pogovorov na ravni Ministrstva za šolstvo (usklajevanje načina gradnje z Mestno občino Ljubljana) je tako nastala zamuda najmanj leta in pol: 2. soočeni smo bili z velikimi težavami pri odkupu zemljišč, kjer so postopki trajali več kot leto dni, preden smo zagotovili vsa potrebna zemljišča: 3. preučitve možnosti fazne gradnje oz. gradnje le 14 oddelkov (namesto prvotno načrtovanih 18 oddelkov) glede na nedorečenost gradnje v Podgoriški gmajni - Občina Domžale je zahtevala mnenje projektantov, ki so v zvezi z možnostjo realizacije variante zmanjšanega obsega programa ocenili, da bi morali izdelati novo projektno dokumentacijo, kar pomeni, da se z nekaterimi postopki prične znova; odločili smo se za osnovni projekt, omenjena analiza pa je pomenila trimesečno zamudo. Takšna analiza je bila nujna, saj je projekt Moja šola načrtovan na predpostavki, da se zgradi tako večje naselje v Podgoriški gmajni kot tudi naselje Novi Dragomelj. oba investitorja pa se Se nista dokončno opredelila do gradnje. Kaj je bilo doslej narejenega? Trditev, da ni bilo narejenega skoraj nič, še zdaleč ne drži, saj so bile doslej izvedene naslednje aktivnosti: 1. sprejel jc bil zazidalni načrt območja Šole Dragomelj 2. odkupljena so bila zemljišča od Gošek Stanislava in Martine ter Grad Janeza ter Grad Danice, kjer bo stala nova šola, prav tako pa tudi zemljišča, ki so potrebna za rekonstrukcijo križišča 3. izveden je bil javni razpis in podpisana je bila pogodba o izvajanju storitev svetovalnega inženiringa pri gradnji šole v Dragomlju - izvajalec je IBE, d.d. Svetovanje, projektiranje in inženiring I juhi Jana 4. sklenjena jc pogodba o izvajanju finančnega inženiringa pri gradnji šole Dragomelj, ki jo izvaja Skupnost osnovnih Sol Domžale 5. izpeljan jc bil javni natečaj za arhitekturno-tehnično projektno rešitev šole Dragomelj, na osnovi katerega je bil izbran idejni projekt MOJA ŠOLA avtorjev Andreja in Gorazda Ravnikarja ter Andreje VVeinger; 6. sprejet je Program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje Novi Dragomelj in šole Dragomelj 7. izdelana je projektna dokumentacija za gradnjo osnovne šole v Dragomlju 8. izdelan in na občinskem svetu sprejet je bil investicijski program 9. izdelani so projekti komunalne opreme šole 10. sprejet je odgovor o obnovi vodovoda v Dragomlju, ki predvideva izgradnjo novega voda od Krakovske ulice v Domžalah, po Savski cesti, do Dragomlja, saj obstoječi vodi ne zadoščajo in so pogoj ob izgradnji šole, za omenjeno investicijo je že narejen projekt, pričeli bomo tudi s pridobivanjem potrebnih služnosti in zemljišč 11. pridobljen je projekt obnove križišča z regionalno cesto v Dragomlju, kjer pričakujemo večje težave, saj je cesta regionalnega značaja in bo potrebno sodelovati z Direkcijo za ceste RS. 12. V Dragomlju se intenzivno gradi tudi kanalizacijski sistem (meteorna kanalizacija), potrebno bo še zgraditi krajši krak do šole 13. ustanovljen je bil skupni gradbeni odbor za gradnjo OŠ Dragomelj skupaj z MO Ljubljana ter pripravljena pogodba o sofinanciranju, ki naj bi bila podpisana v mesecu septembru. Za vse navedene aktivnosti je bilo doslej porabljenih 137,119.298,40 SIT. Financiranje in zagotavljanje Eokritosti finančne onstrukcije? Vrednost investicije je 1,7 milijarde tolarjev, od česar je na poseben račun že nakazan delež DARS - kot odškodnina za odkup obstoječe šole Dragomelj. 174,185.182,00 SIT, in se finančna sredstva koristijo za aktivnosti povezane z OŠ Dragomelj. Približno 8% sredstev bo prispevalo Ministrstvo za Šolstvo in šport, sredstva za gradnjo trioddelčnega otroškega vrtca bo zagotavljala občina Domžale. Preostali znesek v razmerju 50:50 odstotkov zagotavljata Občina Domžale ter Mestna občina Ljubljana, katere Oddelek za družbene dejavnosti je že potrdil investicijski plan, v teku pa je podpis Pogodbe o soinvestiranju gradnje Osnovne šole Dragomelj. s čimer bo finančna konstrukcija zaprta. Financiranje šole bo proračun občine Domžale zagotavljal več let, pri izvajalcu pa bo najet blagovni kredit. Občina Domžale bo zagotavljanje finančnih sredstev za gradnjo OŠ Dragomelj zagotavljala prioritetno, tako naj bi v proračunu za leto 2002 zagotovili približno 100 milijonov SIT. Kaj se trenutno dogaja? V teku je pridobivanje soglasij za gradnjo ter geodetskih odmer s formiranjem gradbene parcele, ki so pogoj za vložitev in pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvidoma, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili v treh mesecih. Pripravljamo tudi razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca gradnje OS Dragomelj, postopek bo predvidoma trajal pet mesecev - od dneva razpisa. Občina Domžale pa vodi tudi aktivnosti v zvezi z rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, kar je eden od pogojev pristojne inšpekcije, ter preureditvijo križišča magistralne ceste. Kdaj začetek in konec gradnje? V kolikor ne bi bilo večjih zapletov, naj bi z gradnjo šole pričeli v jeseni leta 2002. zgrajena pa naj bi bila v letu in pol. Glede preostalih vprašanj pa bi povedala, da Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata ni od AC dobila nobenih finančnih sredstev, sredstva, ki jih je občina Domžale dobila zaradi spremembe namembnosti, bodo v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Domžale porabljena v skladu s sprejetim programom, ki upošteva zakonske možnosti porabe tako pridobljenih sredstev in so omejene na investicije s področja kmetijstva. Občina Domžale ne plačuje DARSU najemnine za obstoječo šolo, finančna sredstva za osnovno vzdrževanje - tekoče in investicijsko zagotavlja Občina Domžale, šole pa jih pridobijo na osnovi izdelanih planov vzdrževanje in podpisanih pogodb. Gradnja Osnovne šole Dragomelj tudi v prihodnje ostaja prioriteta dela pristojnih služb. Zal pa vsi postopki zahtevajo svoj čas, zato najbrž tudi v prihodnje ne bo šlo tako hitro, kot si vsi želimo. Prepričana pa sem, da bomo ob razumevanju, sodelovanju in pomoči drug drugemu uspešni, takt) kot vedno doslej. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV stran Novost za otroke, ki vrtca ne obiskujejo Približno polovica domžalskih predšolskih otrok obiskuje vrtec, ostali imajo varstvo pri babici, dedku in še kje. Prostora v vrtcu zaenkrat ni. Razmere se bodo omilile takrat, ko bodo v domžalskih šolah pričeli z devetletko. Vzgoja v vrtcu je strokovno podkovana, saj jo vodijo strokovnjaki za to področje. V Slovenj so vzgojni programi v primerjavi z različnimi evropskimi državami še posebej dobri. Tudi razmere, v katerih delujejo vrtci, so boljše kot v večini državnih vrtcev po Evropi. Starši vrtcu vedno bolj zaupajo. Poleg tega, da želijo, da je njihov otrok deležen vsaj koščka vzgoje v vrtcu, je v novejšem času vedno bolj prisoten še moment, ko starši preprosto nimajo več dovolj časa, ki bi ga naklonili vzgoji svojih malčkov. lasno je, da sredstva za delovanje vrtca v velikem deležu zagotavlja občina. Procentualno plačilo staršev se giblje od borih 10% cene programov, pa tja do največ 80% cene programov. Z drugimi besedami - vsakega otroka v vrtcu v nekem deležu sofinancira občina. Ta tudi zagotavlja prostor za namene vzgoje in varstva in sredstva za vzdrževanje. Prostora, v vrtcu je trenutno premalo. Z ga. Ireno Gričar, načelnice) oddelka za daižbene dejavnosti smo iskali programe, ki bi bili primerni za izvedbo v popoldanskem času za otroke, katerih starši varstva ne potrebujejo, potrebujejo pa vzgojo. Hkrati smo želeli poiskati programe, ki bi jih ponudili staršem nekoliko bolj ogroženih krajev, kjer npr. ni vrtca. oz. kjer ni možnosti otroku ponuditi kaj, kar ga vzgaja, mu zapolnjuje dni. zagotavlja uresničitev njegovih interesov in podobno. Pripravili smo program, ki smo ga preprosto poimenovali »Krajši popoldanski program«. Potekal bo vsak dan od 15.30 do 18.30 v vrtcu Urša in sicer od oktobra do junija. Program bo primeren za otroke, ki sicer vrtca ne obiskujejo, v starosti od 3 do 6 let. Prednost pri vpisu bodo imeli otroci ogroženih krajev. Kako je z vpisom in s plačilom? Otroke bomo letos vpisovali do 15. oktobra. Vpis je na upravi vrtca. Ob vpisu bodo starši prejeli navodila, kaj vse jc potrebno postoriti, da bo otrok pričel 7. obiskovanjem vrtca. Starši bodo med drugim izpolnili poseben obrazec o dohodkih družine, na podlagi teh obrazcev bo občina v roku največ 30 dni izdala sklep oz. odločbo o višini prispevka starša za program Plačilo starša se bo torej vršilo na isti način kot plačilo staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcu dopodan. Program vzgojnega dela sc bo navezoval na dopoldanske programe. Upošteval bo napotke Kurikula - novega vzgojnega programa. Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki bosta zaposleni v tej skupini, bosta starše ažurno seznanjali s programi. Skrbeli bosta, da bo vsebina pestra in vsestranska, podobna vsebinam, ki se v vrtcu »dogajajo« dopoldan. Starši se bodo lahko posluževali tudi sli okov ne službe vrtca in vseh dodatnih aktivnosti, ki so razpisane. Nova oblika vzgojnega dela je novost, ki ni na voljo v vsaki občini. Starši, izkoristite jo! Oglasite se pri nas in zaupajte nam vašega malčla, mi pa vam obljubljamo, da se bomo potrudili po svojih najboljših močeh. Z vašo in našo pomočjo bo otroštvo vašega otroka lepše. Informacije in vpis: Vrtec Urša, tel.: 72-41-834 DARKA BITENC ravnateljica Gospa Polona Gvardjančič med učenci v galeriji Lenček Skladatelj Peter Savli med učenci Voznik bo kaznovan Projektno učno delo: sodelovanje s starši Družina in šola imata v rokah niti otrokove prihodnosti. Obema so skupne želje in prizadevanja za zdrav otrokov razvoj in srečno prihodnost. Klasično sodelovanje med starši in šolskim oddelkom, razrednikom, se v glavnem omejuje na informacijo o rezultatih otrokovega dela in vedenja, šola v sodobnejših pogledih pa išče intenzivnejše stike s starši. Na OŠ Domžale je v preteklem šolskem letu v 3. a razredu potekal celoletni projekt intenzivnejših stikov staršev z razrednikom oz. omenjenim oddelkom. Na prvem roditeljskem sestanku smo se s starši dogovorili, da bi sodelovanje razširili preko običajnih okvirov. Anketo z vprašanji: kakšne so njihove Zelje v zvezi z našim medsebojnim sodelovanjem, ali bi se vključili v vzgojno-izobraževal-no delo v razredu s svojim prispevkom, pri katerem predmetu bi sodelovali, v kakšni obliki bi potekalo sodelovanje,... so starši odnesli domov in otroci so čez čas prinesli v šolo izpolnjene vprašalnike. Največ želja je bilo po povezavi staršev med seboj in z razrednikom preko elektronske pošte, po skupnem izletu ali pikniku, izvedbi razredne zabave ob glasbi in skromnem prigrizku. Izražena je bila Zelja po skupnem ogledu kakšne košarkarske tekme, razstave ali gledališke igre. Radi bi poslušali kakšno predavanje na teme: kako motivirati otroka, na splošno o vzgoji otrok, o hiperaklivnih učencih... Nekaj staršev se je odločilo, da bi sodelovali pri kakšnem šolskem predmetu ali predstavili svoj poklic. Začel je nastajati NAČRT SODELOVANJA. Zelje, ki so se pojavile večkrat, so prišle v načrt. Ta- ko je bila v vsakem mesecu ena dejavnost ali celo dve, poleg utečenih (govor, ure, rod. sestanki) V oktobru naj bi v razred prišel oče učenca, ki je dipl. profesor glasbe in doktor glasbenih umetnosti - skladatelj Peter Savli, v novembru naj bi bilo predavanje na temo: Postavljanje meja za zdrav otrokov razvoj, ki naj bi ga vodila dipl. pedagoginja Mateja Pet-ric iz Razvojnega izobraževalnega centra Novo mesto, v decembru naj bi si: ogledali Galerijo lenček, kjer naj bi nam Marina Lenček, ki je unikatna oblikovalka izdelkov iz kvašenega testa in lecta pokazala svojo galerijo in nam v svoji delavnici predstavila svoje delo, pred novim letom pa naj bi v razredu pripravili kulturni program, se skupno ob kitari in petju, plesu pozabavali in pogostili, v januarju naj bi mama, ki je prof. nemškega jezika in primerjalne književnosti, Polona Gvardjančič, predstavila svojo najljubšo pravljico z delovnimi nalogami, v februarju naj bi si ogledali gledališko predstavo ali košarkaško tekmo ali si skupaj ogledali otvoritev razstave, v marcu naj bi svoje delo predstavil oče učenke, Franc Cunja, ki je komunalni nadzornik na občini Domžale, v aprilu naj bi si ogledali letališče Brnik, organizacijo ogleda naj bi prevzela starša učenca, zakonca Slapnik, ki tam delata, v maju naj bi bil skupen izlet v majsko naravo, v juniju pa nastop otrok za starše pod vodstvom razredničarke in z družabnim srečanjem. Ze v septembru se je začelo IZ- VAJANJE NAČRTA. Izmenjali smo si elektronske naslove. Tako so bili starši povezani med seboj in z menoj. V razred je najprej prišel skladatelj Peter Savli. Vodil je uro glasbene vzgoje. Učencem je predstavil svojo pesem Dvoglavi zmajček z njegove zgoščenke Navihanke. Tako so se učenci srečali s skladateljem, sc naučili njegovo pesem ob spremljavi kitare in jo spremljali na različne načine: z mimiko, s plesom,... K predavanju na temo Postavljanje meja za zdrav otrokov razvoj, ki ga je vodila dipl. pedag. Mateja Petric iz Razvojnega izobraževalnega centra Novo mesto, so bili povabljeni starSi vseh paralclk 3. razredov. Zal udeležba ni bila številčna, udeleženci pa so odhajali zadovoljni, saj so se na predavateljico lahko sproti obračali s svojimi vprašanji. Ker mama učenke, Taljana Cunja, dela v slaščičarni Lenček, nam je organizirala srečanje z lastnico Marino Ixnček. Gospa Marina jc samostojna ustvarjalka na področju kulture. Je unikatna oblikovalka izdelkov iz kvašenega testa in lecta. Obiskali smo jo v času pred Miklavževim, zato je bilo v njeni galeriji polno času primernih izdelkov: Miklavži, parkeljni,... Poleg teh izdelkov jc bilo Sc mnogo drugih, povezanih z decembrskimi prazniki -božični motivi, novoletna smrečica iz testa, lectova srca z napisom 2001,... Videli smo tudi nabožne ljudske motive - bogkov kot, grb občine, slamnik, rože,... V njenih izdelkih jc prikazana kulturna dediščina, sedanjost in sporočilo za prihodnost. Po ogledu razstave so si učenci v delavnici ogledali oblikovanje izdelka, okrasitev. Pred začetkom božično-novolct-nih praznikov smo se srečali v šoli starSi, učenci in razredničarka. Ponekod so prišle cele družine, pa tudi babice in dedki. Po kulturnem programu, ki smo ga pripravili in se ga naučili pri urah slovenščine, je sledilo medsebojno obdarovanje z žrebanjem, petjem, plesom in pogostitvijo. Pridne mame in ponekod tudi očetje so doma napekli veliko sladkih dobrot. V času kulturnega praznika Prešernovega dne, smo z razredom zopet obiskali Galerijo lenček, saj je tam ustvarjalka Marina lenček pripravila razstavo: Portret Prešerna v kvašenem testu, njegov podpis in osnutek njegovega rokopisa pesmi Zdravljica. Skupaj s starši in učenci smo si ogledali v Modri galeriji Pevec v popoldanskem času razstavo kipov in slik avtorja Jožeta Vajde, člana likovnega društva Petra Dibode iz Domžal. Avtor je po poklicu ekonomist, s kiparstvom sc ukvarja ljubiteljsko. Obljubil nam je, da nas bo obiskal v razredu, ko bomo delali izdelke iz gline. Zaradi pomanjkanja časa pa do tega obiska še ni prišlo. Upamo in želimo pa, da se bomo v razredu srečali z njim v tem šolskem letu. Gospa Polona Gvardjančič jc k tednu pravljic pri urah slovenščine dodala svoj prispevek. Predstavila jc šaljivo pravljico Kakor napravi stari, jc vedno prav. Po predstavitvi jc učence zaposlila z delovnimi nalogami. Ura se je končala s poročanjem učencev ob uporabi grafoskopa. Gospod Franci Cunja je komunalni nadzornik. Predstavil je učen- cem svoje delo na terenu in na svojem delovnem mestu v pisni ni. Ogledovanje prekrškov na terenu z njegovo razlago je bilo za učence zelo poučno, saj je veliko prispevalo k njihovi okoljski vzgoji. Proti koncu šolskega leta nas je še enkrat obiskal skladatelj Peter Savli. Predstavil nam je dve svoji novi pesmi: Sklanjatev in Slikar. Obe jc spremljal s kitaro. Pesmi so učenci tudi gibalno prikazali in spremljali z različnimi glasbili. Ob zaključku šolskega leta smo imeli v razredu nastop za starše in družabno druženje, ob katerem smo se s starši in učenci tudi poslovili. Ob ANALIZI NAČRTA ugotovimo, da nekaj stvari ni bilo realiziranih, nadomeščene pa so bile z drugimi stvarmi... Npr.: nismo si mogli ogledati letališča Brnik, saj so se tam v tistem času intenzivno pripravljali na prihod ameriškega in ruskega predsednika. Izlet v naravo pa jc odpadel zaradi pomanjkanja časa. Učinki druženja so bili pozitivni. StarSi so druge starše in otroke bolje spoznali, in tudi mene. Nekateri so sc sami proizkusili v vlogi poučevanja in to delo bolje spoznali . Učencem jc bilo zelo všeč, da so se starSi vključevali v pouk. Rekli so, da je bilo zelo zanimivo, da so se ljudje z različnimi poklici preizkusili v poučevanju šolskih otrok. Zdelo se jim jc nekaj novega in zanimivega. Dobro jc zaživelo tudi sodelovanje z okoljem: npr. z Galerijo Lenček in Modro galerijo Pevce Vsi, ki so se v sodelovanje vključili, so nam veliko dali, popestrili so Šolski pouk, zato si takšnega sodelovanja v bodoče se želimo. Vsem sodelujočim pa sc ob tej priliki še enkrat zahvalnijem. MIRASMRKOU OS Domžale Rodiški učitelji v Slovenskem Porabju Potem, ko smo skupaj z učenci doživeli že vse načrtovane ekskurzije v preteklem šolskem letu, smo se na pot odpravili še učitelji. Obiskali smo Slovensko Porabje, košček slovenskega zamejstva na Madžarskem. Ekskurzije se je udeležilo 36 učiteljev, med njimi tudi nekaj že upokojenih. Strokovno ekskurzijo je vodil g. Slavko Mežek, vodja projekta i Nc »znano zamejstvo v okviru ustanove Poti kulturne dediščine iz Radovljice. Na poti proti Prekmurju smo sc ustavili na Stari Gori v Slovenskih goricah, kjer smo si ogledali baročno cerkev sv. Duha in bogat etnološki muzej kmečkega orod-|a. naš glavni cilj pa je bil mlin na veter, ki je upodobljen tudi na postni znamki. Mlin je kopija nekdanjega Becovega potujočega mlina na veter, ki jc do 1975. leta obratoval v njegovi neposredni bližini. Pot smo nadaljevali skozi Ra-dence. Mursko Soboto in sc preko gričev Goričkega ter skozi Hodoš zapeljali v Monošter (Szent-gotthard). Ustavili smo se pred novo zgradbo Slovenskega kultur- nega centra, v kateri obratujejo slovenski hotel Lipa, radijska postaja Radio Monošter in organizacija Zveza Slovencev na Madžarskem. Pozdravila nas je predstavnica centra in nam predstavila Zvezo Slovencev. Ta združuje folklorne, zborovske, gledališke, lutkovne in druge skupine, ki so za ohranjanje slovenstva v Porabju zelo pomembne. V branje smo dobili tudi slovenski časopis Porabje. V Muzeju Avgusta Pavla nas je kustosinja Marija v porab-skem narečju vodila po stalni razstavi Slovenci v okolici Monoštra. V gričevnatem delu Slovenskega Porabja, v vasi Verica, smo obiskali Karla Dončccza, zadnjega slovenskega mojstra lončarstva v pokrajini. Potem smo sc odpravili v Gornji Senik in se pred tamkajšnjo osnovno šolo srečali z domačinkami. Med učenjem izdelovanja papirnatih cvetov so nam povedale marsikaj zanimivega o življenju v Slovenskem Porabju. Večina starejših prebivalcev knjižne slovenščine ne pozna, ampak govorijo prekmurskemu podobno narečje. Mlajši hodijo v dvojezič- ne vrtce in šole, v katerih pa sc učijo slovenščino kot tuji jezik. Stopili smo še v prostorno vaško cerkev; stenski napisi in molit-veniki na klopeh so v slovenskem jeziku. Izvedeli smo, da po dolgem času spet pričakujejo slovenskega župnika. Naše enodnevno bivanje med porabski-mi Slovenci se je izteklo. Spoznali smo njihove probleme (majhna možnost zaposlitve in odseljevanje), kot tudi (že predstavljene) znanilec boljše prihodnosti. Dan nam bo ostal v spominu predvsem zaradi prvobitne, rahlo valovite pokrajine in prijaznih ljudi, ki kljub dolgoletni mejni ločnici z matično deželo niso pozabili svojih korenin, na jezik in kulturo. VILMA VRTACjNIK MERCUN Pomen grobeljskega drevoreda Po pripovedovanju domačinov so grobcljski drevored zasadili menihi lazaristi, ki so živeli v gro-beljskem gradu. Lazaristi so imeli v gradu misijo-nišče in tiskarno. (Krajevni leksikon Slovenije, II, 1971) Grobcljski drevored je naša kulturna dediščina, ki jc dokaj lepo ohranjena. Ta kulturna znamenitost je še posebno dragocena, ker jc veliko starih dreves. Drevored sc je ohranil vse do danes zato, ker so lastniki pazili nanj in jim je bil pomemben. Ker so sc ncka-Icra stara drevesa posušila, so sadili nova mlada drevesa in s tem so zapolniti vrzeli v drevoredu. Starost dreves je danes zato zelo različna. V grobcljski drevored Vsak začetek je težak Tudi letos smo že pridno zakoračili v novo šolsko leto. V vrtcu KRTEK skupini 2-4 let je'kar devet otrok, ki so prvič vključeni v oddelek. Prav tako pa je veliko novincev tudi v ostalih dveh skupinah, kjer z veliko mero topline in ljubezni za njih poskrbijo vzgojiteljice. Kot sem že v naslovu zapisala, je vsak začetek težak in včasih starši prehitro pričakujejo, da bi njihov otrok kar od danes do jutri sprejel vse novosti, spremembe in ljudi okrog sebe. Toda premalokrat se zavemo, da tudi začetek v naši novi, prvi službi ni bil lahek in tudi mi vsi skupaj smo potrebovali čas, da smo sprejeli novo okolje in ljudi okrog sebe. Toda vse to gre postopoma, ob skupnem dogovajanju, uvajanju in premagovanju težav, predvsem pa obilo ljubezni, razumevanja in topline, ki jo skupaj s starši ponujamo otroku. Otroci počasi doživijo vrtec in sc v njem počutijo lepo. In nekoč ob priložnosti mi je dekletec, ko je zapuščalo vrtec, v knjižico zapisalo: HVALA, KIR SI M F. VI LIKO NAUČILA IN SI Ml. IMFI.A RADA. In najbolj pomembno za otroke je, da občutijo, da jih imamo radi. VILMA ROMSAK Anja s sošolkami pri merjenju dreves v grobeljskem drevoredu. _ sc ljudje pridejo oddahnit in spočit od napornega dela. ljudi najbolj privlači tišina in ž.vrgolenje ptic. Želela bi, da bi bil drevored bolj urejen. Za obiskovalce grobeljskega drevoreda tako manjkajo klopce, na katerih bi lahko posedeli in se spočili. Seveda bi bilo lahko stanje Sc slabše, če bi bil drevored zanemarjen in onesnažen, lahko pa bi bil lepo urejen. Grobcljski drevored lahko primerjamo s precej mlajšim lipovim drevoredom v Domžalah, le da je ta lepo oskrbljen, ampak vse klopce v njem so popisane, v koših p» jc polno smeti. Cc bi grobcljski drevored lastniki hoteli posekati za les ali kaj drugega, bi mi vsi izgubili veliko dragocenosti. Mladi bi se zavzeli zanj tako, da bi se uprli takim p*'' segom, organizirali bi proteste in o leni pisali v časopisu. ANJA SLAPAR Kulturni dom Franca Bernika Domžale 2001/02 Tako kot je kultura bogastvo, tako je tudi vsak kulturni dogodek (gledališka predstava, koncert, razstava itd., itd.) trenutek bogastva, ki ga je pač preprosto treba dojeti - in ujeti. Da. Preprosto, treba je ujeti ta dogodek, ki je lasten samo vsakemu posebej. Ti dogodki so enkratni, neponovljivi. Neponovljivi zato, ker se enkratnost kulturnega dogodka spoji z enkratnostjo posameznikove odločitve in želje po sprejemanju lepega. Zadrega sodobnega časa ni v enkralnosti kulturnih dogodkov (čeprav se kulturni dogodki razlikujejo od "kulturnih" dogodkov), temveč v enkralnosti naših lastnih odločitev, da si vzamemo čas za sprejemanje teh vrednot. Ko smo se odločili, da si vzamemo čas za obisk kulturne prire-ditve, nastopi še en nadvse pomemben element: prepustiti se ideji in estetiki dogodka. In ko se le ta spoji z nami, z našimi osebnimi vrednotami, vedenji in znanji, potem - potem nastopi popolno zadovoljstvo. Tako smo mi sami dali umetnini, kulturnemu dogodku, pravo vrednost. Z abonmajsko ponudbo gledaliških predstav in koncertov vam ponujamo pester izbor kulturnih dogodkov, za kar je potrebna samo še enkratnost vaše odločitve, da želite abonmajsko vstopnico. Z abonmajskimi predstavami in koncerti vam borni) od oktobra 200/ do maja 2002 ponudili možnosti sprostitve, zabave in treznega premisleka -predvsem pa: obilico lepega. V prihajajoči sezoni pa bomo ob abonmajskem programu poskrbeli še za nekaj drugih zanimivih kulturnih prireditev (koncertov in gledaliških predstav). Vsak mesec bomo v Galeriji Domžale pripravili novo likovno razstavo ter tako poskrbeli za pestrost kulturnih doživetij. Vsako drugo soboto dopoldne pa se bodo sobotnih matinej s prireditvami za otroke razveselili najmlajši obiskovalci. Vzemite si čas - postanite in ostanite abonent našega kulturnega doma! Milan Marinič direktor Vpisovanje abonmajev Dosedanji abonenti • četrtek, 20. septembra do vključno sobote 22. septembra Vpis abonmaja za abonente, ki želite obdržati svoj sedež in za abonente dosedanjega abonmaja ORANŽNI, ki boste lahko izbirali med ostalimi abonmaji. Morebitnih zamenjav v teh dneh ne bomo mogli realizirati. • ponedeljek, 24. septembra Vpis abonmaja za abonente, ki želite zamenjati dosedanji sedež. Novi abonenti • od srede 26. septembra do sobote 30. septembra Vpisovanje bo potekalo v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča, kletni prostori) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne). Informacije Koncertni abonma Tri bogate sezone koncertnih abonmajev so utrdile oder Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v odlično prizorišče komornih koncertov. Gostili smo vrhunske slovenske poustvarjalne glasbenike v različnih komornih sestavih, ob tem pa obogatili program tudi z nekaterimi gosti iz tujine - vsi skupaj pa so nas utrdili v prepričanju, da je glasba lepota, ki nas pomirja in bogati. Tudi za novo sezono smo pripravili zanimiv program, ki smo ga oblikovali v želji po kar se da bogati in kvalitetni izbiri poustvarjalnih umetnikov in njihovih programov. Razpisujemo abonma MODRI (koncerti predvidoma ob torkih ali sredah) Koncerte bomo pričenjali ob 20.00 uri. 1. koncert: Arije in dueti iz Verdijevih oper /oktober 2001/ Verdi - opera. Ta formula je prisotna v zavesti evropskega človeka že več kot stoletje. Odkar je sloviti italijanski skladatelj v svojih zrelih letih prelil v note bogastvo melodij, ki jih je nosil v sebi. Opere Rigoletto, Trubadur in Traviata so bile že v svojem nastanku uspešnice. Izbor najlepših arij in duetov iz teh oper nam bosta zapela primadona ljubljanske Opere sopranistka Olga Gracelj in baritonist Zdravko Pergar ob klavirski spremljavi Igorja 5vare. 2. koncert: Kitara /november 2001/ Kitara - asociacije: lepo, mehko, romantično, temperamentno, latinskoameriški ritmi in španski plesi, stopnjevanje ritma do ekstaze ... Vse to in morda še več v večeru z mojstrom tega instrumenta Tomažem Rajteričem in zanimivim izborom popularnih skladb in najbolj zahtevnih avtorjev. 3. koncert: Zborovski koncert/januar 2002/ Bogata zborovska kultura v našem okolju kar kliče tudi po gostovanjih odličnih slovenskih zborov na našem koncertnem odru in v tej sezoni bomo gostili Komorni zbor Slovenicum, ki ga vodi Tomaž Faganel. Zbor je prejel številne domače nagrade, ponaša pa se tudi s priznanji in gostovanji v tujini. 4. koncert: Komorni orkester /februar 2002/ Simfonični orkester Slovenske filharmonije je že vrsto let družina podobno mislečih glasebnikov, ki sledijo cilju: doseči najvišjo kvaliteto muziciranja, ob tem pa obogatiti življenje v krajih, kjer poslušalci vsaj toliko uživajo ob poslu-šanju kot izvajalci ob izvajanju klasične glasbe. Orkester je dobitnik , najvišjega slovenskega priznanja na področju kulture: Nagrade Prešernovega sklada. 5. koncert: Harfa in marimba /marec 2002/ Harfa je eden najstarejših instrumentov in je edino stalno brenkalo v simfoničnih orkestrih, marimba pa ksilofon s cevastimi odmevniki. Kako zvenijo klasični ritmi v tem nadvse zanimivem duetu bosta v abonmajskem koncertu predstavili harfistka iz Trsta in stalna gostja na slovenskem koncertnem odru Nicoleta Sanzin in Barbara Kresnik. 6. koncert: Komorni orkester iz tujine /april 2002/ Letošnji gostje iz tujine prihajajo iz Nizozemske. Komorni orkester Rotterdam sestavljajo mladi glasbeniki in prihajajo prvič v Slovenijo. Orkester predstav-lja eno izmed vrhunskih tovrstnih skupin Nizozemske, koncertirali so v osrednji koncertni hiši Concertgebouvv v Amsterdamu, bogato pa so predstavljeni tudi na zgoščenkah. Zagotovo vrhunski zaključek koncertne sezone. Cene abonmajev Cene abonmajev v primerjavi s preteklim letom ostajajo nespremenjene! gledališki abonma koncertni abonma parter parter parter parter 1,2 vrsta 3.-12 vrsta 1,2. vrsta 3.-12. vrsta balkop 2.-4 vrsta balkon 1 vrsta balkon 2.-4. vrsta balkon 1 vrsta lože lože Vse dodatne informacije o vpisu ali o programu lahko dobite v upravi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale - telefon 01 722 50 50. Mesečno bomo izdajali koledar kulturnih prireditev in dogodkov, ki ga bodo Prejemali vsi abonenti, pošiljamo pa ga lahko brezplačno tudi na naslove vseh, ki želite spremljati naš program. Svoj naslov nam sporočite po telefonu. za podjetja z naročilnico 8.400,00 10.080,00 7.245,00 8.400,00 redni abonenti s takoj, plačilom 7.200,00 8.640,00 6.240,00 7.200,00 redni abonenti na dva obroka 2x4.000,00 2x4.800,00 2x3.450,00 2x4.000,00 upokojenci s takoj, plačilom 6.400,00 7.680,00 5.520,00 6.400,00 upokojenci na dva obroka 2x3.400,00 2x4.080,00 2x 2.932,50 2x 3.400,00 študenti in dijaki s takoj, plačilom 4.800,00 5.760,00 4.140,00 4.800,00 študenti in dijaki na dva obroka -» 2x2.600,00 2x3.120,00 2x2.242,50 2x2.600,00 Cene so v SIT, davek ni obračunan na osnovi 9. točke 26. člena zakona o DDV. V sezoni 2001/2002 imajo abonenti 10% popust pri nakupu vstopnic za prireditve v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Gledališki abonma V dosedanjih treh sezonah so na odru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale gostovala vsa slovenska poklicna dramska gledališča s tako rekoč najboljšimi uprizoritvami, ki jih je bilo še moč odigrati na tem odru. Pestrost in različnost žanrov ter odrskih estetik je obogatila kulturno ponudbo našega okolja, vrhun-ski slovenski dramski igralci pa so z lepoto slovenske besede utrdili vrednost in lepoto gledališča. Naša skrb bo tudi v novi sezoni usmerjena v to, da bomo gostili kvalitetne uprizoritve različnih žanrov. Razpisujemo naslednje gledališke abonmaje: abonma RUMENI (predstave bodo predvidoma ob torkih ali sredah) abonma RDEČI (predstave bodo predvidoma ob sredah ali četrtkih) abonma ZELENI (predstave bodo predvidoma ob četrtkih ali petkih) Predstave bomo pričenjali ob 20.00 uri. Abonenti (vseh treh abonmajev) boste videli šest gledaliških predstav slovenskih gledališč, ki jih bomo predvidoma izbrali izmed naslednjih uprizoritev. Ker so tehnične možnosti našega odra sorazmerno skromne, dopuščamo možnost manjše spremembe programa. ZA ABONENTE - varstvo predšolskih otrok! Če želite biti naš abonent, pa imate zadrego zaradi varstva predšolskega otroka, potem smo vaš problem rešili. Postanite abonent abonmaja RDEČI, kajti v času trajanja predstav tega abonmaja bodo za vašega otroka poskrbeli v Vrtcu Urša Domžale. V varstvo bodo sprejeli otroke, ki so sicer v varstvu kateregakoli vrtca v domžalski občini. Predvidene predstave v abonmaju: Neil Simon: Večna mladeniča (režija: Vojko Zidar) Dva upokojena nekdanja superzvezdnika komedije poskušata obnoviti in za televizijo posneti svoj legendarni komični skeč. Ob vajah in na snemanju se prebudijo vse zatajevane strasti, spletke, sovraštva in nerazdružljiva medsebojnost. Lepa, duhovita in na trenutke tragična klovnijada. Komična melodrama ponuja priložnost za izvrstno igro glavnih igralcev. Carlo Goldoni: Primorske zdrahe Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (režija: Vito Taufer) "V mladosti sem bil v Chioggii kot pomočnik sodnega kanclista /../. Imel sem torej opraviti s tisto številno in hrupno druščino ribičev, mornarjev in žensk, ki nimajo drugega kraja za pogovor razen ulice. Ker sem spoznal njihove šege, njihovo značilno govorico, njihovo živahnost in njihovo značilno zlobo, sem jih mogel naslikati /.../" (C. Goldoni, Mćmoires). Vsi ti liki, ujeti v živahno in zelo uspešno komedijo, so privlačni v melodičnem primorskem narečju. Janusz Gtovvacki: Antigona v New Yorku Prešernovo gledališče Kranj (režija: Mateja Koležnik) Sodobna Antigona / Anita v newyorškem parku, kjer se zbirajo klošarji, poskuša pokopati svojega klošarskega prijatelja. Nasproti ji stoji predstavnik države - policist. Anita s svojim "teženjem" pripelje vse skupaj na sam rob absurda. To je drama o treh ljudeh, klošarju, policistu in truplu, napisana v duhovitih in iskrivih dialogih z izjemnim občutkom za detajl, humor in karakterizacijo likov. Mike Cullen: Anna VVeiss Mestno gledališče ljubljansko (režija: Zvone Sedlbauer) Anna VVeiss, hipnoterapevtka, specializirana za odkrivanje izgubljenih spominov, pomaga dvajsetletni Lvnn, da se "spomni", kako jo je oče v otroštvu spolno zlorabljal. Vendar ne vemo, ali so to resnični spomini ali le temačne avtosugestije? ali Marius von Mavenburg: Ognjeni obraz Mestno gledališče ljubljansko (režija: Samo M. Strelec) Primer, ko gre lahko vse narobe: starša z nerazumevanjem čustvenih potreb svojih otrok razvrednotita lastno družino. Sin se odzove z vedenjsko motnjo - piromanijo. Starša ne preneseta drugačnosti in ga poskušata odstraniti, zapušča ga tudi sestra, dolgoletna zaveznica. Conor Mc Pherson: Jez Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (režija: Mile Korun) Podeželski pub nekje na Irskem. Domačini in priseljenka klepetajo ob pijači in pletejo zgodbice o nenavadnem, o duhovih in nadnaravnih pojavih. Bolj smešne kot grozljive, dokler ... Izvrstna igra vrhunskih igralcev: Ivo Ban, Igor Samobor, Branko Sturbej, Aleš Valič in Saša Pavček. Vinko Moderndorfer: Podnajemnik Slovensko ljudsko gledališče Celje (režija: Vinko Moderndorfer) Zgodba te komedije je živa: živi morda v naši neposredni soseščini. Gospa Apolonija dobi z denacionalizacijo ne samo svojo hišo, ampak tudi podnajemnika s stanovanjsko pravico... Duhovite situacije, živi dialogi, smešni značaji - so sol te nove komedije, ki je bila lani nagrajena na natečaju za žlahtno komedijsko pero. ali Janez Povše: Ločitev Slovensko ljudsko gledališče Celje (režija: Jaša Jamnik) Lani nagrajena "žlahtna" komedija se na inteligenten, humoren in dialoško-analitičen način loteva zapletenega odnosa med moškim in žensko. Srečna ljubezenska zgodba je že mimo. Skozi analizo zakonskega odnosa pa se izostri vprašanje, kje je tista meja, do katere je življenje v dvoje še smiselno in znosno. Odlični dialogi in humoren prikaz zakonskih težav. DCSfiii IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran h aH m*« Gorazd Križanič Združena Lista Socialnih Demokratov Poročilo s kongresa Kongres je večinoma res potekal brez večjih pretresov, kar pa lahko pomeni dvoje. Prvič, da je stranka dosegla zavidljiv politični nivo, ki se navzven kaže v umirjenem dialogu udeležencev na kongresu, ki so bili bolj ali manj zadovoljni z delom stranke in predsedstva. Po drugi definiciji, ki ni tako optimistična kot prva, je kongres minil brez večjih zapletov zaradi stanja v sami stranki oz. v vodstvu, ki trenutno nima prave alternative in se tega do določene mere tudi zaveda. Sam osebno menim, da je /J.SI) \ zadnjem času dosegla zavidljive rezultate, ki so plod preteklega dela na vseh ravneh organiziranosti stranke. Nenazadnje je treba omeniti še podmladek stranke, Mladi forum /I SI), ki me navdaja z upanjem za prihodnost. Iz peščice ljudi se je danes razvil v najštevilčnejšo mladinsko organizacijo, v kateri sodelujejo mladi iz vseh koncev Slovenije in katerih stična točka so moralna in etična načela, kot so svoboda vsakega posameznika, enakopravnost ne glede na spol. starost ali versko pripadnost, solidarnost do vseh. ki jo potrebujejo, in optimalna socialna pravičnost... Zaupanje v ta načela in v mlade, ki mislijo s svojo glavo, je prihodnost, ki si jo vsi želimo. Tukaj ne gre toliko za vprašanje možnosti, ampak bolj za vprašanje nujnosti. Namreč, ustanovitev strokovnih svetov bi morala biti ena izmed prioritetnih nalog novega vodstva stranke. To utemeljujem s tem. da so strokovni sveti (bilo naj bi jih toliko, kot je ministrstev) tako rekoC ministrstva v senci, ki pozorno spremljajo vsa aktualna dogajanja in se na njih odzivajo pravočasno. Funkcijo svetov vidim tudi v konstituiranju organov, kjer bo prihajalo do veCiega pretoka informacij in s tem posledično do večje produktivnosti dela. Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da bi v strokovnih svetih delovali mladi iz Mladega foruma, ki bi na tak naCin pridobivali dragocene izkušnje za kasnejše delovanje na naSem družbeno političnem prostoru. Iz tega sledi, da je strokovna zastopanost v predsedstvu ZL.SD nujnost, pred katero si nc smemo zatiskati oCi. Vprašanje vstopa Slovenije v vojaško organizacijo Nato ni tako preprosto, kot se mogoCe zdi na prvi pogled. Tukaj gre za vprašanje finančnega bremena, gre za vprašanje logistike in nenazadnje za moralno vprašanje, na katerega si mora vsak najprej odgovoriti sam. Sam osebno nimam niC proti povezovanjem z drugimi drŽavami oz. organizacijami, a le dokler ta povezovanja nimajo strogo vojaškega ozadja. Integracija, ki vzporedno vzpodbuja vojaško industrijo in ubijanje, je integracija, ki jo obsojam. Poleg tega menim, da bi bila Slovenija kot tarća možnih terorističnih napadov po vsto- ZDRUZENA USTA siH-ialnih demokratov pu v Nato veliko bolj ogrožena, kot je danes, ko svetu kaže miroljuben in prijazen obraz. Zatorej, Cc bi kongres glasoval o resoluciji Mladega foruma bi udeleženci kongresa zavrnili možnost vstopa Slovenije v Nato oz. bi zahtevali referendum. Obstaja pa koalicijska pogodba ... To pomeni; da je Človek družbeno bitje, ki se uCi in nabira izkušnje iz svojega okolja. Včasih si lahko do novih spoznanj prišel le stežka in nc brez žrtev (inkvizicija) Znanja so tako prehajala iz roda v rod. Kaj pa danes? Kar naenkrat smo sc znašli v družbi, kjer je pretok informacij prek interaktivnih medijev vsak dan veeji. V vsakem trenutku si prek satelitskih zvez povezan z najbolj odročnimi kraji tega sveta in vsa znanja sveta in generacij so ti dostopna z enim klikom na miško (računalnik). Te t. i. sodobne tehnologije pa osvajajo predvsem mlajše generacije, ki ne poznajo strahu pred neznanim, konce koncev računalnike uporabljajo že od »rojstva«, in tako smo sc kar naenkrat znašli v Času. kjer - paradoks - mladi vedo »već«. V narekovajih zato. ker nc gre zanemariti dejstva, da tudi starejše generacije niso brez. znanj in imajo poleg tega še izkušnje, ki so zelo pomemben dejavnik splošnega znanja. Po mojem gre tu predvsem za iskanje načina, kako to sodelovanje med različnimi starostnimi skupinami še poglobiti. Sodelovali pa smo in bomo šc. NADALJKVANJF. VNASLK.DNJISTKVII.KI SLS -SKD Slovenska ljudska stranka Vabi na 2. TABOR SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki bo v soboto, 20. 10. 2001, v Celju. Na tradicionalno množično prijateljsko in družinsko srečanje se bomo skupaj podali tudi iz Domžal. Vabljeni vsi člani, simpatizerji ter ostale občanke in občani, da se nam pridružite! Poleg uradnega in celodnevnega zabavnega programa, se bomo lahko udeležili se vzporednih aktivnosti: ogled mesta, vožnja z ladjo po jezeru, športne igre, program za otroke,... Da bi to naše druženje pripravili kar najbolje, vas prosimo, da nam okvirne prijave sporočite že do konca meseca septembra! Prijave in informacije: Marija 041755 347 Janez 01722 79 86 Ali po pošti na naslov: SLS*SKD Slovenska ljudska stranka OO Domžale Ljubljanska c 70/1,1230 Domžale Za prevoz, jedačo, pijačo in presenečenje bo poskrbljeno! Občinski odbor SLS*SKD Slovenska ljudska stranka Domžale Ideja za današnji dan! LDS Domžale Tradicionalni športno-družabni piknik Dopustniški čas se pozna tudi pri delovanju političnih strank in LDS Domžale pri tem ni nobena izjema. Aktualna politična dogajanja zamenjajo pikniki, tudi izleti in družabna srečanja, ki jih člani LDS izkoristijo za dogovore o jesenskih aktivnostih. Tudi letos so člani LDS iz Doba pripravili tradicionalno Sporlno-družabni piknik, ki je bil sredi poletja v Športnem parku v Dobu -ob teniških igriščih, na katerih so sc elani I.DS pomerili v tenisu. Po končanih tekmovanjih v tenisu so se na pikniku, kjer so se članom LDS iz Občine Domžale pri- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE družili tudi prijatelji iz drugih občin, prisotni pogovarjali tudi 0 pomembnih aktivnostih, ki čakajo LDS v jesenskem času. Tedaj naj bi se namreč pričele priprave na lokalne volitve, ki bodo v letu 2002, zbrani pa so sc tudi dogovorili za jesenski izlet, na katerem si bodo ogledali del Slovenije. Mlada Slovenija odpira svoje duri Pričakovanja mladih članov NSi, ki bivajo v občinah Domžale, Moravče, Kamnik, Komenda, Mengeš, Litija, Dol pri Ljubljani... so se izpolnila. Mlada Slovenija je svojo programsko in statutarno obvezo ter obljubo podano ua uslanovncm zboru v mesecu aprilu, da bo delovala med mladimi po vsej Sloveniji, izpolnila tudi v regiji Ljubljana - vzhod. Oh odlični udeležbi mladih ter obisku eminentnih gostov, pri čemer smo še prav posebej ponosni na obisk spoštovane predsednice Svita NSi, ge. Slavice Navinšek, smo v četrtek, 30. septembra 2001, v Domžalah ustanovili regijski odbor Mlade Slovenije. Z optimističnimi vzpodbudami, nasveti modrih gostov so nas na pot lokalnega političnega delovanja poleg ge. Navinškove pospremili še g. Franc Avbelj, predsednik regijskega odbora NSi L.l-V, g. Janez Škcrlep, podpredsednik istega odbora ter g. Bogdan Osolin, elan Sveta NSi in občinski svetnik v občini Domžale. NSi Nova Slovenija Kršćanska Hunska stranka Člani Mlade Slovenije s stalnim prebivališčem v regiji so na uslanovncm zboru potrdili prvo vodstvo KO. Za predsednico je bila izvoljena Dominika Ul /I k i/ Kamnika, za podpredsednico Nataša LAPANIA iz Nožic in za sekretarja Janez KOPAČ iz Domžal. Desetčlanski regijski odbor MSi sestavljajo še Alcn Lbpanja, Oregor Sclčan, Tomaž. Krcmžar, Blaž. Babnik, Peter Skerlep, Primož. Štele in Damijan Rozo-ničnik. Navkljub prijetnem vzdušju, ki ga je dopolnjevala odlična gostinska ponudba znanega domžalskega hotelirja, smo morali večer zagotovo prerano zaključiti. Delovne obveznosti novo izvoljenega vodstva RO so sc pričele že s prvo sejo, ki se je pričela bori dve uri po ustanovitvi regijskega odbora. Delo pač nečaka. Zatorej.... prav iskreno povabilo vsem Vam, mladi člani NSi iz regije Ljubljana vzhod, pa m-di sosednjih regij - s sosedi sc namreč splača imeti dobre odnose. Bliža sc kongres MSi, že bližje je tudi kongres fsiSi. Vabimo Vas, da nas osebno obiščete v času uradnih ur vsak torek med 18.00 in 20.00 na Ljubljanski c. 70 v Domžalah (nasproti Vele; v isti hiši jc Mladinski servis) ali pa pišete na grcgv-cf'(" siol.com. Poskušali bomo udejanjiti Vaše želje, kolikor pač se bo najbolj dalo in tudi z Vašo pomočjo ustvariti trdno demokratično in socialno vzajemno okolje, ki bo mladim zagotavljalo prosperiteto in optimistično prihodnost. Gregor SELCAN Nova slovenska zaveza vas vabi Društvo Nova slovenska zaveza vas vabi, da se udeležite nekaterih prireditev, kijih organiziramo. Za skoraj vse prireditve je možen tudi organiziran avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije o prireditvah in prijavah so vam na voljo vsako dopoldne med 10. in 12. uro na telefonski številki 231-21-76. In kam vse gremo? V SOBOTO, 22. SEPTEMBRA gremo na obisk grobišč na Kočevskem, kjer počivajo številni rodoljubi, pobiti in umorjeni kot žrtve krvavega in nerazumnega povojnega komunističnega nasilja. Odhod avtobusa bo pred halo Tivoli v Ljubljani ob X. uri zjutraj. Ob 9. uri bo postanek v Ribnici (ogled cerkve), nato pa sv. masa. Po maši bo sledil obisk množičnega grobišča v Jclendolu in pri jamah pri Konfinu nad čirčarica-mi. Pot nas bo peljala še do Kočevskega Koga, kjer bomo obudili Spomin na pobite v jamah pod Krcnom in pod Macesnov0 gorico ter v jamah v Kugarskih klancih in pri Cinkovom križu. Prihod v Ljubljano bo okoli 20. ure. V NEDELJO. 30. SEPTEMBRA bo oblclna spominska slovesnost pri Krimski jami. Pričela se bo s sv. maso ob IS. uri, po masi bo krajši spominski spored. Odhod avtobusa bo pred halo Tivoli v Ljubljani ob I (, uri, prihod okoli 18. ure. V NEDELJO, 7. OKTOBRA bo oblclna spominska slovesu«! na Tcli.ujuh. Pričela se bo s sv. mašo ob II. uri. Po maši bo sledil krajši kulturni program. Ker bo na Teharjah letos osrednja slovenska spominska slovesnost za žrtve komunističnega nasilja, bi imela še poseben pomen in bodo so-maševali škofje iz vseh treh slovenskih škofij. Avtobus bo izpred hale Tivoli v Ljubljani odpeljal ob 8. uri, povratek bo okoli 17. ure. Za Novo slovensko zavezo^ JANEZ STIBRIC Novo vodstvo KO SDS Dragomelj-Pšata skupaj z domžalskim podžupanom in predsednikom OO SDS Domžale, g. Romanom Kurmanškom Novo vodstvo krajevnega odbora SDS Dragomelj-Pšata V prostorih gasilskega doma v Pšati je nedavno potekala volilna konferenca krajevnega odbora SDS Dragomelj-Pšata. Poleg volitev novega vodstva so prisotni obravnavali tudi problematiko njihovega kraja ter aktualno politično problematiko na ravni občine in države. Predsednik KO SDS Dragomelj-Pšata jc postal g Jože Ložar, člana vodstva pa sta Sc ga. Marija Velušček in g Roman Lazar. Kot prvi jc novoizvoljenemu vodstvu čestital g. Roman KurmanSck. domžalski podžupan iti predsednik OO SDS Domžale, Ob tem jc izrazil svoje prepričanje o njihovem dobrem delu tudi v bodoče, saj jc področje Dragomlja in PSatc tisti del naše obćinc, kjer SDS dobi najvčeji procentualni delež glasov na volitvah, kar je scvcdn posledica aktivnega dela in uresničevanja interesov ljudi na tem področju. Oh tem se jc tudi zahvalil dosedanjemu vodstvu za dobro opravljeno delo v preteklem mandatu. ("lani so nato opozorili na nekatere težave, ki jih pestijo kot krajane. Izpostavljena je bila predvsem problematika <)S Dragomclj in hrupa, ki ga povzroča promet na novem avtocestnem odseku (svetniška skupina SDS ho SDS SocialDemokrati Slovenije na podlagi te informacije na seji Občinskega sveta zahtevala od izvajalca lega avtocestnega odseka dodatne meritve hrupa in postavitev protihrupnih ograj). V nadaljevanju konference jc domžalski podžupan in predsednik OO SDS Domžale g. Roman Kurmanšek prisotne podrobneje seznanil tudi z nekaterimi aktualnimi političnimi informacijami, predvsem / Interpelacijo zoper ministra I.DS Janeza Kopača, škodljivost kampanje proti vključitvi v zvezo NATO (čc nc gremo v NATO, bomo zopel prisilili v balkanskem loncu) in ustanovitev posebne preiskovalne komisije v primeru napada na novinarja dnevnika Večer, g. Petka. Dotaknil sc jc tudi bližajočih sc lokalnih volitev in volitev za predsednika države, kjer nam ankete javnega mnenja kažejo na napredek in povečan ugled v javnosti ter boljši rezultat na volitvah. S socialnim dialogom do ustreznih rešitev V Socialdemokratski stranki se zavedamo, da sodno varstvo delavcev šc ni urejeno. Pohvalno jc, da je bil Civilni oddelek okrajnega sodišča v Domžalah kol prvi izbran zii pilotski projekt »llcrkulcs« (tOje projekt za odpravo sodnih zaostankov), vendar bo verjetno trajalo kar precej časa, da se hodn zmanjšali zaostanki tudi pri obravnavah in postopkih iz delovno-pravne zakonodaje, saj kljub v ustavi zapisani določbi, da je Slovenija pravna in socialna država, delovna in socialna sodišča spore rešujejo bistveno prepočasi in delavcem ne zagotavljajo sojenja v razumnem času. Zlasti pereči so spori, ki zadevajo prenehanje delovnega razmerja in premoženjske pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Razmeroma neučinkovito in počasno delovanje sodnega varstva je temeljni vzrok za številne kršitve pravic delavcev. V Socialdemokratski stranki vztrajamo na spremembah zakonodaje, ki bo poenostavila postopke in pospešila reševanje sodnih zadev na delovnih in socialnih so-diščih Icr zavezala pravosodne organe k večji učinkovitosti. V Sloveniji je prehod v nov družbeni sistem z jasno izraženimi lastninskimi temelji in tržnim gospodarstvom močno posegel tudi na področje razmerja med delodajalcem in delavcem. Zal deset let po osamosvojitvi področje delovnih razmerij še ni doživelo celovite zakonodajne reforme, zalo zakonska ureditev na mnogih mestih ni jasna, jc neusklajena in prepogosto nc ustreza spremenjenim družbenim razmeram. V obdobju tranzicije, koje večina podjetij izpeljala postopke lastninjenja, preoblikovanja oziroma prestrukturiranja, delovno-pravna zakonodaj m bila kos novim ra/meiain. v katerih so sc posledično znašli delavci, zlasti pa ni deloval in ludi še nc deluje učinkovit sistem sodnega varstva delavcev. Delovno-pravna zakonodaja potrebuje čimprejšnjo celovito reformo, ki bn v skladu s spremenjenimi družbeni mi razmerami predstavljala ustrezen okvir pravnih norm, znotraj katerega hudo delodajalci in delojemalci pogodbeno uredili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. v1*ri določanju okvira pravnih norm in s tem oblikovanju delovno-pravne zakonodaje, ki omejuje pogodbeno svobodo delodajalcev in delojemalcev, sc v Socialdemokratski stranki zavzemamo za uveljavitev naslednjih načel: • v pogodbenem odnosu med delo dajalcem in delojemalcem je delodajalec bistveno močnejša pogodbena stran, zalo potrebujejo delojemalci visoko in vendar selektivno raven zakonske zaščite v smislu varnosti zaposlitve in pravic iz. dela; • ponudili in omogočiti je potrebno fleksibilne oblike zaposlovanja (delo s skrajšanim delovnim časom, delo na domu, delo za določen čas, ...), kar omogoča prožnejše prilagajanje in odzivnost na spremembe Icr pogumnej-Sc zaposlovanje; • do odpovedi delovnega razmerja iz osebnih razlogov lahko pride le na podlagi ustreznega (disciplinskega) postopka in na podlagi vnaprej zakonsko jasno določenih razlogov; • / i napačne in zgrešene delodajalčeve odločitve mora polno odgovornost nositi poslovodstvo, namesto da vse breme v smislu odpuščanja in neizplačanih plač pade na pleča delavcev; • določene kategorije delavcev morajo bili deležne le posebnega varstva in sicer; mladoletni delavci, nosečnice, invalidi, starejši delavci in delavci, ki skrbijo za mladega ali telesno in duševno prizadetega otroka; • zaposlovanje invalidov in varstvo njihovih pravic lahko dosežemo Z uvedbo kvot nega sistema zaposlovanja; • povečevanje realnih plač je moč prvenstveno doseči z dvigom produktivnosti tlela in sicer s stimuliranjem in krepitvijo donosnih naložb (naložbe v dejavnosti, ki ustvarjajo več dodane vrednosti), investiranjem v znanje in usposabljanje čim širšega kroga zaposlenih; • skupno posredno in neposredno obremenitev delovne sile z davki in prispevki je potrebno znižati (nujno jc analizirali medsebojno vplivanje različnih shem davkov in ugodnosti ter njihov vpliv na spodbujanje zaposlo-vanja in ustvarjanja novih delovnih mest. omejiti sivo ekonomijo); • z določitvijo sistema plač v javnem sektorju jc nujno določili pravična in pregledna razmerja plač med primerljivimi poklici in izobrazbenimi strukturami v javnem sektorju in državni ler lokalni upravi; - vsakomur mora biti omogočen dostop do dela in zaposlitve pod enakimi pogoji; x • stopnja zaščite in pravic i/ drla zaposlenih v gospodarskem sektorju nc sme bili nižja od zaščite in pravic, ki so jih deležni zaposleni v javnem sektorju; • organizacija dela, se posebej delovni čas nc sme imeli negativnih posledic za družinsko življenje zaposlenih. Pri nastajanju oblikovanju in spre* minjanju delovno-pravne zakonodaje oziroma okvira pravnih norm je naj- p.....cmhncjši socialni dialog, v kalereiii predstavniki delodajalcev in delojemalcev (sindikati) izoblikujejo rešitve in dogovore, Pri vprašanjih, kjer (lo)'ovi) ra ni mogoče doseči m dogovarjanje nc vodi k nobenemu cilju, je potrebno uveljavili retitve, kjer imajo vrednote socialne države, varnosti in zaščite delavcev prednost. Socialdemokrati bomo naredili vse, da sc tudi OJ področju pravic in zaščilc delavec dogovori in uredi Icr da sc bodo postopki pred sodišči ustrezno skrajšali. Tekst in fotoj JANEZ STIBRIC SLAMNIK - september stran IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Iz Krajevne skupnosti Dob Del Kidričeve urejen, kdaj naprej Letošnji konec polet jaje prebivalcem večjega tlela Krajevne skupnosti Dob prinesel olajšanje. Z odprtjem dela avtoceste seje namreč bistveno razbremenila magistralnu testa Ljubi jana-Maribor, novo avtocesto pa koristi ludi precejšnje število voznikov, ki so zaradi preobremenjenosti M-10 kot obvoznico uporabljali cesto skozi Dob. Skozi del Doba pa poteka tudi približno 400 metrov Kidričeve ulice, ki jc bila urejena letošnje poletje, Obnovljena ulica je dobila nov pločnik, v katerega so vgradili nuli potrebno PTT kanalizacijo ter uredili javno razsvetljavo, ob lem pa je bilo potrebno delno urediti tudi vodotoke, tako da je pivi del Kidričeve ulice lepo urejen, predvsem pa prometno bolj varen. Investicija jc zahtevala 28 mio SIT. Ob tem pa se poslavlja vprašanje ureditve nadaljevanja te ulice proti Krtini, saj je neurejen Se njen tlel do viadukta nad avtocesto. Kot pravi g. Pavel Cerar, predsednik Svela KS Dob. krajani pričakujejo, da sc bo cesta asfaltirala v kratkem Omenjena investicija je namreč del sporazuma o gradnji avtoceste in spremljajočih Objektov med DARS in Občino Domžale, ki naj bi prispevala del Sredstev tako, da bo med Dobom 111 Krtino urejen tudi pločnik. ( ilc- de ni dogovor bi morala bili omc-nenjena povezava med Krtino in Dobom urejena že sedi letošnjega poletja. KS Dob zato pričakuje, tla bo urejena čimprej. STEKLARSTVO IRMI M S 01/721 5717,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * uokvirjanje slik Sindikalna lista September 2001 Prvi del t lospodarske dejavnosti (temelj jc SKP za gospodarstvo) SIT Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad X do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2077,00 - Znižana dnevnica (od 6 do g ur) 1.218,00 1.447.00 2. Kilometrina 3, Ločeno življenje* (od 5. 3. 2001 dalje) 52.26 (od 20. 3. 2001.dalje) 51.72 (od 3. 4. 2001 dalje) 52.83 (od 18.4. 2001 dalje) 55,23 (od 3.5, 2001 dalje) 56,97 (od 15. 5. 2001 dalje) 58,44 (od 12.6, 2001 dalje) 55,41 (od 27. 6. 2001 dalje) 53,67 (od 1. 7. 2001 dalje) 51.72 (od 10. 7. 2001 dalje) 51,66 83,571,00 52.26 51,72 52.83 55,23 56,97 58,44 55,41 53,67 51,72 51.66 60.671.00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od I. 7. 2001) - Po SKPGD (na delovni dan) 645.00 645.00 Drugi del I. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) za HI let za 20 let za 30 let 63.181,00 94.772,00 126.362,00 51.005.00 76.507,00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 418.852,00 628.032,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, čc jc to delavca, čc je zanj ugodneje to zanj ugodneje 3. Solidarnostna pomoč* -poSKPI) - ob smrti delavca 125.356,00 - ob smrti v ožji družini 62.768.00 102.009,00 Minimalna plača (od I. 8. 2001) 92.186.00 92.186,00 S. Zajamčena plača (od I. 8. 2001) 46.319,00 46.319.00 117.298,00 6. Regres za letni dopust najmanj 117.298,00 - ali največ 147.372,00 ____(70% povprečne slovenske plače) _. * 1 lavni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje P" zakonu (Uradni list RS št. 87/97). * v javnem sektorju sc uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno ■orno* pa kolektivna pogodba. , „ _„„„ Strokovna služba ZSSs 16. medobčinsko srečanje Upokojence druži kolesarjenje Kolesarjenje postaja čedalje bolj priljubljen šport - za mlade in starejše, ki mu tudi upokojenci namenjamo več pozornosti. Vožnja po kolesarskih stezah, kjer skrbimo za svojo in za varnost drugih, je postala eden najpriljuhljenejših rekreacijskih športov. Kolesarska sekcija Društva upokojencev Moravče vsako leto v juniju pripravi srečanje kolesarjev sosednjih društev. Letos jc bilo srečanje 7. junija. Zjutraj smo sc zbrali na dvorišču graščine PIRNAT v Zgornjem Tušlanju. Udeleženci smo si ogledali okolico edinega ohranjenega gradu na Moravškcm: muzejsko zbirko originalnega inventarja posode, pohištva, peci. listin ipd. Grad obnavljajo, a jc v njem kaj videti. V sezoni so tudi Grajski kulturni večeri. Po krajšem ogledu smo sc poslovili od prijazne vodičke Ančke Pirnal. mame sedanjega lastnika gradu Petra Pirnnla. Obiskovalci, med katerimi je bilo veliko lakih, ki so si zanimivosti se ohranjenega gradu prvič ogledali, so bili z ogledom zadovoljni. Od tu se je kolona kolesarjev na svojih železnih konjičkih odpeljala na 16. uradno srečanje upokojencev do gostilne Frfrau v Krašcah. Po uradnih ugotovitvah se je srečanja udeležilo 110 kolesarjev iz de-vc tih društev upokojencev: Bukovi-ca-Šinkov Turn, Komenda. Kamnik. Motnik-Špitalič. Mengeš, Domžale. Radomlje. Vir in Moravče. Prijetno popoldne je bilo kot naročeno za medobčinsko druženje upokojen-cev-kolesarjev, ki sta jih pozdravila predsednik Društva upokojencev Moravče Franc Novak, ter Jože Novak, dolgoletni predsednik Komisije za šport in rekreacijo pri omenjenem društvu. Poudaril jc pomen srečanj, druženja in rekreacije ter bil deležen burnega aplavza. Sledila je topla malica, ki so jo pripravili gostitelji. Gostilna Bergant, manjkala pa ni niti harmonika, na katero je zaigral Ciustclj Potočnik iz DU Vir. Tisti, nc preveč utrujeni, so tudi zapeli in zaplesali. Po zadovoljnih obrazih sodeč so bili kolesarji z organizatorji srečanja zadovoljni, prav tako z gostinskimi uslugami. Vsi so obljubili, da se prihodnjega 17. srečanja znova udeležijo. Ob zaključku srečanja smo si segali v roke in zaželeli varno vožnjo domov v malična društva upokojencev. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Skupina upokojencev-kolesarjev iz Društva upokojencev Radomlje. O strategiji Strategijo nadaljnjega razvoja Občine Domžale so obravnavali tudi na zboru občanov v Dobu. KS je z namenom, da bi bili občani in občanke dobro obveščeni, razobesila celo plakate in povabila k prisotnosti preko Radia IIII. vendar kljub temu udeležencev ni bilo prav veliko. Uvodno informacijo o razvoju občine v naslednjih letih je podal Simon Mavsar. podžupan, stališča Sveta KS Dob pa je predstavil njegov predsednik Pavel Cerar. V razpravi je bilo največ predlogov in pobud podanih v zvezi z deponijo, kjer so prisotni zahtevali sodelovanje KS pri sprejemanju vseh odločitev, prostorskim razvojem krajevne skupnosti, zagotovitvijo prostorov za devetletko, otroško varstvo ter varstvo starejših občanov, razvojem podeželja in kmetijstva ter enakomernem razvoju vseh območij Občine Domžale. Del udeležencev javne obravnave strategije iz krajevnih skupnosti mesta Domžale. (Slika levo) V okviru javne obravnave o strategiji razvoja Občine Domžale jc bil tudi zbor občanov v Krajevni skupnosti Krtina. Zdaj lahko rečemo, da je bil eden najbolj obiskanih. V razpravi je bilo največ govora o nadaljnji gradnji kanalizacije, o prostorskem urejanju KS, s katerim niso zadovoljni, pa tudi o zagotovitvi vseh protipoplavnih ukrepov ter povečanju pokopališča. Zveza Svobodnih Sind Slovenije V gospodarskih dejavnostih in v javnem sektorju Avgustovska uskladitev plač za zaposlene V skladu z Zakonom o minimalni plači, o načinu usklajevanja plac m o icjucsii /a letni dopust tel v skladu / določili kolektivnih pogodb dejavnosti se izhodiščne plače zaposlenih v gospodarskih dejavnostih s 1. (t. 2001 (za avgust, izplačilo v septembru) povečajo za 4,4 %. V javnem sektorju pa sc na podlagi podpisov aneksov k posameznim kolektivnim pogodbam dejavnosti povečajo plače zaposlenim v javnem sektorju, in sicer v povprečju za 2,6 odstotka. I cea po-večanja nc bodo vsi zaposleni v javnem sektorju deležni enako, saj bo na ta način dosežena izravnava razlik v plačah med resorji in skupinami. Odstotek povečanja plač za posamezne poklice in skupine jc zapisan v posebnih preglednicah, ki so priložene aneksom posameznih kolektivnih pogodb. Nove višine izhodiščnih plač po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti pa so naslednje: tarifni razred Znesek izhodiščne plače za avgust I. 611X1 II. 69.499 III. • 77.71.1 IV. 86.558 V. 97.931 VI. 116.885 VII. 132.680 VIII. 157.951 IX. 189.543 Nove višine izhodiščnih plač po posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti so objavljene v strokovnih revijah, prejeli pa so jih ludi predsedniki sindikatov podjetij. Prav tako se jc na podlagi zgoraj omenjenega zakona povečala minimalna plača, ki sedaj znaša 92.186 SIT in zajamčena placa, ki znaša 46.319 Sil. Spremenili pa so sc tudi nekateri prejemki in povračila stroškov, zato v nadaljevanju objavljamo sindikalno listo. Majčev dvor v stečaju Okrožno sodišče v Ljuhjam jc 28. avgusta letos sprejelo sklep o stečajnem postopku za družbo Majčev dvor iz Jarš. Sodišče jc za stečajnega upravitelja imenovalo Andreja Marinca. S sklepom o začciku stečajnega postopka so na podlagi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji nastale tudi določene pravne posledice, med katerimi je tudi prenehanje delovnega razmerja delavcev stečajnega dolžnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja je prejelo vseh petnajst zaposlenih delavcev. Strokovna služba Območne organizacije ZSSS Domžale bo delavcem-Clanom sindikata skušala čimbolj pomagati in svetovati. Organiziran je bil že sestanek, na katerem je bil obrazložen postopek za pripravo terjatev v stečajno maso in pripravo zahtevkov za Jamstveni sklad RS. Na sestanku delavci niso skrivali razočaranja in občutkov, da so bili izigrani, saj ne morejo razumeti, kako gre lahko reprezentativen gostinski lokal na laki lokaciji v stečaj. Žalostno jc tudi. da za to v naši državi nihče nc odgovarja. Znova se je izkazalo kruto dejstvo, da na koncu take zgodbe ni nikakršnih možnosti oz. pričakovanj za trajnejše ugodne rešitve za delavce, ne kar se tiče novih zaposlitev na pogorišču bivšega podjetja ali kje drugje. Poplačilo za dolgoletno delo in odrekanje v korist podjetja sta bridko razočaranje in negotovost. Uspešno zastopanje pravic delavcev Komunalnega podjetja Po osmih letih jc sodišče rešilo tožbo delavcev bivšega Komunalnega stanovanjskega podjetja Domžale, ki jo je za omenjene delavce vložila Območna organizacija ZSSS Domžale. Tako morata od leta 1992 naprej, na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, družbi Prodnik in Grasto. kot pravna naslednika Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, delavcem plačati razliko med plačami, ki so jih prejeli in plačami, ki bi jih morali prejeli po kolektivni pogodbi in merilih iz. splošnih aktov ter povrnili stroške postopka. Pričakujemo, da bo plačilo zahtevkov izvršeno v dogovorjenem roku. JUSTI ARNUS Na Vini smrtno nevarna pot do vrtca in šole—* Na Viru pri Domžalah je na križišču, kjer sc iz Bukovčeve ceste zavije proti vrteti Palček in Osnovni šol Rodica, smrtno nevarna past z.a mimoidoče, predvsem otroke in mladino (šolska pot). Zaradi nerazumljivega obnašanja (tudi fizičnih groženj) in zavestnega kršenja cestno prometnih predpisov stanovalcev na Bukovčevi 27 na Viru so tako ogrožena številna (predvsem mlada) življenja. Kot sc iz pričujoče fotografije vidi. morajo mimoidoči zaradi neprimernega parkiranja stanovalcev imenovane stanovanjske hiše pot nadaljevali po cesli namesto po ploč- il. ki ik- ploč- Veselo razpoložena ekipa VELE v odbojki Dan trgovcev V Žalcu je prejšnjo nedeljo Sindikat delavcev trgovine Slovenije organiziral dan trgovcev, v okviru katerega so bile organizirane prve športne igre in družabno srečanje s podelitvijo priznanj zaslužnim posameznikom. Na prireditvi seje zbralo več kot 350 udeležencev, med njimi tudi predstavniki družbe VELE. Čeprav so bile igre in srečanje v nedeljo in je bilo vreme zjutraj res zelo slabo, so člani sindikata trgovine dokazali, da si iger in srečanj želijo. Tekmovanja so potekala v pravem športnem vzdušju, vendar udeležencem ni pt imaiukovnlo ni-li borbenosti in tekmovalnosti Ekipa udeležencev družbe VILI sc je na športnem tekmovanju solidno odrezala, saj so odbojkarice zasedle 5. mesto, ekipa v vlečenju vrvi je zasedla 4.-5. mesto, ekipa pikado je bila peta, 1. mesto v skoku v daljavo pa je zasedla Barbara Debeljak, ki je skočila 221 cm. Članicam sindikata družbe VI Ll čestitamo za dosežene rezultate. Pričakujemo, da sc bodo prihodnje leto ženskim ekipam pridružile tudi moške ekipe iz družbe VELE nc govorim o srečanju dveh šnem primeru sploh ni možno. Če zanemarimo dejstvo, da je iu krst manj 47. člen Zakona o varnosti ce; prometa (ZVCP). ki med drugim pn ustavitev in parkiranje ni dovoljeno: - na prehodu za pešce in v razdalji, od 5 m pred prehodom: - na kolesarski slezi, kolesarski poti niku. pešpoli ali kolesarskem pasu; - v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča: - na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mirno; potem jc tu te moralna obveza, ki pa ie pri lastnikih na tem mestu parkiranih vozil očitno padla na celi črti. Ta grozeča nevarnost na (predvsem mlajše) udeležence v prometu preti že dlje časa. vsekakor predolgo Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub urgencam in zahtevam okoliških prebivalcev /n vrtca na ustrezne organe, ki so dolžni uredili to zadevo, lastniki teh vozil še vedno parkirajo na neustrezen način (čeprav imajo ustrezni parkirni prostor na voljo). Temu je potrebno čimprej narediti konec. Vsekakor še pred kakšno prometno nesrečo s smrtnim izidom Zato naj la članek izzveni kot zadnji apel lastniku oz. lastnikom neustrezno parkiranih vozil, naj upoštevajo zakonodajo ter se zamislijo nad tem. da smrtno ogrožajo nedolžna (predvsem mlada) življenja. Če ta apel ne Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ SLAMNIK - se. tember 2001 IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 Življenje gre svojo pot Poletje je že skoraj za nami. Zopet bo prišla jesen in v DU Vir bomo po teh vročih in soparnih dneh spet prijeli za delo. Čeprav v tej vročini nismo bili posebno aktivni, smo vseeno kar pridno izpeljevali svoj plan dela. Dokler je bilo še bolj primerno vreme, smo popeljali naše starejše, bolne in invalide rta krajši izlet na Brezje. Vsi so bili zelo zadovoljili in si še želijo podobnih srečanj in krajših izletov. V juniju smo imeli spomladanski piknik ob ribniku Črnelo. Čeprav nam je malo ponagaja-lo vreme, se nismo vdali in smo s petjem in plesom ter predvsem z uživanjem v naravi zadovoljno zaključili piknik sele v veCemih urah. Sodelovali smo na Srečanju upokojencev Slovenije v Velenju in nato preživeli veselo popoldne v Smučidolu: se naplesali, nakepetali in tudi nasmejali, obiskali vse stra-rejše in bolne z vabilom na i/lete ter opravili še več dela in nalog, o katerih bomo spregovorili kdaj drugič. Ker smo se prijavili na občinske razpise, so nam zagotovili nekaj sredstev. Porabili jih bomo (ob nakazilu) v namene, za katera so bila razpisana: Krožku SAMOPOMOČI smo že nakazali sredstva kot pomoć pri organizaciji izleta, čestitkam ob rojstnih dnevih, najbolj pa smo si prizadevali, da bi čimbolj smotrno izrabili sredstva za izboljšanje življenjskega okolja. Najprej smo imeli v načrtu obnovo klopi ob Bistrici. Ker pa so ostanki betonskih klopi v popolnem ra/sulu, smo se odločili za nabavo in postavitev novih klopi ob sprehajalni poti za Bistrico. Ko pa smo ta sklep uresničili, smo bili zelo razočarani, saj /e prva klop. ki je bila namenjena počitku starejšim in mlajšim sprehajalcem, ni dosegla svojega namena. Kot zgleda, je bila nekomu v »NAPOTO«, saj je tisto noč, ko smo jo postavili, dobila »ta prave« noge in odšla v neznano, lako smo spoznali, da našim ljudem res ne moremo zaupali m s takimi akcijami, ki bi bile v korist mnogim sprehajalcem ob Bistrici, ne bomo nič več nadaljevali. Naj vsaj tam, kjer je sedaj, služi svojemu namenu, saj se sedaj res zavedamo, da gre življenje svojo pot, čeprav je polno laži in zmot. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIR Srečanje obeh društev je v Izoli popestril tudi harmonikar. Sodelovanje invalidov iz občin Izola in Domžale Sodelovanje med Medobčinskim društvom invalidov Domžale ter Društvom invalidov Izola temelji na podpisani listini o pobratenju, ki je bila podpisana leta 1985. V vseh teh letih sta društvi vedno znova iskali poti skupnega sodelovanja, pomoči, predvsem pa krepitve prijateljskih odnosov med člani obeh društev. Najbolj tradicionalne oblike sodelovanja so srečanja obeh društev, ki jih vsako leto pripravijo tako v Domžalah kot v Izoli. Na več kot petnajstih srečanjih so tako invalidi obeh društev spoznavali lepote posamezne občine, velikokrat pa so svoja druženja povezali tudi s spoznavanjem širše Slovenije. Letos v Vidergi Ker so prijatelji iz Izole občino Domžale že podrobno spoznali na preteklih srečanjih, sc je vodslvo domžalskega invalidskega društva odločilo, da jih letos popelje na Zasavsko sveto goro, Vače, družabno srečanje pa pripravi v Vidergi. Lepo vreme, prijateljsko vzdušje in pester program so srečanje članov obeh društev Se polepšali, uresničile pa so sc tudi želje obeh predsednikov, g. Edvarda Završnika, MDI Domžale, ter g Zmaga Višnjevca, Dl Izola, da tudi tokratno srečanje ostane v nepozabnem spominu. Tudi v Izoli prijetno Prijatelji iz Izole so domžalske invalide, ki so se na obalo pripeljali z dvema avtobusoma, po prisrčnem pozdravu odpeljali v Zuslcrno. kjer so si ogledali nov kompleks bazenov, po krajšem potepanju ob morju pa je bilo po uradnem delu družabno srečanje v gostišču Jasna v Jagodju, kjer so se jim pridružili tudi gostje, med njimi Branko Simonovič, direktor hotela Delfin. V pozdravnem govoru je g. Edvard Završnik, predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale, poudaril pomen skupnega druženja, predvsem pa pomoč članov obeh društev, ki že sedemnajsto leto uspešno sodelujeta. Gostiteljem sc je zahvalil za prisrčno dobrodošlico ter jih povabil, da so tudi v letu 2002 dobrodošli v Domžalah. O uspešnem sodelovanju je govoril tudi g. Zmago Višnjevce, predsednik Društva invalidov Izola, prijetno bivanje v Izoli pa je vsem prisotnim zaželel tudi direktor hotela Delfin. Prve jesenske dni pa vodstvo Medobčinskega društva invalidov Domžale že začenja z letošnjo zadnjo večjo akcijo, katere namen je obiskali starejše in težke invalide in jih v prazničnih dneh konec leta tudi obdariti ter jim /a- Vodstvi društev invalidov Domžal in Izole skupaj z g. Brankom Simonovičem, direktorjem hotela Delfin, na zadnjem srečanju v vidergi. » želeti vse dobro v letu 2002, hkrati pa začenjajo tudi s pripravami tradicionalnega vsakoletnega koledarja, v katerim bodo tudi letos vsem svojim članom in podpornim članom predstavili program dela za prihodnje leto. D. I. Ob šestdesetletnici streljanja talcev pri Bistriškem mostu In mrtva skala rdeč požene cvet V petek, 7. septembra 200I, je bila v Domžalah pri Mostnarju (Bistriškem mostu) slovesnost v spomin na 3. september I94I, ko so Nemci na tem mestu ustrelili deset talcev. Številni udeleženci so po položitvi venca ob obnovljeno spominsko obeležje, najprej prisluhnili Moškemu pevskemu zboru Jane/ ('erar Društva upokojencev Domžale, nato pa je spregovoril g. Pavle Pevce, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra Domžale in povedal, da so prve talce iz vrst upornikov domžalsko-kamniškega območja ustrelili žc 2. avgusta v Begunjah, deset dni kasneje so jih šesl ustrelili v Smledniku, po pet talcev pa so ustrelili 22. avgusta v Brezjah pri Krtini in 29. avgusta v Jaršah (tam je bil ustreljen tudi Lovrenc Dragar), 3. septembra so v Domžalah ustrelili deset talcev. Tolikšno število okupatorjevih maščevalnih dejanj kaže, kako je bil Kamniški bataljon tedaj najbolj aktivna partizanska enota na Slovenskem. Obudil je spomine na dogodke na tem mestu pred šestimi desetletji, ko so Nemci zaradi likvidacije nemškega carinika, ki so jo I. septembra izvedli borci men-geško-moravške čete Kamniškega bataljona, iz begunjskih zaporov pripeljali K) talcev, med katerimi so bili z domžalsko kamniškega območja: Andrej Korošec iz. Domžal, Mirko Pirnat iz Jarš, Pavel Korošec iz Krašnje, Franc Kos iz Zaloga ter Ferdo Horvat iz Kamnika, drugi talci so bili pripadniki uporniške skupine iz Dravograda, ki so jih pred tem zaradi izdaje aretirali. Zahvalil sc je vsem, ki so pomagali pri obnovitvi spominskega obeležja, svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami: »Žalostni dogodek, ki sc ga danes spominjamo, in šlevilne žrtve, ki so padle v boju za svobodo, samo na Gorenjskem so v 85 skupinah med vojno ustrelili kar 866 talcev, terjajo, da odločno zavračamo vsakršno omalovaževanje in izkrivljanje podobe enega najpomembnejših dejanj v slovenski zgodovini, štiriletnega narodnoosvobodilnega boja. Spominu na dogodek pred šestimi desetletji so se poklonili tudi prapori, v kulturnem programu pa so poleg pevcev sodelovali šc učenci OŠ Domžale. V. V. Pavel Pevec, predsednik Sveta KS Slavka Slandra Domžale POVABILO na obisk CHALLENGER ARP 2001 /0/H V KAMNIK Spoštovani prijatelji športa! Kamnik bo od 14. do 30. septembra 2001 gostitelj teniškega turnirja ATP CHALLENGER 2001, ki ga organizira C0NT0R Ljubljana. Na njem se bo pomerila vrsta tujih in najboljših domačih tenisačev. Pridite in zaploskajte odličnim tenisačem! 16. pohod na Triglav Eden od tradicionalnih spominov na vojne čase in težka leta okupacije je tudi pohod vojnih veteranov na Triglav. Dvodnevnega pohoda, vsako leto sredi julija, ki je bil letos žc 16. po vrsti, se je udeležilo 168 borcev, bork in aktivistov NOV Slovenije. Lepo je videti sivolase može in žene, ki se kljub starosti še vedno podajo na to nelahko pot na našo goro, simbol odpora med vojno in tiho željo vsakega Slovenca, da se vsaj enkrat v življenju povzpne na njegov vrh. Razveseljivo je dejstvo, da se je tej spominski manifestaciji pridružilo veliko pripadnikov Slovenske vojske, veteranov vojne za Slovenijo in članov združenja »Sever«. Skupno sc je letošnjega pohoda udeležilo 410 po-hodnikov vseh starosti. Domžalsko občino sva zastopala 2 člana ZH in 13 pripadnikov Slovenske vojske. / g Dominikom Grmefcom na čelu, ki sc vsako leto udeleži lega pohoda, Pohoda m zaključne slovesnosti na Pokljuki sc redno ude- leži predsednik republike g. Kučan. Pozdravno pismo pohodni-kom in 5 tisočem udeležencem zaključne slovesnosti je poslal tudi t-". Drnovšek. Poudaril je, da pohodniki izkazujejo Irdno in neomajno privrženost svobotlo-Ijubju, ki je vgrajeno v temelje naše mlade države. Slavnostni govornik na proslavi je bil dr. Anton Grizold, obrambni minister, ki je dal obljubo, da bo Slovenska vojska sodelovala tudi na prihodu ji ti pohodih. IVAN LOŽAR Društvo izgnancev Domžale Večina zahtevkov oddanih, čas je še do konca leta Društvo izgnancev Domžale je večji del letošnjega leta porabilo za pomoč vsem svojim članom in članicam pri oddajanju zahtevkov za zaporniško ali prisilno delo, osebne poškodbe ali smrt otroka v sklopu Nemškega odškodninskega programa za prisilno delo, ki ga vodi Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Lc-ta prav v teh dneh pošilja vsem, ki so oddali zahtevek, pisma, v katerih jim sporoča, da so prejeli njihove zahtevke in da »VLOGA VSEBUJE VSK POTREBNE INFORMACIJE ZA UVEDBO POSTOPKA. IOM VAS BO OBVESTILA O SVOJI ODLOČITVI, TAKOJ KO BO SPREJETA.« Ker pismo vsebuje tudi navedbe, kaj v primeru, če kaj manjka, obveščamo vse naše člane in članice, naj društvo kličejo le, če IOM od njih zahteva dodatne dokumente. Cc imajo v prejetem pismu označen omenjeni stavek, to pomeni, da je njihova vloga popolna. Hkrati vas obveščamo, da zahtev- sc bo udeležila osrednje slovesnosti, ki ke za odškodnine v sklopu Nemškega odškodninskega programa za prisilno delo lahko oddate še do konca letošnjega leta. Obrazec lahko dobite na sedežu društva. Jesen je čas obiskov prireditev, saj letos mineva šestdeset let od takrat, ko so Slovenke in Slovence nasilno odpeljali v izgnanslvo. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale bo 7. oktobra 2001 ob 10. uri rta Bučki. Vse, ki bi prireditev želeli obiskati, prosimo, da pokličejo in se prijavijo - rok za prijave je 1. oktober 2001. Letošnji zadnji izlet, na katerem bomo obiskali Ribnico in Kočevski rog, bo 18. oktobra 2001. Rok za prijave je 7. oktober 2001. Prijetno jesen! D. I. Brezovica-Hrastovec Tovariško srečanje ob krajevnem prazniku KS Dob V organizaciji ZB NOB Doh-Krtina in Krajevne skupnosti Dob je bila v soboto, 4. avgusta 2001, spominska slovesnost pri spomeniku v Hrastoveu. Nekateri udeleženci so na Hrastovec prišli peš iz Doba, večina pa seje na proslavo napotila od domačije pri Šuštarju na Spodnji Brezovici. Tovariš Rajko Hafner in praporščaki na slovesnosti na Hrastoveu Prireditev je spadala tudi v okvir praznovanja 60- letnice začetka vstaje slovenskega naroda in se je udeležilo okoli 150 ljudi, med katerimi so bili številni borci in simpatizerji, ki spoštujejo in cenijo vrednote NOB pa tudi pra-povščaki. Vse prisotne je pozdravil g. Pavel Cerar, predsednik Sveta KS Dob, ki je poudaril, da so slovesnosti namenjene spoštljivemu spominu na vse, ki so se borili zA domovino pred šestdesetimi ali le pred desetimi leti, ki ga je treba ohranjati. Slavnostni govornik je bil tovariš Rajko Hafner, podpredsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Domžale, na katerega predlog so se prisotni z minuto molka spomnili vseh, ki so padli v drugi svetovni vojni in v vojni za Slovenijo. Izrazil je zadovoljstvo zaradi šlevilne udeležbe starejših in tudi najmaljsih ter obudil spomin na dogodek, ki ga obeležuje pomnik, katerega je Občinski odbor ZZB NOV Domžale postavil 7. avgusta 1955, Poudaril je, da je zgodovina žc in tudi bo šc povedala, da je prispevek pravih borcev za domovino neizbrisen in bo za vedno ostal v naših spominih, hkrati pa je dejal, da je bila leta 1941 in tudi leta 1991 enotnost naroda mnogo večja kot danes, ko žal interes strank večkrat prevlada nad interesom naroda. Pohvalil je ludi KS Doh, da s svojim praznikom ohranja spomin na NOB. V kulturnem programa so sodelovali pevci Okteta Tosama z Vira pod vodstvom Avgusta Potočnika, spominski slovcsuosli pa je sledilo tovariško srečanje na vrtu pri Šuštarjc-vih na Spodnji brezovici. Ob veselem razpoloženju so prisotni skupaj s pevci zapeli nekaj partizanskih, za prijetno počutje pa sta poskrbela ludi dva harmonikarja, manjkalo pa tudi ni ohranjanja spominov. Srečanje, ki sc ga vsako leto udeleži več pohodnikov, bo tudi letos ostalo v lepem spominu. Na svidenje prihodnje leto! Tekst in foto: JOŽE NOVAK Preserje pri Radomljah Spominska slovesnost v Križkarjevih smrekcah Oh 60-letniei upora proti okupatorju na domžalsko-kamniškem območju in odhodu prvih fantov iz Radomaelj in okoliških vasi v partizane je bila 27. julija 2001 pri spomeniku vstaje v Križkarjevih smrekcah v Preserjah pri Radomljah spominska slovesnost. Plamenico vstaje je oh spomeniku prižgal predsednik skupnosti borcev Kamniškega bataljona Ivan Martinčič Vanja, nato pa je v imenu Območnega odbora ZZBU NOB Domžale nekaj sto udeležencev pozdravil g. Rajko Hafner. V svojem govoru je poudaril pomen uporništva za ohranitev narodove identitete skozi vso zgodovino, posebej pa spregovoril o 27. juliju 1941, ko se je z odhodom 22 fantov v partizane, med katerimi žal ni nihče več živ, na našem območju dejansko začela vstaja. Z mesta današnjega spominskega obeležja so fantje odšli na določene akcije in jih tudi uspešno izvršili, med drugi- mi so izvedli tudi akcijo na Hrastoveu, katere se s svojim krajevnim praznikom spominja KS Dob. Na kratko je predstavil tudi 60-letnico ustanovitve Kamniškega bataljona, ki je bil oh udeležbi 92 borcev ustanovi jen 17. avgusta 1941, ter prisotne opomnil na najpomembnejše dni, v katerih je nastajala naša država, s katero je slovenski narod uresničil svoje zgodovinsko hrepenenje. V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora iz Radomelj, God ha iz Moravč ter reci'-lalor Janez Hafner, partizansko pesem pa je na harmoniko zaigrala mala Tanja. Spominska slovesnost v Križ.kai |č-vili smrekcah jc bila le ena od številnih dobro obiskanih spominskih slovesnosti, s katerimi /veza borcev i11 udeleženci NOli tudi v nasi občini obeležujejo SGMetrrico začetka vstaje. SLAMNIK - sci tember 2< stran 11 OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Akcija za oživitev turistično-rekreativnih potencialov Kamniške Bistrice Vrč želja za čisto reko Kamniška Bistrica je osrednja reka našega območja. Vse premalo pa se zavedamo potencialov, ki jih ima reka za vzpostavitev bogatega rekreacijskega programa, še manj pa se zavedamo potencialov, ki jih ima reka za razvoj kulturnega in rekreativnega turizma. Da bi opozorili na nekatere od teh potencialov, smo skupaj z otroci iz vrtcev in osnovnih šol v povod-ju Kamniške Bistrice v počastitev Svetovnega dneva turizma pripravili javno prireditev »Vrč želja za čisto reko«, ki b'o 29. septembra od 10. do 14. ure na ploščadi pred veleblagovnico Vele v centru Domžal. Turizem in Kamniška Bistrica V Sloveniji sta ravno turizem in gostinstvo listi dejavnosti, v katero podjetni Slovenci v zadnjem desetletju še največ investirajo, poleg trgovine seveda. Tudi občine vidijo v njem svojo razvojno priložnost, vse imajo v svojih razvojnih naCrtih turizem izpostavljen kot prednostno dejavnost. Enako je z državo. Toda dejstvo je. da so ljudje na terenu, kot tudi občine in druge organizirane lokalne skupnosti pri svojih prizadevanjih vse preveč prepuščene same sebi. Velikokrat manjkajo razvojni plani, ali pa sploh ni vizije o tem kaj ponuditi in kako narediti turistično ponudbo dovolj privlačno. Območje povodja Kamniške Hišnice, to je severna ljubljanska regija je turistično gotovo zelo perspektivno in premalo izkoriščeno. Turizem se tu razvija predvsem z vidika nuđenja bližnje rekreacije prebivalcem Ljubljane, ogleda zanimivosti in zna menitoti, organizacije prireditev, zabav in druženja v gostiščih. V območju se odvija tudi stacionarni turizem, predvsem gorski na Veliki planini. V tej smeri bi Slo turizem razvijati tudi naprej, predvsem pa raz- vijati kvaliteto v skladu s sodobnimi standardi in potrebami po raznovrstni rekreaciji, sprostitvi in zabavi, pri tem pa razvijati vse bolj priljubljene kolesarske poti, tekaške smučarske poli, učne poli in podobno. Občina Domžale ima v sistemu kolesarskih poti ob Kamniški Bistrici Od njenega izvira pa do njenega izliva prav gotovo pomemben potencial, ki ga je šc potrebno razvili. Sicer pa vodni in obvodni prostor Kamniške Bistrice in Mlinščic predstavlja pomemben potencial za razvoj rekreativnega in ekološkega turizma, medtem, ko tehnična dediščina s sistemom mlinščic predstavlja pomemben potencial za razvoj kulturnega turizma, lega sc v regiji ob Kamniški Bistrici vse premalo zavedamo in tržimo zgolj klasične lurističnc in izletniške destinacije. Le te pa bi povezane v paket širše regionalne turistične ponudbe lahko zelo veliko pridobile na svojem pomenu. To pomeni, da bi bilo potrebno posamezne tematike vezali v specializirane programe kol so »Po poti mlinov in mlinščic«, »Slamnikarska pol« in podobno, vse le pa skupaj s klasičnimi turističnimi dcsliiiacijami med seboj povezali v enoten paket turistične in izletniške ponudbe. Akcija »Vrč želja za čisto reko« Akcija »Vrč želja za čisto reko« je nastala v okviru prizadevanj, da se vzpostavi Kamniško Bistrico kol rekreacijsko os regije. V ta prizadevanja so se vključili tudi mali vHYunoni NOVI HYUNDAJEV ENOPROSTOREC CENA ŽE OD: 2.899.000,00 SIT UGODEN KREDIT IN KREDIT NA POLOŽNICE , Študentska scena na dnevih narodnih noš v Kamniku -7. in 8.9. V trenutku, ko tale tekst nastaja, se na (davnem trgu približno dva kilometra stran najbolj vneti in zagreti še vedno vrtijo v ritmih polke ali česa podobnega, v stilu Gamsov, najbolj žejni pa št vedno preizkušajo medico, oziroma zdaj že sami sebe oziroma medica njih. In otroci še vedno hočejo balone in še vedno smrdi po konjskih kupčkih. In viisi'.' Kot vsako leto? Malo drugačni'' Razočarani? Piesencčc-ni? Prijetno? Slabo? Moji vtisi, če jih primerjam s tistimi, recimo izpred desetih let ali pa še malo več. so taki, da lahko mirne duše rečem, da bi lahko gladko vseh deset let pogrešila. In nadaljevala s temi, zadnjimi, enaintridesetimi dnevi narodnih noš. Da zdaj razložim svojo lezo ... kol mulec nam je bila najbolj zanimiva recimo stojnica z malimi živalmi in pa liste s kičem In potem ... čez vikend je bilo treba enih pelkrat v meslo. vsakič z drugimi sorodniki, dobil si balon (tistega z rižem) nato pa je že kmalu konce veselja, če izvzamemo sprevod. In zdaj to situacijo preselimo v prihodnost za deset let, lahko tudi kakšnega več ... stojnice z malimi živalmi ni več. vsaj kar se mene tiče jc nisem videla, poleg lega me pa ne zanima več, balona tudi ne potrebujem, sorodniki, s katerimi se gre v mesto pa gresi;^;oicJ^mel;e;,!o^ nje ne gane preveč. In zdaj te ugotovitve in posledičen sklep, prenesimo na populacijo mladine moje starosti oziroma razpona srednje šole. faksa in sc par let Cez. V sosledju s tem, bi vsa ta populacija oziroma večina le le sedela cel vikend povsem zadovoljna doma ali kje drugje, kjer ne bi bila obkro- ncbibdozrav scene Za vse'I i kažemo, da znamo m da smo tO pol rebovah In zalo je Studentski klub Domžale v sodelovanju z obema študentskima servisoma Kamnik in Domžale priredil ... en velik oder v osnovi. Obvezne Sanke s pijačo in za lačne ludi brano. In ... dvodnevni program, ki je, vsaj sestavljen jc bil lako. zadovoljil vse okuse. Pozicija je bila. morale priznali, dobra, pravzaprav odlična. Odmaknjena, vendar ne preveč, dovolj velik prostor, dober pogled na malo dvignjen oder, skratka .. strateško izbrano Prvi večer so led prebili ( orksercvv, nadaljevali, baje po dveh letih brez nastopanja, Ar-che. poslušali smo šc Niovvt in nazadnje Demolition group. Ti zadnji so nam pokazali, da le ni lako mraz, kol sc je zdelo nam, pa čeprav smo se greli z medico. V tem stanju so se nekateri poistovetili z nastopajočimi, drugi so nadaljevali rajanje z narodnozabav-no podlago, tretji so odšli domov vsi ostali pa Pod skak>. na podaljšek V redu Studentski servis poskrbi za varno pol domov in organizira prevoz. Potem en dan počivamo in nič nas ne mika ogled stojnic podnevi, ker smo mačkasli. zalo pa smo toliko bolj radovedni zvečer, ko se spet dogaja povsod, za vsakim vogalom, ampak nas najbolj zanima, kaj nam jc Študentski servis pripravil za sobotni večer. Tokrat bolj komercialno obarvan program s prvo nastopajočimi Yogurli, za njimi Skali in potem zvezda večera ali pa kar vikenda Tinkara Kovač. In množice navdušeno sodelujejo, nato pa družno in složno odidejo po istih poteh kot prejšnji večer. Seveda sc zavedno šlejem med populacijo, ki je privržena dogajanju na odru. ki jc imel za ozadje logotip Študentskega servisa Kamnik in vse, kar se na to navezuje, vendar jc vseeno treba priznat, da je mimo postanek na »starejs s harmonikami, vsefc vezen del večera, pi gega. Vendar sem kljub temu navdušena, in najbrž, to nisem samo jaz, da se je v Kamniku spel zgodil koncert in to dvodnevni, da gre mladina in Studentski servis z njo vštric s tradicijo in da konec koncev še prav lepo sodelujeta, torej jc zaključek zaključkov ta, da je za nami en zelo prijeten vikend. fyf £ krajši II, usti sil ob-in dru- TD Jarše-Rodica je pridobilo še dva okrasna kozolca Ko/oki, čiste lesene konstrukcije za sušenje sena in drugih poljščin, so poslali slovenska znamenitost. Zračna, čipkasta, pa vendar trdna konstrukcija, pokrita s skodlami, s slamo ali z bohrovcem, je postala del krajinskih ozadij, zelo pogosto pa tudi simbol slovenskih alpskih in suhalpskih pokrajin. Med obema vojnama in kasneje v petdesetih in šestdesetih letih so se za kozolce vneli tudi arhitekti, saj so v njih videli z ljudsko modrostjo pretkano napoved funkcionalnega stavbarstva. Ko so spoznavali ljudsko arhitekturo kot drugo naravo slovenske pokrajine, so se začeli zavedati izrednega pomena, ki ga ima na videz skromna arhitektura kozolca. Kozolce najdemo na Dolenjskem. Štajerskem, Koroškem in na vzhodnem Tirolskem v najrazličnejših oblikah, ki so krajevnim prilikam in tradiciji prilagojene različice dveh osnovnih tipov - dolgega enojnega kozolca in znamenitega toplarja. le na Kranjskem najdemo najrazličnejše tipe kozolcev drugega ob drugem, saj povsod prevladuje ena sama oblika. NaSe društvo se je odločilo za postavitev Se dveh dodatnih okrasnih kozolcev, za katere smo že v lanskem letu pridobili vsa potrebna soglasja, v kombinaciji z mlinskimi kamni, ki predstavljajo simbol za naš kraj. Načrt za pravi gorenjski kozolec nam je prispevala arhitektka ga. Aleksandra Rode, železno konstrukcijo g Janez Juhant, izkop g Janez Rakef, beton g Matjaž Rovan-šck. cvetlice Vrtnarija Trtnik, les za en kozolec pa g Jagodic iz Žage v Zg Jaršah. Za postavitev obeh kozolcev so nam podjetje Količevo Karton in g Janez Novak ter Marjeta Kocjančič brezplačno odstopili prostor. Zal pa smo pri izkopu pretrgali telefonski kabel, tako da so bili prebivalci Grobelj nekaj Časa brez telefona. Delavci Telekoma so naslednji dan kabel popravili in ga ponovno usposobili. Vsem darovalcem, ki so nam omogočili, da s čim manjšimi finančnimi sredstvi postavimo kozolca, se naše društvo najlepše zahvaljuje, saj bi brez njih tO investicijo težko realizirali. Želimo, da bi bilo lakšnih donatorjev v naši krajevni skupnosti še več, saj nam bo le s skupnimi močmi uspelo polepšati naš kralj, tako za domačine, kot tudi za turiste. Nekateri pa žal nimajo posluha za naš lepši kraj, saj smo nameravali postaviti še en kozolec na Rodici ob regionalni cesti Domža-le-Kamnik. pa nismo našli soglasja z lastnico zemljišča. Kozolce nam je izdelalo podjetje Ragoms iz Sr. Jarš. Zal pa pravi kmečki, leseni kozolci izginjajo in jih nadomeščajo kozolci z betonskimi stebri, ker so odpornejši in trajnejši. Ob pogledu na njihovo podobo sc nam zato ulri-njajo nostalgične misli o dragocenem izročilu, ki bi ga morali zavarovati za vsako ceno. NEVENKA NAROBE TURIZEM SMO LJUDJE Že drugič uspešne Igre zabave in prijateljstva stran 12 Ekipa Turistično rekreativnega društva Konfin s Svete Trojice pri žaganju hloda. Ekipa Turističnega društva Radomlje med streljanjem s fračo Turistično rekreativno društvo Češenik Turn.šc je konec avgusta na skrbno pripravljenem prireditvenem prostoru uspešno že drugič po vrsti izvedlo meddruštvenc zabavne igre. (ilavni namen je sicer bilo prijetno druženje, vendar tudi tekmovalnega duha ni manjkalo. Povabilu domačega društva na igre so se odzvala turistična društva s Svete Trojice, Jarše-Rodica in Radomlje, organizatorji pa so kot pogoj postavili, da morata biti v ekipi najmanj dve ženski ter vodja, ki ni tekmoval. Domače društvo je pripravilo zanimiv in pester tekmovalni program, ki je bil hkrati tudi zelo zabaven. Tekmovalci so se morali preizkusiti v žaganju hloda z lisi žago. hitrostnem prenašanju vode v plastičnih kozarcih na pladnju preko posebne ovire, teku na posebno prirejenih smučeh, dirkanju s kovinskimi obroči, ki jih je bilo treba voditi s palico ter streljanjem s fračo v pločevinasto tarčo, kar je bila rdeča nit celotnega tekmovanja. Vsaka ekipa je imela svojega jollyja, ki ga je uporabila po presoji v eni od iger in tako podvojila točke. Zanimivo je bilo gledati ekipe, kako so s ponosom pokazali doma narejene simbole, po katerih so prepoznavni. Tekmovanje je potekalo v zelo borbenem duhu. Ob bučnem navijanju lepega števila prisotnih gledalcev, lako iz Turnš kot Ccšenika kakor tudi iz. bližnje okolice. Zlasti ekipa Radomelj je imela zelo glasno navijaško skupino. Vsaka ekipa je dala vse od sebe in vse do konca se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Ob zaključku tekmovanja so razglasili končni vrstni red. Zmagala je domača ekipa Turnše-f 'cšc-nik, pred ekipo TD Jarše-Rodica, tretji so bili lanskoletni zmagovalci s Sv. Trojice, Radomljani pa so bili četrti. Prizadevni organizatorji so hkrati pripravili tudi društveni pik- Navdušeni obiskovalci so znali nagraditi uspešne tekmovalce Prekmurci v Dobu V svetu sc vse več turističnih agencij ukvarja z organiziranjem romanj različnih skupin. Žal pri nas ta oblika turizma Sc ni zaživela, je pa mogoče ena izmed listih, na katero velja računati. Veliko število ljudi različnih poklicev bi v tej panogi našlo zaslužek. Žal pa je še vedno tako, da romarji marsikje ne dobijo popolne informacije in se zalo vračajo v domači kraj kar malce razočarani. Romarji iz Tišine v Prekmurju pa so bili navdušeni nad zgodovino cerkve sv. Martina v Dobu in celotne župnije, saj jim je natančno razložil nastanek in razvoj župnije do današnjih dni, ko se je del priključil novi župniji na Viru kar g. župnik. Vlado Pcčnik. Za izredno lepo in zanimivo prikazano pol župnije sc mu je organizator romanja, kaplan g. Jože Rogač, zahvalil v njegovem domačem jeziku z »Bog plati.« Malce so si ogledali še okolico, potem pa jih je pol vodila na Jamarski dom na kosilo ter naprej v Mengeš in Komendo. Zaradi prijaznega sprejema pa sc bo verjetno kakšen Prckmurcc na poti skozi naše kraje še oglasil v Dobu. DJD nik s srečolovom, dobro hrano in pijačo ter tako ponovno dokazali, da sc kljub skromnim finančnim sredstvom Z veliko prizadevnostjo članov društva in sponzorji, da veliko storiti. Dobro obiskane igre zabave in prijateljstva jc z veščimi organizacijskimi prijemi uspešno pripravil in vodil neumorni član društva Maks Jeran. lepo sončno vreme, zanimive in borbene igre, veliko obiskovalcev, prijateljsko druženje ob dobri hrani in pijači ter prijetni glasbi je dalo prireditvi poseben čar. turizem smo ljudje. Turizem nas bogati in zbližuje. Pomen slogana je bil ves čas prireditve pri šoten tudi v Turnšali pri Dobu. IGOR KUZMIČ Domžalske narodne noše v Beljaku Pred dobrim letom ustanovljeno »Društvo narodnih noš Domžale« je zbralo pod svoje okrilje okrog 90 članov t&lcpe in pomembne kulturne dejavnosti. Prizadevna in neugnana Olga Pavlin, predsednica društva, ima poleg še nekaterih članov največ zaslug, da je društvo zaživelo in se organizirano udeležuje slovesnosti, kjer narodne noše s svojo prisotnostjo, obogatijo in olepšajo kulturni program. Nabiranje zdravilnih rastlin na Menini planini Večina starejših ljudi misli, da je telesno zdravje povezano z raznimi boleznimi, nič pa ne naredijo za boljše počutje in za naravno ublažitev teh težav. Kar hodimo mimo čudodelnih zdravilnih zelišč, ker jih ne poznamo in ne vemo, da vsebujejo veliko zdravilnih snovi za naše zdravje. Pa stokamo in tarnamo, da nas to in ono boli. Že spomladi bi se morali napotiti na travnik, v planine, kjer nas čakajo rastline, ki nas spravijo k sebi, povrnejo moči in izboljšajo zdravje ali celo pozdravijo, kot je n. pr. čemaž, ki starejšim ljudem podaljšuje življenje ali jim v stiski postane kar rešitelj življenja. in poskrbeli za prijetno druženje vaš-čanov. Poleg razstave čajev bo tudi razstava ročnih del, na kateri bodo lahko sodelovali vsi vaščani, ki se ukvarjajo z ročnimi deli. Menino planino je treba videti, jo doživeti s številnimi lepotami, ki postanejo nepozabne. Nepozabne so nam ostale tudi naše urice, ki smo jih preživeli skupaj z mladimi, zato priporočamo tudi drugim turističnim društvom, da se povežejo z mladino na šoli in da splctcjo z. njimi takšne prijateljske vezi, kol smo jih mi. Za tako dobro sodelovanje gre zahvala ravnatelji- ci, ga. Jarčevi, ter mentorici turističnega krožka na OŠ Rodica, ga. Medvedovi. Zc od samega začetka delovanja našega društva zelo dobro sodelujemo in zadovoljni smo, da se vedno več mladih odloči za vpis v ta krožek. Ob tej priložnosti bi sc rada zahvalila ludi članicam in članom UO in NO našega društva, ki so prisotni na vseh naših delovnih akcijah, in na naše prijateljske odnose, ki li dajo dodatnih moči. da s Sc z večjim veseljem opravljamo delo. ki smo si ga zastavili za letošnje leto. NEVENKA NAROBE V začetku avgusta sc jc skupina 22 članov tega društva udeležila velike parade narodnih noš v Beljaku na Koroškem. Sodelovale so tudi narodne noše iz Kamnika, Radomelj, Mengša in Ihana, pa tudi pihalni orkester iz, Lesc na Gorenjskem. Mnogim grupam narodnih nos iz Avstrije sc je pridružilo okrog K) pihalnih orkestrov in več skupin ljudskih muzikanlov. Tudi iz sosednje Italije niso izostale skupine narodnih noš. Pogled na sprevod jc bil enkraten, lahko rečem, veličasten, res peša za oči vsakega gledalca. Primitivnega, a domiselnega orodja, ki so ga uporabljali naši predniki pri delu pred stoletji, jc bilo v povorki mnogo, posebno pa so izstopale uniformirane skupine raznih strelskih društev. Te skupine so bile opremljene z vsemi mogočimi vrstami starih in najstarejših pušk, sulic, helebard, tudi oklepne jopiče jc bilo opaziti, vse do pehotnega orož- ja, ki so ga uporabljali do konca druge svetovne vojne. Celo lesen lop so vlekli v sprehodu Kako so ga uporabljali, mi jc uganka, morda podobno kot naši Ribničani lončenega v sporu s Kočcvarji. Med vsemi petimi starimi nošami jc naša gorenjska noša najbolj alraktivna, tudi najlepša, zalo jc požela s svojim nastopom bučen aplavz in ploskanje tisočev gledalcev sprevoda. To tradicionalno, že 5X. prireditev po vrsti si je vredno ogledati, lahko bi bila izziv za Domžalsko turistično društvo, da bi organiziralo ogled le prireditve za svoje člane. Menda je v nacrtu, da se v bodočem letu udeleži tega spektakla tudi domžalska godba. /'. S. (c bi bil Se enkrat mlad, bi se gOtOVO pridružil tej veseli tlružbi in z njuni dofivel mnogo lepih ur in dni, vso pestrost dolivetij v tej lepi in ulici onalni noši. IVAN LOZAR V oazi gora, gozdov in voda Tudi utrujenost, neprespane noči ter nejevolja so znaki, da v naSem telesu ne deluje vse tako, kot bi bilo potrebno. Vsakdaji napori nas vlečejo dan za dnem globlje, dokler nas na to ne opomni naše počutje. Svojega življenja ne moremo spremeniti čez noč. ludi napori v službi sc verjetno ne bodo prilagajali našemu počutju. Zato smo člani in članice TD Jarše-Rodica v letošnjem letu skupaj z učenci turističnega krožka na OS Rodica in mentorico ga. Ano Medved organizirali nabiranje zdravilnih zelišč na Menini planini. Oblačno julijsko jutro nam ni pokvarilo razpoloženja saj smo sc s prepevanjem pesmi in dobro voljo odpeljali med čudovite planine. Vsak s svojo košarico v rokah in z. našim poznanim zeliščarjcm g Kramber-gerjem smo sc razkropili po planini in uživali v tišini in spokojni naravi. Namen tega delovnega izleta je bil seznaniti mladino z vrstami zelišč in njihovo uporabo, predvsem pa druženje našega društva z mladino, ki nas bo nekoč nadomestila in tradicijo prenašala na mlajše rodove. Saj na mladih svet stoji, mladina jc nase največje bogastvo in jc naša prihodnost. Kako lepo se slišijo take in podobne parole, ki so veljale že za pretekle čase in veljajo tudi za sedanji čas Da pa želodčki niso bili lačni, smo poskrbeli s pecivom, sendviči, zdravilnim čajem in z golažem, ki sc nam jc prav prilegcl. saj so bile temperature nižje, kot se za ta čas spodobi. Presenečeni smo bili nad našo bero, saj nam je uspelo nabrati deset različnih vrst zelišč, in to: planinsko reso ali plahtico, materino dušico, Scnt-janževke, srčno moč, ranjak, mrtvo koprivo, tropotec, rman ter liste jagod in robidnic. Ko smo z. nabiranjem končali, nam jc g Krambergar obrazložil namen in učinkovitost uporabe nabranih zdravilnih rastlin. V popoldanskem času nam jc bilo tudi vreme naklonjeno, saj smo bili Se bolj razpoloženi, ko nas jc obsijalo toplo sonce. Vse te zdravilne rastline smo nato doma pravilno posušili in jih shranili v papirnate vrečke. Tudi letos bomo organizirali čajanko z razstavo čajev Obdelana polja, njive, travniki, senožeti in pašniki, dolinska naselja in pašne planine, značilne hiše in številni majhni seniki, hlevi in stanovi. Bohinjsko jezero, slapovi ter kanjoni so biseri, ki napolnjujejo kulturno in naravno krajino Bohinja. V nekdanjem mladinskem hotelu ob jezeru, sedaj v Centru za šolske in obšolske dejavnosti, smo z učenci Osnovne šole Prcscrje pri Radomljah doživeli vsestransko zelo bogat enotedenski poletni šolski tabor. Psihologinja gospa Metka Čižmek in učiteljica gospa Janka Jerman sta predhodno pripravili zanimiv, za otrokovo zdravje varen in učinkovit program aktivnosti. Fantastično lepo vreme, ki ni ravno značilnost alpske doline (v Bohinju ima dež mlade), je omogočilo mentoricama, da smo izpeljali zacrtano pol, ki je bila včasih naporna in težka, vendar prav zato le-Pa- Se preden smo se pripeljali v Bohinj, smo si ogledali Kovaški muzej V Kropi in v Soteski najstarejšo tovorno žičnico. Vsakodnevni pohodi: dopoldanski, popoldanski in celodnevni so se največkrat končali s kopanjem v jezeru, z veslanjem v kanujih in celo z romantično vožnjo na ladji vzdolž jezera. Učenci so se veselili športnih iger, toda pri nogometu so sc včasih hudo sprli. Obhodili smo jezero, Sli v Bohinsko Bistrico, se povzpeli na Ajdovski gradeč in nadaljevali pot do slapa Grmečica. Povzpeli smo sc na planino Vo-gar, na Rudnieo in Peč. kjer smo uživali v čudovitih razgledih na gore in doline z jezerom. Staro Fužino, Studorjcm. Odšli smo k slapu Savica, večkrat prečkali Ribčcv laz. šli smo v Studor, kjer smo v objemu kozolcev in toplarjev uživali v jahanju na islandskih konjih in videli znamenito Oplenovo hišo. Prečkali smo Hudičev most, spoznali kar dve znamenitosti Zoisove graščine, ostanke fužin, se igrali ob vodi in oblikovali iz gline. Naše večere ob jezeru sta obogatila dva gosta. Gospod Mihelčič nam je z. diapozitivi pričaral skrivnosti in lepote Triglavskega narodnega paraka, ki spada med najstarejše parke v Alpah, (iospod Stane Klemene, alpinist in fotograf, nam jc s svojimi diapozitivi približal življenje znanstvenikov in radovednih, sposobnih in zato redkih popotnikov s sanmi, smučmi in s padali na Antarktiki. Večna svetloba in mraz, težki pogoji življenja nam listi večer Sc dolgo niso pustili spati. Večere ob tabornem ognju smo namenili pogovoru o naših medsebojnih odnosih, pisali smo pravljice o Bohinju in Bohinjcih. Navdih za uspešno pisanje nam jc večkrat dnevno ponudila kolegica Metka z. zgodbami iz življenja Indijancev ali živalskimi pripovedkami. Večerne programe so izpopolnjevali: plezanje v športni dvorani, balinanje, pisali smo dnevnike. Učenci so sestavljali plakate, s katerimi so staršem-ob odhodu domov predstavili delo in preživljanje posebnih počitnic v Bohinju, v neposredni bližini Ukan-ca. Vogla in vojaškega pokopališča iz I. svetovne vojne. Ni mogoče napisati, kaj jc bilo učencem najbolj všeč. Miha jc rekel, da mu jc bilo všeč prav vse, Gregor jc užival ob razgledih, ves- lanju in Antarktiki, Andrej je rad jahal, vzpod-budli so ga štirje srčni možje v Ribčevem lazu, prvi prislopniki na Triglav. Kadar smo sc posebej izkazali n. pr.: po celodnevnih pohodih in vzponih ter spustih, sla mentorici pripravili nepričakovana sladka presenečenja. Na poli proti domu nas je šola nagradila s sladoledom, kolegica Janka pa s češnjami ob obronku pašnika. Z dovoljenjem lastnika jih jc natrgala že v zgodnjih jutranjih urah, ko smo ostali še sladko spali. Gospod Peter je veliko vrečko, polno slastno hrustljavih rdečih sadežev vso doglo pot nosil v nahrbtnku, dokler niso izginili v naših ustih. Ali pa jc tekel proti domu, se vsedel v avlo in prišel naproti najbolj ož.iiljcnim in bolečim nogam. Kolegica Metka nas je presenečala s pravljicami, enkrat ob slapu, drugič na cvetočih senožetih, pod lipo in kar vsako jutro po telovadbi. Ob pravem času sla inenoloriei znali naše mlade turiste nagradili, jih učili varovanja narave, S* Z njimi veselili. Če je bilo nujno, sla izrekli tudi kritično besedo, jih starševsko objeli in poerkljali. V Bohinju, v naravi, primerni za rekreacijo, doživljanje, raziskovanje, za vzgojno in izobraževalno delo, sta mentorici opravili s svojim znanjem in pristopom do otrok marsikaj. česar ni mogoče narediti v Soli. Žulje. pike. odrgnine in bolečine sem z. ob-kladki, kremami, gcli, spre ji, levkoplastom ali povoji pogasila vsakoletna Spremljevalka, prijateljica tokrat že devetega poletnega šolskega tabora. ANICA KVAS, VMS . . I stran PREDSTAVLJ Predstavljamo zmagovalce ptujskih razstav Dobrote slovenskih kmetij Brez ljubezni do peke ne gre Kol smo obljubili, danes začenjamo s predstavitvami nagrajencev ptujske razstave Dobrote slovenskih kmetij. Moj prvi obisk je bil namenjen gospe Ivanki Brodar, že pravi veteranki med ptujskimi nagrajenci, saj ima za svoje že skoraj znamenite orehove potice doma dve zlati, tri srebrne in eno bronasto priznanje, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je letos zlato medaljo prejela za makovo potico. Po njenih stopinjah jc šla tudi sestra Vera Kotnik, ki si je v treh letih za orehovo potico zbrala kar celo kolekcijo medalj, torej zlato, srebrno in bronasto. V pogovoru smo sc najprej do- kjer sta z možem Jožetom vzgoji- laknile njune mladosti, ki sc je začela v [menjati pri Moravčah na majhni kmetiji pri Lukatijcvih, kjer so »gor rasla« tri dekleta in dva fanta. Oče jc hodil v službo, za otroke in kmetijo jc v glavnem skrbela mama. Med dekleti jc bila tudi Ivanka, ki je kot mlado dekle obiskovala tedanje kuharske tečaje in na njih spoznavala skrivnosti dobrega kuhanja in peke. Spominja se Vcsevskc Pcpcc in njenih imenitnih sladu, pa ludi maminih besed: »Že spet »treknaš«, ko jc svoje znanje utrjevala doma, saj so bila za majhno kmetijo različna peciva žc pravo razkoSjc. Po končani osnovni Soli je nekaj časa ostala na očetovo ZeJjo na kmetiji in pomagala makri, nato pa sc je zaposlila v Oljarni in nekaj let kasneje tudi v TO-SAMI, od koder jc Sla v pokoj. Poročila sc je k Brodarju na Hudem, la slin otroke. Vse sobote ali nedelje jc po poroki skrbela, da je bilo na mizi pecivo. Najraje je delala pecivo iz kvašenega testa, svojo ljubezen do kuhe in peke pa prenašala na precej mlajšo sestro Veri, ki sc jc poročila h Kotnikovini na Prcvojah in skupaj z. možem vzgojila dve hčerki, od katerih jc ena žc zaključila ekonomsko fakulteto in se poročila, druga pa bo morda nadaljevala družinsko kam noseško tradicijo. Najraje gospa Ivanka Brodar (Hudo, Kovaška 14, tel. 7227 085) skuha za domače in ko vsi štirje z družinami, med katerimi jc devet vnukov, pridejo domov, je pri njih veliko veselje. Mož Jože sc je na njeno veselje žc navadil, saj ima pa tudi svoje veselje, se nasmehne gospa Ivanka, in pri tem misli na konje, s katerimi včasih mož popelje Dober dan Jurij Vulkan Najstarejši udeleženec letošnjega tradicionalnega srečanja domžalskih planincev na Mali planini je bil Jurij Vulkan iz Domžal, ki bo v prihodnjem letu dopolnil osem desetletij. Večina naših bralcev ga dobro pozna, saj smo o njem kol pobudniku, ki je skupaj z ženo več kot stokrat prehodil znano domžalsko pot spominov, že pisali, za vse njegove pohodniške ■temine pa bi potrebovali kar precej debelo knjigo. Tokrat je na Malo planino prišel s hčerko in zetom, pri ceniei mu jc bilo žal, da je morala žena, ki jc njegova zvesta spremljevalka na pohodniških poteh, zaradi zdravstvenih težav ostati doma. V prijetnem pogovoru sva sc sprehodila skozi njegove spomine, ki so z Malo planino povezani še iz časa, ko se jc kot partizan boril v drugi svetovni vojni. Z ženo še vedno pridno nabirava kilometre, le da sedaj za pot P/btrebujeva precej več časa, kot nekoč, pravi gosrxxl Vulkan, ki ob Pohodih poskrbi tudi za skrinjice, v katerih so shanjeni žigi. opozarja pa tudi na druge nedoslednosti, ki jih opazi ob teh poteh. Veliko prijetnih pohodov, gos-Pod Jurij, in na-svidenje na vaši "scnidcscllctnici! V. V. Oratorij na Dobu '"ki.it smo /a vas pokukali, kaj sc dogaja na oratoriju, ki jo POtekal v Dobu. Udeležence oraloma let njihove aiiunaloi je smo ujcli v objektiv ravno pri najbolj zanimivi igri z vodnimi baloni. °a Pa bi ostali suhi. samo prizorišče kar najhitreje zapustili. Mladi So v tednu dni poleg žc poznanih delavnic, ki so ji dodali Sc slikanje na steklo, odšli tudi na izlet s kolesi, si ogledali Jezersko «er imeli glasbene goste, del skupine Čuki, ki jc skupaj z njimi poleg ostalih zapel tudi populano lenari polko. Predstavitev de- ■ e«Z cel leden pa srno si lahko ogledali na zakl|iičku, ko so naj boljšim podelili priznanja ter predstavili posamezne skupine. Lc-l°Snji oratorij v Dobu so uspešno izpeljali mladi, ki so v prej-s"j'h letih bili bolj na uvajanju. Po zaslugi mnogih pokroviteljev ,n lastni iznajdljivosti so ga zaključili brez rdečih številk. Sestri Veri Kotnik in Ivanka Brodar ludi narodne noše na različne prireditve. Prav dobro se še spomni prvega nastopa na Ptuju, ko jo je gospa Marta Kos, s Kmetijskega zavoda RS, dopoldne poklicala, naj za razstavo na Ptuju speče potico. Ni sc mogla takoj odločiti ali bi ali nc. ko jo je mož Jože vzpodbudil, češ saj te na Ptuju nihče ne pozna. Spckla je orehovo polico in kar prvič l005 dobila zlato medaljo Ko je z enako potico, za katero se je še posebej potrudila, da so bile vse sestavine domače, tekmovala naslednje leto, je na svoje kar majhno razočaranje dobila srebrno medaljo. Ampak nič zato, saj ne peče le zaradi priznanj, čeprav jc pohvalnih besed, ki jih je zelo veliko, zelo vesela. Poleg vseh šestih priznanj ima namreč v prijetni poletni hišici na domačem dvorišču Se številne druge' pohvale. Recepta za potico in krofe vam niti gospa Ivanka Brodar niti gospa Veri Kotnik (Prevoje 126, tel. 7235-053). katere dekleti obe radi pečeta in kuhata, nc moreta povedati, ker ga nimata. *Cc me kdo vpraša za recept, mu ga ne morem povedati, saj sestavin ne merim ali tehtam, roke same najbolje vedo. koliko, pa naj gre za moko iz mlina Kralj, ali ostale setavine. ki so v glavnem domače,« pravi gospa Ivanka, sestra Veri pa se z njo strinja. ( iospo Veri je v začetku kar malce skrbelo, kako bo šlo, ampak številne peke, od katerih jc prav vsaka malo drugačna, so poskrbele, da sestrama danes vse »rala«. Že ob pripravi testa dobro vesla, ali bo potica dobra in tudi pri krofih to vedno dobro vem, pravi gospa Ivanka. Najraje sla pri peki sami doma, čeprav se ludi pomoči hčera ne branita Občutek za testo je V njunih rokah, ki oblikujejo testo, pri receptu pa jc zanesljivo treba upoševati tudi ljubezen do peke in pridnost, ki je pri nobeni od njiju nc manjka. Pečeta za poroke, žc žegnanja in sejme ter druge prireditve, za nove maše, gospa Ivanka je pekla žc kar za Scstnajl novih maš. gospa Veri pa se šc psocbej rada spominja peke za srečanje z gospodom škofom Uranom, pohvalne besede pa je gospa Ivanka za svoje izdelke slišala ludi iz ust upokojenega nadškofa Šuštarji ob blagoslovitvi kapelice v Univerzitetnem kliničnem centru. Z njenimi slaščicami iz kvašenega tesla so se sladkali sirankarski veljaki, tudi v parlamentu jo poznajo in šc kje. V glavnem pečata za prijatelje in znance, katerih prijatelji in znanci tudi naročajo police in krofe in od kar jc gospa Ivanka dobila zlalo priznanje za makovo potico, se na ohec-lih ludi te poje zelo veliko. Kdor pride enkrat, pride tudi drugič in tretjič in vselej, ko rabi jc priložnost za potice obeh deklet ali krofe gospe Ivanke. Pečeta tudi za društva in veliko svojih sladkih dobrot tudi podarila, sodelujeta pa tudi na drugih prireditvah in prav ob našem pogovoru je gospa Veri pekla za praznik občine I ukovica. Delo imata kar vse leto. Ic od pusta do velike noči jc malce več miru, drugače pa se ob vikendih povsod peče in pri Kolni-kovih. k|ei gospa Veri uporablja moko iz Rotarjevega mlina iz Moravske doline, diši o polici, pri Broda r-jevih pa ob polici disi še po odličnih krofih, po katerih je ga. Ivanka znana daleč naokoli. Povesta, da za eno peko potice potrebuješ slabe iri ure, za krofe je dovolj dve, povpraševanja po njunih dobrotah pa je toliko, da nc moreta ustreči vsem Ob tem pa obe poudarjata, da je pri njuni peki veliko veselja, ki ju spremlja od mladosti pa tudi ljubezni, zaradi katerih so njune sladke dobrote Se boljše. Pa Se ena skupna ljubezen ju druži. Obe se radi oblečeta v narodni noši in, če se le da, obiščeta različne prireditve, kjer so narodne noše dobrodošle. Tako smo se pogovarjale o obisku dnevov narodnih noS v Kamniku in domžalskem sej-marjenju. Moža ju pospremita in medtem ko gospod Jože Brodar rad popelje ženo in druge nose na prireditve s konji, gospod Marjan Kotnik svojo ženo Veri le pospremi in počaka. Bosta Se dolgo pekli in lepšali življenja s svojimi poticami in krofi? Bom, pravi gospa Ivanka Brodar, saj me delo »gor drži« in če me kaj zaboli, grem hitro delat in bolečina premine. Gospa Veri Kotnik je že večkrt rekla, da ne bo več pekla, ampak ko pride čas. je skleda polna testa in na mizi zadisi potica, ki sc je nihče ne brani. Veliko odličnih orehovih potic in rumenih krofov bomo Se deležni in ko se boste sladkali z njimi, ne pozabite, da ni vse v denarju. Gospe Ivanka in Veri to najbolje vesta, zato boste tudi v prihodnje v njunih sladkih dobrotah lahko našli veselje pa tudi delček ljubezni Dober tek! VERA VOJSKA Rotary klub Domžale Tudi tokrat pomagali bolnim otrokom Na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je bil četrtek, 13. septembra 2001 kar malce praznični dan. Pod vodstvom g. Janka Velkavrha, predsednika so oddelek obiskali predstavniki Rotarv kluba Domžale (v delegaciji sta bila še g. Jože (uzak, zakladnik, ter član Drago Ambrož), da bi predstojniku oddelka doc. dr. Janezu Primožiču izročili aparat za merjenje specifične teže urina. Predsednik Rotarv kluba Domžale Janko Velkavrh je predstojniku Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo doc. dr. Janezu Primožiču izročil aparat za merjenje specifične teže urina, za katerega so finančna sredstva zbrali z dobrodelnimi akcijami. Ti ni bilo prvo darilo Rotary kluba temu oddelku, saj so pred dvema letoma že darovali več televizorjev, v lanskem letu pa aparat za merjenje hemoglobina. Prav ob prvem darilu - televizorjih so se tokrat lahko prepričali, kako koristni so lahko za otroke, ki na tem oddelku povprečno preživijo do pet dni, nekateri pa tudi več kot leto dni. Doc. dr. Primožič je na kratko predstavil Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, na katerem se v posameznem letu zdravi skoraj 300 malih bolnikov. To je visoko specializirana ustanova za otroško kirurgijo, ki pokriva celotno Slovenijo. Pomoči dona-torjev - v tem primeru Rotary kluba, so posebej veseli, saj skoraj nimajo možnosti, da bi nekatere manjše aparature, ki pa jih tudi nujno potrebujejo dobili kako drugače. Pri opremi oddelkov so namreč navadno na prvem mestu pomembnejši in dražji aparati npr. respiratorji in podobno, zato za man jSe kot je tudi aparat za merjenje specifične teže urina, ni denarja. Po ogledu oddelka je g. Janko Velkavrh izročil dr. Primožiču aparat za merjenje specifične teže urina, za katerega so rotaryanci finančna sredstva zbrali z. dobrodelnimi akcijami, ki imajo v njihovem programu posebno mesto, ter hkrati obljubil, da bo Rotarv klub Domžale tudi v prihodnje pomagal oddelku. Dr. Primožič se je za darilo iskreno zahvalil ter hkrati izrazil veselje, da so se poti Rotary kluba in kliničnega oddelka združile ter zaželel, da bi se na teh humanih poteh še velikokrat srečali in skupaj delali tudi v prihodnje. V prijateljskem razgovoru, ki je sledil uradnemu delu. pa so se že dogovorili, kako bodo tudi v prihodnje pomagali malim bolnikom V. V. Maturantka z ver kot 30 točkami Kotalkarica Aleksandra Mohar Dekleta iz Ženskega pevskega zbora »Stane Habe« Društva upokojencev Domžale so med dopustom pridno vadile pod vodstvom zborovodje Marike Haler. Po uspešno izvedenem rednem letnem koncertu, s katerega je tudi fotografija, so pripravile tudi skupne vaje v enem od slovenskih zdravilišč. Med nekaj več kot 200 najboljšimi slovenskimi maturanti in maturantkami zadnjega šolskega leta smo našli tudi Aleksandro Mohar iz Domžal, odlično dijakinjo Gimnazije Bežigrad, ki je na maturi dosegla 31 točk. iskrene čestitke in si pričakovala tak uspeh? Pričakovala ne. sem si pa želela, da bi imela dovolj »pik« za tisto, kar sem si iskreno želela: vpis na medicinsko fakulteto. Je bila medicina tvoja želja že dalj časa? Niti ne. saj me je zelo privlačil tudi študij kemije, najbrž zaradi moje mami, ki je farma-cevtka. Sele v četrtem letniku študija me je po razgovorih s tistimi, ki medkino žc študirajo, ta pritegnila v tolikšni meri, da sem jo izbrala za nadaljnji Studij. Kako ocenjuješ znanje, ki si ga pridobila v osnovni šoli? Obiskovala sem Osnovno lo lo Domžale in lahko rečem, da me jc ,ola ^elo dobro pripravila na srednjo šolo. Odlični učenci z osnovnih Sol smo na gimnazijo prinesli različna znanja in vselej sem bila zadovoljna, da sem na osnovni soli pridobila ne le veliko temveč zlasti kvalitetnih znanj. Kaj odlikuje Gimnazijo Bežigrad? Predvsem odnos učilclj-uče-ner ki jc obojestransko spošl Ijiv. pa ludi visoke zahteve, ki te spodbujajo, da si delaven, da se učiš in veš, da ob zavzetem delu tudi uspeh ne izostane. Si se za maturo veliko učila? Sem čeprav moram takoj povedati, da je pomembno kako si izkoristil vsa štiri leta. saj študij le pred maturo ni dovolj. Pripravila sem si številne knjige in li teraturo za maturo, vendar razpoložljiv čas ni omogočil, da bi vse prebrala ali preštudirala. Lahko prelistaš, posamezne stvari poglobljeno preštudiraš, vendar ne vsega. Zato' je sprotno učenje pomembno, enako koncentracija, predvsem pa prepričanje, da le pridno učenje pri-naSa rezultate. Pa malo sreče mora tudi biti. Že od petega leta kolalkaš in prav v času mature so bila pomembna tekmovanja. Kako si usklajevala oboje? Težko, vendar je Slo, včasih skoraj na minute, lahko rečem, da na račun sporta skoraj nikoli nisem manjkala v soli, vselej pa sem bila tudi na treningih in tekmovanjih, tako sem enega od nastopov zaradi mature opravila brez poskusnega nastopa Pa je Slo. To je moje najuspešnejše obdobje, saj sem v njem opravila maturo z odličnim, postala državna prvakinja v kotalkanju in hkrati postala udeleženka evropskega in svetovnega prvenstva Brez mami Milojke pa tudi trenerke vtolete ne bi šlo. Ostane ob študiju in kotalkanju Se kuj prostega časa? Malo, vendar dovolj za prijazno druženje s kolegi, ki mi pomeni veliko. Tvoj moto? Izkoristili vsako minuto do konca in kljub obremenjenosti vedno najti tudi čas za zabavo. Priznani, da se trudim, pri tem pa nikoli ne pozabim, da moram vedno najti čas za učenje, za Ircning in tekmovanja pa tudi zabavo. In če hočeS, je dovolj časa za vse! Pa Se nekaj nikoli ne pozabim: z voljo se da vse! Morda It kaj, na kar sva pozabili? Lahko rečem, da jc zelo pomembna I udi pomoč in razume vanje domačih. Brez mami Milojke zanesljivo ne bi bila tako uspešna, zato je del mojih uspehov tudi njen. Pomaga mi vselej in povsod, zalo ji iskrena hvala, Hvala ludi tebi in veliko uspehov (udi v prihodnje! VERA VOJSKA Iz zakladnice pregovorov »Ženska in zlato /moreta vse« Pregovori razkrivajo poteze Človeških značajev. Včasih hvalijo, se pogosteje neprizanesljivo grajajo napake. Ker je svet razdeljen v dve polovici, je nastalo veliko pregovorov, ki jemljejo pod povečevalno steklo tako Ženski kot moški svet. Danes se ustavimo ob tistih, ki presojajo Ženske poteze. V ljudski modrosti nc manjka hvale nežnemu spolu: kdor ima dobro ženo, ga ne more doleteti nič tako hudega, da se ne bi dalo prenesti. Ko ne bi bilo žensk, dnevi in noči ne bi imeli konca. Brez ženske ni nobeno veselje popolno. Vsaka reč ima dve plati in to velja tudi za ženski svet: Ženska je potrebna za slabo in dobro. Kjer ženske so, tam presedajo, kjer jih ni. tam manjkajo. Tudi najboljša ženska je samo ženska. K ženski naravi spuda določena nepredvidljivost in celo protislovnost: Ženska, veter in uspeh se ne odlikujejo s stanovitnostjo. Ženska je kot senca: ti za njo, ona od tebe; ti od nje, ona za tabo. V ženskih ustih »ne« ni »ne«. Kadar ženska z usti pravi »ne«, z glavo prikimava. Ženske imajo rade skrivnosti in so tudi same zavite v skrivnost: Ženskega srca z glavo ni mogoče razumeti. Ženske ne bi bile prozorne, pa če hi bile tudi iz stekla. Pri dinji in ženski je težko vedeti, kakšni sta. Zato izkušnja svetuje previdnost: Z žensko in denarjem se nikar ne šali, prijatelj. Z ženskami in puškami se je nevarno igrati. Žensko delo je malo cenjeno in slabo plačanci, zlasti tisto, ki ga opravijo doma. Pregovori hvalijo njeno pridnost, včasih pa jo tudi malo okrcajo: Kar lahko naredi ženska, ne morejo niti volj s plugom. Ženska roka zmeraj delo najde. Hudiču in ženski nikoli dela ne zmanjka. Ženskim opravkom in besedam ni nikoli konca. Ženske so po telesu šibkejše: njihova moč je drugje: Močneje vleče en ženski las kot sto parov volov. Kamor ženska ne pride, tudi hudič ne more. Žeska nosi svoje orožje s sabo. Denar in žene - vladarji zem- Ženske solze imajo veliko moč. a jim ne gre vedno verjeti: Ženske solze so najcenejša vodna sila. Ženska ima zmeraj pri sebi mošnjo solza. Kadar ženska joče. jo vprašaj, kaj hoče. Ženske solze so veliko vredne, a malo stanejo. Pameten človek vidi v ženskih solzah samo vodo iz oči. Kolikor bolj ustavljaš ženske solze, toliko slabše je. Da so ženske skrivnostne in težko razumljive, priča tudi naslednji razgovor. Žena Siva, mož. jo pa gleda. »Kaj me tako gledaš in se čudiš?« »Nikakor mi ni jasno, kako ti aspe spraviti nitko v šivan-ko, avta pa nikakor ne moreS spraviti v garažo.« BOGDAN DOLENC Deset let Domžalskih rogistov Vse velike poti se pričnejo z majhnimi koraki Naslov, ki je sicer kitajski pregovor, sem si izposodila iz teksta o prehojeni desetletni poti Domžalskih rogistov, ki gaje njihov predsednik in tudi urednik, prispeval v prijetno knjižico Deset let Domžalskih rogistov izdano oh njihovem jubileju, ki so ga skupaj s svojimi prijatelji praznovali 15. septembra 2001 in bomo o njem poročali v naslednji številki. Danes vam predstavljamo kratko, a bogato zgodovino te edinstvene glasbene skupine v naši občini, ki je kljub mladosti že nabrala več sto nastopov ter številna priznanja in pohvale, med katerimi ima sedem »zlatih rogov« pridobljenih v mednarodni konkurenci posebno vrednost. Rojstni dan Domžalskih rogistov je 12. november 1991, datum, ki ga nosi prvi pisni dokument o vajah in delu tedaj štiričlanske skupine Domžalskih rogistov, ki 'je ta dan proigrala na vaji šest melodij. Na začetku so skupino sestavljali Gregor Rcttingcr. Andrej Volkar (umetniški vodja), Florjan Zabrct ter Ivan Kozarič, ki so leto 1991 začeli in končali z vajami, v letu 1992 pa že imeli tri nastope ter novega člana Matevža Omana. 14 nastopov in novi član Uroš Oražem sta najpomembnejša podatka iz leta 1993, naslednje leto pa so zaznamovali prihod novih članov Martina Ogrinea in Jerneja Hribarja, prvi zlati rog z mednarodnega tekmovanja rogistov ter osemnajst nastopov. V letu 1995 so nastopili 33-krat. za odlično igranje prejeli drugi »zlati rog in sc že pripravili na slovesno prireditev ob uspešnih prvih petih letih igranja in nastopanja, ki jc bila 16. novembra 1996. Sicer so v tem letu ob drugih priznanjih prejeli tretji zlati rog ter opravili rekordnih 56 naslopov po celi Sloveniji in tujini in želi zanje pohvale in aplavze. Leto 1997 zaradi »le« 44 nastopov ocenjujejo kot mirnejše, tudi v tem lotu pa so v Avstriji v ostri in kritični konkurenci osvojili zlati rog ter sc s prihodom nove članice Irene Kcš ter dveh članov Klcmna Zabrcta in Anž.cta KoroSca polepšali, in pomladili. Dobijo pa tudi dva nova člana Klemena Zabrcta in Anžeta KoroSca. Z uspešnimi nastopi nadaljujejo tudi naslednje leto, ko se predstavijo na 49 nastopih in osvojijo peti zlati rog. V letu 1999 naštejejo 51 nastopov, prvega opravijo žc prvi dan novega lota, prejmejo šesti /lati rog ter posebno mednarodno nacionalno nagrado ter nadaljujejo z uspešnim in kvalitetnim igranjem doma in v tujini. Enako uspešno je z 59 nastopi leto 2000, ko začenjajo z aktivnostmi, ki bodo označile jubilejno deseto leto. Tako so v letošnjem letu nabrali žc 40 nastopov, med njimi je tudi uspešen nastop, za katerega so prejeli sedmi zlati rog na mednarodnem tekmovanju rogistov v Borovljah, vse njihove misli pa so veljale pripravi jubilejnega koncerta ob 10. obletnici. Za vsa leta delovanja Domžalskih rogistov jc značilna krepitev kvalitete in Števila izvedenih skladb, pa tudi tkanje prijateljskih vezi tako med domačimi kot tujimi tovrstnimi glasbenimi skupinami s skupnimi nastopi, kalje po mnenju g. Rctingcrja edina prava pot za uspešno sodelovanje glasbenikov, ki so v doselili lotih dosegli mnogo več, kot je morda kdo od njih pričakoval. Pri lom pa sc g. predsednik dobro zaveda pomembnosti prispevka slehernega člana skupine »pri-čenši z umetniškim vodjem Ivanom Kozaricom, prvim rogom Urošem Oražmom, prvim in drugim rogom Jernejem Hribarjem, drugim in tretjim rogom Irene KeS in basistom Anžetom Korošcem nc bi dosegli to, kar smo. Starostna razlika med člani jc tako različna, da jc neverjetno, kako sc lahko skladamo. Morda prav zaradi tega in zaradi volje in zagnanosti za skupno stvar.« Domžalskim rogistom ob prvi desetletnici iskrene čestitke tudi v imenu Uredništva. V. VOJSKA BESEDA (d.o.o.) v Domžalah Razstava v KNJIGARNI in GALERIJI Likovno društvo Petra Labode Domžale se jc ponovno predstavilo v GALERIJI Beseda (d.o.o.) v Domžalah, in to že v času počitnic DRUŠTVA, kar dokazuje, da DRUŠTVO tudi med počitnicami ni mirovalo. 4. julija 2001 jc bila odprta razstava članic DRUŠTVA in avtoric likovnih del Ide Rebule, Marjane Tavčar in Aste Pcrko Stante. Njihova razstavljena dela so bila odraz njihovega bogatega notranjega likovnega izrazja, ki gotovo prispeva tudi k bogatemu kulturnemu UTRIPU naše DOMŽALSKE OBČINE. Vsem trem lahko izrečemo iskrene čestitke za požrtvovalnost, pridnost in neizmerno likovno delovno voljo! Velik kulturni užitek jc vzbudil na tej razstavi tudi slikar Dra- go Kos s svojimi prečudovitimi PASTELNIMI SLIKAMI. Tudi njemu iskrene čestitke za uspešno likovno ustvarjanje! AGICA KRIZNAR Argentinski vrabčki v Dobu Kako znamo ceniti našo slovensko besedo in pesem se lahko prepričamo na vsakem koraku že malo večje vasi. Tudi tam ni več tiste prave domače besede, vse več je ali popačenk ali pa besed iz drugih jezikov, ki pa so posebno med mladimi popularne v pogovornem jeziku. Zato toliko bolj z veseljem prisluhnemo pesmim in govorici mladih, ki poznajo Slovenijo samo po pripovedovanju svojih starih staršev. Zato smo obiskovalci malce improviziranega koncerta Bariloških vrabčkov na dvorišču župnijskega urada v Dobu. ki jc bil gostitelj teh čudovitih pevcev iz daljne Argentine, iz njihovih lic in njihovega petja začutili pravo ljubezen do sloven- skega jezika in njihove druge domovine. Čeprav so žc tretja generacija Slovenstva na tujih tleh, ki prihaja v domovino svojih dedkov in babic, lepo govorijo slovensko in še lepše pojejo, čeprav njihovo ime ni najbolj spodbudno. Mogoče pa jim je njihova zborovodic inja, gospa Lučka Kralj Jerman, ravno zaradi preprostosti vrabčka nadela takšno ime. Sam vrabček je rad v družbi ljudi. Vrabčki iz. Bariloč bodo odleteli nazaj v Argentino, ostali pa bodo prijetni spomini na prijatelje, nam pa njihova ljubezen do slovenske besede in pesmi, ki jo znamo prav ceniti šele takrat, ko jo izgubimo. DJD Umetnica Aviva Neeman z g. Pevcem, lastnikom Modre galerije Rigmor Kubiak Rasmussen Umetniške z.animivosti iz Modre galerije Ste vedeli, da v Domžalah gostimo tuje slikarje? V MODRI GALERIJI Pevec s. p (SPB1) se zelo trudijo in nam vsak mesec nudijo nekaj novega, zanimivega. Razstavljalo je že več tujih umetnikov. Vsaka otvoritev je popestrena tudi s kulturnim programom in prijetnim druženjem z gostujočim umetnikom. Vsi, ki vas umetnost zanima in vas izpolnjuje, bodite pozorni in spremljajte novo prihajajoče razstave ter obiščite Modro galerijo! Meseca junija jc v Modri galeriji razstavljati danska slikarka in umetnica instalacije Rigmor Kubiak Rasmussen. S pomočjo dansko-slovenskc navezo jo že drugič obiskala Slovenijo. Rigmor jc izredno energična in zanimiva oseba, ki se ukvarja z nešteto stvarmi in vedno išče kaj novega. Že od malega jc risala in slikala, toda koncept slike, ki visi na zidu in nabira prah, ji ni bil zadovoljiv, zato sc jc poleg slikarstva odločila študirati scenografijo in filmsko umetnost, saj, kol pravi sama, so tu še luči in glasba, pa ples, gibanje in ljudje. Na danskem lak i al za to šc niso imeli šole. zalo sc jc odločila odili na Poljsko, ki jo bila moka za dramsko umetnost. Sedaj živi na Danskem in Sc vedno študira, pravi, da jc večni študent in da nikoli ni preveč znanja in sc želi naučiti Sc mnogo reči. Na žalost nismo mogli videti njenih instalacij, po katerih je najbolj znana in za katere pobira izredno pozitivne kritike. Šc posebej me za losli, ker se mi zdi, da pri nas te umetniške zvrsti še vedno primanjkuje in bi so spodobilo, da bi v Domžalah imeli dovolj velik prostor, kjer bi si lahko privoščili tudi take razstave in malo pokukali še v ta svet. No, kakorkoli žc, videli pa smo lahko slike, krajine, ki jih je naredila za svoje rodno nicslo, ki je praznovalo 500. obletnico, ki so trenutno pri njej, saj mestece šele gradi svojo galerijo, v kateri jih bodo razobesili. To so slike jezera, ki nosi veliko spominov na otroštvo. Nastale so na podlagi fotografij in domišljije, včasih je na eni sliki /(Iružila več različnih pogledov na jezero. Prav tako smo si lahko ogledali 3 Madonnc z otrokom in pa serijo risb mucka. Po besedah Rigmor si je najdeni mucek s poziranjem služil za pokrivanje stroškov bivanja pri njej. Kar dobra kupčija! Kubiakova podira meje, vodno išče nekaj drugačnega in sc ne boji popolnoma spremeniti svojega stila. Spreminja svojo paleto barv in sc loleva različnih tehnik. S svojimi kolaži kaže na socialne probleme in probleme modernega, tehnološko razvitega in trgu usmerjenega sveta. Zame osebno je njeno največje delo »The stolen image« (ukradena podoba). Še vedno je nedokončano. Gre za zbirko kolažev, ki predstavljajo njeno življenje, in katero nenehno bogati z novimi deli. Nekakšen likovni zapis njenega bivanja. Začela jc na neki medijski delavnici v »Hiši /a žensko« na Danskem, kjer je imela na voljo zastonj fotoaparate in papir. Fotografije je povečevala in jih le- pila, sestavljala in s prijateljico sta prišli na idejo, da bi lahko tako predstavili zgodbo svojega življenja Druga je kmalu odnehala, Rigmor pa je nadaljevala in se nc more ustavi t i. To niso vnaprej premišljene stvaritve. So spontan zapis vsega, kar sc jo dotakne in ji je lili zu. Na papir lepi podobe in šivati, ki so jo zaznamovale, ki jo obdajajo, ki jo asocirajo na kakšen dogodek, (irc za impulze in končni izdelek lahko oddaja povsem drugačen vtis t med tistimi mlajšimi. Glasba pa ni bila vse. t micr si si lahko olepšal obisk na prireditvi, zadovoljni in presenečeni obiskovalci so se h,slj'dkali s policami m I laneni i iz kuhinje Ivan- « Brodar, kupili za ta večer najpriroCnejso r*ho za glavo-slaninikc. ki |ih izdeluje Joži v'' Košak. Vse skupaj so lahko odnesli domov Košarah, ki jih jc 'napletla' Majni KlančiCar. e;,' ll:il|ieček je ludi pivo letos bilo iz domn-n logov - gostišča Adam Ravbar. Slavim, da bo v prihodnjih letih domaČih dobrot še več. Le prepričali moramo tukajšnje sramežljive cnluziaslc. ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, da le z njimi Domžale lahko imajo pes tro tradicijo. Kako naj presodimo, da so njihovi izdelki res dobri, če jih niti ne vidimo. Štirje letošnji izdelovalci so za pogum in res vrhunske izdelke prejeli veliko pohval obisko valecv. Marsikatera kosara, pecivo in slamnik pa so brezplačno dobili srečnega lastnika, zalo gospe Jožica, Ivanka in Majni, hvala lepa vsem treni. Zahvaljujem se tudi vsem sponzorjem, ker večinoma že peto leto eni in isli podpirajo naš festival. Nepogrešljivo jc na festivalu tudi delo l'n-IV v ca. tci članov KUD Konlrabanl: Urha m Janeza Vrenjaka. Lc redko kdo ve, daje organizacija takSne prireditve trdo večmesečno delo. Le kdo te fante prepozna (umazane in Vil III prepotene), ko cel dan postavljajo prizorišče pogostijo nastopajoče in delavec na festivalu, nato nekateri šc nastopajo, drugi dan pa seveda pospravljajo. Na kratko: delajo skoraj 48 ur brez odmora in spanja. Naj dodam samo še moje (morda pristransko) mnenje. Mar si ne bi tako pridni organizatorji, dobri izvajalci in odlični poslušalci zaslužili boljšega prireditvenega prostora? To pa vemo vsi, da jc pred (nc pa za) blagovnico Vele. Zaprt šotor nc sodi na prostor, ki je simbol Domžal. Ploščad pred Vele krvavo potrebujejo številne dobre prireditve. Na koncu bi se rad zahvalil še Številnim obiskovalcem., ki so se razmočeni pozabavali v ritmi h glasbe. Hodi ž menoj v toplice ... se naslednje leto. predsednik organizacijskega odbora festivala BELA SOMI 17. Po domače pri Repanšku Na Homcu pri Radomljah jc bilo letošnje poletje že 17. tekma ljudskih godcev občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Letos jc potekalo v okviru prireditve Po domače pri Repanšku in se ga je udeležilo 29 harmonikarjev iz navedenih občin, pa tudi devet gostov iz cele Slovenije. Ker gre samo za tekmovanje domaćih občin, so gostje nastopili po tekmovanju. V kategoriji do 15 let je ponovno zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, sledili pa so mu Robert Osolnik, Anže Osolnik, Klemen Maselj in Miha Svenšek. V kategoriji nad 50 let je zmagal Albin Šker-janec iz Most pri Komendi, sledili pa so mu Marjan Rozman, Nace Okorn, Pavel Grk-man in Jernej Štupar. Najmočnejša je bila tudi letos srednja skupina, od 15-50 let, v kateri je zmagal Marko Tome iz Goz,da nad Kamnikom, sledili pa so mu Tomaž Jcmec, Urša Jere, Boštjan Pir-nat in Tone HabjaniC. Najboljša godčevka je bila Urša Jere, najmlajša Tina Po- H ribar. Prireditev je duhovito povezoval Kondi Pižorn. Godce je ocenjevala devetčlanska komisija v sestavi Irma Rauh. Tone Jelene, Milan Resni k. Božo Matičič, Franci Lipičnik, Franc Glinšek, Slavko Pišek, Lojze Stražar in član Mesečnikov, Matej Vidovič. V konkurenci je nastopilo 29 godcev. Prireditev pripravljata Vlado in Andrej Repanšek v sodelovanju z občinami in Zvezo kulturnih društev Domžale in Zvezo kulturnih organizacij Kamnik. Slavnostni govornik je bil Milan Brodar, predstavnik občine Moravče. Na začetku se je pred- Ijanšek s šestimi leti, najstarejši pa Nace Okorn z 68. Dva godca - Matjaž Poljanšek in Marko Tome - sta dobila najvišje število točk - 70. Najboljši debitant je bil Anže Osolnik, najmanj treme pa sta imela Tina Poljanšek in Matic stavil mladi ansambel iz Meng-;.sa z imenom Slamnik m pokazal, da je na pravi poti. Po tekmovanju pa so igrali Mesečniki, ki so izvrstni v skoraj vseh zvrsteh glasbe, s pevko Andrejo Camcrnik na čelu. B. Priložnosti v Metalki Prodajni center Metalka Domžale RF sodi za vino od.....................11s^MM^ do................. ..............................16,619* stiskalnice za sadje od..............% do................ ..............................11,991* mlin za grozdje, mlin za sadje..... mlin za sadje........ .....................41,141* el. oljni radiator Kivi 7 Turbo.. el. oljni radiator Kivi 9 Turbo... wc kotlički Prosan od....................^IsS^M^Pj do..................................................M§M lesena vvc deska, bela....... Bela tehnika po naročilu - popust 4% rok dobave 2 dni Velika izbira električnega ročnega orodja . Black & Decker in Iskra I METALKA TRGOVINA ^-v METALKA Prodajni center Domžale UjO TRGOVINA liiiblinnskn « tel fli/7Zv S'Ž? ' YY V BESEDI UN SLIKI stran 16 Dan odprtih vrat Železne jame na Gorjuši Prvi, a ne zadnji Železna jama z bližnjo okolico gradu Krumperk in številnimi zbirkami v bližnjem jamarskem domu predstavlja eno redkih turističnih ponub v Občini Domžale, za katero lahko ugotovimo, da je premalo izkoriščena in da ta konec občine premalo poznamo celo domačini. /. namenom, da bi ga bolje spoznali, je Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale 7. avgusta 2001 pripravilo prvi odprti dan Železne jame na Gorjuši, ki je obiskovalcem ponudil brezplačni ogled Železne jame ter številnih zbirk. I etos je bil odprti dan namenjen počastitvi praznika Krajevne skupnosti Dob, v prihodnje pa naj bi ga združili s praznikom Občine Domžale. Blizu I30 obiskovalcev, nekateri so prišli ludi iz drugin občin, si je lahko pod organiziranim vodstvom ogledalo Železno jamo. ki jc le ena od številnih manjših kraških jam na tem območju. Za obisk je bila urejena že v letu l%2. v njej jc bogat kapniški nakit, izstopa pa l,5 metra dolg stalagnit. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad ogledom vrste muzejskih zbirk, ki so jih člani društva uredili v pritličju Jamarskega doma na GorjuSi. Posebej zanimive so zbirke kamnin in fosilov, med njimi tudi okrog 15.000 let stare arheološke najdbe iz Babje jame. obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi speleološko zbirko in Hahehvvartovo zbirko najlepših kapnikov iz slovenskih jam ler zbirko eksponatov naravoslovca in jamarja Simona Robiča. po katerem društvo nosi ime. Jamarji so lepo uredili ludi slamnikarsko zbirko in z njo prikazali razvoj slamnikarstva. od pletenja kil do ročnega šivanja in indus-irijskega izdelovanja slamnikov na tem področju. Jamarsko društvo Simon Robič Domžale je z odzivom na prvi odprti dan Železne jame. ki sla ga omogočila tudi Občina Domžale ter Krajevna skupnost Dob. izredno zadovoljno, ena- Primož Strniša in Damjana Markovič Maks Merela, vodnik Antonija Škerjanc Matilda Cerar Obiskovalci so pozorno prisluhnili predstavitvi muzejskih zbirk zborom in izdajo brošure o delu. na- ko kot obiskovalci, ki so bili presenečeni nad vsem. kar skriva lo območje. Ob tem pa so ugotavljali, da je žal premalo izkoriščen bližnji grad Krumperk. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni ludi nad brezplačnim sladoledom v Jamarskem domu. ki je prijetno pohla-dil. V letošnjem letu društvo praznuje svojo 40-letnico uspešnega dela, ki ga bodo zaznamovali s slovesnim občnim Taborjenje v Stranjami Center za mlade je poskrbel tudi za prijeten zaključek počitnic. Za pet lepih sončnih dni sta Lili in Mateja odpeljali skupnico fantov in deklet na bivanje pod šotori. Skupinica je bila v starostnem razponu od prvega do osmega razreda OŠ, vendar pa je bilo vseskozi čutiti veliko pripadnost in solidarnost. Ker so živeli po taborniško, so lahko začutili drug drugega, doživeli naravo in imeli dovolj časa za vse, kar so počeli. Program je bil zelo bogat. Obsegal je: - vsakodnevno kopanje (dvakrat tudi nočno), - vožnjo z 90 let staro barko s skoki v vodo (dodana je bila še nočna vožnja), - obisk strunjanskih solin (sedmerica se je namazala z zdravilnim blatom), - uživali so v zajtrkih in večerjah po želji (vsak je naročil, kar je hotel). - v vodo so splavili celo pravi splav, katerega je vzorno izdelal Matijev očka - štiri večere so navduševali goste v restavraciji s plesom »indijanskim« in karaokami. - si poslikali obraze in spremenili pričeske, - uživali v lizanju dveh sladoledov na dan, - poizkusili fige, - se sladkali s »štrudlom«, breskvami in čokoladami, s katerimi so jih razveselile primorske tr'šice, - doživeli pa so tudi nočni pohod do Portoroža, - in zaključno večerjo s pom-Irijcni. kalaniari. cevapčiči in kok-to. V tem nepozabnem druženju so bili udeleženci: Maša, Andraž. Rok, Manca. Luka. Nina. Aleks, Blaž, Rafko, Ivanka, Malija in Gaj. SAŠA KOS daljevali pa z. raziskovanjem podzemnega svela. V informacijo pa šc to, da si Zclcz.no jamo in zbirke lahko ogledate vsako nedeljo od 14. do 17. ure. organizirane skupine pa naj pokličejo tel. 724I577 ali GSM 040 646 363. Preberite, kaj so o prvem, pa nikakor zadnjem dnevu odprtih vrat Železne jame. povedali obiskovalci, pa ludi organizatorji, kalerim hvala za prijeten dan. Matilda Cerar, Dob: o dnevu odprtih vrat sem prcbrla v Slamniku. Jamo in zbirke sem si pred leti že ogledala, vendar sem precej pozabila, zato sem si: odločila, da izkoristim priliko, ki so jo ponudili jamarji. Jama jc tena. v njej jc prijetno hladno, zelo zanimive so tudi vse muzejske zbirke. Zlasti sem si ogledala slamnikarsko zbirko in se ob lem spomnila, kako je pred leti Tinč-kova mati plella kite. Primož NI rniša, Domžale: v jami sem bil, ko sem hd šestega pa do šestindvajsetega julija letovali tudi dve skupini otrok iz našega okoliša. Kila sem pedagoški vodja prvi skupini, ki je vključevala sedemin-štirideset osnovnošolcev iz domžalske, mengeške, moravske in Inkov iske občine. V pomoč so mi bili zanesljivi vzgojitelji, ki so svoje delo zelo odgovorno opravili. Zdravilišče Debeli Rtic, kjer letujemo že nekaj let. je obdano z bujnim sredozemskim rastlinjem in lahko dostopno plažo, ki vključuje tudi bazen z morsko vodo. Zaradi ugodne obmorske lege je zdravilišče primerno za zdravljenje in rehabilitacijo otrok m mladine z različnimi kroničnimi obolenji ter po različnih poškodbah. Številna igrišča, omogočajo veliko različnih možnosti za rekreacijo. Poleg plavanja so bili otroci deležni tudi pestrega športnega in kulturno-družabnega življenja. I .i 11 k < ■ so se vključevali v razna športna tekmovanja, ki so bila organizirana za vse otroke iz Slovenije in tujine. V tem času so namreč tam letovali tudi otroci iz Švice in Rusije. Poskrbeli smo za dobro voljo in duhovitost. Naše razgibano življenje so poleg dejavnosti v vodi in ostalih športnih animacijah popestrile tudi likovne delavnice, raziskovanje življenja v morju in izleti v bližnjo okolico. Otrokom smo omogočili zdravo, vedro in koristno preživljanje počitnic. vsi po vrsli zelo zadovoljni, šc več. franci Avbelj, Spodnje Praprcče; za odprli dan smo izvedeli iz Slamnika, ki ga dobimo v trgovini VT.T.L vLukovi-ci in se odločili, da jamo in zbirke pogledamo družinsko. Obisk jc bil zelo zanimiv. O jami, ki jc sicer kratka, smo izvedeli veliko novega - tako o njenem nastajanju kot o sedanjosti. Presenetil nas jc tudi podatek, da imamo v Sloveniji tolikšno število jam. Zelo zanimive so skice jam. ki jih v glavnem nc poznamo. Lahko bi ludi rekel, da sploh nc vemo, kaj vse imamo v naši bližini. Edvard Špendl Franci Avbelj s Antonija Škcrjanc, Domžale: vsak Domžalčan bi si moral ogledali jamo, pa tudi zbirke so zelo lepe in zanimive. Posebej sva si z možem ogledala slamnikarsko zbirko in na fotografijah prepoznala sosedo, ki je tudi plella kile. Tudi mož se jc ob tem spomnil, kako so včasih cele družine pletlc kile iz. slame. Edvard Špcndl, predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale: glede na obisk prvega odrtega dne Železne jame, za katerega je dalo pobudo naše drušlvo, lahko rečem, da sinovoma jc lo dobra poteza, s kalero bomo nadaljevali ludi v prihodnjih letih Obiskovalci so zelo zadovoljni, mi pa i tuli. saj je lo lahko tudi ena ml oblik praznovanja šliridcsellelniee našega društva. Pohvalimo se lahko s številnimi mladimi in obetavnimi člani društva, ki imajo podzemni svet radi. V letošnjem letu bomo v decembru pripravili slovesno prireditev ob 40. letnici dela društva, v načrtu pa imamo ludi več drugih akcij, radi pa bi pripravili ludi pisrto kroniko dela društva. V. v. MARTA LAVRIČ Na vrhu Triglava: predsednik Jože Lasič s soprogo Dragico (desno) ter člana vodstva Rosvita in Robert Leban. • v Lep pozdrav iz Švice Slovensko društvo Slovenija Ruti ho v lelu 2002 praznovalo srebrni jubilej uspešnega dela, ob tem pa bomo skupaj z njimi praznovali tudi Domžalčani, saj leto 2002 pomeni tudi dvajset uspešnih let skupnega sodelovanja med občino in društvom. Slovensko društvo Slovenija Ruti, ki ga sedaj vodi Jože Lasič, spada med najaktivnejša slovenska društva v tujini, katerega člani in članice niso nikoli pozabili na domovino, iz katere so Sli v Švico za kruhom. 25 let se že v društvu družijo Slovenci in Slovenke v Švici, ki delajo v okolici /iineha in skušajo z. različnimi prireditvami in drugimi aktivnostmi, predvsem pa s sodelovanjem s slovensko šolo, v Švici ohranjati in krepiti stike z matično domovino. Do povezave med občino in društvom pa jc prišlo pred 20 Icli na pobudo tedanjega predsednika društva, Kamničana Iva Pcrčiča in vodstva tedanje SZDL Marsikdo od članov društva, pa ludi Dom-žalčanov, ki smo bili na podpisu listine o sodelovanju, se Se danes radi spominjamo slovesnosti, na kateri smo postavili temelje uspešnega sodelovanja, ki ni nikoli zamrlo. Zadnjic smo bili uradno skupaj pred Štirimi leti, ko smo zaznamovali IS-lctnico uspešnega sodelovanja, v septembru 2002 pa naj bi se v Švici zopet srečali in obeležili dve desetletji prijateljstva. Ob tem nc sinemo pozabiti, da so naši prijatelji pred devetimi leti na svoje domove povabili sorodnike padlih v vojni za Slovenijo, pa tudi tega nc, da so zbirali prispevke za žrtve omenjene vojne. V tem sodelovanju ima pomembno vlogo tudi Osnovna šola Domžale ter mag. Jožica Polanc, ravnateljica, saj so bili večkrat gostitelji otrok iz Švice, ki so tudi po leden dni ob pouku spoznavali slovenski jezik ter našo domovino, sedaj pa že vrsto Icl učenci te šole sodelujejo na tradicionalni prireditvi OTROCI VABIJO, kjer so vedno dobrodošli gostje. V dneh dopustov so se člani vodslva. skupaj s predsednikom Jožctom Lasičcm in njegovo soprogo Dragico, oglasili na Občini Domžale, kjer smo sprejeli dogovore o skupnem sodelovanju v jubilejnem letu. Ob tem so se tudi pohvalili, da se jc kar 65 njihovih članov in članic v juliju povzpelo na najvišji slovenski vrh. Triglav. Priprave na slovesnosti v letu 2002 so sc že začele. Ena izmed njih bo ludi sodelovanje na občinski prireditvi, kjer so člani Slovenskega društva Slovenija Ruti vedno lepo sprejeti, največjo pohvalo pa jim pomenijo čestitke in besede Švicarjev: doslej sploh nismo vedeli, kje jc Slovenija in kje so Domžale. Zaradi vaše stojnice in prijaznosti pa ju sedaj dobro poznamo. 25-lct-no delo. sodelovanje z Občino Domžale ter Osnovno šolo Domžale pa bomo vsi skupaj skušali obeležiti tudi v kroniki, ki naj bi bila izdana v jubilejnem letu. Člani in članice Slovenskega društva Slovenija 'pošiljajo lepe pozdrave tudi vsem bralcem in bralkam Slamnika. V. Poletje v Domu upokojencev Domžale Letošnje poletje v Domu upokojencev Domžale poteka nekoliko spremenjeno zaradi popravil in preurejanja sistema za centralno gretje. Tt-mu velikemu posegu se v svojih dejavnostih radi čimbolj izognemo, ker so gradbeni posegi precej veliki. Tako tudi v času dopustov vsak teden pripravimo sprehod po Domžalah, do kopališča, kjer se osvežimo s primerim pijačo in v prijetni senci preživimo dopoldan. Udeležijo se teh sprehodov tudi tisti, ki so pokretni z invalidskim vozičkom, za po-moč pri vožnji pa prostovoljno pridejo pomagal odraščajoči otroci naših delavk, /a lo pomoč se vsem. ki so se nam za- do sedaj pridružili, prisrčno zahvaljujemo. Veseli pa smo, če se ludi svojci naših varovancev udeležijo teh sprehodov in izletov, da sami vozijo na vozičku svojega dedka, mamo ali moža. Tako smo šli z najetim avtobusom tudi v Volčji Potok: na ta avtobus smo lahko invalidske vozičke kar zapeljali. Sprehod po \i bor, -1111 ■ 11 j je bil za vse zelo prijeten, tudi malico smo peljali s seboj. V Volčjem Potoku nam je o parku in njegovi zgodovini povedala marsikaj zanimivega ga. Ančka Peric. Ker so posegi popravil vclikoobscž.ni. vse dopoldncvc preživljamo na dvorišču, na terasi in v senci dreves na vrtu. Jutranja telovadba na svežem zraku in v senci sc nadaljuje enkrat v različne družabne igre, človek nc jezi se. domino, spomin, tarok, drugič spel v sprclhostno tekmovanje v zbija-i* nju kcglov. »ribolov«, igre na srečo z veliko kocko DokJet je delo na gradbišču dovoljevalo, smo popoldneve zapolnili z žoganjem na terasi. Vsak teden jc na vrsli tudi lombola z. dobitki, ki razveseljujejo, so pa tudi uporabni. V četretek, 23. avgusta smo ob IX. uri zvečer, ko je delo pri popravilih za la že dan zaključeno, gostili na terasi doma predstavnike pasje šole Ognjena, ki so člani Športno kinološkega kluba Vihnika. Pod vodstvom ge. Branke I lobič, so nam prikazali vse pasje veščine, ki so jih pri svojih kuž-kih izoblikovali do sedaj. Poželi so veliko Odobravanja, navdušili so s svojo prisrčnostjo. Vsi gledalci - med njimi so bili ludi otroci naših delavk - so z veseljem božali prijazne in dobro razpoložene prijatelje na štirih tačkah in jim ponudili priboljšek, ki so ga njihovi vodniki prej razdelili med gledalce. Izbrali smo i udi najlepšega med njimi - kar ležko sc jc bilo odločili, /marala je psieka l'ia, zlata prinašalka. Moram reci. da so bili -zagotovo zmagovalci na koncu vsi, saj so bili lako prisrčni in igrivi do vsakega med nami. Slik človeka s psom seveda ugodno vpliva na duševno in telesno zdravje človeka, prinese toplino v naš vsakdan, našim stanovalcem pa jc bil prisrčen in navdušujoč. S takimi in podobnimi prireditvami v domu bomo zagotovo Se nadaljevali. VLADKA BRUMEN O, kako prijazen kuža... stran 17 V BESEDI IN SLIKI Poletna šola slovenskega jezika -Domžale 2001 Veliko smo se naučili Sredi počitnic je v Osnovni šoli Domžale že drugič potekala Poletna šola slovenskega jezika, ki jo ob pomoči vodsl va Osnovne šole Domžale organizira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Slovenije. Šola je potekala 14 dni, v soboto, 11. avgusta 2001 pa so otroci skupaj s svojimi mentorji pokazali, kako poznajo Slovenijo in koliko so se izpopolnili v slovenski govorici. Prisrčne zaključne slovesnosti sta se poleg številnih staršev in drugih gostov udeležila tudi ga. Dragica Motik, svetovalka Zavoda za šolstvo RS za šole slovenskega jezika l»> Kv ropi, ter g. Simon Mavsar. podžupan Občine Domžale. Vse prisotne je najprej pozdravila mag. Jožica Polanc, ravnateljica OŠ Domžale, ki je med drugim poudarila veliko prizadevnost mladih, ki jim pri iskanju njihovih korenin lahko pomagamo, ne moremo pa od njih zahtevali, da ob vsakodnevnih zadolžitvah svoj fctt namenijo ludi jeziku staršev in starih staršev. Zato jc po njenem mnenju toliko bolj pomembno, da je program Poletne šole slovenskega jezika naravnan tako. da mladi v njem radi sodelujejo m vedno znova iščejo v njem Priložnost za spoznavanje svojih korenin. Ga. Marjanca Klepac je pohvalila W« izvajalce programa, zlasti pa iskano čestitala vsem učencem, ki so uspeš-11(1 zaključili šolo, zahvalila pa sc je tudi mag. Jožici Polanc in vsem njenim sodelavcem, saj jc bila organizacija šole, ki jo je koordinirala učiteljici Marjanca Klepac, v njej pa sodeloval tudi Zavod K usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika, kjer so udeleženci bivali, odlična. Vse prisotne jc pozdravil tudi podžupan Občine Domžale Simon Mavsar in poudaril pomen znanja slovenskega Del udeležencev poletne šole slovenskega jezika med nastopom Novo v Arboretumu Volčji Potok Po novo energijo na meditacij sko pot po arboretumu Čeprav so lilije in dali je, s katerih razstavo so nas v Arboretumu Volčji Polok seznanili na tiskovni konferenci v avgustu, najbrž v glavnem že odevetele, boste zanesljivo našli še katero od teh lepih rož, ki vam bo popestrila obisk v tem čudovitem parku, ki je odprt vsak dan od 8. do 19. ure. jezika in poznavanja slovenskih korenin udeležencev poletne šole in vseli Slovencev, ki bivajo v tujini. Zahvalil sc je za dobro voljo, za odrekanja, za pristni žar, ki so v tej poletni Soli in v vseh drugih oblikah pomagali, da Slovenci, kjerkoli že smo, ostajamo pripadni svoji zgodovini in jeziku. Čestital jc vsem udeležencem, sc zahvalil učiteljem in organizatorjem ter povabil poletno šolo. ki jo občina kot eden izmed pokroviteljev in šola kol glavni organizator vedno z veseljem sprejmejo, hkrati pa je povabil vse. da se ludi ob drugih priložnostih oglasijo v našem mestu. Sledil je program, v katerem so mladi skozi pelje, ples in slovensko besedo pokazali znanje slovenskega jezika, ki so ga pridobili ali pa le utrdili v poletni Soli. Prav vsak od udeležencev se jc na kratko predstavil, v programu so zapeli vrsto slovenskih pesmi in vsem sodelujočim na kratko predstavili tudi kraje, ki so jih obiskovali med svojim bivanjem v Domžalah. Ob koncu je vseh 75 udeležencev povedalo, da so srečni in da so sc na poletni Soli lepo počutili in bodo Se prišli. Prejeli so tudi potrdila o udeležbi in uspešno oprav- Na tiskovni konferenci pa so nam predstavili še dve novosti: novo zloženko, v kateri v slovenskem in štirih tujih jezikih predstavljajo Arborctum Volčji Potok kot vodilno horitikulturno ustanovo v Sloveniji, ki od leta 1952 gospodari s parkom, vzdržuje rastlinsko zbirko, vzgaja rastline v lastnih drevesnicah, vodi vrtni center, načrtuje in ureja zelene površine, posebej pa so poslali znani po spomladanskih razstavah, ki jih vsako leto obišče več deset tisoč obiskovalcev. Druga novost je projekt Z meditacijo skozi Arboretum Volčji Potok. Njegov avtor g. Jože Tro- Koordinarorka šole ga. Marjanca Klepac se je za uspešno opravljeno delo zahvalila mag. Jožici Polanc, ravnateljici OS Domžale. I jeni poletni šoli. nato pa se po zadnjem kosilu napolili v 13 različnih držav, od koder se bodo zelo radi via-čali v Slovenijo, Ob Icj priložnosti so ob pomoči mentorjev pripravili tudi bilten, v katerem so sc predstavili in povedali, kako jim je bila poletna šola všeč. Prebc-rite in se prepričajte, da so sc imeli pri nas resnično lepo! V. Lilije in dalije Planinsko društvo Domžale IX. srečanje pri Domžalskem domu na Mali planini Na zaključni slovesnosti je udeležence poletne šole slovenskega jezika pozdravil ♦udi podžupan občine Domžale Simon Mavsar. Med številnimi dejavnostmi Planinskega društva Domžale ima tradicionalno srečanje vseh planink in planincev, ki so ga zadnjo soboto v avgustu letos že devetič pripravili pri Domžalskem domu na Mali planini posebno mesto. Ne glede na vremenske razmere in čas dopusta se Ob prijetnem domu vedno zberejo številni prijatelji gora in planin. Tudi tokrat so sc številni planinci • že v zgodnjih jutranjih urah 26. avgusta 2001 z različnih koncev odpravljali do doma. Nekateri so prišli i/ Stahovice, drugi od Jurčka ali Kopišč, tretji so jeklene konjičke pustili pri Kisovcu ali na Marjani-nih njivah, kar nekaj pa sc jih jc na Veliko in Malo planino »povzpelo« z gondolo in vlečnico ločno ob 11. uri sc jc pri Domžalskem domu na Mali planini začela tradicionalna slovesnost. Pev- ci moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz lukovice so pod vodstvom zborovodje Igorja Vclcpiča prireditev pričeli z vsem znano Slovence sem. nato pa vse opomnili, da so tudi »jagri« dobrodošli gostje v planinah. Vse prisotne je nato pozdravil g, Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale, ki je tudi tokrat poročal 0 novi pridobitvi pri Domžalskem domu. Pridni planinci so namreč v letošnjem letu posebno skrb namenili ureditvi okolice, saj so zgradili nov oporni zid, za katerega je stebre prispeval g. Slane Volčini, 104 vrste različnih ptic in drugih živali Živalski vrt sredi Domžal ki je bil posebej pohvaljen, pohvale pa so bili deležni tudi vsi, ki so pomagali, da jc dom dobil tudi nove stole in mize. G. Primožič je ob koncu zaželel vsem veliko srečnih, in prijetnih trenutkov v gorah in planinah. Nato smo prisluhnili še nekaterim pesmim pevskega zbora, potem pa jc za zabavo do poznega popoldneva skrbel ansambel brez imena. Ker je bil tega dne v bližnjem pastirskem naselju na Mali planini tudi pastirski praznik, obiskovalcev ni manjkalo. Večina je čudovito nedeljo izkoristila za obisk vseh treh domov na tem delu planine, kar precej planincev pa je obiskalo bližnjo planino Dol ali se povzpelo na bližnjega Konja. Vsepovsod so pripravili zanimivo gostinsko ponudbo, kjer ni manjkalo tudi domačih jedi od kislega mleka, žgancev, sirovih štrukljev in zavitka, pa tudi masun-ka in še kaj bi se našlo. Planinsko društvo Domžale vabi vse planice in planinke, da obiščejo Domžalski dom na Mali planini in se prepričajo, da je ta del naše okolice lep tudi v jesenskem času. Jože Trojer, avtor projekta Z meditacijo skozi Arboretum Volčji Potok jar je v uvod zloženke, ki vas pospremi do energetskih točk v parku zapisal: »V času. ko večina napovedovalcev prihodnosti stvari pred človeškimi posegi v naravo, ko velja človek za edinega vesne-ga nasprotnika, ki lahko ogrozi vitalne sposobnosti Zemlje, je Arboretum Volčji Potok zgleden primer, kako je mogoče v skladu z naravnimi danostmi oblikovati okolje, ki je prijazno do narave in človeka.« Ustanovitelji, načrtovalci in upravljavci so namreč vsak po svojih željah, možnostih in sposobnostih vdihnili parku domačnost, barvitost in raznolikost rastlinskih vrst. Park so oblikovali in uredili tako. da najde vsak, od najmlajših naprej, svoj kotiček, kjer se lahko naužije lepot rastlinske raznolikosti, barvne pestrosti, igrivosti, miru in samote. Narava pa jim bogato vrača za njihovo skrb z ustvarjanjem izjemno ugodnih energetskih polj, ki obogatijo vsakega sprehajalca, ki v njihovem okolju počiva, se morda uči ali samo občuduje, kar ponuja Arboretum Volčji Potok. Okolje arboretuma na obiskovalce deluje blagodejno, sprošča in osrečuje že s tem, ko se spontano sprehajamo v njem Če je teh sprehodov več. so ljudje bolj srečni, sc več pa od sprehoda dobite, če upoštevate predlog g Trojerja, da doživetje arboretuma poglobite z meditacijskim sprehodom po izbranih energetskih poteh, kjer so energetske točke Človeku Se posebej prijazne. Spoznali jih boste, če boste ob vstopu v arboretum kupili vodnik. Z meditacijo po parku (cena 50.00 sit) in s sprehodi ter postanki na posameznih energetskih poljih obarvali svoj sprehod. Posamezne točke vam namreč ()mogočajo. da si boste lahko izdatno in obenem prijetno okrepili posamezne energetske centre v vašem telesu. Sledite vodniku g Jožetu Trojerja in spoznajte ARBORETUM kot PROSTOR NARAVNIH F.NFRGIJ. ki bo tudi vam pomagal, da se boste počutili sproščeno, zdravo in veselo. Človek najbrž težko verjame, da imamo v '"nžalah skoraj sredi mesta pravcati živalski yrt. V Javorjev! ulici 2, v bližini vsem dobro poznanega gostinskega in fitness lokala l.ožar ima H- Hrane l.ožar živalski vrt. V neposredni bli/.i- gostinskega objekta si v ogradi lahko ogleda-'l .jelcne-dainjake, košute, muflone in pritlikave k<»W, ki iuiiijo največ obiskovalcev med otroki in '"'raslimi iz bližnje soseščine, ob njih pa se radi '»ustavijo (udi obiskovalci gostišča. Le nekaj k«>rakov slran pa je, nedaleč od svojega doma, 8-, "rane uredil ludi prostore več kot KM) različ-n'm Pticam, ob njih pa se živahno podita tudi . Vl' iverici ter domači pes, domači in divji zajci ln najbrž bi se našlo še kaj. Začetek živalskega vrta sega že dve desetoj' nazaj, ko jc g Brane, ki ga ljubezen do tir »premija od rane mladosti, dobil divjega r^ka in sini,,, Ta Sta kaj kmalu dobila druž-j "-ki sc jc vsako leto širila. G. Brane namreč ""haja na različne razstave, tudi v tujino, kjer ^1 šolski vrt sredi Domžal si najde prijatelje, s katerimi si izmenjujejo živali, zalo ni čudno, da med njegovimi 104 vrstami različnih ptic in drugih živali najde-Ic ludi take s Severnega in Črnega morja, s Himalaje in sc od kod, Sam v tujini ne razstavlja, je pa dobil že vrsto pokalov za razstavljene ptice, predvsem race in fazane na razstavah v okviru Društva malih živali Kamnik. Ob ogledu vseh ptic sc človek težko odloči, katere so najlepše: so lo beli, rjavi ali modri fazani, črna laboda, ki imata pravkar mladićka, prijazna, a kar malce ljubosumna bela laboda, ali divji petelin, ki seje pri U>-/ai jevih kai udomačil, (i. Hrane na to vprašanje nima odgovora, vse živali so zanj najlepše in najljubše. Vsaka žival ima svojo lepoto, svojo privlačnost, le znali jo moraš pogledali, pravi in pripoveduje, kako skrbi /a bh/ii 700 živali (ločnega števila nc ve. dobio pa ve, če kdo /manjka), ki od človeka ne terjajo lc hrane, vsak dan vec kol 50 kg. temveč tudi prijazne besede. Če bi imel čas. bi Za obisk vseh živali potreboval ves dan Ker pa časa zaradi dela v trgovini in domači kmetiji, kjer pridelujejo prvovrstno zelenjavo, ni, živali hrani, kadar ima čas: delno zjutraj, nalo v opoldanskem odmoru, j pa tudi zvečer, saj ima WM živalski vrl osvetljen. • i\ »Nekateri imajo tc- nis, drugi nogomet, jaz JŠm pa imam živali.« poboža belega galeba in pripoveduje, kako mu je prijatelj prinesel najdenega divjega zajčka in kako se imajo njegove živali kljub omejeni prostosti lepo, morda celo lepše kot v ljubljanskem živalskem vrtu. kateremu je žc tuđi odstopil nekaj živali, nekaj so jih odnesli tudi prijatelji in znanci - »/a naprej, mi ne vzgajamo živali za hrano.« pravi in razkriva svoje želje, kako bi življenjske pogoje čimbolj izenačil s tisi um v naravi. Rad bi na bližnjih zemljiščih, ki so delno že v njihovi lasti, uredil dodatne »bokse« in ribnike, ki bi omogočili, da bi preselil tudi živali, ki so sedaj na očetovi kmetiji. Tako bi celovito uredi] svoj živalski vrl in omogočil tudi organizirane obiske kot dodatno ponudbo bližnjega gostišča in lilncssa. Doslej si namreč njegov živalski vrt ogledujejo predvsem bližnji sosedje, otroci iz vrtcev in šol. nad živalmi pa so bili navdušeni tudi upokojenci. Čeprav bo celovita ureditev zahtevala sc kar veliko finančnih sredstev, jc g. Urane, z njim pa tudi mi. prepričan, da mu bo uspelo in da bomo enkrat v bližnji prihodnosti v Domžalah tudi uradno dobili ŽIVALSKI VRT. VERA VOJSKA Brane Ložar z enim od dveh belih labodov ŠKODA ŠKERJANEC KrumperSka 21,1230 Domžale Tel.:01 724 40 85, fax:01 724 40 84 E-mail.skoda.skerjanec@siol.net 5EH M lift! Sobotni obiski v salonu BODO NAGRAJENI ! *ŠKODA* 4 ^FABIA'** Letovanje otrok v Pineti Center za socialno delo in Drušvo rejnic in rejnikov Domžale so letos letovali v Pineti na Hrvaškem. Pod vodstvom gospe Marte Tomec so organizirali izjemno lepo do-pustovanje rejnicam in rejnikom, otrokom - rejencem pa pestro doživetje na morju. Rejniške družine so bile z vseh okolišev občine Domžale. 25. junija so se zgodaj zjutraj odpravili proti morju z avtobusom. Gospe Marti Tomec. ki je bila glavna mentorica so pomagali tudi Edo (skupina otrok s starostjo od 14 do 18 let). Žiga (od 11 do 14 let). Veronika (od 8 do II let). Marjeta (mlajši od 8 let) in Breda, ki je bila odgovorna za popoldanske delavnice. Urnik so imeli precej pester. Dan se je začel z zajtrkom ob 8.30. Od 10. do 12. ure so bili otroci v varstvu. Hodili so na plažo. Tam so se kopali, sončili, iskali skrite zaklade, nabirali školjke in rakce, mlajši so se uCili plavat, spet drugi pa so se prepustili vročemu poletnemu soncu. Med tem Časom so bili rejniki prosti. Ob 13. uri so se zopet zbrali v jedilnici pri kosilu. Od 14. do 16. ure so imeli delavnice. Otroci so se že vnaprej veselili zanimivih delavnic, saj je na vratih vsak dan viselo obvestilo o naCinu dela naslednjega dne. Nekateri so risali z vodenimi barvicami, spet drugi izde- lovali ogrlice in zapestnice, vlivali v modelčke, oblikovali figurice iz mase za modeliranje, oblikovali barvne odtise, ipd. Od 16. do 17. ure so imeli varstvo. Večerja je bila ob 18. uri. Po večerji pa so bile družabne igre. Prvi večer je bil spoznavni večer, nato karaoke, pa igre brez meja, srčkov ples, med dvema ognjema, rokomet, fantje so igrali nogomet. Pri družabnih igrah so sodelovali tudi rejniki in rejnice. In bilo je prav zabavno. Za privlačne nagrade, za katere so zelo hvaležni, so poskrbeli sponzorji: Šport servis trgovina Erdani, Optika Brigita, Hranilno kreditna služba Domžale. Mercator center, Slaščičarna lonček. Letovanje so zaključili v ponedeljek, 2. 7. 2001 in se z nasmejanimi obrazi vrnili domov. Tekst in .fotografija: F AN I ROŽIC NOVAK Letovanje na Krku s kolonijo Kot že nekajkrat sem tudi letošnje leto komaj čakala na ponovno snidenje prijateljev na Krku, v koloniji v domžalskem počitniškem domu. Končno smo dočakali dan odhoda in se navsezgodaj zjutraj z avtobusom odpravili iz. Domžal, dogodivščinam naproti... Med vožnjo na Krk smo imeli večje zastoje in nikakor nismo mogli dočakati trenutka, ko se zmočiš in zaužiješ prvo morsko vodo, kot posledico tunkanja. Ko smo prispeli, smo se zbrali na igrišču in spoznali vse učitelje in učiteljice in seveda tudi Črta, ki je tu »ta glavni« šef. To je tisti Crt, ki vodi kolonijo tudi na Kopah na Pohorju. Kasneje so učitelji razvrstili otroke po starosti in v skupine po sobah. V sobah smo spoznali »cimre«, s katerimi smo delili sobe naslednjih deset dni. Ko smo se spoznali, sta Sla dva reditelja pripravit kosilo. Prvi dan sva pripravljali kosilo in večerjo jaz in moja sošolka Anja. Po kosilu smo imeli eno uro počitka, nato pa končno prvi stik z morsko vodo. V koloniji smo imeli tri primerne plaže za kopanje. Prvi dan smo se vsi »gužvali« in se »zbasali« na bližnjo »krat- ko plažo«, kasneje pa smo hodili tudi na »dolgo« ali Gratsko plažo in na Vanta- čiče. Dopoldne in popoldne smo imel veliko prostih aktivnosti na izbiro, tako da nam ni bilo nikoli dolgčas (npr.: kolesarjenje, kanuji, odbojka, nogomet, košarka, ...). Po 18.30 smo šli s plaže nazaj v dom, se tam preoblekli in se odpravili na večerjo. Prvi večer smo imeli spoznavni večer. Ocenjevanje sob spada med redne kontrole tovrstnih kolonij, kar ni kar tako, rada pa bi povedala, da sem med letovanjem tudi okrepila mišice, saj smo morale vse »cimre« večkrat delati »ekstra sklece« v primeru, da ni bilo miru ali za kakšno drugo kazen, še posebej, če je bila dežurna zdravnica. Poleg jutranje redne telovadbe mi bo to prišlo zelo prav pri ponovnem treningu hip-hopa od jeseni naprej. Vsak večer smo imeli tudi razne programe, (npr.: plesi, sprehod v Malinsko. štafetne igre, spuščanje svečk v morje, ..). Predzadnji večer pred odhodom smo imeli slavnostne poroke med zaljubljenci. Moj izbranec je bil Nejc, za kar sva dobila tudi uradni poročni list, tako da lanskega od, hmm, hmm, sem že pozabila ime, no kakorkoli že, lahko vržem stran. Na Krku ti ni nikoli dolgčas in upam. da se naslednje leto ponovno vrnemo! Teh deset dni sem preživela zabavno in zaljubljeno! ALENKA CIPERLE NASVJDENJE POLETJE Kako so preživeli vesele počitnice v Centru za mlade Otroci z velikim veseljem pričakujejo zaslužene šolske počitnice, toda za marsikaterega roditelja pa se postavi vprašanje, kam s šoloobveznim otrokom. Nekateri imajo možnost, da preživijo počitnice v druženju z dedki in babicami, toda vsi žal te možnosti nimajo. Svoje »nadobudne-že« je potrebno »zaposliti« oziroma jim prijetno zapolniti prosti čas, saj je povprečna 10-urna dnevna odsotnost staršev za marsikaterega otroka, ki je končal nižji razred OŠ, prevelika. Pod mentorstvom Lili Jazbec, direktorice Centra za mlade, že peto leto poteka program »vesele počitnice«, kije bil v letu 2001 dokaj pester. stran 18 In kako so se odvijale dejavnosti? Otroci so se vsak dan zbrali ob 9. uri v prostorih Centra, program pa se je odvijal takole: 1. dan KREATIVNE DELAVNICE igre z žogo na bližnjem igrišču 2. dan OBISK KNJIŽNICE risanje s kredo 3. dan kopanje na domžalskem bazenu (kratek tečaj plavanja) družabne igre igre z žogo 4. dan IGRE NA TRAVNIKU spoznavanje travniških rastlin izdelovanje herbarija 5. dan obisk mesta Ljubljane (spoznavanje mestnih znamenitosti - grad, zmaji ipd., obisk eksperimentalnega muzeja - Hiše eksperimentov) 6. dan celodnevni izlet v liohinj (hoja okoli jezera, kopanje, spoznavanje pomena Triglavskega narodnega parka, seznanitev z zaščitenimi rastlinami in živalmi, vožnja z. ladjico) 7. dan EKO DAN čistilna akcija (Domžale okolica) kreativne delavnice (oblikovanje izdelkov iz odpadnega materiala, senčno gledališče, izdelovanje veternic in mlinov na vodo ...) X. dan TABORNIŠKI DAN orientacija v bližnjem gozdu postavljanje ognjev in kuhanje hrane nad njimi (čapati, hrenovke, čaj ...) izdelovanje pionirskih objektov 9. dan OBISK SREDNJEVEŠKEGA MESTA KAMNIK (spoznavanje znamenitosti, vzpon na stari grad ...) 10. dan kopanje na domžalskem bazenu Omenim naj, da so vsebine programa vnaprej določene, vendar se jih glede na speciliko skupin, prilagaja. To leto jim je bilo vreme zelo naklonjeno. Imela sem možnost, da otroke povprašam, nad čem so bili najbolj navdušeni. Vsi so bili enotnega mnenja, da jc bila vožnja z ladjico po Bohinjskem jezeru nepozabna. Prav tako jih je navdušila peka kruha ob tabornem ognju na Šumbcrku. In kdo jim je omogočil tako zanimive počitnice? Oblikovanje programa in celodnevno mentorstvo je potekalo pod vodstvom direktorice Lili Jazbec Poudarek je na tem, da je v skupini samo do 15 otrok s tremi animator ji. V tem letu so bile to tri študentke Nina, Lenka in Anka. Kol zanimivost naj omenim, da je skupina heterogena, tokrat so bili otroci od l.do 7. razred OŠ. Ne gre zgolj za var stvo, temveč za res kreativno preživljanje prostega časa, kar posledično pomeni, da je povpraševanja veliko, vendar pa zaradi prostorske stiske ni možno Vključiti več otrok. In kakšen strošek je bil to za slaršc? Za vsakega otroka je bilo potrebno participirati I000 sil dnevno, ostala sredstva pa jc v okviru programa »delo /a mlade« prispevala Občina Domžale Na Centru za mlade so pridobili tudi sponzorje, saj s leni poskušajo čim manj I i iianč ni i obremenjevali slaršc, prav tako je ludi vsak otrok v programu nezgodno zavarovan. Vsi udeleženci bodo polni energije »zakorakali« v novo šolsko leto. Hvala, Lili. SAŠA KOS Trije Francozi s kolesi po svetu z,a multiplo sklerozo Odprto srce nič ne sprašuje S kolesi okoli sveta, da opozorimo na težave obolelih z multiplo sklerozo, so sklenili trije mladi Francozi: ('hristophc, Joel in Philippe in prvega avgusta odpotovali iz mesteca I,a Barben mi jugu Francije. Obiskati belijo ćim već združenj multiplc skleroze na vseh petih celinah, Namen potovanja jc, da se srečajo z obolelimi iz različnih držav, da si izmenjajo čim več podatkov o bolezni in Pravljenju le te. Za ta projekt so se odločili zato, da nekaj storijo tudi za svojega prijatelja (lauda, ki je pred dvanajstimi leti zbolel za to zahrbtno boleznijo. Claudc jc bil velik, močan, aktiven mož, zdaj pa je priklenjen na invalidski voziček. Spremljali so njegovo bolezen, kako napreduje, kako mu pojenjujejo moči, govori le se s težavo. Ugotovili so, da ljudje le malo vedo o bolezni, ne samo v Franciji, temveč tudi drugod no svetu. Iz Francije prek Italije v Slovenijo so prispeli sedemnajsti dan. S 50 kilogramov težkimi kolesi so prekolesarili okoli 80 km na dan. Večjih Ee2a> na jjoti niso imeli. Vsi so »Jaz bom pa...« ali oratorij v Domžalah V župniji Domžale seje v letošnjih počitnicah rodil oratorij. Rojstvo le-tega je bilo zahtevno za pripravIjal-ee in poučno-zahavno za vse udeležence. 60 osnovnošolskih otrok je v dneh od 23. do 28. julija 2001 od 9. ure zjiilra pa do 16. ure popoldan doživljalo vesele počitniške utrinke oh skupnih pesmih, spoznavanju različnih poklicev, ustvarjalnih delavnicah, igrah brez meja ... Dan se je vedno začel z dvigom zastave, himno oratorija in molitvijo, sledilo je razgibano ži v ljenje skupin, ki so bi- le stalne skozi ves teden, v vročih popoldanskih urah pa so za ohladitev poskrbele igre brez meja. Tako smo v ponedeljek z dr. Vas-letom spoznavali lepoto zdravniškega poklica, v torek z go. Polono Strehar stvaritve cvetličarja, sreda jc bila posvečena izletu v jamo Pekel v Savinjski dolini in spoznavanju poklica jamarja (katerega jc predstavil g. Aleš Stražar), nato pa čofotanju v Medijskih toplicah. Četrtek je bil v znamenju modnega oblikovalca in oblikovanja iz najrazličnejših'male- rialov, v petek je bil poklic malce drugačen od vseh drugih poklicev, vendar eden najbolj zahtevnih in najlepših. Razmišljali in pogovarjali smo se o vlogi očeta in mame, katerega smisel in pomen nam jc predstavila mlada družina Slrchar. Krona tedenskega druženja je bil sobotni zaključek oratorija s programom za starše. Otroci so z velikim navdušenjem sodelovali pri sv. maši, zatem pa je sledila predstavitev vsega doživetega v igri, pesmi, razstavi. Posebno priznanje in iskrena zahvala za lepo doživet oratorij »gre« ani-matorjem, ki so veliko svojega prostega časa namenili sami pripravi in izvedbi oratorija. Vsak dan so vztrajali pri dejavnostih skupaj z otroki, sončno pripeko in veliko iznajdljivostjo. Največ časa in moči je samemu oratoriju, vsem sodelujočim in udeležencem podaril Gašper Otrin. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste finančno pripomogli, da je bil oratorij za vse otroke cenovno zelo dostopen (prispevek na družino za cel teden jc znašal le 3000 sit). Občina Domžale, Krekova banka. Termit, Aco Majhcnie, Uranka Jelov-čan, Erdani Šport, Slaščičarna lonček. Cvetje Ksenija, Atelje Hribcr-nik, Dušan Kovač, AS Domžale, Ve-it team d. o. o„ Karlovšek d. o. o. in Stane Šubelj so pokazali, da čutijo z olroki, ki so naša skupna prihodnost. BERNARDA MALI športniki, dobro telesno pripravljeni za pot, ki so jo poimenovali »OD1SFJA UPANJA«. Cristophe, Joel in Philippe so prvo noć prespali na prostem, ob obzidju cerkvice Sv. Janeza v Storjah na Primorskem. V naslednjih dneh in nočeh pa se jim je nasmehnila sreća. Brez vprašanj jih jc pod svojo streho vzela gospa Francka ("encelj iz Domžal. Širok nasmeh, odprto in toplo srce gostiteljice je mladim Francozom polepšalo dneve v Sloveniji. Oospfl Ccncljeva ima tudi sama multiplo sklerozo, jc članica združenja MS in s svojim odprtim srcem pomaga mnogim bolnim, ostarelim in ubogim. Fantje so bili već kot navdušeni nad svojo nadomestno mamo (tako so jo imenovali), saj so imeli popolno oskrbo in se već: prenočišče, kopalnico, oprano in zlikano obleko, presenetila pa jih je tudi s svojo odlično kuhinjo. Hitro so postali prijatelji z domačimi imeni Krištof, Jože, Filip in mama. V občini Domžale, v Stobu. je bila tiste dni gasilska veselica, ki so se je udeležili. Bili so presenečeni nad odprtostjo in gostoljubnostjo domačinov. Približno .100 ljudi jc pozorno prisluhnilo .Štefanu Kušar ju, ko jim jc razlagal o »Odiseji upanja«. Navdušeno so pozdravili fante, oni pa so se jim oddolžili s petjem na odru. »Preživeli smo noro lep večer,« so povedali, lepo so jih sprejeli na /druženju MS v Ljubljani, pričaktli so jih številni novinarji, fotografi in nacionalna televizija Slovenije. V primerjavi z Italijo, kjer so očitno tudi mediji na dopustu, so kolesarji nam namenili veliko pohvale. Gospod Štefan Kušar, vodja komunikacije in razvoja pri /druženju MS, in gospa Helena Hroval. predsednica podružnice KSP v Domžalah, sta si prizadevala, da sta fantom kar najbolj ustregla. Gospa Helena Hrovat je vključila vso družino v pomoč kolesarjem. Ciospod Kušar je povedal, da jc naše združenje polnopravni član mednarodne zveze društev MS. Ob tej priložnosti so jim pripravili srečanja z bolniki, jim predstavili delovanje centra za obnovitveno rehabilitacijo v Topol-Sici in delovanje /druženja MS v Sloveniji, Združenje ima ta trenutek 1564 članov. I,mi je /bolelo 99 ljudi. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji 2400 bolnikov in sodi med države, kjer je bolezen zelo razširjena. Na spletnih sirani http://www.ndyssce-es-poir.com sproti objavljajo izsledke. Obiskovalci spletne strani pošiljajo vprašanja, nanj poskušajo odgovarjati. Zinteraktivnostjo želijo pritegniti ćim več obolelih z MS, da bi sodelovali v projektu »Odiseja upanja« in po in-Icrnelu potovali / njimi po svetu. Vabljeni tudi Vi. Mladi Francozi so se zahvalili za gosi olji ib-nost in profesionalno opravljeno delo g. Štefanu Kušar ju, gc. Heleni Horvat in Francki C encelj. Prihodnjič; Multipleks skleroza in delovanje Združenja MS v Sloveniji MILENKA T. GEISER Koristno sodelovanje med taborniki in civilno zaščito Taborniško društvo »Kod skalnih taborov« iz Domžal je že več kot deset let v občinskem zaščitno reševalnem sistemu določeno za organizacijo enote civilne zaŠČile z:i nastanitev in oskrbo ogroženih v primeru večjih naravnih nesreč. Taborniki zagotavljajo moštvo in usposabljanje enote civilne zaščite, občina pa večji del opreme ter sredstva za dodatna usposabljanja. V skladu s tem ima občina Domžale z njimi sklenjeno ustrezno pogodbo o sodelovanju. 4 Taborniki vsako leto med letnimi počitnicami organizirajo tabor za svoje Člane, kar istočasno pomeni pomemben del usposabljanja dvajsetćlanske reševalne enote, ki mora biti pripravljena za postavitev in upravljanje začasnih bivališč v kriznih razmerah. Tak tabor je primeren 111< 11 /;i inventuro tet pregled opreme, ki jc namenjena /;t postavljanje za časnih niVnliSC. I .etos jc bil tabor postavljen v Stavci vasi pri Žužemberku, kjer jc taborilo preko sto domžalskih otrok. Prevoz opreme na izbrano lokacijo jim je zagolovi-la Slovenska vojska. Tabor so v juliju obiskali predstavniki Občinskega štaba za civilno zaščito, ki so odgovorni za nastanitev in oskrbo. Namen obiska je il ogled in ocena tabora pri zagotavljanju in organizaciji življenjskih pogojev, kot so: pre-Iuan;i. Oskrbfl Z vodo, sanitarije, kopalnice, zdravstvena oskrba, skladiščenje, odvoz odpadkov, transport te vodenje takšnega tabora. Letos je bil, zaradi oddaljenosti lokalne infrastrukture (vodovod, elektrika), tabor postavljen v ležjih razmerah kot v prejšnjih letih, zato je bila še toliko bolj pomembna iznajdljivost in usposobljenost organizatorjev. / izbiro lokacije, ki omogoča racionalno uporabo površine in ima ugodne l" pografske značilnosti ter ob dobri organizaciji vseh tehničnih pogojev, je tabornikom, po ocenah odgovornih v štabu CZ, uspelo postaviti najboljši tabor v zadJ njih letih. Zadovoljni s<> biH tudi s sta/ njem opreme; ki se primerno vzdržuje in skladišči. Poveljnik Civilne zaščite Občine Dorrf*' Zale, Franc Anzin, sc je ob zaključku obiska starešini tabora, Jerneju BakSiću zahvalil za prijazen sprejem tet izrazi! prepričanje, da bo tudi v bodoče sodelovanje med civilno zaščito in taborniki enako dobro kol dO doslej, PETER GUBANC V bivalnem delu tabora je bilo postavljenih 50 šotorov V Železni jami zopet nekaj novega! Z odhodom poletja seje tudi obisk v turistični Železni jami na Got' j uši jesensko umiril. Tako so se prizadevni domžalski jamarji lotili vzdrževalnih del v turističnem delu jame. Kljub že 38- letnemu turističnemu vodenju po jami je sama jama še vedno premalo znana domačinom. Jo pa si prizadevajo spremeniti! izraza. Obnovitev celotne elektrike pride na vrslo kasneje. Še veliko dela čaka jamarje do decembra, ko praznujejo 40 let. Ena <«i njihovih želja je ta, da bi jama pričakala svojo 40- letnico turističnega obiskovanja (7.9. 2001), jamarjem trt d" mačinom v ponos. ^ Po prvotnem načrtu iz leta 1962 je bila jama dolga 120 m in globoka 23 m. Leta 1995 so jamarji v zimskem (asu iznesli iz. jame prek 30 ni1 skal in ilovice, ler lako našli nadaljevanje zgornje etaže. Sam novoodknli rov nas verjetno pelje proti Itabji jami v kateri so že leta I9&8 našli ostanke ledenodobnega lovca (slarost 12000 let). Združitev obeh jam br bila izjemno zanimiva in poučna, saj bi na turistični poli lahko združili jamarstvo in arheologijo, ki se pri vsakdanjem jamarskem delu velikokral prepletata. Kljub načrtom <> suiivi turistične ponudbe niso pozabili, da |c pomenili no obnovili žc obstoječe lurističnc poti po jami. Dela so se lotili kar sami, a ne po jamarsko, čisto strokov no. Marko Orchck jc vse premeril in izdelal načrte, Jože Jerman je. obdelal sestavne dele ograje, počakali so na leden brez obiska v jami in pričeli z delom. Večina dela odstranitve stare ograje in postavitve nove je odpadla na Marka, Stupica Božola in Kokalj Iva, Delo na ozkih in visokih mostovih je nerodno in visoko. Tako so jamarji s pridom uporabili znanje varovanja pri delu na višini. Že sedaj so v jami dodali sem in tja kakšno novo luč, da pride jamski nakit bolj do Marko in Ivo pri delu n ih> loteriji v nogometu ■ streljanju ll*metrovk. Rezultat je hil 5:4, po rednem delu in dveh podaljških pa * jc tekma končala z izdidom 1:1, strelec za Domžal-canc pa jc bil Klarica, za Korotan pa Jakirovič. UspcS-ni " kazenskih strelov pa so bili Protega, Arandžclo-V|c. Marelic, in Kncžcvič, neuspešen pa jc bil Ružnič. zreb osmine finala pa jc Domžalčanom dodelil Ero Šmartno, s katero so se v razmaku 4-ih dni srečali kar dvakrat - enkrat v prvenstvu m kasneje še v pokalu. V prvem krogu lige Simobil pa so bili nasprotniki '^'iiižal igralci Olimpije, ki jih ho v tej sezoni vcxlil nek lni' strateg Domžal in Primorja Mihajlo Petrovič. V dosedanjih tekmah si i Domžalčani le enkrat premaga« Olimpijo m kar devetkrat izgubili. Domžalčani SO se očitno naspoimika ustrašili, saj so igrati pod pričakovanji kot na primer na nekaterih pripravljalnih tekmah. Tekma jc bila odločena že v prvem polčasu, saj W bilo tudi na koncu tekme 2:1 za Olimpijo, ki je pri kazala boljSo igro od Domžal. Strelca /a Olimpijo sta bila Komac in Žlogar, za Domžale pri Klarica. Med tednom pa so v prijateljski tekmi premagali Bc-lo krajino s 3:0. Sledilo je gostovanje v Velenju, kjer pa so domači-111 - Rudar - z veliko sreče premagali Dnnižalčanc z ' Z. Domžale je bil slrelee Ružnič, za Rudar pa Spa-s°icvic in Arlie. Sledil jc pravi spektakel. saj je v Domžalah v tretjem krogu gostoval aktualni državni prvak pribor, ki je med tednom doživel poraz v kvalifika- c'lah za ligi, prvakov z Glasgovom. Po dobri igri so SCSI; '"ižalčani izgubili z lr m Szlipanovieli s'>dniska irojka. :0 strelca /a Mariboi sta bila dober nogomet pa je zasenči- '*$Jj m sicer proli Primorju. Po enakovredni igri sta sc ekipi na koncu razšli z najbolj ncpriljuhjcnim recitalom 0:0. Po treh zaporednih porazih so tako domžalski no-sorrietaši zabeležili prvo točko v novem prvenstvu. .. v Petem krogu so gostovali na Prevaljah. kjer so jc hoteli domačini ■ Korošci maščevati za poraz v I/ 1 Pokala, a jim tO tli uspelo, saj so Domžalčani po- "''v"<> zmagali z golom Pandže v 82 minuti tekme in ■'ko prinesli pivo zmago v prvenstvu - očitno so strup /;' Korošec. Zrnago m dobro igro na Koroškem so Domžalčani korali prikazali tudi v šestem krogu proti izredno dob-iefctpi Publikuma iz Celja, lo jim je delno uspelo, a ■gro obeh ekip ne moremo biti zadovoljni, saj so oboji Pnka lekni, igro. ki sodi na ircljcligaška igrišča. is ........ 's. jc končala z rezultatom 1:1, strelce za ^mžalčane jc bil iz ll-ih metrov Protega, za Publi-m Pa Beršnjak lik pred sodnikovim znakom konca večanja. 'ma'm,ale lalt0 ^ vedno "-'aJaJ0 na "■ mcs,u 1 cno •tO, dvema remijema in kar tremi porazi. ' le sledila lepiczcnlaiieiia pav/a in tudi nicd-Cam. k |,"|;ik'l|sk'1 tekma med mladima leprezenlaii rLM SI,IVL'iii|e in Romunije V Domžalah, kjer sla se oh Pj^etanci razšli z izidom (H). rc *mžalčani pa so kasnejšo uspešno misijo članske ProtC/|C1":"lcc v l-.icbljani proli Rusiji in v Beogradu sicer ,'"sl;lvili izkoristili za ilve piijalcljski lekmi in k., ' ' ^aneksom v Varaždinu m Dinamom iz Zagre 'Domžalah ^'Ptczcmancni uspešni misiji pa ekipa Domžal ni ž 40 so v 7 krogu izgubili v Kopru proli Kopru '^omž-l 'a rezi,,,al ie le nekoliko previsok, saj so bili karton cnakovrcden tekmec Kopru vse do rdečega deikc ' ^ 10111 P" w Koprčani dosegli še tri za- zm.„ VCl,no x Domžalčani nahajajo na II.mestu z eno ienirM ema remijema In kai štirimi porazi in osvo- Nnl Petimi točkami ter gol razliko 4:11. lestvic*Prn" p" so (>omfcllčalli ,ud' v spodnjem delu '"ne nI- v"r nla'a- sai so kazni za prejele rumene kartanji ?K dvakrat. hkrati pa sla bila zasluženo de-ti".kaznovana tudi Protega m Ozren, prvi i 200.000 Kl lci drugi z KX).(KX) tisočaki, ker sla se do sod- nik vedla na "los; s nesportno. je na domačih tekmah veliko boljša kol Olcdj či {^'j,vNih, zvesti pa so nogometašem ludi navijana *S" navijaška skupina RAVBARJ1, ki jc tako "^'l! lekmah 12 ti igralec ekipe.^ URBAN ZNIDARSIC Metalec Jože Pirnat s trenerjem Antonom Založnikom Novice iz Atletskega kluba Domžale Pionirji in pionirke v Velenju V Velenja SO 1.9.2001 na Atletskem pokalu Slovenije nastopili najboljši pionirji in pionirke, ki so se s svojimi vrstniki iz. cele Slovenije pomerili v številnih skokih, metih in tekih ter štafetah 4x100 in 4x300 m. Od domžalskih pionirk sla nastopili Meri Hadžič in Vesna Cia-bor. Meri je s časom 45.23 s v teku na 300 m zmagala v svoji skupini, skupno jc bila šesla. Naslo-pila jc še v leku na 100 m. kjer je bila enajsta z rezulatom I3.97s. V isti diciplini jc nastopila ludi Vesna Gabor, ki je bila 21. s časom I4,60s. Vesna je nastopila tudi v konkurenci mclalk kopja, kje je bila z metom 28,18 m šesta. Med fanti sla nastopila Sprinter in dol-goprogaš, in sicer se jc Jaka Kovač pomeril v skoku v daljavo in teku na 100 m, Bernard Jarc pa v teku na 2000 m. Jaka jc bil boljši v tekaškem delu, kjer je bil v finalu teka na i(X) m z rezulatom 12,01 s četrti, skok 546 cm pa mu jc prinesel šesto mesto. Bernard je bil v teku na 2000 m s časom 6:16,45 min drugi. Pryic na stadionu v Šentjerneju Sentjernejčani in okoličani so dobili svoj tartanski stadion (steza je dolga 300 m) in 22. 8. 2001 organizirali otvoritveni atletski miting Jcrnejevo 2001. Atleti in atletinje so nastopili praktično v vseh kategorijah - ixl cicibanov do članov, uspešno pa so naslopali tudi člani AK VELE Domžale. Med dekleti jc v dveh disciplinah nastopila Meri Hadžič, ki je bila med pionirkami v teku na 60 m (8.65 s) tretja, mesto višje pa se jc uvrstila v teku na 300 m (45,19 s). Med mladinkami je bila Nasti-ja ( apuder čelrla na 100 m (13,45 s). Meta Pungcrčar pa jc bila med članicami tretja na 800 metrski razdalji (2:23,28 min). Nastopili so Se fantje, in sicer jc bil Jaka Kovač med pionirji najboljši v skoku v daljavo (560 cm) in drugi najhitrejši v leku na 60 m (7,62 sX prav lako jc med pionirji nastopil tudi Marko Narobe, ki je bil s preskočenimi 392 cm v skoku v daljino šesti. Nastopila sla še dva člana, in sicer je bil med stomet-raši Malic Narobe z, rezultatom 12,11 šesti, rezultat Mateja Juhar- ta 10,97 s pa je zadostoval za tretje mesto. Slednji je nastopil se v leku na 300 m, kjer se je s časom 36,12 s uvrstil'na drugo mesto. Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke Mlajši mladinci in mladinke so ločke nabirali na letošnjem APS, ki je bil 1. in 2. 9. 2001 v Celju. Od domžalskih atletov je nastopil le Domen Jarc, in sicer v leku na 1500 m z zaprekami. Ne glede na majhno udeležbo, smo Domžalčani dosegli željo vsakega nastopajočega, to je zmago, saj je Domen d i ugouvrščcncga premagal za pet sekund. Njegov rezulal je bil 4:30,65 min. Čestitamo! ... nato še v Ljubljani 8. 9. in 9. 9. 2001 so se pionirji in pionirke pomerili na svojem največjem tekmovanju, prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke. Nastopili so člani in članice več kol 25 društev, med njimi (udi devel domžalskih, šest dcklel in lrije fantje. N ijuspešnejša po uvrstitvi je bila Manca Vclkavrh, ki jc z rezulatom 1:42,27 min zasedla nehvaležno četrto mesto, enajst mest slabšo uvrstitev jc dosegla v leku na 300 m (44,97 s). Sc cno dobro uvrstitev je dosegla Suzana Mladeno-vič, ki jc bila v teku na 1000 m peta (3:10.05 min), v teku na 600 m pa jc za Manco zaostala za šliri mesta (1:45.03 min). Poleg Suzane je v teku na 1000 m nastopila tudi Petra Babnik, ki jc bila sedma (3:16,74 min). V najkrajši disciplini 60 m so sc v konkurenci 60 na- siopajočih pomerile tri tekmovalke; najhitrejša jc bila 2 8,62 s Malima Hadžič ki |c bili 17., Vesna Gabor jc bila 36. (.98 s), Lea Pučnik pa s časom 9,33 s 50 ... Dekleta so sc pomerila šc v teku na ,300 m. kjer je bila spet najhitrejša Mcrima (44.50 s) pred Manco. 25. jc bila Lea (46,90 s). Vesna Gabor se je pomerila še v eni izmed melalskih disciplin, in sicer je bila z metom kopja 26,29 m sedma. Tudi med fanti jc bil najuspešnejši dolgoprogaš, in sicer je bil ludi Bernard Jarc četrti v teku na 2000 m (6:15,27 min). Le mesto slabše se je v finalu leka na 60 m uvrstil Jaka Kovač (7,66 s), nastopil pa jc tudi v skoku v daljino, kjer jc bil deveti s skokom 54? cm. Med pionirji jc nastopil šc Jure Pogacar. ki pa se je s svojimi starejšimi n is-protniki kljub starostni razliki treh let uspešno pomeril v teku na 60 m (9,02 s) in 300 m (47,79 s). ... uspešni tudi v Brežicah Na mednarodnem milingii v Brežicah, ki so se ga udeležili številni najboljši atleli iz Slovenije. Hrvaške in Italije, so uspešno nastopili tudi tekmovalci in tekmovalke AK VELE Domžale. lako je Naslija Capuder v Iro-skoku skočila 11,28 metra in zasedla prvo mesto, dve drugi mesti (v metu kopja in krogle) je osvojil metalec Jože Pirnat. ki se lahko pohvali še z. enim petim meslom v metu diska, druga je bila v metu kopja Mojca Grojzilek. za njo pa se je na tretje mesto uvrstila Nina Karakaš, Ana Naranča pa jc bila v metu diska sedma, enako meslo pa je dosegla tudi Meri Hadžič v leku na 100 metrov, pelo meslo jc v skoku v daljino zasedla Branka Jovanovič, Jaka Kovač pa jc bil v leku na 100 melrov Irinajsli. B. Moderna proga za motokros ob letališču Brnik Nova proga za motokros Motokros progo na Močiinikii pri Dobuje bila zaradi Širitve smetišča iz lela v leto krajša ni vse manj uporabna na kvaliteten trening, lani pa so le tega :a povfh vsega ie prepovedali, loko so se hm dirkači pn sil/eni vozili na treninge na bolj oddaljene proge, v Šenlviilpri Stični, Rakek in SkofljiCO, ki so nam še najbližje /daj pa so molokrosnli i: okoli-ee Doitllal, Roman Jelen, voznik svetovnega prvenstva v razredu do 500 CCm, petkratni drfavni prvak Janez Julumt, mkuli up IO-letni Klemen Ger-čar, dvakratni vice pr\ 300 m od letališke ste-c je AMD Sitar Dnnlop Racing lianiu iz Kamnika, v sodelovanju : Mo tokrat klubom Gorenjska, v vsega devetih mesecih iz. zapuščenega zemljišča uspelo zgradili moderno in atraktivno progo za motokros. Dolga je IMX> m in ima vse elemente za kvaliteten trening. Proga je ravninska, zelo zahtevna in hitra. Ima kar šest lako imenovanih miz. ki omogočajo doigt in atraktivne skoke, /ji gledah e pa je še posebej pomembno, da j, rrava it celoti pregledna. MIRAN KOKAU Homec - Nožice Novo športno igrišče Prostor ob nekdanji šoli na Homcu je v zadnjih dneh letošnjega poletja oživel. Nekdanja stara košarkarska koša in zdrobljena gola, igrišče, pokrito z »leseni«, je zamenjalo novo športno igrišče, ob katerem so pridni krajani postavili tudi nekaj igral za najmlajše. Ker je novo igrišče pomembna prireditev za Krajevni) skupnost I lomce-No-ž.icc. so ob tej priložnosti pripravili prijetno družabno srečanje, ki sc jc začelo že zgodaj dopoldne s tekmovanjem trojk v košarki. Prijavilo se je kar 24 ekip od blizu in daleč, za katere so navdušeno navijali številni prisotni. Osrednje slovesnosti, ki jc bila 22. septembra 2001 popi »kine. so se udeležili številni gosti, med katerimi je bil tudi slavnostni govornik, podžupan Občine Domžale Simon Mav-sar, ki jc pohvalil vse. ki so prispevali, da ima ta KS spet športno igrišče, hkrati pa obudil spomine na nekdanje igrišče, na katerem so sc sproščale in iskale mesto za šport in rekreacijo številne generacije. Navedel jc nekatere investicije, ki jih lahko pričakujejo krajani v prihodnje. Prisotnim je spregovoril tudi g. Alojz. Ro-gina. predsednik Sveta KS Ho-mce-Nožicc, ki se je za pomoč zahvalil Občini Domžale, vsem sponzorjem, kulturnikom, gasilcem ter vsem, ki so tudi s prostovoljnim delom pripomogli k lepo urejenemu igrišču in ga skupaj s podžupanom tudi slo- Zmagovalci turnirja ob odprtju športnega igrišča n« Homcu: ekipa PATRIOTI - čestitamol vesno izročili njegovemu namenu. Igrišče je nato blagoslovil tudi domači župnik g. Anton Dobrovoljc, slovesnost pa sc je zaključila z željo, da bi igrišče ohranili lepo in čisto, da bi vse tekme igrali z dobro voljo in športnim duhom ter da bi vsi spoštovali skupno prireditev. Slovesno odprtje igrišča se je Se trenutek in novo športno igrišče, ki omogoča igranje košarke, nogometa in odbojke, ob njem pa so tudi igrala za najmlajše, bo uradno odprto. nadaljevalo s polfinalnimi in finalnimi »obračuni« trojk v košarki, ki je bilo zelo zanimivo gledati. Zmagali so Patrioti, pred Športnim društvom BROH, tretja pa je bila ekipa LETNIK 66. Vsi so prejeli bogate nagrade, vsi sodelujoči tekmovalci in tekmovalke pa tudi spominske majice. Vsem - najmlajšim, mladim in vsem mladim po srcu želimo, da bi na športnem igrišču na Homcu preživeli veliko prijetnih trenutkov - kot pravi športniki ali kot rekreativei. V. V. Zdravi v gore Analize vzrokov gorskih nesreč kažejo, da se povečuje število tistih gorskih nesreč, ki so povezane z boleznimi ali bolezenskimi stanji, ki jih obiskovalci »prinesemo« v gore in ki lahko oh naporni planinski dejavnosti ogrožajo naše zdravje in življenje. Pri tem izstopajo bolezni srca, zaradi srčne kapi pa vsako leto v slovenskih gorah umre od 5 do 8 ljudi. Iz poročila Gorske reševalne službe Slovenije z naslovom Analiza nesreč in reševalnega dela za leto 2000 izhaja, da srčna kap ne izbira mesta in višine dogodka: »Šmarna gora, F. P., 49 let, iz Ljubljane, smrt, vzrok: srčna kap; Šija, J. L., 26, iz Zbilj, srčna slabost; Slap Šumik, A. H., 76 let, iz CAeisdorfa (Avstrija); smrt, vzrok: srčna kap; Korošica, M. T., 44, iz Ljubljane, smrt, vzrok: srčna kap; Velika planina, S. P. 44, iz Slovenske Bistrice, smrt, vzrok: srčna kap; Mangrt, R. D., 49, iz Brd, smrt, vzrok: srčna kap; Vodnikov dom,./. .S'., 47, iz. Ljubljane, smrt, vzrok: srčna kap; Blegoi, A. M. 74, iz Cerknega, srčna kap.« V letu 1999 je bilo med 16 obiskovalci gora, ki so se smrtno ponesrečili ob izvajanju planinske dejavnosti (hoja po planinski poti, hoja po brezpotju, plezanje, alpsko in turno smučanje), kar polovica primerov srčne kapi. Topel poletni dan ie privabil številne obiskovalce Domžalskega doma. Zato je Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja in Gorsko reševalno službo Slovenije Icr ob finančni pomoči Ministrstva za šolstvo, znanost in šport pripravila akcijo Zdravi v gore. Obiskovalcem gora so namenili nasvet in opozorilo, da naj se starejši in bolniki s kroničnimi ter srčnimi boleznimi, pa tudi tisti s povišanim krvnim tlakom ali po srčnih operacijah odpovedo hoji v visokogorje. V gore naj ne hodijo sami, privoščijo naj si krajše in lažje izlete v bližini domačega kraja ali v alpskem hribovju, nikakor pa ne daljših in napornejših pohodov ali tur. Izogibajo naj sc vročega in soparnega vremena, ob naporih pa poskrbijo za nadomeščanje izgubljene tekočine. Glede oblike in intenzivnosti planinske aktivnosti naj se_ posvetujejo s svojim zdravnikom, držijo naj se njegovih navodil, s seboj pa morajo nositi zdravila. V okviru akcije Zdravi v gore so bili pripravljeni tudi obsežnejši strokovni članki, ki so objavljeni na svetovnem spletu (http:// www.pzs.si/zdravivgore.htm). Da pa ne hi ostalo zgolj pri besedah, so pripravili tudi dve praktični delavnici, s katerima obiskujejo planinske koče po Sloveniji. Akcija Zdravi v gore je tako v soboto. 25. avgusta 2001 gostovala pri Domžalskem domu na Mali planini (1520 m). Sodelavci Društva za zdravje srca in ožilja so v prijetnem poletnem vremenu pripravili delavnico Temeljni postopki oživljanja. Več kot 200 naključnih planincev vseh starosti jc spoznalo bolezen srca ter postopke za ugotavljanje in prepoznavanje tipičnih bolezenskih znakov in ukrepanje ob srčnem zastoju. Bolj pogumni (takšnih jc bilo okrog 30) so ob napotkih zdravnice Monikc Jevšenak preizkusih dajanje umetnega dihanja in masažo srca na lutki lacrdal (popularna Ančka). Medicinska sestra Vera Praštalo jc v tem času vsem brezplačno merila krv- ni tlak, na klop. kjer smo opravljali meritve, pa sta prisedla tudi najstarejša udeleženka s 85 leti in najstarejši udeleženec z 78 leti. V okviru delavnice z naslovom Varneje v gore jc okrog 100 ljudi spoznalo navezovanje in pravilno uporabo samovarovalnega seslava (komplclni plezalni pas - enodelni ali dvodelni, čelada, zaviralna ploščica, vrv, dve vponki, zaščitne rokavice ob utrezni osebni opremi) in pravilno gibanje ob žičnih vrveh. Za preizkus uporabe samovarovalnega sestava so se pod vodstvom inštruktorja planinske vzgoje Boruta Pcršolje odločali predvsem otroci. Ob radovednih pogledih staršev so se gibali ob namišljeni žični vrvi. Uporaba samovarovalnega sestava je brez dodatnega varovanja z glavno vrvjo za otroke primerna šele, ko so sposobni samostojnega plezanja, ko imajo dovolj znanja in izkušenj in tudi moči. Zato samostojno uporabo samovarovalnega sestava priporočamo ob redni celoletni planinski dejavnosti šele nekje ob koncu osnovne šole. V 4 urah se je precejšnje število obiskovalcev vclikoplaninske planote lahko seznanilo s postopki, veščinami in znanjem, ki nam polepšajo doživetje v gorah in pomagajo izboljšati varnost. S seboj so lahko odnesli brezplačno strokovno gradivo in' knjižico Zdravi v gore. Obiskovaki so akcijo Zdravi v gore lepo sprejeli, v sklepnih vprašalnikih pa so pogosto zapisali, da si takšnih usposabljanj pri planinskih kočah želijo tudi v prihodnje. Med tistimi, ki so oddali nagradni kupon, jc bilo izžrebanih pet dobitnikov majic. Prejeli so jih Robert Lainšček in Fani Majcen iz Ljubljane, Stana Štajcr iz Spodnje Besniec, Marija Klotnik iz Roč in Aleš Janžovnik iz Šmartnega ob Paki. Zahvala za uspešno izvedbo gre tudi oskrbnici in osebju Domžalskega doma in vodstvu Planinskega društva Domžale. BORUT PERŠOUA Praktičen prikaz oživljanja z lutko Laerdal. Demonstracija uporabe samovarovalnega sestava za gibanje ob žični vrvi. O blagodejnem vplivu pastirskega življenja na krvni tlak se je prepričal tudi Andrej v pastirski noši. SLAMNJ ŠPORT stran Kotalkarsko drsalni klub Domžale Delovne in uspešne poletne počitnice »Kljub počitniškemu času je bilo poletno obdobje v Kotaikarsko-dr-salnem klubu Domžale zelo delovno,« je povedala trenerka Violeta Mor-dej o letošnjih počitnicah med kotalkarji. Ti so pridno trenirali, velikokrat tudi po dvakrat na dan, saj je letošnje leto leto evropskega in svetovnega prvenstva. Ker tekmovanj kar ni zmanjkalo, so krajšali in prestavljali dopuste in ob koncu poletja potegnili črto pod uspehi, ki jih na kratko lahko strnemo v ugotovitev: odlično, saj so njihove tekmovalke ob številnih mednarodnih uspehih dosegle uvrstitev na tekmovanja za evropski pokal (Sara Pustotnik), ter evropsko in svetovno prvenstvo (Aleksandra Mohar). Na kratko predstavimo torej uspešne nastope. Poletna tekmovanja so se konec junija začela z regijskim nastopom, kjer je bila Chiara Mordcj Filippini tretja, enak uspeh je dosegla Neja Pen-gal, Sara Pustotnik je bila druga, Aleksandra Mohar pa je s prvim mestom nadaljevala uspešne nastope. Uspešen je bil tudi nastop omenjenih deklet na mednarodnem prvenstvu v Italiji (Vipava-Peč), kjer je bila najmlajša Chiara četrta, Neja Pengal sedma, Sara Pustotnik pa tretja. Državno prvenstvo si bodo zapomnili zara- di uspešnih nastopov (sedma Sara Pustotnik, pohvaliti pa velja njen presenetljivo odličen prosti nastop, štirinajsta Neja Pengal, Chiara je pri štirih letih uspešno izpeljala prvi nastop na državnem prvenstvu, Aleksandra Mohar je postala absolutna državna prvakinja med članicami), predvsem pa zaradi nesrečnega padca Nike Pengal, ki je imela odlično izhodišče. Želimo ji čimprejšnje okrevanje! Glede na uspešne nastope Sare Pustotnik je strokovni svet Kotal-karske zveze Slovenije odločil, da se udeleži tekmovanja za evropski pokal na Nizozemskem, kjer je zasedla II. mesto, takoj nato pa se je ekipa KDK Domžale udeležila tudi tekme na Občinah v Italiji, ki je bila pravzaprav neke vrste generalka za evropsko prvenstvo, ki bo v Bariju. Nastop domžalskih deklet je bil uspešen, saj je bila Aleksandra Mohar tretja, Sara Pustotnik pa je z odličnim nastopom dosegla drugo mesto. Čestitamo! B. KK Pirueta Maruša presenetila Kotalka rski klub Pirueta je del letošnje sezone zaključil zelo uspešno. Najprej so se odlično odrezali umetnostni kotalkarji na državnem prvenstvu, ki je bilo v Novi Gorici, saj so bile v kategoriji cicibani Eva Belingar -sedma, Nina Že-leznik - osma. Maša Ložar - deseta in Tjaša Ko-vačič-petnajsta. V skupini pionirji C je naslov državnega prvaka osvojil Simon Kurent. Špela Mikeln je bila dvanajsta in Tanja Gregorin petnajsta. V kategoriji ml. mladinci jc Maruša Ravnikar zasedla tretje mesto, enako pa tudi Teja Rus v kategoriji mladink. Obe naši tekmovalki sta si s tem pridobili vstopnici za nastop na evropskih prvenstvih. Prva od obeh je že nastopila na evropskem prvenstvu za kadete in ml. mladinec, ki je bilo od 30. 8. do I. 9. 2001 v Renčah. Maruša Ravnikar, ki je prvič nastopala na tako velikem tekmovanju kot je evropsko prvenstvo, jc pristala na odličnem dvanajstem mestu, od dvaindvajsetih tekmovalk, in s tem presenetila tako sebe kot tudi ostale. Nastop v obveznih likih je bil umirjen in rezultat je bil tu. Več kot mesec dni trdega dela s svojo trenerko Simono Což je obrodilo sadove. Simona, ne samo, da je bila zelo vesela uspeha Maruše, temveč si je zadala nalogo za naslednjo sezono, da bo s še bolj trdim delom skozi celo leto rezultat na prihodnjem evropskem prvenstvu še boljši. Ker Maruša tekmuje v kombinaciji, to pomeni v prostem kotalkanju in v obveznih likih, bo v prihodnje trenerka posvetila več pozornosti prav obveznim likom, saj zbranost in umirjenost Maruši ni tuja. Svoje nastope pa so opravili tudi hitrostni kotalkarji, in sicer na državnem prvenstvu v Murski Soboti. Od vseh sta se najbolje odrezala Meta Kurent, ki je bila četrta v kategoriji ml. deklic in Črt Lukančič z enakim mestom v kategoriji mladincev. Sedaj sc prične nova sezona kotalkarskcga kluba Pirueta, ki bo še povečala svoje članstvo, tako z organizacijo tečajev, ki bodo potekali skozi celo sezono, kot z drugimi organizacijskimi prijemi. Tako uspešna sezona daje upanje na svetlo prihodnost kluba, ki ima v svojih vrstah odlične tekmovalce in odličen strokovni kader. K. K. Kulturno društvo Miran Jarc in IV Slovenija vabila mi 14. mednarodni koncert v okviru Kulturnoga poletnoga festivala Studenec \ - \ v soboto 6. oktobra 20019 ob 19.00 uri Hala komunalnega centra mgftfuta AVSTRIJA Oktet Suha, Folklorna skupina iz Beljaka 0'Almrauschbuam Karnten ITALIJA ans. Zamejski kvintet iz Trsta, gl. skupina Ena urca, al pa dvae-iz Tržaškega SLOVENIJA: Viva mladinski pihalni orkester Glasbene šole Zagorje, ans. Litijski odmev, ans. Sicer, Oto Pestner. trio Dejana Veneta, ans. Planšarji. Komorni orkester Diiilend. solist Hervin Jakončič, skupina Foxy Teens, solist Matjaž Robavs ans. Cvet, ans. Poljanšek, Odrasla in otroška folklorna skupina Mengeš in Natalija Verboten faf telja urnem: Nataša Bončina Žgavecin Janez Dollnar W8fcHW8P»IC sindikati domžalskih podjetij * VELE, trgovska družba, tel.: 01 721 83 31 • trgovina NAKUP, Kamnik, Šutna 48, tel.: 01 839 70 81 • gostilna S0KLIČ, Zalog pod Sv. Trojico, tel.: 01724 9105 • G0LFTURIST, Domžale, tel.: 01 721 96 80 • G0LFTURIST, Ljubljana, Tel.: 01 433 71 73 KAVARNA VERONIKA, Kamnik, tel.: 01 83911 43 • Festival Ljubljana, tel.: 01 252 65 44 • in dve uri pred koncertom v HKC Domžale v predprodaji 2000 SIT, dve uri pred koncertom 2500 SIT, za študente in otroke do 10 let 1500 SIT TVD Partizan Bi tudi vi igrali petanko? Kot smo že zapisali, je v Sloveniji sestrska igra balinanja še dokaj nepoznana, igrati pa se je začela šele leta 1999. V svetu pa temu ni tako, saj se v domovini pe- tanke - Franciji igra že od leta 1910, svetovna prvenstva pa se odvijajo od leta 1959. Petanko vam predstavimo kol prosto balinanje, ki se igra z manj- šimi kroglami in jo lahko igramo na dvorišču, posutem s peskom, travi, plaži, vikendu, za tekmovalno petanko pa imamo seveda tudi urejena igrišča. Otvoritev enega od osmih prizorišč v Sloveniji jc bila letos julija tudi v Domžalah, kjer so se obiskovalci na igriščih TVD Domžale - sekcija PETANKA lahko prepričali, da jc v igranju petanko posebna draž, ki te hitro pritegne. Večina jc prvič sploh slišala za petanko, po nekaj metih pa so se že dokaj enakovredno lahko kosali celo z izkušenejšimi kolegi. Sila preprosta pravila vam bomo predstavili, če sc boste odločili za obisk praktičnega prikaza na igrišču petanke v objemu Krakovske, Brcjčcvc in Karlovškove ulice. Ob torkih in petkih od 16. ure naprej sc namreč na zunanjih igriščih TVD Domžale - sekcija PETANKA, tudi sami lahko preizkusite, kako spremi in natančni ste. Prav tako pa ste vabljeni na državno prvenstvo ženske-trojke, ki sc bo odigralo 2.3. septembra na že omenjenih igriščih. Kdo bo boljši v petanki? SLIKOPLESKARSTVO Grudniik, s.p. pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela Češminova 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01 72 43 523, gsm: 041 679 523 Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v prosrama PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Informacije po telefonu 01/7873-592 in 041/583-245. LIPA Domžale odpira vrata Kot vse Univerze tudi LIPA, društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje v Domžalah, s I. oktobrom pričenja novo šolsko leto. Spet se bodo pričele ure tujih jezikov, umetnostne zgodovine, literature, risanja in petja, kot tudi pohodništva in telovadbe. Ponovno se bomo družili in izobraževali in se toplo imeli. Oglejte si urnik in se nam pridružite v naših prostorih na Kolodvorski 8 v Domžalah. Veselimo se vašega sodeiovanja. Urnik UPI Domžale za šolsko leto 2001/ 2002 Ponedeljek: 9.00 - pohodništvo 10.00 - 11.30 šola risanja- zač. 15.00 - 16.30 angleščina- zač. 16.45 - 18.15 angleščina- nad. 1 Torek: 10.30 - 12.00 pevski zbor 15.00 - 16.30 angleščina- nad. II 16.45 - 18.15 italijanščina- nad. I 18.15 - 20.00 italijanščina- nad. II Sreda. 9.00 - 10.30 literarna dejavnost 18.00 - 19.30 nemščina- nad. II Četrtek: 9.00 - 10.30 umetnostna zgod.- zač. 10.45 - 12.15 umetnostna zgod- nad. 15.45 - 18.00 šola risanja- nad. 18.00 - 19.30 nemščina- nad. I Petek: 10.00 - 11.30 telovadba, fitnes 17.00 predavanja, kulturno- zabavna Janka Jerman Janez Zalaznik, ak. si. Nataša Razboi ni k Nataša Razbornik Marina Aparnik Nataša Razbornik Vera Lebar Vera Lebar Zlatka Levstek Silva Mizerit Višnja Maslovarič Mija Oter Mija Oter Janez Zalaznik. ak. si. Višnja Maslovarič F.la Košir na črno belih poljih • na črno belih poljih • na črno belih poljih • na V maju za malenkost najboljša Petra Na majske Vclove hitropotezne turnirje se je odzvalo tokrat le 25 ljubiteljev šaha, na vsakem tedenskem turnirju pa je bil zmagovalec drug. Na prvem turnirju je zmagal Komendčan Srečo Sitar, na drugem Moravčan Alojz Cerar, na tretjem mojstrica Petra Grošljcva, na četrtem pa Artur Jack, ki je igral zgolj na tem turnirju in ga ni med vodilnimi v majskem mesečnem seštevku. Majska zmagovalka je Petra Grošelj, kije bila na drugem turnirju tudi druga. Cerar je enemu prvemu mestu dodal Sc tretje mesto na tretjem turnirju. Vito Janjič, gospodar Velovih klubskih prostorov, je bil dvakrat tretji in enkrat drugi. Dve drugi mesti je dosegel mojster Marjan Semrl, sodeloval pa je le na prvem in tretjem tedenskem hitropoteznem turnirju za mesec maj. Vrstni red: Petra Cirošelj 34, Cerar 32, Janjič 31, Semrl 24, Sitar 23, Košir 21, Zupančič 20 itd. Junija premočno prvi Lenič Junijski Velovi hitropotezni turnirji so minevali povsem v znamenju Luke Leniča, ki je prve tri turnirje dobil, na četrtem pa jc bil »le drugi«. Kljub temu da na zadnjem, petem turnirju ni nastopil, je premočno zmagal v mesečni razvrstitvi. Na drugem meslu je bil Jack z dvema drugima mestoma in je za las prehitel Bogdana Oso-lina, .katerega najboljša uvrstitev je bilo drugo mesto na tretjem mesečnem turnirju. Tedensko zmago je zabeležil tudi Boris Skok na petem turnirju, ki pa je nastopal edinole šc na četrtem tur- nirju, kjer je osvojil tretje mesto. Na junijske turnirje sc je odzvalo 32 ljubiteljev igre na črno belih poljih. Vrstni red: Lenič 45, Jack 31, Bogdan Osolin 30, Cerar 27, B. Skok 25, Zupančič, Janjič 24, Sitar 22 itd. Ob prazniku občine Trzin zmagal Hrešč Šahovska sekcije Športnega društva Trzin je ob občinskem prazniku priredila turnir v pospešenem šahu, ki je potekal oh organizaciji Kada Zupanca in sodniški taktirki Franca Poglajnn. Prireditve se je udeležilo 46 šahistov. Čeprav je bila prireditev zamišljena ludi kol šahovska veselica z živo glasbo in seveda založenim bifejem, je bila borba za najvišja mesta zelo huda. Ob končuje prepričljivo slavil hrvaški mednarodni mojster Vladimir Hrešč, ki je v kozji rog ugnal prav vse tekmece. Med drugim tudi drugo uvrščenega, slovenskega mednarodnega mojstra Primoža Solna, ki je zbral sedem točk in pol. Lepo se jc uvrstil ljubljanski mojstrski kandidat igor Babnik, sicer član šahovskega društva Medvode, saj je s šestimi točkami in pol zasedel tretje meslo. Seveda gre pohvaliti tudi dvanajstletnega prvokalegornika Jureta Zorka, člana Vrhnike, s četrtim mestom. Tudi deseto mesto dru-gokalcgornika Toma Omahna iz Črnega grabna ni bilo od muh. Med Velovci sta bila najuspešnejša Petra Grošelj na petem in Košir na šestem mestu. Končni vrstni red: Hrešč 9. Šoln 7.5, Babnik 7, Zrko 6,5, P. Grošelj, Košir 6, Vojko Srcbr- nič, Bojah Hribar, Bogdan Osolin, Omahna, l'avlil Košir, Jure Škobcrnc, Kavsek. Kodrič 5,5 itd. Bojan Osolin četrti v Komendi Občinski praznik so konec maja počastili tudi K"' mendčani. Ob tej priložnosti so pripravili turnir v p0' spešenem šahu. Nanj se jc odzvalo 46 udeležencev- zmagal pa jc fidc mojster Igor Kragclj s sedmi1111 točkami in pol, pred mojstrom Marjanom Senul<>l,v Tretji jc bil glavna gonilna sila znane družine brnicev, oče Vojko Srcbrnič, četrti pa Bojan Osolin, sicer predsednik šahovskega društva Vele I'"'" žalc. Med Velovci sla bila s šestimi točkami na Op**' nem desetem meslu Boris Skok, na trinajstem mest" pa Pavla Kosil Vrstni red: Kragclj 7.5, Semrl 7, V. Srebrnič. B£ jan Osolin 6,5, Bojan Hribar. Marko Srcbrnič, N.1 kolic. Božič, II. Skok. Sitar, Uršič, P. Košir, Kod"* 5,5, itd JOŽE SKOK Mladi šahist Luka Lenič žanje uspehe povsod, komorkoli pride. Letošnje leto je zanj še posebej uspešno, sa| bo nastopil tako na evropskem prvenstvu v Grčiji kot na svetovnem šahovskem prvenstvu v Španiji. Srečno, Luka! SLAMNIK - september 2001 mm pisma bralcev Kje poteka katastrska meja naselja Zaboršt (pri Domžalah) Sem krajan nasilja Zaboršt pri Domžalah. Več let opazujem nepravilno označitev naselja s prometnim znakom »Ime naseljenega kraja«, ki pO Zakonu 0 cestnem prometu označuje začetek kraja, ki je napisan na prometnem znaku. Pričakoval sem, da se bo zadeva uredila z, uredil* ijo križišča pri hotelu »Krona«, vendar se |o ni zgodilo, zato sem se odločil, •'a na napako opozorim pristojno službo Miroma odgovorno osebo, ki je odgovorna za pravilno postavitev ceslnopromct-oe signalizacije oh vozišču. & pogledamo v telefonski imenik za naselje Zaboršt, ugotovimo, da so stanovalci na levem bregu Kamniške Bistrite severno in ju/no od cesle, ki vodi iz Domžal na avto cesto oziroma v Ihan. evidentirani v naselju Zaboršt. Ko pa Pogledamo prometni znak za označitev kraja, ko zapeljemo skozi semaforizira-no križišče pri hotelu Krona in vozimo Pfpti Domžalam, vidimo, da je takoj iz križišča postavljen znak. ki označuje na-^l.ie Domžale, čeprav se od križišča dali' levo in desno vse do Bistrice ra/lc- nasehe Zaboršt. . Znaka za označitev naselja Zaboršt m konec naselja stojita pred križiščem s staro cesto Vir-lhan, gledano iz sme-r< izvoza iz. avto ceste, kar je pravilno, vendar vse do naslednjega semaforizi-r;)ncga križišča ni naselja, so njive, trav-taki in gozd, čeprav tO spada k naselju, Vendar ni naseljeno. Prav tako iz snic-" 'bana stojita oba znaka, začetek in konce naselja Zaboršt. na pravem mes- Če tujec nekoga išče po naslovu v ;ih"i'šlu, ga ne more najti, ker kai na enkrat, g|ct|c na obstoječo postavitev 2"aka, takoj za semaforiziranim križiščem zapelje v I h.m/ale Mislim, da bi bila pravilna označitev Zaboršta taka, da bi bil prometni znak za »konec naseljenega kraja«, ki ga sedaj ni, postavljen lik pred mostom čez Kamniško Bistrico na levem bregu reke. Na nasprotni strani vozišča pa bi moral stali znak »ime kraja«, ki ozna-cuJc začetek naselja. Na drugi strani mostu, na desnem b|cgu Bistrice, pa naj bi bil znak. ki označuje začetek naselja Domžale in na drugi strani vozišča, pred mo-stom, . *nak, ki označuje konec naseljenega kraji, Domžale, Druga pomanjkljivost, na katero opo-ZarJajo predvsem starejši ljudje, ki pogosto hodijo nakupoval življenjske potrebščine v market KAI'1 je označeni Prehod za pešce, ki je precej odmaknjen ou križišča. Poleg lega mota pešec la-KhJ po prehodu na drugo stran ponovno Prečkati cesto Pot za Bistrico brez označenega prehoda. Ce bi bil prehod označen na levi strani Sumbcrškc ces-,c' gledano iz naselja Zaboršt, hi pešec prišel naravnost na pločnik, ki vodi do trgovine, in ne bi imel ponovnega prečkanja ceste brez označenega prehoda. Mislim, da prometni pravila glede označitve prehodov za pešce čez vozišče to dovoljujejo, zato predlagani na podlagi pripomb krajanov, da naj bi se prehod označil na zgoraj navedeni točki, ki bi bila za pešce varnejša. Mojc pisanje ni kritika, pač pa želim opozoriti na pomanjkljivosti, ki jih kol krajan vidim vsak dan. Zadovoljen boni, če bom s leni prispevkom pomagal pri odpravi navedenih pomanjkljivosti in dal svoj prispevek k večji varnosli v prometu. Ce pa so moje navedbe zmotne, pa pričakujem odgovor odgovornega organa oziroma osebe. JANEZ HRIBAR Nedovoljeni posegi v obrežje Kamniške Bistrice Graditelj stanovanjskih hiš na območju .17 na Kojali je pri urejanju okolice novozgrajenih objektov začel z. odpadnim materialom na najožjem delu zasipavati razlivno korito Kamniške Bistrice med strugu na nasipom. S takim škodljivim posegom je zmanjšal preločnosl Kamniške Bistrice ob visokih stoletnih vodah in neposredno povzročal nevarnost pred poplavljanjem naselij, poleg tega pa je z. buldožiranjem že poškodoval obrežno vegetacijo. Pričakujemo takojšen odziv pristojnih inšpekcijskih služb in komunalnih nadz.ornisicv. ki naj ukrepajo proti samovoljnemu početju vsem znanega graditelja. Lep pozdrav Društvo za varstvo okolja Domžale - Kamnik Predsednik LOJZE JAGODIC Javna pobuda Občina Domžale je nezakonito in v nasprotju z. veljavnim prostorskim planom sprejela dva prostorska izvedbena akta: I reditveni načrt V4-VIK (osnutek) in prostorske ureditvene pogoje_,14-Jarše, s katerima bistveno posega v zelene površine oh Kamniški Bistrici, ki jih prostorski plan namenja rekreaciji v naravnem okolju. Tako ho kljub nasprotovanju prebivalcev Vira (39 podpisov proti I pozidanih 35.000 m zelenih površin na Viru in približno 3000 m2 v Jaršah. To pa so še edine večje zelene površine v bivalnem okolju, ki jih je iz urbanističnih razlogov potrebno ohraniti. Pozivamo županjo oheme Domžale, da v smislu 12. člena občinskega statuta uvede posiopkc za razveljavitev obeh prostorskih izvedbenih aktov, ki m upo števata veljavnega, javno sprejetega prostorskega plana kot temeljnega dokumenta, ki dolgoročno opredeljuje varovanje dobrin splošnega pomena v skrbi za njihovo smoli no rabo, usmerja razvoj dejavnosti v prostoru in določa namensko rabo v prostoru lako. da je usklajena s proslorskimi možnostmi in javnimi potrebami Občino smo že nekajkrat opozorili na nepravilnosti pri izvajanju prostorskih in gradbenih dejavnosti.' vendar je v odgovoru na naše dopise netočno opravičevala zakonitost svojih postopkov. Zalo pričakujemo predvsem uskladitev prostorskih izvedbenih aklov s prostorskim planom in javni odgovor na našo pobudo. V nasprotnem primeru bo o Zakonitosti postopkov Občine Domžale presojalo Ustavno sodišče RS. Predsednik komisije za prostor JOŽE NEMEC, univ. dipl. inž. arh. Predsednik DVO LOJZE JAGODIC BODICA Radomeljska cvetka Celoletna encijanska cvetka, ne mraz niti suša ji ne škodi, sama pa le škodi - vaški nam podobi. FRANCE CKRAR Zakaj tako? un op van'!"'1 S,evilni [ naše občine "'IKk'- zapeljejo v gozd. drugi |U P^'U" <* koncu vas,, nekater-|nrkirnih mestih, tretji jih porinejo v vodo. Tako so nam nas, vunk,0rji Posredovali slikovno gradivo, iz. katerega jc nedvoumno n z j, g* * je nekdo svoi avto zapeljal kar v ribnik, k, gadoma*" toni, prošnjam in tudi kaznim se onasnaft k,'.'.tnaSc občine še kar nadaljuje Nckalcn stare odslužene icklene tla Odprto pismo županji Stanovalci ob Prešernovi cesti v Radomljah smo v mesecu avgustu 2000 županji Cveti Zalokar Dražem. Sveta za preventivo in vzgojo \ cestnem prometu ter Oddelku za gospodarske javne službe podali pobudo, da se na območju Prešernove ceste od št. 4 do hišne št. 10 postavijo fizične omejitve hitrosti. Prvopod-pisaui sem se dne 1.12. 2000 z vljudnostnim pismom obrnil na Županju ( veto Zalokar Dražem terja pozval, da na pobudo odgovori. V zvezi z našo pobudo nismo dobili odgovora, zato se tokrat obračam na županjo ('veto Zalokar Dražem tako, da ji javno ponovno pošiljam sledečo peticijo: Na podlagi 45. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. 1. RS si. 33/91 in 42/ 97), v zvezi s netim odstavkom IS. člena Zakona o varnosti cestnega prometa srxxlaj podpisani državljani, stanovalci ob Prešernovi cesti v naselju Radomlje dajemo pobudo: Da se na območju Prešernove ei sli o I hišne št. 4 do hišne številke 10 postavijo fizične omejitve hitrosti. OBRAZLOŽITEV: Stanovalci ob Prešernovi cesti v Radomljah od it 4 do št. 10 ugotavljamo, da so se potem, ko je bila v letu 1999 asfaltirana cesta med Radomljami in naseljem Turnšc, prometne razmere bistveno spremenile. Promet se je zelo povečal, nova, asfaltirana in v dolžini skoraj kilometer povsem ravna cesta pa v primerjavi s prejšnjo makadamsko ce-slo omogoča ludi dosti večje hitrosti vožnje. Na začetku naselja je bil prej prometni znak, ki je omejeval hitrost skozi celotno naselje na 40 km/h, sedaj pa jc hitrost s splošnimi predpisi omejena na 50 km/h, saj jc bil prometni znak ob gradnji odstranjen. Na cest i jc sedaj tudi veliko kolesarjev Icr pešcev z rolerji. Cesta ni zgrajena v predpisanih dimenzijah, saj ni dovolj široka in na njej tudi ni talnih označb, ki bi o/na-eevale rob vozišča, ni pa ludi ločilne prekinjene sredinske črte, saj jc cesta za to Očitno preozka, v naselju ludi ni ure-iene javne razsvetljave. Po tej cesti vsak dan. večinoma peš, iz naselja Turnše obiskuje Osnovno šolo Prescrjc pri Radomljah dvanajst učencev, iz. naše ulice pa sedem. Vozniki, ki dohitevajo pešce, morajo v primeru, da jim prihaja nasproti drugo vozilo, svoje ustavili, saj srečanje zaradi preozke ceste ni mogoče, kei so se liilrnsli povečale, asfaltna površina na starem delu pa je že moc-no obrabljena in zaradi tega ob mokrem vremenu spolzka vsak dan živimo v strahu, kdaj se bo kateremu izmed naših najbližjih pripetila nesreča. V Osnovni soli Preserje pri Radomljah imajo tudi dvoizmensM pouk. tako da otroci budijo domov Se popoldne Prometne nesreče se največkrat pripetijo v križišču Prešernove ceste in glavne ceste, ki vodi skozi Radomlje. Vzrok le leh pa jc v glavnem prevelika hitrost in izsiljevanje prednosti. Na podlagi zgoraj navedenih argumentov predlagamo, da se na omenjeni ulici postavijo montažne hitrostne ovire v višini 7 cm. Pri tem pa že vnaprej odklanjamo izgovore, da se te ovire iahko poslavljajo samo v bližini vrtcev m osnovnih šol. saj je v 18. členu Zakona o varnosti cestnega prometa navedeno »zlasti v bližini ...«. s čimer se samo primeroma navaja in ne izključuje postavitve tehničnih ukrepov tudi drugje. Lep dokaz dobre volje in upoštevanja volje državljanov so na novo postavljene hitrostne ovire v Občini Mengeš, na Kolodvorski ulici in Veseliiveni nabrežju, kjer so bile le te postavljene ravno na pobudo državljanov. Tudi strošek, približno 100.000.00 SIT za eno oviro, ne more bili izgovor za odklonitev naše pobude. S leni ukrepom bi zmanjšali hi trosi na tej cesti ter tako storili nujno potreben ukrep za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev, saj pločnik, ki bi problem v celoti reSil, Se ne bo kmalu zgrajen. MIRAN PETERKA Priloga: 36 podpisov. Veit Team d. o. o. -dober servis! (»bičajno se ohrani oglasimo, kadar z izdelki ali storitvami nismo zadovoljni. Redkeje pa takrat, koje kdo za pohvaliti. Kavno tO slednje pa želim v leni prispevku storiti. Dolga leta sem bil lastnik različnih avtomobilov znamke Fiat. Zato sem redno vozil vozila na servis Veit d. o. o. Sedaj zaradi menjave znamke avtomobila na la servis nc bom več vezan. Vendar želim ob tej priložnosti javno izreči zahvalo Vict Tcamu d. o. o za odlično opravljene servise, korekten ixlnos do stranke in še bi lahko našteval. Pa ne bom. da ne bom napačno razumljen. Npr., da delam reklamo zanje. Vsak lastnik avtomobila zelo dobro ve. kaj pomeni dobro opravljen servis na avtomobilu, kako ga ohranja in zagotavlja varno vožnjo. Na kraju želim lemu podjetju veliko poslovnih uspehov in da bi ob vsakodnevnem naporu ohranili takšen nivo strokovnosti in lako prijazen odnos do strank. IGNAC ŽEMLJIC Kdaj bo država Slovenija vrnila preveč plačane vložke v telekomunikacije Prvega marca 2001 na Trojanah seje povabilu na ustanovni občni /bor vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje udeležilo šestdeset udeležencev, med njimi so bili tudi župani. Vabilu se veliko občin ni odzvalo. Med prisotnimi so bili tudi minister dr. Pavel Gantar, državni sekretar dr. Kalin Tomaž in predstavniki Telekoma. Poleg protokola ustanavljanja je zatem sledila razprava, v kateri so oblikovali mnenja in predloge tega združenja. Razprava je potekala predvsem o prizadetih vlagateljih in vračanju preveč vplačanih sredstev ter o novem Zakonu 0 telekomunikacijah, ki je bil že pripravljen in je vlagateljem zagotavljal s 64. členom zakona tudi način vračanja. Nova vlada Janeza Drnovška in njen minister Pavel (iantar pa sta ta člen izločila iz novega zakona in tako pravno preprečila vračanje lastnine upravičencem preveč vplačanih sredstev. Ustanovno društvo je sprejelo devet sklepov za nadaljnje smernice /druženja. Vložili so predlog amandmaja k predlogu zakona o telekomunikacijah (EPA 1203-11). Več predstavnikov združenja se je odzvalo vabilu odbora za gospodarstvo v Državnem zboru RS na temo zakon o telekomunikacijah. Predsednik odbora jc pozval ministrstvo, ki sta ga zastopala minister Gantar in sekretar Kalin, in le-la sta predstavila zakon. Nato je poročal Se slovenski predstavnik pogajafccv telekomunikacij v EU in med drugim povedal, da so ta zakon med pogajanji Evropski zvezi obljubili. Vendar jc na vprašanje enega od navzočih, za kakšno ceno impulza so se dogovorili, saj ta v EU znaša petkrat več kot pri nas. predstavnik onemel! Sledila je razprava, v kateri je sodeloval ludi predsednik našega združenja g Darko Fras in med drugim poudaril, da jc zakon res nujen, vendar nc brez zaščite za vlagatelje. Minister Gantar je odgovoril, da bo vlada sprejela poseben zakon o vračanju v telekomunikacijsko omrežje. Upniki seveda nc moremo verjeti tem obljubam. Teden po razpravi smo bili priča podražitvi telefonskega impulza in napovedi se večjega povišanja cen med kiom. Na Trojanah smo se ponovno zbrali 14. marca na razširjeni seji Upravnega odbora združenja, na katerem smo sprejeli štiri sklepe: Upravičenci do vračanja vlaganj so vsi, ki so sofinancirali po zakonu o telekomunikacijah, sprejetem konec leta 1973. Primer občine Lukovica - po zadnjih vlaganjih v telefonijo bi moral odškodnino (protivrednost vlaganja) vrniti Telekom, saj je la podpisnik pogodbe z občino l.ukovica o sofinanciranju in jc lako tudi dobil denar, nasprotno pa je v intervjuju na TVS predsednik uprave Telekoma, Marjan Podobnik izjavil, da bi morala takšne vložke vrniti država Slovenija, ne pa Telekom Slovenije. Ce ste tudi vi oškodovanec ali vas ta problem zanima, vam priporočam, da stopile v slik z /druženjem Pravni /a-stopnik in predsednik Upravnega odbora jc g Darko Fras. Članarina - prispevek - je 200 sit za vlagatelja in je prostovoljna Pomembno jc poudariti, da članarino za vlagatelje lahko poravnajo lokalne skupnosti Potrebno jc namreč informirati upravičence v vsaki občini. Osnovne infor- .. ,JJejo »Florida« Odstranjevanje je II. maja 2001 opravi 1 *hi Vri,,....... ......,.,,-;.,,,„, da vsi skupaj po .Vrbovec z Vira. mi pa ponovno opozarjamo, Ods^0' da bo naša narav: nava čisla in zdrava Icr Wn« avtomobile, piscajmo iam. kjer jim je mesta Avlootl-upaj poludi stare DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE VABI Svoje člane in članice, da se udeležijo izleta na Višarje, ki bo 27. septembra 2001, ter na Vinsko trgatev v Ormož, ki bo 4. oktobra 2001. Prijave sprejemamo v pisarni društva Domžale, Simona Jenka 11, vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. Ob l. oktobru - SVETOVNEM DNEVU STAROSTNIKOV, želi Društvo upokojencev Ponižale vsem svojim članicam in članom ter \'san starostnikom prijetno praznovanje Ferdinand Starin Predsednik I >ruštva upokojencev Domžale macije pa si lahko preberete tudi na (in-lernctni) spletni strani http://zdruzenje-upravicencev.kelt.si/. V Državnem zboru so 28. 3. sprejemali zakon o telekomunikacijah navkljub vložitvi pobude za referendum v Državni zbor RS o vprašanju vračanja sredstev vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje, ki ga je vložilo nase združenje. Vladni valjar pa melje in se ne ozira na prizadete upravičence. Novica predsednika državnega zbora RS z dne 28.3. 2001 ob 15.30 je dovoljevala pri-četek 60-dnevnega zbiranja podpisov za izvedbo referenduma o vračanju sredstev v lelekomunikacije RS. Vsem županom in občinskim svetom v Republiki Sloveniji smo poslali zbirnik podatkov o vlaganjih posameznikov in lokalnih skupnosti v telekomunikacijsko omrežje, seznam delovnih leles vseslovenskega združenja, pristopno izjavo in prošnjo za sodelovanje ter imenovanje zastopnikov ali komisije, ki bo ta vprašanja in gradivo poslala na naš naslov. V prošnji smo prosili občine, da nam sporočijo svoje zastopnike do II. 7. 2001, ker pa so se pričeli dopusti, občine ponovno pozivamo, da se nam oglasijo do konca avgusta ali začetka septembra. Naše združenje bo delovalo, dokler nc dosežemo končnega cilja, čeprav ima morda vlada drugačne namene. Naj citiram enega naših članov »/../ kar smo naročili, izvajali z. delom in plačali, ne more bili last države, temveč je lasi vlagateljev.«. Ali nas je sram zahtevati svoje nazaj, saj nismo ponovno v času nacionalizacije!« za VSESLOVENSKO ZDRUŽENJE UPRAVIČENCEV DO VRAČILA SREDSTEV VI.AGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Danilo Kastelic Vsi smo agresivni Center za mlade Domžale je v sodelovanju s knjižnico Domžale organiziral predavanje prof. Pavle Klinar iz Jesenu na temo Agresivnost pri utrneih in odraslih. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba presenetljivo velika, za vse, ki se predavanja niste mogli udeležiti, pa navaja nekaj utrinkov iz predavanja. Pavla Klinar je večer začela z mislijo: VSI LJUDJE SMO AGRESIVNI in predavanje podkrepila s številnimi primeri. Zanimiv se nama je zdel primer, s katerim je nazorno pokazala, kako tipično ljudje reagiramo v vsakdanjih situacijah. Predstavljajte si. da že dolgo čakate v vrsti, kjer prodajajo karte. Na razpolago so Se štiri karte. Pred vami stojijo še trije, vi pa ste četrti. Ko ste prepričani, da bo četrta karta vaša, se pred vas vrine mladnič, ki za to karto ponuja več denarja le da bi jo dobil. Za-eeina u/.i pieiasie v bes. ki se stopnjuje v nasilje, morda celo konča z udarcem. Ker smo ljudje bitja, ki zmoremo samokontrolo, se pri besu navadno zaustavimo in obvladamo. Ljudje smo različni. Nekateri jeze. besa in občutkov ne izražajo navzven, temveč jih potlačijo. Potlačitve se v človeku nalagajo skozi daljše obdobje. Pride pa trenutek, ko že malenkost povzroči izbruh. Drugi ljudje, ki so usmerjeni navzven, pa te občutke delijo z drugimi ali pa jih sprostijo s pomočjo dejavnosti kot so šport, ali pa »klofanje lepihov«. kol pravi Pavla Klinar. Kako bomo ljudje obvladovali agresijo v sebi, je odvisno že od naših izkušenj iz otroštva predvsem iz obdobja do sedmega leta starosti. Pomembno je, kaj in kako doživljamo sporočila, ki jih sprejemamo od staršev. Ta sporočila so lahko v obliki zapovedi, prepovedi in ukazov, ali pa so nam stvari razložene in prepuščene, da sami raziščemo, zakaj je nekaj prav in kdaj narobe Predavateljica priporoča humor, ki je najboljše zdravilo za razelektritev agresivnih občutkov v sebi. S predavanjem se druženje Se ni zaključilo. Porajalo se je mnogo vprašanj, na katere so prisotni starši in učitelji dobili odgovore. Tudi mladi, s katerimi sva odhajali s predavanja, smo dobili veliko odgovor. TANJA MEDVT S.I k In NATAŠA KERŠIČ Vprašali smo namesto vas 7214*99 . Telefon med počitnicami v uredništvu skoraj ni zvonil, kar najbrž ne pomeni, da nimate vprašanj, temveč da ste bili tudi vi na dopustu. Kljub temu smo skušali najti odgovore na vprašanja, ki sle nam jih posredovali že v juliju, ostalo pa je tudi nekaj vprašanj, ki ste jih poslali » pismenih prispevkih. Ce bo gospa Breda, ki nas je poklicala julija, v tokratni številki iskala svoj odgovor v tej rubriki, bo morda že sama našla razpis štipendij, za katerega se je zanimala. Enako nam ni treba odgovoriti na vprašanje gospe Marije, ki jo je zanimalo, ali bo tudi letos občina razdelila kaj denarja za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi Tudi la razpis boste našli med objavami, kjer je tudi odgovor bralcu, ki se ni predstavil in je bil zelo hud, »češ zakaj ni nikogar, ki bi preveril, kakšno škodo mu je naredila letošnja suša.« Kar nekaj bralcev je v uredništvo poklicalo zaradi prometnega režima v Kolodvorski ulici v Domžalah, kjer velja tako imenovana modra cona. Jezili so se, češ da običajno komunalnih nadzornikov ni. da skoraj nihče nima ure. ko pa samo pustijo avto za pet minut, je nadzornik z listkom takoj pri njih. Nekdo nam je predlagal, da bi najprej mesec dni le opozarjali, mi pa mu odgovarjamo, da je to pristojna služba Občina Domžale delela že lansko leto in sicer precej dlje kot mesec dni. Komunalni nadzorniki so nam povedali, da izvajajo redno kontrolo in da je res, da se vozniki le počasi navajamo na red. Naš poslušalec Miso. ki živi ob avtocesti, se je ptilozil, da je zelo ogrožen zaradi hrupa in nas je povprašal, kakšne so pravzaprav možnosti, da bi dodatno montirali protihrupne ograje, saj zaradi hrupa Skoraj ne more živeti, lahko mu zapišemo, da v okviru občine Ižomžale še vedno obstaja projektni svet za gradnjo avtoceste, ki se ukvarja s problemi, povezanimi z gradnjo avtoceste skozi Občino Domzak) io da bo najbolje, da na omenjeni organ napiše kratko pismo, ki bo posredovano na pristojno službo. Glede na dosedanjo prakso pa bo težko _ Za konec še odgovor na vprašanja o vpisu v različne klube in društva, kar jc ob začetku šolskega leta navadno zelo aktualno. Veliko povabil in obvestil lahko preberete na straneh Slamnika, naslove posameznih društev, kamor bi se radi vpisali, pa najdete tudi na inler-netu. Do prihodnjič lep pozdrav in pokličite! Uredništvo Nagrade za bralke in bralce Slamnika Glede na številne pravilne odgovore, ki ste nam jih poslali na vprašanje NA K VII KI \1 BAZENU .11 Bil /NAMENITI STUDENTSKI POOI.PAKII - odgovor je bil DOMŽALSKEM, lahko sklepamo, da si mnogi želite kapice Študentskega servisa IX>mžale-Kamnik. Po pošti jih bodo prejeli naslednji srečni izžrebanci: 1. Tomaž Jemec, Preserje 1, 1225 Lukovica '2. Katja Klopčič, larška cesta 85, 1230 l>BČINA DOMŽALE . ddelok Za finance in gospodarstvo '*ituni: IX. ()7. 2001 8«vilka: 40106-1/01-32 . .NAČELNICA ODDELKA Metka Cerar, univ. dipl. ekon. Občina Dom-somatske celi uve- Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 7/01) Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o spremembi sklepa o določitvi subvencij za zavarovanje plemenske živine in poljščin za leto 2001 1. Spremeni se I. točka sklepa o določitvi subvencij za zavarovanje plemenske živine in poljščin za leto 2001, št. 40106-1/01-49, z dne 19. 03. 2001 in po novem glasi: »Subvencija za zavarovanje plemenske živine za lastnike - kmete s stalnim prebivališčem v občini Domžale, ki so pri izbrani zavarovalnici sklenili pogodbe o zavarovanju plemenske živine, za obdobje od 01. 01. - 31. 03, 2001 in od 01. 10. - 31. 12. 2001 znašajo: - plemensko govedo - krave, telice, biki 3.000,00 SIT na žival, - plemenske kobile, žrebci in žrebice 5.500,00 SIT na žival, - plemenske svinje in merjasci 1.300,00 SIT na žival, - drobnica (ovce, koze, ovni, kozli) 800,00 SIT na žival.« 2. Spremeni se 2. točka sklepa o določitvi subvencij za zavarovanje plemenske živine in poljščin za leto 2001. St. 40106-1/01-49. z dne 19.0.3.2001 in po novem glasi: »Subvencija za zavarovanje plemenske živine za lastnike - kmete s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so pri izbrani zavarovalnici sklenili pogodbe o zavarovanju plemenske živine, za obdobje od 01.04-30.09. 2001 znašajo: - plemensko govedo - krave, telice. biki 3.500.00 SIT na žival. - plemenske kobile, žrebci in žrebice 6.000,00 SIT na žival, - plemenske svinje in merjasci 1.500,00 SIT na žival, - drobnica (ovce, koze, ovni, kozli) 1.000,00 Sli na žival« .3. Ostala določila sklepa ostanejo nespremenjena. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Datum: 08. 09. 2001 Številka: 4010.3-1/01-8 NAČELNICA ODDELKA METKA CERAR, univ. dipl. ekon. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE STROJNIH STORITEV ZA LETO 2001 1. RAZPISANA SREDSTVA - ZNESEK JAVNEGA POZIVA: V proračunu Občine Domžale za leto 2001 so za sofinanciranje strojnih storitev zagotovljena sredstva v skupni višini do 2.000.000 SIT - subveneijal 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: Predmet javnega poziva je podpora ustanavljanju in delovanju strojnih krožkov in s tem zniževanje stroškov na kmetijah. Upravičenci so kmetje iz. občine Domžale, ki so uporabljali storitve drugih kmetov za obdelavo kmetijskih zmeljišč v občini Domžale v obdobju od 30. II. 2000 do 30. 11. 2001. .3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: Na javni poziv sc v imenu upravičencev prijavijo strojni krožki. Upravičenci morajo izpolnjevali naslednje pogoje: - Stalno bivališče upravičenca jc na območju občine Domžale; - upravičenec ima status kmeta OZ. je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti; - kmetijsko zemljišče, na katerem sc bodo izvajale storitve, se mora v celoti nahajati na območju občine Domžale; - strojni krožek mora ob posredovanju storitev vodili natančno evidenco o opravljenih storitvah; - strojni krožek mora bili uradno registriran. 4. POTREBNA DOKUMENTACIJA: Strojni krožki v imenu upravičencev vložijo vlogo za pridobitev subvencije. V vlogi strojni krožki navedejo ime, priimek, naslov in številko hranilne knjižice ali žiro računa upravičenca ter kraj in čas izvedbe storitve. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - pol idila upravičencev o statusu krnela; - dokazilo o registraciji strojnega krožka; - dokazilo o opravljeni storitvi - račun za izvedbo del; - izjava strojnega krožka o posredovanju storitve; - evidenca o posredovanju storitev. 5. OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki odloči o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo pošlje v pregled strokovni komisiji, ki poda svoje mnenje. Pristojni oddelek ima od strojnih krožkov pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in sc bodo s sklepom zavrgle. Strojni krožki, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. Upravičenci, katerim bo odobrena subvencija, bodo le-to prejeli neposredno na hranilne knjižice ali žiro račune ali na žiro račun strojnega krožka, ki v skladu s sklepom pristojnega oddelka nakaže sredstva posameznim upravičencem. 6 NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je do 30. II. 2001. Vloge morajo bili poslane priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI POZIV STROJNE STORITVE« na naslov Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke lega poziva, se nc bodo obravnavale in sc bodo s sklepom zavrgle. JAVNI POZIV KMETOM IZ OBMOČJA OBČINE DOMŽALE POZIVAMO VSE KMETE. KI IMAJO STALNO BIVALIŠČE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE IN Kl IX) DANES SE NISO PRIJAVIM ŠKODE ZARADI SUŠE, DA TO STORIJO NAJKASNEJE DO VKLJUČNO fONEDELJKA, 01. OKTOBRA 2001. KMETJE PRIJAVIJO ŠKODO NA PODLAGI IZPOLNJENEGA OBRAZCA, KI GA DOBIJO NA VLOŽIŠČU OBČINE. VLOGI MORA BITI PRILOŽENO POTRDILO O STATUSU KMI I A PRISTOJNI OBČINSKI ORGAN VLOG, PREJETIH PO DOLOČENEM DATUMU IN VIXXi, KI NI BODO IMI II PRILOŽI -NEGA POTRDILA, NE BO OBRAVNAVAL. VLOGO SE LAHKO OSEBNO ODDA NA VLOŽIŠČU OBČINI; Al.I POSIJE PRIPOROČENO NA NASLOV: »OBČINA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE«, s pripisom »PRIJAVA ŠKODE«. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO JAVNI POZIV O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN UKREPOV CRPOV IN UREJANJA PODEŽELJA ZA LETO 2001 /. RAZPISANA SREDSTVA - ZNESEK JAVNEGA POZIVA: V proračunu Občine Domžale z.a leto 2001 to v ta namen zagotovljena nepovratna sredstva v skupni višini do 700.(100 SIT 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: Predme! javnega poziva se nanaša na sofinanciranje programov in ukrepov urejanja podeželja, in sicer: a) Podpore ekonomski diverzifikacijipodeželja alternativni dohodkov ni viri, kot so ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in novih delovnih mest z.a kmete in njihove družine, razvijanje kmečkega turizma, ustanavljanje malih predelovalnih obratov, ohranjanje tradicionalnih obrti in organiziranje prodaje s sofinanciranjem izgradnje pomožnih objektov na kmetijah in turističnih kapacitet na kmetijah, izdelave blagovnih znamk in promocije produktov podeželja. b) Inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij, kamor sr uvri ča: • izdelava razvojnih projektov za večja ali manjša podeželska območja in usposabljanje lokalnega prebivalstva. • izdelava inovativnih programov s področij tehnične podpore U 'eri ja in promocije kmetijskih, gozdarskih in ribiških produktov, izobraževanju in delovnega usposabljanja podeželskega turizma, tradicionalnih obrti, storitev na podeželju, ohranjanje in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine na podeželju ter spodbujanje ekološkega kmetovanja. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: Na javni poziv se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje prosilci so kmetje, društva, združenja, krajevne skupnosti, ki imajo , dež oz. stalno bivališče na območju občine Domžale: - prosilci so lahko tudi druge organizacije za aktivnosti s področja kmetijstva na območju občine Domžale; - kraj investicije sc mora v celoti nahajali na območju občine Ihimide, - prosilec lahko za posamezno investicijo pridobi sredstva le enkrat; - delež, sofinanciranja posamezne investicije ne more biti višji od 60% vrednosti posamezne investicije, v kar ni všteto lastno delo prosilca: - za omenjeni projekt oziroma investicijo prosilec ni pridobil še nobenih nepovratnih sredstev, niti s strani občine niti s strani pristojnega ministrstva: - minimalna vrednost investicije je 50.(MX) SIT; - prednost pri dodeljevanju sredstev bodo imeli prosilci, katerih prijavljena investicija se nahaja na območju, za katero je izdelan program CRPOV. 4. POTREBNA DOKUMENTACIJA. Prosilec zaprosi za pridobitev nepovratnih sredstev na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale, Oddelek zajinanec in gospodarstvo, sobu 71. Obrazcu - vlogi morajo bili priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - v kolikor je prosilec fizična oseba, dokazilo, na podlagi katerega je razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - redno ali dopolnim) (potrdilo o statusu kmeta ali izjavu prosilca): - v kolikor je prosilec društvo, združenje, krajevna skupnost ali druga organizacija za aktivnosti s področja kmetijstva, uradni dokument, iz katerega bo razvidna njegova dejavnost (izpisek iz. sodnega registra, potrdilo o registraciji...); - predračuni za izvedbo del ali računi, skupaj s potrdilom o plačilu; - v kolikor gre za investicijo, mapno kopijo, iz katere je razviden kraj izvedbe investicije: - v primeru, da gre za projekt, ki zahteva gradbeno oz lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del, mora biti vlogi priložen ustrezen upravni akt. 5. OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za jinance in gospodarstvo, ki odloči o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo pošlje v pregled strokovni komisiji, ki poda svoje mnenje. Pristojni oddelek ima od posameznega prosilca pravico zahtevali dodatna pojasnila in dodatnu dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izj>otnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev Nejasne in nepopolne »loge tt ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku (><) dni po iztekli pozivnega roka. Prosilci, katerih vloge bodo odobrene, bodo prejeli V podpis ustrezne po godbe. V pogodbah bo navedeno, da bodo morali prosilci v primeru, da ne bodo dokončati projekta ali da ne bodo prispevali dogO) orjenega de leta lastnih sredstev, pogodbeni znesek skupaj z zamudnimi obrestmi vr niti. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTA VO VLOG: Rok za dostavo vlog je do 22. 10. 200/. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. I ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojni-i nh. opremljene z naslovom pošiljatelja m O: mu bo tj A VNI POZIVI. R 1'OV« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za jinance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 12.10 Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz. 6. točke tega poziva, se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Hfll OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale tel.: 721-42-51 Obvestilo SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM IN OBRTNIKOM S SEDEŽEM V OBČINI DOMŽALE ObveSCamo samostojne podjetnike in obrtnike, ki imajo sedež na območju občine Domžale in ki so vključeni v različna izobraževanja, da lahko uveljavljajo finančno pomoč k plačilu šolnine v visini do 100.000,00 SIT na udeleženca izobraževanja. Sredstva se bodo podelila za šolsko leto 2000/2001, za sredstva pa lahko zaprosijo le nosilci dejavnosti. Prosilci morajo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev priložiti: - potrdilo o vpisu; - pol idilo o opravljenih izpitih; - potrdilo o ceni izobraževanja za šolsko leto 2000/2001. Podjetnik oziroma obrtnik mora imeti za pridobitev teh sredstev opravljene vsaj 3 izpite. Prosilci najkasneje do 12. 10. 2001 pošljejo vloge in priloge priporočeno po pošti na naslov Občine Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljana 69. Domžale. Za informacije lahko pokličete Petro Grkman. tel. 721-42-51. OBČINA DOMŽALE Javno povabilo ZA PRIJAVO PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI DROGAM Občina Domžale ima v letu 2001 v proračunu predvidenih, 2,000,000,00 SIT za sofinanciranje programov - preventivni pogram za boj proti drogam. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenem področju na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijave naj vsebujejo podatke: - ime. sedež in satus prijavitelja. - celotne opis programa (cilj, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. Programe lahko vložite najkasneje do 5. 10. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Na podlagi 10. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/01) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji Sklep O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIJE ZA REPRODUKCIJO V ŽIVINOREJO 1. Subvencija za sofinanciranje osemenjevanja živali (govejih plemcnic, svinj in drobnice), ki jo pkičuje Občina Domžale, za obdobje od 1.10. -31.12. 2001, znaša 2.000.00 SIT na osemenitev posamezne živali. 2. Subvencije iz I. točke tega sklepa, se porabijo na podlagi pogodbe, ki jo je Občina Domžale podpisala z Veterinarskim domom Domžale d. o. o, pravno osebo, ki ima pridobljeno koncesijo za opravljanje te dejavnosti na območju občine Domžale. 3. Upravičenci do subvencije iz 1. in 2. točke tega sklepa so kmetje in rejci domačih živali, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in ki redijo živali v občini Domžale. 4. Sredstva za reprodukcijo v živinorejo so zagotovljena v proračunu Občine Domžale, postavka »Reprodukcija v živinorejo«. 5. Spremeni se 7. točka sklepa o določitvi višine subvencije za reprodukcijo v živinorejo, št. 40103-1/01-3, z dne 9. 3. 2001 in po novem glasi: »Visina subvencije iz I. točke tega sklepa velja od 1. 1. 2001. do 30. 9. 2001, višina subvencije iz 2. točke tega sklepa pa od I. 1. 2001, do 31.12. 2001.« OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Datum: 30. 08. 2001 Številka: 40103-1/01-7 NAČELNICA ODDELKA Metka Cerar, univ. dipl. ekon. Na podlagi II. člena Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/2000) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJ za dijake in študente v Občini Domžale za šolsko leto 2001/2002 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za šolsko leto 2001/2001 razpisuje štipendije za: L nadarjene učence srednjega izobraževanja in študente dodiplom- skega izobraževan jaza socialno šibke dijake in študente. 3. dijake deficitarnih poklicev s področja obrti za poklice: usnjarski galanterist. urar, finomehanik. kamnosek, stavbni klepar, tesar, kovač, zidar, tapetnik. sedlar, krojač, klepar-krovee 4. dijake in študente kmetov. ki so državljani RS in imajo stalno bivališče v občini Domžale. Kandidati morajo predložiti: \ - potrdilo 0 državljanstvu Republike Slovenije, - dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale, - potrdilo o skupnem gospodinjstvu družinskih članov, - življenjepis, - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega iz.bo-raževanja, - dokumentacijo s katero dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno) Ija za nadarjene dijake in študente, ter za dijake deficitarnih ulja !PO- klicev, torej kandidate poti točko 1. in 3, - dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini, - dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom - velja le za kandidate pod točko 4. - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ter o premoženjskem stanju Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij: - za kandidate pod točko I. in 3. - nadarjenim dijakom in študentom ter dijakom deficitarnih poklicev sc štipendija lahko dodeli: dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje, praviloma z najmanj prav dobrim in odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma Studentu, ki ima vsaj prav dobro (8) oceno vseh opravljenih izpitov. Prednost pri izbiri imajo kandidati z. višjo oceno. - za kandidate pod točko 2, in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentov kmetov, se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem le-lu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 100% zajamčene plače in redno opravljajo svoje šolske oziroma študenske obveznosti. Prednost pri dodelitvi imajo dijaki oziroma Studenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji ter katerih premoženjsko slanje je slabše. Prednost pri pridobitvi štipendij dijakov in študenotv kmetov imajo tisti z najnižjim dohodkom na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis. Prošnje, v katerih se izrecno navede, za katero štipendijo se kandidira, s prilogami, naj kandidati pošljejo najkasneje do 19. OKTOBRA 2001, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefon št. 7241-305. Datum: 20.9. 2001 Število: 60400-3/01-33 OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale izdaja obvestilo podjetnikom s sedežem v Občini Domžale Obveščamo vse podjetnike iz območja občine Domžale, ki zaposlujejo učence, ki se izobražujejo za obrtne poklice, da lahko uveljavljajo enkratno finančno pomoč za izobraževanje vajencev. Podjetniki lahko enkratno finančno pomoč uveljavljajo na pod lagi izpolnjenega obrazca, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale in ga priporočeno pošljejo po pošti na Oddelek za finance in gospodarstvo najkasneje do ponedeljka, 10. 12. 2001. Izpolnjenemu obrazcu morajo podjetniki obvezno priložili fotokopijo sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju). SVET ENERGETSKO SVETOVANJE Kako zmanjšati stroške TV. Ko napoči čas obnove kotlovnice, največkrat pomislimo samo na zamenjav« kotla, vendar: moderne naprave ne delujejo brezhibno, če manjkajo nekatere druge naprave ogrevalnega sistema. Se slabše je kombinirati komponente stare kotlovnice z novimi, še posebej, če zamenjamo tudi vrsto energenta. Zamenjava ogrevalnega sistema in zamenjava energenta sodila med večje investicije. Najpogosteje sc za lo odločimo, ko je kolcl že tako dotrajan, da ga je potrebno zamenjali z novim. Odločitev pa ni preprosta, saj ne moremo gledali le na trenutne cenc energentov, poznati jc potrebno energetsko politiko države, svetovne razmere (zaloge, zadostnost dobave, enakoiucrnosl dobave, ipd.), upoštevati jc potrebno ekološka vprašanja, itd. pomembni so tudi pogoji okolja, v katerem bivamo. Tako bi, čc bi zdaj prešli z lahkega kurilnega olja na ogrevanje z zemeljskim plinom, nekaj prihranili pri stroških ogrevanja, ni pa taka cena zagotovljena dolgoročno. Glede tega jc še precej vprašanj okrog utekočinjenega naftnega plina, uporabe biomase, ipd, Država jc listi genera- tor, ki bi morala s spodbudami in subvencijami povečevati število uporabnikov določenega energenta, npr. zemeljskega plina, saj jc to najbolj čislo fosilno gorivo, ravnanje ž, njim jc dokaj preprosto, hitrost delovanja. Pri zamenjavi kotla jc izredno pomembna pravilna izbira, tako glede moči kolla. kol izvedbe. I t iako velja za vse pripadajoče naprave (gorilnik, regulacijske naprave, priprava tople sanitarne vode). Pri istem cncrgcnlu lahko izberemo različne izvedbe To bistveno vpliva na porabo toplotne energije in višino stroškov za ogrevanje. Razlike v porabi energije med zastarelimi in najsodobnejšimi napravami so zelo velike, saj imajo na primer najnovejši kondenzacijski plinski kotli celo do 15 odstotkov boljše izkorislkc. Obnovljivi viri lahko občutno zmanjšajo porabo toplotne energije iz fosilnih goriv, na primer pasivno (zimski vrtovi) in aktivno izkoriščanje sončne energije s sprejemniki sončne energije (priprave vode), s toplotno črpalko lahko ogrevamo toplo vodo in stanovanja, pogoj pa jc dobra toplotna izolacija in nizkotemperaturni sistem ogrevanja. Računati je potrebno z dokaj visokimi investicijskimi stroški, ki pa so zelo različni glede na različne možne sisteme in izvedbe. Med večje investicije v varčevanje z. energijo sodi ludi pravilna izvedba toplotne izolacije hiše in zamenjava oken. S tem posegom lahko bistveno zmanjšamo porabo energije, če jc izvedba pravilna in če so naše bivalne navade naklonjene Varčevanju (odprta okna pozimi, ipd.). IVAN K ENI) A, univ. dipl. inž. Ustanavljanje lokalnega mladinskega sveta Z dnem 10. 8. 2001 je v veljavo stopil pravilnik o registraciji in vodenju Mladinskih svetov, ki nudi pravno podlago za ustanovitev Mladinskega sveta Domžale. Kaj je lokalni mladinski svet? Mladinski svet je krovna organizacija v kateri se združujejo društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino in imajo najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 27 let. Združevanja v Mladinski svcl Domžale temeljijo na načelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake organizacije. Mladinski svet je po zakonu krovna organizacija vseh. ki delujejo na področju mladinskih dejavnosti in ima kol laka pravico in dolžnost sodelovati pri določanju predlogov zakonov in predpisov, ki vplivajo na življenje in delovanje mladih, iako mora vlada, ministrstva in organi lokalnih skuptiosli pred sprejetjem kakršnih koli predpisov, ki posegajo v življenje mladih o leni obvestili Mladinski svel, ki lahko pri tem konstruktivno siosti: ■ pfiipovedoVa-rjje pfa.vljic ■ petje pesnic - igr'a.rije z lu.tka.rrii - Pisa-r^je, tiskarije, slikarije Yr>tiček se ho pfieel v četftek, 11. oktohfa. 2001 v pfostorHrj krijjžriice. Vpis poteka, ria. rnla.diriskeni oddelku do zasedhe prostih} rnest. IJTFO&MACIeJB PO TBkEFOJTV: 01 72H120H. Mnogi trdijo, da pravljic ni več. To ni resi Pravljice so čudeži drobnih doživetij. Pravljice so sanje sredi belega dne. Pravljice so potovanja v skrite dežele preteklosti. Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi Pravljice so fantastični drobci čudovitih slik življenja. Pravljica sva jaz in ti. Franjo Frančič V čudežni svet pravljic se bodo otroci od 4. leta dalje lahko podali vsak torek in sredo ob 17. uri. Pravljice bodo potekale od oktobra do maja, med princeske, vile, velikane in zmaje, pa vas bosta popeljala pravljičarja Nina in Franci. Skupini bosta stalni in številčno omejeni, zato je otroke potrebno vpisati v to obliko knjižne vzgoje. Vpis bo potekal do zasedbe prostih mest. Prisrčno vabljeni! Iz potujoče knjižnice V septembru vas spet vabimo v potujočo knjižnico. Z izposojo bomo začeli v tednu, ki se pričenja s ponedeljkom, 10. septembra. V vašem kraju bomo še vedno vsakih štirinajst dni. Da bi knjigo čim bolj približali bralcem, smo del časa, ki je bil namenjen postajališču v Blagovici, namenili postajališču Zlatenek. Če živijo na poti, po kateri vozi bibliobus ali v krajih kjer se ustavljamo, starejši ljudje ali bolniki, ki sami ne morejo do bibliobusa, imajo pa željo, da bi si knjige izposojali, sporočite to knjižničarkama na telefon 72341 19 (Boža Požar) ali 723 40 60 (Vera Be-guš). V času izposoje pa lahko pokličete na mobitel 050 617 05S. Knjige vam bomo pripeljali domov. Lahko nam sporočite tudi druge predloge. SREDA 16.15 KORENO (pri koritu) 16.45 17.15 ROVA 18.00 18.15 ŽK"F. 18.45 Želimo, da nas obiščete in postanete član naše knjižnice. J£JJj£ Kemijska industrija Kamnik d. d., Fužine 9, 1240 Kamnik PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV Z ZBIRANJEM PONUDB Skladiščni prostori v Kamniku, Fužine 9: - objekt št. 140, površine 1318 m2, št. parcele 390/6 k. o. Kamnik s funkcionalnim pripadajočim zemljiščem - objekt št. 130, površine 1015 m2, št. parcele 390/9 k. o. Kamnik s funkcionalnim pripadajočim zemljiščem. Možnost koriščenja industrijskega železniškega tira Objekti so naprodaj kot celota ali po posameznih funkcionalnih enotah. Podrobnejše informacije so na voljo na telefonski številki 01 839-10-11, interna 312 in Internet strani www.kik.si Ponudbe sprejemamo do 5. 10. 2001 na naslovu: KIK Kemijska industrija Kamnik d. d., Fužine 9, 1240 Kamnik S pripisom »ZBIRANJE PONUDB - SKLADIŠČNI PROSTORI« Objava ne šteje kot ponudba in ne zavezuje k obvezni sklenitvi pogodbe. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. NOVO: TELEBAJ5KL na otroSkih tortah. Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215 699 Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. Obvestilo staršem predšolskih otrok! Starše predšolskih otrok obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, ki jih namenjamo otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Ponujamo vam: IGRALNE URICE za otroke stare tri in štiri leta. DeJavnost je pravljično obarvana, vodilo vzgojnega ravnanja je igra otroka. . CICIBANOVE URICE so namenjene otrokom, starim štiri leta in več. Otrokom ponudimo vsega po malo - igro, kot osnovno dejavnost, pravljice, zgodbe, petje, ples telovadbo ... Gre za način vzgojnega dela, kot ga izvajajo vrtci dopoldan, le da v skrajšani obliki. Vključitev otroka v vzgojne dejavnosti otroku omogoča, da spozna delček življenja in dela v vrtcu, bivanje in komuniciranje v skupini, s pomočjo dobrih rezultatov, ki jih bo dosegal, samostojnega odločanja, življenja v pogojih, ki jih nudi vrtec, bo gradil pozitivno samopodobo ter pozitiven odnos do življenja in dela v skupini. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki. O vimeni vzgojnem delu starše seznanjamo s pomočjo načrta vzgojnega dela in tednikov. Starši imajo možnost sooblikova-nja in dograjevanja programov. Delavnice se bodo izvajale v prostorih Vrtca Urša, Slamnikar-ska 26, Domžale, in sicer v popoldanskem času, po dve šolski uri tedensko. Ker želimo, da delo v delavnicah poteka strokovno na visokem nivoju in v prijaznih razmerah, je število omejeno na 15 otrok. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest. Informacije dobite na tel. 724 18 34 ali osebno na upravi vr|ca. VRTEC URŠA SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Tehnični mentor: VLADO PARADIŽNIK, 5. DAN VPIS ZA NOVE ČLANE, ČLANICE, PIONIRJE IN CICIBANE V ZAČETNE TRENINGE KARATEJA do 25. 9. 2001 na lokacijah: DOMŽALE STARA OŠ VENCUA PERKA Ljubljanska c. 58 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE RODICA OŠ RODICA - O D D. JARŠE (STARA ŠOLA) Kettejeva 13 TOREK IN ČETRTEK OD 18.30 DO 19.30 m • OBVESTILO STARŠEM %. o*BOK V POt>QL ^ ^ PBOGRAM V/S**** STARŠE OTROK, KI NISO VKLJUČENI V DOPOLDANSKE PROGRAME VRTCEV VABIMO, DA VPIŠEJO SVOJE OTROKE V POPOLDANSKI KRAJŠI PROGRAM, KI BO POTEKAL V VRTCU KEKEC RADOMLJE IN V VRTCU PALČEK NA VIRU. V PROGRAM SE LAHKO VKLJUČIJO OTROCI STARI OD 3-6 LET. PROGRAM BO POTEKAL VSAK DAN OD 15.30 DO 18.30 OD OKTOBRA DO JULIJA. IZVAJALKA PROGRAMA BO VZGOJITELJICA S POMOČJO. POMOČNICE VZGOJITELJICE. CENA PROGRAMA JE 18.300 SIT MESEČNO. PRISPEVEK STARŠEV JE NAJVEČ 80% CENE OZIROMA SE ŠE ZNIŽA GLEDE NA DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA. V CENO PROGRAMA JE VKLJUČENA TUDI MALICA. PREDNOST PRI SPREJEMU IMAJO OTROCI IZ DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ (ODDALJENI KRAJI) IN IZ KRAJEV, KJER NI VRTCA. OBRAZCE ZA PRIJAVO OTROKA V KRAJŠI POPOLDANSKI PROGRAM DOBITE NA UPRAVI VRTCA DOMŽALE, SAVSKA 3 IN V VSEH NJENIH ENOTAH: KEKEC RADOMLJE, MLINČEK RADOMLJE, CICIDOM KOLIĆEVO, PALČEK VIR, OSTRŽEK RODICA IN KRTEK IHAN. POLEG PRIJAVNICE BOSTE PREJELI CENIK PROGRAMA IN LESTVICO, PO KATERI SI BOSTE LAHKO IZRAČUNALI VAŠ PRISPEVEK K CENI PROGRAMA GLEDE NA VAŠ DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA. PROGRAM SE BO ZAČEL IZVAJATI PREDVIDOMA V OKTOBRU 2001 IN TO V PRIMERU, DA BO PRIJAVLJENO ZADOSTNO ŠTEVILO OTROK. ZA DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NA UPRAVO VRTCA DOMŽALE: RAVNATELJICO MARIJO JERINA ALI SOCIALNO DELAVKO MIJO JERMAN. VABLJENI! OBVESTILO STARŠEM O VPISU V CICIBANOVE URICE PREDŠOLSKE OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V VRTEC V DOPOLDANSKEM ČASU IN ZA KATERE SI STARŠI ŽELITE LE ENKRAT TEDENSKO DVEURNI VZGOJNI PROGRAM, VABIMO NA CICIBANOVE URICE. URICE SE BODO ZAČELE PRVI TEDEN V OKTOBRU, IN SICER PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: KRAJ IZVAJANJA-VRTEC: ČAS IZVAJANJA: VZGOJITELJICA-IZVAJALKA: IZVAJALKA DOSEGLJIVA NA TELEFON: Palček Vir Torek od 16-18 Natalija Gabor 7242-870 Cicidom Količevo Ponedeljek od 16-18 Lea Habjan 7241-691 Ostržek Rodica Ponedeljek od 16-18 Darja Kališek 7211-843 Savska Domžale Četrtek od 16-18 Nena Orehov 7248-300 Kekec Radomlje Torek od 16-18 Darja Gros 7227-105 Mlinček Radomlje Ponedeljek od 16-18 Petra Kalan 7227-180 Gasilski dom Homec Ponedeljek od 16-18 Olga Bemik-Zor 041-352-233 Krtek Ihan Torek od 16-18 Andreja Matkovič 7214-891 DRUŠTVO SMO Starši - Mladi - Otroci vabi otroke od 6. do 15. leta starosti v likovno delavnico, ki jo vodi ga. Breda Podbevšek V likovni delavnici se boste seznanili in preizkusili v različnih tehnikah in materialih - glina, mavec, fimo masa, svinčnik, oglje, akvarel, kreda - risali in slikali, i/elelali praznične voščilnice, oblikovali malo grafiko in plastiko, slikali na svilo in majico... Informacije in prijave po tel. 7227-947 PREVENTIVNA GIMNASTIKA za odrasle z zdravo hrbtenico, s pretežno »sedečimi« poklici in za liste, ki imajo težave z njo, poteka VSAKO SREDO od 20. do 21. ure v mali telovadnici -I. nadstropje OŠ Vcnclja Perka pod vodstvom FIZIOTERAPEVTKI IZ PROGRAMA: - vaje za krepitev mišic - vaje za preprečevanje bolečin v križu, za preobremenjene mišične skupine - sprostitvenc vaje DA NE BO PREPOZNO - PRIDRUŽITI SI NAM ZA DOBRO POČUTJE, BREZ BOLEČIN! Prijave: tel. 7227-947 Društvo SMO Domžale Starši - Mladi - Otroci vabi na USTVARJALNO DELAVNICO za otroke in mlade ki bo potekala vsak torek v prostorih CZM. Če te veseli kreativno ustvarjanje z različnimi odpadnimi materiali, oblikovanje gline, poslikave tekstila, stekla, lesa če želiš preživeti uro in pol s sovrstniki v pogovorih, ki zanimajo mlade, pokliči na telefon 722-66-00 in pohiti s prijavo, ker je število mest omejeno. Delavnice bodo potekale za otroke v starosti od 7-12 let vsak torek od 16.00-17.30 za mladostnike v starosti od 12-17 'et vsak torek od 18.00-19.30. Vodila jih bo Mateja Absec. Prvo srečanje za obe skupini bo v torek 23. oktobra 2001. Informacije in prijave na telefon 722-66-00 ali osebno v CZM Ljubljanska 70. SVETOVALNICA V CENTRU ZA MLADE Če se o svojih stiskah ne moreš z nikomer pogovoriti, smo te pri nas pripravljeni poslušati, ti anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore na vprašanja in usmerjati tvojo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo plat. Dobrodošel si vsak dan med 8.00 in 15.00, v torek in sredo med 8.00 in 18.00, lahko pa nas pokličeš tudi po telefonu 722-66-00 ali 721-51-05. Moški pevski zbor Janez Ceraf iz Domžal vabi nove pevce za petje narodnih in zabavnih pesmi. Vse, bi se želijo vključiti v društvo pevcev, vabimo na razgovor vsak torek ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Venclja Perka, Ljubljanska 58, Domžale, za Knjižnico Domžale. Prisrčno vabljeni! Društvo upokojencev Domžale Moški pevski zbor Janez Cerar ŠRD Konfin - Sv. Trojica vabi na tradicionalni »KROKARJEV KROS« v gorskem teku in kolesarjenju, ki bo v soboto, 29. 9. 2001, s pričetkom ob 13. uri. Prijave predhodno ali pred pričetkom. Prireditev poteka v okviru vseslovenske akcije »Mesec športa in rekreacije«, zato se je udeležite ljubitelji športa vseh starosti. VABLJENI! Informacije: 01/724 90 43 TVD - PARTIZAN DOMŽALE TELOVADNO DRUŠTVO DOMŽALE Počitnice so minile in kot vsako leto, tudi letos pričenjamo z vadbeno sezono 2001 /2002 in sicer s 1. OKTOBROM letos po sledečem URNIKU: OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE (šlandrove brigade) - telovadnica Ponedeljek: članice Torek: člani Nedelja: člani Četrtek: pionirji-pionirke: od 19.30 do 20.30 od 20.30 do 22. ure od 10. do 11. ure od 18. do 19.30 V to vrsto se lahko vključijo tudi otroci od četrtega leta dalje po predhodnem dogovoru. OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA Domžale - telovadnica Torek: člani in članice od 19. do 20.30 OSNOVNA ŠOLA ROJE Domžale - odbojka Sreda: člani in članice ISBISČE PETANKA Torek: člani-ce Petek: člani-ce od 20. do 21. ure od 16. ure dalje od 16. ure dalje vse občane, ki si želijo rekreacije in napraviti nekaj koristnega za sebe, vabimo v naše vrste telovadbe, še posebno pa vabimo 'udi na lepo vzdrževano in vabljivo TRIM STEZO vsakogar, ki si želi ob napornih dnevih sprostitve za svoje telo in dušo! informacije po telefonu: 724-34-60 TVD PARTIZAN DOMŽALE Obvestilo lastnikom mladih psov Kinološko društvo Domžale vabi lastnike mladih psov, starih do 6 mesecev, ne glede na pasmo, da se udeležijo male šole, ki jo v društvu organiziramo v mesecu septembru 2001. Namen male šole je, da se mladi psi družijo med seboj in tako se s tem prepreči bojazljivost ali napadalnost do drugih psov in ljudi. V praktičnem delu pa lastnikom prikažemo pravilni pristop k igranju s predmetom, kar je zelo pomembno pri nadaljnji vzgoji oziroma šolanju psa m privajanju na okolico, v kateri se nahaja. Prvo srečanje bo brez psov v prostorih društvenega doma za Sumberkom v torek, 25. septembra 2001, ob 17. uri, kjer bo- do lastniki seznanjeni s pravilno vzgojo, prehrano in zdravstveno zaščito psov. Tega predavanja se lahko brezplačno udeležijo tudi tisti občani, ki še nimajo psa pa si tega nameravajo kupiti in potrebujejo nasvet o pasmi ali izbiranju mladiča, faktično delo s psi se bo pričelo v četrtek, 27. septembra 2°01, ob 17. uri na društvenem vadbišču. Vsak udeleženec naj poleg psa prinese s seboj njegovo najljubšo igračo in hrano (brikete) za nagrajevanje psa za dobro opravljeno delo. Tečaj bo potekal po dogovoru, predvidoma pa v petkih ob 17. uri ln S|cer štirikrat zaporedoma. Cena tečaja je 10.000 sit. V Pričakovanju srečanja z vami in vašim štirinožnim prijateljem vas Pozdravljamo KINOLOŠKIM POZDRAVOM Jnformacije-^721 10 37 Hribar ^SM 041-579-089 KD Domžale: Komisija za šolanje Za zdravje narave in človeka po hiološko-dinamični metodi Hrana DEMETER kakovosti je most do vitalne starosti Demelra je bila mogočna hlagonosna, prijazna boginja rodovitnosti. V stari CJr-čiji je bila ena najbolj i usitnili božanstev. Posebno pozornost so ji izkazovale žene in jo sprejele kot zavetnieo mater. Zeusu je rodila deklico 1'ersefono. Ko se je ta nekega dne igrala na travniku z Okeanovimi hčerami, se je odprla zemlja in lla-des - vladar podzemlja jo je odpeljal. Mati Demetra jo je zaman žalostno iskala po zemlji. Vsevidni sončni bog Helios je opazil njeno stisko in ji povedal, kaj seje zgodilo s hčerko 1'ersefono. Od žalosti je zapustila boginja Demetra Olimp - sedež bogov in zbežala v samoto. Zemlja ni več rodila in grozila je lakota. Antična pripovedka se še nadaljuje ... Pojem DEMEEER je v sedanjem Času svetovno znana blagovna znamka živil. Potrošniku zagotavlja najvišjo kakovost prehrambenih proizvodov, pridelanih po biološko-dinamični metodi v številnih drŽavah na vseh kontinentih. Pridelovalci, ki so organizirani v INTERNACIONAI DEMETER ZVEZO imajo moZnost vsako leto obnoviti prijavo za izvajanje kontrole na kmetiji. Pridobljen certifikat - dokument o Demetra kakovosti ima veljavo le eno leto. V Sloveniji je v to mednarodno zvezo vključeno DRUŠTVO ZA BIO-LOŠKO-DINAMICNO GOSPODARJENJE AJDA od 1997. leta. V tem letu je bil med prvimi nosilci DEMETER kakovosti tudi gospod Grabljcvec Jože iz Podrečja pri DomZalah. O tem smo lahko brali tudi v naSem občinskem časopisu - Slamnika Društvo Ajda s sedežem na Vrzdcn-cu 60 - Horjul se že 10 let ukvarja s praktičnimi naCini (predavanja medna- rodnih strokovnjakov, izdaja in prevajanje strokovne literature, praktična dela - izdelava bio-dinamičnih preparatov itd.), spodbujali kmete, vrtičkarje, čebelarje, gozdarje - k odgovornemu delu z naravo. Društvo je na podlagi aktiv-TTega delovanja v preteklosti v septembru 2000 prejelo od MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO status druStva v javnem interesu. V obrazložitvi tega dokumenta je zapisano - citiram: »Taka metoda prehranjevanja rastlin in reje živali temelji na trajnem ohranjanju rodovitnosti tal in ekološkega ravnovesja, in ima za rezultat ekološke, kmetijske proizvode visoke kakovosti ki so označeni s svetovno znano znamko DEMETER in dosegajo višjo ceno na trgu. Z uvajanjem te metode v Sloveniji in s pridobivanjem pravice do uporabe mednarodne blagovne znamke DEMETER se Slovenija vključuje v modeme trende gospodarjenja razvitih Ekološki otoki, postavljeni do 3. septembra 2001: LOKACIJE .1 JŽBAKČLV-SKA ,.;„,._ Domžale__ _L__, PREŠERNOVA - OS Domžale * _ 3 l.ll BI JWSK \ II.KMII _ ._Dotrjža)te_ _3 4 SUM1SKA....... Domžale 4_ 5 SIMONA JENKA_ _Domžale_ _5 6 SIMONA JI \'KA_ Domžale_ _g_ . 1 l.ll Bl.KNSKASPB 1 Domžale_ X < 1 SI A 1 Al ( 1 \ Domžale_ v 9 MATIJI: IOMCA _9 10 GRE(,()R( K 1 \'A__ Domžale_ _10 11 BISTRIŠKA _ Domžale__ _11 12 uuijl janska-zp , Domžale 12. . 13 U,UB,|.MN.SKA-RIBARN1<'A Domžale 13 14 PREŠERNOVA __ __Pomžtle_ _14 15 1(1 STOBpVSKA _ _om_žale j3 MAČKOVO ....._ _jD_n_k_ 16__ 17 N, 11 SI 1 I fcnnzale _17 IX PLEČNIKOVA Domžale. 18 13 SI^MNJKARSKA__ Domžale_ _19 20 MIKLOŠIČEVA ______DouJZalc_______...... 20 21 IJI. BUANSKA - SPfO.___2___ ........Dsražak_ Z_____21 ..2.2. PREŠERNOVA Domžal,' 22 23 SI.AMNIKARSKA Domžale_ .„24 POl ZA BISERU "O Domžale_ _24 25 SIUDUANSKA Domžale 25 26 KRAKOVSKA - AMD Domžale. 26 2j JUHANT ______ Jarše_ 2j BI inkjSz _____ _ia_!_ 1 29. Nasproti Sole_____ JarSe _2 Ml PRI 1 (K, Prelog_ i 3J TRIGLAVSKA RADOMUJ Radomlje i 32 C, RADOMELJSKE ČETE Radomlje__ 2_ G VVŽ RADOMEH Radomlje_ 34 Pl I K HOV A EPI SI Kil Preserje__ { 35 TOVARNIŠKA Preserje_ - 2_ S6 Pl ( HOV A PRI LIPI1 Preserje_ 3_ 32 BOI KOVA pn GD _______ Homec_ _1 38 !9 BOI KOVA ob Kuni. Bistrici Homec _2_ GOSTIŠČ); - kolektor NOŽICE Nožice 1__1 40 14 7 AVGUST DOB Dob 1 _l 41 GORJUŠA NA DEPONIJO Pob_ _>_2_ 42 ŠOLSKA Dob_ 43 BEVKOVA VIR Vir i 44 Ht BADOVA Vir _ . 2 45 ( OJZOVA Vif_ 3_ 46 PAPIRNIŠKA ___ Vir _, _4 47 KOI.IŠKA CESTA - pri 11' , KoJičcvo 1 4X /pSATA Pšata_ 1 49 KRTINA Krtina_ _1 50 51 mptm . Brezje_ _]_ OS KRTINA Krtina_ . 2 52 MALA LOKA Mala loka 1 5.' OŠ Roje Kettejeva, RODICA Rodica__ _1 54 Me. Donald Rodica 2 Skupna srečanja pomenijo veliko priložnost za izmenjavo znanja, predvsem pa izkušenj pri proizvajanju zdrave nrane držav.« Prof. dr. JOŽE SPARING - znanstveni sosvetnik svetovne organizacije za varstvo življenja je v spremni besedi prevoda knjige, ki jo je 1995 pripravilo društvo Ajda KMETOVANJE PO BIOLOSKO-DINAMIČNI METODI avtorja SATTLER-VVISTINGHA-USEN zapisal Citiram: »Ker je delo nastalo v severnejših krajih, bo seveda treba marsikak predlog v naših razmerah le preveriti, se marsikdaj prilagoditi zahtevam naročnikov tudi, če so nerazJozljive ali neutemeljene, pretirane ali težko uresničljive. V Sloveniji imamo še veliko kmetij, ki bi vsem tem željam lahko ustregle in bilo bi nera-zumo, če tega izziva ne bi izkoristili.« Danes ima matično društvo Ajda blizu 900 članov, ki aktivno delujejo v številnih delovnih skupnostih Sirom Slovenije. V letošnjem letu so se člani širšega območja v Ljubljani - vrtičkarji organizirali v tri samostojne delovne skupnosti. V Sloveniji je v letu 2001 30 nosilcev blagovne znamke Dl Ml II R In med njimi so kar štirje iz Srišega Domžalskega okoliša - Domžale, Pod-rečje. Dob in KraSnja. Da bi bilo naše skupno delo čimbolj učinkovito, nam je matično društvo Ajda predlagalo, da se organiziramo v samostojno delovno skupnosl kol stopnico za poznejše samostojno društvo. Ustanovni sestanek naše delovne skupnosti je bil 12. 6. 2001 pri družini Videmšek v Dobu, ki je bila tudi v Slamniku natančneje predstavljena ob obisku županje Cvetke Zalokar - Oražem. Izziv, da bi ohranjali podedovano bogastvo svojih prednikov in tudi sami iz nje bili deležni darov - pridelkov, ki bodo s svojim notranjim redom izvrstnim okusom, aromo in zrelih sestavinah, ki omogočajo boljše skladiščenje, so nekateri kmetje ze sprejeli, v na-šem območju so to kmetje, pri katerih se lahko oskrbite z na ta način pridelanimi pridelki kar na njihovih do- movih. Nosilci DEMETER kakovosti so: Habjan Tomaž - Dcmžale, tel.: 041/ 718 745, korenje, rdečo peso, stročji fižol in v zrnju, endivijo, radič, bučke, repo, redkev in žito enozrno psenico-eikorn, ajda - ko bo dozorela Udovč Gales Marija - KraSnja, tel: 723 41 60, solata-endivija, radič, korenje, fižolovo zrnje in maio kasneje kislo zelje. Videmšek Cvetka - Dob tel: 721 2003, žito-pira (polnozrnato sveže zmleto moko, mleko, skuto, sirotko, podzemno kolerabo, zelje in repo (tudi kislo), ajdovo moko, zajčje meso, sezonsko zelenjavo, korenje, rdečo peso. Obljubljena nam je možnost prodaje pridelkov DEMETER kvalitete na posebni stojnici v Domžalah. Kdaj in kje bo to v bližnji prihodnosti, vam bomo sporočili v naši posebni rubriki v Slamniku. Danes vas obveščamo, da bo naše prvo delovno srečanje na Mihaelovo, 29. 9. 2001. Izdelovali bomo bio-dina-mične preparate, ki jih uporabljamo za kompostiranje in škropljenje v bio-di-namičnem kmetovanju. Vabimo vse dosedanje člane na našem območju Domžale-Kamnik-Lukovica-Moravče-Krašnja-Dob in Tuhinjska dolina in tudi nove, da se nam pridružijo. Vsi, ki ste nabirali zelišča (rman, kamilice, regrat, hrastovo lubje, koprive) jih prinesite s seboj. V skupnih delovnih akcijah bomo pridobili nove izkušnje, obogatili drug drugega in narava nas bo nagradila s svojimi skrivnostmi. Vsi. ki imate dovolj poguma, želje po novem znanju in delati z naravo na drugačea zanimiv način, se nam pridružite. Kontaktne osebe za dodatne informacije o delu in članstvu v društvu Ajda dobite pri g Jožetu Grabljevcu na telefon 721 48 00 in ga Cvetki Videmšek na telefon 721 2003. DELOVNA SKUPNOST DRUSTVA AJDA Projekt ločenega zbiranja odpadkov se nadaljuje 54 ekoloških otokov V Občini Domžale nadaljujemo z realizacijo projekta ločenega zbiranja odpadkov. Objavljamo seznam ekoloških otokov, ki so postavljeni do 3. septembra 2001. Doslej je skupaj postavljenih 54 ekoloških otokov, za katere skrbi Javno komunalno podjetje PRODNIK d. o. o. (tel. 724-41-44. 724-41-45, rax 721-16-64). Posebne posode za papir na ekoloških otokih praznijo ob ponedeljkih, sredah in petkih ter zaradi bližine tako zbrani papir odvažajo direktno v Količevo Karton. Plastenke in pločevinke odvažajo ob torkih in petkih na sanitarno deponijo, kjer jih zbirajo v 30 m' kontejner in nato k prevzemniku Javnemu komunalnemu podjetju Vrhnika. Zbrano steklo vsak četrtek odvažajo naravnost na Surovino v Ljubljano. Čišćenje in pregled ekoloških otokov opravljajo ob ponedeljkih in četrtkih. V kolikor bi opazili, da se posode redno ne praznijo oz. kakršne koli druge nepravilnosti, vas prosimo, da pokličete Javno komunalno podjetje PRODNIK. Bese _€f_lidkllf«;% _NJIGARN; Kajuhova 5, Domžale vas 26. septembra 2001 ob 20. uri vabi na predstavitev zgoščenke Zdravilna meditacija za dušo in telo avtorice Deje Mušič z zdravilno informacijo terapevtov Draga in Jelke Zorman. »Do zadnjega kotička vsake celice se boste napolnili z novo močjo. CD poslušate, ko začutite, da morate k vrelcu moči, ki je le v vas,« pravijo avtorji in vas vabijo na predstavitev, na kateri vam bodo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja o novi in zelo uspešni meditativni zgoščenki. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem obdobju v občini Domžale med 24. 9. in 28. 9. 2001. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov, ter sodov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli, pnevmatike in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma živih meja. Z razumevanjem! SLAMNIK - septembpr 2001 SPOROČILA stran 1* delo. skrb in to trpljenje zapolnilo Tvoje je Življenje. Vse do zadnjega ti upal, da bolezen tefko boš premagal, a pošle so ti moči in \i omagat. _rr_ Ob hudi izgubi naSega moža, očija, dedija in pradcdija FERDINANDA KRIZMANA zidarja v pokoju z Rodice se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste se kakorkoli poslovili od njega, nam pa lajšali bolečino. Lepo se zahvaljujemo g. župniku Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred in lepe besede ob slovesu. Zahvaljujemo se Oktetu bratov Pirnat, PGD Jarše Rodica, trobentaču za odigrano skladbo in govorcu Vinku Kepicu. Hvala sosedom Jakopovim, Borisu Jeretina, Čemažarjevim, Tratnikovim, Razpotnikovim z Rodice, Golobovim, Grašičevim iz Godiča, Jeričevim z Buča, Koroščevim s Sv. Andreja, Marinškovim iz Vrbe ter Erzarjevim in pevkam Simona Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Vsem še enkrat lepa hvala Vsi njegovi Rodica, 1. 8. 2001 Utihnil je tvoj glas, , Obstalo je tvoje srce, A ostali so sledovi Tvojih pridnih rok In kruti) spoznanje, t)u te ni več. ZAHVALA V soboto, 1. septembra 2001 smo se za vedno poslovili od naše mame, babice in tete MARIJE PAVLIN iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nama izrazili sožalje, ji darovali cvetje, sveče in maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku iz Radomelj in g. župniku s Homca, pevcem in trobentaču. Hvala tudi kliničnemu oddelku za travmatologijo za nego v»času njene bolezni, socialnim delavkam ga. Antič Savki, ga. Ozmec Aniti, ga. Krivec Lidiji in upravi Doma počitka Mengeš. Vsem se še enkrat lepo zahvaljujeva. Žalujoča: hčerka Marija in vnuk Janez /V mlada leta so ti bila pelin A ti ostal si pošten slovenski sin. Naj dnhra delo pri Horu te slavijo, za tabo. Stane, oči se nam suL.un iMilan Pevec) ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, brat in stric STANE PIRNAT iz Doba Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje ter svete maše, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Janezu Svoljšku in patronažni sestri Miri Savnik za skrb, pomoč ter nego v bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku za obiske na domu in darovanje pogrebne slovesnosti, hvala pevcem Okteta Tosama, govornici Društva upokojencev TOSAMA, ter preporščakom. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žena Mihaela in Danijel z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega BRANETA PESTOTNIKA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena osebna in pisna sožalja, besede sočutja in podpore, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo prerano zadnjo pot. Žena Jožica, mama, sin Peter z Lilli, hčerka Vesna z možem Francijem in vnuk Vid Plamenček sveče ugasne, roia uvene. M posuM. a ostane večna luč t \rsu. spomin na le nikoli ne zbledi. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in svakinja TEREZIJA ČRETNIK rojena BATIČ s Hudega pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. za darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se dr. Mojci Zajc-Kraševec za večletno zdravljenje in patronažnima sestrama ga. Marjetki in ga. Mari za nego na domu. Zahvala g župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred in za obiske na domu v času njene bolezni, cerkvenim pevcem in pevcem Moškega pevskega zbora Radomlje za lepo petje. Iskrena hvala vsem. Vsi njeni Ji*!*;,.. ZAHVALA Triindvajsetega avgusta 2001 smo pospremili na zadnjo pot dragega sina in brata MIRANA MARINKOVIĆA iz Domžal Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala patronažni službi ZD Domžale za nego, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Društvu paraplegikov Ljubljana in Društvu invalidov Domžale prisrčna hvala za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Je čas, ki da. in Čas, ki vz.ame, pravijo, da je ča, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine ko zasanjaš" se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta ŠTEFANA ŠOBAKA iz Doba sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še sosedom i/ Kidričeve in Stritarjeve ulice, za vsa izrečena sožalja. cvetje, darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Naša posebna zahvala velja osebju ZD Domžale, dr. Svoljšku, dr. Burjevi, dr. Babičcvi in dr. Ažmanovi, za vso pomoč in nego ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Količevo Karton, posebej sodelavcem dodelave ter kolektivu Tosama za denarno pomoč. Posebna zahvala velja Gasilskemu društvu Dob za številno spremstvo za njegovi zadnji poti ter govornikoma g. Juteršek Slavotu in g. Ravnikar Stanetu za vse izrečene besede tolažbe ob uri slovesa. Hvala tudi Oktetu Tosama in g. župniku Vladu Pečniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žena Marinka, sin Klemen in hči Simona Čisto tiho si odfla. lahno zaprle so trudne se oči: Ne sliii se več Sum sr< a. le Hv spomin na te iivi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in omike IVKE KOŠIČ sc iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki sle ji v času njene težke bolezni stali ob strani, jo obiskovali ali kako drugače pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrekali sožalja. Hvala tudi ga. dr. Mirjam Pogačnik - Zaje in drugemu osebju ZD Domžale za vso pomoč. Zahvaljujemo se praporščakom, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Drlo. skrh. trpljenje Tvoje veliko je hilo ijvljenje. Niti zbogom nisi rekel. Niti roke nam podal. Smrt Te vzela je prerano V snih naiih boi ostal. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi in nepozabni oče, stari oče, brat in stric ALOJZIJ JUDEŽ z Vira Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala Zvezi borcev, gospe Olgi llorjančič za besede slovesa. Oktetu TOSAMA za zapete žalostinke let gospodu župniku za opravljen obred: Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Hiia prazna je postala. ko vzela sla od nas slavo, a talost ho ostala, ki pozabljena ne bo. 7Aaj v grobu draga starta mirno spila. v naiih srcih Se naprej iivita. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v triinsedemdesetem letu starosti nenadoma zapustila naša draga mama V SPOMIN 28. julija je minilo šesi let, odkar nas je zapustil nas dragi ata ANGELA REJC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za-izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Onkološkemu inštitutu za nego in zdravljenje v času njene hude bolezni ter gospodu župniku s Homca za lepo opravljen pogrebni obred. JOŽE REJC Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Žalujoči hčerki Cvetka in Jožica ZAHVALA Ob nenadnem odhodu JERNEJA LENIČA -LENKOTA Častnega občana občine Domžale in predsednika Skupščine občine Domžale v letih 1974 - 19X2 izrekamo zahvalo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili v tišino. Posebej se zahvaljujemo sosedama ge. Milic in ge, Količ za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo osebju Zdravstvenega odma Domžale, ki jc skrbelo za ncjgovo zdravje in osebju oddelka Intenzivne nege Nevrološkega oddelka UKC. Hvala ge. županji Cveti Zalokar Oražem in g podžupanu, Simonu Mavsarju, ter njunim sodelavcem za lep obred in oris njegovega dela. Posebna hvala g. dr. Miroslavu Sliplovškti, ge. Metki Zupanek in ge. Veri Bcguš, ki so rahločutno orisali človeško toplino, delo in prijateljevanje z našim Jernejem, oktetu bratov Pirnat in godbi Domžale. Iskrena hvala tudi vsem, ki boste namesto cvetja svoje prispevke namenili gradnji Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš. Njegovi: žena Boža, sinova Jernej in Blaž z družinama Domžale, avgusta 2001 WSSSSSSS3BS?. itember 2001 stran _f SPOROČILA ZAHVALA Ob slovesu našega moža, očeta, dedka in pradedka ALOJZA VODNJOV iz I tragomlja se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovane sveče in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala tudi g. župniku Toniju Burja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Irobentaću za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleti izgubi našega dragega moža, oćeta. deda. pradeda in brata IVANA VIDMARJA iz Zahoršta pri Domžalah M zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za Izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poli. Posebna zahvala vsem gasilcem, še posebej pa gasilcem POD Domžale za Častno stražo, nošenje in spremstvo ter govorniku pri odprtem grobu. Zahvala tudi govornikoma invalidov in ZB Domžale ter nosilcem praporov. Hvala tudi dr. Kokaljcvi in dr. PogaCarjevi za dolgotrajno skrb za njegovo zdravje in g. diakonu za lepo opravljen pogrebni obred. Sc enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleći izgubi moža, oćeta, tasta, dedka in pradedka ALOJZA UMEKA SLAVKA iz Zahoršta Vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se praporščakom upokojencev in izgnancev, pevcem za zapete pesmi m trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala Vsi njegovi V naša srca si sc vpisal, čas te več ne bo izbrisal m čeprav spokojno spli : nami kakor prej iMŠ. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ala, brata in strica FRANCA MIHELCICA iz GoriCJ.CC pri Moravčah Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svele maše iti darove za cerkev. Hvala tudi župniku g. ("ampi za lepo opravljen obred, moškemu Pevskemu zboru iz Moravč za zapete žalostinke in Primožu Ložarju za zaigramo Tišino. Hvala tudi Andreji Marolt za požrtvovalno pomoč pri lajšanju poslednjih ur. Vsi njegovi GltJ, .cinija si jc 1-7". kat je njtno, a kar ni njtno, litim ur more v.cli. In to. kur i. neskončno dragoceno, je vtCno in nlkdai nt mor* umrttl IS. Mukal m h I ZAHVALA V triinosemdesetem letu nas je po hudi bolezni zapustil oče, dedek in pradedek VILJEM HUBER iz Preserij pri Radomljah Ob bpleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam slali ob sirani v hudih trenilikih. Zahvaljujemo se hodnikom, sosedom, prijateljem in Znancem za izrečeno SOzalje, darovano cveljo. vence in sveče. Hvala vsemu Zdravstvenemu osebju za pomoč in hvala g. župniku za . opravljen pogrebni obred. v*akemu posebej se enkrat hvala, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ^ avgust 2001_ V SPOMIN Težko je razumeti, da so minila že tri desetletja, odkar je odšel in se ni več vrnil nepozabni nečak CIRILKO VRHOVEC Težka je misel na mlado življenje, ki ga ni več, a v mislih in spominih ne bo nikoli pozabljen. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki se za trenutek ustavite ob grobu nepozabljenega (/i ril kotu in mu prižgete svečko. Tvoja teta Angelca ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in slric VALENTIN KOKALJ Murnčev Tine iz Srednjih Jarš Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem, dr. Mojci Zaje in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Njegovi domači ZAHVALA V triinsestdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož. ali, dedi, brat, stric in tast LADISLAV ULČAR iz Preserij pri Radomljah Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu, ki sle bili v dneh slovesa ž nami. iskrena hvala. Vsi njegovi Angelček varuli moj. varuj me li nocoj, varuj mc ti nocoj, angelček moj. V SPOMIN našemu ljubemu TOMAŽU 25. 9. 1978-5. 8. 2000 Hvala VAM, ki sc ga spominjate, ga obiskujete na njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in grob krasite s cvetjem. Hvala VAM, ki ostajale njegovi prijatelji. Mama Zinka, sestra Janja in vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo Kako prazen je dom. dvorifče. na.tr okno zaman te tiče. ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od delu tvojih pridnih rok. V SPOMIN Trinajstega septembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče JOŽE URBANIJA iz Sela pri Ihanu Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Vsi, ki radijih imama, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej livijo. so in tu ostanejo. v SPOMIN Drugega oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi IVAN MAROLT Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. Vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, loje resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzela ti slovo. Spočij si trudne zdaj n?i. za vse Se enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne ho pozabljena. , v SPOMIN Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 28. 8.. ko nas je pred petimi leti tragično zapustila naša ljuba žena, mami, babica, prababica in tašča TONČKA KOKALJ iz Domžal, Kojska c. 9 Hvala vsem, ki se je Se spominjajo in ji kdaj Se prinesejo cvetje in prižgejo svečko na njenem preranem grobu. Naj ji bo lahka slovenska zemljica. Vsi njeni V spomin in zahvalo g. Francu Stifterju Težko je napisati besede v spomin in zahvalo človeku, ki so ga mnogi spoštovali, ker je bil v času življenja skoraj povsod prisoten, čeprav je bil nevpadljiv, nevsiljiv, a vendar priljubljen in upoštevan človek. Tak je bil gospod Franc Štifter star. iz Vira. Zato naj bo beseda, zahvala, v imenu vseh društev, ZVEZE BORCEV ter še posebej DRUŠTVA UPOKOJENCEV VIR in KS TOMA BREJCA VIR, kratka. Dragi gospod Franc! Prišel nas starejših. Zato smo ti si iz z gozdovi poraslega dela Slovenije med Šaleško in Mežiško dolino, kjer si zgodaj okusil težko delo na samotni kmetiji, se mlad vključil v NOB, po vojni zaživel z družino najprej v Dobu, nato pa na Viru in ves čas sodeloval s krajani za izboljšanje življenjskih pogojev v kraju, posebno vsi hvaležni in ti izrekamo iskreno zahvalo! Pogrešali bomo tvojo premišljeno besedo, nasvet, tvojo pomoč! Zato boš ostal v našem spominu kot vzgleden in spoštovan občan! DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIR Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Karitas *Tel;(0''23 23,86 www.kantas.si j Najdete nas v Oglasni pošti. Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom. Območno združenje Rdečega križa Domžale po javnem pooblastilu in zakonu izvaja dejavnost \/. prve medicinske pomoči: - 10-urne tečaje z izpitom za voznike motornih vozil (tri dnevni tečaj z izpitom). - 70-urne tečaje prve pomoči za pridobitev naziva bolničar. - 10-urne tečaje prve pomoči v okviru varstva pri delu za podjetja. - Javna kuhinja. - Skladišče rabljenih oblačil. - Preventivno akcijo merjenja holesterola v krvi in tlaka. SLAMNIK septembri* 2001 SPOROČILA i ~Tr JOGA je sislem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA. GYJANA, BHAKTI. KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov. Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhuns Svvumi Mahesfnvaranan-da na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu 'Joga v vsakdanjem življenju* vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. REZULTATI REDNE VADBE SO: • sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah. • izboljšanje zdravja in počutja. • povečana sposobnost koncentracije, • samozavest in spokojnost, • osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti, • samospoznanje. V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in sc težko zberejo. Zato vse, ki sc nam želite pridružiti VABIMO K VPISU od 24. septembra do 10. oktobra 2001 DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 21. URE FtlZElAJ Pogačar Irena s.p. LJUBLJANSKA 104, DOMŽALE tel. 7241-500 10.-20. ure sobota 7.-12. ure OPTIKA BRIOITA Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ □ NAJCENEJŠA PRODAJA BELE TEHNIKE »GORENJE« □ NADOMESTNI DELI »GORENJE -CANDY« □ SERVIS BELE TEHNIKE »GORENJE« Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL./FAKS: (01) 7214-939 GSM (041) 734-688 stran K LE PARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Garancija: - 10 let za delo - do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! Fizioterapija Zrnec organizira od 26. septembra dalje TELOVADBO ZA VSAKOGAR • za ljudi z zdravstvenimi težavami • za zdrave ljudi • za mlade in poskočne Informacije in prijave na tel.: 56-26-736 Vabljeni'. NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 106« PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE .Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet., pet. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.0.0., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) 2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja) 3. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 4. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 5. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) TEČAJI: - angleški jezik - nemški jezik - računalništvo - začetni tečaj knjigovodstva z računalniško podporo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno šiviljski tečaj DELAVNICA: OCENA TVEGANJA IN IZJAVA 0 VARNOSTI za mala podjetja in samostojne podjetnike Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.0.0., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/ 72-12-278. Bojan Kos, s.p. Študljanska 1 1230 Domžale IZPUŠNI SISTEMI VLEČNE KUUKE KATALIZATORJI OKRASNI NASTAVKI ŠPORTNI IZPUHI CEVNE ZAŠČITE IN PRAGI ZA TERENCE TEL/FAKS: 01/7243-564 041/232-137 Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale GSM: 041/637 210 pleskanje napuščev barvanje fasad izdelava toplotnih fasad in ostala sfikopleskarska dela NOCOM d.o.o. Gostičeva 51 a 1235 RADOMLJE tel.831-54-59 Zaposlimo: PRIPRAVNICO / PRIPRAVNIKA V SKLADIŠČU KOZMETIČNIH IZDELKOV Pričakujemo: - urejeno osebo z ročnimi spretnostmi - vsaj IV. stopnjo izobrazbe - vozniški izpit - obvladovanje dela z računalnikom - nekadilec Nudimo: - stimulativen zaslužek - možnost zaposlitve za nedoločen čas - možnost napredovanja Sprejemamo samo pisne prošnje z dokazilom o šolanju in popolnim naslovom, s telefonsko številko. Izbrane kandidate bomo poklicali in se dogovorili za osebni obisk. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2001/2002 Srednja šola Domžale organizira izobraževanje odraslih v popoldanskem času. Izobraževali bomo kandidate za naslednje poklice: . STROJNIŠTVO - Strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri Naslednje poklice lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: - Avtomehanik, avtoklepar - Instalater strojnih instalacij - Klepar-krovec - Strojni mehanik - Finomehanik, preoblikovalec (klepar...) in oblikovalec (ključavničar...) kovin. - Prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice USNJARSTVO - Usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri, - Izdelovalec in predelovalec usnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo. - Prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice TRGOVINA IN KOMERCIALA - Ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri, -Trgovec in prodajalec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo - Prekvalifikacije v poklic trgovec Izobraževanje bo traialo 2 leti. Potekalo bo 3 do 4 dni v tednu (torek, sreda, četrtek) po 4 šolske ure na dan od oktobra do maja. Vpis poteka do 29. septembra 2001. Vse informacije dobite pri: Branko Vrtek na tel.: 031 22 23 02 (strojništvo PTI) fax: 01/724 06 41 Marko Mlakar na tel.: 031 54 84 11 (strojništvo-poklicni programi) Grega Cedilnik na tel.: 041 25 68 38 (usnjarstvo) Ida Pliberšek 7240630 (trgovina) Za prijetno jesen stran SPOROČILA MALI OGLASI STRIŽENJE živih meja, saniranje in obrezovanje koščičarjev, vse z odvozom, ureditev vrta. Mob.: 040 209 433. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/7227 897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157, GSM 041/322 571. STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832 71 90, 041/642 097. NUDIM varstvo otrok na svojem domu v Domžalah. Tel.: 74 22 33. . RADOMLJE - oddam stari Gasilski dom v najem. Lahko lokal ali druga dejavnost. Telefon: 031/836 736, 5 444 165. KD JOŽE GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina SIRENE vas vabi na ponovitev letnega koncerta ki bo: v soboto, 6. 10. 2001, v OŠ Domžale ob 2(T Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Bas kitara: Žiga Golob Bobni: Urban Golob Kitara: Robi Rolih Predprodaja kart: Študentski servis Domžale in Kamnikj {Ju TRGOVINA BOGATA PONUDBA POSEBNE UGODNOSTI ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE PROTI ZMRZOVALNA SREDSTVA VABLJENI! ČISTO. PRIJAZNO. V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN Celoten program izdelkov blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: • čistilna, pralna in pomivalna sredstva • avtokozmetika • pripomočki za čiščenje ' higienski izdelki iz papirja • kozmetika in sredstva za osebno nego ' • možnost polnjenja izdelkov KIMI v prineseno embalažo po nižjih cenah • za upokojence prvi .in drugi delovni dan v mesecu 10% popusta • pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 lit destilirane vode • vsak mesec privlačne akcijske prodaje Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija. Antifrizi za avtomobile, solarne in ogrevalne sisteme Delovni čas: vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure KIMI d. o. o., Planjava 1, IC Trzin, 1236Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580 KIMI. S414 ® Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 far. 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA DO KONCA MESECA SEPTEMBRA VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO JUBIZOL FASADO 5cm, JUPOL15L, JUPOL CITRO 10L, BAUMIT FASADA OPEN KLIMA, KOMBIPOR PLOŠČE 7,5 IN 5cm, NOVOLIT STIROPOR, TERVOL TP50/45, NOVOTERM URŠA LIF 40-100, V0BITEKT SV-3, SIP0REX 60/25/20, FASADA DEMIT PLUS 5cm, OPEKA P0R0THERM 38 S, SCHIEDEL DIMNIK, VALOVITKA 5V, BRAMAC STREŠNIK 1/1, NIVEDUR S IN P, STREŠNA FOLIJA TVVEK, STREŠNA OKNA VELUX, OKNA GLIN NAZARJE, ŠTEDILNIKI FIK0......... NOVO: KRITINA POLET NOVI BEČEJ UGODNO: PESEK ZA GROBOVE 25/1 VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI WWW- ® Vsem, ki vas po brezskrbnem dopustu skrbi, kako zagotoviti denarna sredstva za vse obveznosti, ki jih prinaša jesenski čas, v Banki Domžale nudimo: POTROŠNIŠKE KREDITE • po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilom do 60 mesecev • našim zvestim strankam, ki z nami poslujejo preko tekočih računov, ponujamo možnost najetja gotovinskega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev STANOVANJSKE KREDITE • pri reševanju stanovanjskega problema vam pomagamo tako, da vam strokovno svetujemo in skupaj z vami izberemo za vas najugodnejšo možnost kreditiranja. Nudimo vam konkurenčne dolgoročne kredite, z možnostjo odplačila tudi do 20 let Za varno hrambo vaših dragocenosti so vam na voljo ŠEFI • šefi so različnih velikosti. Z njihovo uporabo se najbolje zavarujete pred nezaželenimi obiskovalci v vaših domovih. Oglasite se v eni od enot banke, kjer dobite vse potrebne informacije. bdnkd domzsl© Banka Domžale d. d., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke JUS SECURITY, d.o.o. Slamnikarska 29, DOMŽALE l |»isui:jus-security@siol.net lil I p://jus-securi ty.8m.com AVTOSOLA; teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure) AKCIJA-20% POPUST PRI URAH VOŽNJE TEČAJ CPP BREZPLAČEN Naslednja številka SLAMNIKA bo izšla 12. oktobra 2001 RAČUNALNIŠKI TEČAJI 721-94-61 Ljubljanska 80, Domžale IZREDNA PONUDBA KUHINJ SVETOVNEGA PROIZVAJALCA: NEWFORM Liiz Karantania - Pohištvo * Ponudba bele tehnike: - ARISTON - CANI)Y - MIELE * AKCIJA: * Francoska postelja 160x200, dvižna s predalom samo: 57.852 SIT * IZBIRA TUDI OSTALEGA POHIŠTVA ANTONA SKOKA 2, DOMŽALE, tel.: 729-27-20, TOPNIŠKA 5, LJUBLJANA, tel.: 430-77-30 NATALIJA VERBOTEN! Vrtopnfc« dobit« na prodanih ifMttlh t«krtHnih In obutvtnih trgovin družb« Vele d.d. oziroma v blagovnici Val« Domžale na oddelku trafika. Tel,: 7218 331