ftcfctnina plačana v
Manbopsssl
Cena 1 Din
Leto V. (XI!.), štev. 268 Maribor, torek 24. novembra 1931
»
JUTRA
cc
»zna a ^a?un nede fe n praznikov vsak dan ob 16. ur
Kačun pri poš«nem ček zav v Ljubljani št, 11.409
veiio mesečno nre^etian v uarav> ali po poš*' 10 Din, dostavljen na dom p* 12 Din
65555555
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po Urifu
Oglase »prejem* »udi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica Ši.4
Jiiijos avjja io Poljska
Svetnik poljskega poslaništva v Bco Sradu, dr. Tadej Lubačevski, se je mudil te dni v Zagrebu ter je ob tej priliki podal zagrebškim novinarjem nekaj zanimivih izjav o današnjem gospodarskem položaju Poljske in zlasti o gospodarskih zvezah med Jugoslavijo in Poljsko.
Poljska industrija — je dejal dr. Lu~ beteevski med drugim — dela v glavnem za domači trg. Tudi ima večji del surovin doma v lastni državi. Uvaža Se edino svila, izmed rud pa pirit, tnagnežit in bavksit. Vprašanje kredita in kapitala je danes na Poljskem zelo težavno, zakaj v časih, ko sta se v Evropi razvila kapitalizem in industrija, Poljska še ni bila svobodna, ampak razdeljena med Nemčijo, Avstrijo in Rusijo, in v svetovni vojni je — kakor znano — ravno Poljska največ trpela. Preko njenega ozemlja so se valile nepregledne armade premaganih in zmagovalcev. Od svojega narodnega Premoženja, ki se je 1. 1914. cenilo Ha 80 milijard zlatih frankov, je Poljska vsled vojne in njenih posledic Izgubila najmanj 10 milijard. Uničenih je bilo v vojni dva milijona hiš. Vkljub vsem grozotam, ki jih je prinesla vojna, je Poljska po vojni naglo napredovala na vseh gospodarskih področjih. V gospodarski politiki je Poljska oprezna in ne jemlje kratkoročnih kreditov. To je tudi vzrok, da se na Poljskem d;mes ne občuti vsa strahota današnje ekonomske krize, kakor v dru-£ili državah. Kapital, ki prihaja na Polj sko. je zelo dra°\ Poljske gospodarske Politike načelo je. da se čim več izvaja skozi njene pomorske luke. Proračun poljske države je uravnotežen. Letos je bil znižan za 400 milijonov zlotih. Z znižanjem plač sc je pocenilo hidi življenje, zlasti kruh in meso. Politika poljske Narodne banke je zelo oprezna, banka ima 50% kritja v zlatu.
Gospodarski odnosa'i mod Jmrosla-vi<o in Poljsko bi lahko bili bol>ši. L. 1928. je bila v uvozu Jugoslavije zastopana z 2:7% <212 milijonov Din), lotos pa v prvih -devetih mesecih z 1-25 odstotki (47 mil!ionov Din). Izvoz Jugoslavije na Poljsko je leta 1930. znašal 49 milijonov zlotih, a že samo v pr-yi polovici 1. 1°31. je znašal 42 milijonov zlotih. Jugoslavija izvaža na Polivko največ tolrlk, vino, rude in sad Poliska pa izvaža v Jugoslavijo industrijske proizvode, poljedeljske Stroje in nekaj tekstilnega blaga.
Eden izmed glavnih vzrokov slabih ekonomskih zvez med obema državama jc — tako misli dr. Lubačevski — tasdsebo^o nepn^nanle. ker gospodar ski krogi i ene I druge države ne podajo dovoljno tržišč druge države, 'uinovlh potreb in uzanc. Seveda je Znatna zapreka tudi to. da ležiio med |!henia državama še druge države in so prevozne zveze težavnejše. Moč Jja ovira ie tudi dejstvo, da so tarife ir? ^"'^'ovenskih železnicah visoke
, c]a je financiranje izvoza slabo orga-nkiranc.
Priprave za zasedanje skupiiine
DELO GLAVNEGA VOLILNEGA ODBORA GRE H KONCU. - DELA ZA DRAVSKO BANOVINO KONČANA. — ZASEDANJE ZAČASNO V BIVŠEM GLEDALIŠČU. — VEKOSLAV SPINČlC BO OTVORIL SKUPŠČINO. — PO VERIFIKACIJI BODO SEJE ODGODENE DO VOLITEV
SENATA.
BEOGRAD, 24. nov. Glavni volilni odbor je imel včeraj plenarno sejo. Načelniki pododborov so podali poročila o verifikaciji volilnih rezultatov iz posameznih srezov. Danes glavni volilni odbor nadaljuje delo s pregledovanjem volilnih spisov iz preostalih srezov, da ugotovi, katere poslance je smatrati za izvoljene in da izda izvoljenim poslancem polnomočja.
V nekaj dneh bo delo zaključeno.
Danes so specijalni organi glavnega volilnega odbora posetili predsednika ylade in nosilca državne liste gosp. Živkoviča ter mu sporočili, kateri man dati so že verificirani. Tudi so posetili nato ministra za zgradbe dr. Kramerja ter mu snoročili, da je njegov mandat za Ljubljano verificiran in da mu bo izdano polnomočje. Obvestili so ga obenem, da je glavni volilni odbor že končal delo s pregledovanjem rezulta-
tov za dravsko banovino in da bodo vsem izvoljenim poslancem izdana polnomočja preko sreskih načelnikov.
Adaptacijska dela v bivšem gledališču na Vračarju, kjer bo začasno zasedala nova Narodna skupščina, se dokončujejo 2e prihodnji teden se vselijo tja administrativni uradniki, stenografi in drugi. Do sestanka skupščine 7. dec. bo že vse gotovo.
Verjetno je, da bo Narodno skupščino otvori! najstarejši poslanec po letih Vekoslav Spinčlč iz Sušaka. Parlament se bo bavil najprej samp z verifikacijo mandatov, nato pa bodo seje odgodene do volitev senata, ki bodo v prvi polovici meseca januarja. Šele po volitvah senata bo Narodna skupščina skupno s senatsko zbornico otvor-jena kot Narodno predstavništvo in bo pričela z rednim zakonodajnim delom.
Nov proces proti teroristom iz Zagreba
BEOGRAD, 24. nov. Včeraj je pred državnim sodiščem za zaščito države pričela razprava proti dr. Dragotinu Tothu, doma iz Starega Petrovega Sela, ter 11 njegovim sokrivcem (med njimi je tudi 371etna šivilja Ivanka Železnikar. rodom iz Ljubljane), ki so obtoženi. da so hoteli s terorizmom in atentati na razne osebe in objekte spremeniti politični položaj v državi. Bili so v zvezah z raznimi hrvatskimi emigranti, zlasti z Gustavom Perce-cem in so spravljali v notranjost države peklenske stroje in drug materi-jal za atentate. Razprava bo razkrila zopet marsikakc podatke o akciji izdatkih elementov v tujini proti naši državi.
V Moskvi so nervozni
MOSKVA, 24. nov. Tu so v skrbeh, da bo Sovjetska uni a zapletena v dogodke na Daljnem vzhodu. »izvestija« pravijo med drugim, da se japonski vojaški krogi bore malo brigajo za volio svo e vlade in za pogajanja japonskih diplomatov. List apelira na Japan, naj presoja svoje interese s širših vidikov.
Madžarska ukinila poslaništva.
BUDIMPEŠTA. 24. nov. Ministrski svet je, kakor javlja ->Magyar Ors-zag'<. sklenil nadaljne redukcije v izdatkih posameznih ministrstev. Madžarska poslaništva v Stockholmu. Bernu, Madridu in Bruslju bodo s 1. jan. opuščena.
Ustava pravoslavne cerkve stopila v veljavo.
BEOGRAD, 24. nov. »Službene Novi-ne« objavljajo, da je ustava srbske pravoslavne cerkve z današnjim dnem stopila v veljavo.
Naš novi poslanik na Dunaju.
BEOGRAD, 24. nov. Ker je bil dosedanji naš dunajski poslanik dr. Grga Angjelinovič pri volitvah 8. nov. izvoljen poslancem* je podal ostavko na poslaiiiško mesto. Za njegovega nasled nika je imenovan dosedanji minister za socijalno politiko dr. Marko Ko-strenčič.
Odkritje spomenika maršalu Joffru.
PARIZ, 24. nov. Včeraj je bil na svečan način odkrit spomenik maršalu Joffru v Rives Altes v južni Franciji. Svečanosti se je udeležila nebrojna masa ljudstva, predstavniki vlade in dinlomati vseh zavezniških in prijateljskih držav, med njimi tudi vojni ataše Jugoslavije.
Preiskava o plačilni zmožnosti
Nemčije.	,
CURIH, 24. nov. Podpredsednik mednarodne rcparacijske banke v Baslu. Fraser, je sklical posebni odbor za proučavanje plačilne zmotnosti Nemčije, za 7. dec. v Basel, ker so vse prizadete države prijavile svoje delegate. V odboru bodo: dr. Melchior za Nemčijo. Rist za Francijo, sir Valter Layton za Anglijo. Francqui za Belgijo, Beneduce za Italiio in Valter Stc-ward za Zedinjene države. Računajo, da bo odbor zasedal dva tedna.
Obsodba zloglasnega vlomilca.
Zloglasni vlomilec in poklicni tat, Ivan Magerl, ki ima na vesti nešteto vlomov in drznih tatvin, je bil včeraj obsojen pred tukajšnjim sodiščem na 8 let robije, petletni pridržek in trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Slaba mati.
Včeraj smo pod tem naslovom objavili policijsko vest, da je policija v nedeljo ponoči aretirala nekega pijanega kletnega J. S. iz Studencev, ki pa po lastni izpovedi že dve leti ne obiskuje šole. Po informacijah, ki nam pa je dal g. upravitelj deške osnovne Sole v Studencih, je S. rojen v Radvanju, pristojen pa v Maribor. Njegova mati res stanuje že nad leto dni- v Studencih, a deček je abnormalen' ter je kot tak obiskoval še lani pomožno šolo v Mariboru, v počitnicah pa se ie preselil k babici v Jarenino in stalno biva tam. Mati ga je sedaj zopet odvedla v Jarenino. Njegov očim in mati pa sta oba brezposelna.
Beračenje šoloobveznih otrok se je razpaslo v zadmjem času po mestu. Otroci beračijo od hiše do hiše, pa tudi •na ulici nadlegujejo občinstvo, ki' se naproša, naj tem otrokom ne poklanja nobenih milodarov in naj jih prijavi prvemu stražniku.
Uboj v Razvanju pred sodniki.
Radi uboja, dne 2. oktobra t. 1. se .c zagovarjal včeraj pred malim senatom ključavničar Marko Barak, ki je zabodel 2. okt. letos ob priliki fantovskega pretepa pri kožuhanju z nožem Srečka Pukla. Senat ga je spoznal krivim in 'e bil obsojen na tri leta robije in petletno izgubo častnih pravic.
Prizivna razprava v zadevi mariborskih mesarjev.
Danes se vrši pred tukajšnjim senatom petorice razprava v zadevi priziva mariborskih mesarjev, ki ob zaključku lista še traja. Razpravo vodi višji sodni svetnik dr. Lešnik, votanti so višji sodni svetnik Lenart ter okrožna sodnika dr. Čemer in Kolšek. Državno tožilstvo zastopa namestnik državnega tožilca dr. Dev. Mesarje zagovarja o dr. Faiminger, dr. Hojnik, dr. Stajnko, dr. Reismau in dr. Leskovar.
Poslednja predstava »Konca poti«, pretresljive angleške vojne drame, ki je med letošnjimi dramskimi predstavami dosegla največji uspeh, bo v četrtek, 26. t. m. Opozarjamo na to poslednjo priložnost. Ab. D.
V svrho izboljšanja trgovskih zvez med Jugoslavijo in Poljsko se bodo v Zagrebu in Beogradu ustanovili polj-sko-iugosiovenskl gospodarski odbori,
ki bodo med svojimi interesenti predvsem izvedli ankete. Poleg odbora se bo ustanovil povsod tudi kolegij, v katerem bo za vsako gospodarsko pano go poseben strokovnjak. Odbor v Zagrebu bo imel za svoj delokrog zapad-ni, onj v Beogradu pa vzhodni del države. Vprašanje kreditov se morda
ne bo dalo tako kmalu rešiti, pač pa se bo verjetno čimprej rešilo vprašanje prevoznih olajšav.
Koncem svojih Izjav je dr. Lubačevski naglasil, da se tudi politični odno* šal! med obema državama stalno izboljšujejo. V doglednem času bo jugo-slovcnski minister za zunanje zadeve posetll Varšavo, poljski zunanji minister pa bo vrnil poset prihodnjo spomlad.
»Nautilus« je potopljen.
Na globokem morju v višini Bergena so potopili Wilkinsovo podmornico »Nau-tihis«, ker Je doslužila svojemu namenu. Nautilus je bij prvi, ki je skuša*! popelja* ti ljudi pod vodo na severni tečaj. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo ne-broj manjših ladij. Na posebni lad i je bil tudi navzoč ameriški konzul v Bergenu. profesor Sverdrup, elan Wilkinso-ve ekspedicije. Kmalu popoldne so sneli z jambora ameriško zastavo in odprli vhode. Podmornica se je kmalu nagnila in potonila.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem.Okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice siguirno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se Izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah,, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vračalo se iz tuiine...
LAČNI IN BREZ PARE DENARJA. — GROZNO TRPLJENJE LJENCEV V ARGENTINI. — BREZPO SELNOST IN GLAD. -
PO DOMOVINI.
NAŠIH IZSE-HREPENENJE
Maribor, 24. novembra.
Včeraj popoldne je z dunajskim brzo-vlakom zopet prispel večji transport naših izseljencev iz Argentine, ki so povečini pred 6 leti zapustili domovino in šži preko luže za bol šim kruhom in zaslužkom. Med njimi je največ Dalmatincev. Imeli so to srečo, da so se pred mesecem vkrcali v Buenos Airesu na holandski parnik »Flandrio« in dopotovali preko Amsterdama in Dunaja v Maribor. Po-r tuje o na državne stroške in hvalijo Boga, da so zopet na domačih tleh in da jim je naš konzu’at preskrbel vožnjo v domovino. O svojem živ'jenju in o življen u drugih, ki so še tam ostali, prinašajo skra:no žalostne vesti in slikajo Argentino kot kraj krvavega trpi enja za naše ljudi. Razmere, v katerih živijo, niso podobne živi enju človeka. Naši izseljenci so brez pravic, nekateri umirajo od gladu in s hrepenenjem pričaku e o dneva, da bi se mogli vrniti v domovino. Kakor pripovedujejo,- so morali nekateri izmed povratnikov prepotovati peš daijave 200 do 300 km, da so prišli do našega konzulata, ker n so imeli toliko denarja, da bi si plačali vožnjo na železnici. Drugi pa, ki jih :e zanesla usoda v še bol oddaljene kraje, so ji izročeni na milost in nemilost in imajo malo upanja, da bi se še kedaj vrnili.
O brezposelnosti v Argentini pripoveduje o, da se e jela živo občutiti že v začetku lanskega leta. Potem je stopnjema naraščala in dosegla svoj višek letošnje poletje. Najhujše so bili vedno prizadeti
naši ludje in pa Poljaki, ki so jih ob priliki vsake redukcije pometali prve na cesto. Prijeti so morali za naj slabša dela in so bili veseli, če so delo sploh kje dobili. V letošnjem letu so se razmere tako poslabšale, da so postale naravnost obupne. Naši ljudje trpijo, Pol aki pa, ki so občutljivejši, gredo mnogi prostovoljno v smrt, ker so obupali nad tem, da bi še kedaj videli svoje domače in domovino. O kaki podpori pa ni govora. Emigrantski zakon je ne predvideva in e ne pozna. Doseljenci dob:jo le tri dni brezplačno hrano in stanovanje, nakar jih odpustijo. Tako so prepuščeni svoji usodi. Za izseljence drugih narodov e v tem po-giedu bolje poskrbljeno. Ital jani, pa tudi Nemci imao svoje organizacije in kolonije, n im se godi nekoliko boljše. Naši ljudje so brez pravic. Povečini so tudi vsepovsod nastavljeni Italijani ali Nemci, ki sprejemao delavce, tako, da so naši ljudje prišli vedno zadn i na vrsto.
Kakor pripovedujejo, življenje v Argen trndji ni drago. Hudo je samo za denar in za zaslužek. Letošnja letina e bogato ob rodila in je vsega v izobilju. Nekateri far merji so ce’o pustili segniti na polju vse pridelke, ker jih ne more o vnovčiti. Domačini sami še ne pričakuje o tako kmalu izboljšanja razmer.
Vsi, ki so se vrnili, so srečni in zadovoljni, da so zopet doma. Ta in oni z vnemo pripoveduje, kako se bo opriiel dela na svoem koščku zemlje. Mati domovina pa ih bo sprejela, in dala vsakemu, če tudi mal košček kruha.
Mariborski	in
25 let smrti Simona Gregorčiča,
goriškega slavčka, je poteklo včeraj 24. tm. Gregorčič je nedvomno najpopularnejši pesnik slovenskega naroda, in neštete. so n egove pesmice, ki jih prepevajo tako priprosti pastir in pastirica kakor mnogi umetni pevski zbori. Njegova »Soči« nam še danes enako mogočno kot nekoč zveni proroško...
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, 27. novembra bo namesto predavanja prof. Teplyja — ki je zadržan — o racionalizaciji dela drugo velepomembno predavanje o razvoju jugoslovanske trgovske In vojne mornarice. Predava kapetan Rudolf Črnič iz Zagreba. Mnogo skioptičnih slik.
Tajništvo zadruge »Pohorska železnica«, opozarja svoje člane, da se bo spomladi 1932 končnovel avno začelo z gradno železnice, ter se naj vplačajo deleži po doposlanih položnicah, ali pa direktno na naš konto pri Mestni hranilnici v Mariboru. Izven tega bo inkasni oddelek pri Trgovskem gremiju inkasirail deleže.
NOVINARSKI KONCERT v proslavo ujedinTenJa I. DECEMBRA OB 20. v Narodnem gledališču.
Poroke.
V zadnjem času so se v Mariboru poročili Alojzij Dietinger, čevljar, in Marija Dietinger; Janko Štrak, čevftar, in Frančiška Lemut; Alojzij Benko, čevljar, in Barbara Vičko; Otmar Boschak, krojač, in Marija Vidic, ter Franc Waldlmber, posestnik, in Ema Huber.
Znižanje cen cepljenim trtam.
fz Peker pri Mariboru smo prejeli; Upoštevajoč splošno gospodarsko krizo, ki je prav občutno prizadela zlasti vinogradnike, e kr. banska uprava v Ljubljani odobrila znižanje cen cepljenim trtam. Opozarjamo na tozadevni razglas banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah.
Sveži grobovi.
Včeraj je umrl po daljši bolezni 27-Ietni trgovski sotrudnik Maks Beigott. Pogreb bo jutri ob četrt m 16. iz mrtvašnice na Pobrež u. — V sp'ošnl bolnišnici je preminrla 761etna prodajalka Elizabeta Glušič. Blag jima spomin!
Onemoglost.
Na kralja Petra trgu se je danes predpoldne zgrudi! radi oslabelosti 74!etni Anton Lorber. Reši'ni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico
»Večer Narodne Odbrane«
na dan državnega praznika, dne 1. decembra t. 1. v dvorani »Union« bo velika manifestacija državne in nacijonalne misli.
Iz občinskega sveta.
Vest o izstopu g. občinskega svetnika dr. Viktor a Kaca po informacijah, ki smo ih dobili z merodajne strani, ni točna, ker je g. dr. Kac svojo prvotno namero, da iz zdravstvenih razlogov od'oži občinski mandat, opustil.
»Mi smo sirotinie Bosanci« in nismo cigani, je tožila na polici i šesto-rica Bosancev, ki so prišli peš iz Mute, kjer so delali. Prenočiti so hoteli v neki shrambi vo ašnice kralja Petra, pa jih je zo-ačila patrulja, še predno so legli kpo-
Lu,‘ in jih e prignala na policijo. Ker so poštenjaki, jih je po'icija izpustila.
Najdeno moško kolo.
Ob brodu pri Dravi je naše! dijak Albin Faletič moško kolo, še dosti dobro o-hraneno. Izročil ga je mestni policiji.
Iz izložbenega okna trgovine Grobelšek na Aleksandrovi cesti, ki je bilo le z žebl em pritrjeno, je odnesel sladkosnednež poln krožnik čokolade.
Zaključek slave domačega polka
Pri zakuski, ki jo je povodom včerajšnje slave priredil 45. pešpolk na čast gostom po izvršnih oficijelnih ceremonijah, je kot prvi čestital slavo pomožni škof dr. Tomažič, Prota Trbojevič je nazdravil gen&ralu Maistru kot osvoboditelju Maribora. Pri večerni proslavi .e komandant polka polkovnik Lulič predvsem napil Nj. Vel. kralju. V imenu upravnih oblasti je čestital slavo banski svetnik dr. Poljanec. Za mariborsko mestno občino pa je govoril! podžupan dr. Lipold, ki je podčrtal zgodovinski pomen dogodkov 1. nov. 1918, ko je ge-nral Maister prevzel v Mariboru komando mesta v svoje roke, ter dogodkov, ki so se odigrali v noči od 22. na 23. nov. 1918, ko je bila razorožena meščanska ; garda. Z razorožitvo te garde je prišla vsa oblast v mestu v roke generala Maistra in njegovih vojakov. Ta dogodek, ki je odločil stvarno o pripadnosti Maribora Jugoslaviji, se po odredbi Nj. Vel. kralja slavi vsako leto s krstno , slavo našega domačega 45. pešpolka, ki j mu je bil položen temelj s prvimi če-I tanii generala Maistra v Mariboru. Pov-daril je, da je 45. pešpolk mariborski polk in da ves Maribor čestita svojemu domačemu polku prav prisrčno njegovo slavo. Govorili so še predsednik društva • rez. častnikov Perhavec, za sreski odbor Narodne Odbrane prof. Kenda in drugi.
, Potek krstne slave je bil dostojna mani-j festacija složnosti Mariborčanov in našega domačega polka.
Glavna vodovodna cev je počila
Del mesta brez vode. — Popravila se vrše naglo.
Že tekom včerajšnjega dne je nadzorstveno osobje mestnega vodovoda opazilo, da primanjkuje vode v mestnem rezervoarju. Skoro celo noč je iskalo napako na vodovodnem omrežju in je sumilo, da je počila cev kje v predmestju. Danes zjutraj ob pol štirih pa je stražnik obvestil vodovodno nadzorstvo, da je počila vodovodna cev pred stolno cerkvijo. Silen pritisk vode je raztrgal teren in voda je v debelem curku vrela iz zemlje. Spodnji del Slomškovega trga do Glavne pošte in Stolna ulica so bile i v zgodnjih jutranjih urah vse pod vodo, ki so jo zbiralniki komaj požirali. Delavci mestnega gradbenega urada so pričeli takoj z delom in se jim je tekom par ur posrečilo omejiti močno vrenje vode. Zaprli so glavno cev, ki vodi iz mestnega vodovoda v mestni rezervoar, katera je počila. Gornji in notranji del mesta pa tudi Krčevina so brez vode. Drugi deli mesta imajo vodo, toda pod manjšim pritiskom. Domnevajo, da je počila cev zaradi tega, ker se je najbrže teren na Slomškovem trgu nekoliko vsedel, na mestu pa, kjer je cev ravno počila, je bila svoj čas neka klet in je bil fun-dament pod cevjo trden in je zato pri-tičnil cev kvišku, da je počila. Tekom dneva bo napaka odstranjena.
SOKOL M®RffiOR - M TIC4
wmm HPPEBiijH
30. V UNIONSKI DVORAN’ X*.
23 milijonov v prosvetne namene zapustil
je 1. 1907 v Beogradu umrli Vlajko Ka-lenič. Ker pa je njegova vdova ime a dosmrtno pravico užitka in ker so si po smrti 1. 1926 skušali priboriti zapuščino njegovi sorodniki, je sodišče šele nedavno končnoveljavno razsodno in je vsa zapuščina seda prešla v upravo zaduž-binskega odbora v ministrstvu prosvete.
Nevaren morilec in vlomilec Dobnik v rokah pravice.
Iz Križevcev na Hrvatskem poročajo, da so tam orožmki prijeli zloglasnega vlomilca Avgusta Dobnika, ki e v družbi dveh svojih tovarišev izvršil nebroj vlomov in tatvin. Sumijo ga tudi dveh umorov. Dobnik je krade in ropal največ onstran meje. Zasleduje ga tudi-tukajšn e državno tožilstvo. Dobnik c pri zasliševanju v Križevcih sam priznal, da je tudi v Mariboru izvršil razne zločine,
Žrtev svo ega poklica
I
Ormož, 23. nov.
Žrtev svojega poklica je postal elektro monter Žiček v Varaždin, da na tamoš-tok visoke napetosti 35.000 voltov.
| Včera', dne 22. XI. sta se odpeljala, kakor običajno, upravnik falskega transformator a v Ormožu, g. Remšnik, in njegov monter Ziček v Varaždin, da na tamoš-njem transformatorju popravita neke ne-dostatke. Popraviti je bila treba iztikalno ročico pri ločilnem iztikalu. Delo je šlo urno od rok in se je bližalo že koncu, ko je g. Remšnik ob 12.32 opazil, da e po-j staja, ki je bila seve pod tokom, prestala , delati. Žižek se je namreč dotaknil voda, , o kater.em je gotovo mislil, da ni pod ta-kom. in automat v Ormožu ie varaždinsko progo izločil. Žižek, ki je bil vzor delavca in poznavalec elektrike, e najbrže pri tem, ko je transformator odklopil, premalo potegnil nož iz Škarij generalnega iztikala. Škairje se moža sicer niso več dotikale — a ko je prijel za navidez mrtvo žico, je nastalo takozvano učinkova-n e konic in končano je bilo mlado, | nadepolno življenje. Na kraj nesreče je takoj prispel zdravnik, kmalu pa tudi falski inženir. Kljub dveurnim poskusom se ponesrečenca ni posrečilo obuditi k živ-I l.enju.
Vrlemu Žižku, ki ga je poznal in ljubil ves Ormož, časten spomin, n egovitežko prizadeti gospej soprogi in vsem ostalim pa naše iskreno sožalje!
Važna konferenca v Beogradu
Pretekli teden se je vršila v Beogradu štiridnevna konferenca tusko-prometnih zvez, »Putnika«, Zveze kopališč, Zdravilišč in Udruženja hotelirjev ter gostilničarskih zvez. Na konferenci so bili delegati iz cele države. Navzoči so bi'i celi čas tudi zastopniki ministrstva ž znic in trgovine ter šef oddelka za tuiizem. Mariborsko okrožje so zastopali gg. dr. Štor, dr. Geržina in Andrej Oset.
Obravnavale so se splošne prilike našega turizma in njegovega izboljšana, kar je mogoče doseči z zimsko, letno im kolektivno propagando. Dalje se je razpravljalo o turističnih organizac"ah in njihovih skupnih odnošajih do predpostavljenih oblasti, ter o mednarodnih turističnih zvezah in naših tujsko-promet-nih zastopstvih v inozemstvu. Zelo veliko se je govorilo o nu nih ukrepih, da se znižajo razne takse in dajatve, ki jih imajo hotelirji in gostilničarji ter, da se čimpreje znižajo najemnine, katere pla-čujeo v tej težki gospodarski krizi hote irji, gostilničarji in kolodvorski restav-raterji. Nujno je tudi potrebno, da se uki-ne'o takse na račune in davek na pre- . nočišča v hotelih in restavracijah ter da se odpravi register na alkoholne pijače.
Govorilo se je tudi o ustanovitvi na* bavljalnih in kreditnih zadrug, gostilničarskih tečajev, hotelskih šol, modernizaciji sedan ih in zidavi novih moderni!) hotelov. Nadalje se je razpravljalo o zboljšanju železnišk h in avtobusnih prog ter o važnosti dobrih asfaltiranih cest in gorskih železnic (Pohorska železnica). Govorilo se je o zbol šanju položaja našega gostilničarstva ter da se naši lepi zdravi kraji, osobito okolica Maribora s košatim Pohorjem smatrajo za klimatske. Po najnovejšem zakonu ima o tujci, ki posečao klimatske kraje, popust na železnicah, da se končno tudi pri nas dvigne tujski promet, kaT bi bilo s tujsko-prometnega in narodno-gospodarskega vidika ze'o potrebno.
Iz Poljčan
Pas.-a steklina se e pojavila v najbližji okolici. Obolelo je za to nevarno boleznijo več psov, ki so ugrizli več ljudi. Na Pragerskem je celo umrl na posledicah pred dnevi neki železničar, ki ni pripisoval ugrizu posebne važnosti. Ko se je zatekel k zdravniku, 'e bilo že prepozno. Da se prepreči nevarnost še morebitnih nadal nih obolenj, je oblast po vsej bližji okolici, tako tudi pri nas uvedla strogi pasji zapor. Vsak pes mora biti doma dobro zavarovan, da ne pride v dotiko t ljudmi, sicer pa se mora pse voditi na vrvici z nagobčnikom. Olajšave se dovolijo !c lovskim psom za časa lova. Vsakega drugega psa pa, ki se najde na prostem m brez nagobčnika, ima konjač pravico na mestu ubiti!
1. december »Jesenska veselica«. -5. december — Miklavževa akademija Velika kavarna.
Internacijonalnl varietč spored v Velik kavarni — restavraciji Danclngu.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 24. novembra ob 20. uri: »Ptičar«. Ab. A.
Sreda, 25. novembra. Zaprto.
Četrtek, 25. novembra ob 20. uri »Konec poti« ab. D. Zadnjič v sezoni.
Iz gledališča. Koncem tega tedna bo nssledn a premijera letošnje sezone. Vprl zorila se bo Gogoljeva »Ženitev«, izvrstna groteskna komedija, polna neodolii-ve komike in nad vse zabavnih situacij-Z mojstrsko roko je tuka Gogolj izklesal tipe, ki so pripomogli, da je Gogoljeva »Ženitev« uspela, kjerkoli so jo vprizorili-Režira H. Tomašič.
Gledališke abonente na bloke opozarjamo, da si blagovolijo nabaviti vstopnice pri dnevni gledališki blagami. To P® zato, ker se lahko pripeti, da pri večer« b agajni ne dobe zaželjenih mest, drugi5 se pa s tem tudi razbremenju e večeri« i blagajna, ki je ob velikem zanimanju
V M n r! b 'r> r n cine 24. XT. T911.
Stran 9.
Midi volkovi v sibirski stepi
MALE HIŠICE OB CESTI KOT ZAVETIŠČA ZA POTNIKE.
Kakor ima vroča Afrika svoje puščave, pravtako jih ima tudi Sibirija, samo da brije v teh mrzel veter, ki reže v o-braz in cesto zamete cele družine v straš nih snežnih vrtincih. Kadar pa se usmilita človeka nebo in vreme, takrat pa nastopi neizprosen sovražnik, ceia krdela lačnih .n grabežljivih volkov.
Cim hu ša je zima, tem težje najdejo volkovi hrano. Podnevi leže navadno v svojih brlogih, ker se izogibljejo svetlobe kakor netopirji in sove. Ponoči pa blo dejo po gladkih :n zmrzlih stepah, s povešenimi gobci vohajo po zraku, z bliskajočimi se očmi išče o žrtev svoje krvi-željnosti. Njihovo togotno zavijanje odmeva da eč po stepah. Gorje onemu, ki ih sreča! človek se reši le tedaj če ne 'zgubi poguma in prisotnosti duha.
V dolgih skokih se približujejo volkovi sanem. Konji v smrtnem strahu beže na vso moč, a volkovi so skok za skokom tliž:e. Mogoče manjka le še nekaj minut do končne katastrofe. Ali pregananci pogumno čakajo, da se odprte žrela vo’kov skoraj dotikajo sani. Tedaj pobijejo bodisi s streli ali sekirami, najpogumnejšega izmed lačnega krdela. Ostali volkovi Prenehajo z vrtoglavo gon o, se obrnejo in se vržejo na ubitega tovariša ter si renčeč in grozeč razdele njegove ostanke. Ljudje nadaljuje o v tem pripravnem trenutku svoj beg in razdalja med njimi in volkovi se veča.
Ker so volkovi v teh stepah prava šiba božja, so postavljena na glavnih sibirskih cestah v večjih razdaljah zaveti-
slm onih dvajset tolarjev, ki ste mi obljubili.
Jih!
šča v obliki malih hišic. Ni jih mnogo, ali rešile so že marsikatero življenje.
Popotniki, ki so jih iznenadili volkovi, dobro vedo, da ni še konec zalezovanja. K. delo celo narašča in se podi nazadnje za sanmi tudi po več sto lačnih voikov. V takem primeru hočejo pridobiti potniki čas tako, da pobijejo in ranijo čim več volkov in hite naprej, dokler ne opazijo zavetišča. Pregraja iz močnih kolov se za sanmi zapre in izven nevarnosti so. Volkovi, ki so tačas pridirjali, opazijo, da so prevarami in zato drzno oblegajo zavetišče. Na vsak način skušajo prodreti skozi katerokoli odprtino v ograji, po vidijo, da tudi to ne gre, začnejo s pogledi meriti višino. Najpredrznejši sku-šao preskočiti visoko ograjo, se zaletavajo, a ograja je previsoka — popadajo nazaj med krikom in vikom pobesnelih zveri, ki spremljajo v onemogli :ezi te poizkuse z zategnjefltnf tulenjem. Tako čakajo, da bi oblanci zapustili zavetišče, ker njihov živalski nagon ni tako razvit, da bi razumeli, da čakajo zastonj. Toda lačni volkovi se ne utrudijo in veno mer iščejo odprtine v ograji. Ob zori pri-kipi razburjenje volkov do vrhunca. Zaletavajo se v ogra u in skušajo pregriziti kole s svojimi ostrimi zobmi. To njihovo početje spremlja grozno tulenje, ki pretresa mozeg; Čim se začne daniti, se šte vilo volkov bolj in bolj krči. Resno in kruto napadanje ponehava. Poparjene, z gobcem po tfleh, se umikajo zveri na vse strani po pusti poljani. Dan, porajajoča se svetloba, to je prineslo popotnikom rešitev.
— Strašna noč je bila včeraj, je pri-povedal Lessing prijateljem. Vse je dobil samo eden.
— Zakaj pa igrate za visoke zneske, je odvrnil prijatelj, igrajte vendar za čast!
V začetku smo igrali za čast, ie rekel Lessng, potem pa smo morali zvišati položek na dva tolarja, ker se nam je zdel prenizek.
*
Nekoč je sedel Lessing v prijateljski družbi, ki se je razgovarjala o modrosti in neumnosti. Nekdo je navedel za primer dijaka, ki se ni mogel učiti, pa je postal nenadoma bogataš. Vsi so se čudili, kajti dijak :e bil znan po neumnosti. Samo Lessing se ni čudil in je rekel:
— Po mojem mnenju lahko obogati tudi bedak.
— Kako? so se čudili.
— Zakaj pa ne, je odvrnil Lessing, če je dovolj bedast.
Od Sole do Jadrana
60 avangvardistov s Krka je posetilo nedavno Rim. Ko so se odpeljali z vlakom z Reke v Italijo, so vzklikali nekateri proti Jugoslaviji. Ko so se vrnili, so morali pokazati varnostnim organom, koiiko so prinesli s seboj Ducejevih s.ik in spominov na Rim. Oni, ki so žalili -Jugoslavijo na Reki, pridejo pred sodišče. Kar fašistični tisk z ogorčenjem naznanja.
*
V Dutovljah na Krasu so ustanovili te dni ženski fašii, ki šteje že 36 članic. Tajnica je gospodična Marija Žvabova, Hkratu je bil ustanovljen ženski faš'j tudi v Tomaju. Tanica je gospa Albina Černetova. Fašistični hijerarhi mis!'jo, da bo potom ženske organizacije asimilacija najhitrejše dozorevala.
*
Fašij v Nabrežini je sklenil, da postavi v Mavhimah spominsko ploščo miliČ^rju Bogomiru Biažini, k* je bil, kakor znano, dnč 7. jan. lani ustreljen v Hruševju pri Postojni. Radi tega dogodka ječi v kon finaciji na Liparskem otoku trgovec Ernest Hočevar iz Hruševja, katerega jo prijehi oblast kot po'itičnega osurmic.ic potem, ko ni mogla izslediti morilce' Blažina ima že spominsko ploščo v Mr ; ševju.
*
V Opati i so zaključili te dni tečvj za voditeljice otroških azilov »Italie Redc-n-te«. Gospa Roza Agazzi uvaja v azile novo vzgojno metodo, ki je baje posebno Prik’adna za »drugorodne« otroke. Ko Pride jugoslovenski otrok v italijanski azil, mu pokažeo cel kup igrač. Katero vzame, tisto obdrži. Voditeljica mor: biti otrokom druga mati, ki ljubeznivo skrbi 2a nje z igro in zabavo, da so vedno bo1! ve;,ani na azil. V atmosferi družinskega življenja se bo otrok z lahkoto naučil to-<ko italijanščine, da bo mogel slediti V osnovni šoli brez težave itali'an'1remu Poduku. Tako misli gospa Agazzi, katera bo priredila tečaje za voditeljice azilov Sc v več krajih.
«
Okolica Ilirske Bistrice je v reški pokrajini v kmetijskem pogledu najvažnejša. Tudi mnogo sadja je tam, zlasti češ-Pelj. Lani jih ie bi'o toliko, da niso vedeli kam ž njimi. Ker je žganjekuha pre-^:soko obdavčena, se je sprožila misel, jja bi se zgradila v Ilirski Bistrici sušil-ki bi češplje dobro vnovčevala. S Pomoč o pokrajinske uprave se je priče-* Frad'ti sušilnica. Opozorjena je bila '"'odne kmetijske razmere pri Ilirski
Bistrici neka ita'ijanska agrarna družba, katera je hitro pomagala sušilnico dograditi. Sedaj je že gotovo, da bo ta družba vodila sušilnico in imela od n e koristi, kmetje ji bodo samo prodajali češplje po najnižji ceni. Potovalne kmetijske šole imao nalogo, da pripravijo kjer mogoče, italijanskim kmetovalcem pot do izkoriščanja kmetijstva med Slovenci.
*
V Oslavju v Brdih so otvorili azil »Ita lie Redente« za slovenske otroke. Navzoča je bila društvena predsednica, vojvodinja d’ Aosta. Otroci so se ji poklonili s petjem italijanskih patriotičnih himen. Vojvodinja d’ Aosta se je odpeljala nato po Soški dolini v Bovec in potem v Idrijo. Fašistični tisk poroča, da je ljudstvo povsodi kar drlo na ceste, koder se je peljala vojvodinja in je bil njen avto ves pokrit z rožami. V resnici so fašisti pri vedli šolske otroke na ceste in privabil
poskrbeti za cvetje in rože, ki so bile iziočene vojvodinji.
V dvorani balilskega doma v Renčah je predaval notar dr. Grusovin iz Ajdovščine o pobijanju gospodarske krize s
 , \ . -	.	.	-t	.	w.	.
prol. Simonetti iz Gorice o šoli v fašističnem režimu. V Dornbergu je vprizorila filodramatična družba »Audax« iz Gotice neko veseloigro, kateri je sledil velik ples. Pred par tedni so igrali isti komad v Ajdovščini. Italijanske prireditve imajo služiti utrjevanju fašizma med slovenskim ljudstvom. Zato sili konzul Avenanti ž njimi v vse večie slovenske kraje, kjer še živi spomin na nekdanja koristna s'ovenska predavanja in lepe slovenske vprizoritve velike kulturne vrednosti. V pričakovanju uspehov na deželi pa se je Avenanti že večkrat zmotil.
Anekdote o Lessingu
Lessing je bil, kakor znano, ve'ik prijatelj resnice. Samo enkrat se je zgodilo, da so ga zapeljali v laž. Bilo je pri kvartanju:
— Lessing je bil strasten kvartač — ko je izgubil ves denar. So'gra!ec, ki je pozna! Lessingovo resnicoljubnost, mu je rekel:
— Takoj vam dam deset tolarjev, „ če se na mestu zlažete.
— Jaz nikdar ne govorim resnice, Je odvrnil Lessing, sedaj pa mi dajta pro-
Soholslno
Obrtni naraščaj Sokola - matice v Mariboru
ima svoje redne telovadne ure — za moške ob torkih in petkih od 20. do 22. ure v gimnazijski telovadnici, za ženske v ponedeljkih in četrtkih od 20. do pol 22. ure v Cankarjevi šoli. Moški telovadijo pod vodstvom br. Bošnjaka, krojaškega mojstra, ženske pa pod vodstvom s. Makučeve, učiteljice. Vse obrtnike prosimo, da pošiljajo svoje vajence k oddelkovi te lovadbi.
Predavanja
Sokola Maribor — matica in Maribor I. za novo pristopivše člane se nadaljujejo jutri v sredo ob 20. uri. Predava župni načelnik br. Mačus o uplivu telovadbe na Soveški organizem. Predavanja se zaključijo v soboto 28. nov. 1931 s pre davan em br. dr. Kovačiča o ideji in organizaciji Sokolstva. Za članstvo Sokola Maribor - matica se vrši zaobljuba 1. decembra ob 11. v veliki dvorani Narod nega doma, spojena s proslavo državne ga praznika.
Doktorje so fabricirali
.Dandanašnja kriminalistika je tako pestra in bogata, da bi lahko vzporedno šla 't našo zgodovino in bi bila brez-dvomno zanimivejša, kakor pa katerakoli zgodovina. Te dni je dunajska policija prišla na sled pravi »fabriki« za doktorate in akademske diplome. Ravnatelja te redke tovarne $ta bila 371etni Karl Hutter in dr. Pohorilles, ki sta izdelovala na veliko /doktorske diplome »Universitž Phi'otechnique« v Bruxellesu in »Univer-site Nouvelle« v Parizu. Oba zavoda sta •irivatna in nimata pravice izdajati in deljevati doktorskih diplom. lJri hišni preiskavi pri dr. Pohorillesu I našla policija ogromno korespondenco osebami, ki so za denar kupovale dok-'rske diplome. Dr. Pohorilles in Hutter a imela zveze po ce'em svetu. Sedaj ■a policiji jasno, čemu je Hiitter letošnje leto prepotoval Japonsko in Kitajsko. Zadnje čase pa je vodil vse posle dr. Pohorilles sam. Često je oglaševal po časo pisju, da morejo ddseči maturanti sred-n ih šol pod zelo ugodnimi pogoji doktorske dip'ome. Iz zaplenjene korespondence pa je razvidno, da so dobivali diplome mesarji, peki, čevljarji in sploh ljudje, ki nimajo nobenih sredn:ih šol. Taksa za diplomo je znašala povprečno od 2000 do 2500 šilingov. Od tega zneska sta dobili univerzi po 700 do 1000 šilingov, ostanek pa sta spravila Hutter in dr. Pohori'Ies v svoj žep, kar jima je vrglo lepe tisočake.
Mariborski Zimskošportni podsavez
obvešča vse odbornike, da se seja ne vrši v torek, temveč v sredo, 25. tm. v hotelu Orel.
II. kongres Saveza športnih savezov.
V Zagrebu se je vršil v nedeljo II. kongres SS5 v navzočnosti najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblastev. Kongresu je bil predložen načrt zakona o telesni vzgoji, ki ie izdelan po vzorcu sličnih zakonov v sosednih državah. O-snutek bo najprej predložen savezom v proučitev, nato pa pristojnim mestom v končnoveljavno odločitev. Istota'ko je bi'1 kongresu predložen načrt zakona o šport nih prostorih, po katerem bodo morale občine skrbeti za ureditev primernih prostorov za športno udejstvovanje. — Predsednik kongresa podban g. dr. Hadži e sporočil, da je ministrstvo prosvete po njegovem posredovanju dovolilo udeležbo srednješolcev na tekmovanjih. Zadevne zakonske spremembe bodo izšle v kratkem. Pri volitvah ie bila Izbrana naslednja nova uprava: predsednik dr. Hadži, podpredsedniki: dr. Ivo Pirc, general Kneževič, Veljko Urinič, tajnik Hrvo e Macanovič in dr. Grivičič, blagajnik Jovanovič.
Izredna skupščina Jug. zimskošportnega saveza.
V nedeljo je bil v Ljubljani izredni občni zbor JZSS. Najvažnejši sklepi so bili: V bodoče se bo vršila samo verifikacija tekmovalcev, ki jo bodo izvajali pod-savezi sami. Podsavezi bodo po verifikaciji predlagali originalne prijavnice sa-vezu zaradi kontrole, da ne bi bi! katerikoli tekmovaSec verificiran že za drug podsavez. Dalje so bile sprejete nove določbe glede smuških učiteljev. Po novih določbah se bodo pri nas izdajale diplome za smuške učitelje onim smučarjem, ki bodo s posebnim izpitom dokazali spo sobnost za modernega športnega učitelja v smučanju. Zaradi sanacije finančnega stanja JZSS je skupščina sklenila pobirati davek Din 5.— za vsakega člana zimsko športnih sekcij saveznih klubov. Končno je bilo sklenjeno, da za ternrn državnega smučarskega prvenstva (6. in 7. februarja 1932) ne bo veljala zapora za smučarske prireditve v ostalih banovinah, v katerih se ne bodo vršile državne prvenstvene tekme.
ISSK Maribor : SK Železničar.
V nedeljo dne 29. t. m. se vrši na igrišču ISSK Maribora finalna tekma za po-kail LNP in sicer se srečata ob 14.30 ISSK Maribor in SK Železničar. Sodil bo g. Nemec!
Od kedaj so rebusi?
Lahko bi ,ih postavili v dobo egiptskih Id' opisov ali pa še dalje. Pisava, nazva-na prvotno »in rebus«, ker s stvarmi izražaš svoje misli, sega v dobo prve omike. Rimljani so imeli rebus za navihano razvedrilo. Cicero je pogostoma zapisal svoje ime Marcus Jiilllus, za njim pa narisal grašek, ki se je imenoval pri Latin-cih cicer. Tudi na rimskih denarjih zasl. .'iš zagonetno znakovnico. Vsi pene zoslovcl poznajo novce s podobo impe ratoria Cezarja in z likom slona, ki se mu ie reklo v MavritanHl »?ezar«.
Občni zbor Motokluba Maribor
se je vršil dne 22. novembra 1931 v hotelu »Orel«. Predsednik gosp. Antončič Anton se je uvodoma spominjal v toplih besedah preminulih 5’anov gg. Robausa Karla, Kenda Staneta in KUharja Otona, Navzoči so v njihovo počaščente vstali in jim vzklikniti trikratni »Slava«. Tajniku gosp. Jurjavčiču je predsednik zahvalo za njegovo vestno in vztrajno celoletno požrtvovalno delo podaril zlat prstan z inicija’kami kluba. Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je sledilo blagajnikovo poročilo. Celokupni denarni promet je znašal v minulem poslovnem letu Din 79.090.30. Klubovo premoženje z inventarjem vred znaša dne 22. novembra t. 1. Din 17.601.72. Klub je letos priredil 2 lova na lisico, 1 ocenjevalno vožnjo, 1 cestno dirko, 1 progovno dirko, 3 izlete v inozemstvo, 1 poletno potovanje in mnogo nedel skih izletov. Od revizorjev predlagani absolutorij sta-remu odboru je bil soglasno sprejet. Sledila je volitev novega odbora: predsednik Antončič Anton, I. podpredsednik Peskan Ivan, II. podpredsednik Fasching Ernest, tajnik Jurjavčič Roderik, blagajnik Maicen Franc. Revizorja Stefančič Drago, Frass Rudolf, Oerhovskv Ivan, DIvak Bogomir, Negele Josip, Brunsko-le Josip, Vodja izletov Jurjavčič Roderik. Športna komisija: pročelnik Ussar Alojz, Jurjavčič Roderik, Frass Rudi, Nonner Martin, Simonič Simon in Čerič Hinko. Tudi sprememba pravil je bila soglasno sprejeta.
Uradna natančnost.
Obmejni uradnik: Kaj imate v teir. [ svežnju?
Potnik: Pol zajca, prosim!
Uradnik: Živega ali mrtvega?
Modrosti o potovanju
(Iz »The Bristol Mail« predelal Joško Sottler).
Potovanje je rezultat raznih činiteljev: denarja, mentalitete, kulture In individualnega okusa človeka. — Povej, kako potuješ — in razodel nam boš, kak si Siovek...
». 1 *
S čim se človek povrne 'n potovanja? Z doživljaji, več ali manj srečno presta-nimi pustolovščinami in izkušnjami. — Doživljaji so ono, kar radi pripovedujemo in često nič manj. In pustolovščine? O, nje neradi zamolčimo. Ono, o čemer pa se ne domislimo govoriti, to so — iz-
Pavle Lutkar
(Pole Poppenspfiier.)
Pripovedka.
Teodor Storm. — Prevedel L. L.
»Da, da, Paulsen, tako je prav!« meje bodrila dobra mojstrica; »le idite, jaz pa medtem pripravim kavo!«
Ko sem stopil iz hiše, me je hudo zazeblo. Na cesti ni bilo žive duše, kakor da.je vse pomrlo. Skoro preteče je zrlo v mesto črno jelovje z brega, ki se je vzpenjal koncem ulice. Okna so bila iz večine zakovana v debelo ledeno skorjo; vsi meščani pač niso imeli pravice do pet sežnjev drv iz občinske šume kakor moja mojstrica. — Hitel sem po ozki ulici proti cerkvi. Tam je ležala pred velikim razpelom na zamrzli zemlji mlada ženska, povešala glavo in sklepala na krilu roke. Molče sem pristopil. Ko je dvignila oči k okrvavljenemu licu Križanega, sem rekel: »Oprostite mi, če Vas motim pri Vaši pobožnosti, ali zdi se mi, da Vam je tukaj vse neanano, da ste tujka v našem mesto?«
Samo pokimala je, ne da bi se genila z mesta.
»Rad bi Vam pomogel,« sem povzel besedo, »le povejte ml, kam bi radi!«
»Nikamor več ne vem,« je rekla potrto in glava ji je spet omahnila na prsi.
»Toda čez kratko uro bo noč; v tem pasjem vremenu ne morete dlje ostati na cesti.«
Cul sem, kako je potihoma rekla: »Ljubi Bog bo pomagal.« »Da, da,« sem vz-
kušnje; preveč smo doplačali, doprinesli prevelike žrtve, preden smo jih stekli... *
Ne potuje vsaik fini potnik v železniškem vozu I. razreda; marsikateri pasa-žir I. razreda pa je res tudi fini človek; zgodi se pa včasih, da vstopi tak pasa-žir v železniški oddelek I. razreda zgolj radi prenapolnjenosti, zlasti dandanašnje, drugod; legitimira ga vozni listek II., še večkrat pa III. razreda...
*
Nekaj o tem, kar more gospod doživeti in odkriti na potovanju.
Če potuje sam: Nova poznanstva ljudi, nova mesta, nove zemlje — z vsemi njihovimi krasotami.
kliknil, »in skoro bi dejal, da me je sam Bog poslal za Vami.«
Kakor da jo je moj glas predramil, je vstala in me pogledala. Potem je prav počasi stopila k meni. Z Iztegnjenim vratom mi je silila v lice in zapičila vame črne oči, kakor bi me hotela predreti.
»Pavle«, je nenadoma kriknila. Kakor vrisk brezmejne radosti se ji je izvila beseda iz prsi. — »Pavle! da, tebe mi pošilja sam ljubi Bog!*
Kod so blodile moie oči! Stala je zopet pred mano, družica mojih otroških let, mala lutkarjeva Lizika! Kajpada, v zalo vitko devico se je razvila, odkar sem jo zadnjič videl.
Ko je žarek prve radosti ugasnil, je zagrnila globoka tuga nekdaj tako veselo lice.
»Odkod pa prihajaš tako sama, Lizika?« sem poizvedoval. »Kaj se ti je pripetilo? Kje pa je oče?«
»V ječi, Pavle.«
»Tako dober človek, pa v ječi? Pojdi z menoj! Služim pri dobri ženi, ki te že do’go pozna; saj sem ji tolikokrat pravil o tebi!«
Kakor nekdaj kot otroka sva se vodila za roko, ko sva se napotila v hišo dobrosrčne mojstrice, ki naju je čakala pri oknu.
»Lizika je!« sem vzkliknil, ko sva stopila na prag sobe, »gospa mojstrica, Liziko sem našel!«
Ženica je skleni'a roke na prsih. »Sveta Mati Božja, Lizika! — torej taka je bila! — No, kako si se pa ti sešla s tistim starim grešnikom?« — je hitela in pokazala s prstom proti kazni'nici — »saj mi
Če potuje z lepo sopotnico, ki ni njegova žena: Nov svet...
Če pa potuje s svojo ženo: Potem — ničesar....
*
Nedvomno: Zanimivo je, mnogo vredno in poučno je, videti široki svet, potovati skozi tuje zemlje in srečati pri tem nebroj ljudi. Čudno pa je, da je marsikomu svota vseh potnih doživljajev in pridobljenih življenskih izkušenj v tem, da smatra, da si je napravil sodbo o sopotniku — po njegovi prtljagi. In ni čudno, če nasede nato tak človek brez rešitve prvemu klativitezu, ki ga sreča v življenju ...
Lahko se je razumeti s človekom, če
je Pavle rekel, da si hči poštenih staršev!«
Prijela je dekle za roko, ga potegnila v sobo in posadila v naslonjač. Jsdva ji je Lizika odgovorila na prva vprašanja, ji je že tiščala k ustom lonček vroče kave.
»Zdaj pa pij,« jo je silila, »in si oddahni; saj so ti ročice premrle od mraza.«
Lizika je morala piti in dve svetli solzi sta ji kanili v lonček; potem šele je smela pripovedovati.
Ni več govorila narečja svoje domovine, kakor v nekdanjih dneh, le rahel nadih tiste govorice ji ;e še ostal. Dasi njeni starši niso več zablodili na obal našega morja, so vendar iz večine potovali po srednjem de'u Nemčije. 2e je minilo nekoliko let, kar so umrli mati. »Ne zapuščaj očeta!« je šepni'a še v zadnjem tremotku svo:emu otroku na uho, »njegovo otročje srce je premehko za ta svet.«
Lizika se je pri teh sponrnih glasno razjokala; niti dotakniti se ni hotela spet polnega lončka, s katerim ji je mislila mojstrica ustaviti solze, in precej časa je minilo, preden je mogla nadaljevati.
Prva skrb po materini smrti ji je bila, da se je nauči'a govoriti ženske vloge lutkovnih glum, ki jih je prej predavala mati. Tedaj so že bili opravljeni pokopni obredi in svete maše za dušo rajne lutka-rice. Oče in hčerka sta zapustila drago gom lo in odpotovala. Glumila sta po stari navadi v vsakem večjem kraju »Iz-gub'jenega sina«, »Sveto Genovefo« in vse druge igre, ki sta jih znala in ki jim ne vem niti imena.
Včeraj sta prispela v veliko vas. Po-užila sta v krčmi skromno kosilce in
smo daleč od njega — da, celo tedaj, če živimo z njim. — če pa potujemo z njim, smo morda prav kmalu razdvojeni. Kajti nx ne more dveh tako hitro in tako temeljito ločiti kot nepretrgana skupnost.
*
Potovanje je včasih nalik sna, iz katerega ni več kot eno prebujenje: vrnitev domov...
*
Na potovanju srečavamo ljudi, ki se nam zde boljši, lepši in zanimivejši kot so; pa ne radi tega, ker hoče vsakdo drugače izgledati in drugačen biti kot je, marveč zato, ker domnevamo mi sami nekaj nenavadnega v njih.
oče Tendler je po obedu na trdi klopi ob mizi .zadremal. Lizika je medtem krmiia konja pred hišo. Dobro zavita v volnene odeje sta se kmalu nato napotila v okrutni mraz.
»Pa nisva prišla daleč,« je pripovedo* vala Lizika; »takoj za vas;o naju je do* tekel birič. Hudoval se je in rotil, da so krčmarja okradli. Izmeknili so mu iz miznice mošnjo z denarjem. V sobi tedaj nikogar ni bilo, le atek da se je pretvarjal pri mizi, kakor bi spal. Zato so okrivili nedolžnega moža tatvine! Oh, mi nimamo ne doma ne pri:ate!ja in ne čarni pomežiknila^ »nikar ne greši!«
»Dete, dete,« je vzkliknila mojstrica in mi pomežiknila, nikar ne greši!«
Jaz pa sem molčal. Saj se Lizika ni kar tako po krivem pritoževala. — Morala sta nazaj v vas, tam jima je župan zaplenil vozilo in vse, kar je bilo na njem. Stari Tendler je moral ob biričevem konju cokljati vso dolgo pot do mesta. Dasi je birič Liziko večkrat zapodil, J jima je vendar oddaleč sledila, ker se je nadejala, da jo bodo pustili pri očetu v ječi, dokler ljubi Bog ne bi stvari razbistril in kako drugače obrnil. A nanjo ni letel sum; po pravici je podil nadzornik nadležnico izpred vrat kaznilnice, ko ni imela prav nobenega prava zahtevati, naj bi jo vzel pod streho.
Lizika tega sicer še vedno . ni mogla pojmiti; meni'a je, da je to vendar huje kakor vse kazni, ki bi kdaj dohitele pravega krivca; toda takoj je pristavila, da negodniku ne bi želela prehude pokore, da se le izkaže nedolžnost dobrega očeta; oh, tega ne bo prebil, gotovo bo umrl od žalosti!
Oddam takoj v najem lokal,
pripraven za krojača ali čevljarja. Lahko se uporabi tudi za prodajalno. Splavarska ul. 8, Vojašniška 10. Mari-bor.___________________________________5443
Na proda)
postelja in obeke, onec za perilo, aparat za prane, doza za mast in trije kovčki. Naslov v upravi »Večernika«.
5449
Naila se j|e damska rokavica,
poizve se pri Hinko Sax.
Učenko
sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ul. 20.	5441
Večje stanovanje 4—5 sob
v pritličju ali v I. nadstropju v Mariboru blizu Glavne pošte ali Glavnega kolodvora iščem. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Veliko stano-vanje«.________________________________5440
Krojaški in ženski šivalni stroj »Singer« ceneno naprodaj, mehanična delavnica Dadieu, Maribor, Vetrinjska ul. 11.
 ________________________________________5445
Več velikih zabojev
proda galanterijska trgovina, Vetrinjska ulica 26.	5418
Božično darilo.
Prvovrsten koncertni glasovir na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. ____________________________________________	5448
Hišo na prometnem prostoru
kupim, če mogoče s trg. lokalom, v predmestju Maribora ali na bližji okolici. Ponudbe poslati pod »December« na upravo lista.	5444
Poceni naprodaj
dobro ohranjena kompletna postelja in divan. Meljska cesta 12. pritličje, desno.	5442
Preprosto prazno sobo
iščem. J. Petrovič, poštno ležeče, Maribor. ________________________________ 5439
Solopetje in glasovir
podučuje pod pogo i kot v Glasbeni Matici privatno M. Radova, absolventka glasbenega konservatorija v Praigi, Gregorčičeva	ul. l/II.	5405
Avto Fiat 514
poceni na prodaj. Strossmajerjeva u! st- 6-	5401
Lepo prazno sobo
oddam. Kosai
ul. 38.
Nova večja plinska peč
ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	5398
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
NABAVLJALNA ZADRUGA USL. DRŽ. ŽEL. MARIBOR.
javlja vsem svojirn članom tužno vest, da je dne 23. novembra t. 1. preminul njen uslužbenec, gospod
/
Maks Beigott
Pogreb se bo vrši! v sredo, dne 25. novembra 1931 ob 3.15 uri iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče.
Vestnemu uslužbencu se naj ohrani trajen spomin!
Upravni odbor in sosvet.
Najlepše M Iklavzevo darilo
JE LEPA KNJIGA
Veliko Izbiro novih nemških knjig poželo znižani ceni nudi knjigarna
Tiskovne zadruge v Mariboru« Aleksandrova c. 13
  ........................—_________________________________________________________    Ne	zamudffe	ugodne	Drillke
K°nZOrCii *J“tra< V Uub,j*ni: Predstavnik izdajatelja In urednik: VEKOSLAV SP1ND! PR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d, p^d^S’
STANKO DETELA v Mariboru.