97. številka. Ljubljana, petek 28. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemAi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a vs t r o - op er s k e dežele za celo leto 16 gld., za pni leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za četrt leta 3 jrld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznašal. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do _ . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrnt tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—36 poleg gledališča v „zvezdi-. Op ravni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t-j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Govor dr. Vošnjaka v štajerskem deželnem zboru. To obširnih govorih mojih predgovornikov mi ne bode lehko mogoče povedati dosta novega. A resnica se nikoli prevečkrat ne pove, zlasti v tej zbornici ne, v katerej pri večini so de zmirom nahajajo gluha ušesa (oho-klici usta-vovercev), da si sedanji splošni položaj v deželi in državi vam dovolj glasno kliče: izpo-znajte, in vrnite se na boljši pot. Zares žalostna podoba je, katero nam kažejo gospodarske razmere ljudstva v obče in naše deželne finance posebej. Deželne priklade so v poslednjih letih silno narastle. Zraven državnih davkov in deželne priklade pritiskajo ubozega davkoplačevalca, ki bi moral vedno odpiti žep imeti, okrajni zastopi z 20 do 40% in občinski za-stopi s 15 do 20 % i še višjimi na davke pri-kladami. Tako visoki davki bi se dali prenašati v • deželi, v katerej cvete trgovina in obrtnija, kjer ima kmetski posestnik dobra rodovitna zemljišča, na katerih vsako leto dosta pridela in svoje pridelke lehko ter drago prodaje. Kako je v tem oziru pri nas, tega mi nij treba obširno razkladati. Kar vidimo v deželi, je sila in siromaštvo; kar slišimo, so tožbe in pritožbe; k temu stopa naravnost obup in pesimizem, kateri je res opravičen v takih neznosnih okoliščinah. Iz poročila deželnega odbora poizvedamo, da iznaša nevplačana deželna priklada samo v lanskem letu pol mili j ona gld.; v uradnem graškom časniku lehko beremo celo vrsto oznanil o dražbah kmetiskih posestev zarad zaostalih davkov. Trgovina peša, obrtniki in rokodelci si komaj toliko zaslužijo, da se prežive; kmetski posestniki v mnogih krajih ne- Ms tek. Ženstvo v slovenski narodni pesni. (Govoril v ljubljansktj čitalnici drd. Iv»u Tavčar.) (Dalje.) Milejši se še nij opevala krasota ženske in tacih idej ima pač malo tudi pevcev velikan Henrik Ueine. Pač je tudi v resnici poetična ta „sestrica" junakov. Takšno mehko dekle, katero je v prečudnej ljubezni udano svojemu bratu, občudovajoče junaške lastnosti njegove. Iirat pa se ne meni mnogo za njo, in le kadar jo potrebuje pride k njej in se spomni njene ljubezni. In kako ginljivo je pri sestri kralja Matjaža. V Cehi, pod lipico zeleno leži na h t: lih rjuhah, na blazinah iz turške drage preje, pri belem dnevu in hudo bolan, ker ga je bil liobnar zavoljo lepe svoje žene majo več toliko, da bi vsaj lakote no trpeli, celo toliko ne, da bi si potrebne soli kupovali. Kar se je prihranilo v prejšnjih boljših časih, davno jo uže použito; davki se ne plačajo več iz prislužkov in doneskov od kapitala, temuč iz kapitala samega, z jedno besedo: primanjkljaj povsodi, v državi, deželi, okrajih občinah in neštevilnih familijah. Ako iščemo po uzrokih tega slabega položaja, najdemo jih v prevelikih javnih bremenih, davkih i prikladih, a nasproti v p romali h prihodkih ljudstva. Od jedne in iste stvari se zdaj plača n uju ion j dvakrat, pa tudi trikrat ali štirikrat toliko davka, kakor pred 20 leti; naši prihodki pa se niti daleko nij so v tej razmeri povckšali, pri zemljiščih imamo celo manjše prihodke, zlasti pri vinogradih, od kar je naša meja odprta za ogersko-hrvatska vina. Ker tedaj vemo in priznati moramo, da bodo davki in priklade če se ne znižajo, ljudstvo potlačili in tako tudi deželo uničili, ali nij silno treba, da se vsi skupaj potrudimo, kolikor je v našem delokrogu mogoče, olajšati javna bremena? Ali nij naša sveta dolžnost, da s celim vplivom deželnega zbora na to delamo, da se tudi v državi, v cesarstvu tako vlada, kakor zahtevajo želje in potrebo večine avstrijskih narodov in dežel? Kajti mi smo jeden del cele države in imamo pravico, da izrečemo svoje mnenje. Kar zadeva prvi del naše naloge, oskrbovanje dežele in dežel nega fonda, skrbeti nam je, da se z deželnimi denarji kar mogoče varčno ravna, da se varujemo vsacega troška, ki nij neobhodno potreben in tako prihranimo deželo pred večjim primanjkljajem. A večjidel stroškov, katera težijo deželo, izvirajo iz postav, katere je deželnega zbora večina sklenila, ki se tedaj za zdaj ne dado — obodil mol, srditi, Da ne bo več stdr v morbiti. Tedaj pa pokliče kralj Matjaž sestrico svojo „ves obvezan in krvav" in jej reče, da naj mu gre gledat rane pekoče, Al so črne, al' rudeče,? Ak rudočo so, ji reče, Naj kdo po zdravnika teče, Da mi grenko smrt odvtrue; Če so moje rana črno, Sestra več ne ho mi boljo, Posli uii po svvto oje I — In šla je gledat rane mu skeleče, z žalostno dušo trepetajoča, ali Oh do srca so .skopan*', Črno bratec tvuje rano; Vedno ki ulj sem to svarilu, No lotit se Žon prosila. Srčne rano ženo tuje! — Kolikokrat ga je svarila in mu dajala svete dobre ali nij jih poslušal in sedaj mora zavoljo tega umreti. Tako se nahaja v naših zmanjšati. A ne da se tajiti, da je deželni zbor v nedavno preteklih letih pod vplivom tako zvanega gospodarskega razcvenja, deželi nakladal stroške, katere zdaj teško prenašamo. Ravnal je pač po slabem izgledu v središči cesarstva, na Duimji, kjer so se iz dežel pri-tekoei denarji lehkomiselno potratili. Pri deželnih stroških se tedaj ne bo dalo kaj izdatnega prihraniti, ker jih niti pri dobrodojnih zavodih, niti pri šolstvu, niti pri cestah ne moremo dosta znižati. No vsa deželna priklada, ki iznaša 1 milijon 700.000 gld., je le 12. del vseh davkov, kateri se plačajo v celej deželi. Štajerska namreč blizu dvajset milijonov gld. direktnega in nedirektnega davka (užitnina, koleki in pristojbine, loto, tobak, sol itd.) z vsemi prikladami vred plača. Država (cesarstvo) potegne od teh 20 milijonov nad 14 milijonov, namreč 4 milijone 420.000 gld. direktnega in 10 milijonov gld. nedirektnega davka. In kaj podaja nam za to ogromno svoto centralistična država V Drago, a slabo upravo, povsodi šopirujočo se birokracij o in nam Slovanom še posebej vedni boj proti našoj narodnosti. Deželna priklada in vse finančno stanje deželo, je v zvezi s celo javno upravo, z gospodarstvom v središči državi navzgor, v okrajih in občinah navzdol. Zato ne smemo samo, temuč celo moramo vprašati, kako vpliva sedaj vladajoči politični sistem na finančno stanje dežele, ter na materijalne in duševne interese prebivalcev, bodi si nemške ali slovanske narodnosti? in kako bi se moral preinačiti ta politični sistem, kateri je po našem mnenji pogubljiv za Avstrijo in za njene narode in dežele. Uže jeden mojih predgovornikov (g. M. narodnih mnogokrat ta sestrica in Če tudi nij iste idealne poezije krog nje, katera obseva grško Antigono, vendar je jedna najmilejših osob našega narodnega pesništva. Prav iz življenja vzeta, kakor jo ima morda marsikdo izmej nas, krotko in tiho osobo domače hiše, katerej se človek mnogokrat izroči, če ima kakor kralj Matjaž rane skeleče, da mu vlije vanje tolažbe svoje. Ta ženska osoba, katera nam v epičnem delu našega narodnega pesništva tolikokrat nasproti pride je pa nadalje „gospa,*' ,,žlalma gospa." In še budemo pozneje videli, kako, da je v liričnem dolu naše narodne1 poezije ozir jeman le bolj na kmetske zadeve, kadar je govorica o zakonskem stanu, moramo reči, da se v epičnem delu jemlje ozir samo na gospodo in na iste čase, ko je po visokih gradovih gospodovalo vitežtvo, ko so stopale še tiste drobno gospo iz obzidanih vrhov navzdol v dolino luej svoje podložnike v obilno nagu- Herman) je naštel vse grehe centralistične države, torej hočem slavno zbornico samo na nekatere reči opozoriti. Zakaj bi ne bila mogoča in izvedljiva sprava v avstrijskih deželah, kakoršna se je mej Ogersko in Hrvatsko izvršila? Hrvatska ima svojo deželno upravo in le jeden del davkov za skupne zadeve v Budim-Pešto pošilja; ima samo jedno od kralja imenovano, a deželnemu zboru odgovorno deželno vlado, v ogerskem ministerskem svetu pa je Hrvatska zastopana po jednem ministru. Vse šolstvo od ljudske do najvišjih šol spada v delokrog deželnega zbora Hrvatski ban, ki je v jednej osobi cesarski namestnik in deželni glavar, ima pod soboj predstojnike raznih uradov za upravo, pravosodje, šolstvo, finance itd. in sploh vse kraljeve uradnike v deželi. A kako pri nas V Mi imamo na čelu dežele, od cesarja imenovanega c. k. namestnika, kateri pa nij odgovoren deželnemu zboru. Isto tako na čelu dežele stoji deželni glavar, ki je sicer od cesarja imenovan, pa deželnemu zboru odgovoren in se za čas šestletne dobe deželnega zbora ne more odstaviti. C. k. namestniku so podložni c. k. uradniki pri namestništvu, pomagalni uradi, stavbeni in finančni uradi, okrajna glavarstva, šolski nadzorniki, c. k. okrajni zdravniki itd. C. k. uradniki so imenovani od cesarja in samo cesarju odgovorni. Zraven deželnega glavarja stoji deželni odbor šestih od deželnega zbora izvoljenih mož. Vsak deželni odbornik ima svoj uradni oddelek, blizu tako, kakor c. kr. namestniški svetovalci. A deželni odborniki nijso stalno, ampak le za odločeni čas nastavljeni; pri volitvah se gleda pred vsem na politično mišljenje, tudi plača nij tako visoka, da bi se moglo zahtevati, naj izvoljeni odbornik ves svoj čas in trud temu poslu žrtvuje. Odborništvo je navadno le postransko delo, osobe se bodo večkrat spreminjale in vse to na kvar javnej upravi. V okrajih imamo zraven c. kr. okrajnih glavarjev izvoljene okrajne načelnike z okrajnimi odbori. Čudim se, da se to dvojno gospodstvo nij tudi navzgor nadaljevalo in da se nij na Dunaji zraven c. kr. ministrov nastavil državni odbor s svojimi posebnimi uradi. Le občina, najnižji člen v državni upravi, ona je jedina; nositi mora gospodstvo, ki se nad njo razdvoji v c. kr. in deželnih uradih. banih oblekah, ali so pa jezdarile z mladimi pazi na lov s sokolom na belem prstu. Bili so to časi romantike in brc zbroj no romanov se je dopolnilo v teh obzidanih gnjezdih. In da se nij tedanjo življenje godilo tako laheno, da je uže tedaj visoko metalo svoje valove, ter so strasti preobdajale srca in da je prevara in goljufija bivala tudi mej to visoko gospodo, razodene en sam pogled v naša narodno pesen. Ta žlahtna gospa, katera se sprehaja, pa gre odperat line široke in zret v daljno polje, navadno je ženska lehkega srca, in kadar človek prebera te slovenske romance, vidi jo kar pred očmi, tako da bi je lehko z barvami dejal na platno, svitlih očes in cvetočih lic. Krasoto njeno pa opeva naš narodni pesnik najlepše v pesni „od rimsko grotinje." Ko sta rimski grof in njegova gospa po kamri hodila in se jako „kregala," prijel jo je črez pas in vrgel jo je črez okno v bistro vodo. Ali ko je gledal črez okno za njo preobdali so ga spomini na njeno lepoto in srce je pozabilo, har mu Občina je nakovalo, na katerega bijejo vsi c. kr. organi od c. kr. okrajnega glavarja in c. kr. davkarije, do c. kr. namestništvd v Gradci na jednej strani, a na drugej strani okrajni odbor, okrajni šolski svet in deželni ' odbor. Tbogi občinski predstojnik le pregosto na sebi čuti resnico prisloviee : Teško je dvema gospodoma služiti. Taka javna uprava pa nij samo nepraktična in težavna, temuč tudi zelo draga. Zakaj bi se ne prepustilo deželam ali deželnim skupinam, katere bi se po narodnostih zložile, da si upravo doma urede, kakor se jim prav in dobro zdi, državi pa bi plačali odločeni del svojih davkov, kakor Hrvatska Ogerskej. Dežele bi si gotovo ne bile nakladale tako drago in zamotano javno upravo, kakoršna se jim je iz Dunaja usilila. Dežele ali deželne skupine bi si politično upravo, pravosodje, šolstvo, davkarske in sploh finančne urade po svojih potrebah uredile gotovo tako, da bi ne bilo treba davkoplačevalcev preveč stiskati ; lehko bi od svojih prihodkov odločeni del oddale za skupne državne zadevo, a si še toliko prihra-neli, da bi imele kaj v roke vzeti, za povzdigo ljudskega blagostanja. Centralizem je Avstrijo, ker v pro-tivji proti njenemu zgodovinskemu razvoju in posebno proti narodnostim, ne samo materijalno hudo poškodoval, ampak je tudi najbolj zakrivil zdražbo mej raznimi narodi. Baš v tem trenotku se centralizem v Avstriji naslanja na jeden del Nemcev, ker zdatni del nemškega naroda v Avstriji ostro protivi centralizmu; naslanja se dalje na uskoke iz nenemških narodnosti, n a zavržene in zaničevane odpadnike. Kako pa je mogoče, da mali oddelek prebivalstva, kateri le 5. ali 6. del vsega avstrijskega ljudstva zastopa, v celej državi vladno silo v rokah ima? Kako bi ne? Volilni redi za deželne zbore in za državni zbor so tako umetno narejeni, da ima velika večina ljudstva le pičlo število poslancev voliti, ki so potem v zborih v maj šini. Poslanec profesor Michl je očital g. knezu Lichten-s t e i n u, da njegov govor o krivicah volilnega reda za deželni zbor denes nij na pravem mestu, ker je le deželni proračun na dnevem redu. A baš volilni red o d ločuj o sestavo zbornice, zbornica daj a postavo za deželo, postave vplivajo na gospodarske razmere dežele je bila storila in kakor s kesanjem izdihnil je I za njo i" I rLepe moje bele roke] Ki delale so zmiraj rade. Lepi moj beli iivotl Zdaj te bodo ribe jodlo; Lepe moje orne oči! Po bistri vodi plavajo, Pa zame nič ne marajo 1 —" Taka je bila rimska grofinja in take so vse te /lahne gospe naše narodne pesni. Z nekako čudno slastjo pije življenje taka gospa, radostna in vesela, dokler jej se ve ne pride zadnja ura in neizreče obsodbe nad njo njen „gospod. B In tudi tu so drobne naše narodne pesni tragedije same ob sebi, cvetlice, ki poganjajo iz krvave zemlje. Tužne socijalne razmere pa se odkrijejo pod vsako črko. V časih se pa tem gospem tudi ne godi tako dobro, včasih je reč tudi malo drugača. Šopirnega viteza je dobila in občutiti mora I moč divjega soproga, zapuščena sameva na vi-I sokem robovju, mej tem, ko se plazi mož za i ljudstva; tedaj se sme govoriti o volilnem redu i to z večjo pravico, nego o marsičem, kar je na primer poslanec baron Walters-kirchen v svoj govovor opletal. Centralizem si je moral, da si ohrani svoje gospodstvo, ustvarjati sebi popolnem udani uradniški stan, celo armado c. k. uradnikov, ki le od središča države, Dunaja, odviše ter interesom dežele i narodov pogosto malomarno, če ne sovražno nasproti stoje. Uradniki pa morajo dobre plače dobivati. Na ta način si je centralistična stranka v vseh krajih dežele nastavila svoje ljudi, ki jej pri volitvah pomagajo na ljudstvo pritis kavati. Tako potroša država dosta denarjev, se ve da na stroške davkoplačevalcev in jo tudi dežele, okraje in občine zapeljala k nepotrebnim stroškom. A centralizem je še več storil. Da bi si pridobila mej čisto slovanskim prebivalstvom, mej Čehi in Slovenci, vselej zanesljive privržence, dosegla je centralistična stranka, da vladana višja pa včasi celo na n i ž j a urad n i š k a m e sta nastav 1 ja samo take može, ki se posebno odlikujejo po svojim nespoš to vanji, če ne sovraštvu slovenske narodnosti. (Oho-klici ustavakov.) Deželni glavar: Jaz bi vendar jeden-krat za vselej prosil, da bi se opustila taka očitanja proti stanu c. kr. uradnikov, kakor, da bi uradniški stan bil v sovražnem protivji proti ljudstvu v tem, ko le postavam služi. Dr. V oš n jak: Na to opombo g. deželnega glavarja bi se dosta dalo ugovarjati; lehko bi dokazal, da je mnogo u r a d n i k o v, ki se antipatično da ne rabim hujšega izraza proti s 1 o-vanskim narodom obnaša j o.V 1 a d a proti namSlo vencem uže tako daleč sega,da v slovenskih krajih nastavlja sodniške uradnike, ki niti besede slovenske ne znajo ter se poslužujejo kacega diurnista ali beriča, kateri jim prevede izreke slovenskih strank. Ali tako ravnanje ne lomi postave, katera od vsacega sodnika odločno in brezpogojno zahteva, da razume jezik, katerega zaslišana stranka govori? Tudi večina našega deželnega zbora, ki se sama zove ustavoverno, 19. člen baš onih osnovnih postav, katere so sklenili zaupni možje te stranke, vedno pozablja in povsodi prezira narodne želje in potrebe Slovencev.na Štajerskem. zverino po gozdovih, ali pa popiva morda in pre-I igrava ves čas svojega življenja. Ali kaj, ko bi to vse uže bilo! Kmalu je tudi pozabljena in druga ima priti na njeno mesto in mož kuje naklepe, kako bi jo odstranil — in jo tudi odstrani. Tudi taka revica je naša žla-hna gospa, ter pričuje, da Be tudi v našoj narodnoj pesni izpolnjuje zakon tiste tragike, katere izvir in uzrok je stvaritev prve ženske. Toliko o historično - epičnih narodnih pesnah. Sedaj pa se podamo k druzemu delu de-našnjega predavanja, k liričnej narodnoj poeziji. A tu nas obdaja čisto novo življenje. Kpični del naše narodne poezije jemlje bolj ozir na gospodo, ali sedaj zapustimo viteške gradove in meščanske sobane in ob roki narodnega pevca se podamo na deželo, kjer prbiva pohleven rod in kjer bi človek menil, da neinajo strasti svoje domačije in da so mirna srca in duše. Ali nikdar bi se bolj ne motil! Tu v oddaljenih dolinah, mej osame- O tem smo se v vsakem zasedanji lehko prepričali. Mi tedaj stojimo sredi popolnem zamotanih razmer a ne samo v gospodarskem in ti-nancijalncm, teinuč tudi v političnem oziru. Zato bodem glasoval za resolucijo finančnega odbora, a tudi za dostavek, katerega nasvetuje g. poslanec Herman, ker se morajo preiskati kakor financijalne in gospodarske, ne manje tudi politične razmere. Jugoslovansko bojišče. Iz Bosne se poroča: Mesto Banjaluka je v veliki nevarnosti pred vstaši, kateri so Prnjavora zaseli in utrdili se ter tako pot mej Banjaluko in Dvorom prerezali. IGO Turkov je bilo prišlo vstaše opazovat, a bili so obkoljeni in vsi posekani, le 10 Turkov je uteklo. — Golubova četa, ki šteje več 1000 mož, dobila je zopet nekaj kanonov in začela streljati na Grahovo. Vsi vodniki imajo cilj čem prej v Sarajevo, glavno mesto Bosne, priti in tam zjediniti svoje moči. — Pri Grmecu je bil boj 2000 vstašev, vojenih od necega Bajalice s 1500 turškimi vojaki (nizami in redifi). Vstaši so zmagali in 220 Turkov pobili in ranili. — V travniškem okraji je frančiškansk frater, nekov Franjo poveljnik. Če on Travnik osvoji bode Sarajevo kmalu vstašein v roke palo. — Turki so 19. aprila skušali Unac zopet nazaj dobiti. Bili so odbiti in zapodeni pustivši 27 mrtvih na mestu. Tudi pri 1'rje-doru se bojujejo. Turkom zmanjkuje živeža. — Polje bode vse neobdelano ostalo letos. Iz Zadra se „Pol." poroča, da bode naša država svojo vojsko na Dalmatinskoj meji na 20.000 mož povišala. Vojaki imajo uže zdaj priklado na dan kakor ob vojski. Boduje na višji ukaz zopet pribogle nagovarjal, naj se vrnejo v Hercegovino, a rekli so, da ne gredo nazaj. V S r b i j o prihaja iz spodnjega Oger-skega vsak dan po več sto konj za vojsko. Tudi sukno se uvaža. Srbska vlada plačuje polovico teh vojnih potreb precej, drugo pa obeta plačati črez tri mesece. — Nihče ne dvomi v Srbiji, da pride do vojske. Posamezni belgradski trgovci so vladi posodili ovsa in druzih naturalij za vojsko. Belgradski „Istok" piše: „Sijajne pobede na bosanskom i hercegovačkom bojištu sokole (hrabrijo) i Srmju. Srbija će skoro delom d o-kazati, da se u njoj najnoviji neki dogod aji limi gozdovi in samotnim gričevjem biva rod, ▼ katerem srce in duša kipita, v revnih kočah in mej zelenim drevjem, s katerim so obdane gospodujejo strasti in narodna pesen, katera je vzela izvir iz teh krajev, je le prerada takšna mokra poezija, kakor jo je imenoval nekdo. In če smo uže poprej, pri epičnih pesnih videli, kako da se sučejo le krog ženske, je to pri liričnih toliko bolj razumljivo, ker, ako sem dejal v pričetku, da je prišla z žon-sko poezija na svet, mora se reči, da je lirika isti del poezije, ki je posvečen jedino le ženski. In tako je tudi slovensk narodni lirik posvetil rožice svojega srca ženski. In če človek bere te krasne pesnice, katero kakor iskre švigajo po vseh slovenskih pokrajinah, navdaja ga pred vsem tista misel, ki je navdajala našega narodnega pesnika, ko je pel: Ljubezen je b la Ljubezen Se bo, Ko tebe in mene Na svetu ne bo. mogu raztumačiti samo ratobornom groznicom, i da Srbija zna i ozbiljnije što preduzeti od jalovih demonstracija i praznih parada." — Da bi le skoro pokazala Srbija, da to res zna! Na predlog Rusije so tudi vse druge velevlasti v Carigradu Turčiji odsvetovale, napasti Črnogoro' in sultan se je udal. Zato sovražniki Slovanstva in naše svobode hudo kriče na Rusijo, rekoč, vstaja bi bila uže davno zadušena, ali Rusija vselej obstreže turško roko, kadar hoče udariti po Črnej gori. Politični razgled. V Ljubljani 27. aprila. Na DuiKtfi so zopet zbrani ministri o^erski in nemški na daljnji dogovor zarad nagodbe. Minister Unger je ob svojem času slovesno v državnem zboru obljubil, da se cislej-tanci ne bodo nič udali. A uže dosedaj so se nekoliko, kar jim britko očitajo ustavoverni listi sami. Oholi Magjari pa hočejo še večje koncesije: svojo samostalno banko, da bi papirnat denar sami delali in posebno tudi ostrejši col na rusko žito, ki se uvaža v Avstrijo in magjarskemu konkurenco dela. Ma-gjarski listi terjajo, naj ministorstvo Tisza rajši odstopi, če ne dobi še večjih koncesij. Nemški listi se hudujejo na nikdar sito Ma-gjaro. A nazadnje bodo vendar vse sprejeli. V ffniišhešH deželnem zboru so 25. t. ni. ostre besede padale na ministra Lasserja in miniserstvo sploh. Vi*»t »'»J« «1 tttss^i „Praviteh"stveni Vestnik" zagotavlja, da zveza treh cesarjev nij pretrgana, temuč da bode tudi dalje na to delala, da so v orijentu mir naredi. Vendar vse druge novine v Rusiji tako odločno govore za kristi-janske vstaše, in vse kaže, da velik del Rusije slovansko vstajo podpira. Ko bi le nem-škomislečega sedanjega carja več na vladi no bilo, vse se mora preokreniti. V ttn m tt u i ji se bode, kakor se iz Ruščuka javlja, vnanja ali orijentalna politika precej na bolje obrnila, če le Srbija v vojno stopi, kar pa ne smatrajo tam za gotovo, ker velike vlade evropske nasprotujejo. Hdtmtaa vlada je prepovedala shod ljudstva, v katerem bi se bilo zahtevalo po-miloščenje komunardov, češ, da je zakonom protiven. — Pri vprašanji o šolah je rekel minister Wadington: jaz ravno tako spoštujem profesorjevo suknjo, kakor duhovnikov talar, ali drŽavi prihranjujem, kar jej gre. Cerkveni listi so močno zoper ta izrek, ki kaže, kako bode francoska vlada izpremenila šolsko postavo o višjem uku. Mtatifttnsiett vlada je zopet sešlemu se parlamentu predložila osnovo postave o pro- Ženstvo pa, katero kakor v zrcalu gledamo v tej liriki narodnej, se loči na dve strani. Na jednej stranej je zakonski stan, na drugej pa je prosti stan. In o ženstvu prostega stanu bodem sedaj govoril, govoril s strašno rezervo. Ali vendar bom govoril. Ker zdi se mi, da nepopolno, če še tako kratko, bilo bi branje o ženski v slovenskoj narodnej pesni, ako bi so izpustila iz njega slovensko dekle, kateri jo, kakor sem omenil, tisti del naše narodne lirike posvečen, ki se suče krog samskega, ali prostega stanu. Slovensko dekle! Priznati se mora, da je reč delikatna, govoriti o slovenskem dekletu. Koliko smo imeli užo mladih pesnikov, kateri so jo opevali in polje le to je v. resnici obdolavano uže tako, da mi je težavno dobiti kotička, kjer bi si mogel izruvati najmajšo originalno misel. Ali toliko pa rečem, da tako milo, tako nežno še nij bilo opevano slovensko dekle, kot je opevano v našej narodnej liriki. In zatorej ne bodem iskal originalnih rhi- daljšanji obroka v katerem smejo denarni papirji cirkulirati. fmt-.ihi kralj in kraljica sta prišla v Neapel. V nnffiičnn*ko§n parlamentu je poslanec Favvert napovedal nasvetovati nezaupnico ministerrftvu, ker je kraljici svetovalo, cesaričin naslov sprejeti. V ¥tcš'tinr§ je izstopil iz službe predsednik vnanjega urada Bismarkovega Del-brtick, kakor Nemci trdijo, velik diplomat, Bismarkova desna roka in velika podpora. Pmi pravijo, da je odstopil zarad bolezni, drugi, da je z Bismarkom razprl se. Vlada severo-«m o ri fc«■ ##.» k ih zjedi-njenih držav je poslala štiri vojne ladije v Matamoras, da varujejo amerikanske državljane. Domače stvari. — (Agitacij sko p o t o v a nj e.) Deželni načelnik g. \Vidman potuje po Dolenjskem in preiskuje politične urade, ter morda tudi parole razdeljuje. — (Iz Celovca) se poroča, da dva iz-mej izvoljenih konservativcev v 3. razredu Ilieder in Paniperl nijsta prevzela mandata v mestnem zboru. Napačno jo pač voliti koga predno se ga vpraša ali volitev sprejme. Sicer je pa gotovo kak terorizem i tukaj. — (Založnice.) Iz Vipavskega se piše „S1.U: Skrajni čas je, da mislimo na kako pomoč sami, kajti če si sami ne pomagamo, kdo li nam bo pomagal! Taka pomoč nij ravno posebna umetnost, ustanovimo si jo lehko sami. Z veseljem bere namreč človek o založnicah ali zadrugah, kakoršne so si jeli zlasti kmetski posestniki po štajerskem snovati. Taka založnica, v katero bi premožnejši, pa tudi drugi vlagali denar, kar ga začasno ne potrebujejo, proti poštenim obrestim, tisti pa, ki ga potrebujejo in imajo osobni kredit ali pa so drugače varni, dobivali ga na posodo zopet za neprenapete obresti, bila bi za vipavsko dolino neprecenljiva dobrota, kajti ne le, da bi bil potrebnim denar cenejši, — bi marsikdo, ki mora čakati z obdelovanjem tako dolgo, dokler denarja ne dobi in pri tem marsikaj zamudi, več pridelal, nego pod tako neugodnimi razmerami. Razen tega bi tudi taka založnica (ali založno društvo) imela še brez števila druge koristi za našo rodovitno dolino. — Tedaj, Vipavci! posnemajte brate Štajerce, stopite na lastne noge, da ne boste odvisni od drugih, in skrbite za lastno korist. Jaz sem za sedaj to reč le sprožil, ob priliki morda še slij prijel se bom raje narodnega lirika samega in ob njegovej roki bom poskušal nacrtati vam, podobo slovenskega dekleta, kakor je stala pred očmi narodnemu pevcu. Pred vsem se vpraša, kake vrednosti, kacega pomena, da je slovensko dekle? To vprašanje je sila nepotrebno, ker odgovor je uže dan uže sam ob sebi. Ali tudi na to vprašanje odgovarja naš narodni lirik in kliče iz navdušeno svoje duše: O deklic m>ad, o žlahten aad! In koj potem pristavi, vžgan neizmerne vrednosti slovenskega dekleta, kakor, da bi se spomnil na vse žalostne prigodljeja te zemlje, kakor, da bi se spomnil na slano tega življenja, katera tako rada pada in zamori življenja cvetove, pristavi pravim: ltogu te hočemo priporočit Bogu in ilovici Mariji. Pri teb' ostani sveti duh! (Konec prih.) L4 S *w kaj več o njej, če bom videl, da moja beseda nij pala na skalnata tla ali na kraško zemljo. — (Otroka zadušil a) je pretekle dni tukaj v Kin;ji vasi neka ženska, ko jo je božjast prijela. Otrok je pri njej spal. — 0Iorilca), ki sta pri Škofjej Loki ubila mlado deklico in brata ter jej naropala iz skrinje nekaj srebra imajo oba uže ujeta in sta svoj zločin sama priznala. — (Kakšni so Nemci) to izpoznavajo tudi Hrvati, katerih glasilo „Obzor" tako-le piše govoreč o germanizaciji na Pruskem: „Niemci su narod silovit, naprama drugim narodom, napose slavenskim vrlo intolerantan i — drzovit. O tom umiju pripoviedati već prva stoljeća srednjega vieka. Poznata je okrutnost Karla velikoga proti Slavenom; ružan je to biljeg u životu toga vladara, koji nemogaše izbrisati niti onaj papa rimski, komu pade na um onoga cara proglasiti svetcem. — Njegovi nasliednici udarišo slavenstvo još i na gore muke. I tako kroz cielu bisto riju sve do dana današnjega vidimo istu bezobzirnu agresivnost njemačkoga elementa proti slavenskomu. Da postignu svrhu, nebiru baš mnogo medju sredstvi." Razne vesti. * (Kardinal Antoneli) papežev minister je nevarno zbolel. * (Klofute namesto p 1 ače) dobivajo delavci v Carigradu. Nekoliko jih je bilo namreč te dni k Derviš-paši prišlo terjat svoj zaslužen denar. A paša je govornika deputacije oklofutal, potem ga pa še zapreti dal. * (Kobilice) so v Španiji letos prvo zelenje pokončale in tudi iz Odese se piše, da se tam iste nesreče boje. * (P o ž a r.) V mestu Rouen na Francoskem je 20. t. m. bil velikansk požar, več hiš je zgorelo, več ljudij je mrtvih in ranjenih. Vnjei. 25. apri'at £vrop»: Glas iz Gradca. — Kajgelj iz Gro« supelj. — Kurzthaler iz Domžal. Pri M©nu: "VVieanor iz Brna. — Lengvl iz Kaniže. — Neuman iz Čakovca. — Auchholzer iz Pariza. = Schvvarz iz Dunaja. Pri 1h»i1a»: Monti iz Dunaja. — Bohm iz Pulja. — Putre iz Maribora. — SUsa iz Gradca. — Michel iz Dunaja. Pri Zamorci: Kuaatol iz Idrije. Tržne cene ▼ LJubljani 26. aprila t. 1. Plenica hektoliter 8 gld. 45 kr.; — rož 5 gld. 37 kr.; — ječmen 3 gld. 90 kr.; — oves 3 gld. 90 kr.; — ajda 5 gld. 4 kr.; — proso 4 gld. 25 kr.; — koruza 4 gold. 88 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 10 kr.; — fižol hektoliter V gld. — kr.; maala kilogram — gl. % kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh trišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po l2/a kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — teletnine 42 kr.; — svinjsko meso 56 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. 90 kr.; — slame 2 gold. 50 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Povabilo občnemu zharu družbenikov meščanskega zavoda za umestenje vojakov v Ljubljani, kateri bode 30» aprila 18T(i do polu dne ob uri v mestnej dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Letno sporočilo in sklep račnna za 1. 1875. 2. Volitov novega odbora m pregledovanje računa za 1 1876. 3. Volitev petih družbenikov vodstva namesto letos vsled srečkanja izstopivšib. 4. Posamezni nasveti._ (109) V administraciji „SIov. Naroda" prodaje se izvrstna BkFeva slika „Vodje i junaci iz ustanka u Bosni i Hercegovini". Cena 1 gld. 20 kr. Dunajska borza 27. aprila. (IttVtfao :o!e*fr»!JCikio jjornoili>.) Enotni dri. dolg f b in kov i Enotni «lri. doig v *rt>;<.'.i 1860 :rž. poMdjiio . . Akcije ti-\raoie bAUfcN Kreditne .ikv.i,.-London Napol. 64