V Ljubljani, sobota 18. maja 1940 V Napovedi o nadaljnem razvoju bojev na zahodu Odločitev v bitki pri Sedanu bo prišla v nekaj dneh Pariz, 18. maja. m. Pariški radio je zvečer sporočil naslednje: Snoči so močni francoski oddelki prešli v izredno oster protinapad pri Sedanu. V boju sodeluje 13 brigad. V eni uri so francoski oddelki potisnili Nemce za 4 kilometre nazaj. Boji so izredno srditi. Francoski generalni štab je sklenil izvesti protinapad zaradi izredno ugodnega dne Nemcev. Glavni cilj francoskih in britanskih letal, ki so stopila v akcijo pri tem napadu, je bil onemogočiti napredovanje nemških tankov, ki so včeraj napadali zavezniške postojanke. V bojih je sodelovalo 400 francoskih in britanskih letal, ki so neprestano obstreljevala nemške kolone. Letala so dalje skušala odrezati nemške motorizirane kolone od ozadja, kajti Nemci so zasedli več dobrih francoskih postojank. Navzlic temu, da je položaj zelo resen, pa prevladuje v francoskem generalnem štabu optimizem. Bojišče se je razširilo in to je ugodno za zaveznike, ker bodo odslej lahko napadali sovražnika na obeh krilih. Odločitev pri Sedanu bo padla v nekaj dneh. Izid boja pri Sedanu bo imel odločilen vpliv na splošni razvoj fronte na reki Meusi. Francoski generalni štab pravi, da so Nemci izgubili že 1120 letal. Poudarjajo pa zraven, da je to majhen odstotek velike zaloge letal, ki jo imajo Nemci. Washington, 18. maja. m. Ameriški vojaški do- pisniki poročajo iz Francije svojim lisfom, da nastopajo nemške motorizirane kolone v velikem številu in pravijo, da je Nemčija vrgla v borbo sedem celotnih motoriziranih divizij in 3500 tankov. Po presoji ameriških časnikarjev porabi vsaka motorizirana divizija dnevno po 2600 ton bencina. Prav tako porabi tudi 7000 letal, ki so jih Nemci poslali v boj, ogromne količine goriva. Ameriški vojaški dopisniki mislijo, da tako draga vojna ne more dolgo trajati. Naloga zaveznikov po njihovem mnenju je, da zvabijo Nemce v to, da bi izvedli čim več skupinskih napadov svojih motoriziranih divizij, da sc ti napadi ne bi mogli pozneje ponoviti. Nemška poročila o zasedbi Bruslja in prebitju francoskih postojank vzdolž belgijske meje Berlin, 17. maja. DNB. Nemške čete so po hudih in težkih bojih prebile postojanke ob reki Dyle severno od Louvaine in so zavzele Malines. Pri velikem napadu je včeraj padel Louvain. Po zlomu britansko-francoskih postojank južno od Louvaine so nemške čete snoči vkorakale v Bruselj. Severno od Anversa nemške čete napredujejo in so se približale s severnega bojišča utrdbam. Iz nemškega glavnega stana je bilo izdano poročilo, da je nemška vojska prebila francoske obrambne postojanke med Anversom in Namurom ob reki Dyle. Med Maubegeom (ki leži sredi belgijsko-francoske meje) in med Carignanom (ki leži na belgijsko-francoski meji južnovzhodno od Sedana) so nemške čete prebile francoske postojanke ▼ širini 100 km. Francoske oklopne enote, ki so se pri Dynantu v južni Belgiji uprle nemškemu napredovanju, so bile odbite. Na tem delu fronte je bilo ujetih 12.000 francoskih vojakov in dva generala. Nemška letala so v glavnem bombardirala zaledje v Franciji in Belgiji, zlasti ceste in železnice ter razbijala zbiranje nasprotnih re- zerv. Nasprotnih letal je bilo zbitih 59, nemških letal pogrešajo 30. Berlin, 18. maja. o. Nemški vojaški strokovnjaki razlagajo vojni položaj in prihajajo do naslednjih zaključkov: 1. Luksemburg so nemške oborožene sile zasedle v enem dnevu. 2. Holandija je bila navzlic žilavemu odporu prisiljena v petih dneh k udaji. 3. Belgijske obmejne utrdbe so bile zavzete v petih dneh ter je s tem bil omogočen predor na glavnem belgijsko-francoskem bojišču na Dylu. 4. V Franciji je konec tedna bilo prebito nadaljevanje francoske Maginotijeve črte na močno utrjeni Meusi. Sovražnik se umika ter ga naše čete preganjajo. 5. Naše letalske sile so uničile veliko število sovražnih letal ter nasprotnikovih letališč. Nemške letalske sile so poškodovale razen tega sovražnikove prometne zveze ter razpršile konvoje in zbiranja čet. Vojna je prenešena neposredno pred vrata Anglije. Sovražne pomorske sile, posebno angleške, so pretrpele istotako težke udarce. Zavezniške vesti o hudih bojih in protinapadih na vseh bojiščih Angleški umik izpred Bruslja Pariz, 17. maja. Havas: Vrhovni poveljnik francoske kopenske vojske general Gamelin je poslal včeraj francoskim četam na bojišču naslednjo zapoved: Usoda naše domovine, naših zaveznikov in vsega sveta zavisi od bojev, ki se sedaj bijejo. Angleški, belgijski in poljski vojaki ter tuji prostovoljci, ki se bore na naši strani, britansko in naše letalstvo stori vse, da bi ustavilo sovražnika. Oddelki, ki ne morejo naprej, naj rajš ipoginejo, kakor pa da bi zapustili tla, ki so jim v obrambo poverjena. Kakor zmerom v usodnih dneh naše zgodovine, naj bo tudi danes dnevna zapoved sledeča: Zmagati ali umreti. Zmagati moramo! London, 18. maja. Reuter: Uradno poročajo: V noči med 16. in 17. t. m. se je pokazala potreba, da se angleške čete umaknejo na nove položaje zahodno od Bruslja. Ta sklep je bil izveden v redu ter ni mogoče govoriti o prodoru sovražnika. London, 18. maja. o. Velika bitka teče na belgijsko-francoskem bojišču. Angleška in francoska uradna poročila poročajo, da so ustavili nemške čete na vseh bojiščih, medtem ko nemška poročila poročajo- da so nemške čete vdrle že v predmestja Bruselja. Posebno hudi boji pa so ob reki Sambre in pri Sedanu, kjer nemške čete z vso silo napadajo francoske postojanke, ki so bile v zadnjih 24 urah močno ojačene. Francoska poročila trdijo, da nemškim četam ni uspelo prebiti teh postojank. Tudi pri Sedanu so Nemci poskušali brez uspeha s svojimi napadi. Zavezniško letalstvo je neprestano na delu in razbija ceste in zbiranje nemških čet. Južnovzhodno od Charleroija je bitka v velikem obsegu. Nemci delujejo z najnovejšimi težkimi tanki, kakršnih niso uporabljali na Poljskem. Računajo, da so Nemci postavili tu dve do tri motorizirane divizije in šteje vsaka divizija okoli 400 tankov. Podrobnosti o poteku te bitke ni. Puriz, 18. maja. Havas. Včerajšnji nemški napadi niso bili tako srditi kot minulih sedem dni. Samo eden od treh napadov, ki so jih izvršile včeraj dopoldne nemške čete, je bil močan. Oba ostala napada nista napravila globokih prodoorv, dasi so bili tudi ob teh dveh napadih ostri boji. V Parizu razpolagajo s točnimi izidi bojev. Trdijo, da je bil Prepovedana so vsa javna zborovanja Belgrad, 18. maja. Na podlagi §§ od 66 do 69 zakona o notranji upravi izdajam ukaz o začasni prepovedi zborovanj in skupščin. 1. Prepiovedana so do nadaljnjega ukaza zborovanja, manifestacije, javni sprevodi in skupščine, ki nimajo verskega značaja. Ta prepoved se ne nanaša na gledališke in kinematografske predstave, koncerte in plese ter slične zabavne prireditve. 2. Osebe, ki se udeležujejo prireditev, ki so označene v prv itočki tega ukaza, bodo kaznovane s kaznijo od 10 do 15t)0 din, v primeru neplačila denarne kazni v določenem roku, pa bodo kaznovane z zaporom od 1 do 30 dni. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko je obiavliena v »Službenih novinah«. Notranji minister Stanoje Mihaldžič. edini veliki napad izveden na dnu »žepa« severno-zahodno od Rethela. Nemci so vrgli v boj ogromno število oklopnih enot, ki jih je podpiralo letalstvo. Francoske enote, ki imajo nalogo zapreti nastali prodor, vodijo ostre boje, ki so trajali včeraj ves dan. Uspeh teh bojev bo znan šele danes. Vendar se že sedaj ve, da so francoske čete, ki so prevzele dolžnost ustaviti nemško napredovanje, izvedle potrebne premike in si ustvarile ugodne predpogoje za boj. Oba ostala nemška napada sta bila naperjena proti linijam na reki Dyle, katere tok predstavlja širok lok vzhodno od Bruslja in ki gre skozi Louvaine in Malines. Nemci so včeraj ves dan dovažali gorivo za oklopne enote ter živež in municijo. Utrujenost moštva, katerega živčna in telesna napetost je zaradi neprestanih maršov in nočnega bombardiranja dosegla višek, Gotovo je tudi, da so Nemci imeli velike izgube. Te izgube so morale biti posebno velike pri poizkusih prekoračiti v množicah Meuso, posebno pri Sedanu. Na Maginotijevi črti sami Nemci niso izvedli nobenih napadov. O zadnjih bojih je mogoče trditi samo to, da se Nemci bore, da bi čimprej dosegli konec boja, ne glede na ogromne žrtve. Francoske čete obvladajo položaj ter hladnokrvno in disciplinirano odbijajo napade. Čete, ki so bile največ v bojih, so bile umaknjene ter so njihova mesta zavzele spočite enote. Obsodba zaradi vohunstva v Švici Bern, 18. ma ja. A A. Tuka jšnje vojno sodišče je izreklo včeraj sodbo o procesu proti podpolkovniku Trisu, prejšnjemu pravnemu referentu vojnega ministrstva. Sodišče je smatralo, da je podpolkovnik Tris vršil s svojimi pomagači stvarno špi-jonažo v korist Anglije ter je bil obsojen na osem let robije, izgubo službe in častnih pravic za 10 let. Njegova soproga je bila obsojena na štiri leta robije, obtoženi Kurt Miiler, bratranec ge. Tris pa na šest let robije in izključitev iz švicarske narodne vojske. Dr. Korošec v Slovenili Ljubljana, 18. maja. Včeraj dopoldne je z Orient-expresom dopotoval v Ljubljano predsednik senata dr. A. Korošec. Dopoldne se je nekaj časa sprehajal po Ljubljani ter si ogledal dela v Zvezdi. Popoldne je naredil daljši izlet po Gorenjskem ter obiskal nekatere svoje prijatelje. Vrnitev bivšega cesarja v Nemčijo Berlin, 18. maja. m. Nemška vlada je sklenila sprejeti prošnjo bivšega nemškega cesarja Viljema, ki bi rad prišel nazaj v Nemčijo. Viljem se bo vrnil in bo dobil neko posestvo na Pruskem. Bivši cesar se je moral obvezati, da bo tudi v domovini živel poj>olnoma zasebno in da se ne bo vmešaval v notranje politične razmere. flOsservatore Romano -nepolitičen list Rim, 18. maja. m. Vatikansko glasilo »Osser-vatore Romano« je z včerajšnjim dnem izgubil značaj političnega lista. Njegova vsebina bo le versko-propagandna. List bo objavljal samo uradna poročila vojskujočih se držav z vseh bojišč. Prav tako je tudi italijansko časopisje prenehalo z bojem proti vatikanskemu glasilu. Stroga določila proti tujcem v Romuniji • Bukarešta, 18. maja. Rador. Romunsko ministrstvo za notranje zadeve poroča: Vsi tujci, ki nimajo posebnih dovoljenj in ki so prišli v državo jx> prvem septembru 1939, morajo zapustiti Romunijo do konca maja t. 1. Tujci, ki se r\e bodo pokorili temu ukazu, bodo internirani v koncentracijskih taboriščih. Izpraznjevanje holandskih otokov London, 18. maja. (Reuter.) Pooblaščeni holandski krogi v Londonu trdijo, da je bil po fKisvetu med holandskimi in francoskimi vojnimi oblastmi sprejet sklep o izpraznjen ju otoka Vlieland. Ob vsej obali se vodijo ogorčene borbe. Vsi vojni objekti ter objekti pomorske važnosti: pristaniške naprave, petrolejska skladišča in doki so bili uničeni pred umikom. Letala, ki so pripadala letališču v Valserenu, so vsa pristala v zavezniških oporiščih. Belgijski diplomati potovali skozi Celje Celje, 18. maja. Včeraj je potoval skozi Celje belgijski poslanik iz Berlina Josip Elst. V njegovi družbi sta bila še konzula Merz in Savonit ter nekaj uradnikov konzulata s svojimi ženami. Belgijski diplomatski uradniki so šli v treh avtomobilih in potovali iz Nemčije, skozi Madžarsko in Jugoslavjo. Iz Celja so se odpeljali skozi Italijo proti Franciji. V vlaku se je obesila Vrečaj je dopotovala na Jesenice skupina banaških Nemcev, ki se je z večernim brzim vlakom odpeljala naprej proti nemški meji. V skupini je bila tudi neka Rosina Gundus, stara 57 let. Na meji so jo nemške oblasti zavrnile, češ da nima pravilnega vizuma. Ponoči se je Gunduseva pripeljala nazaj na Jesenice, da bi si naslednjega dne izposlovala pravilni vizum za potovanje v Nemčijo. Danes zjutraj pa so jo našli obešeno v vagonu železniškega vlaka, ki je stal na slepem tiru in je bil namenjen v Nemčijo. Zakaj je ženska storila to obupno dejanje, pa ni znano. Vesti 18. maja Posveti za pomirjenje med Japonsko ter Ameriko in Anglijo Amerika bi rada premestila svojo vojno brodovje v Atlantsko morje London, 18. maja. m. V Londonu je bila pod predsedstvom predsednika vlade Churchilla konferenca, na kateri sta bila navzoča francoski in japonski veleposlanik v Londonu ter posebni japonski odpaslanec Kavan. Med Japonsko in Združenimi državami na eni in med Tokijem in Londonom na drugi strani trajajo že dalj časa živahni diplomatski razgovori. Opaža se, da so Kitajci začeli znova napadati Japonce in da so te kitajske čete sedaj zelo dobro oborožene. Kitajci so imeli že več uspehov. Konferenca kaže na to, da vse bolj ra- čunajo z Japonsko kot važnim dejstvom, ki lahko nastopi v zvezi z evropsko vojno. Anglija je predlagala Japonski neke vrste »modus vivendi« na Daljnem vzhodu. Anglija bi rada osvobodila ameriško silo na Tihem oceanu, da bi mogle Združene države prepeljati svoje brodovje v Atlantski ocean in tako močneje podpreti zaveznike. V Londonu smatrajo, da je treba v kratkem času pričakovati jasnejšo opredelitev Jajx>nske z ozirom na evropsko vojno in z ozirom na pereča azijska vprašanja. Ameriška letalska industrija bo od začetka prihodnjega leta lahko izdelala 25.000 letal letno, je izjavil jx>močnik ameriškega vojnega ministra. Švicarske upravne oblasti so dobile dovoljenje, da lahko same izdajo vse potrebne ukrepe za izgon nezaželjenih tujcev. Španska vlada uradno zavrača vesti, da bi bilo zadnje čase prišlo v Španijo veliko tujih turistov s političnimi nameni. V Španiji nima nobena tuja * država zdaj več turistov kakor po navadi. Vodja švedskega trgovinskega odposlanstva za pogajanja s Sovjeti, se je včeraj z novimi navodili vrnil iz Stockholma v Moskvo. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles je včeraj imel zaključni govor na zboro-vnaju znanstvenikov iz vse Amerike. Govor je končal z besedami, da morajo vsi, ki žele trajno boljše življenje na zemlji, misliti vedno na to, da mora na svetu vladati Bog. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo jutri uradno obiskal Milan, kjer mu prirejajo slovesen sprejem. Domnevajo, da bi utegnil priti v Milan tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Voditelji štiridesetih največjih ameriških letalskih tovaren so bili povabljeni v Washington„ kjer se bodo v ponedeljek začela pogajanja za pospešitev ameriške letalske oborožitve. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da je bilo v bojih zadnjega tedna izgubljenih 416 zavezniških letal, 1120 pa nemških. Nove stroge uredbe proti tujcem je izdala romunska vlada. Vizuma za bivanje v Romuniji ne bodo odslej podaljšali nobenemu tujemu državljanu. Madžarska vlada je včeraj imela sejo, na kateri je o političnem položaju poročal zunanji minister grof Csaky, ki je dejal, da Madžarska budno spremlja sedanje dogodke in da bo tesno sodelovala z Italijo in Nemčijo. Predsednik Združenih držav Roosevelt je generalu Pershingu, poveljniku ameriške vojske med svetovno vojno, izročil v skrb vsa vprašanja, ki se tičejo državne obrambe. Nemški državni namestnik general Epp je pri svojem obisku v Napoliju včeraj imel govor, v katerem je dejal, da je skupna usoda Italije in Nemčije v tem, da nimata za svoje ljudstvo dovolj prostora in da jima to dejstvo kaže skupno pot. Nove varnostne ukrepe proti morebitnemu spuščanju nemških padalcev je sprejela angleška vlada. V prostovoljsko službo proti padalskim oddelkom se je dozdaj priglasilo 250.000 mož. Amerike naj napove vojno Nemčiji, ker bo to imelo silovit vpliv na obe vojskujoči se stranki in bo ustavilo tudi Italijo, da ne bo šla v vojno, piše v uvodniku ameriški dnevnik »Newyork Herald Tribune«. To je prvič v ameriški javnosti, da si je kateri list upal tako zahtevo zapisati, zakaj misel na vojno z Nemčijo tam ni prav priljubljena. Pri bojih na srednjem Norveškem je bil ubit tudi starejši sin slovite norveške katoliške pisateljice Sigrid Undsetove, kakor poročajo švedski listi iz Stockholma, kjer umetnica živi. V bojih na severnem Norveškem napredujejo angleške čete pri Narviku, od koder se dol Nemcev umika k švedski meji. Tako pravi angleško uradno jvoročilo. Po nemškem poročilu na so se skušali Angleži izkrcati v Narviku samem, a so jih Nemci odbili. Snoči je bil v Londonu sklican na sejo kronski svet pocj predsedstvom krulja lurija VI. Posvetovali so se o sedanjem vojnem položaju. O zadnjem govoru predsednika Združenih držav sodi francosko časopisje, da govor še ne pomeni najvovedi o vstopu Amerike v sedanjo vojno, da pa je treba v njem videti dokaz, da se Amerika dejansko že udeležuje vojne na zavezniški strani. Ogenj švicarske protiletalske obrambe je hud, učinkovit in točen so izjavili nemški letalci ki so se nad švicarskim ozemljem sjk>-padli s Švicarji in je bilo pri tem eno nemško letalo zbito. Nemci so se pri jjovratku iz Francije zmotili in zašli nad švicarsko nevtralno ozemlje. Ozemlje, na katerem so včeraj Nemci predrli v Francijo, ni Maginotjeva črta, kakor pravijo časopisi, marveč nekak obrambni jez vzdolž belgijske meje, katerega so Francozi naredili v zadnjih 12 mesecih. Holandci so pred prihodom nemške vojske uničili 56 odstotkov svojih bencinskih zalog, trdi neko angleško vojno poročilo. Na kopnem, v zraku in nad morjem poteka zdaj največja bitka v zgodovini sveta, pravijo nemški listi, ko pišejo o zadnjih sunkih nemške vojske in jioveličujejo njene uspehe. Italijanski finančni minister je včeraj imel v senatu govor o proračunu in dejal, da so bili zaradi mednarodnih dogodkov potrebni jx>sebni izdatki, tako da izkazuje proračun 6 miljard 235 milijonov lir primanjkljaja. Španski poslanik pri Sveti stolici se je nenadno pripeljal v Madrid in bil takoj sprejet pri zunanjem ministru. Španska vlada pa zanikuje vesti, da ,hi sc bil papež obrnil na njo s prošnjo, če se Sveta stolica lahko preseli na Špansko.; Ameriška vlada je opomnila svoje državljane v Italiji in Angliji, naj se čimprej vrnejo v domovino. Odgovorne osebnosti v švicarski vladi izjavljajo, da ne verjamejo, da bi zdaj grozila kaka akcija proti Švici, ker da so prispela fmročila. ki pravijo, da so Nemci umaknili del svojih čet z meje. Zdi se, da so te čete zbirali tam zaradi tega, ker je švicarska meja varna in zato primerna zn jiostavitev rez.erv, ki jih bodo potrebovali na Francoskem. Konec februarja letos je Anglija imela razen pomožnih vojnih ladij v delu 3 oklopnice, 8 nosilk za letala 9 križark 57 rušilcev, 4 podmornice, ter veliko manjših enot, pravi neko angleško poročilo o poveča valju vojne mornarice. Z nekaterimi je pač križ.. Ljubljana, 18. maja. Danes la dan je pač križ pisati reportaže. .Slišiš novico, pa ne veš, če bi jo zapisal, saj je morda le sad domišljije onih, ki so jim sedanji časi dobrodošla priložnost, da se morejo izkazati s svojo vsevednostjo. Ne zapišeš — novica je po naključju resnična, in peče te zavest, da je po tvoji krivdi tvoj dnevnik ni objavil, pečejo pa tudi ušesa, ki ti jih je zato urednik navil... Kar pa zapišeš — Bog ve ali bo zagledalo tisočero radovednih oči razgrnjeno na časopisnih deskah ali pa na mizi po kosilu... Kje so zlati časi za reporterje, ko si se sprehajal po mestu ali deželi, nategoval ušesa, pisal s svinčnikom v notes in po mili volji je lahko izbiral urednik iz grmade poročil najzanimivejše. Toda zdaj je križ s poročevalci in urednik si beli glavo, kaj bi zložil v predale svojega lista, »kar kmet in meščan s pridom sliši«, kar pa vendar ne nasprotuje niti nevtralnosti, niti posebnim zahtevam sedanjih dni. Zato smo se vsi, »ki pišemo za časopise«, razveselili prilike, ko bomo mogli popisati in ohraniti poznim rodovom poročilo, kako so se obnašali Ljubljančani dne 17. maja 1940, to je na prvi, ne samo cerkveno, temveč tudi državno zapovedani petek. Hudo je, ker moraš za to vrsto reportaže iz gostilne v gostilno. Tu četrt, tam malo pivo — in preden se zaveš, je mošnjič prazen, a v glavi ti čudno šumi.., Po vseh gostilnah, ne samo dalmatinskih, je včeraj smrdelo (oprostite: »duhtelo«) po ribah, uvedbo brezmesnih dnil Na jedilni list so včeraj prišle staroslavne jedi: idrijski žlinkrofi (pa brez mesa!), ajdovi žganci in kislo zelje, poglavja »Meso:« in »Pečenke:« pa so bila cenzurirana. Natakarice pa so morale venomer odgovarjati: »Danes nimamo mesa! Saj veste, da je Jesenice Pretekli teden Je imela Vincencijeva konferenca občni zbor. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je bilo v minulem poslovnem letu dohodkov 65.322.75 din in ravno toliko izdatkov. Največji prejemki 60 bili: članarina 197 pod. članov, prispevek K. I. D. in mestne občine, vstopnina materinskega dne in cvetlični dan. Konferenca je dohodke sproti oddajala kot podporo ubožnim in najbolj potrebnim, vsem brez razlike. Tako so bile številne družine deležne podpore v blagu, v živilih, v hrani, v ljudski kuhinji in v gotovini. Odbor se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom, v imenu najbolj potrebnih pa prosi za nadaljno velikodušno podporo in naklonjenost dobrih Jeseničanov in ustanov. Gosp. dr. Levičnik iz Ljubljane je v imenu Karitativne zveze pozdravil občni zbor, podal nekaj lepih in plemenitih besed o karitativnem delu v drugih državah in o delu dobrodelnosti v naši ožji domovini. Želimo konferenci na Jesenicah čim več uspeha pri nesebičnem delu v blagor onim, k: z hvaležnim srcem sprejemajo darove. Sredi planinskega kraja in belega narcisnega polja bo imela v nedeljo, 26. maja gasilska četa v Sv. Križu nad Jesenicami lepo slovestnost. B]agoslovili -S[{»odo gasilski dom in novo motorno brizgalno. Agil-ti-nega gasilnega društva duša je domači gospod župnik Knašna. Številnim turistom in izletnikom jc znana In priljubljena izletna točka in dobro gostoljubno ljudstvo privablja vsako leto večje število gostov in obiskovalcev v mirni kotiček pod Golico in Rožco. — Sprejem gostov bo ob treh popoldne pred gasilnim domom, Slavnostni govor bo imel župni starešina g. dr. A. Šmajd iz Radovljice. Obred blagoslovitve bo izvršil č. g. kanonik in rojak dr. Žerjav. Nato bo mimohod gasilnega članstva v kroju ter vaja pri domu. Na prostoru poleg gasilnega doma bo godbeni koncert in pogostitev gostov. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Kranjska industrijska družba, kumica brizgalni bo ga. Praprotnikov«. Sodeluje godba Krekovega prosvetnega druš.va. Vandalizem, ali kaj? Sleherno pomlad, ko se svetokriški travniki nad Jesenicami pobelijo s prekrasno belo odejo blaeodišečih narcis, se naprošajo izletniki, naj bodo prizanesljivi pri nabiranju rož. Saj si jih lahko vsak natrea šope, ki potem izpričuje, da je bil sam med narcisami in si Jih sam nabral. Nihče mu tega ne bo branil, niti lastniki travnikov ne. Lani in prejšnja leta je jeseniška policija z uspehom nastopala proti vandalom, ki se ne zmenijo za svarila. Marsikateremu je odvzela rože, katerih je nosil s seboj cel koš. Pa tudi oblastvena prepoved nič ne zaleže — kakor vse kaž, kajti prav za binkoštne praznike je bilo po jeseniških ulicah videti polno takih prizorov. Domačin kaj takega ne počenja, ker dobro ve, kaj se spodobi in tudi ve, da bi imel opravka s policijo. Drugače pa je z onimi, ki prihajajo iz Ljubljane ali drugod. Ti mislijo, da morajo oskubiti prav vse travnike. Če bi ne bilo koga, ki bi jih oviral, bi v nekai letih izginile narcise v goliških plazovih. Kultura mestnih ljudi kje si? brezmesni dan!« Ne bi človek verjel, koliko jo v Ljubljani ljudi, ki dobijo veselje do mesnih jedi šele, kadar so prepovedane. Sicer večina ni prodajala sitnosti, pojedli so pač, kar je bilo na razpolago, toda vsi niso bili tako disciplinirani. »Z nekaterimi je pač križ...«, pravi natakarica. »Zmeraj nergajo! Če bi bile prepovedane palačinke, pa bi nje zahtevali! Ves e, pri nas je nekaterim predobro! Če bi ovsenega kruha stradali, kakor smo ga otroci med svetovno vojno, pa ne bi bili tako izbirčni! Boga naj prosijo, da bi vsaj hujšega ne bilo. kot da morajo ob petkih zdržati brez mesa!« Šele včeraj je postalo Ljubljančanom znano, da kranjske klobase niso meso. Zato so jih po bifejih in gostilnah natepali, kar se je dalo; Predvsem taki, ki so v vežah in pod mizami shranjevali potne kovčke. Naročevali so klobaso in pivo, pa cviček in Štajerca, in modrovali: »Jejmo in pijmo, dokler smo!« Kmalu so se med seboj spoznali, sprijeli so se za ramena in zvečer je bilo iz vseh »lx>lj domačih« gostiln slišati zategnjeno pesem, včasih slovensko, včasih hrvatsko ali srbsko. Fantje so postajali junaški in se v tem trenutku niso bali niti vraga... Ne vsi. Nekateri so sedeli s sklonjeno glavo nad svojo čašo piva ali brizganca in na obrazih jim je bilo brati zaskrbljenost. Spet drugi so se drenjali okoli zvočnika, poslušali in misliti pri tem svo je... Smo pač različni in različno dojemamo, vse kar doživljamo. Kdor je po naravi skrben, ukrepa vse potrebno za vsak primer, kdor je lahkoživ, spušča zdaj še poslednje dvojače iz žepa, a »kdor ima v glavi kaj soli, da ve kdaj kupčija cveti« in dela na račun sedanjih časov dobre kupčije. So nekatere trgovine, ki so kar oblegane od kupcev, ki vsi kupujejo ene in iste stvari... Tudi prodajalci časopisov imajo zdaj dobre čase. Nekateri imajo že kar svoje tekače, ki jim sproti donašajo liste iz tiskarn, da jim ne zmanjka zaloge. Zares, podjetnost Ljubljančanov ne mine! Vsaj nekaterih ne! To je pisec te brezmesne reportaže sam izkusil: zvečer, ko je v vršenju svoje poklicne dolžnosti zapuščal zadnjo gostilno. je ugotovil, da mu je podjeten in spreten človek medtem olajšal kolo za dinamo. In je dal dober nauk poročevalcu in nam vsem: »Vršite vestno svoje poklicne dolžnosti — potem pa: kar bo, l>o!« Poročevalec pa je spričo ugotovljenih dejstev spoznal, da bo imela ta reportaža o brezmesnih dneh zanj samo moralni, ne pa tudi materialni uspeh — kakor tudi brezmesni dne- vi sami... Kaj hočemo — z nekaterimi je pač križ... f Konzist. svetnik Franc Sev. Pokorn Nocoj ob pol eni Je dotrpel in se preselil v večnost upokojeni župnik iz Besnice pri Kranju g. konz. svčtnik in bivši škof. arhivar Pokorn Franc. L. 1935 ga je možganska kap ohromila in onesposobila za službo. Po 41 letnem delovanju v župniji Besnica se je preselil v pokoj v župnijo Breznica pri Žirovnici. Lansko leto ga je ponovno zadela kap in od tega časa je zelo vidno pešal. Pred 14 dnevi so ga pripeljali v Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljano. Pokojni gospod je bil rojen 1. 1861 v Škofji Loki. Služboval je kot kaplan v Šmarju, na Jesenicah in Stari Loki. Po njegovem prizadevanju je bila ustanovljena župnija Besnica, v kateri je deloval z njemu lastno gorečnostjo in energijo do svoje zadnje hude bolezni. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne na pokopališče k sv. Križu. R. i. p.I Prebivalstvu dravske banovine! V sporazumu z državno oblastjo se vrši v dnevih od 19. do 25. maja 1940 pod geslom »Noben jetični brez bolniške postelje!« po vsej dravski banovini protituberkulozni teden s ciljem, poučevati narod, kako se obvaruje jetike, in z drugim nič manj važnim ciljem: zbirati sredstva za zdravlejnje na jetiki že obolelih siromašnih Slovencev. Organizacijo tega tedna vodi Protituberkulozna zveza, ki si je letos izbral geslo: Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje! Stremljenja Pro-tituberkulozne zveze gredo za tem, da vsakemu jetičnemu bolniku, posebno pa šolski mladini omogoči pravočasno in uspešno zdravljenje v bolnišnici ali v zdravilišču. V to svrho so potrebna večja denarna sredstva kot so danes na razpolago. Potrebna je samopomoč slovenskega naroda. Pri tej plemeniti in res nad vse nacionalni nalogi moramo Protituberkulozno zvezo v njenem stremljenju čim bolj podpreti. Resni časi, v katerih živimo, nam ne smejo vlivati malodušnosti. Negotove razmere ne smejo biti povod naši razcepljenosti, čim hujši je pritisk, tem trdnejša bodi naša strnitev, tem krepkejša volja in požrtvovalnost za ohranitev zdravega in močnega naroda! Kdorkoli se bo aktivno udejstvoval — bodis v propagandi, bodisi pri nabiranju sredstev — bo deležen mojega priznanja. Vsem podrejenim oblastvom in ustanovam sem naročil, naj prizadevanje Protituberkulozne zveze v dnevih protituberkulozpega tedna z uslugami in nasveti čim najbolj podpro ter ji v okviru svojega delokroga nudijo smotrno sodelovanje. Ban dravske bpnovine: Dr. Marko Natlačen, 1. r. Ljubljana od včeraj do danes Zjutraj je včeraj kazalo lepo in le malokdo je pri odhodu v službo vzel s seboj dežnik. Ko se je okrog dveh popoldne nebo skoraj docela ujasnilo, pa kaj takega menda sploh nikomur ni prišlo več na misel. Čemu neki, jasno bo do večera, to je prav gotovo, si je vsak dejal. Toda po vsem videzu se je zdaj šele napravilo vreme, kakršnega smo sicer vsako leto vajeni aprila meseca. Zdaj je jasno, na-nagloma se nato zoblači, pa se spet sonce prerine izza oblakov — dokler se končno ne napravi nevihta, najmanj ena vsak dan. S to nevihto moramo zdaj že kar zatrdno računati; Včeraj okrog tretje popoldanske ure so se izredno hitro privalili črni oblaki, ki so kmalu skrili sonce. Zabliskalo se je in zagrmelo in že se je vlilo. Pljusk je bil hud in močan, povrhu pa ga je zanašal še veter. Dobre pol ure je po prvem nalivu še po-malem dževalo, nato pa se je na severu naglo začelo jasniti in prav tako urno, kakor je nevihta prišla, je spet posijalo sonce na mokro zemljo. Po cestah in ozarah so ležale velike luže. Zjasniti pa se docela ni moglo niti do večera. Davi je rahlo naletal dež do sedme ure, potem je posijalo medlo sonce, ki pa ni kazalo nobenega pravega veselja, da bi se kaj dalj časa otepavalo z oblaki. Kgj kmalu je obupalo in se skrilo. Nebo je prevlečeno s svetlosivo plastjo čez in čez, in ni dvakrat reči, da danes ne bomo v poznih popoldanskih urah spet dobili naliv, kakor smo ga včeraj. Zdaj, v tem muhastem vremenu, je to celo skoraj popolnoma gotovo. Eleganten pustolouec sedi za varnimi zapahi Dva in petdeset let je star v mednarodnem kriminalu prav dobro sloveči Ludvik Barany iz Srema. Pol sveta je že obredel in povsod je napravil kaj takega, da ni bilo v skladu z določili zakona in s pravico. V vseh »strokah« kriminalnega udejstvovanja se je že »uril«. Zemljepisno se ni omejeval, kaj rad od časa do časa obišče tudi sosedne države, da jih osreči s svojimi »dobrimi deli«. Zadnja leta pa se tam zunaj ne počuti menda več posebno dobro, kajti kar naprej ga kakor starega ptiča domo- tožje nekaj žene nazaj k nam v Jugoslavijo. Policija ga pridno izganja, Barany pa že spet najde kakšno priliko, da jo pobere nazaj k nam. Lista njegovih pregreh, njegovega »plodovitega« dolgoletnega poslovanja, pa tudi »nagrad«, ki jih je za to delovanje dobil, je kaj pisana: doslej je bil že 51 krat kaznovan zaradi raznih tatvin, zaradi vlačugarstva, nemorale njrazličnejše sorte, zaradi prevar in podobnega. Naven zna Barany nastopati na vso moč elegantno, fino se vede, človek bi dejal, da je to kaj omikan gospod, ki ima povsem čisto vest, je v dobri službi ter ima krasne dohodke, ki mu omogočajo brezskrbno, »gmotno neodvisno« življenje. Nihče si ne bi dejal, da je to tak prekanjen ptiček, če bi ga videl. Pa jih ima za bregom nič koliko. Premeten je in prevejan kar se da, toda tudi ljubljanska policija ni od muh. Zdaj ga je zgrabila zaradi neke tatvine ter ga je posadila za nekaj časa na varno, da se bo lahk podrobno seznanil z notranjščino sodnih zaporov. 1 | * ' Javno cepljenje proti kozam se pričnežv Ljubljani dne 20. maja. Cepljenje bo v Mestnem domu in drugih krajih: natančnejši podatki so razvidni na velikih lepakih, ki so nalepljeni po šolah, cerkvah, ostalih javnih poslopjih in razglasnih deskah. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja starše, da je cepljenje otrok strogo obvezno in da bo vsak neopravičen izostanek po zakonu strogo kaznovan. ■♦♦♦♦♦♦♦♦» Obsojen nepošten poštar Maribor, 17. maja. Danes smo že poročali o razpravi, ki se je vršila proti 30 letnemu bivšemu pismonoši Ferdinandu Kuneju. Omenjeni je bil lansko leto zaposlen pri pošti Maribor I ter je raznašal pisma in denar v rajonu Kamnica in Rošpoh. Kmalu pa ga je ugodna priložnost zapeljala v nepoštena dejanja. Začel je poneverjati strankam sprva manjše, potem pa vedno večje vsote. Sedaj se je znašel pred sodniki malega senata, ki so mu prisodili 6 mesecev strogega zapora ter 100 din globe ali nadaljnih 17 dni zapora. Filmi »Zaljubljena beštija« (Kino Matica). Bob ob steno so vsi pozivi, naj bi pri nas odgovorni ljudje vendar že prenehali s »hipersenzacionalnimi« naslovi v slogu tistih »Krvava kost v strešnem žlebu« ali »Suha cunja na dnu mbrja«! Nobena beseda ne zaleže, dan za dnem nas o tem prepričujejo novi dokazi! — V kinu Matici teče zdaj film »Jamaiea inn«. Pri nas so napravili po večnem »muštru« zagrebškh čifulov brez okusa —> »Zaljubljeno beštijo!« Neverjetno to! Film sam je mojstrovina velikega režiserja, odličnih glavnih in stranskih igralcev in genialnega Charlesa Laughtona. Mogočna epopeja mračne-; ga časa, ko so gusarji plenili ladje in pobijali posadko ter potnike, se nam zdi. časa, kjer so se v viharnem vremenu brez zadržka razinahovale grabežljivost, poživinjonost in pripravljenost k vsakršni zlobi, časa in ljudi, ki so cinično uganjali največja grozodejstva, z nekakšno obupno togoto, ker so vedeli, da bodo prej ali slej končali na vislicah. V tem mojstrskem delu se srečamo z izprijeno druhaljo, z brodolomci življenja, ki so so stekli od vseh vetrov, z napol blaznim, megalomanskim nasilnežem, ki -živi naven pošteno kot okrajni sodniki, skrivaj pa je najvišji, zadaj snujoči vodja gusarske tolpe, z možem ubijalcem in surovino, ob katerega strani trpi in hira nesrečna žena, ki ga ima kljub njegovi hudobiji rada. Edini svetli točki sta mlado dekle — sirota, ki je prišla z Irskega ter se zatekla k teti, pa pade v ta zločinski brlog — ter mlad pomorski častnik, ki mu je bila zaupana skrivna naloga, naj preoblečen v gusarja poskuša pojasniti skrivnost neprestanih brodolomov. — To temno zgodbo je režiser sijajno oživil že z zunanjimi efekti, z mračnimi prizorišči razburkanega morja in obmorske pokrajine v noči, z nekakšnim osnovnim tonom prostodušne, raskave, skoraj norčave izprijenosti kakor se javlja v govorjenju in kretnjah teh ljudi. Že s skopo osvetljitvijo skoraj vseh scen samo je dosegel, da iz vsega filma diha pustolovska nota časa, ki je že daleč za nami, in tista napol zadrževana, prikrita, pa zato tem hujše občutevana grozotnost kakor jo poznamo iz strani v starih gusarskih Tomanih. Atmosfero tega časa in tovrstnih zgodb je režiser zgostil tako mojstrsko, da se nam zdi kakor bi bili po čarobnem ukazu prestavljeni v svet Stevensonovih in drugih podobnih zgodb. Ti ljudje so izprijeni do dna, le ko omaga telo in ga že zapuščajo življenjske moči, se v njihovih s plevelom in ščavjem čez in čez preraslih dušah zablišči medla iskrica kesanja in plemenitejšega človeškega čustva. Prav v tem, da režiser dobrega in zlega ni ločil preostro na belo in črno, je dosegel, da njegov film učinkuje polnokrvno in življenjsko prepričljivo. Z burnostjo in živostjo akcije pa mu je vtisnil pečat nekakšne svojevrstne heroičnosti. — Dobre pomočnike je imel tudi v statistih in v: mladem paru (Leslie Banks ter Maureen CHara), Nad vse pa se dviga kolosalni lik sodnika in lopova brez predsodkov, Pengallana, katerega je na neprekosljiv način ponazoril veliki Charles Laugh-ton. Njegov Pengallan priča o kolosalnem registru umetnika z največjim formatom. Zdaj je ciničen, zdaj posmehljiv, njegova zloba skoraj niti ne odbija, ker je čudaška, človeka čutim a ki uganja grdobije že ne več pri popolni odgovornosti, čeprav se zna v vseh položajih obrzdati. Laughto-nov Pengallan je tako mojstrsko postavljen v problematičnosti psihološke strukture, da človek ob kraju ne ve, ali je Pengallon ves čas blaM^(J ali postaja šele proti koncu ali p« je morda lp ,do-kraja izprijen cinik, ki se norčuje iz vsega. - Ogenj v cinkarni Celje, 18. maja. 20 minut po 7. uri sta danes zjutraj počilal na Miklavževem trgu dva strela, ki sta naznanila, da je izbruhnil nekje v okolici ogenj. Kmalu se jo zvedelo, da je začelo goreti v kemični tovarni, nekoliko kasneje pa je prišlo do eksplozije v cinkarni. Da bi bili gasilci takoj na mestu, je dalo poveljstvo gasilske čete obvestiti svoje člane kar s streli s topa. V kratkem času so bili gasilci v Gaberju, vendar jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je tovarniško osebje že samo ogenj omejilo in pogasilo. V cinkarni je namreč eksplodiral balon dušičnate in azotno-solitrne kisline, zaradi česar se je dvignil iz tovarne gost dim. človeških žrtev ni bilo. Drobne Zagreb, 18, maja. j. Ban banovine Hrvatske je imenoval včeraj nov občinski odbor v Zagrebu z županom in podžupanom vred. Župan je ostal dosedanji mestni poverjenik Ante Starčevič, za podžupana pa je bil imenovan ključavničar Avgust Dolenc. V občinskem odboru 60 zastopani vsi sloji in stanovi, zlasti pa je veliko delavcev, malih posestnikov in zastopnikov obrtnikov in uradnikov. — Istočasno je bil imenovan nov občinski odbor tudi v Senju. Zagreb, 18. maja. m. Na vsem ozemlju hrvaške banovine sta za volitve sodelovali HSS in SDS. V krajih z mešanim prebivalstvom sta stranki postavili skupne liste. Tako poročajo, da je bilo postavljenih skupnih list 87 pod imenom KDK, med tem ko je SDS postavila samostojne liste v 66 občinah, kjer so Srbi v veliki večini, in tam bodo Hrvatje glasovali za liste SDS. V krajih 6 hrvaško večino pa bodo samo liste HSS, katere pa bodo podpirali pristaši SDS. Clementi Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN »Pojdite iz mesta!« je toplo nadaljeval doktor Livingston, kakor bi bil preslišal Julijino namigavanje na tragedije v človeškem življenju. »Ni izključeno, da se ponovi leto 1830!« »Julija, prepričana 6em, da nam doktor Livingston želi samo dobro!« je rekla tetka Belle Juliji, ki je medtem bila ea-pustila oba v živahnem razgovoru, brez besede in se počasi vzpenjala po stopnicah v svoje sobe. Z žalostnim in skrbi go klim očesom je gledala za njo tetka elle. »Smem naročiti, da pripravijo vašo vilo na plantaži?« ie spet vprašal doktor, ko- je Julijina vitka, nekoliko oslabela postava počasi Izginila. »Ne vem, doktor! Sami ste videli! Poskušala jo bom pregovoriti!« je skrbno in negotovo odgovorila tetka Belle. »Julija ne izgleda najboljše!« je opomnil doktor. »Ne odhaja nikamor več iz hiše.., kadar pa odide, gre le jahat svojega divjega konja Niti 6vojih prijateljic noče več videti in tudi Mr Cantrella in drugih njenih prijateljev ni bilo tu že nekaj mesecev.« »In kaj potem dela vse dneve?« j« 6 skrbjo vprašal doktor Livingston, »Skrbi za hišo in hišne zadeve. Zelo je čudna! Zapazi celo najmanjši prašek. V hudih skrbeh 6em in zelo vznemirjena zaradi nje!« je pripovedovala tetka Belle in skrb se ji je brala iz obraza in glasu. Miss Julijo je resnično ljubila in mislila je o njej popolnoma drugače kot so o njej govoričile v svojem brezdelju Mrs Moll in njene prijateljice; k srcu ji je prirastla še posebno po nesrečnem olimpijskem plesu. Doktor Livingston jo je poslušal zelo pazljivo, na koncu pa je oprezno omenil: »Ali že veste zanimivo novico, tetka Belle?« »Kakšno?« ga je s splošno žensko radovednostjo urno vprašala tetka Belle. »Preston Dillard 6e vrača! V petek pride! Zaradi rumene mrzlice se vrača, ker imava skupen načrt, kaj in kako bi bilo treba ukreniti, da bi se preprečila epidemija.« »Čas je, da se vrne! Prepričana 6em, da Julija ljubi samo njega!« je na te besede odgovorila veselo presenečena tetka Belle. Pri tej novici sploh ni mogla, niti ni poskušala pred doktorjem prikriti svojega veselja. »Ljubim jo, in to tudi takrat, kadar najbolj nagaja! — Verjemite: prav takrat najbolj ljubil Doktor, upam, da vam bom čim prej javila dan našega odhoda na plantažo. Po vsem tem upam, da mi bo uspelo.« Doktor Livingston 6e je poslovil od tetke Belle, toda komaj je zaprl za seboj vrata, je že stekla tetka Belle veselega obraza proti Julijinim 6obam in zaklicala »Julija, hej, Julija, pridi ven, pridi!« Julija se je pokazala na pragu svojih vrat in mirno vprašala: »Ali je doktor odšel? Zdi se mi, da je ves 6rečen, če lahko plaši ženske!« »Ne, ne, Julija, nekaj drugega! Pridi, hitro pridi sem!« je vsa zasopla klicala tetka Belle. Julija je stopila po stopnicah njej nasproti, in ko je prišla tetka Belle vsa zasopla do nje, ji je skrivnostno povedala: »Bo le resno! Ti se ne spominjaš tiste strašne epidemije leta 1830! Veš, zaradi tega se celo Pre6 vrača domov!« Julija 6e je stresla, kot bi jo bil nekdo udaril po hrbtu in se nekako zmagoslavno nasmehnila, rekoč: »Torej se vendar vrača domovi To je popolnoma naravno!« »Ti si to vedela?« je začudeno vprašala tetka Belle. »Samo po sebi razumljivo! Ves čas njegove odsotnosti sem to čutila, slutila, v svoji samoti včasih celo verovala! Moral 6e je vrniti!« je Julija prepričljivo govorila tetki Belle, v očeh pa ji je nenadoma zasijal že dolgo mrtvi sijaj. V hipu je vsa oživela. Posvežila se je kot bi se bila okrepčala s čudodelno vodo. »Ni bil toliko močan kot jaz... zdaj prihaja, jaz pa nisem šla k njemul Poročila 6e bova! Prosila ga bom, naj mi oprosti! Priznala mu bom, da sem resnično bila hudobna, trmasta, krivična! Rekla mu bom, da prav zato, ker sem'bila hudobna, sovražim 6amo sebe. Ponižala se bom pred njim. In ko me bo držal v 6vojih močnih rokah, ga bom prosila, da bi V6e žalostne spomine pozabil; in vsa žalost... vse, vse... vsa preteklost bo potem pozabljena,« je z otroškim glasom govorila v eni sapi Julija sama 6ebi. »Pojdimo, tetka na plantažo! Treba se je takoj pripraviti! Tam bomo priredili zabavo in povabili vse 6tare prijatelje in znance. Bat, stričko Cato, Zette, kaj ste obstali, kaj gledate brez dela? Pripravite kovčege, takoj jih pripravite! Vse mora biti v redu! In ti, Zette, pripravi moje obleke! Pripravite vse za odhodi Hišo bomo prazno zaprli!« je kričala Julija. — Služinčad, ki se je bila zbrala v predsobi, je onemela 6trmela v svojo gospodarico, ker si ni mogla razložiti njenega naglega in nepričakovanega veselja. Ta trenutek je bil mejnik v njenem dosedanjem življenju. »Kaj stojite? Pripravite vse, potujemo na plantažo, na Halcyon!« Pokorna ukazu se je služinčad razšla, razšla, da bi izvršila povelje, Miss Julija pa je zadovoljno in z novim upanjem gledala v vstajenje svojega življenja ... XI. Na plantaži Halcyon. Na razkošno in bogato urejeni plantaži Halcyon, ki je bila obkrožena s hladnimi gozdovi in rodovitnimi polji, je vse oži- velo. Pred hišo in okrog nje so spet vzcvetele krasno in sanjarsko urejene gredice cvetic, in spet so zaduhtele omamne eksotične rože in grmiči. Skoraj čez noč 66 je popolnoma spremenila 6lika te, sicer mirne in enolične pokrajine. In ni se zgodilo V6e to zaradi tega, ker je bila plantaža Halcyon izven območja rumene mrzlice in so zato begunci iz New Orleansa lahko živeli popolnoma brezskrbno, ampak, ker 6e je Miss Julija od trenutka, ko je zvedela, da 6e vrača Mr .Preston, popolnoma spremenila, Julijine velike, modre oči, na katerih je še do včeraj ležala senca globoke zamišljenosti in žalosti in so bile vlažne od hrepenenja za izgubljeno srečo, 60 znova zasijale v rožnatem veselju. Ustnice, še včeraj blede in zaprte z upornim molkom, so znova vzcvetele, rdeče kot mlad nagelj, po obrazu pa se ji je zopet razlila svežost njene zdrave in vedr emladosti nekdanjih dni. Noge so ji postale zopet gibčne in korak ji je bil poskočen, podoben bolj ptičjemu poskakovanju kot dekliški hoji. Od nenadne sreče in zadovoljstva, ki jo je tako nepričakovano V60 preželo z novimi žarki nekdaj sanjane sreče, je njeno vitko in gibčno telo drhtelo kot v pomladni pesmi. Svetle lase je s pesmijo razpustila, v prepričanju, da bo tako še bolj ugajala Presu in mu v najbolj živih barvah pričarala pred oči vse sladke spomine mladosti in tako še močneje vplival), na njegovo dušo in njegove misli. V6e okrog nje je bilo polno 6onca in a tiho, nevidno toda globoko občuteno radostjo je Julija sanjala o svoji bodočnosti. Od tu in tam Glasilo Hrvaške kmečke stranke »Hrvatski dnevnik* ponovno zavrača mnenje, da bi imele občinske volitve na Hrvaškem kakšen politični pomen. List pravi, da se vodi V srbskih občinah huda borba med SDS in ostalimi srbskimi skupinami. Sodelovanje med HSS in SDS je bilo povsod izvedeno, ker so dobili pristaši riSS nalog, naj nastopijo s samostojno listo tam, kjer imajo večino, skupaj s SDS pa tam, kjer nimajo večine. Kjer pa so Hrvatje v veliki manjšini, pa naj podpirajo listo SDS, če niso mogli sestaviti sporazumne liste. Dalje navaja list, da je JNS sicer formalno izjavila, da se volitev ne bo udeležila, ali pa katerjh drugih skupin. Končno pravi list, da je zlobno zavijanje, če kdo pravi, da je ban hrvaški odredil novo razmejitev v velikem številu občin zaradi tega, da bi se na ta način ustvarila umetna večina HSS v novih združenih občinah. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je samo HSS postavila svoje liste v dubrovniškem okraju, vse ostale stranke pa so sklenile ne udeležiti se volitev. Uprava mesta Belgrada je izdala nove stroge ukrepe proti tujski nadlegi. Ukrepi so namenjeni zlasti tistim tujcem, ki bivajo v Belgradu brez pravih dovoljenj, pač pa imajo potne liste, ki se glase na druga imena. Vsi tujci, ki bivajo v Belgradu, se bodo morali javiti policiji najkasneje d 29. maja in predložiti svoja dovoljenja za bivanje. Kdor bi se ne javil in ne predložil svojega dovoljenja, bo takoj izgubil pravico do bivanja v državi. Policija bo pri tej priliki pregledala vse potne liste in bo odklonila pravico do nadaljnjega bivanja v državi vsakemu tujcu, ki ne bi mogel za svoje bivanje navesti utemeljenih razlogov. Po- sebno pa opozarja policijska uprava prebivalstvo, naj vsakega tujca takoj prijavi, čim ga sprejme kdo na stanovanje. Jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se je pred dvema dnevoma vrnila iz Moskve v Belgrad, je bila v Belgradu lepo sprejeta, dani delegacije so dali časnikarjem izjave o svojih vtiskih, ki so jih prinesli s seboj iz Rusije. Člani delegacije poudarjajo, da so pogajanja gladko tekla in da niso Rusi delali nobenih ovir. Zato je bil sporazum tudi kmalu dosežen. Poudarjajo tudi, da so jih ruski uradni predstavniki lepo sprejeli in pokazali veliko zanimanje za našo državo. Potem pa so povedali tudi svoje vtiske o Moskvi in o velikih tehničnih delih v Sovjetski Rusiji. Belgrajska občina bo navzlic vsem neprijetnostim, ki jih je prinesla draginja, izvedla ves 6voj gradbeni program, katerega je sestavila lani in najela zanj veliko posojilo. Občina bo zlasti pospešila izpopolnitev mestnega cestnega prometa, kjer zamenjujejo tramvaje z avtobusi, potem pa bodo skušali naglo povečati vodovod. Pa tudi zgradbe, ki so bile v načrtu, bodo gradili. Mestna občina bo dala podjetnikom, ki so izlicitirali dela še po 6tarih cenah primemo odškodnino. Posebno doklado zaradi draginje bodo dajali Svojim uslužbencem in delavcem delodajalci v Varaždinu. Ker je draginja stalno naraščala, je Hrvaška delavska zveza začela s pogajanji e delodajalskimi organizacijami, da bi dobili delavci in nameščenci primemo povišanje. Po daljših pogajanjih 60 delodajalci pristali na to, da povišajo plače in mezde za 30 odstotkov v obliki posebne dravinjske doklade. Skladbe čevljarja skladatelja je izvajal te dni belgrajskl radioorkester. Čevljar Ivan Pankeričan je navzlic svojemu rednemu delu našel še vedno čas, da se je učil vijoline. Sčasoma ga je zanimanje za glasbo še bolj prevzelo in se je začel tudi teoretično izobraževati. Polagoma se je lotil tudi komponiranja inf je napisal že več skladb, katere so bile tudi izvajane. V kompozitorski šoli 6e je še izpopolnil in letos je napisal več skladb, katere je prevzel v svoj program celo radijski orkester belgrajske radijske postaje. V Nilu so prisrčno sprejeli hrvaške kmete iz okolice Zagreba, kateri so prispeli od svojega gostovanja v Bolgariji. Na postaji so bili mestni župan in zastopniki raznih oblasti, društev in organizacij. Hrvaške goste 60 v špalirju povedli skozi mesto, kjer jih je ljudstvo povsod prijazno pozdravljalo. Zvečer »o kmetje iz Čučerja priredili v gledališču predstavo svoje »Čupereke svatbe«. Pokroviteljstvo nad predstavo je prevzel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Vse motorne vlake jc ukinila železniška uprava e novim voznim redom. Novi vozni red, ki stopi jutri v veljavo, ne vsebuje nikjer v državi velikih sprememb, ker tudi noben nov vlak ni bil uveden. Motorne vlake, ki so vozili na progah Beograd—Dubrovnik in na progi Slavonski Brod—Sarajevo, 60 ukinili zaradi tega, ker si ne obetajo nobenih potnikov. S temi vlaki 60 se vozili večinoma tuji turisti, teh pa za letos ne moremo pričakovati. Mrtvo truplo svojega očeta so dale odnesti hčerke v vasi Stari Hadžibegovac pri Velikem Orašju. Kmet Milenko Radosavljevič je nenadoma umrl, ko je delal na njivi. Čim je njegova druga žena za to izvedela, je pritekla in dala odpeljati truplo na svoj dom. Pa tudi pokojnikove hčerke iz prvega zakona so zahtevale očetovo truplo, češ da ga bodo one pokopale. Ker je bila vdova Perše trdovratna, 60 hčerke najele več moških, ki so zvečer vdrli v vdovino hišo, pretepli vse domače in očetovo truplo odnesli. Hčerke hočejo na vsak način iz svoje hiše pokopati očeta, ker menijo, da bodo na ta način dobile v60 njegovo bogato zapuščino. V 6por so seveda posegle oblasti, ki bodo kaznovale onečašče-valce mrtvih. Mati z dvema otrokoma se je utopila v neki mlakuži pri Mostarju. Marija Lepušinac je prignala živino k napajališču. Med tem, ko je živina pila, pa sta se njena otroka igračkala, dokler ni eden padel v mlakužo, ki je globoka dobra dva metra. Bratcu je skočila na pomoč sestrica, pa tudi ta se je začela potapljati. Ko pa j* videla svoja otroka v 6mrtni nevarnosti, se je v vodo pognala tudi mati, čeravno ni znala plavati. Posledica je bila, da so utonili v«i trije. Lokomotivo je spustil po bregu na postaji Bradica pri Sarajevu neprevidni kurjač. Stroj je manevriral po postaji. Ko pa je strojevodja stopil z lokomotive, je kurjač misleč, da obvlada lokomotivo, pognal stroj naprej. Stroj je zavil proti strmini, kjer je treba vključiti zobce. Toda kurjač tega ni znal. Lokomotiva je začela drveti navzdol, dokler ni na ovinku odletela s tira in se razbila. V zadnjem hipu se je kurjaču posrečilo, da je skočil s stroja,, vendar pa se je pri padcu težko poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Stroj pa se je razbil. Stara granata je raztrgala neprevidnega kmeta v okolici Niša. Mož je bil našel na polju staro granato in jo mislil porabiti za železo. Prinesel jo je domov in jo hotel vreči na ognjišče, da bi se »stopila«. Toda žena mu je namero preprečila, nakar je kmet na dvorišču zakuril ogenj in na žerjavico vrgel granato. Dolgo časa ni hotela eksplodirati. Ko pa je sam prišel pogledat, pa je granata nenadoma eksplodirala in kmeta na drobne kosce raztrgala* i Carola Lombard In 3ames Stewart v krasnem filmu ljubke, nežne in vedre vsebine, zabavnih komifnih in pretresljivih prizorov! NaJI Zaljubljena na prvi pogled KINO UNION tel. 22-21 D a n e o ob IB.. 19. in Sl. uri, Jutri v nedeljo oli 10 30 (lop. (znižane ceno) ter ob 15., 17, 19. in 21. url ____ i Tat in 13 pomagačev na zatožni klopi Velika tatinska afera s 397 ukradenimi urami se je zanimivo razvila Maribor, 16.. maja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne razprava zaradi naivečje tatvine, ki je bila kdaj izvršena v Mariboru. Gre za znano tatinsko afero z ukradenimi urami, ki je spravila na zatožno klop 14 ljudi — in sicer tistega, ki je tatvino izvršil ter 13 ljudi, ki so se potem bavili z razprodajo in razpečavanjem ukradenega plena. O tej aferi smo svoječasno že obširno pisali. Tatvino je izvršil 21 letni Ivan Maček, brezposelni klatež z Meljskega hriba. Njemu delajo družbo na zatožni klopi: 35 letni mesarski jx>-močmik pri mesarju Kirbišu v Vetrinjski ulici Ivan Klavž? 24 letni delavce Ivan Peklar iz Vetrinjske ulice, 23 letni delavec Anton Wciss iz Vetrinjske ulice, 29 letni hlapec Ferdo Kraner iz Kneza Kocl ja ulice 5, 28 letni tkalec Stanko Robič iz Pipuževe ulice, 30 letni hlapec Janez Lazar iz Vetrinjske ulice, 38 letni dclavec Jurij Romih iz Knezu Koclju ulice, 34 letni posestnik Darko Kumer od Sv. Martina, 46 letna krojačeva žena Julijana Tadina iz Tkalske ulice, 43 letni hlapec Jurij Ajdnik iz Aleksandrove ceste, 32 letni Martin Ros, urar iz Dolgoš, 21 letni delavec Miirko Voglar iz Vancove vasi ter 47 letni Ivan Schonbacher iz Jenkove ulice v Mariboru. Zadeva, ki jih je spravila pred sodnike, je sledeča: Dne 4. novembra lanskega leta je poslal urar Anton Lečnik v Celju svojega stalnega potnika Slavka Rusa na trgovsko potovanje z urami in dragocenostmi. Rus je imel te stvari v štirih spccialnih kovčkih. Dne 6. novembra je prišel Rus v Maribor ter jc obiskal s svojim dragocenim blagom razne mariborske urarje. Kovčke mu je vozil po mestu postrešček na ročnem vozičku. Dva dni je Rus delal kupčije, dne 8. novembra popoldne pa je posel končal ter mu je postrešček zapeljal kovčke v njegovo prenočišče sredi mesta, kjer jih je postavil na hodnik med restavracijo in kuhinjo, tako da jih je imelo domače osebje neprestano pred očmi. Nihče ni pomislil, da bi bila tu mogoča tatvina in vendar se je pripetila. Ko se je Rus povrnil okrog 7 zvečer, je opazil, da je eden kovček izginil. V kovčku je hilo 497 različnih ur v skupni vrednosti 127.100 din. To na prvi pogled sila skrivnostno tatvino pa je mariborska policija v nekaj dneh pojasnila. Izkazalo se je, da je ni izvršil kakšen mednarodni tatinski specialist, kakor se je prvotno domnevalo, temveč mlad, nekajkrat pred-kaznovan, toda v tatvinah takih dimenzij še neizkušeni Ivan Maček z Meljskega hriba, /ato mu tudi ni uspelo, da bi bil svoj plen spravil tako v denar, da bi bil nekaj od tatvine imel. Maček pravi, da ga je neki neznan Hrvat opozoril, da se nahajajo v kovčku na hotelskem Velika delavnost okraj, e^tnega odbora v Mariboru Med Sv. Rupertom in Hrastovcem v 1’^uiSki dolini dograjujejo okrajni cestni odbor in občina Sv. Rupert letos novo cestno zvezo. Kraji okrog Sv. Ruperta in Sv. Bolfenka dobijo mnogo krajšo zvezo z Mariborom, ko se bo letos odprla nova cesta iz Sv. Ruperta in Voličine na Hrastovec. Poprej so morali voziti v Maribor po dolgem oviku preko Sv. Lenarta. Ta ovinek bo sedaj za več kilometrov skrajšan. Pohvalno se mora omeniti tu sodelovanje domačinov in občine. Posestniki so brezplačno odstopili zemljišča in gicer ponekod najlepše sadovnjake, njive in druge kulture. Vozili so kamen in drug material, prispevali so celo v denarju za novo cesto. Začel pa je dela na tej c(?sti prejšnji podjetni župan g. Vogrin. Računa se, da bo cesta do jeseni končana, tako, da bo slovesna otvoritev — če nam Bog nakloni mir — še pred zimo. Tudi sedanji g. ban. dr. Natlačen je mnogo pripomogel s podporo banovine k tej lepi in potrebni zgradbi. Stari leseni most čez Ložnico v bližini Makol na banovinski cesti, po kateri gre ogromen promet iz Celja preko Konjic in Poljčan v Ptuj, ie bil že tako trhel, da se je bilo resno bati, da bo kak težji tovor zdrknil v globočino in da bo ves promet na tej progi ustavljen. Okrajni cestni odbor mariborski je že lansko lelo začel z delom. Most gradi tvrdka Svetina iz Ljubljane kot naj-cenejša. Stebre, ki morajo biti izredno globoko postavljeni v mehki svet, so začeli betonirati že lansko jesen in delo se sedaj lepo nadaljuje. To je eno najpotrebnejših del v okraju Maribor desni breg. Most bo stal okoli 700.000 din. K zgradbi prispeva tudi banovina svoj del. NAFTA DIN 4*95 liter, garantirano čista, se dobi na črpalki pri ..LIISTRA" V. Laznik, Ljubljana Gosposvetska cesta 8 Telefon 27-53 Nova mestna ustanova Mestna ustanova za absolvente arhitektonskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani. V smislu sklepa mestnega sveta ljubljanskega z dne 19. aprila t. 1. razpisuje mestna občina ljubljanska to ustanovo, ki jo vsako leto podeljuje župan mesta Ljubljane. Ustanovo lahko dobi diplomiran absolvent arhitektonskega oddelka tehniške fakultete, ki je slovenske ali druge slovanske narodnosti, v dobi treh let po diplomskem izpitu. Kandidat za ustanovo mora z najmanj tremi, razsodišču predloženimi deli dokazati, da ima arhitektonsko ustvarjajoči duh in da se bavi s problemi, ki so pomembni za napredek arhitektonske kulture sploh, ali s lakirni, ki se posebej tičejo Ljubljane. Obenem mora navesti konkretno, v kakšen namen namerava porabiti nagrado, in se obvezati, da bo izbrano nalogo, ki je lahko arhitektonsko raziskovalna ali pa se nanaša na kak konkreten arhitektonski ali urbanistični problem ljubljanskega mesta, izročil arhivu te ustanove pri mestni občini, kjer bo pričala o uspehih te ustanove in bo služila drugim za študijski pomoček. Rok za predložitev prošenj je 15. julij t. L hodniku velike dragocenosti. Izgloda pa, da Maček sam ni vedel, kuj je odnesel, ko je omenjeni kovček sunil ter hitel z njim v Vetrinjsko ulico k svojemu znancu, mesarskemu pomočniku pri mojstru Kirbišu , Ivanu Klavžu. Kovček stu oba spravila v Klavževo sobo ter ga odprla. Presenečena sta zagledala nesluten zaklad. Maček se je zavedal, da bo ure težko spraviti v denar, da ga policija ne bi dobila v roke, pa je bil zaradi tega nestrpen ter bi se bil nevarnega kovčka rad kar najhitreje iznebil. Začel se je dogovarjati s Klavžem, da bi kar on proti primerni odškodnini prevzel kovček. Zmenila stu se, da si bo Maček izbral iz kovčka nekaj ur ter mu bo Klavž izplačal 2000 dinarjev. Kluvž je bil s tem zadovoljen ter ,je dal Mačku 200 din na račun. Medtem pa sc je obema pridružil že tretji sokrivec — Anton Weiss. Za Mačka in Klavža je bila Weissova pomoč zelo dobrodošla, saj nista vedela sama, kaj početi s tem bogastvom in kako ga spraviti v denar. Weiss pa je imel več izkušenj. Takoj se je Wciss pridružil Klavžu ter sta skupaj potem izplačala Mačku še nadaljnjih 200 din, ostalih 1600 din pa sta mu obljubila za pozneje. Maček je s tem zadovoljen zapustil druščino in afera z urami je bila zanj likvidirana, razvijala pa se je potem pod vodstvom Klavžu in Weissa naprej ter je delokrog njunih pomagačev vedno bolj naraščal. Klavž in Weiss sta si najprej izbrala vsak za sebe zalogo najbolj dragocenih ur, ostalo pa sta zložila nazaj v kovček ter pa zapeljala v Knezu Koclja ulico k hlapcema Ivanu Peklarju in Ferdinandu Kranerju, ki sta bila tam v službi. Ta dva sta prevzela kovček, da ga spravita s svetu, ker jc bil nevaren dokaz za tatvino. Zanesla sta ga na Meljski hrib ter ga tam razbila, za plačilo pa sta dobila nekaj ur. Peklar je tudi prevzel razpečavanje ur ter jih je res veliko spravil v promet. Z razprodajo oziroma nakupom ukradenih ur so v zvezi tudi vsi nadaljnji obtoženci. Medtem pa je polioija tatvino razkrila ter je v kratkem spravila na varno vse glavne krivce ter zaplenila pri njih 360 ur. Ostanka ur pa ni bilo mogoče najti ter trpi urar Lešnik še sedaj okrog 20.000 din škode. Obtoženci priznavajo svojo krivdo samo v toliko, kolikor se jim da naravnost dokazati. Se najbolj odkrit je mladi Maček, dočim so ostali bolj zakrknjeni. Na današnjo razpravo je prišlo saino 11 obtožencev, Marzin Ros, Stanko Robič in Mirko Voglar pa so raje ostali doma ter je bilo postopanje proti tem izločeno ter pridejo pozneje na vrsto. Razpravo je vodil ss. Kolšek, prisednika sta bila Rebula in dr. Grmovšek, obtožbo pa je zastopal državni tožilec Sever. Senat je po krajšem posvetovanju sklenil, da bo razglasil sodbo v ponedeljek. Športne vesti Jutri popoldne ob pol štirih bo na igrišču SK Ljubljane prijateljska nogometna tekma med mariborskim Železničarjem in SK Ljubljano! Tekma bo prav gotovo zanimiva, saj bo pokazala, kakšno je razmerje moči med dvema najboljšima slovenskima nogometnima kluboma. Zalo bodo prijatelji nogometnega športa brez dvoma pohiteli na igrišče. Povrhu bodo lahko ob pol treh gle- dali tudi zanimivo prvenstveno tekmo med juniorji SK Ljubljane in juniorji SK Jadrana. V Zagrebu se je včeraj popoldne pričela meddržavna teniška tekma med teniškima reprezentancama Jugoslavije in Italije. 2e pred začetkom tekmovanja se je razvedelo, da je Mitič zbolel in da je zaradi visoke temperature moral ostati doma. Namesto njega bo vse tekme igral Palada, ki je letos tudi v prav dobri formi. Včeraj je dež prekinil tekmovanje med Punčecom in Cucellijem. Po odločitvi obeh kapetanov se bo tekma nadaljevala danes ob dveh, nato pa bo Palada igral z Romanonijem. Potem bo aveurni odmor, med katerim bodo prišle na vrsto ekshibicije, šele nato pa bo igra v dvoje. — Tekma med Punčecom in Cucellijem je potekala takole: Punčec je v prvem setu vodil z 1:0, z 2:0, nato je Cucelli izenačil na 2:2, nakar je Punčec zvišal na 3:2 ter na 4:2; spet se je opogumil Cucelli, ki je znižal na 4:3, nato pa ponovno izenačil na 4:4. Še več, prešel je s 5:4 celo v vodstvo! Punčecu pa se je zdelo za malo, da bi ga Italijan kar tako meni nič tebi nič ugnal v kozji rog. Brž je izenačil na 5:5. Zdaj pa se je vlilo in igralci so morali pod streho. Pod streho se je zateklo tudi okrog 1200 gledalcev, ki so prišli na tekmo. Igralca sta lahko nadaljevala tekmo šele ob štirih, ko je dež nekoliko ponehal. Po vsem videzu Punčec, ki je utrujen od svoje devetmesečne turneje, še ni prišel k sebi, še vedno ni v dobri formi. Za naslednji game divja hud boj. Končno ga dobi Punčec — 6:5. 2e naslednji game pa dobi spet Cucelli — 6:6. Zdaj vzpne Punčec na 7:6. Toda Cucelli je trdovraten ter si osvoji dva naslednja gamesa, tako da preide spet v vodstvo z 8:7. Punčec izenači na 8:8. Zdaj pa Punčec zablesti, dovolj mu je preganjanja in zasledovanja, zapored si osvoji dva gamesa ter dobi na ta način prvi set z 10:8. — Zdelo se je, da bo zdaj Punčec kar »prebredel« svojega nasprotnika. V sijajnem slogu dobi dva gamesa in vodi z 2:0. Toda Cucelli najprej popravi na 2:1, potem pa izenači, 2:2. Gledalce pa čaka še hujše razočaranje: Cucelli povrsti niza game k gameju, vodi s 3:2, 4:2, 5:2 in končno dobi kljub Punče-covim hudim naporom set s 6:2. Izguba tega seta je mnogo motila Punčeca v začetku tretjega seta: zelo je bil nervozen in zmeden. Toda pri stanju 1:1 se je Punčec nenadoma menda spomnil svojih slavnih dni in hudih zagat, v katerih je že bil pri svojih težavnih mednarodnih srečanjih. Naglo se je jjopravil ter je začel z ostrimi in dobro plasiranimi udarci po kotih gospodariti na igrišču. Kar naglo niza game k gameju, toda pri stanju 4:1 za Punčeca se vlije tako huda ploha, da morata igralca tekmo dokončno prekiniti. V nedeljo bo v Budimpešti važna konferenca nogometnega »Malega SE pokala«. Na tem tekmovanju bodo igrali trije najboljši madžarski, dva romunska in dva jugoslovanska kluba. Prve tekme naj bi bile igrane 16. junija, finale pa 14. in 21. julija. Prosvetni odsek grafične organizacije bo priredil drevi veseloigro »Svojeglavček« v dvorani Delavske zbornice ob 8.30, Opereto je nanovo uglasbil P. F. Ačko. K veseli in zanimivi prireditve vljudno vabimo. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C1 Relativna 1 vlaga v ** i •o O *• QC C n •o c š* Veter smer, jakost) Pada- vine i « CD ss e B B vrsta Ljubljana 754-2 17*? 9*6 83 10 Si 36 dež Maribor 752-8 10*5 9-0 90 10 w, 8-0 dež Zagreb 750-a 15-0 8-0 70 5 NNEj 0-5 dež Belgrad 751'2 16-0 10-0 70 10 NE. — f— Sarajevo 749-4 1V0 7-0 80 6 0 — — Vis 746-5 15-0 10-0 90 8 ESE, — — Split 747-1 20-0 14-0 60 4 NE, — — Kumbor 746-5 18-0 14-0 50 8 SE, 1-0 dež Rab 7*7^ 18-0 12-0 90 5 0 — — Ouarovnm 746-9 20-0 14-0 70 7 E, 1-0 dež Vremenska napoved. Nestalno vreme, od časa do Časa rahel dež. Koledar Danes, sobota, 18. mnja: Erik. Nedelja, 19. maja: Peter C., Ivo . Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. »Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni viš. zdravstv. svet. dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11., telefon št. 32-84. Na Rožniku bo imelo v nedeljo 19. maja Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov sv. mašo s petjem društvenega pevskega zbora. Vljudno vas vabimo, da pridete v nedeljo na Rožnik. Pričetek 6lužbc božje bo zjutraj ob 7. Mladinski odsek Protituberkulozae zveze T Ljubljani bo nabiral v sredo 22. t. m. v okvirju protituberkuloenega tedna pod pokroviteljstvom gospe podbanove prostovoljne prispevke občinstva za nabavo šolskega rontgena. — Do 6edaj so šolsko mladino pregledovali 6kupno z odraslimi v proti-tuberkulozncm dispanzerju, kar ni niti iz zdravstvenega niti iz pedagoške gavidika v prid mladini. Zadnji čas je, da dobi mladina svoj lastni rontgcnl Zato darujte v sredo po svojih močeh v blaginjo svojih otrok! — Mladinski od6ek proti tuberkulozne zveze v Ljubljani. Zanimanje za razstavo Elde Piščančeve raste. Iz dneva v dan je obisk večji. Nekaj olj je že tudi našlo kupca. Verskim ustanovam bi priporočili ogled osnutkov za oltarske slike. Poročali smo že, da je Piščančeva močna v kompoziciji, pa je razumljivo, da se loti vseh mogočih motivov in si-žejev. Pomembnejša dela so »Kranj«, »Primskovo«, »Podkoren«, vabljive so »Sončnice«, a zares ljubke so »Srne«, ki bodo prav gotovo našle kupca. Razstava bo odprta do 23. t. m. Vstop v'razstavne prostore Galerije Obersnel je brezpla^tn. Obisk razstave prav toplo priporočamo cenjenemu občinstvu. Tj Opozorilo! Železniški uslužbenci, upokojenci in vdove, ki so v mesecih januar, februar in marec letos naročili in plačali režijski premog, pa ga niso prejeli, bodo denar dobili nazaj. Prizadeti naj se oglasijo z nabavno knjižico pri tisti edinici, kjer so premog naročili. Ljubljana-glavni kolodvor prične z izplačilom v ponedeljek, dne 20. t. m. med uradnimi urami od 8 do 12 dop. Vljudno naznanjamo, da smo otvorili NOVO TRGOVINO »EDO« ČEVLJI v kateri bomo prinašali vedno najnovejše vzorce. Velika izbira letnih damskih sandalet po zelo ugodnih cenah. — Posetite našo trgovino, prepričali se boste, da Vam nudimo ugoden nakup. »EDO« ČEVLJI Vošnjakova 2 (Gosposvetska 12) Jutri bomo slišali osemnajst lepih narodnih pesmi, ki nam jih bo zapel oktet FO Rokodelski dom iz Ljubljane v Rokodelskem domu na Vrhniki ob 8 zvečer. Vrhničani, pohitite in ne zamudite lepega večera ter • svojim obiskom dajte priznanje mladim pevcem, sebi pa privoščite večer prijetnega užitka. »Pavlihov oder«, prvo slovensko gledališče z ročnimi lutkami, čigar prvi nastop je doživel toliko ugodnega odziva in toplega priznanja, bo nastopil spet to nedeljo, dne 19. maja 1940 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Igral bo dvakrat, prva predstava bo ob pol 10, druga ob 11. Obakrat je na sporedu lutkovna igra »Vražiček v steklenički«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7a-I., dobile se bodo pa tudi v nedeljo eno.uro pred vsako predstavo pred belo dvorano v hotelu Union. Vstopnina je malenkostna; za otroke po 2 din, za odrasle po 5 din. Kongresni trg za promet zaprt. Občinstvo se opozarja, da bo Kongresni trg v nedeljo 19. t. m. od 10 do 13 za promet zaprt, ker se bo ob tem času vršila na Kongresnem trgu preizkušnja in ocenjevanje v startanju, zaviranju in upravljanju motornih vozil kot zaključek ocenjevalne vožnje, ki jo ta dan priredi ljubljanska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetek ob I zvečer: Sobota, 18. maja: »Hamlet«. Gostovanje in poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 25 din navzdol. Nedelja, 19 maja, ob 15: »Hamlet«. Izven. Znižane cene od 25 din navzdol. Ponedeljek, 20. maja: Zaprto Torek, 21. maja: Zaprto. (Gostovanje ljubljansko Drame v Kranju: »Asmodej«.) OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sobota, 18 maja: »Kleopatra« Red A. Nedelja, 19. rtiaja: »Traviata«. Izven. Poslovili a predstava bolgarske sopranistinje Vanje Leven-tove in gostovanje J. Gostiča. Ponedeljek, 20. maja: Zaprto. Repertoar Narodnega gedalisča v Mariboru Sobota, 18. maja, ob 20: »Krisalida«. Krstna predstava. Nedelja, 19. maja, ob 20: »Vdova Rošlinka«. Znižane cene. Zadnjič. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani, Jnie Kramarič. - l/dajatelj, Ini Joie Sodja - Urednik. Mirko Javornik - Hoknplso, o« »ra